Виница - Стар антички град и центар на ранохристијанската уметност

VINICA,STAR ANTI KI GRAD

I CENTAR NARANOHRISTIJANSKATA

UMETNOST

ОПШТИНА ВИНИЦА

Бел Камен бб, 2310 Виница, Р. Македонија

Тел./Факс: 033 361 945

E-mail: [email protected]

www.opstinavinica.gov.mk

Подржано од: ФИООМ

Музеј “ТЕРАКОТА”

Бел Камен бб, 2310 Виница, Р. Македонија

Тел./Факс: 033 361 646


Канцеларија за локален економски развој:

Вики Симовасоветник за маркетинг и

локален економски развој

Тел./Факс: 033 361 945 лок. 104


VINICAVINICA,STAR ANTI^KI GRADSTAR ANTI^KI GRAD

I CENTAR NAI CENTAR NA

RANOHRISTIJANSKATARANOHRISTIJANSKATA

UMETNOSTUMETNOST

Izdava~:Izdava~: Op{tina Vinica Op{tina Vinica

Za izdava~ot: Za izdava~ot: Gradona~alnik na Op{tina Vinica - Marjan Kostadinov Gradona~alnik na Op{tina Vinica - Marjan Kostadinov

Za Muzejot:Za Muzejot: Ivanova Julijana - direktor Ivanova Julijana - direktor

Avtor na tekstot:Avtor na tekstot: D-r Kosta Balabanov D-r Kosta Balabanov

Kompjuterska podgotovka i pe~at:Kompjuterska podgotovka i pe~at: Evropa 92 - Ko~ani Evropa 92 - Ko~ani

Tira`:Tira`: 1000 primeroci 1000 primeroci 2007 god. 2007 god.

Izrabotkata na katalogot ja pomognaa:Izrabotkata na katalogot ja pomognaa:

- Fondacija Institut Otvoreno Op{testvo MAKEDONIJA - Fondacija Institut Otvoreno Op{testvo MAKEDONIJA

- op{tina VINICA- op{tina VINICA

3

Idejata za osnovawe Muzej na gradot Vinica, ne e nova. Me|utoa, za nejzinata realizacija se ~eka{e dolgi godini. Nadle`nite institucii na gradot, a posebno rabotnicite od oblasta na kulturata i obrazovanieto, ose}aa golema potreba od edna muzejska institucija,koja }e im ovozmoì, prvenstveno na najmladite, a potoa i na povozrasnite gra|ani, a se razbira i po{iroko, na javnosta vo Makedonija, da se zapoznaat so kulturno-istoriskoto i umetni~koto bogatstvo na ovoj grad,na negovata po{iroka okolina i regionot na Isto~na Makedonija, {to se zatvora vo predelot na srednoto te~enie na reka Bregalnica. Podatocite za postoewe na arheolo{ki lokaliteti vo ovoj region,odprvin bile vrzani za slu~ajni naodi ,najmnogu od ìtelite na gradot i tie od sosednite naseleni mesta,koi obrabotuvajki gi svoite nivi i lozja, ~esto naiduvale na zna~ajni arheolo{ki predmeti. Kon tie soznanija,podocna se nadovrzuvaat informaciite od terenskite istraùvawa i rekognoscirawa na stru~ni arheolo{ki ekipi i poedin-ci, koi vrz osnova na povr{inskite naodi, ukaùvale na postoeweto na arheolo{ki lokaliteti od razli~ni vremenski periodi. So tekot na vremeto, na odredeni, ve}e locirani arheolo{ki loka-liteti, odpo~nale i delumni iako ograni~eni sonda`ni iskopuvawa.Nekoi od niv,ovozmoìle dobivawe posolidni stru~ni i nau~ni soz-nanija za toa {to se nao|a pod zemjanite plastovi, koi{to so vekovi qubomorno gi kriele materijalnite tragi na ìvotot na lu|eto koi niz vekovite go naseluvale ovoj prostor. Me|utoa, zaradi nemawe posebna institucija vo gradot Vinica, koja da gi sobira otkrienite arheolo{ki i drugi materijalni tragi od ìv-otot na lu|eto na ovie prostori,mnogu od tie materijalni tragi bile nepovratno izgubeni. Drugi pak, odkako bile otkrieni, bile preneseni vo najbliskite muzei i muzejski zbirki, (vo Muzejot na grad [tip ili pak vo Muzejot na Makedonija vo Skopje). Taka, na primer:otkrieniot vo-tiven reljef na Vini~koto Kale so pretstava na Zevs i Hera ( od koi e za~uvana samo Hera) se na{ol vo lapidariumot na Muzejot na grad [tip,kade {to i denes se ~uva, kako i dvete mermerni statui na karija-tidi otkrieni na lokalitetot Manastiri{te vo s.Kalimanci. Nekolkute fragmenti od terakotni reljefi, po otkrivaweto od sopstvenici na lozja na Vini~koto Kale bile spaseni i preneseni vo Muzejot na Make-donija. Dve celi terakotni ikoni se na{le vo privatni zbirki. Izvesen broj arheolo{ki predmeti, so razli~na vrednost, od razli~ni vremen-ski epohi i od razli~ni lokaliteti, se na{le vo privatnata zbirka na G-n Risto Popov od Vinica, kade{to,za sre}a, i do denes se ~uvaat. Kako rezultat na soznanijata za postoeweto na pogolem broj arheolo{ki lokaliteti vo regionot na srednoto te~enie na reka Bregal-nica, posebno za tie neposredno vrzani so gradot Vinica i negovata neposredna okolina, (soznanija, sobirani vo izminatiot pove}egodi{en period i dokumentirani vo Arheolo{kata karta na Republika Makedon-ija (MANU, tom1(1994) i tom 2,Skopje 1996 god), denes znaeme deka na ovoj prostor se odvival intenziven ivot na lu|eto od vremeto na:neolitot, bronzenoto, èleznoto, ranoanti~koto, rimskoto, docnoanti~koto, ranohristijanskoto i srednovekovnoto vreme.

* * * Od neolitot, edna od najstarite dosega registrirani, poznati epo-hi, vo Vinica, zasega se otkrieni materijalni tragi na Vini~koto Kale.

4

Tie se potvrdeni so nekolkute kameni orudija (sekiri), celi i fragmentira-ni kerami~ni

sadovi, ostatoc-ite od yidovi na kolibi, gradeni od drven material i ob-lepuvani so glina. Kerami~niot

material, (glavno pomali fragmenti od sadovi), se pokaùva blizok, po svoite osnovni oblici i

stilski karakteristiki, so poznatata Anzabegovo-Vr{ni~kata kulturna grupa, inaku nau~no konstatirana vo po{irokiot del od Ov~epolieto. Na Vini~koto Kale,na prostorot kade{to se otkrieni ostatocite od neolit-skite ìveali{ta (kolibite), se otkrieni i mno{tvo ostatoci na koski, od pitomi i divi ìvotni. Posebno se pokaùvaat brojni naodite na zabi od divi sviwi i rogovi od srni i eleni. Te{ko e da se odredi po~etokot kako i vremetraeweto na neolitskite zaednici na Vini~koto Kale.Me|utoa, treba da se kaè, deka planinskiot predel na Pla~kovica, na ~ii{to padini se nao|a Vini~koto Kale, kako i drugite sosedni planini (Obozna i Golak), obiluvale so bogati pasi{ta, kvalitetna voda za piewe za lu|eto i dobitokot, i pogodnosti za odgleduvawe na krupen i siten dobitok, kako i za opstanok na raznoviden dive~. Nizinskiot pak pre-del, vo dolinata na reka Bregalnica, pruàl mo`nosti za odgleduvawe na zemjodelski, gradinarski i ovo{ni kulturi. Postoeweto na {amak so razleani, relativno plitki i mirni vodi,vo ramni~arskiot del od ko-ritoto na reka Bregalnica, ovozmoùvalo ulov na pove}e vidovi ribi i divi ptici. Od epohata na bronzeno vreme,na Vini~koto Kale, zasega se konstati-rani materijalni tragi samo od vremeto na docnata bronza. Se razbira, toa ne mora da zna~i deka i od periodot na ranata bronza takvi nemalo. Pra{awe e na potemelnoto prou~uvawe na dosega otkrieniot kerami~en material,kako i na ponatamo{nite arheolo{ki iskopuvawa. Za razlika od predhodno spomenatite vremenski periodi (neoli-tot i bronzenoto vreme), epohata na èleznoto vreme, vo ovoj region e zastapena so navistina golem broj mogili (tumuli). Od niv, sedum vo Vini~ka Kr{la (lok. ”Barba{ki Dol” i “Gradi{te”) dva vo s.Istibawa (lok.”Prevalec”), edinaeset vo atarot na s.Lipec (lok.”ûkarki”), eden vo atarot na s.Kalimanci (lok.”Rusalski Grobi{ta”), i eden vo atarot na s.Laki (lok.”Mogila”). Vkupno, zasega bile evidentirani 22 pomali i pogo-lemi mogili. Pogolemiot broj od niv, poteknuvaat od èleznoto vreme, no sekako, nekoi od niv pripa|aat i na postaroto bronzeno vreme. Me|utoa, dosega arheolo{ki se istraùvani samo mnogu mal broj. Nesporno, tie se zna~ajni za podobroto zapoznavawe na materijalnite tragi i ritualnite pogrebuvawa od ovoj ran period. Pokraj mogilite, od periodot na èlez-noto vreme ,na pove}e mesta se otkrieni nekropoli ili tragi od nekropo-li. Poznati se nekropolite okolu seloto Vini~ka Kr{la (lok.”Kr{lanski Gumewa” i “Rusalski Grobi{ta”). Na lokalitetot “Kr{lanski Gumewa”, otkrieni se bronzeni votivni predmeti so razli~ni oblici kako: ~u{ki na afion, bokal~iwa, tropki i sl. Ovie ve{to izraboteni miniaturni

Vini~ko Kale - kameni

sekiri

5

bronzeni predmeti, vo naukata se poznati pod naziv-ot “ Makedonska bronza.” Vo samiot grad Vinica, vo severniot del od gradot, na lokalitetot poznat pod nazivot “Ila”, bile otkrieni nekolku grobovi so kamena konstrukcija koi poteknuvaat od periodot na èleznoto vreme. Samiot fakt, deka na ovoj pros-tor se otkrieni mogili (tumuli) i nekropoli, pokaùva deka ovde, inten-zivno se odvival ìvot na lugeto niz izminatite mileniumi, posebno kon krajot na vtoriot i niz prviot mile-nium, koga na ovie prostori ìveat pajonsko-makedonski plemiwa i ple-menski grupacii. Postoeweto na pajonskite plemenski grupacii, najdirektno se spom-enati vo Homerovata Ilijada i toa “ kako edinstveno pleme od Make-donija t.e.Emathia (staroto ime na Makedonija), kako u~esnici vo Trojan-skata vojna. Tie, spored Homer, se borele na stranata na Trojancite, a ne na stranata na Ahajcite. Vo Herodotovata istorija, za niv se veli deka bile ve{ti vo obrabotkata na metalot, vo izrabotkata na predmeti od keramika, kako i vo odgleduvaweto na kowi. Od vremeto koga na ovie prostori ìveele pajonsko-makedonskite plemenski grupacii, arheolo{kite iskopuvawa na Vini~koto Kale, vo najdolnite stratigrafski kulturni sloevi, pokaàa postoewe na tragi od gradbi gradeni so golemi kameni blokovi. Vo istite sloevi, otkrieni se i fragmenti od kerami~na dekorativna arhitektonska plastika, vo najgolemiot del rabotena so umetni~ki oblikuvana matrica vo kalap. Ne-koi reljefi, otkrieni vo polna za~uvanost i vo fragmenti, pokaùvaat postoewe na metopi i frizovi,{to bile aplicirani na fasadite i timpanonite, kako i kerami~ni dekorativni, no vo isto vreme i funk-cionalni predmeti, so koi bile ukrasuvani krovovite na ovie objekti. (Komparativniot material za krovnite ukrasi,go nao|ame na lok.”Isar” s.Studeni~ani-skopsko, datiran vo V-IV vek pred novata era. (Prof. I.Mikul~i},Staro Skopje so okolnite tvrdini, Skopje 1982 g.) Spored dosega{nite na{i soznanija, nekoi od dosega otkrienite reljefi izraboteni vo glina, {to pretstavuvaat mitolo{ki ~udovi{ta (Grifoni i Himajri), so jasno nazna~ena za{titna, a sekako i apotropejska uloga, datiraat od istiot period, odnosno od V-IV vek od starata era. Drugi se vrzuvaat za ilustracii na temi koi zboruvaat za u~estvoto na pajonskite voeni formacii vo Trojanskata vojna (za koi temi i predmeti,vo proces na podgotvuvawe se nao|a posebna publikacija, posvetena isklu~ivo na ovoj material, koj se u{te vo celina ne e konzerviran. Ona {to posebno treba da se naglasi toa e deka vrz osnova na po-datocite {to se prezentirani vo Arheolo{kata karta na Makedonija, stanuva jasno deka vo Vinica i po{irokiot region, dosega ne se otkrieni pozna~ajni tragi od t,n, Helenisti~ki period, no na Vini~koto Kale, me|u dosega otkrienata keramika, se nao|aat, zasega samo fragmenti od sadovi, za koi{to bi moèlo da se smeta deka mu pripaat na toj periodi podgotven za prezentacija.)

Vini~ko Kale - otisoci vo glina od

sid na koliba

6

Iako Makedonija podpa|a pod Rimska vlast vo 168 god., a rimska provincija stanuva vo 148 godina

pred novata era, vo naselbata i vo utvrden-iot grad na Vini~koto Kale, dosega ,ne se otkrieni materijalni tragi koi bi moèle da se povrzat so neposredni vlijanija vo ra-norimskiot period. Me|utoa,podocna, vo vekovite koi{to sleduvaat, vo gradot Vini-ca i vo negovata neposredna okolina, kon-statirano e postoewe na odredeni vlijan-ija od rimskoto grade`ni{tvo. Niknuvaat pove}e pogolemi i pomali naselbi. Me|u niv, }e gi spomeneme naselbite vo blizina na selata: Jakimovo, (na arheolo{kite lokaliteti: ”Ambarica”, ”Plate~ki pat” i “Kupolot)”, Istibawa (“Batevka”, ”Raklevi Bav~i”, ”Seli{te”, ”Slatina Gorica”, ”Tur-ski Grobi{ta”), Lipec (“Ilovica”, ”Sv. Spas”, “Beli”, ”Crkvenec”), Blatec (“Gramadi” i

“Kalajxievo”), Pekqani (“Dolovi” i “Su{ica Dubarovo”), Vini~ka Kr{la (“Tafurski Lozja”, ”Mogila”, ”Su{ica” i “Bav~i”, Kalimanci (“Manastiri{te-Studewak”, ”Carevec “ i “Cincov Rid”), Leski (“Oreovo”), i Trsino (“Trsino”). Me|utoa,vo spomenatot period na rimskoto vladeewe, spored dosega{nite soznanija,vo ramkite pribli`no na dene{nata lokacija na gradot Vinica, se nao|ala edna od pogolemite naselbi vo regionot. Tragi od taa naselba dosega se otkrieni na pove}e mesta. Slu~ajno otkrienite tragi pokaùvaat deka naselbata postoela na ovoj prostor i pred podpa|aweto na Makedonija pod vlasta na Rim.Me|utoa, nejzinoto {irewe vo periodot na rimskoto vladewe, nesomneno e vrzano so in-tenzivirawe na trgovijata, rudarstvoto, metalurgijata i grn~arstvoto, za koi stopanski granki se otkrieni seriozni tragi, kako i za razvo-jot na stoi~arstvoto vo predelot na planinite so koi naselbata bila opkruèna. Sekako, vo toj period se pojavila i potrebata od za{tita na naselenieto i steknatite bogatstva, pa na Vini~koto Kale, kako mnogu pogoden strate{ki punkt, izniknal utvrden grad (kastel) so be-demi za{titeni so polukru`ni kuli. Vo svojata vnatre{nost utvrdeniot grad zatvoral prostor od okolu 25.000 kvadratni metri,(2.5 hektari). Yidinite na kastelot, gradeni od kr{en i re~en kamen, vo tehnika poz-nata pod nazivot: emplecton, vo toj period, ne bile mnogu masivni i jaki, bidej}i nivnata debelina ne iznesuvala pove}e od 110 sm. Ona, {to do denes e otkrieno vo vnatre{niot prostor na tvrdinata,od taa prvobitna grade`na faza, pokaùva deka, vdol` yidovite na bedemot, odnosno pome|u yidovite na bedemot i yidovite na objektite izgradeni vo vnatre{nosta na utvrdeniot grad se nao|al prili~no {irok pros-tor-ulica, poznata pod nazivot: intervallum, koja sluèla za polesno i nesmetano dvièwe na branitelite, vo vreme na neprijatelski na-pad vrz tvrdinata. Postoeweto na vakvata ulica na Vini~koto kale, pokaùva deka toj model na gradba na utvrdenite gradovi se smetal za klasi~na forma. To~no, klasi~niot model na oblikot na tvrdinata, so me|uprostorot (intervallum),go uslovuva i datiraweto na nejzinata

Vini~ko Kale

- pokriven ukras, VI - V vek pr. n. e.

7

izgradba, {to po na{e mislewe se slu~ila kon sredinata na vtoriot vek od novata era.Me|utoa, ve}e be{e ukaàno deka na prostorot na Kaleto, mnogu pred izgradbata na tvrdinata, postoele gradbi koi bile za{titeni samo od prirodnata konfiguracija na terenot. Na prostorot {to odpo~nuval od itervalumot, kon vnatre{nosta na tvrdinata, pribli`no, na potegot pome|u isto~nata i jugo-isto~nata kula od bedemot, se naogal kompleks od vo niza naredeni magazini za zrnesta hrana, koja glavno bila smestuvana vo razli~ni po golemina pitosi, zakopani do obodite vo zemja.Vo nekoi od ovie magazini, bile stokirani materijali koi bile upotrebuvani i vo odbranata na tvrdina-ta. Taka, otkrienite ostatoci od sumpor i smola,pokaùvaat deka vo od-branata, koga za toa }e se pokaàla potreba, se koristelo i ova, mnogu opasno i efikasno oru`je. Vo prodolènie, na istiot pravec,severno od isto~nata kula, pov-torno grani~ejki so ilicata (intervalumot), se nao|al kompleks od ne-kolku prostorii me|usebe povrzani vo edna celina. Centralnata pros-torija na ovoj objekt, ima bazilikalen oblik so apsida. Nesomneno, se raboti za poznatiot tip na t.n doma{ni baziliki (basilica domus), odnos-no dvorec za ìveewe. Od ju`nata strana na bazilikalnata prostorija, se nao|a pomala prostorija, so pravoagolna osnova, vo koja, na isto~nata strana,bila izgradena fontana.Do fontanata, vodata se doveduva preku karemi~ki cevki, od koi edni bile vgradeni vo samiot yid na fona-tanata. Vodata te~ela vo polukru`no korito izdlabeno vo bazalten kamen, koe se potpiralo na tri nogarki. (Denes koritoto e za~uvano vo fragmenti). Od koritoto vodata istekuvala vo odvoden kanal izgraden od kameni plo~i.Vo eden del od ova prostorija so fontana, se nao|alo i loì{teto na prefurniumot, preku koj se zagrevala vodata za bawata.Bawata bila relativno mala pravoagolna prostorija, koja na ednata strana ima kada. Bila izgradena od nadvore{nata strana na prostori-jata so fontana, a vo nea se vleguvalo preku tremot so kolonada. Podot na bawata e od kerami~ni plo~i ,od kakvi e izgradena i kadata. Pred vlezot vo bawata, postaven direktno vrz odvodniot kanal, se nao|al klozet. Centralnata prostorija so apsida,zaradi kosinata na terenot vrz koj bila izgradena, vo eden del,imala i prizemje. Vo procesot na iskopuvaweto na prostorot na prizemjeto, otkrieni se pogo-lem broj pomali i pogolemi pitosi za zrnesta hrana.Od severnata strana na cerntral-nata prostorija, se nao|aat nekolku razli~ni po golemina i oblik prostorii, koris-teni, sekako, za prestoj na ìtelite na ovoj zasega najgolem kompleks-dvorec, koj{to po mnogu svoi os-novni karakteristiki, bi moèlo da bide dvorecot za prestoj na voeniot zapovednik na utvrdeniot grad. Komunikacijata

Kr{lanski Gumewa - makedonska

bronza, VII - VI vek pr. n. e.

8

vo ovoj, dosega otkrien prostor, se odvivala preku dve ulici koi se vkrstuvale na {irokiot prostor pred dvorecot. Ednata potesna ulica, koja bila pokriena so kaldrma, izvedena od re~ni kamewa, trgnuvala od vleznata porta pred isto~nata kula od bedemot i se dvièla kon zapad. Od jugo-isto~nata kula trgnuvala po{irokata ulica, via principalis, koja minuvala pokraj magazinite i slegnuvala, vo blaga kosina, kon {iroki-ot prostor kade{to, sprema dosega{nite soznanija, se nao|al forumot. Forumot, {to go zafa}al centralniot del na zaramnetoto plato, na za-padnata strana, imal poseben prostor na koj se nao|al `rtvenik. Od `rtvenikot denes ostanale samo nekolku kvadratni blokovi od sivo ze-len kamen, kako i posebni kameni plo~i, profilirani taka za da preku niv istekuva krvta na `rtvuvanite ìvotni, koja potoa se slevala vo dlaboka dupka, izdlabena vo stenata.Ovoj `rtvenik, za~uvan vo osno-vata, denes se nao|a in situ, formiraj}i pravoagolen prostor od okolu 25 kvadratni metri. Na severnata strana od forumot se nao|ale mali rabotilnici. Vo edna od niv, bea otkrieni nekolku èlezni sekiri. Do vremeteo na pojavata na hristijanstvoto, vo ovoj del od tvrdi-nata ,zasega ne se konstatirani drugi gradbi.

* * * Pogodnite klimatski uslovi, izobilstvoto voda, plodnoto zemji{te, {umite od koi se obezbeduval gradeèn material, rudnite bogatstva, glini{tata so visoko kvalitetna glina, zlatonosnite reki (Pekqanska i Dragobra{ka reka), ovozmoìle vo periodot na docnata antika, pokraj naselbata na prostorot na dene{niot grad Vinica, zna~itelno da se zgo-lemi brojot na naselbite vo po{irokiot region.Dosega{nite soznanija na arheolozite, dobieni od rekognoscirawata na terenot pokaùvaat deka vo blizina na seloto Dragobra{ta izniknale pove}e naselbi me|u koi na lokalitetite; “Belte~ko Maalo”, ”Vr{nik” i ”Seli{te” se otkrieni materijalni tragi koi nedvojbeno go potvrduvaat toa. Takvi imalo i vo atarot na seloto Pekqani (“Sabotinite Grobi{ta” i “Crkvi{te”), kako i vo blizina na selo Blatec (Mojmija i Crkvi{te). I vo blizina na seloto Trsino (“Deboki Dol”, “Manastirski Dol” i “Priben”). Vo okolinata na selo Kalimanci se otkrieni nekolku lokaliteti so jasno vidlivi tra-gi od postoewe na naselbi: (“Velogat”, ”Vini~ka Skala” i “Studewak”). Arheolo{kiot lokalitet “Gradi{te”vo blizina na seloto Vini~ka Kr{la, isto taka pokaàl tragi od naselba, koja nastanala vo docno anti~koto vreme. Vo postoe~kata literatura, nastanata vo poslednite godini, vo koja se tretira istorijata na gradot Vinica i dene{nite naselbi vo po{irokata okolina, ~estopati, koga se zboruva za periodot od podpa|aweto na Makedonija pod Rimska vlast, se veli, deka vo ovoj re-gion do{le i go naselile golem broj rimski doselenici. Me|utoa, na{ite istraùvawa pokaàa deka osven ograni~en broj rimski trgovci i vojnic-ite koi se locirale na nekolkute strate{ki zna~ajni punktovi na magis-tralniot pat, pogolem broj, rimski doselenici, ovde nemalo. Onie pak, koi pomasovno bile naseleni na ovoj prostor, bile prisilno dovedenite robovi, koi bile sobirani od najrzli~ni regioni na imperijata, ~ie{to etni~ko poteklo i ne bilo rimsko. Tie pretstavuvale isklu~ivo rabotna raka za eksploatacija na rudnoto bogatstvo i ispiraweto na pesokot od zlatonosnite reki, kade{to se dobivale, sekako, ne mnogu golemi

9

koli~ini zlato i pokraj golemiot trud. Sprema toa, najbrojno, sepak, bilo domicilnoto naselenie koe so vekovi ìveelo na ovie prostori i koe prodolùvalo da gi neguva svoite stari tradicii ,obi~ai i jazik. Zgolemeniot broj osnovani naselbi,posebno zabrzaniot razvoj na nasel-bata {to se nao|ala na prostorot na dene{niot grad Vinica, so kastelot na Vini~koto Kale, ~ie{to ime se u{te ne ni e poznato,pokraj ve}e spom-enatite prirodni i ekonomski pogodnosti, ja imale i pogodnosta da se nao|aat na trasata na eden od mnogu zna~ajnite pati{ta koi{to go pov-rzuvale, od edna strana, Egejskoto Primorje, a od druga, Jadranskoto, so vnatre{nosta na kontinentot. Tokmu taa strate{ka pozicija, pridonela za intenzivirawe na ekonomskiot razvoj na naselenieto,okrupnuvaj}i gi malite naselbi i zgolemuvaj}i go nivniot prosperitet. Na poznatata tabula Pointengerijana, koja pretstavuva srednove-kovna kopija na docnoanti~ka mapa na rimskata imperija, za koja se veru-va deka nastanala kon 365 god. od n.e.jasno se gleda deka od Rim kon Is-tok, kon bregovite na Jadranskoto More, vodela magistralata poznata pod nazivot Via Apia. Ovoj strate{ki pat vodel odprvin do Kapua, a podocna, bil prodolèn do Tarant i Brindizi. Na bregot na Jadranskoto More, a vo ramkite na Balkanskiot poluostrov, najbliskite punktovi na krajnite stanici na Via Apia, {to gi delelo moreto, bile anti~kite gradovi Durahion (Dra~) i Apolonija. Od ovie dve to~ki na balkan-skiot jadranski breg, kako prodolùvawe na magistralniot pravec {to po~nuval vo Rim, za zgolemenata funkcija, {to ja imala vo ovoj period, bila osposobena starata magistrala Via Egnacija. Odkako pati{tata {to trgnuvale od Apolonija i Durahium kon Istok, }e se spoele vo eden pat,sovladuvaj}i gi visokite planiski preslapi,se

Vini~ko Kale - pretstava na grifon -

fragment V-IV vek pr. n. e.

10

stignuvalo vo anti~kiot grad Lihnid (Ohrid), na bregot na istoimenoto ezero. Od tamu, patot vodel kon Herekleja Linkestis (Bitola). Od Herak-leja Linkestis se formirale dva glavni pravci:edniot kon Solun, koj vodel preku Pela (starata makedonska prestolnina) i vtoriot {to se spu{tal kon dolinata na rekata Aksios (Vardar), kade {to vo regionot na negoviot sreden tek, tokmu na mestoto na vlevaweto na Erigon (Crna Reka ) vo Aksi-os, se nao|al anti~kiot grad Stobi.Od Stobi, edniot krak se spu{tal kon Solun, a drugiot, otkako }e izminel nekolku milji uzvodno,povtorno se dvoel vo dva pravci. Edniot prodolùval po dolinata na rekata Vardar, kon anti~kiot grad Skupi (Skopje), a vtoriot, {to e od posebno zna~ewe za anti~kata naselba vo Vinica, preminuval na leviot breg na reka Bregaln-ica, sledej}i go nejziniot tek do srednoto te~enie,kade{to spored tabula Pointingerijana, se nao|ale gradovite Tranupara i Astibo ([tip), a potoa se naso~uval kon anti~kiot grad Pautalija (]ustendil), od tamu kon Ser-dika (Sofija) i ponatamu kon Konstantinopol. Opisot na pravcite na ovie pati{ta ,smetame be{e nuèn, zaradi toa {to na toj na~in moè da se sogleda zna~eweto i ulogata na patot {to od Stobi, po dolinata na reka Bregalnica, vodel kon isto~niot, severni-ot i zapadniot del na Evropa. Navleguvaj}i vo dolinata na reka Bregal-nica, patot se dvièl neposredno pokraj koritoto na rekata, napu{taj}i go samo koga moralo da se zaobikoli nekoja pogolema prirodna pre~ka. Vini~kata naselba, so vini~kiot utvrden grad (kastel) na Vini~koto Kale, se nao|al najneposredno na trasata na ovaa zna~ajna magistrala. Moè da se kaè deka patot minuval vo neposredna blizina na podno`jeto na ridot, pod samite gradski yidini, a potoa i niz sa-mata naselba, raspoloèna vo najgolemiot del na padinite na ridovite koi{to se spu{taat kon nizinata,odnosno, kon koritoto na Bregalnica.Toa prakti~no, bila i poslednata pogolema naselba so tvrdina,od sinxi-rot naselbi i tvrdini, na leviot breg na rekata,pred da se napu{ti kot-linata, odnosno, pred da se zaobikoli {amakot sozdaden od razlienite vodi na Bregalnica i da se navleze vo planinskiot predel, niz koj{to ponatamu patot vodel kon Pautalija (]ustendil).Se rabira, postoele i pomali sporedni pati{ta od lokalno zna~ewe. Eden od niv trgnuval od Vini~kata naselba, prodolùval kon Male{evskite planini. Po ovoj pat se izbivalo na pravecot po dolinata na reka Struma. Poradi svojata zna~ajna strate{ka pozicija, dolinata na reka Bregalnica, posebno delnicata niz koja minuval magistralniot pat,vo razli~ni vremenski periodi, imala uloga na zna~ajna odbranbena linija (limes), koja ovozmoùvala zatvorawe na pravecot za prodor od sever i svereoistok, kon jug i jugozapad, poto~no, kon Solun i gradovite na Ege-jskoto i Jadranskoto Primorje. Toa, sekako e i edna od pri~inite za pojavata na golema gustina na pomali i pogolemi naselbi, od koi, eden broj so izgradeni kasteli i drugi voeni punktovi. Vo Sinegdemusot na Hieroklij, vo ovoj region,spomenati se slednite gradovi:Bargala, Kalenidin, Armonija i Zapara. Prviot i posledniot od ovie gradovi:Bargala i Zapara, se spomenuvaat i vo drugi izvori. Dali nekoe od preostanatite imiwa, osven ve}e, so pogolema sig-urnost, lociranata Bargala, vo idnina }e moè da se povrze so nasel-bata na i okolu Vini~koto Kale, sekako }e pokaàt eventualnite ponatamo{ni nau~ni arheolo{ki istraùvawa na ovoj lokalitet.

11

Tabula Peutingeriana

Vini~ko Kale - dispozicija na objektite

12

Deka se raboti za strate{ki mnogu zna~aen punkt, posleden na mag-istralniot pat vo nizinata i prv na udarot od sprotivanata strana, svedo~i i faktot deka okolu utvrdeniot grad na Vini~koto Kale, se nao|ale nekolku pomali tvrdini so uloga da go {titat kastelot, kako predhodni straì. Takvi bile tvrdinite kaj Lipec i Blatec, ~ija{to uloga bila da go zatvoraat priodniot pravec na potegot:Vini~ko Kale, Gradec, Lipec, Blatec, Mitra{inci, Budinarci, Berovo i Dvori{te, odnosno, dolinata na reka Struma, od edna strana, a od druga, patot go zatvorale tvrdinite kaj dene{nite sela Razlovci, Trabotivi{te i gradot Del~evo, na leviot breg na rekata, i tvrdinite kaj dene{nite sela îflik, Negrovo,Nov Istevnik, Grad, Zvegor i Vetren. Me|u pogore spomenatite utvrdeni punktovi i kasteli, Vini~kiot imal nesomneno pogolemo zna~ewe i uloga, posebno vo vremiwata obremeneti so sudiri i upa|awa na nomadski ordi i vojski, koi obi~no, od sever se dvièle po ovaa magistrala za da dostignat do Egejskiot ili Jadranskiot breg i bogatstvata {to gi imale nekoi od pogolemite primorski gradovi.

* * * Kon sredinata na prviot vek od novata era, vo ramkite na svoeto Vtoro misionersko patuvawe, apostolot Pavle, pridruùvan od svoi sledbenici, pristiga vo Makedonija. Prviot grad vo koj{to stapil bil makedonskiot grad Neapol (Noviot grad) inaku poznato pristani{te na anti~kiot grad Filipe, koj{to svoeto ime go dobil odkako makedonski-ot kral Filip Vtori, edno vreme go bil pretvoril vo svoja prestolni-na. Pregledot na aktivnostite na apostolot Pavle, spored pi{uvaweto na avtorot na “Delata apostolski”, nesomneno pokaùva deka prvite nikulci na hristijanskoto u~ewe na tloto na Evropa nastanuvaat na ovoj del od Balkanskiot Poluostrov. Trebalo da izmine izvesen vremenski period i da se sozdadat pogodni uslovi, hristijanstvoto preku misioneri da pristigne i vo doli-nata na reka Bregalnica. Vo naselbite na trasata na magistralniot pat, ve}e vo tretiot vek od novata era, bile oformeni pomali i pogolemi hristijanski zednici. Deka na trasata na magistralniot pat {to vodel po dolinata na rekata Aksios (Vardar), vo gradot Stobi, samo 12 godini po proglasuvaweto na Milanskiot edikt (313 god.), so koj imperatorot Konstantin Veliki }e gi zapre krvavite progoni na sledbenicite na hristijanstvoto, i }e ovozmoì ednakvost na tretmanot na razli~nite religii vo carstvoto,stobskiot episkop Budius }e zeme u~estvo na Prviot Vselenski Sobor vo Nikeja {to se odràl vo 325 godina. Pokraj pi{uvanite izvorni dokumenti, za razvojot na hristijanstvoto vo Sto-bi i vo ovoj del od Makedonija, svedo~at i mnogubrojnite materijalni tragi. Toa se ostatoci od nekolkute hramovi koi bile bogato ukraseni so mozaici i freskoìvopis, izvedeni na visoko tehni~ko i umetni~ko ramni{te. Za{titnite, a potoa i sistematskite arheolo{ki iskopuvawa na Vinikoto Kale, prevzemeni po~nuvaj}i od 1985 godina, nedvojbeno pokaàa, deka pribli`no vo isto vreme koga vo Stobi i Bargala, hris-tijanstvoto }e prodre i vo naselbata koja{to se nao|a na prostorot na dene{niot grad Vinica. Robovite, zaradi nivnata socijalna polo`ba, kako rezultat na bezo~nata eksploatacija, siroma{tijata, obespravenosta i bezper-

13

spektivnosta, najpove}e bile podlo`ni na prifa}awe na ideite {to vo toj period na ranoto hristijanstvo se {irat, so golema brzina,me|u niv, kako i me|u lokalnoto naselenie. Dali postojat materijalni dokazi za na{eto tvrdewe deka vo nasel-bata i utvrdeniot grad vo Vinica, hristijanstvoto stignalo i sozdalo cvrsta zaednica ve}e vo periodot kon krajot na tretiot vek? Vo ramkite na sistematskite arheolo{ki iskopuvawa na Vini~koto kale,vo 2000-2002 godina, vo blokot 9, na dlabina od 100-120 sm. bea otkrieni nekolku fragmenti od terakotna ikona koi vklopeni vo edna celina pokaùvaa kvadraten oblik na plo~ata so dimenzii 32x32xv5 sm. Na ovaa, vo reljef izvedena plo~a, bila ilustrirana ikonograf-ska tema vrzana so li~nosta i deloto na sv. Andreja, prvopovikaniot apostol Hristov, pri {to bile upotrebeni isklu~ivo simboli~ni pret-stavi. Vo prv red Andrijanoviot krst vo oblik na bukvata “ iks” (X), a vo negovite kraci pretstavite na tri ribi, dva morski raka,dve morski {kolki, edna plo~kasta elipsovidna pretstava (mese~ina),a potoa, eden paun,ku~e ( Kerber), a vo slobodnite poliwa, nad Adrianoviot krst, u{te edna pogolema riba i edna pogolema {kolka.Ona {to e posebno zna~ajno toa e pretstavata na jagne koja{to se nao|a vo centarot na krstot. Od likovna gledna to~ka reljefot na ova ikona e mnogu dobro mod-eliran, so mno{tvo sitni detali, realisti~ki prikaàni, posebno pri oblikuvaweto na rakovite,ribite i {kolkite. Crteòt e precizen i sosema jasno gi otslikuva osnovnite karakteristiki i oblici na pret-stavenite ìvotni-simboli. Na terakotnata ikona nema nikakva signat-ura ili natpis.

Vini~ko Kale - pogled na lokalitetot pred

iskopuvawe, so ve{ta~ki iskopaniot rov

14

Novootkrienata ikona na Vini~koto Kale, so vakva sodrìna, kolku {to e dosega poznato, pretstavuva edinstven dosega otkrien primerok so vakva sodrìna i so vakvi simboli, ne samo vo ranohristijanskata umet-nost vo Makedonija i Balakanskiot poluostrov tuku i vo Evropa voop{to. Za da ja sfatime osnovnata ideja na nepoznatiot vini~ki skulp-tor, treba da ukaème deka, pokraj osnovnata tema, likovno prezenti-rana so jazikot na simbolite, vo koja se apostrofira , tolkuva i propagira propovedni~kata aktivnost, ma~eni{tvoto i podvizite na prvopovikaniot apostol Andrej, ikonata sodrì u{te eden cel spektar poedine~ni temi (Rajot i Pekolot), realizirani povtorno so posredstvo na simboli,nameneti za ranohristijanskite vernici,koi go poznavale i razbirale toj, se u{te,taen jazik,koristen vo najraniot hristijanski pe-riod. Vo periodot, koga hristijanstvoto se u{te e èstoko progonuvano. Nesomneno se raboti za istoto vreme, koga vo Rim nastanuvaat prvite katakombi vo koi nepoznati umetnici slikaat sceni vrzani za Stariot i Noviot Zavet, koristej} pritoa i mnogu zoomorfni simboli. Vo Makedonija dosega ne se otkrieni katakombi,me|utoa,novootkrienata terakotna ikona na Vini~koto Kale, svedo~i za toa deka nejzinata namena moèlo da bide vrzna za ukrasuvawe na grobnicite na ranite hristijani, {to vsu{nost bi ja imalo istata uloga na naslikanite pretstavi vo katakombite vo Rim. Vr{ej}i rekognoscirawe na terenot {to se nao|a od drugata stra-na na ve{ta~ki izgradeniot odbranben rov, poto~no na prostorot na padinata od ridot {to se spu{ta kon utvrdeniot grad,od jugo-isto~nata strana, vrz osnova na nekoi materijalni tragii, dojdovme do soznanieto deka na ovoj prostor postojat indicii deka se nao|ala starata nekropo-la ,vo ~ij{to sostav, moè da se pretpostavi, imalo i yidani grobnici. Od razli~ni, voglavno objektivni pri~ini, vo ramkite na sistematskite arheolo{ki iskopuvawa na Vini~koto Kale, be{e oceneto deka vo ovaa faza, ne bi trebalo istraùvawata da bidat pro{ireni i na toj pros-tor.Me|utoa, eventialnite arheolo{ki iskopuvawa na toj prostor,vo idnina, moàt da donesat novi soznanija, posebno za najraniot period na hristijanstvoto,odnosno za vremeto na katakombite, (pred Milanski-ot edikt od 313 god.). Vidovme deka hristijanstvoto, u{te pred Milanskiot edikt,vo naselbata na prostorot na dene{niot grad Vinica, imalo fateno se-riozni korewa. Za bogoslu`bata kako i za potrebite na vernicite, po~nale da se izrabotuvaat umetni~ki dela ,preku koi, kako preku mnogu prakti~en medij, se prezentirale osnovnite postulati na novata religija i ikonografija, iako se u{te, so upotreba na tajniot jazik na simbolite. Koristej}i ja, od edna strana, spremnosta i ume{nosta na grn~arskite rabotilnici i majstori, a od druga, visoko obrazovanite te-olozi, koi vo regionot, me|u robovite i doma{noto naselenie, ja na{le plodnata po~va za {irewe na hristijanstvoto, so sekoj izminat den, a posebno vo denovite po Milanskiot edikt, brojot na reqefnite plo~i so teolo{ka sodrìna, se zgolemuval. Moè da se pretpostavi so pogo-lema sigurnost, deka so tehnikata na kalapi-matrici, od edna i ista tema bile izrabotuvani pove}e istovetni kopii. Odprvin, verojatno, tie bile koristeni za ukrasuvaweto na yidanite grobnici, zo{to u{te nemalo podignati hramovi, no podocna, koga na ovoj prostor po~nuva iz-gradbata na hramovi, tie ja na{le svojata funkcija da gi ukrasuvaat yidovite na novoizgradenite objekti.

15

Dosega otkrieniot materijal na Vini~koto Kale, pokaùva deka vo toj ran period od razvojot na hristijanstvoto, me|u naselenieto se u{te imalo lu|e koi ne bile spremni da gi napu{tat svoite stari, predhristijanski,paganski veruvawa ,tradicija i naviki. ”Toa bilo vreme na ver-ski sinkretizam, koga istovremenoto pripa|awe na razli~ni kultovi ne bilo neprirodno”. (G.Ostrogorski, Istorija Vizantije). Grn~arskite rabotilnici i ve{tite majstori-skulptori, koi rabo-tele vo ramkite na Vini~kata naselba, i gi koristele blagodetite na prvoklasnata glina, od mno{tvoto glini{ta vo po{irokiot region, bez kakvi da se predrasudi i problemi, gi zadovoluvale barawata i na takvite nara~ateli na umetni~ki dela.Taka, me|u dosega otkrieniot material, nao|ame i plo~i so temi koi ne se vrzuvaat za hristijanskata ikonografija, tuku tolkuvaat stari legendi od mitologijata, kakva {to naprimer bila legendata za beèstveniot heroj Ahil. Na edna od dosega otkrienite terakotni plo~i, koja do nas stignala vo pove}e fragmenti, raskaàn e ìvotot na Ahil, sinot na Pelej i boìcata Tetida. Vo sre-dinata na plo~ata Ahil e pretstaven vo cel rast, gol, kako vo desnata raka drì kopje, a so levata,ja podiga ubienata diva sviwa. Visoko, od negovata leva strana, pretstaven e kentaurot Hejron, koj ima glava na ~ovek, rogovi i brada na koza, a noze so kopita. Kentaurot, so teloto e svrten kon Ahil, podavaj}i mu delovi od utrobata na lavot, ~ija{to koà, zaedno so glavata i nozete, e prefrlena preku kapitelot na mer-merniot stolb {to se nao|a od desnata strana na herojot. Goloto telo na Ahil, solidno e modelirano i predadeno so site anatomski detali. Baraj}i komparativen materijal za ova pretstava, nao|ame sli~nosti, so torzoto na Ahil, vo edna pretstava na Ahil na bronzenata skulptura od

Vini~ko Kale - pitosi (in situ)

16

Vini~ko Kale - deponijata vo koja se otkrieni

17

rieni najgolemiot broj od terakotnite ikoni

18

anti~kiot period, koja{to denes se ~uva vo Luvr (Sabina Osvalt, Gr~ka i Rimska mitologija, Belgrad1980,77). Na plo~ata od Vini~koto Kale, nep-oznatiot vini~ki skulptor,ja raskaàl legendata za ìvotot na herojot, koj bil odgledan od kentaurot Hejron na planinata Pelij. Kentaurot, za da go napravi silen i hrabar, Ahila go hranel so vnatre{ni organi od lavovi i divi sviwi. Za da nema dvoumewe za kogo stanuva zbor ,nep-oznatiot skulptor, nad kompozicijata, so krupni reljefno izvedeni latinski bukvi, go ispi{al imeto (A)HILES, obeleùvaj}i go krajot na ispi{aniot tekst so reljefna pretstava na mal krst. Me|utoa, so zajaknuvaweto na hristijanskata zaednica ,so pomasov-noto prifa-}awe na ovaa religija,sekako, prvin vo naselbata, {to se nao|ala na prostorot na dene{niot grad Vinica, bil izgraden i prvi-ot pogolem hram. Ostatoci od toj hram,so mozai~en pod, slu~ajno bile otkrieni pred pove}e godini, pri presekuvaweto na patot pred ku}ata na vini~anecot Tode Ivanov. Za àl, za ovoj objekt, ne postojat pode-talni informacii. Toj i denes leì zatrupan, na dlabina od dva metri, pod nivoto na patot. Sekako, ne{to podocna i vo utvrdeniot grad na Kaleto bil iz-graden, eden relativno mal, ednokoraben hram, za zadovoluvawe na potrebite na lu|eto naseleni vo nego. Me|utoa, divite kopa~i, koi vo najgolemiot del gi imaat odkopano temelite na ovoj hram, pred ~etir-iesetina godini, pri svoite aktivnosti, gi uni{tile site relevantni podatoci, {to moèle da pruàt informacii za vremeto na negovoto nastanuvawe.

* * * Periodot na {estiot vek od novata era,vo ovoj del od Balkanskiot poluostrov, }e otpo~ne so golemi prirodni, no i voeni katastrofi. Vo 518 godina, koga na prestolot na Isto~noto rimsko carstvoto se nao|a imperatorot Justin (518-527),roden vo skopskoto selo Taor, katastroi-falen zemjotres }e uni{ti najgolem del od postoe~kite gradovi i naselbi na ovoj prostor. Dali i kolku nastradal i utvrdeniot grad na Vini~koto Kale, ne e poznato. No, ako se zeme predvid podatokot {to go dava kancelarot na imperatorot Justinijan Prvi, Marcelin Komes, deka vo toj zemjotres, te{ko nastradale, odnosno do temel bile razurnati 24 gradovi, toga{ bi bila logi~na pretpostavkata deka i vini~kiot grad pretrpel nekakvi, pomali ili pogolemi, o{tetuvawa. Vtorata katastrofa bila {to pod pritisokot na Avarite i Slov-enite , limesot na Dunav popu{til. Vratite za upa|awe na teritorijata na Isto~noto rimsko carstvo, na toj na~in bile {irum otvoreni. Vto-riot limes, isto taka mnogu zna~ajna strate{ka linija na odbranata, {to bil formiran na prostorot po dolinata na rekite Aksios (Vardar) i Bregalnica, a go so~inuvale postoe~kite tvrdini, ne{to od katastro-falniot zemjotres, ne{to zaradi urivawa vo predhodnite napadi i pusto{ewa, a nekoi i zaradi napu{tenost, bile, re~isi, neupotreblivi. Ispraven pred problemot za organizirawe na odbranata na carstvoto, Imperatorot Justinijan Prvi (527-565), odkako go nasledil prestolot od svojot vujko, bil prinuden da prevzeme zna~itelni ~ekori, vo prv red, za osposobuvawe na tvrdinite. Denes nema nikakvo somnevawe deka vo spisokot na tvrdinite {to trebalo da bidat obnoveni i zajaknati se nao|ala i tvrdinata na Vini~koto Kale. Zajaknuvaweto, kako {to moè lesno da se zabeleì, se sostoelo od popravka na stariot i izgradba na

19

kompletno nov yid na bedemot, so debelina od 150 sm. koj bil izgraden vedna{ do stariot, od negovata predna strana, so {to udvoenite yidovi na bedemot dobile debelina od 260 sm. Obnovata na tvrdinata,so ovoj gradeèn zafat, i so sretstva od dràvnata kasa, go zgolemila nejzinoto zna~ewe i uloga. Po se izgleda, upravata na obnovenata i zajaknata tvrdina, vo sodejstvo so pretstavnic-ite na crkvata, go iskoristile ovoj moment, koga brojni grade`nici i rab-otna raka se u{te bile vo tvrdinata i raspolagale so golemi koli~ini gradeèn material, da, podignat monumentalna bazilika.Sprema toa, moème so pogolema sigurnost da pretpostavime daka bazi-likata vo utvrdeniot grad bila izgradena vo vremeto na vladeeweto na Justinijan Prvi, odnosno vo periodot pome|u 527 i 565 godina. Zajaknuvaweto na od-branbenite mo`nosti na tvrdinata i izgradbata na golemata bazilika , pridonelo i za oìvuvawe na naselbata {to se nao|ala vo prostorot na utvrdeniot grad. No, bazilikata, dolgo vreme po izgradbata, ostanala bez nu`nata dekoracija. Na podot ne bil izveden mozaik, a ne bile de-korirani nitu yidovite. Pri iskopuvaweto,ne se otkrieni nikakvi, duri i najmali fragmenti od kakva i da e slikana dekoracija. Ona {to e od-krieno, toa se samo nekolku fragmenti od terakotni ikoni, rasfrlani niz prostorot na bazilikata. Dekoriraweto na bazilikata, ~ekalo novi po dobri vremiwa. A tie mnogu te{ko doa|ale na ovie prostori. Po smrtta na Justinijan Prvi, se pokaàlo deka negovite napori ne bile dostatni za da go re{at problemot so upa|aweto na plemen-skite grupacii na teritorijata na carstvoto. Prodolìlo upa|aweto i

Vini~ko Kale - vo predniot plan ostatoci od `rtvenik, vo

zadninata, maliot hram

20

pla~kosuvaweto na zemjata, a posebno na pobogatite gradovi. Koga zboru-vame za Vinica i za nejziniot utvrden grad,ne moème da izbegneme, a da ne spomeneme nekoi od pozna~ajnite istoriski nastani, bidej}i, gradot se nao|al na magistraliot pat, po koj, od sever kon jug, i od jug kon sever, se dvièl del od vojskata na napa|a~ite. Taka, moème da pretpostavime, deka vo 584, petiljadnata slov-enska vojska koja na 26 oktomvri go napadnala Solun, predhodno, za da dostigne do Solun, dvièj}i se po ovoj pat od sever kon jug, sekako,so eden svoj del, pominala i niz regionot po dolinata na Bregalnica. Dve godini podocna,vo 586 godina, povtorno,zdruènite sili na Avarite i Slovenite }e go koristat istiot pat za da na krajot go napadnat Solun.Solunskata tvrdinata i nejzinite braniteli i ovoj pat uspe{no se od-branile.No, opasnosta so toa ne bila odstraneta. Strategijata na slov-enskite plemenski grupacii, nabrgu bila promeneta.Celta ve}e ne bila pla~kawe na bogatstva, tuku naseluvawe na teritorijata na carstvoto. Vo nemo`nost da se odbrani od nadiraweto na Slovenite, Isto~noto Rimsko carstvo, go zafa}aat vnatre{ni nemiri. Vo samiot po~etok na sedmiot vek, vo 602 godina, od prestolot }e bide simnat carot Mavrikij, a na negovo mesto }e dojde podoficerot po ime Foka. Toj na prestolot na carstvoto }e ostane do 610 godina. Dostatno vreme da zavladee celosna anarhija vo carstvoto. Avarite i Slovenite, koristej}i ja ova situacija,bez kakvi i da e poseriozni problemi, se pomasovo se naseluvaat na Balkanskiot Poluos-trov. Od za~uvanite pi{uvani istoriski izvori doznavame deka vo 630 godina, okolinata na Solun ve}e trajno e naselena so sloveni. Na pogolem del od Balkanskiot Poluostrov, posebno na teritorijata na Makedonija, Slovenite ve}e gi formiraat svoite Sklavinii-nezavisnite sloven-ski kneèvstva. Tie so sekoj den stanuvaat posilni i po-organizirani. Iako, vo toj period, ne zavladeal podolgotraen mir, sepak,situacijata bila pomirna od predhodnite godini. Vo nekoi od postoe~kite gradovi, ne do{lo do pogolemi promeni. Slovenite gi izbegnuvale gradovite i najpove}e se smestuvale po okolnite sela. Vo gradot Vinica i vo nego-vata tvrdina, isto taka, nemalo pogolemi promeni. Domorodnoto nasele-nie, prodolìlo da ìvee so svoite dnevni aktivnosti i zadolènija.Grn~arskite rabotilnici i skulptorite, prodlìle da gi izrabotuvaat svoite proizvodi. Do{lo i do mo`nosta, porano izgradenata bazilika, vo ramkite na utvrdeniot grad, da se ukrasi so umetni~ki dela. Se raz-bira, predimstvo vo dekoriraweto imale skulptorskite rabotilnici vo koi, niz siot period, neprestanalo da se izrabotuvaat terakotni ikoni. Bilo logi~no dekoriraweto da se izvede so takvite dela. Za taa cel, edna od skulptorskite rabotilnici, bila instalirana na prostorot na samata tvrdina kade{to, po odnapred podgotvena programa i {ema se izrabotuvale terakotnite ikoni,koi po zavr{eniot proces se aplici-rale na yidovite na hramot. Otkrivaweto na deponijata na terakotnite ikoni na Vini~koto Kale, vo procesot na arheolo{kite sistematski iskopuvawa, vo 1985 godina, od arheolo{kata ekipa na Muzejot na Makedonija, vo sostav:d-r Kosta Balabanov, rakovoditel na istraùvaweto, Cone Krstevski, vi{ kustos, Ing.Arh. Petar Nami~ev i Lidija Velkovska-kustos dokumenta-tor, kako i otkrivaweto na pogolem broj terakotni ikoni, celi ili vo fragmenti, rasfrleni niz siot dosega otkrien prostor,postavi nekolku

21

Vini~ko Kale - pogled na del od objektite - magacini i glavnata ulica

Vini~ko Kale - pogled na objektot so apsida - dvorec

i isto~nata kula so bedemot

22

klu~ni pra{awa. Me|u niv:- Vo koi istoriski periodi bile izrabotuvani reljefni plo~i so

razli~ni tematski sodrìni i so razli~ni nameni?- Dali terakotnite ikoni se proizvod na lokalnite grn~arski i

skulptorski rabotilnici?- Dali edna od grn~arskite,odnosno skulptorskite rabotilnici bila

loci-rana vo ramkite na utvrdeniot grad na Vini~koto Kale ?- Kakva bila tehnikata za proizvodstvo na terakotnite ikoni?- Dali terakotnite ikoni se izrabotuvale isklu~ivo po nara~ka

za potrebite na dekoriraweto na od porano izgradenata bazilika na Vini~koto Kale, koja do toga{ nemala nikakva dekoracija,ili tie bile pomasovo izrabotuvani za proda`ba ,za dekorirawe, na drugi hramovi i yidani grobnici, po{iroko vo regionot pa i vo podale~ni regioni?

- Koi ikonografski temi bile predmet na interes na oficialnata crkvata vo dadeniot moment, i kolku razli~ni temi dosega se evi-dentirani me|u otkrienite terakotni ikoni?

- Kakvo i kolkavo bilo vlijanieto na teolozite za tematskite os-misluvawa na ikonite?

- Koi se stilskite karakteristiki na terakotnite ikoni i dali pos-toi komparativen material, so koj tie moàt da se sporeduvaat,po kvalitetot na izrabotkata, po stilkite osobenosti, kako i po ikonografskite temite {to gi obrabotivaat .

- Koi se dokaìte za nivnoto poblisko datirawe?- Dali me|u terakotite dosega otkrieni na Vini~koto Kale ima

takvi koi pretstavuvaat ilustracija na temi so istoriska sodrìna ?

* * * Na pra{aweto vo koi istoriski periodi bile izrabotuvani reljefni plo~i so razli~ni tematski sodrìni i so razli~ni nameni, moè pribli`no da se odgovori, vrz osnova na dosega otkrieniot ma-terijal na Vini~koto Kale. Za najstari reljefi sekako bi trebalo da se smetaat plo~ite so mitolo{kite ~udovi{ta grifonite i himajrite, koi vrz osnova na stilskite osobenosti, crteòt i plasti~nata real-izacija, se vrzuvaat za periodot na Pajonsko-makedonskite zaednici, koi ìveat na ovie prostori vo 5-4 vek od starata era. Na istiot period bi mu pripa|ale i dekorativnite-ukrasnite predmeti od krovovite na objektite koi, se razbira, denes ve}e ne postojat ili nivnoto postoewe se vrzuva za nezna~itelni ostatoci od temelite. Kako {to ve}e be{e navedeno, periodot na ranoto hristijanstvo se vrzuva za terakotnite ikoni, od koi ednata posvetena na sv. Andrej, prvopovikaniot apostol Hristov, a vtorata pripa|a na periodot na sinkretizmot, koga vo istite grn~arski i skulptorski rabotilnici se izrabotuvaat predmeti od tera-kota so poznatite temi od mitologijata, vo slu~ajot, scenata vo koja{to e ilustriran moment od ìvotot na Ahil. Najbrojnata zbirka na terakotni ikoni, otkrieni glavno vo deponi-jata na Vini~koto Kale vo 1985 godina, smetame deka pripa|a na periodot od 6-7 vek od novata era, koga za potrebite na dekoriraweto na golemata bazilika na Kaleto, bile nara~ani pogolem broj terakotni ikoni. Vedna{ treba da se kaè deka ovie ikoni bile i poslednite {to bile izraboteni vo skulptorskite rabotilnici. Po ovoj period im se gubi napolno tragata.

23

Na pra{aweto dali terakotnite ikoni se proizvod na lokalnite grn~arski i skulptorski rabotilnici, so pogolema sigurnost moè da se odgovori deka tie se lokalen proizvod. Toa go pokaàa, vo prv red, utvrduvaweto na potekloto na vini~kite ikoni so fizi~ko-hemiski analizi, {to bea izvedeni od strana na Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata - Skopje, (S. Pavloska); Istraùva~kiot centar za novi tehnologii na Makedonskata Akademija na Naukite i Umetnostite (P. To{ev) i Institutot za hemija pri Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij vo Skopje (M. Dimeski). Vo nivniot nau~en izve{taj podnesen na XI Sovetuvawe na hemi~arite i tehnolozite na Makedonija, odràn na 5-7 oktomvri 1989 godina, pokraj drugoto se veli:

”Vo ova soop{tenie gi prezentirame rezultatite od hemiskite ispituvawa na fragmenti od 10 terakoti i reprezentativni primeroci od glini zemeni od 8 glini{ta od okolinata na Vinica. Primeneti se pove}e analiti~ki metodi: emisiona spektroskopi-ja, rendgenska fluorescentna spektrometrija, atomska apsorpcija i dr. Dobienite podatoci za kvantitativniot odnos na 18 hemiski elementi obraboteni se statisti~ki (koristen e Clusters analisis program). Zaklu~eno e slednoto: drevnite majstori za izrabotka na ikonite upotrebile glina od vini~kiot region.”

Na pra{aweto dali edna od grn~arskite, odnosno skulptorskite rabotilnici bila locirana vo ramkite na utvrdeniot grad na Vini~koto Kale, isto taka, moè da se odgovori pozitivno. Kako dokazen materi-jal, go poso~uvame faktot, {to me|u dosega otkrienite terakotni plo~i nao|ame i takvi, koi{to u{te vo procesot na su{eweto na sonce, bile

Vini~ko Kale - ikona posvetena na prvopovikaniot

apostol Andrej - kraj na III vek

24

te{ko o{teteni, bidej}i bile raspostilani na zemja, verojatno vo nekoj dvor ili prostor, kade {to imale dostap i nekoi ìvotni (prasiwa, jagniwa i koko{ki). @ivotnite, minuvaj}i pokraj u{te mokrite plo~i nagazile na niv. Pritoa tie ostavile otisoci od svoite noze. Takvite terakoti, sepak, bile staveni vo pe~kata za pe~ewe, no koga trebalo da se apliciraat, tie bile selektirani i isfrleni kako neupotreblivi. Ako ikonite bea donesuvani od nekoe drugo, podale~no mesto, sosema e logi~no deka, takvite primeroci nema{e da bidat doneseni i ka~uvani na Kaleto. Tie }e bea otstraneti prethodno. Tehnologijata za izrabotka na terakotnite ikoni bila prili~no komplicirana i se sostoela vo slednoto: skulptorot, prethodno izgotvu-val matrica. Matricata moèla da bide reàna vo cvrsta drvena daska, ili pak modelirana kako pozitiv - reljef vo glina. Od takviot pozi-tiv se izrabotuval negativ, povtorno vo glina. Negativot se pe~el za da dobie cvrstina. Potoa matrica-vo negativ, se vmetnuvala vo kalap {to bil ispolnuvan so mnogu dobro izmesena i pro~istena glina. Otkako taa faza od rabotata bila zavr{ena, od kalapot se vadela plo~ata so relje-fot i se raspostilala na zemja za da se su{i na sonce. Po zavr{enoto su{ewe, plo~ata se redela vo posebna, specijalna, za taa namena iz-gradena pe~ka, vo koja na visoka temperatura se pe~ele plo~ite. Na pra{aweto dali terakotnite ikoni se izraboteni po nara~ka, za dekori-rawe na bazilikata na Vini~koto Kale, ili tie bile izrabotu-vani za proda`ba, za dekorirawe i na drugi hramovi i grobnici, te{ko e so sigurnost da se odgovori.Me|utoa, fakt e deka tie, {to dosega se otkrieni, bile izrabotuvani na Vini~koto Kale, kako {to e i fakt deka nekolku fragmenti od terakotni ikoni se otkrieni vo vnatre{nosta na bazilikata. Me|utoa, dosega nitu edna ikona ili fragment ne e prona-jden apliciran na nekoj od yidovite na bazilikata, iako na nekoi od otkrienite primeroci, na zadnata strana se nao|a sloj od malter, (vo de-belina od okolu 2 sm) so koj{to ikonata bila zacvrstuvana vrz yid. Za-toa, vo ovaa faza od istraùvawata, moè da pretpostavime, deka tera-kotnite ikoni bile nara~ani za dekorirawe na bazilikata na Kaleto, koja, kako {to ve}e be{e naglaseno, dolgi godini bila bez dekoracija.Toa, od druga strana, bi zna~elo deka pri dekoriraweto ikonite bile aplicirani na yidovite, a ograni~eniot broj na temite, se povtoruval, po nekoja {ema, vo pove}e istovetni kopii. Iako,sosema ne bi moèlo da se otfrli pretpostavkata deka terakotni ikoni, od vini~kite grn~arski rabotilnici, moèlo, vo pogolemi koli~estva, da se proizveduvaat i kako gotov materijal, i da se nudat za proda`ba, {to bi zna~elo deka tie bile kupuvani i aplicirani i vo drugi hramovi ili grobnici, na-jprvin vo neposrednata okolina na Vinica, a potoa i podaleku, vo nekoi od regionite vo koi bile gradeni hramovi. No, i pokraj otkrivaweto na desetina ranohriostijanski baziliki, vo nitu edna od niv, dosega ne se otkrieni terakotni ikoni, stilski, tematski i tehni~ki izvedeni na istiot na~in, i od istite rabotilnici. Toa vodi kon zaklu~okot deka sepak, moèlo da bidat vrzani za specijalna nara~ka nameneta za bazi-likata na Vini~koto Kale. Na pra{aweto: koi ikonografski temi bile predmet na interes na oficijalnata crkva, odnosno, na teolozite, koi, nesomneno ja sostavu-vale tematskata programa vo dadeniot moment, i kolku razli~ni temi dosega se evidentirani, me|u dosega otkrienite terakotni ikoni, moè

25

da se odgovori slednoto: Otkako delumno ili vo celina, za odredeni ikoni be{e izvr{en procesot na identifikuvaweto i sostavuvaweto na oddelnite delovi, otkrieni kako fragmenti, i nivnoto oformuvawe vo celini, se pristapi kon potemelna i posigurna ikonografska i paleografska analiza. Toa pokaà deka dosega otkrienata zbirka od terakotni ikoni, najgolemiot broj otkrieni vo deponijata, sodrì 52 celi i okolu 100 razli~ni po golemina i za~uvanost fragmenti, so 20 poedine~no pretstaveni temi. Me|u niv se nao|aat:

1. Sv.Teodor Drakonoubiec koj java na kow;2. Arhangelot Mihail;3. Sv. Hristifor i sv. \or|i;4. Daniil megu lavovite (Trieset i sedmi psalm Davidov);5. Elen koj pie voda od kantaros (êtirieset i vtori psalm Davi-

dov);6. Bik ([eeset i {esti psalm Davidov);7. Lozova penu{ka, so ptica zastanata vrz granka, vo gorniot i lav

koj progonuva srna, vo dolniot del od kompozicijata. (Osumde-setti psalm Davidov);

8. Jo{ua i Kaleb;9. Konstantinoviot krst;10.Nepoznata kompozicija so kowanici;11.Lav;12.@ivotonosen izvor (fragment so paun);13. Nepoznata kompozicija so golema yvezda. (fragment);14.Nepoznata kompozicija, verojatno scena so pretstava na rajot.

(Ptica- paun). (fragment);

Vini~ko Kale - terakotna ikona Sv. Andrej - (detaq)

26

15.Bizon (nepoznata kompozicija). (fragment); Vrz osnova na nekolku fragmenti, na koi glavno se nao|aat za~uvani samo poedini bukvi, moè da se konstatira deka imalo u{te najmalku pet ili {est razli~ni temi, od koi{to za àl dosega ne uspeavme da otkrieme celi ili pogolemi delovi od ikoni. So toa, vkupniot broj na dosega otkrienite ikonografski motivi se poka~uva na 20. Site pogore navedeni terakotni ikoni imaat natpisi ispi{ani na latinski jazik, izvedeni so matrica vo povisok reljef. Analizata na stilskite, tehnolo{kite i paleografskite osobenos-ti pokaùva deka stanuva zbor za dobro organizirana rabotilnica, rak-ovodena od eden glaven majstor, so u{te eden ili dvajca kvalifikuvani pomo{nici-skulptori. Se razbira, nim im pomagale i eden broj nekval-ifikuvani rabotnici, koi u~estvuvale vo realizacijata na procesot vo fazata na podgotovkite, po~nuvaj}i od iskopot, transportot, drobe-weto i pro~istuvaweto na glinata, do me{aweto na glini so razli~ni svojstva, zaradi postignuvawe podobar kvalitet na proizvodite. Od stilska gledna to~ka, vo tvore{tvoto na ovoj nepoznat vini~ki skulptor, ve}e gi nema stilskite osobensoti na skulpturata od ranoto hristijanstvo, odnosno od vremeto na katakombite, {to moèvme da gi vidime na deloto na postariot negov kolega, (koj ja izrabotil ikonata posvetena na prvopovikaniot apostol Andrej). Tvorecot na vini~kite ikoni pripa|a na edna druga razvojna faza, koja re~isi napolno go zapostavuva realisti~niot priod vo prezenti-raweto na prostorot vo koj se slu~uva dejstvieto. Toj e ve}e vo najgolema mo`na mera apstrakten. Figurite se postaveni vo napolno imaginaren prostor, ili vo najdobar slu~aj, prostorot vo koj se slu~uva dejstvieto e obeleèn so krajno siroma{ni izrazni sredstva, kako {to se nekolkute palmovi stebla i granki, i toa e se. Faktot deka stanuva zbor za repertoar vo koj se sodràni bro-jni starozavetni, novozavetni i hristolo{ki temi, upatuva prvo na zaklu~okot za visokite znae-wa od oblasta na hristijanskata teolo{ka literatura, od edna strana, a od druga, analizata na osnovnite ikonografski karakteristiki na likovite, kako i na kompoziciite, ukaùva na solidno poznavawe na ona {to se slu~uvalo vo sferata na umetni~koto tvore{tvo svrzano so hristijanskiot kult, na {irokite prostori na koi{to se ostvaruvala dominacijata na hristijanstvoto. Prvite informacii za postoewe na terakoti, koi po svoite fizi~ki i ikonografski osobenosti se pokaùvaat bliski do vini~kite, gi do-bivme od katalogot izdaden po povod organiziraweto na izlo`bata pod naslov: ”Anti~kite mozaici i umetni~koto bogatstvo na Tunis”, koja{to se ima odràno vo Belgrad vo 1973 godina. Na ovaa izlo`ba bile prezenti-rani i nekolku plo~i so motivi od ranohristijanskata umetnost, bliski do vini~kite. Vo 1986 godina, go posetivme Tunis i negoviot poznat vo svetot Nacionalen muzej Bardo vo gradot Tunis, kade {to, blagodarenie na presretlivosta na kolegite od ovoj muzej, moèvme podetalno da se zapoznaeme so spoemantiot material i po{iroko od toa, so brojnite eksponati raboteni vo pove}e tehniki koi poteknuvaat od ranohris-tijanskiot period. Razbravme deka u{te pred pove}e od 100 godini, na nekolku arheolo{ki lokaliteti vo Severna Afrika (Tunis), od strana na francuski istraùva~i bile otkrieni terakotni predmeti-

27

plo~i, raboteni so pomo{ta na kalap, vo mno{tvo repliki, so reljefni pret-stavi na oddelni svetiteli i celi kom-pozicii. Bidej}i vo depoata na muzejot Bardo vo Tunis ima pogolem broj vakvi plo~i, nie odbravme samo 24 koi, spored muzejskata dokumentacija poteknuvaat od sedum razli~ni regioni vo koi se nao|ale arheolo{kite lokaliteti: Bu Fi{a, Nexeb el Ajun, Hen{ir Naja, Thel-epte, El Xem, Cilium (Keserin) i Ajun Metuja. Na ovie lokaliteti se otkrieni plo~i so starozavetni i novozavetni temi i simboli, kako i plo~i so pagan-ski motivi ili samo so ornamenti. Del od ovoj tuniski materijal e publikuvan vo nekolku navrati od francuski i tuni-ski istraùva~i me|u koi, po ovoj povod gi spomenuvame: Noel Duval & Jean Cintas (so nivniot trud: “Le martyrium de Cincari et les martyria triconques et tetraconques en Afrique”, vo Etudes d’archeologie chretienne nord-africaine-III); kako i trudot na Nejib Ben Lazreg, (:Une production du pays d’El-Jem: les carreaux de terre cuite chretiens d’epoque Byzantine.). Vo trudot na Noel Duval & Jean Cintas, pokraj drugoto, pub-likuvana e terakotna plo~a so pretstava na edna scena od gr~kata mitologija, na koja se nao|a boèstveniot kow na Be-lerofon, Pegas, pridruùvan od nimfi, {to e paganski motiv, kako vo slu~ajot so plo~ata od Vini~koto Kale, na koja e pretstaven boèstveniot Ahil hranet od kentaurot Hejron, sinot na Kron i nim-fata Filira. Me|u kompoziciite so temi od Star-iot i Noviot Zavet, pretstaveni na tera-kotite od Tunis, posebno se interesni: Adam i Eva; @rtvata Avramova; Daniil me|u lavovite; Pove}e pretstavi na la-vovi vo razli~ni pozi; Isus Hristos gi umnoùva lebovite; Dve ko{uti pod palmovo drvo, (Ilustracija na 42 Psalm Davidov); Sv, Teodor java na kow i go ubiva a`derot; Bik (66 Psalm Davidov); Paun - kako personifikacija na Rajskata gradina i drugi.Ovde gi navedovme samo onie plo~i na koi se pretstaveni temi bliski do onie otkrieni vo Vinica. Tok-mu toa i ni ovozmoùva najdobro da gi

Vini~ko Kale - kapitel od bazilikata

Vini~ko Kale - tordiran stolb od bazilikata

vo vreme na otkrivawe

Vini~ko Kale - impost kapitel od bazilikata

Vini~ko Kale - vreàni krstovi vo kamen - objekt

so apsida - dvorec?

28

sogledame golemite razliki pome|u tuniskata i makedonskata vini~ka zbirka. Vo prv red razlikite gi nao|ame vo dimenziite na predmetite. Tuniskite plo~i se so format 23x23x1,5 sm. No posebno e zna~ajnio {to tie se mnogu tenki, a nivnata teìna ne preminuva 1 kg. Dimenziite na vini~kite ikoni se pogolemi: 35x28x4,5 i 28,5x30x4 sm. Teìnata pak, za sedum do osum pati ja nadminuva taa na tuniskite plo~i i iznesuva od 7.600 gr. do 7.200 gr. Ovie tehni~ki detali se od zna~ewe bidej}i dimen-ziite i teìnata na plo~ite ukaùva na nivnata osnovna funkcija. Tuniskiot istraùva~ Nexib Ben Lazreg (Nejib Ben Lazreg), vo pogore spomenatiot trud, ukaùva deka tuniskite terakoti bile nameneti da gi ukrasuvaat tavanicite na bazilikite od vnatre{nata strana. Toj dava i nekolku {emi na pretpostavuvanoto redewe na plo~ite na tavanicata. Vo edna, plo~ite se redele vo niza, edna do druga, me|u dve gredi, a vo vtorata varijanta, tie bile postavuvani vo drveni kaseti, povtorno naredeni vo niza, no so {iroka fuga me|u niv. Toa pokaùva deka name-nata na tuniskite terakoti bila da pretstavuvaat ukras na tavanite na ranohristijanskite baziliki. Imaj}i gi predvid tehni~kite karakteristiki na vini~kite terako-ti, ne bi moèlo da se smeta deka nivnata funkcija bila ista kako i na tie od Tunis.Golema razlika postoi i vo tretmanot na reljefot, osobeno vo negovoto plasti~no modelirawe. Tuniskite plo~i se so nizok reljef, ne povisok od 1 sm. Za da se potencira i nazna~i crteòt, ~estopati tu-niskiot skulptor koristi izvlekuvawe na linija so ostar predmet, {to kaj vini~kite ikoni ne e slu~aj. Toa pokaùva deka vini~kiot skulptor go sledel ili ednostavno bil vklopen vo ramkite na aktuelniot stil na vremeto. Toa moèlo da bide kako rezultat na obukata {to ja dobil vo procesot na svoeto {kolu-vawe, ili poradi podocne`noto sozrevawe kako ve}e oformen majstor. Zatoa i ne bi moèlo da se baraat nekakvi direktni vrski i vl-ijanija pome|u ovie dva ranohristijanski umetni~ki tvore~ki opusi, posebno ne vo skulptorskiot tretman koj{to e vidlivo razli~en. Drugo e pra{aweto za teolo{kata programa i ikonografija, kade {to temite se crpat od isti knièvni izvori, odnosno, od tekstovite na Stariot i Noviot Zavet kako i od Psalmite Davidovi, kako zaedni~ka podloga na site likovni umetnici koi rabotat za podmiruvawe na potrebite na hristijanskite zaednici. Po odnos na datiraweto na vini~kite ikoni, onie koi{to gi vr-zuvame za mo`noto ukrasuvawe na bazilikata na Vini~koto Kale, se razbira, vo izvesna mera,go koristevme u komparativniot materijal od Tunis. No toj, vo nikoj slu~aj ne e presuden. Arheolo{kite iskopu-vawa na Vini~koto Kale, posebno otkrivaweto na pogolemi povr{ini od lokalitetot, kako i otkrivaweto na mnogu pojasni pokazateli za raz-vojot i sudbinata na utvrdeniot grad, koj vo odreden period bil stra-otno opoàren i razurnat, so fiksiraweto na mestata na naodite na terakotnite ikoni i mno{tvo iskr{eni fragmenti od ikoni nadvor od spomenatata deponija, a vo ramkite na edna stratigrafija negibnata od podocne`ni intervencii i na krajot, so pojavata na terakoti so nedvo-jbeno istoriski sodrìni, koi proizlegle kako rezultat od realni is-toriski nastani, datiraweto go vrzuvame za periodot od krajot na 6 do vtorata polovina od 7 vek. Toa bi bilo vremeto koga slovenskite plemiwa po~nuvaat trajno

29

da se naseluvaat na Balkanskiot Poluostrov, osobeno vo negoviot cen-tralen del, se do vremeto na pojavata na iransko-hunskite plemiwa na Bugarite na istoriskata scena vo ovoj del od Balkanot pri {to doa|a do otvorena borba pome|u ve}e naselenite sloveni i bugarskite grupi koi te`neat da stignat do Egejskoto More. Eden pogolem del od zbirkata na vini~kite terakotni ikoni vo iz-minatite godini be{e prezentirana vo pove}e evropski gradovi me|u koi: vo Vatikan (1986); Zagreb (1987), Moskva (1989), Qubqana (1989), Belgrad (SANU-1991), Minhen (1993), Rim(1995), Var{ava (1996), Anka-ra (1997), Pariz (1999), kako i vo nekolku drugi gradovi na Evropa. Vo Republika Makedonija terakotnite ikoni bea prezentirani vo Vinica (1986), Ohrid (1990), Skopje (1991), a golem e brojot i na gradovite vo koi se prezentirani kopiite na terakotnite ikoni. Ona {to na krajot treba posebno da se naglasi, sekako e faktot deka, nekade kon krajot na 7 vek, za vreme na nekoi sudiri pome|u ve}e naselenite slovenski plemenski grupacii, koi formiraat poludràvni zaednici nare~eni Sklavinii, i prodiraweto na drugi, me|u koi i bugar-ski plemenski grupacii, koi nastojuvaat da go zazemat nivnoto mesto, utvrdeniot grad na Vini~koto Kale bil vo celina opoàren i razurnat. Niz vekovite koi{to sleduvale, prostorot na utvrdeniot grad bil sosema napu{ten, a urnatinite bile pokrieni so nanosi od debeli slo-evi zemja. Taka nekoi od yidinite na bedemite i objektite se na{le na dlabina od dva i pove}e metri. Nekade vo 11 ili 12 vek, sepak, naselenieto koe{to prodolìlo da ìvee na prostorot na starata naselba, podaleku od tvrdinata vo ne-jzinoto podno`je, imalo soznanija za postoeweto na hristijansko kultno mesto na Vini~koto Kale, taka {to tokmu na mestoto na starata raz-urnata bazilika gi lociralo svoite srednovekovni grobi{ta. Nekropo-lata denes vo celina e otkopana, so stotina skeleti, a vrz osnova na otkrienite predmeti vo grobovite, pokaùva deka bila koristena niz eden podolg vremenski period od 11 do krajot na 12 vek. Vo sredniot vek ovoj lokalitet bil pretvoren vo obrabotliva povr{ina koristena za lozovi nasadi, koi{to na ova mesto postoele se do donesuvaweto na odlukata vo vtorata polovina na 20 vek ovaa golet-ina da bide po{umena. Prostorot bil izoran i bile nasadeni iglolisni drvja, od koi eden broj postoi i denes.

Maj, 2006 g. D-r Kosta Balabanov

30

“Ahil so kentaurot Hieron“

“Arhangel Mihail““Sv. Hristofor i Sv. \or|i“

“Lozovata penu{ka“ (Psalm 79)

“Daniil megu lavovite“ (Psalm 36)“Davidov Psalm“ (Psalm 42)

TERAKOTNI IKONITERAKOTNI

31

“Nepoznata scena so kowanici“

“Jo{ua i Kaleb“

“Bik“ (Psalm 65)

Sv. Teodor Drakonoubiec - detaq

“Konstantinov krst“

“Lav“

TERAKOTNI IKONINI IKONI

32

KATALOG NA EKSPONATITE VO MUZEJOT NA GRAD VINICA

Kat. br. 1 Kameni sekiri, Vini~ko Kale-neolitKat. br. 2 Kameni ostrilki, Vini~ko Kale-neolitKat. br. 3 Tegovi, Vini~ko Kale-neolit,bronzaKat. br. 3 Lepe`, Vini~ko Kale -neolitKat. br. 5 Grnec, keramika, Vini~ko Kale -neolitKat. br. 6 Sadovi, keramika, Vini~ko Kale-neolitKat. br. 7 Zabi od diva sviwa,-Vini~ko Kale- neolitKat. br. 8 Predmeti od koska,{ilo, pre{leni ,Vini~ko Kale- neolitKat. br. 9 Pre{leni od keramika i kamen,-Vini~ko Kale -neolitKat. br.10 Makari, Vini~ko Kale-neolitKat.br.11 Sad-urna, keramika, Vini~ko Kale - 12-11v.pr.n.e.Kat.br.12 Alki, bronza, Vini~ko Kale- 7-6v.pr.n.e.Kat. br.13 Metalen predmet,bronza, Vini~ko Kale- 7-6v.pr.n.e.Kat.br.14 Sad, fragment so pretstava na sonce, keramika, Vini~ko Kale-

6-5 v.pr.n.e.Kat.br. 15 Dekorativna arhitektonska plastika, Vini~ko Kale- 6-5v.pr.n.e.Kat.br. 16 Himajra, keramika, Vini~ko Kale -6-5 v.pr.n.e.Kat.br. 17-22 Fragmenti od friz na grifoni, keramika, Vini~ko Kale-6-5

v.pr.n.e.Kat.br.23 Sad~e so 1 ra~ka, keramika,Mogila,Kalimanci-4-3.v.pr.n.e.Kat.br.24 Sad~e so 2 ra~ki, keramika, Vini~ko Kale - 4-3 v.pr.n.eKat.br.25,26 Sadovi, fragmentirani,keramika, Vini~ko Kale-4-3v.pr.n.eKat.br.27 Gutus, keramika, Vini~ko Kale-3 v.pr.n.eKat.br.28-31 Sadovi, fragmenti,keramika, Vini~ko Kale-4-3v.pr.n.eKat.br.32 Amfora, keramika, Vini~ko Kale -ran helenizamKat.br.33 Bokal, fragmentiran, keramika, Vini~ko Kale -4-3 v.pr.n.eKat.br.34 înija, keramika, Vini~ko Kale -4-3 v.pr.n.eKat.br.35 Sulfur, ostatoci, Vini~ko KaleKat.br.36 Ihtija, fragment, Vini~ko Kale -4 v.pr.n.e.

Vini~ko Kale - pogled na bazilikata

33

Kat.br.37 înija, fragment, Vini~ko Kale - vtora polovina na 4 v.pr.n.e.Kat.br.38 înija, fragment, Vini~ko Kale - vtora polovina na 4 v.pr.n.e.Kat.br.39-41 Fragmenti od slikani sadovi, keramika, Vini~ko Kale -4.v.pr.n.e.Kat.br.42 Ungventarium, keramika, Vini~ko Kale -3 v.pr.n.eKat.br.43 Fragment so reljefna pretstava, mermer, Vini~ko Kale-3 v.pr.n.eKat.br.44 Bokal~e, keramika, Vini~ko Kale -rimKat.br.45 â{a, keramika, Vini~ko Kale -5-6 v.n.e.Kat.br.46 Iglenica, fragment, koska, Vini~ko Kale -5-6 v.n.e.Kat.br.47 Sad, fragment,keramika, Vini~ko Kale -5-6 v.n.eKat.br.48 Sad, keramika, Vini~ko Kale -5-6 v.n.e.Kat.br.49 Svetilka, gle|osana keramika, Vini~ko Kale -5-6 v.n.eKat.br.50 Sad, fragment, gle|osana keramika so dekoracija, Vini~ko

Kale- 5-6-v.n.e.Kat.br.51-53 Bazaltni vani, kamen, Vini~ko Kale -docna antikaKat.br.54,55 Tegovi, bronza, olovo, Vini~ko Kale -docna antikaKat.br.56-59 Zemjodelski alatki, èlezo, Vini~ko Kale -docna antikaKat.br. 60 Yvonec, èlezo, Vini~ko Kale - docna antikaKat.br. 61 Ikona -Prvopovikaniot Apostol Andrej terakota, 32x32x5sm,

Vini~ko Kale- 3v.n.e.Kat.br.62 Ikona - Ahil so kentaurot Hieron, terakota, 31x17x4 sm,

Vini~ko Kale - 3-4v.n.eKat.br.63 Ikona - Arhangel Mihail, terakota, 33x20x4sm, Vini~ko Kale

- 6-7v.n.e.Kat.br.64 Ikona - Daniil me|u lavovite, terakota, 29x31x4sm, Vini~ko

Kale - 6-7v.n.e.Kat.br.65 Ikona-fragment so nepoznat motiv, terakota, Vini~ko Kale - 6-

7v.n.e.Kat.br.66 Ikona-Konstantinov Krst, terakota, 32x20x4sm, Vini~ko Kale

- 6-7v.n.e.Kat.br.67 Ikona-42 Psalm Davidov, terakota, 27x30x4,5sm, Vini~ko Kale

- 6-7v.n.e.Kat.br.68 Ikona-Bik,66 Psalm Davidov, terakota, 29x29x4sm, Vini~ko

Kale - 6-7v.n.e.Kat.br.69 Ikona-Lozovata penu{ka,80-ti Psalm Davidov, terakota,

30x27x4,2 sm, Vini~ko Kale - 6-7v.n.e.Kat.br.70 Ikona-fragmenti od nepoznata scena, terakota, Vini~ko Kale

- 6-7v.n.e.Kat.br.71 Ikona- Lav, terakota,25-28-5sm, Vini~ko Kale - 6-7v.n.e.Kat.br.72 Ikona-fragment @ivotonosen izvor, terakota, Vini~ko Kale

- 6-7v.n.e.Kat.br.73 Ikona - fragment od nepoznata scena, terakota, Vini~ko Kale

- 6-7v.n.e.Kat.br.74 Ikona-Sv.Teodor Drakonoubiec terakota, 32,5x23x3,6sm,

Vini~ko Kale - 6-7 v.n.e.Kat.br.75 Ikona-Sv.Hristifor i Sv.\or|i, terakota,27,5x30x4 sm,

Vini~ko Kale - 6-7v.n.e.Kat.br.75 Ikona-Jo{ua i Kaleb, terakota, 28x31,5x4sm, Vini~ko Kale - 6-

7v.n.e.Kat.br.76 Ikona-Nepoznata scena - Kowanici, terakota, 27x31x3sm,

Vini~ko Kale - 6-7v.n.e.Kat.br.77 Fragment od reqefna plastika, kamen, Vini~ko Kale Kat.br.78-81 Moneti od periodot na Justin (518-527) i Justinijan (527-

565),bronza, Vini~ko KaleKat.br.82-86 Belegzii,staklo, Vini~ko Kale-12 vekKat.br.87-90 Prsteni, bronza, Vini~ko Kale-12 vekKat.br.91,92 Belegzii, bronza, Vini~ko Kale-12 vekKat.br.93 Krst-Relikvijar, Vini~ko Kale-sreden vekKat.br.94,95 Vreàni krstovi na kamen, Vini~ko Kale-sreden vek

Muzej ”TERAKOTA”, Bel kamen bb, 2310 Vinica, R.Makedonija++389 (0) 33 361 646, [email protected]

Documents

Виница - Стар антички град и центар на ранохристијанската уметност