Dijaski.net - 1 PRVA VAJA – UVOD V … · Web viewMetode dela so izdelava mikroskopskih preparatov (sveži-suhi, mokri), mikroskopiranje in risanje mikroskopskih skic, merjenje

GSKŠ Ruše

Šolska ulica 16

2342 Ruše

MATURITETNE VAJE IZ BIOLOGIJE

Šolsko leto: 2014/2015

MATURITETNE VAJE – BIOLOGIJA 2015

Kazalo vsebine

1 PRVA VAJA – UVOD V MIKROSKOPIRANJE IN MERJENJE Z MIKROSKOPOM......6

1.1 UVOD...............................................................................................................................6

1.2 POSTOPEK.......................................................................................................................8

1.3 REZULTATI...................................................................................................................11

1.4 VELIKOST VIDNEGA POLJA.....................................................................................12

1.5 DISKUSIJA (RAZPRAVA)...........................................................................................13

1.6 SKLEPI (ZAKLJUČKI)..................................................................................................14

1.7 LITERATURA................................................................................................................15

1.8 INTERNETNI VIRI........................................................................................................15

2 DRUGA VAJA – LASTNOSTI PLAZMALEME IN RAZMERJE MED HITROSTJO

DIFUZIJE IN VELIKOSTJO CELICE....................................................................................16

2.1 UVOD.............................................................................................................................16

2.2 POSTOPEK.....................................................................................................................18

2.3 REZULTATI...................................................................................................................19



2.6 LITERATURA................................................................................................................24

2.7 INTERNETNI VIRI........................................................................................................24

3 TRETJA VAJA – PREBAVA OGLJIKOVIH HIDRATOV................................................25

3.1 UVOD.............................................................................................................................25

3.2 POSTOPEK.....................................................................................................................27

3.3 REZULTATI...................................................................................................................28



3.6 LITERATURA...............................................................................................................33

3.7 INTERNETNI VIRI........................................................................................................33

Stran 1


4 ČETRTA VAJA – RAZNOLIKOST ZNOTRAJ VRSTE....................................................34

4.1 UVOD.............................................................................................................................34

4.2 POSTOPEK....................................................................................................................36

4.3 REZULTATI...................................................................................................................36



4.6 LITERATURA................................................................................................................43

4.7 INTERNETNI VIRI........................................................................................................43

5 PETA VAJA – TRANSPORT SNOVI V RASTLINI...........................................................44

5.1 UVOD.............................................................................................................................44

5.2 POSTOPEK.....................................................................................................................46

5.3 REZULTATI...................................................................................................................47



5.6 LITERATURA................................................................................................................52

5.7 INTERNETNI VIRI...................................................................................................52

Stran 2


KAZALO SLIK

Slika 1 Skice 1-3: Črka F pod različnimi povečavami...............................................................9

Slika 2 Skice 4-6: Las pod različnimi povečavami.................................................................10

Slika 3 Skice 7-9: Celice ustne sluznice pod različnimi povečavami.....................................10

Slika 4 Šolski svetlobni mikroskop.........................................................................................11

Slika 5 Skica 1: Celice povrhnjice luskolista rdeče čebule.....................................................19

Slika 6 Skica 2: Celice rdeče čebule v hipertoničnem okolju.................................................19

Slika 7 Skica 3: Celice rdeče čebule v hipotoničnem okolju..................................................20

Slika 8 Škrobni test z jodovico................................................................................................28

Slika 9 Sladkorni test z benediktovo raztopino........................................................................28

Slika 10 Dializna vrečka..........................................................................................................30

Slika 11 Skice A-D: Dializne vrečke v čašah z različnimi raztopinami..................................30

Slika 12 Bršljan (levo) in telesne višine (desno)......................................................................35

Slika 13 Epruveta rastlin fižola med poskusom transpiracije.................................................48

Slika 14 Prerez stebla enokaličnice – koruza pri 40x in 100x povečavi.................................48

Slika 15 Prerez stebla dvokaličnice – sončnica pri 40x in 100 povečavi................................49

Stran 3


KAZALO TABEL

Tabela 1 Primerjava med različno velikimi kockami.............................................................20

Tabela 2 Primerjava med obarvanim in ne obarvanim delom kocke......................................21

Tabela 3 Testiranje raztopin s škrobnim in sladkornim testom..............................................29

Tabela 4 Rezultati dializnih poskusov....................................................................................29

Tabela 5 Tabelarni prikaz velikosti in števila bršljanovih listov............................................36

Tabela 6 Tabelarni prikaz medočesne razdalje.......................................................................38

Tabela 7 Tabelarni prikaz telesnih višin maturantov 2015.....................................................39

Tabela 8 Prikaz rezultatov poskusa fižolovih rastlin sprejemanja in oddajanja vode............47

Stran 4


KAZALO GRAFOV

Graf 1 Prikaz velikosti in števila bršljanovih listov s stolpčnim grafom................................37

Graf 2 Prikaz velikosti in števila bršljanovih listov z vrstičnim grafom................................37

Graf 3 Prikaz medočesne razdalje s stolpčnim grafom...........................................................38

Graf 4 Prikaz medočesne razdalje z vrstičnim grafom...........................................................39

Graf 5 Prikaz telesnih višin maturantov 2015 s stolpčnim grafom.........................................40

Graf 6 Prikaz telesnih višin maturantov 2015 z vrstičnim grafom.........................................40

Stran 5


1 PRVA VAJA – UVOD V MIKROSKOPIRANJE IN MERJENJE Z

MIKROSKOPOM

1.1 UVOD

Že pred približno 2000 leti so odkrili, da se svetloba v steklu lomi, vendar so bile prve

natančne leče narejene šele okoli leta 1300. V začetku 17. stoletja so odkrili, da se da s

sestavljanjem leč napraviti pripravo, ki daje povečane slike predmetov. Nizozemski

znanstvenik Antonie van Leeuwenhoek je med prvimi v drugi polovici 17. stoletja odkrival

skrivnosti mikroskopskega sveta. Izdeloval je preproste ročne mikroskope z eno samo lečo.

Narisal je veliko skic opazovanih predmetov in se verjetno prvi srečal z bakterijami. Sredi 17.

Stoletja je Robert Hook opazoval in narisal tenke prereze plute. Videl je celice, vendar

podobno kot van Leeuwenhoek pri bakterijah ni odkril pomena celic za življenje. Kakovost

leč se je v 19. Stoletju izboljšala. Postopno se je razvil mikroskop, kakršnega poznamo danes.

Beseda mikroskop izvira iz grških besed micro, kar pomeni zelo majhno, in scopein, kar

pomeni opazovati. Mikroskop je priprava za opazovanje zelo majhnih živih bitij in

predmetov, ki jih s prostim očesom ne vidimo.

Prvi elektronski mikroskop so izdelali let 1933. V primerjavi s svetlobnim mikroskopom

doseže elektronski nekaj stokrat večje povečave. Za povečanje slike uporabljajo snope

elektronov. Medtem ko svetlobni mikroskopi povečajo sliko predmeta približno 2000-krat,

lahko elektronski mikroskopi dosežejo približno 250 000-kratne povečave. Elektronski

mikroskopi sicer dajejo samo črno-bele slike, vendar s pomočjo računalnika prikažejo tudi

barvne slike.

Za povečavo slike opazovanega predmeta imajo mikroskopi dvoje leč, zato lahko z njimi

dosežemo večje povečave kot s povečevalnim steklom. Ena od teh je objektiv, ki poveča sliko

predmeta in jo odda v tubus mikroskopa. To sliko okular še poveča in naredi končno sliko

predmeta, kakršno vidimo ob pogledu skozi mikroskop. Svetlobni mikroskopi imajo navadno

od 50- do približno 1000- kratne povečave, dobri pa tudi do 2000-kratne.

Mikroskop je sestavljen iz več različnih delov. Okular je leča pri očesu, ki poveča sliko

predmeta. Objektiv, ki je prav tako leča, poveča sliko predmeta, ki jo v tubusu ujame okular

in jo še dodatno poveča. Navadno imajo mikroskopi po tri ali štiri objektive z različnimi

Stran 6


povečavami. Objektivi so pritrjeni na vrtljiv del, imenovan revolver. Predmet, ki ga želimo

opazovati, damo na objektno stekelce, na katero kanemo kapljico vode, in nanj položimo

krovno stekelce. Vse skupaj položimo na mizico mikroskopa. Mizica je navadno pritrjena, pri

nekaterih mikroskopih pa jo lahko poljubno spuščamo in dvigamo, kadar želimo izostriti

sliko. Z vrtenjem mikro- in makrometrskega vijaka spreminjamo višino mizice in s tem

razdaljo med predmetom, ki ga opazujemo, in objektivom. Sistem za presvetlitev je pod

mizico mikroskopa, zato svetloba seva skozi predmete od spodaj. Mikroskopi imajo za

osvetlitev vrtljivo zrcalce ali mikroskopsko svetilko. Pod mizico imajo tudi zaslonko in

kondenzor, ki zbira svetlobne žarke in jih v ozkem snopu usmerja na opazovani predmet.

Z ločljivostjo mikroskopa označujemo podrobnosti, ki jih lahko zaznamo na sliki. Ločljivost

svetlobnega mikroskopa je veliko večja od ločljivosti človeškega očesa, zato lahko s

svetlobnim mikroskopom opazujemo tudi našim očem nevidne majhne predmete. Elektronski

mikroskop lahko doseže še veliko večjo ločljivost. Svetlobni žarki se pri prehajanju skozi

predmet lomijo in s tem napravijo sliko predmeta. Ker izredno majhni predmeti svetlobe ne

lomijo, s svetlobnim mikroskopom ne moremo dobiti njihove slike in so zatorej pod mejo

njegove ločljivosti. Ko s svetlobnim mikroskopom dosežemo določeno povečavo, se bo slika

povečevala, vendar na njej ne bomo videli nobenih novih podrobnosti. Na gibanje elektronov

vplivajo tudi predmeti, ki so stokrat manjši od tistih, ki jih vidimo s svetlobnim mikroskopom.

Zato imajo elektronski mikroskopi veliko večjo ločljivost od svetlobnih.

Povečava slike je število, ki nam pove, kolikokrat je navidezna slika predmeta večja od

resničnega predmeta. Leče z različnimi povečavami dajejo različno povečane slike. Povečavo

mikroskopa ugotovimo, če pomnožimo povečavi okularja in objektiva.

Poznamo več različnih mikroskopov.

Binokularni mikroskopi imajo dva okularja, ki omogočata udobnejše opazovanje. Obe očesi

vidita isto sliko, ki pa ni tridimenzionalna, kot pri stereomikroskopih.

Terenski mikroskopi so lahki in trdni , tako da jih lahko nosimo s seboj. Uporabljajo se pri

terenskih raziskavah za opazovanje predmetov, ki jih ne moremo prinesti v laboratorij.

Stereomikroskop je sestavljen iz dveh enakih mikroskopov tako, da lahko gledamo v vsakega

z enim očesom. Opazovani predmet vidimo prostorsko, ker vidimo sliko predmeta z vsakim

očesom pod nekoliko drugačnim kotom. Povečave so manjše od povečav navadnih

mikroskopov, slike pa veliko zanimivejše.

Stran 7


Namen vaje:

1) Ponovitev zgradbe mikroskopa in osnov mikroskopiranja,

2) Ponovitev pravil mikroskopiranja,

3) Spoznavanje preprostih merilnih tehnik za merjenje z mikroskopom,

4) Ugotavljanje velikosti vidnega polja pod različnimi povečavami,

5) Ocenjevanje velikosti predmetov s pomočjo velikosti vidnega polja.

Cilji vaje:

1) Poznati osnovne dele svetlobnega mikroskopa,

2) Obvladati osnovna pravila in zakonitosti mikroskopiranja,

3) Znati narisati in oceniti debelino las in velikost črk ter celic s pomočjo milimetrskega

papirja,

4) Izračunati razmerje med velikostjo vidnega polja in povečavo mikroskopa.

Hipoteza: Domnevam, da bo preparat pod mikroskopom večji oz. povečan in obrnjen ter da

bom videl tudi nekatere delce, ki jih s prostim očesom ne vidim.

1.2 POSTOPEK

Material:

- šolski mikroskop - lasje

- škarje - zobotrebci

- črka F - milimetrski papir

- celice ustne sluznice - kalkulator

- jodovica

Stran 8


1. Metode dela so izdelava mikroskopskih preparatov (sveži-suhi, mokri), mikroskopiranje in

risanje mikroskopskih skic, merjenje in izračunavanje vidnega polja pri različnih povečavah

in ocena velikosti objektov s pomočjo velikosti vidnega polja.

2. Zmogljivost mikroskopa:

a) Povečava mikroskopa = povečava okularja x povečava objektiva

b) Ločljivost mikroskopa = razdalja na kateri razločimo še dve piki med seboj

c) Globina vidnega polja = nam pove, kako debel je lahko preparat, da ga še vidimo ostrega

3. Mikroskopiranje in risanje mikroskopskih skic

a) Črka F

10x4 10x10 10x40

Stran 9


b) Las

10x4 10x10 10x40

Slika 2

Skice 4-6: Las pod različnimi povečavami.

c) Celica ustne sluznice

10x4 10x10 10x40

Slika 3

Skice 7-9: Celice ustne sluznice pod različnimi povečavami.

Stran 10


1.3 REZULTATI

Slika 4

Šolski svetlobni mikroskop.

a) Mehanski deli:

- mizica, noga, stativ, tubus, revolver, makrometrski vijak, mikrometrski vijak, stekelce s

preparatom, držalo za stekelce.

b) Optični deli:

- glavni: okular, objektiv.

- pomožni: zaslonka, kondenzor, lučka.

Stran 11


1.4 VELIKOST VIDNEGA POLJA

A) MALA POVEČAVA

1. Izmeri premer vidnega polja!

2r = 4,25mm oz. 4250µm

2. Izračunaj površino vidnega polja!

πr2 = 14,19mm2

3. Približno oceni širino in velikost črke F!

Širina = 1,43mm oz. 1,430µm, dolžina = 2,125mm oz. 2125µm

4. Približno oceni debelino las!

Debelina = 0,078mm oz. 78µm

B) VELIKA POVEČAVA

1. Oceni s pomočjo črk in las približen premer vidnega polja!

2r = 2,832mm oz. 2832µm

2. Izračunaj premer vidnega polja pod veliko povečavo s pomočjo razmerja med

povečavami!

2r = 1,7mm oz. 1700µm

3. Izračunaj površino vidnega polja!

πr2 = 2,27mm2

4. Izračunaj velikost celice ustne sluznice!

Velikost celice = 0,0714mm oz. 71,4µm

Stran 12


1.5 DISKUSIJA (RAZPRAVA)

1. Naštej optične in mehanske dele mikroskopa!

a) Mehanski deli:

-mizica, noga, stativ, tubus, revolver, makrometrski vijak, mikrometrski vijak, stekelce s

preparatom, držalo za stekelce.

b) Optični deli:

-glavni: okular, objektiv. -pomožni: zaslonka, kondenzor, lučka.

2. Kakšne vrste mikroskopov poznamo in za kaj jih uporabljamo?

-Svetlobni mikroskop – za delo z biološkimi objekti.

-Polarizacijski mikroskop – za opazovanje tkiv.

-Fluorescentni mikroskop – za opazovanje preparatov, ki fluorescirajo.

-Stereoskopski mikroskop – za opazovanje manjših organizmov v celoti ali koščkov tkiva.

-Invertni mikroskop – za opazovanje celičnih kultur.

3. Kaj določa zmogljivost mikroskopa?

Zmogljivost mikroskopa določa rank povečave, ločljivosti in globine.

4. Kako uporabljamo mikroskop?

Pred uporabo ga moramo postaviti na ustrezno mesto in ga pravilno namestiti. Mesto na

katerem opravljamo z mikroskopom mora biti primerno osvetljeno in trdno. Preparat

pripravimo tako, da vzorec namestimo na objektno stekelce, nanj kanemo kapljico vode in

nanj položimo krovno stekelce. To položimo na mizico in izostrimo sliko ter šele nato

spreminjamo povečavo.

Pri uporabi upoštevamo pravila mikroskopiranja.

5. Kakšna je slika pod mikroskopom?

Slika pod mikroskopom je povečana in obrnjena po vertikali ter horizontali. Okular ima na

šolskih mikroskopih faktor povečave 10X, objektivi pa različno.

Stran 13


6. Kaj je vidno polje? Kdaj je največje?

Je vidna površina, ki jo vidimo skozi leče mikroskopa. Vidno polje je največje pri najmanjši

povečavi. To pomeni, da z večanjem povečave, manjšamo premer vidnega polja. Vidno polje

je najmanjše pri majhni povečavi.

7. Kakšne preparate poznaš?

Poznamo sveže, torej suhe in mokre, ki so obstojni do 40 min, in trajne, ki pa so pritrjeni in

obarvani, ti pa ohranijo obstojnost.

8. Ali je vidno polje pri veliki povečavi večje ali manjše, kot pri majhni povečavi?

Vidno polje je manjše pri veliki povečavi, pri veliki povečavi pa je manjše.

9. Kako bi točno izmerili objekte na preparatu?

Objekte na preparatu bi izmerili z mikroskopskimi merilci. Eden izmed njih je okularni

mikrometer s katerim lahko izmerimo objekte na preparatu. Tega umerimo z objektnim

mikrometrom na katerem je 1 mm razdeljen na 100 delov.

10. Ali bi svojo celico ob primerni obarvanosti lahko videli s prostim očesom?

Ne, ker je v povprečju velika od 10-20µm.

1.6 SKLEPI (ZAKLJUČKI)

Moje domneve so se izkazale za pravilne, saj so delci in celice pod mikroskopom povečane in

obrnjene ter, da sem opazil nekatere delce, ki jih prej s prostim očesom nisem videl.

Opazovane celice in ostali delci so pod mikroskopom obrnjeni po vertikali in horizontali.

Stran 14


1.7 LITERATURA

1 Helena Potočnik Vičar, Marina Dermastia, Jasna Dolenc Koce. Od molekule do

celice: Delovni zvezek za splošno gimnazijo. Ljubljana: Rokus Klett, 2005.

2 Martina Dermastia, Radovan Komel, Tom Turk. Kjer se življenje začne: biologija

celice in genetika za gimnazije. Ljubljana: Rokus Klett, 2012.

3 Chris Oxlade. Pogled skozi mikroskop: opis in praktična navodila za samostojno delo.

Ljubljana: Državna založba Sovenije, 1990.

4 Zapiski od pouka maturitetnih vaj. Ruše, 2014/2015.

5 Skice narisane pri pouku. Ruše, 2014/2015.

1.8 INTERNETNI VIRI

1 Biotehniška fakulteta. Svetlobni mikroskop. (online). Ljubljana. (Citirano 31.3.2015)

Dostopno na internetnem naslovu: http://web.bf.uni-lj.si/bi/mikroskopija/mikroskop-

sv.php .

2 Bellis, M. History of Microscopes. (online). (Citirano 31.3.2015) Dostopno na

internetnem naslovu:

http://inventors.about.com/od/mstartinventions/a/microscopes.htm .

3 Elektronski mikroskop. FMF revija (online). FMF revija, 20.2.2010. (Citirano

31.3.2015) Dostopno na internetni strani: http://revija.fmf.si/2010/02/elektronski-

mikroskop/ .

4 Vrste mikroskopov. Svarog (online). (Citirano 31.3.2015) Dostopno na internetni

strani: http://mss.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7573 .

5 Zgradba mikroskopa. (online). (Citirano 31.3.2015) Dostopno na internetni strani:

http://projekti.gimvic.org/2002/2e/mikroskop/index.html .

Stran 15

http://projekti.gimvic.org/2002/2e/mikroskop/index.html

http://mss.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7573

http://revija.fmf.si/2010/02/elektronski-mikroskop/

http://revija.fmf.si/2010/02/elektronski-mikroskop/

http://inventors.about.com/od/mstartinventions/a/microscopes.htm

http://web.bf.uni-lj.si/bi/mikroskopija/mikroskop-sv.php

http://web.bf.uni-lj.si/bi/mikroskopija/mikroskop-sv.php


2 DRUGA VAJA – LASTNOSTI PLAZMALEME IN RAZMERJE MED

HITROSTJO DIFUZIJE IN VELIKOSTJO CELICE

2.1 UVOD

Skozi membrane v celice prehajajo različni topljenci, ki so raztopljeni v topilu. Celično topilo

je voda in je najpogostejša molekula v celici. Prehajanje topljencev skozi membrane v celici,

določajo gradniki membrane fosfolipidni dvosloj in beljakovine, ki so vanj vključene. Skozi

fosfolipidni dvosloj lahko prosto prehajajo snovi, ki se v lipidni plasti membrane topijo ali

tiste dovolj majhne, da se lahko izmuznejo skozi majhne prostore med lipidnimi molekulami

v membrani, kot so molekule plinov in tudi molekule vode. Za organske in anorganske, kot so

ogljikovi hidrati in aminokisline, pa je membrana neprepustna. Za prehod le teh so nujni

posebni mehanizmi. Različno prehajanje snovi skozi membrano opredeljuje eno njenih

najpomembnejših lastnosti, to je izbirna prepustnost.

Vse molekule imajo neko naključno termično gibanje ali kinetično energijo. Zaradi svoje

kinetične energije se v raztopini gibajo tudi molekule topljenca. Ena od posledic takega

gibanja topljencev je, da molekule topljenca prehajajo z območij, kjer jih je veliko do

območij, kjer jih je malo. Takemu pasivnemu transportu pravimo difuzija. Torej difuzija je

pasivno gibanje topljencev v smeri koncentracijskega gradienta. Difuzija traja tako dolgo,

dokler niso molekule enakomerno razporejene po vsej raztopini. Na hitrost difuzije lahko

vpliva temperatura raztopine. Višja je, hitrejše bo gibanje.

Snovi se skozi membrane premikajo prosto, enako, kot po raztopini. Pasivni transport vode

vpliva na številne dejavnosti v celici. Zaradi pomembne vloge v takem številu procesov ima

difuzija vode skozi izbirno prepustno membrano drugačno ime, to je osmoza. Kot je pri

difuziji glede izenačevanja koncentracij topljenca po vsej raztopini, je enako pri osmozi.

Topljenec se giblje preko membrane v tisti smeri, kjer ga je manj. To mu omogoča osmotski

tlak. To je tlak, ki je potreben za vzdrževanje ravnotežja.

Izbirna prepustnost membran zadržuje presnovno pomembne snovi v celici in preprečuje

vstop nekaterim neustreznim ali strupenim snovem. Prenos posebnih molekul, ki morajo skozi

Stran 16


membrane samo v določenih celicah ali organelih, v membranah nadzorujejo neke vrste

vratarji. To so posebne beljakovine, ki znotraj membrane oblikujejo različne prenašalce in

kanalčke. Prenašalci so beljakovine, ki prenašajo skozi membrane topljence. Ti so lahko

majhne organske molekule ali anorganski ioni. Prenašalec veže topljenec na eni strani, ob

vezavi se struktura prenašalca spremeni in to omogoči sprostitev topljenca na drugi strani

membrane. Prenašalci so dveh vrst. Prvi delujejo po načelih difuzije, se pravi, da se skoznje

premikajo molekule vzdolž koncentracijskega gradienta s tiste strani membrane, kjer jih je

več, na stran, kjer jih je manj. Kljub enakim principom transporta pa je transport prek

prenašalcev hitrejši od enostavne difuzije skozi membrane, zato ga imenujemo pospešena

difuzija. Drugo vrsto prenašalcev pa predstavljajo črpalke, ki delujejo z aktivnim transportom.

Za aktivni transport je potrebna energija ATP, ki omogoči prenos molekul proti

koncentracijskemu gradientu, s strani membrane, kjer je molekul manj, na stran, kjer jih je

več.

Namen vaje:

A. 1) Spoznavanje principov prehoda snovi preko membrane

2) Ugotavljanje vpliva različnih koncentracij v okolju na prehod snovi preko

membrane

B. 1) Ugotavljanje dejavnikov omejitve rasti celice

2) Spoznavanje vpliva velikosti celične površine pri prehodu snovi skozi membrano

Cilji vaje:

A. 1) Razumeti plazmolizo in deplazmolizo

2) Razumeti pomen osnove

B. 1) Spoznati pomen razmerja med površino in prostornino celice za procese v celici in

njeno preživetje

2) Razumeti difuzijo kot način izmenjavanje snovi med celico in njenim okoljem

Stran 17


Hipoteza:

- Domnevam, da se bo vakuola celice luskolista čebule v 10% raztopini NaCl skrčila in,

da se bo vakuola v destilirani vodi razširila.

- Domnevam, da se bo razmerje med površino in prostornino agar kocke manjšalo.

Torej večja bo površina agar kocke, manjše bo razmerje med njima.

2.2 POSTOPEK

Material:

A. - rdeča čebula - mikroskopska stekelca

- raztopina soli - filtrirni papir

- destilirana voda - mikroskop

B. - agar – fenolftalein kocke (a=0,1cm, 1cm, 2cm, 3cm)

- ravnilo

- britvica

- čaša (250ml)

- papirnate brisače

- 4% NaOH

- zaščitne rokavice

Metode dela:

A. 1) Mikroskopiranje celic povrhnjice čebule

2) Opazovanje plazmolize in deplazmolize

B. 1) Priprava agar kock in namakanje v NaOH

2) Izračunavanje razmerja med površino in volumnom kock

3) Ugotavljanje difuzije – merjenje obarvanega roba

Stran 18


2.3 REZULTATI

A. VPLIV RAZLIČNIH KONCENTRACIJ OKOLJA NA CELICE

1. Opazuj in skiciraj celice povrhnjice luskolista čebule!

Povečava:10x10

Slika 5

Skica 1: Celice povrhnjice luskolista rdeče čebule

2. Opazuj in skiciraj iste celice v 10% raztopini NaCl!

Povečava:10x10

Slika 6

Skica 2: Celice rdeče čebule v hipertoničnem okolju

Stran 19


3. Ponovno opazuj in skiciraj celice v destilirani vodi!

Povečava:10x10

Slika 7

Skica 3: Celice rdeče čebule v hipotoničnem okolju

B. UGOTAVLJANJE DIFUZIJSKE UČINKOVITOSTI V ODVISNOSTI OD

VELIKOSTI CELICE

1. Izračun:

a) Površina kocke (P) = dolžina x širina x število ploskev = 6a2

b) Prostornina kocke (V) = dolžina x širina x višina = a3

c) Razmerje med površino in volumnom =

Velikost stranice (a)

cm

Površina (P)

cm2

Prostornina (V)

cm3

Razmerje (P/V)

3 54 27 2:1

2 24 8 3:1

1 6 1 6:1

0,1 0,06 0,001 60:1

Tabela 1

Primerjava med različno velikimi kockami.

Stran 20


2. Obseg difuzije

Neobarvan del Obarvan del

Površina cm2 Prostornina cm3 Razmerje (P/V) cm

0,96 0,064 15:1 0,3

11,76 2,744 4:1 0,3

34,56 13,824 2,5:1 0,3

Tabela 2

Primerjava med obarvanim in ne obarvanim delom kocke


A. 1. Kaj je plazmoliza in deplazmoliza?

Plazmoliza je zapuščanje vode iz celice preko celične membrane zaradi hipertoničnega

okolja. Membrana zaradi tega odstopi od celične stene.

Deplazmoliza je obraten proces, kot je plazmoliza, in je posledica vdora vode v celico,

zaradi hipotoničnega okolja.

2. Kakšen dokaz lahko navedeš za prehod vode v celice in iz njih?

Vakuola v celici se manjša ob izstopu vode in veča ob vstopu vode. V poskusu smo to

tudi videli, ko se je vakuola skrčila zaradi hipertoničnega okolja (raztopina NaCl) in

ko se je vakuola razširila zaradi hipotoničnega okolja (destilirana voda).

3. Razložite zakaj se nasoljeno meso, jagode v kompotu in kumare v kisu ne

pokvarijo, čeprav do njih pridejo bakterije? Ali poznaš še kakšen način konzerviranja?

V vseh naštetih pride do plazmolize in zato bakterije v njih propadejo. Voda je v

osnovi pogoj za razmnoževanje mikroorganizmov, ker pa je tu preveč koncentriranih

ostalih soli pa celice propadejo. Idealna koncentracija za vse celice je 0,9% raztopina

NaCl, saj je to koncentracija raztopine v celici.

Stran 21


Poznam še kondenziranje, to je globoko zamrzovanje in hlajenje z nizkimi

temperaturami. Poznam pa še tudi pasterizacija, vakuumsko pakiranje in pakiranje s

konzervansi.

4. Zakaj bi živalske celice destilirana voda raztrgala veliko prej kot rastlinske?

Živalska celica se od rastlinske celice razlikuje po več stvareh, ena izmed njih je, da

živalska celica nima celične stene, rastlinska pa jo ima. Ker živalsko celico loči od

okolja le celična membrana, ta hitreje poči in bi jo, zaradi hipotoničnega okolja prej

raztrgalo, kot rastlinsko.

5. Razloži vlogo osmotskega tlaka v rastlinski in živalski celici.

Živalske celice se ob hipotoničnem okolju napnejo tako, da počijo. Rastlinski celici se

to ne more zgoditi saj ima celično steno. Ker je osmoza proces v katerem snovi

prehajajo preko membrane v prostor, kjer je koncentracija nižja, iz prostora, kjer je

koncentracija višja, je to vloga, ki je v rastlini zelo pomembna, saj tako rastlina

prenaša snovi po ksilemu navzgor in po floemu navzdol.

B. 1. Kako si sledijo kocke po velikosti glede na razmerje med površino in prostornino?

Od najmanjše do največje.

2. Katere celice imajo večjo površino v razmerju s svojo prostornino?

Manjše celice imajo večjo površino v razmerju s svojo prostornino.

3. Kaj se zgodi z razmerjem, ko celica raste?

Ob povečanju celice se razmerje med površino in volumnom oz. prostornino (P/V)

manjša. Ko so še celice majhne je to dobro, ker lahko hitro rastejo.

4. Kaj dokazuje, da prehaja NaOH v kocke agarja? Kaj se zgodi?

Kocke se obarvajo, ker NaOH difundira v njih. Te vsebujejo fenolftalein, ki reagira z

NaOH in je indikator, ki se obarva, ob prisotnosti baze, vijolično.

Stran 22


5. Zakaj postane rast celice počasnejša, ko se celica poveča?

Rast celice postane počasnejša, ker se volumen celice veča in celica preko površine ne

sprejema snovi dovolj hitro, da bi se hitreje razmnoževala.

6. Kako vpliva delitev na sposobnost celice, da absorbira snovi za rast?

Po delitvi se poveča površina celice v razmerju z njenim volumnom in s tem

absorbcija snovi. Celica nato vedno počasneje raste.


- Svoje domneve o vakuoli celice luskolista čebule v 10% raztopini NaCl in destilirani

vodi lahko potrdim, saj so se vakuole v raztopini NaCl res skrčile, ker je okolje bilo

hipertonično in je celica oddala vodo, da bi izenačila koncentracijo. V destilirani vodi

so se vakuole celice razširile, ker je bilo okolje hipotonično in zato je celica sprejela

vodo iz okolja in s tem izenačila koncentracijo.

- Domneve o razmerju med površino in prostornino agar kocke so se izkazale za

pozitivne, kar pomeni, da so rezultati potrdili mojo hipotezo. Agar kocke v tem

poskusu predstavljajo celico in s tem smo dokazali, da se bo razmerje med površino in

prostornino agar kocke manjšalo, če se bo površina večala.

Stran 23


2.6 LITERATURA

1 Marina Dermastia, Tom Turk. Od molekule do celice: učbenik za splošno gimnazijo.

Ljubljana: Rokus Klett, 2005.





5 Kenneth R. Miller, Joseph S. Levine. Biology Miller Levine. New Jersey: Prentice-

Hall, 1998.

2.7 INTERNETNI VIRI

1 Smith, A. History of the agar plate. Laboratory News, (online). Laboratory News,

1.11.2005. (Citirano 3.4.2015) Dostopno na internetni strani:

http://www.labnews.co.uk/features/history-of-the-agar-plate/

2 Plazmoliza i deplazmoliza. (online). (Citirano 5.4.2015) Dostopno na internetni strani:

http://www.instrukcije-poduka.com/plazmoliza-i-deplazmoliza.html .

3 Kakšno funkcijo ima vakuola? Svarog, (online). (Citirano 3.2.2015) Dostopno na

internetni strani: http://mss.svarog.si/biologija/MSS/index.php?page_id=10755 .

4 BMC Microbiology. (online) (Citirano 6.4.2015) Dostopno na internetni strani:

http://www.biomedcentral.com/1471-2180/8/87 .

Stran 24

http://www.biomedcentral.com/1471-2180/8/87

http://mss.svarog.si/biologija/MSS/index.php?page_id=10755

http://www.instrukcije-poduka.com/plazmoliza-i-deplazmoliza.html

http://www.labnews.co.uk/features/history-of-the-agar-plate/


5 Osmoza-animacija.(online). (Citirano 5.4.2015) Dostopno na internetni strani:

http://vedez.dzs.si/datoteke/bio-procesi/1_zgradba-in-delovanje-celice/

1_prepustnost_membrane/6_osmoza/1_uvod/index.html .

3 TRETJA VAJA – PREBAVA OGLJIKOVIH HIDRATOV

3.1 UVOD

Ogljikove hidrate najdemo v vseh oblikah življenja. Najbolj so poznani po svoji vlogi v

energijskem metabolizmu. Zaužijemo jih z različnimi živili, lahko pa jih telo tudi samo

sintetizira. Zato jih ne uvrščamo med esencialne snovi. Vseeno pa jih potrebujemo, saj telo

oskrbujejo z energijo za njegovo pravilno delovanje.

Delimo jih na sladkorje, oligosaharide in polisaharide. K ogljikovih hidratom spadajo tudi

sladkorni alkoholi. Med sladkorje uvrščamo monosaharide (glukoza, fruktoza, manoza,

galaktoza) in disaharide, ki so sestavljeni iz dveh enot monosaharidov (saharoza, laktoza,

maltoza). Sladkorji imajo sladek okus in se topijo v vodi. V koncentraciji nad 60 % imajo

učinek konzervansa. Dober nadomestek za kuhinjski sladkor je med, ki vsebuje tudi veliko

vitaminov, mineralnih snovi in encimov. Oligosaharidi so sestavljeni iz 3–9 monosaharidnih

enot. Nekateri izmed njih imajo funkcijo prehranske vlaknine, oligofruktoza pa se živilom

dodaja tudi kot prebiotik. Polisaharidi imajo 10 ali več monosaharidnih enot. Mednje spadajo

škrob, modificirani škrobi, prehranska vlaknina in rezistentni škrob. Škrob je sestavljen dveh

polimerov, amiloze in amilopektina, ki sta zgrajena iz glukoze ter predstavlja rezervno snov v

rastlinah. Nekatere škrobe so modificirali in s tem povečali njihovo uporabnost. Izboljšali so

namreč funkcionalne lastnosti, kot so boljša sposobnost zgoščevanja, manjše odpuščanje

vode, boljša obstojnost pri visokih temperaturah. Uporabljajo se v industriji bombonov kot

zgoščevalna, vezivna in želirna sredstva, v solatnih prelivih za stabilizacijo oljne emulzije, pri

pripravi praškastih zmesi za instant izdelke kot stabilizatorji.

Dolgo časa je veljalo, da je škrob v celoti prebavljiv. Rezistentni škrob je neprebavljiv in se

fermentira v debelem črevesu. Uvrščamo ga med prehransko vlaknino. Ta predstavlja

Stran 25

http://vedez.dzs.si/datoteke/bio-procesi/1_zgradba-in-delovanje-celice/1_prepustnost_membrane/6_osmoza/1_uvod/index.html

http://vedez.dzs.si/datoteke/bio-procesi/1_zgradba-in-delovanje-celice/1_prepustnost_membrane/6_osmoza/1_uvod/index.html


sestavine rastlinske hrane, ki jih naši encimi ne razgradijo. Uravnava prebavo ter daje občutek

sitosti. Poleg tega nase veže toksine, ki so nastali med prebavljanjem hrane.

Namen vaje:

1) Spoznavanje procesa prebave

2) Spoznavanje prebave škroba

3) Kvalitativne reakcije za dokazovanje ogljikovih hidratov

Cilji vaje:

1) Znati kvalitativno dokazati prisotnost škroba in sladkorja

2) Razumeti vlogo prebavnih encimov

Hipoteza:

Domnevam, da se bo raztopina, v kateri je škrob, ob dodatku jodovice obarvala temno modro ali vijoličasto in, da se bo raztopina, v kateri je glukoza, ob dodatku benediktove raztopine obarvala rumeno, oranžno ali rahlo rjavo. Intenziteta barve je odvisna od koncentracije škroba ali glukoze v raztopini, ki jo preiskujemo.

Stran 26


3.2 POSTOPEK

Material:

- dializne vrečke - jodovica

- čaše - škrobovica

- epruvete - benediktova raztopina

- zamaški - raztopina glukoze

- kapalke - raztopina diastaze

- vrvica - vodna kopel

- škarje - slina + voda

- kuhalnik - alkoholni flomaster

Metode dela:

1) Testi za dokaz ogljikovih hidratov:

a) Škrobni test – ŠT (ugotavljanje škroba z jodovico)

b) Sladkorni test – ST (ugotavljanje sladkorja z benediktovim reagentom)

2) Dializni poskusi

Stran 27


3.3 REZULTATI

1. Testi za ogljikove hidrate (polisaharide in monosaharide)

a) Škrobni test – ŠT (z jodovico)

Slika 8

Škrobni test z jodovico.

b) Sladkorni test – ST (z benediktovo raztopino)

Slika 9

Sladkorni test z benediktovo raztopino.

Stran 28


Tabela 3

Testiranje raztopin s škrobnim in

sladkornim testom.

2. Dializni poskusi

Takoj Čez 2 uri

Dializna vrečka

(1)

Čaša (2) ŠT1 ST1 ŠT2 ST2

A Škrobovica Jodovica + - - -

B Jodovica Škrobovica - - + -

C Glukoza Voda - + - +

Č Škrobovica +

diastaza

Voda - + - +

D Škrobovica +

slina

Voda - + - +

Tabela 4

Rezultati dializnih poskusov.

Stran 29

Testna raztopina ŠT ST

Slina - -

Škrobovica + -

Glukoza - +

Diastaza - -

Voda - -


Slika 10

Dializna vrečka.

Slika 11

Skice A-D: Dializne vrečke v čašah z različnimi raztopinami.

Stran 30



1. Kakšni so rezultati škrobnega in sladkornega testa?

Jodovica je indikator, ki se obarva temno vijolično ob prisotnosti polisaharida škroba,

benediktova raztopina je indikator za enostavnejše sladkorje, torej monosaharide, in se obarva

rumeno, oranžno ali rjavo po segrevanju. Pri testih za ogljikove hidrate se je v prvem poskusu

obarvala temno modro le raztopina s škrobom in v drugem poskusu se je rumeno obarvala le

raztopina z glukozo.

2. Kaj lahko na podlagi poskusa sklepaš o velikosti delcev škroba v primerjavi z delci

jodovice?

Sklepam, da ima škrobovica večje molekule in zato ne more prehajati skozi membrano

dializne vrečke. Jodovica, ki pa ima manjše molekule, pa prehaja membrano in obarva

škrobovico.

3. Katera dva prebavna procesa sta prikazana s poskusom Č?

Prikazana sta procesa razgradnje škroba pod vplivom prebavnih encimov v glukozo in potek

snovi skozi polprepustno membrano oz. absorbcija, ki pa poteka z difuzijo.

4. V čem sta si podobna in v čem se razlikujeta poskusa Č in D?

Razlikujeta se v tem, da so v poskusu Č encimi, ki se nahajajo v prebavilih, pri poskusu D pa

encimi v slini. Pri obeh poskusih pa gre za razgradnjo škroba pod vplivom prebavnih encimov

v manjše monomere.

5. Kaj ti rezultati povedo o prebavi škroba?

Rezultati mi povedo, da razgradnja škroba začne potekati v ustni votlini pod vplivom encima

amilaze in potem še poteka v tankem črevesju pod vplivom encimov, ki jih izloči trebušna

slinavka v tanko črevo.

Stran 31


6. Zakaj dajejo v bolnišnicah bolnikom, ki jih hranijo umetno skozi žile, glukozo in ne škrob?

Celice potrebujejo, kot vir energije in hrane, glukozo. Nobena druga oblika sladkorja ne pride

v poštev, ampak se mora pretvoriti v glukozo, ki potem nahrani celice. Ker aplikacija poteka

intravensko mora glukoza biti v osnovnem stanju, da jo celice lahko sprejmejo.


Svojo domnevo lahko potrdim, saj se je, kot sem predvideval, raztopina, v kateri je bil škrob,

ob dodatku jodovice res obarvala temno modre ali vijoličaste barve in, da se je raztopina, v

kateri je glukoza, ob dodatku benediktove raztopine, obarvala rumeno.

Stran 32


3.6 LITERATURA

1 Tončka Požek-Novak. Biokemija za vsakdanjo rabo: zbirka poskusov za srednješolce.

Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1990.



4 Peter Stušek. Biologija človeka. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 2001.

5 Nadja Prijatelj. Farmakognozija. Kemijska struktura naravnih spojin: učbenik za 4.

letnik programa Farmacevtski tehnik. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 2005.

3.7 INTERNETNI VIRI

1 Vir slike Škrobni testi z jodavico. Dostopno na internetni strani: https://lh4.googleusercontent.com/-Fe7caevEMfw/UjD9opYFH1I/AAAAAAAAfBE/

YHUzxB7lCuU/s1600/photo-4.JPG .

2 Vir slike Sladkorni test z benediktovo raztopino. Dostopno na internetni strani: http://www.techknow.org.uk/wiki/images/9/97/Benedict%27s_test.JPG .

3 Primožič, M. Ogljikovi hidrati. Zdrava prehrana (online). (Citirano 12.4.2015)

Dostopno na internetni strani: http://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/osnovna-

hranila/75-ogljikovi-hidrati.html .

4 Vir slike Dializna vrečka. Dostopno na internetni strani: https://ehumanbiofield.wikispaces.com/file/view/dialysis.jpg/32971865/dialysis.jpg .

5 Od ogljikovega dioksida do škroba. (online). (Citirano 12.4.2015) Dostopno na

internetni strani: http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/pos-pouka-os-naravoslovje/files/

assets/basic-html/page177.html .

Stran 33

http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/pos-pouka-os-naravoslovje/files/assets/basic-html/page177.html

http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/pos-pouka-os-naravoslovje/files/assets/basic-html/page177.html

https://ehumanbiofield.wikispaces.com/file/view/dialysis.jpg/32971865/dialysis.jpg

http://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/osnovna-hranila/75-ogljikovi-hidrati.html

http://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/osnovna-hranila/75-ogljikovi-hidrati.html

http://www.techknow.org.uk/wiki/images/9/97/Benedict's_test.JPG

https://lh4.googleusercontent.com/-Fe7caevEMfw/UjD9opYFH1I/AAAAAAAAfBE/YHUzxB7lCuU/s1600/photo-4.JPG

https://lh4.googleusercontent.com/-Fe7caevEMfw/UjD9opYFH1I/AAAAAAAAfBE/YHUzxB7lCuU/s1600/photo-4.JPG


4 ČETRTA VAJA – RAZNOLIKOST ZNOTRAJ VRSTE

4.1 UVOD

Genetska raznolikost je pri vseh živih bitjih temelj za prilagajanje spremenljivim življenjskim

razmeram. Omogoča jim preživetje v spreminjajočem se okolju in s tem nenehno prilagajanje

vrst skozi generacije. K visoki genetski pestrosti v okviru vrste prispevajo velike efektivne

populacije, zato je pomembno njihovo ohranjanje.

Osebki v populacijah so običajno zelo raznoliki. Ljudje se med sabo zlahka prepoznamo, težje

pa prepoznavamo osebke drugih vrst, kot so nekatere živali. Osebki neke populacije se ne

razlikujejo le po videzu, ampak tudi po število drugih lastnostih. V človeških populacijah so

lastnosti tudi zgradba in delovanje posameznih organov, učinkovitost imunskega sistema,

vedenje in druge. Vse lastnosti, ki so navzven izražene, imenujemo fenotip. Potomec ob

začetku svojega življenjskega cikla podeduje kombinacije alelov od svojih staršev in od

izražanja teh alelov so odvisne njegove lastnosti. Fenotip nekega organizma je odvisen od

celote njegovih dednih informacij oz. od njihovih lastnosti, ki so zapisane v dednem

materialu, torej od genotipa.

Nekatere fenotipske lastnosti genotip natančno določa, na primer krvno skupino pri človeku.

V nekaterih primerih pa na fenotip poleg genotipa vplivajo tudi različni dejavniki okolja.

Tako lahko neka oseba od staršev podeduje takšno kombinacijo alelov, da je barva njene kože

precej svetla. V primeru, da se bo sončila pa bo njena koža potemnela. Potomci pa seveda

tega odtenka kože, ki je nastal pri sončenju, ne bodo podedovali.

Raznolikost osebkov, ki jo opazimo v neki populaciji, ni dedna, saj poleg genotipa na lastnosti

osebka vplivajo dejavniki okolja. Za naravni izbor je pomembna samo dedna komponenta

raznolikosti osebkov v populaciji. Sprememb lastnosti, ki nastanejo v času življenja osebka

zaradi vpliva okolja, potomci ne podedujejo.

Genetska raznolikost med osebki v populaciji je posledica mutacij in kombiniranja alelov med

spolnim razmnoževanjem. Z mutacijami lahko nastajajo nove različice genov oz. aleli.

Posledica le teh pa je raznolikost organizmov v populaciji. Mutacije lahko povzročijo

različice genov, ki lahko ali škodujejo organizmu ali imajo pozitivne učinke na organizem ali

pa so povsem nevtralne. V primeru, da pride do mutacij v aminokislinah beljakovine leucin in

Stran 34


se en nukleotid zamenja z drugim ter še vedno to zaporedje aminokislin določa beljakovino

leucin, v organizmu ne pride do sprememb. To imenujemo degeneriranost genskega koda.

Namen vaje:

1. Ugotavljanje morfoloških razlik med pripadniki iste vrste

2. Ugotavljanje pomena variacij za organizme

Cilji:

1. Znati zbrati podatke z natančnimi meritvami

2. Znati prikazati dobljene podatke grafično in tabelarno

3. Razumeti pomen velikih vzorcev za raziskovanje

Hipoteza:

Domnevam, da se bodo pripadniki iste vrste med seboj razlikovali po njihovih zunanjih

lastnostih, torej fenotipu, zaradi njihovih podedovanih lastnosti, torej genotipu.

Domnevam, da se bodo bršljanovi listi med seboj razlikovali po dolžini, da se bodo tudi

medočesne razdalje razlikovale in, da bodo maturantje različnih višin.

Stran 35

Slika 12

Bršljan (levo) in telesne višine (desno).


4.2 POSTOPEK

Material:

- listi bršljana

- vrvica

- milimetrsko ravnilo

- milimetrski papir

- pladnji

- kalkulator

Metode dela:

1. Meritve velikosti listov, medočesne razdalje in telesne višine

2. Statistična obdelava podatkov

4.3 REZULTATI

1. Merjenje in grafični prikaz:

a) Velikosti bršljanovih listov 100

Velikostni

razredi (mm)

25-40 41-55 56-70 71-95 96-115 116-130

Število listov 18 95 104 67 11 2

Stran 36


Tabela 5

Tabelarni prikaz velikosti in števila bršljanovih listov.

Stran 37

Graf 1

Prikaz velikosti in števila bršljanovih listov s stolpčnim grafom.

Graf 2

Prikaz velikosti in števila bršljanovih listov z vrstičnim grafom.


b) Medočesne razdalje

Razdalja

(mm)

32 35 44 45 46 47 48 50 51 60

Število oseb 1 1 2 2 1 1 1 1 1 1

Tabela 6

Tabelarni prikaz medočesne razdalje .

Stran 38

Graf 3

Prikaz medočesne razdalje s stolpčnim grafom.


Stran 39

Graf 4

Prikaz medočesne razdalje z vrstičnim grafom.


c) Telesne višine

Telesna

višina (cm)

152-

157

158-163 164-169 170-175 176-181 182-187 188-194

Število

oseb

3 9 27 25 22 27 7

Tabela 7

Tabelarni prikaz telesnih višin maturantov 2015.

Stran 40

Graf 5

Prikaz telesnih višin maturantov 2015 s stolpčnim grafom.

Graf 6

Prikaz telesnih višin maturantov 2015 z vrstičnim grafom.


2. Obdelava podatkov:

a) Izračun srednje vrednosti:

A1(bršljanovi listi) = 62,84 mm

A2(medočesne razdalje) = 38,17 mm

A3(telesne višine) = 174,68 cm

b) Označi srednje vrednosti na grafih


1. Kaj je variabilnost?

Variabilnost je raznolikost osebkov znotraj vrste, zaradi nastajanja novih alelov. Do

variabilnosti lahko pride na dva načina: posledice mutacij in kombiniranje alelov med

spolnim razmnoževanjem.

2. Kako vpliva na življenje osebkov?

Zaradi različnih kombinacij genov, povečuje ali zmanjšuje možni preživetja v okolju.

Določeni geni se dedujejo recesivno in dominantno, zaradi tega se raznolikost pojavi

predvsem na potomcih, če se okolje spremeni. Okolje vpliva na fenotip osebka in s

tem na njegovo možnost preživetja v njem.

3. Kako poteka statistična obdelava podatkov?

Stran 41


Najprej preiskujemo statistični vzorec, ki je del populacije. Zbrane podatke vzorca

nato prenesemo na celotno populacijo. Zbrani podatki o populaciji so po navadi

množice nepreglednih podatkov, njihovo število pa je odvisno od števila enot v

opazovani populaciji in od števila spremenljivk. Osnovna obdelava je sestavljena iz

urejanja, preštevanja in seštevanja podatkov, ki smo jih zbrali s statističnim

opazovanjem.

4. Kaj je vzorčenje?

Vzorčenje je preiskovanje nekega statističnega vzorca, s katerim potem postavljamo

sklepe glede celotne populacije, na katero to tudi prenesemo.

5. Kaj nam pove srednja vrednost?

Mere srednje vrednosti so številčne vrednosti, ki pokažejo populacije v enem samem

karakterističnem izrazu in ležijo med spodnjo in zgornjo mejo populacije. Srednja

vrednost pokaže lastnost statistične populacije in tako omogoča primerjavo med

posameznimi populacijami.

6. Kako vpliva natančnost meritev in velikost vzorca na statistične rezultate?

Odstopanja so lahko različna, če vzorca ne moremo prilagoditi celotni populaciji pride

do večjih odstopanj kot pa, če jih prilagodimo.


Svoje domneve lahko potrdim, saj so se izkazale za pravilne. Bršljanovi list, višine

maturantov in medočesne razdalje se med seboj razlikujejo. Ker se vsi ti razlikujejo po

velikosti med seboj lahko potrdimo tudi namen izvedbe te vaje, da raznolikost znotraj vrste

res drži.

Stran 42


4.6 LITERATURA

1 Lea Levstik. Statistika: interno gradivo GSKŠ Ruše.

2 Barbara Vilhar, Mihael Tratnik, Peter Stušek, Sonja Škornik. Evolucija, biotska

pestrost in ekologija. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 2013.



4 Radovan Komel. Genetika: od dvojne vijačnice do kloniranja: učbenik za gimnazije in

srednje tehniške šole. Ljubljana: Rokus, 2006.


4.7 INTERNETNI VIRI

1 John van Wyhe. Darwin Online. (online). Anglija, 27.11.2014. (Citirano 5.4.2015)

Dostopno na internetni strani: http://darwin-online.org.uk/content/frameset?

itemID=F350&viewtype=text&pageseq=1 .

Stran 43

http://darwin-online.org.uk/content/frameset?itemID=F350&viewtype=text&pageseq=1

http://darwin-online.org.uk/content/frameset?itemID=F350&viewtype=text&pageseq=1


2 Section Three: The Origins of Evolutionary Theory. (online). (Citirano 11.4.2015)

Dostopno na internetni strani: http://records.viu.ca/~johnstoi/darwin/sect3.htm .

3 Queiroz, K. Ernst Mayr and the modern concept of species. (online). (Citirano

10.4.2015) Dostopno na internetni strani:

http://www.pnas.org/content/102/suppl_1/6600.long .

4 Vir slike bršljan. (online). Dostopno na internetni strani:

http://www.inpharma.hr/uploads/SuperSizerTmp/BrsljanUkrasKojiLijeci.-w593-h298-

p0-q85-F-----S1-c.gif?1359537342 .

5 Vir slike telesne višine. (online). Dostopno na internetni strani:

http://izobrazevanje.rtvslo.si/sites/default/files/styles/full_width/public/0%20-

%204.png?itok=QRVpRCC9 .

Stran 44

http://izobrazevanje.rtvslo.si/sites/default/files/styles/full_width/public/0%20-%204.png?itok=QRVpRCC9

http://izobrazevanje.rtvslo.si/sites/default/files/styles/full_width/public/0%20-%204.png?itok=QRVpRCC9

http://www.inpharma.hr/uploads/SuperSizerTmp/BrsljanUkrasKojiLijeci.-w593-h298-p0-q85-F-----S1-c.gif?1359537342

http://www.inpharma.hr/uploads/SuperSizerTmp/BrsljanUkrasKojiLijeci.-w593-h298-p0-q85-F-----S1-c.gif?1359537342

http://www.pnas.org/content/102/suppl_1/6600.long

http://records.viu.ca/~johnstoi/darwin/sect3.htm


-

5 PETA VAJA – TRANSPORT SNOVI V RASTLINI

5.1 UVOD

V transportnem sistemu rastlin potekata dva tokova, in sicer enosmerni transpiracijski tok

(transport vode z anorganskimi snovmi), ki poteka iz korenin v višje dele, po kislemu, ter

asimilativni tok (transport vode z organskimi snovmi), ki poteka iz listov v steblo do plodov

in cvetov ter do korenin po floemu. Voda potuje po žilah rastline s pomočjo razlik v

osmotskem tlaku, se pravi od področja z višjo koncentracijo vode (hipotonično okolje) do

področja z višjo koncentracijo soli (hipertonično okolje).

Transpiracijski tok

Višje rastline sprejemajo iz tal s pomočjo korenin vodo in ione. Te snovi se s transpiracijskim

tokom, ki ga omogoča izhlapevanje vode iz listov, transportirajo po ksilemu žil (trahejah in

traheidah) v višje dele rastlin (vršičke in liste). Korenina srka vodo s koreninskimi laski s

pomočjo osmoze. Voda torej vedno prehaja od tam, kjer je je več tja kjer je je manj. Celice

koreninskih laskov so torej hipertonične v primerjavi z okoljem in zaradi tega se pojavlja v

laskih sesalna sila, ki sesa vodo. Osmotski tlak v korenini vse do celic, ki obdajajo žilo, počasi

narašča in sesalna sila vleče vodo iz površinskih celic v notranjost, proti celicam, ki obdajajo

žilo. Zaradi transpiracije in porabe mineralnih snovi v zelenih delih rastline, se v celicah, ki

obdajajo žilo korenine, pojavi tlačilna sila, ki porine vodo z ioni v vodovodne cevi. Tlačilna

sila je premajhna, da bi se voda dvignila nekaj deset metrov visoko. Pomembno vlogo pri

dvigovanju vode imajo tudi kohezijske sile. To so sile med molekulami vode, ki omogočajo

nepretrgan stolpec vode v ksilemu. Nepretrgan stolpec vode dviga sesalna sila v listih (kot

posledica transpiracije oz. nižjega vodnega potenciala v listih). Večja je transpiracija, večje

mora biti prevajanje vode navzgor. V listu, je konec traheje, okoli so celice asimilacijskega

tkiva, ki mejijo na medcelični prostor, ta pa je odprt preko rež. Ko voda izhlapeva se zgosti

vsebina v celici asimilacijskega tkiva in ta sesa vodo iz sosednje hipotonične celice in to se

ponavlja vse do ksilemskega dela žile. Tako nastane podtlak v traheji, ki vleče vodo navzgor

in zaradi tega morajo biti traheje odebeljene.

Stran 45


Asimilativni tok

Organske snovi raztopljene v vodi, ki nastajajo pri fotosintezi, se transportirajo iz listov v

ostale dele rastline (korenine, vršičke, plodove) po floemu (sitastih ceveh). Za transport po

sitastih ceveh je potrebna energija. Ob njih so spremljevalne celice, ki aktivno potiskajo

produkte fotosinteze v sitaste cevi. Ti sokovi se po sitastih ceveh prevajajo na osnovi razlik

tlakov tekočin v različnih delih rastline. V floemu listnih žil je visoka koncentracija snovi,

zato voda vstopa vanj iz sosednjih tkiv in nastane nadtlak. Ta poriva vodo z organskimi

snovmi naprej po floemu. Na drugi strani pa celice aktivno črpajo sladkor, voda zopet pasivno

sledi in nastane podtlak v sitasti cevi. Voda z molekulami hrane se premika iz območja

višjega tlaka v območje manjšega tlaka. V soku so raztopljeni sladkorji (največ je saharoze),

aminokislime, hormoni. Transport snovi ne poteka samo po žilah navzgor in navzdol ampak

tudi prečno od ksilema v floem in obratno po celicah strženovih trakov. Tako so v ksilenskem

soku tudi organske snovi in v asimilativnem soku tudi ioni.

List diferenciran na različna tkiva, ki v plasteh gradijo listno ploskev. Glede na strukturo lista

lahko sklepamo tudi na nekatere prilagoditve rastlin na sušna območja. Prilagoditve listov, ki

preprečujejo izgubo vode, so bolj mesnati listi, imajo debelo kutikulo (krovno tkivo podobno

vosku, ki varuje rastlino pred strupenimi snovmi in izgubo ali vdorom vode), ugreznjene

listne reže na spodnji povrhnjici (nadzirajo izhlapevanje vode iz lista), dlačice na listih ali pa

so listi reducirani. Vse to vpliva na zmanjšanje transpiracije. Izguba vode je sicer za rastlino

koristna, kadar vsebuje preveč vode. Lahko pa je tudi škodljiva v času suše oz. v času

pomanjkanje vode. Če primerjamo prečni prerez stebla enokaličnice in dvokaličnice lahko

opazimo razliko v razporeditvi žil. Prve imajo žile razporejene po celotnem steblu, torej

naključno. Pri dvokaličnicah pa opazimo žile razporejene v obliki kroga, ki ga imenujemo

kambijski obroč.

Stran 46


Namen vaje:

1. Spoznavanje rastlinskih struktur za transport snovi po rastlini

2. Ugotavljanje smeri toka snovi po rastlini

3. Spoznavanje transpiracije

Cilji:

1. Razumeti vlogo rastlinskih organov pri transpiraciji

2. Poznati razlike v zgradbi in razporeditvi prevajalnih tkiv pri kritosemenkah

Hipoteza:

Domnevam, da se bodo vodne gladine spreminjale glede na to, katere dele bo rastlina še

obdržala. Sklepam, da bo rastlina z vsemi deli porabila največ vode in rastlina, katere je ostalo

le steblo, najmanj vode.

5.2 POSTOPEK

Material:

- epruvete - britvice

- stojalo za epruvete - mikroskop

- flomaster - trajni mikroskopski preparati

- voda - rastline fižola

- aluminijasta folija

Stran 47


Metode dela:

1. Sprejemanje in oddajanje vode

2. Mikroskopiranje stebla enokaličnice in dvokaličnice

5.3 REZULTATIa) Sprejemanje in oddajanje vode v rastlinah

Epruveta Začetna višina

vodne gledine (cm)

Končna višina

vodne gladine (cm)

Razlika (mm)

1 (kontrola, samo

voda)

7 7 0

2 (z listi, brez

korenin)

7 9,5 25

3 (brez korenin in

listov)

7 7,7 7

4 (cela rastlina) 7 10 30

5 (s koreninami,

brez listov)

7 7,6 6

6 (brez korenin in

premazanimi listi)

7 8,7 17

Tabela 8

Prikaz rezultatov poskusa fižolovih rastlin sprejemanja in oddajanja vode.

Stran 48


Slika 13

Epruveta rastlin fižola med poskusom transpiracije.

b) Mikroskopiranje stebla eno in dvokaličnice

- prerez stebla enokaličnice

40x 100x

Slika 14

Prerez stebla enokaličnice – koruza pri 40x in 100x povečavi.

Stran 49


- prerez stebla dvokaličnice

40x 100x

Slika 15

Prerez stebla dvokaličnice – sončnica pri 40x in 100 povečavi.


1. Pojasnite razlike v višini vodne gladine v posameznih epruvetah!

1. epruveta je bila standard s katerim smo primerjali ostale epruvete. V njej ni bilo

ničesar razen vode, torej noben dejavnik ni vplival na to epruveto. Vodna gladina

je ostala nespremenjena.

2. epruveta je vsebovala steblo fižola z listi, brez korenin. Steblo in listi še tudi, ko

rastlina nima več korenin, črpajo vodo za fotosintezo. To jim omogoča

transpiracija v listih in transpiracijski tok. Razlika v vodni gladini se je spremenila

za 25 mm.

3. epruveta je vsebovala samo steblo brez korenin in listov. Steblo veže nase tudi

nekaj vode, vendar zelo malo, saj brez listov ni trancpiracije. Vodna gladina se je

spremenila za 7 mm.

Stran 50


4. epruveta je vsebovala celo rastlino fižola. Kot je bilo pričakovati je rastlina

porabila največ vode, saj so bili vsi procesi v njej omogočeni. Vodna gladina se je

spremenila za 30 mm.

5. epruveta je vsebovala steblo in korenine, brez listov. Rastlina ne more proizvajati

fotosinteze in, ker nima listov, ni transpiracijskega toka in posledično ne potrebuje

vode, ker ta ne more prehajati po steblu navzgor. Razlika v gladini vode je bila 6

mm.

6. epruveta je vsebovala steblo in liste premazane z vazelinom, brez korenin. Zaradi

premazanih listov je lahko fotosinteza potekala le delno. Transpiracijski in

asimilativni tok sta bila zmanjšana in voda v rstlino ni mogla dovolj učinkovito

prehajati. Vodna gladina je bila spremenjena za 17 mm.

2. Kateri deli rastline imajo največji učinek pri sprejemanju in dviganju vode v rastlini?

Največji učinek imajo pri sprejemanju vode korenine, skozi katere voda s pomočjo

osmoze prehaja v rastlino. Za osmozo je potreben tlak v rastlini, ki ga ustvarijo celice

zapiralke v listih rastline.Listi imajo torej največji učinek pri dviganju vode s pomočjo

transpiracijskega toka.

3. Po katerih delih prevajalnega sistema se pretakajo snovi po rastlini? Kakšne so

podobnosti in razlike pri enokaličnicah in dvokaličnicah?

Snovi se po rastlini pretakajo preko ksilema in floema. Po ksilemu se pretakajo snovi v

višje dele rastlin, po floemu pa od listov do cvetov in plodov. Pri dvokaličnicah so žile

v steblu razporejene v krogu, med floemom in ksilemom pa je kambij. Pri

enokaličnicah so žile v steblu razmetane in nimajo urejenih razporeditev. Enokaličnice

in dvokaličnice oboje spadajo pod kritosemenke.

4. Kakšno vlogo imajo pri sprejemanju in oddajanju vode listne reže?

Skozi listne reže izhlapeva voda, ko so te odprte. To izhlapevanje imenujemo

transpiracija. Posledica transpiracije je transpiracijski tok, ki povzroči, da snovi preko

osmoze prehajajo skozi korenine in po ksilemu po rastlini navzgor. Nato pa po floemu

s pomočjo asimilacijskega toka navzdol do ostalih delov rastline.

Stran 51



Moje domneve so bile pravilne, ker so se vodne gladine res spreminjale po pomembnosti

delov rastline, ki so ji bili odvzeti. Rezultati so pokazali, da je cela rastlina porabila največ

vode.

Samo steblo, kot sem predvideval, ni porabilo najmanj vode. Do napačnega sklepa oz. še bolj

do napačnih rezultatov je lahko prišlo, zaradi preslabo pokrite epruvete ali pa velikosti dela

rastline. Vaja za hipotezo bi se morala še enkrat izvajati, da bi lahko potem dokazali, kot je

bilo predvideno.

Stran 52


5.6 LITERATURA

1 Marina Dermastia, Tom Turk. Od molekule do celice: učbenik za splošno gimnazijo.

Ljubljana: Rokus Klett, 2005.

2 Nadja Prijatelj. Farmakognozija. Vsebine botanike. Ljubljana: Državna založba

Slovenije, 2003

3 Dušan Devetak. Raznolikost živih bitij. Učbenik za strokovne in tehniške gimnazije.

Ljubljana: Državna založba Slovenije, 2001

4 Andrej Podobnik. Biologija 4 in 5, Raznolikost živih bitij: 1 in 2. Ljubljana: Državna

založba Slovenije, 1997


5.7 INTERNETNI VIRI

1 Enokaličnice (Monocotyledonae) in dvokaličnice (Dicotyledonae). Svarog, (online).

(Citirano 10.4.2015) Dostopno na internetni strani:

http://mss.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7694.

2 Rastlinski deli: zgradba korenine. Svarog, (online). (Citirano 10.4.2015) Dostopno na

internetni strani: http://mss.svarog.si/biologija/MSS/index.php?page_id=11241.

3 Funkcija listov. Rože, (online). (Citirano 11.4.2015) Dostopno na internetni strani:

http://roze.si/funkcija-listov.

4 Zgradba in delovanje rastlin. Svarog, (online). (Citirano 10.4.2015) Dostopno na

internetni strani: http://mss.svarog.si/biologija/MSS/index.php?page_id=11246.

5 Vilhar, B. Transport snovi po rastlini. (online). (Citirano 13.4.2015) Dostopno na

internetni strani: http://pdfizz.net/preview/46903627.html.

Stran 53

http://pdfizz.net/preview/46903627.html


http://roze.si/funkcija-listov


http://mss.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7694

Documents

Dijaski.net - 1 PRVA VAJA – UVOD V … · Web viewMetode dela so izdelava mikroskopskih preparatov (sveži-suhi, mokri), mikroskopiranje in risanje mikroskopskih skic, merjenje