Poročilo o delu krožka Urejanje in varstvo okolja

Krožek je začel delo z 12 tečajnicami in 4 tečajniki, marca 2013 se nam je pridružila še 17. tečajnica. Krožek vodi kot mentorica gospa Štefanija Kos – Zidar, dipl. ing. agr., kot animator pa sodeluje Janez Šketa. Začeli smo v stari žalski osnovni šoli, kasneje pa smo se preselili v Bergmanovo vilo. Dobivamo se ob ponedeljkih ob 15.00. Pri predavanjih v učilnici smo med drugim obravnavali jesenska dela v zelenjavnem in okrasnem vrtu, posodovke, sobne rastline, zelišča, trajnice, semena, tujerodne invazivne rastline, i.t.n. Na strokovne ekskurzije smo se vozili z lastnimi avtomobili, razen 11. maja 2013 v Prekmurje, kamor smo se peljali z avtobusom.

1

Oktobra 2012 smo si ogledali družinsko podjetje Sadika vrtnarstvo in cvetličarstvo Šmit Jože, Vransko 32 (http://www.florist.si/en/podjetje/vrtnarstvo-sadika). Gre za kmetijo, ki se ukvarja z cvetličarstvom, vrtnarstvom in urejanjem parkov, vrtov ter grobov, v jesenskem času pa predvsem s vzgojo mačeh in krizantem

Sprejela sta nas mati (levo zadaj) in sin (desno spredaj)

2

V plastenjakih je polno mačeh vseh mogočih sort,

in krizantem.

3

Za zaključek leta 2012 smo decembra združili prijetno s koristnim na kmetiji Podpečan, Galicija 51, kjer smo se seznanili z novostmi na kmetiji, s prosto rejo kur nesnic, sirarno, imajo tudi wellness in oddajajo sobe (http://www.kmetijapodpecan.si/) .

Kokošnjak proste reje kokoši

Zunaj je bilo hladno in sneg in so se kure zatekle v kokošnjak

4

Sledila je zakuska ob koncu leta 2012.

5

Februarja 2013 smo imeli praktičen pouk iz obrezovanja grmovnic. Obrezali smo dren pred blokom ene od udeleženk tečaja.

6

Aprila smo ponovno obiskali družinsko podjetje Vrtnarstvo Valner, Vodruž 1/a pri Šentjurju. Je ena od največjih in najmodernejših vrtnarij v Sloveniji. Ukvarjajo se z vzgojo raznovrstnih sadik, od enoletnic do trajnic, posodovk, zelenjave, balkonskih in zunanjih rož, i.t.n. Prodajajo tako na vrtnariji, kot tudi po trgovinah in tržnicah po Sloveniji (http://www.vrtnarstvo-valner.si/).

7

8

9

Na deževni dan 11. maja 2013 smo bili z avtobusom na celodnevni strokovni ekskurziji po Prekmurju. Najprej smo obiskali pridelovalcu ptujske rdeče čebule Branka Majeriča v Moškanjcih. Ta čebula iz integrirane pridelave je zaščitena s certifikatom geografske označbe Ptujskega polja. Na Ptujskem polju jo pridelujejo že več kot 200 let, pridelava traja 3 leta in je ročno pobrana, prebrana in pakirana v vence po 12 čebul (http://www.kmetija-majeric.si/index.htm).

Pot smo nadaljevali do Renkovcev, kjer smo si ogledali rastlinjake podjetja Paradajz d.o.o., kjer pridelujejo paradižnik blagovne znamke LUŠTne. Rastlinjaki obsegajo 4 ha s steklom pokritih površin, ogrevajo jih z geotermalno vodo iz bližnje vrtine in zaposlujejo okrog 30 ljudi. Letno pridelajo okrog dva tisoč ton paradižnikov. V bližnji laguni se zbira deževnica za zalivanje rastlin (http://www.lust.si).

10

Sadike za LUŠTen paradižnik zrastejo iz gensko nespremenjenih semen, kupljenih v Sloveniji. Deset tednov stare sadike okrog 1. februarja zasadijo v naravno mešanico šote in kokosovih vlaken ali pa v 100-odstotno šoto. V 11 mesečnem ciklusu zrastejo od 9 do 11 metrov. Substrat, v katerem rastlina raste in kamor računalniško vodeno dovajajo hranljive snovi, je zaradi lažjega dela, boljšega kroženja zraka in možnosti ponovne uporabe zalivalne vode, nameščen na t.i. viseče žlebove. S tem je tudi onemogočena oziroma zelo zmanjšana možnost prehoda bolezni in škodljivcev s tal na rastlino. LUŠTne paradižnike oprašujejo čisto pravi čmrlji, ki so del stalne favne v rastlinjaku. Tam opravljajo svojo naravno nalogo opraševanja in zagotavljajo dober pridelek. Če rastline ali plodove napadejo škodljivci, imajo v rastlinjaku njihove naravne sovražnike, t.i. plenilce, ki na naraven način opravijo z njimi. Z vrvičnim sistemov za dvigovanje in spuščanje, ki ga uporabljajo, je delo z njimi preprosto, saj so plodovi večino časa na dosegu roke.

11

Zaradi visokih temperatur v rastlinjaku in sonca, ki ga nujno potrebujejo za zorenje plodov, paradižnik seveda potrebuje veliko vode. LUŠTne paradižnike tako redno zalivajo z deževnico, ki jo zbirajo v laguni ob rastlinjaku. Vsaki rastlini s pomočjo njej lastne kapalke preko sistema krmiljenja večkrat na dan prilijejo točno odmerjeno količino vode, ki zadosti njenim potrebam po tej življenjski tekočini.

Vsi paradižniki so obrani ročno. Tako jih obvarujejo pred neljubimi poškodbami, predvsem pa zagotovijo, da so obrani točno tisti paradižniki, ki so, glede na zrelost, za to primerni.

12

Zadnji postanek smo imeli v Strehovcih pri Dobrovniku na Vrtnariji Adamič, kjer gojijo vrtne trajnice, ki so prilagojene našim rastnim razmeram (http://www.vrtnarija-adamic.si). Pričetek njihovega vrtnarjenja sega v leto 1985. Takrat so pričeli z vzgojo sezonskega cvetja, enoletnic, dvoletnic, balkonskega cvetja, krizantem ter vrtnih trajnic. Danes imajo manjšo družinsko vrtnarijo, ki jo vodi  g. Ivan Adamič, kot samostojni podjetnik. Vrtnarija se razteza na površini 1 ha, od tega je 1.500 m2 pokritih površin. Zadnjih nekaj let so se specializirali v vzgojo trajnic in z izkušnjami, ki so si jih nabrali, so naredili izbor najbolj prodajanih in zanimivih trajnic.

13

Med drugim gojijo največji izbor netreskov - Sempervivum v Sloveniji. Beležijo že čez sto različnih sort

14

Imajo tudi skalnjak

in tropski vrt.

15

16

Seveda brez nakupov ni šlo

.

Eno od bolj zanimivih srečanj smo imeli 27. maja 2013, ko smo obiskali kmetijo Janino, Izletniška 12, Rogaška Slatina, ki uporablja pri ekološkem vrtnarjenju in kmetovanju biološko dinamično metodo (http://bio-janina.webs.com/kontakt.htm). Upoštevajo setveni priročnik Marije Thun, ki temelji na astronomskih podatkih gibanja planetov in ozvezdij. S tem izkoriščajo naravne ritme, ki ugodno delujejo na zemljo, rastline, živali in človeka. Gre za nadgradnjo ekološkega vrtnarjenja s pomočjo preparatov in zdravilnih rastlin, ki jo je utemeljil dr. Rudolf Steiner že leta 1924. Zdravilna zelišča v živalskih ali v rastlinskih ovojnicah izpostavijo delovanju določenih energij kozmosa. Uporabljajo cvetove kamilice, regrata, rmana, baldrijana, nadzemnega dela pekoče koprive in skorje hrasta dob. Preparate pripravljajo po načelih homeopatije in jih v majhnih količinah dodajajo kompostu. Za boljše zdravje pri škropljenju zemlje in rastlin uporabljajo gnoj po Mariji Thun, gnoj oziroma kremen iz kravjega roga ter čaje in prevrevke iz zelišč. S homeopatijo tudi zatirajo škodljivce in plevel. Štajerski privrženci takega načina kmetovanja so združeni v Društvu za biodinamično gospodarjenje Ajda Štajerska, kjer se lahko še dodatno izobrazijo.

17

Kmetijo kot SP na južnem pobočju hriba Janina Janino obdelujeta zakonca Šrimpf, gospod je bivši delavec v steklarni, ona pa je glavna medicinska sestra v zdravilišču. Nobeden nima uradne kmetijske izobrazbe. Kmetija ima 7 ha kmetijskih zemljišč z delno omejenimi možnostmi kmetovanja. Tradicija kmetovanja sega v leto 1914, ko so se njihovi predniki ukvarjali s pridelavo sezonskega sadja in zelenjave za zdravilišče v Rogaški Slatini. Skoraj 90 let kasneje je bila ob dejstvu, da na kmetiji nikoli niso bila uporabljena umetna gnojila oziroma škropiva, podana osnova za ekološko pridelavo sadja in zelenjave. Želja po novem znanju, napredku in nadgradnji pridelave jih je pripeljala do tega, da kmetujejo po biodinamični metodi, kar je največja stopnja naravne pridelave hrane. O tem imajo certifikat in vključeni so v sistem ekološke kontrole. Pridelujejo in prodajajo zelenjavo, krompir, jabolka, slive, breskve in več vrst jagodičevja, iz katerega jeseni marmelado, zelenjavo pa tudi vlagajo.

18

Desno na sliki je čebelnjak z divjimi čebelami.

Pod staro hišo je vse polno rož in zdravilnih rastlin

19

Kmetija ni brez kur in ekološko pridobljenih jajc. Včasih pride na obisk tudi lisica (ali lisjak).

Ravnokar se je začela sezona jagod.

20

Za zaključek tečaja smo 03.06.2013 obiskali ekološko kmetijo Kos, Kapla 4, p. Tabor. Na kmetiji imajo integrirano pridelavo jagod in so na seznamu možnih dobaviteljev slovenskih pridelkov osnovnim šolam. Nasadi jagod so v plastenjakih.

Med drugim imajo tudi paradižnik,

21

češnje,

krompir,

22

in kumarice.

Zaključek smo popestrili z zakusko,

23

24

Pol leta je hitro minilo, združili smo koristno – izobraževanje s področja urejanja in varstva okolja – s prijetnim, ko smo se tudi poveselili. V šolskem polletju 2013/2014 bomo nadaljevali z delom, nekaj nam je ostalo še neizpolnjenega iz minulega obdobja, s strokovnimi eksurzijami pa se bomo odpravili tudi onstran meja Slovenije. Septembra bo znan predlog dela tečaja, oktobra pa bomo začeli.

Petrovče, avgust 2013 animator Janez Šketa

25