Vpliv gašenja z vodo na časovni potek gorenja

Vpliv gašenja z vodo na časovni potek gorenja

mag. Aleš JugFakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo

Oddelek za tehniško varnostGorazdova ulica 15

1000 Ljubljana

ales.jug@fkkt.uni-lj.si

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za kemijo in kemijsko

tehnologijo

Vsebina Pogoji za gorenje Dinamika razvoja požara Voda kot gasilo Nadzor:gašenje

Pogoji za gorenje

GorivoGorivo + + OksidantOksidant = = Zgorevalni produktiZgorevalni produkti

CHCH4 4 + O+ O2 2 = CO= CO2 2 + 2H+ 2H2200

Reakcija steče, ko je za vžig mešanice

kisik/gorivo dovolj toplote.

ToplotaToplota

KisikKisikGorivoGorivo

Dinamika razvoja požara - faza začetnega požara

Dinamika razvoja požara - faza rastočega požara

Dinamika razvoja požara - faza požarnega preskoka

Dinamika razvoja požara - faza polno razvitega požara

Dinamika razvoja požara - faza pojemajočega požara

Dinamika razvoja požara – prikaz realnega požara

Koncept požarne zaščite

Pasivna požarna zaščita

Aktivna požarna zaščita

Aktivna požarna zaščita Naprave za odkrivanje, javljanje in

alarmiranje Naprave za gašenje Naprave za odvod dima in toplote Električne komponente

Varnostna razsvetljava

Zasilno napajanje

Delitev po gasilnem mediju Voda Pena Praški Plinska gasila

Vpliv gašenja na razvoj požara

Zmanjševanje hitrosti zgorevanja mQQ

Upl iz

g/m2s

Mehanizmi gašenja Zmanjšanje toplote, ki se sprošča

Hlajenje plamena Koncentracija kisika Razcep verižne reakcije Fizična ločitev goriva in plamena

Povečati izgube (Hlajenje goriva)

plQ

izQ

mQQ

Upl iz

g/m2s

Vpliv na koncentracijo kisika

Plini CO2

N2

C4F10 (Perfluorinated Butane) Inergen

Produkti gorenja CO2

H2O para

Vodna megla (v zaprtih prostorih)

Hlajenje goriva/Izolirnje Voda Pena Monoammonium Phosphate Gasilni praški

Hlajenje plamenov Inertni plini (Kemično stabilni)

CO2

N2

He Kemično aktivni plini

Halon 1301 Halon 1211 FM200 (CF3CHFCF3C3F7H) C4F10

FE13 (CF3H)

Hlajenje plamenov Tekočine

Halon 2402 Vodna megla

Trdne snovi (d < 20 m) Natrijev bikarbonat Kalijev bikarbonat Sol (NaCl) Fini pesek (SiO2) Monoamonijev fosfat

Gasilni učinek vode Hlajenje Dušenje Emulzifikacija Redčenje

Gasilni učinek vode Izparilna toplota: količina toplote

(energije), ki je potrebna, da se 1 kg vode pri vrelišču pretvori iz tekočega v plinasto stanje.

Izparilna toplota za vodo: 2257 kJ/kg

Poraba vode

0 5 10 15 20

Toplotni tok, kW/m2

2

4

6

Pora

ba v

ode,

g/m

2s

Gasilna učinkovitost vode Gasilski ročniki: 30 – 40% Sprinkler: 50 – 60% Vodna megla: nad 60 %

Manjši premer vodne kapljice pomeni boljši izkoristek vode (boljši hladilni učinek) in s tem tudi manjšo poraba vode za gašenje!

Poraba vodeOskrba z vodo za gašenje Litri/min.

Gasilnik na vodo 10

Notranji hidrant 380

Sprinkler (1) 95

Sprinkler (2) 180

Sprinkler (3) 260

Gasilci, enojna B cev 950

Gasilci, dvojna B cev 1900

Čas

ToplotaZačetek gašenja

GašenjeZa uspešno pogasitev moramo gorenju z gasilom odvzeti od 30 do 60 % toplote.

Zaključki Voda je še vedno eno najboljših

tekočih gasil. Gasilna učinkovitost je odvisna od

velikosti kapljic. Potrebe po izboru gasila, vrste

vgrajene naprave in stopnje požarne zaščite v objektu nasploh se morajo prilagajati konceptu požarne varnosti v objektu!!!