Lokalnite anti-infektivni lekovi mo`at da bidat

klasificirani kako

antiseptici i

dezinficiensi.

-

Antisepticite se soedinenija koi gi ubivaat (-cidal) ili go spre~uvaat rastot (-static) na ikroorgamizmite koga se primenuvaat na `ivo tkivo.

?

- da deluva brzo i vo tek na podolgo vreme - da ima nizok povr{inski napon - da ja zadr`uva aktivnosta vo prisustvo na telesni te~nosti i gnoj - da ne gi iritira tkivata - da ne senzibiliz ko`a i sluznica po lokalna aplikacija - da nema sistemska toksi~nost aplici na ko`a ili mukoz - da ne interferiraat so zazdravuvaweto - da poseduvaat tesen ili {irok spektar na dejstvo (vo zavisnost od potrebata)

Dezinficiens e lek koj ja spre~uva infekcijata pre ni{tuvawe na patogenite mikrorganizmi koga e primenuva na predmeti.

?

-deluva brzo

-ima {irok antimikroben spektar

(bakterii, gabi, protozoi, virusi, spori)

-ima dobra mo} na penetracija vo organski materii

-kompatibilen so organski soedinenija (osobeno so sapunite)

-ne se inaktivira od `ivo tkivo

-ne e koroziven

-nema neprijaten miris i ne go obojuva mestoto na upotreba

Brojni klasi na hemiski razli~ni soedinenija imaat lokalni anti-infektivni svojstva.

?

-koncentracijata na lekot,

-temperaturata na sredinata,

-rN

-vehikulumot vo koj e rastvorena aktivnata supstanca.

:

Koagulacija na proteini

Inhibicija na aktivnosta na razni enzimi posebno na tie koi se

va`ni za `ivotot na bakterijata

Povr{inska aktivnost (ja menuvaat propustlivosta na kleto~nata membrana, a so toa i osnovnite `ivotni mehanizmi kaj bakteriite)

Podelba na antisepticite i dezinficiensite spored hemiskata struktura:

1. Oksidansi

2. Soedinenija na te{ki metali

3. Halogeni i soedinenija na baza na halogeni

4. Katjon aktivni antiseptici (tenzidi)

5. Derivati na hinolin i akridin

6. Aldehidi, alkoholi, fenoli, alkilni i halogeni derivati na

fenol, kiselini

OKSIDANSI

Dejstvoto na pove}eto oksidira~ki agensi, koi nao|aat primena kako germicidi zavisi od osloboduvaweto na kislorod vo tkivata (vodorod peroksidot, razli~nite metalni peroksidi i natrium perboratot).

Drugi oksidira~ki agensi, kako kalium permanganat gi denaturiraat proteinite preku direktno oksidira~ko deluvawe.

Oksidira~kite agensi se delumno aktivni protiv anaerobni bakterii i

nao|aat primena vo tretman na kontaminirani rani. Limitirana

efikasnost => slaba penetrabilnost vo tkivata i organskite materii.

PEROKSIDI

Hydrogenii peroxydi, H2O2 Vodorod peroksid e jak oksidans. Toj e nestabilno soedinenie i se

razlo`uva na voda i nascenten kislorod.

Koncentriran rastvor na H2O2 deluva kausti~no, pri {to ostava beli damki na ko`ata. Razbla`en rastvor (3% i pomalku) se koristi vo site oblasti na medicinata (za ispirawe na grlo i rani). Baktericidnoto deluvawe se dol`i na nascentniot kislorod koj nastanuva pri burnoto razgraduvawe na H2O2 vo prisustvo na gnoj i krv (katalaza i peroksidaza).

Hydrogeni peroxydi solutio diluta

(2,8 - 3,2%)

Se dobiva so razreduvawe na koncentriran vodoroden peroksid so destilirana voda.

Od metalnite peroksidi samo MgO2 i ZnO2 se

koristat vo terapevtski celi.

MgO2 se koristi interno kako adstringens i antiseptik, a

vo sme{a deluva i kako antacid. ZnO2 se primenuva

samo eksterno.

Kalium permanganat, Kalii permanganas, KMnO4

Kalium permanganatot e oksidativen dezinficiens i

oksidativen antidot pri truewe so bel fosfor, morfin i

nekoi drugi otrovi (pri kasnuvawa od zmii).

Se koristi i kako dezodorans. Kako oksidativno

sredstvo samiot se reducira do dvovalentni i

~etvorovalentni soedinenija koi deluvaat adstringentno.

Karbamid peroxydi, rastvor za lokalna upotreba.

arbamid peroksidot e stabilen kompleks na urea i

vodorod peroksid (H2NCONH2H2O2).

Rastvorot sodr`i 12,6% od kompleksot vo bezvoden

glicerin. Vodorodniot peroksid se osloboduva koga

rastvorot se me{a so voda. Se upotrebuva kako

antiseptik i dezinficient.

Benzoil peroxydi

Se upotrebuva vo koncentracii od 5% do 10% kako

keratolitik i keratogenik za kontrola na akni.

Kako i drugite peroksidi, hemiski e nestabilen i mo`e da

eksplodira koga se zagreva. estabilniot voden rastvor

bavno se razlo`uva do vodorod peroksid i benzoeva

kiselina.

PREPARATI NA TE[KI METALI (Ag, Au, Zn, Hg)

Soedinenija na srebro

Porano se upotrebuval koloiden rastvor (Argentum coloidale) za

le~ewe na veneri~ni bolest (gonorea), no so pronao|aweto na

sulfonamidite i antibioticite ve}e ne se koristi.

Jonite na srebro gi talo`at proteinite i gi poremetuvaat osnovnite

metabolni aktivnosti na bakteriskata kletka.

Deluvaat adstringentno i baktericidno. Se upotrebuvaat samo

lokalno zatoa {to resorpcijata e mnogu spora vo intestinalniot trakt i

doa|a do talo`ewe na nerastvorliv srebren sulfid.

Srebro nitrat, Argenti nitras, AgNO3

Poznat e kako lapis infernalis (pekolen kamen)

AgNO3 se upotrebuva eksterno (nadvore{no) kako antiseptik i kaustik (0,5% rastvor za sluznici i 2% rastvor za ko`a-antiseptik), i kako dezinficiens vo okulistika (1%).

Kako kaustik se upotrebuva cvrsta supstancija. Se koristi za spaluvawe na bradavici (lapis infernalis). Vo oblik na 1% rastvor srebro nitratot se aplicira kaj novorodeni deca vo oko so cel da se spre~i gonokokna oftalmija.

AgNO3 so KNO3 sodr`i 1 del AgNO3 i 2 dela KNO3.

Soedinenija na zlato

Aplicirani peroralno neorganskite soli vo terapijata se nedelotvorni => redukcija vo metalno zlato koe nemo`e da se resorbira.

Dodeka parenteralno aplicirani poka`uvat silno dejstvo.

Preparatite na zlato se koristele vo razli~ni celi (le~ewe na tuberkuloza na ko`a i pri artritis).

Poradi silno izrazenite nus efekti posebno alergi~ni pojavi, nivnata upotreba e ograni~ena. Namesto porane{nite te{ko rastvorlivi preparati na zlato deneska se koristi lesno rastvorlivata zlato-tioglukoza. Dejstvoto mu se temeli na gradewe kompleksi so proteinite. Preparatot se koristi pri revmati~no vospalenie na zglobovite.

Soedinenija na cink

Vo organizmot cinkot e oligoelement. Vleguva vo sostav na hormonot insulin i enzimot karboanhidraza. Potrebnite koli~ini se vnesuvaat so hrana (mleko).

Soedinenijata na cinkot deluvaat adstringentno, pa zatoa se upotrebuvaat kako antiseptici.

Pogolemi koli~ini na cink solite (3-4 grama) se toksi~ni. Do intoksikacija poretko doa|a poradi emeti~noto dejstvo na Zn2+ jonite. Antidot e BAL (British anti-lewisite). Toa e dimerkaptopropanol (ditiopropanol). Soedinenijata na cink deluvaat adstringentno, dezinficientno, fungicidno i emeti~no.

Cink oksid, Zinci oxydum, ZnO

Se upotreba kako adstringens i blag antiseptik i toa kako 10%

lekovita mast odnosno 25% cinkova pasta.

Pomalku ~ist cink oksid se dobiva so gorewe na cink na vozduh.

Na temperatura od 1200-1300oC cinkot isparuva i gori vo stuja

na vozduh. Se upotrebuva samo eksterno naj~esto vo oblik na

posipi kako adstringens i blag dezinficiens (ima svojstvo da

su{i).

Cink hlorid, zinci chloridum ZnCl2 3H2O

Se koristi kako kaustik vo hirurgijata, adstringens i antiseptik vo ginekologijata i okulistikata.

Cink sulfat, zinci sulfas, ZnSO4 7H2O (bela galica)

Se uporebuva vo vid na rastvori kako adstringens, kako antiseptik i dezinficiens vo okulistikata(0,2-0,5%), a deluva i emeti~no.

Soedinenija na `iva

@ivata i nejzinite derivati se upotrebuvaat vo medicinata so vekovi. Elementarnata `iva inkorporirana vo masna baza se upotrebuvala lokalno za tretman na lokalni infekcii i sifilis.

Neorganskite soli na `ivata, kako merkuri hloridot (HgCl2) i merkuro hlorid (Calomel, Hg2Cl2), vo minatoto vo golema mera se upotrebuvale kako antiseptici. @iva aminohlorid [Hg(NH2)Cl] i denes povremeno se upotrebuva za odredeni ko`ni infekcii, a merkuri oksidot ponekoga{ se upotrebuva za tretman na inflamatorni infekcii na okoto.

Organskite soedinenija na `iva op{to pripa|aat na dva tipa na :

(1) soedinenija so barem edna jaglerod-`iva vrska, koja

voobi~aeno ne jonizira brzo, i

(2) soedinenija kade `ivata e vrzana za heteroatom (kislorod,

azot ili sulfur) i joniziraat delumno ili celosno.

Organskiot del od molekulata osven {to ima vlijanie na jonizacijata, toj vlijae i na zgolemuvawe na lipidnata rastvorlivost, so {to ja olesnuva negovata penetracija vo mikroorganizmite i doma}inskite tkiva.

Se veruva deka antibakteriskoto deluvawe na soedinenijata na `ivata e rezultat na nivnata reakcija so sulfhidrilnite (SH) grupi vo enzimite i drugite proteini so {to se formiraat kovalentni soedinenija od tipot R-S-Hg-R'. Ovoj efekt e reverzibilen kaj soedinenijata koi sodr`at tiol grupa, kako cistein i dimerkaprol (BAL).

HALOGENI ELEMENTI I SOEDINENIJA KOI VO SVOJATA

STRUKTURA SODR@AT HALOGEN

Hlorot i negovite soedinenija se upotrebuvaat za dezinfekcija na vodata pove}e od eden vek.

Otkritieto deka hipohlorestata kiselina (HClO) e aktiven germicid, koja se dobiva koga hlor se rastvara vo voda, dovede do upotreba na prvite neorganski soli (natriumhipohlorit, kalciumhipohlorit), a podocna N-hloro organski soedinenija.

Ovie soedinenija osloboduvaat hipohloresta kiselina koga }e se rastvorat vo voda, osobeno vo prisustvo na kiselina.

Predlo`eni se dva mehanizmi za antisepti~noto deluvawe na hipohlorestata k-na:

- hlorirawe na amidnite azotni atomi vo proteinite

- oksidacija na sulfhidrilnite grupi vo proteinite

Organskite soedinenija koi formiraat rezonantno stabiliziran N-hloroderivati se amidi, imidi i amidini.

N-hloroderivatite bavno osloboduvaat HOCl vo vodata, formiraj}i soodvetni amidi. Antisepti~kata mo} na ovie soedinenija e optimalna pri pH 7.

Chlor

Hlorot se vbrojuva vo grupata na otrovni gasovi i ima toksikolo{ko zna~ewe. Vo oblik na gas gu{i i silno ja drazni sluznicata.

Hlorot e silno baktericidno sredstvo i prikladno za upotreba od ekonomski aspekt (eftino sredstvo) za masovna dezinfekcija, a posebno za dezinfekcija na voda.

Kalcium hipohlorit, hlorna var, CaCl(OCl) vo smesa so Ca(OH)2

Pretstavuva me{ sol na hipohloritna i hloridna kiselina. Procentot

na aktivniot hlor se dvi`i od 35-40%. Mo`e da sodr`i pove}e ili pomalku Ca(OH)2 i CaCl2 koj nastanuva so razgraduvawe.

Kalcium hipohlorit se upotrebuva kako dezinficiens i kako dezodorans (za pogolemi povr{ini). Aktiven e posebno vo kiseli rastvori bidej}i pod dejstvo na kiselinite vedna{ se osloboduva hlor. Se koristi i za dekontaminacija na bojni otrovi.

Natrium hipohlorit, NaOCl

Nestabilen e kako i site hipohloriti , no se upotrebuva vo rastvori so

dodatok na NaOH ili Na2CO3. Se upotebuva kako dezinficiens, a

slu`i i kako sredstvo za belewe.

Kalii chloras, Kalium hlorat KClO3

Se upotrebuva kako blag dezinficiens. Poradi toksi~nosta retko se upotrebuva. kako podobra zamena se upotrebuva aluminium hlorat kako sredstvo za ispirawe na grlo.

Organski preparati na baza na hlor

Oksihlorosen natrium

Oksihlorosenot gi kombinira germicidnite osobini na hipohlorestata k-na so emulzificira~ki, navla`nuva~kite i keratoliti~kite osobini na eden anjonski detergent. Preparatot poseduva brzo uni{tiva~ko dejstvo protiv pove}eto mikroorganizmi, vklu~uvaj}i gi i gram-pozitivnite i gram-negativnite bakterii, muvli, kvasci, virusi i spori. Se upotrebuva za tretman na lokalizirani infekcii (posebno koga se prisutni rezistentni organizmi), za da se otstrani nekroti~noto tkivo pri masivni infekcii ili od radijaciska nekroza, za dezinfekcija na fistuli i rani.

Hlorpaktin e kompleks na natriumova sol na dodecilbenzen sulfonska k-na i hipohloresta k-na. Kompleksot bavno osloboduva hipohloresta k-na vo rastvor. Mo`e da se najde kako amorfen bel pra{ok so slab miris sli~en na hlor.

Oksihlorosenot mo`e da se najde vo oblik na pra{ok ili r-r. Naj~esto pri aplikacija se koristi koncentracija od 0.15 do 0.5%

vo voda. Razreduvawata od 0.1% do 0.2% se upotrebuvaat vo

urologijata i oftalmologijata.

CH3(CH2)12CH2 SO3 Na * HClO

Tiosil hloramid natrium

Ova soedinenie pripa|a vo grupata na N-hlor-sulfonamidi koi lesno otpu{taat hlor.

Pretstavuva dobar dezinficiens, no za dezinfekcija na voda za

piewe prete`no se upotrebuva 4-karboksi-

dihlorbenzensulfonamid.

So voda delumno hidrolizira pri {to nastanuva povtorno

hipohlorit, dodeka so hlorovodorodna kiselina se razviva hlor i

povtorno se dobiva 4-toluensulfonamid.

H3C SO2 N ClNa

HOOC SO2 NCl

Cl

Benzalkonium hlorid

Alkil benzil dimetil amonium hlorid e so op{ta formula

[C6H5CH2N(CH3)2R]+Cl-, kade R pretstavuva sme{a na alkilni

~lenovi zapo~nuvaj}i so C8H17 i prodol`uvaj}i kon povisokite homolozi, pri {to C12H25, C14H29 i C16H33 go so~inuvaat glavniot del.

Iako postojat razliki vo fizi~kite i antibakteriskite osobini pome|u

podine~nite ~lenovi na sme{ata, tie imaat malo vlijanie vrz

celokupniot efekt na smesata.

Benzalkonium hloridot poseduva detergentni emulzificira~ki i navla`nuva~ki osobini. Se upotrebuva kako antiseptik za ko`a i sluzoko`a vo koncentracii od 1:750 do 1:20000. Za irigacija se koristat koncentracii od 1:20000 do 1:40000. Za ~uvawe na hirur{ki instrumenti se koristat koncentracii od 1:750 do 1:5000 so dodaden 0.5% natrium nitrat kako prezervativ.

Hlor heksidin glukonat 1,6- Di (4'-hloro-fenildigvanido) heksan glukonat e najefikasniot od

serijata antibakteriski bigvanidini. Imaat mnogu zaedni~ki fizi~ki, hemiski i antibakteriski osobini so

katjonskite surfaktanti. Bigvanidinite se silno bazni soedinenija koi postojat kako di-katjoni pri fiziolo{ko pH. Sli~no na katjonskite surfaktanti, tie se inaktiviraat so anjonski detergenti i kompleksni anjoni kako {to e fosfatniot, karbonatniot i silikatniot anjon.

Hlorheksidinot ima {irok spektar na antibakterisko deluvawe, no ne e aktiven kon spori ili virusi. Se upotrebuva kako lokalen antiseptik: preoperativen dezinficiens na ko`a, irigacija na rani, ispirawe na usta i op{ti sanitetsko-zdravstveni merki. Hlorheksidinot ne se apsorbira niz ko`a ili mukozni membrani i ne predizvikuva sistemska toksi~nost.

Jod

Jodot (I2) e eden od najstarite poznati antiseptici i dezificiensi koj se upotrebuva i denes.

-Jodnata tinktura (2% r-r na jod vo 50% alkohol so NaJ)

-Silen joden r-r (Lugolov r-r, 5% jod vo voda so KJ)

-Joden r-r (2% jod vo voda so natrium jodid)

Antisepti~niot efekt na jodot se temeli na inaktivirawe na proteinite preku jodirawe na aminokiselinski ostatoci (fenilalanin i tirozin) i oksidacija (sulfhidrilnite grupi).

Jodum, Jodum resublimatum, jod (dvojno sublimiran)

Suroviot jod se pro~istuva so dvojna sublimacija, pri {to za da se odstranat primesite na hlor i brom se dodava KJ.

Jodidite (KJ i NaJ) se upotrebuvaat kako ekspektoransi, sekretolitici, a i pri le~ewe na bolesti na tiroidea (KJ).

Razli~ni nejonski i katjonski surfaktanti deluvaat kako solubilizatori na

jodot preku formirawe na kompleksi koi gi zadr`uvaat antisepti~nite osobini na jodot, ja reduciraat isparlivosta na jodot i gi otstranuvaat negovite iritantni osobini.

Jodoformot (CHJ3) se dobiva so elektroliza na alkalen rastvor na KJ vo alkohol. Mo`e da se dobie i od etanol ili aceton pri deluvawe so jod i baza. Efektot se temeli na otcepuvawe na jod od molekulata na jodoformot. Deluvaweto mu e srazmerno slabo pa kako dezinficiens se koristi poretko. Mo`e da predizvika i alergi~ni nesakani efekti.

Se upotrebuva vo oblik na rastvori ili vo oblik na masti kako antiseptik i dezinficiens.

Povidon-jod

Jod-polivinil pirolidon pretstavuva preparat vo koj jodot e kompleksno vrzan i

vo voden rastvor na ovoj kompleks se osloboduva jod. Dobro svojstvo mu e {to

ne ja boi ko`ata, se koristi lokalno kako antiseptik.

Povidon-jodot e kompleks so nejonski surfaktanten polimer polivinil pirolidon.

Ovoj hidrosolubilen kompleks bavno go osloboduva jodot. Obezbeduva

netoksi~na, neiritira~ka i neisparliva forma na jod, a osven toa ne ostava fleki.

(Betadine)

Upotreba: kako antiseptik za aplikacija na ko`a pred operacija ili inekcija, za

tretman na inficirani rani i posekotini, kako i za lokalni bakteriski i gabi~ni

infekcii

KATJON AKTIVNI ANTISEPTICI (TENZIDI)

Pretstavuvaat soli na kvaterni amoniumovi bazi. Vo voda se

penat i se narekuvaat invertni sapuni. Nivniot katjonski del na

molekulata e nositel na baktericidnite svojstva. So svojata

povr{inska aktivnost ja menuvaat propustlivosta na kleto~nite

membrani na bakteriite, a so toa i osnovnite energetski

mehanizmi koi se va`ni za `ivot na kletkata.

Povr{inskata aktivnost na ovie soedinenija rezultira od dve strukturni karakteristiki:

(1) katjonska glava, koja ima visok afinitet za voda i

(2) dolg jaglevodoroden lanec, so afinitet kon lipidi i nepolarni r-ruva~i

Povr{inski aktivnite materii deluvaat na golem broj Gram pozitivni i Gram negativni

bakterii, gabi i virusi. Se primenuvaat kako lokalni antiseptici vo hirurgija, ispirawa vo

ginekologija, urologija, le~ewe na povr{inski infekcii, dezinfekcija na instrumenti i gumeni

katetri. Rastvorite na katjonski surfaktanti koi se upotrebuvaat za dezinfekcija na hirur{ki

instrumenti, rakavici i sli~no, nikoga{ ne treba povtorno da se upotrebat, bidej}i e utvrdeno

deka povtorno upotrebenite rastvori pretstavuvaat izvor na ifekcii (posebno so

Pseudomonas i Enterobacter sp.).

Benzalkonii chloridum,

benzalkonium hlorid (Asepsol)

Pretstavuva smesa na alkil-dimetil benzil-amonium-hlorid. Se

upotebuva kako detergent i antiseptik za dezinfekcija na race i

instrumenti, a lokalno pri glivi~ni infekcii (antimikotik).

Cetrimonii bromidum, cetrimidum, cetavlonum,

cetylaminum, cetrimonium bromid

Pretstavuva kvatenerna alifati~na amoniumova sol. Toa e tetradecil trimetil amonium bromid vo smesa so pomali koli~ini

na dodecil i heksadecil-trimetil amonium-bromid. Se upotrebuva

kako antiseptik.

Cetylpyridinii chloridum, cetilpiridinij hlorid

Kaj ova soedinenie alifati~niot azot e zamenet so kislorod koj e

vgraden vo piridinski prsten (alifati~niot lanec se sostoi od

C16H33). Poseduva baktericidni i antimikoti~ni svojstva.

ALKOHOLI, ALDEHIDI, KISELINI I FENOLI

Antibakteriskata aktivnost na primarnite alkoholi (protiv Staphylococcus aureus) se zgolemuva so zgolemuvawe na molekularnata masa do S8, koga se dostignuva saturacionata kriva: rastvorlivosta vo voda opa|a i taa e pomala od minimumot efektivna koncentracija.

Razgranuvaweto ja namaluva antibakteriskata aktivnost i izomernite alkoholi go sledat praviloto primarni > sekundarni > tercierni.

Utvrdeno e deka optimalna baktericidna koncentracija koja gi ubiva mikroorganizmite e pome|u 60% i 95%. Koncentraciite < 60% isto taka se efikasni, no e potebno podolgo kontaktno vreme. Koncentraciite > 70% se upotrebuvaat za predoperativna sterilizacija na ko`ata.

Od alkoholite naj~esto primenuvan e etil alkohol.

Mehanizmot na negovoto dejstvoto se temeli na talo`ewe na proteinite, a talo`eweto e posledica na nivnoto svojstvo da ja izvlekuvaat hidratacionata voda, taka da vo visoki koncentracii vr{at isu{uvawe. Deluvaat i na enzimite ko~ej}i ja razmenata na materiite.

Aethanolum concentratum, koncentriran etanol, C2H5OH

sodr`i 95-96 vol% {to odgovara na 92,4 - 93,8 te`% etanol

Aethanolum dilutum, diluiran etanol Sodr`i cca 70vol.% etanol odnosno 61,3-63,5 te`.% etanol.

Etanolot poseduva maksimalen dezinficira~ki efekt vo koncentracija pome|u 50-70%. Se koristi i za dezinfekcija na ko`a.

Izopropil alkohol

Primarno se primenuva za dezinfekcija na ko`a i hirur{ki

instrumenti. Izopropil alkohol deluva baktericidno vo

koncentracionen rang od 50 do 95%. Antisepti~niot efekt

pri 40% koncentracija se smeta deka e ednakov na

efektot {to go dava 60% etanol.

Formaldehid, HCHO e gas i vo promet doa|a kako 36% rastvor vo voda, a sodr`i i 10-15% methanol

Formaldehidi solutio, rastvor na formaldehid

Formaldehidot e gas so ostar miris. Formaldehidot lesno oksidira do mravja kiselina. So stoewe na voden rastvor ovaa reakcija nastanuva so kislorod od vozduhot.

Se koristi kako sredstvo za dezinfekcija bidej}i predizvikuva ireverzibilna koagulacija na belkovinite i za konzervirawe na anatomski preparati. Efektot se dol`i na sozdavawe na azometin so amino grupata, kako i na sozdavawe na metilol-ni soedinenija.

Formaldehidi solutio saponata Sodr`i 14% formadehid. Pokraj formaldehid sodr`i i etanol koncentriran,

Sapo kalinus i Lavandulae aeteroleum (eterno maslo od lavanda). Se koristi kako dezinficiens. Dozi mu se 1% za vaginalno ispirawe, 3% za dezinfekcija. Sinonimi -Liquor formaldehidi saponatus.

Soedinenija na bor

Pod obi~ni uslovi bor e mnogu inerten, no na visoki temperaturi se soedinuva ne samo so kislorod, hlor, brom, tuku i so sulfur i azot. Pri zagrevawe na visoki temperaturi mo`at da nastanat i boridi so metali. Pr. magnezium borid.

Vo odnos na vodata i vozduhot e postojan. Vodena parea deluva na bor samo na visoki temperaturi pri {to se sozdava V2O3 i se odvojuva vodorod. Vo kiselini koi ne se oksidacioni sredstva borot ne se rastvara. Koncentrirana azotna kiselina postepeno go oksidira do borna kiselina. Soli na borna kiselina nastanuvaat isto taka i pri topewe na bor so alkalii vo prisustvo na oksidativni soedinenija. Najkarakteristi~ni za borot se negovite kislorodni soedinenija. Zagrean na vozduh do 700oS borot sogoruva so crvenkasto temen plamen, gradejki anhidrid na borna kiselina.

Borna kiselina, acidum boricum H3BO3

Bornata (orto borna kiselina) se javuva vo vid na bezbojni kristali, luspesti, masni na dopir, slabo rastvorliva vo voda. Pri zagrevawe bornata kiselina gubi voda i preo|a prvo vo metaborna kiselina (NVO2),potoa vo tetraborna kiselina(N2V4O7) i najposle vo anhidrid na borna kiselina. So rastvarawe vo voda site ovie materii preo|aat vo borna kiselina.

Bornata kiselina deluva kako antiseptik (2%-3%) vo forma na rastvori ili masti, i kako keratolitik vo pogolemi koncentracii.

Natrium tetraborat, Natrii tetraboras, Bura, BoraksNa2B4O7 10H2O

Se koristi kako antiseptik i antimikotik.

Acidum salicilicum, salicilna kis. (2-hidroksi benzoeva kis.)

Poseduva baktericidno i fungicidno deluvawe, no ima i

analgeti~no, antipireti~no i antiinflamatorno deluvawe. Se

koristi kako antiseptik i keratolitik (lokalno).

Fenoli

(alkil i halogen derivati na fenoli )

Fenolot kako antiseptik za hirur{ki celi e voveden vo XIX vek.

Dolgo se upotrebuval pod imeto Acidum carbolicum (karbolna

kiselina). Podobri svojstva od fenolot imaat alkil i halogen

derivatite na fenolot. Krezolite (metil fenolite) se koristat kako

jaki antisetici (m-krezol e najak antiseptik)

Tricresolum trikrezol smesa na o, p i m krezol

Mora da sodr`i odreden procent na m-krezol. Se koristi kako antiseptik vo stomatologijata.

Se upotrebuva za prigotvuvawe na +Crezoli solutio saponata. Se prigotvuva od krezol so dodavawe na kaliumov sapun, a se koristi kako 1% dezinficiens.

CH3

OH

Timol (2-izopropil-5-metilfenol)

Poseduva fungicidno i antibakterisko dejstvo.

Kako dezinficens se koristi vo vodi za usta (kolirii).

Hloriranite fenoli poka`uvaat poizrazeni baktericidi svojstva.

Chlorocresolum, hlorokrezol (3-metil-4-hlorfenol)

Se koristi kako antiseptik vo stomatologijata.

Cl

CH3

OH

C3H7

H3C

OH

Hexa chloro phenum, heksahlorofen

Se dobiva so kondenzirawe na dve molekuli na 2,4,5--trihlorfenol

so formaldehid vo kisela sredina.

Slu`i kako dezinficiens za nadvore{na upotreba. Deluva glavno na

gram pozitivni (+) bakterii. Se dodava na sapuni koi imaat

baktericidni i dezodorira~ki osobini. Potrebno e da se vnimava pri

primena na vakvi sapuni, poradi toksi~nosta na heksahlorofenot.

Se upotrebuva kako 1% mast.

CH2

Cl

ClCl

OHOH

ClCl

Cl

Rezorcinol

Rezorcinolot ima poslabo izrazeni antisepti~ni osobini od fenolot, no mnogu podobro se podnesuva. Se upotrebuva kako antiseptik 2% i keratolitik 20% (vo oblik na masti i voda za kosa).

So voveduvawe na alilen ostatok na C-4 se zgolemuva dezinfira~kata sposobnost na rezorcinolot. Maksimalna aktivnost se postignuva kaj n-heksil rezorcinol (4-heksil rezorcinol) koj prvo se koristel kako dezinficiens na urinarnite pati{ta, a podocna e otkrieno i negovoto antihelminti~no dejstvo.

DERIVATI NA HINOLIN I AKRIDIN

Poka`uvaat dobri antisepti~ni i

dezinficientni svojstva.

8-hidroksi hinolin (oksin) e antiseptik, dodeka halogenderivatite i drugi derivati na 8-hidroksihinolinot se hemoterapevtici so dejstvo na bakterii, amebi i fungi. 8-hidroksi hinolinot se upotrebuva vo forma na soli, sulfati.

Se upotrebuva za dezinfekcija na ko`a i sluzoko`a. Poka`uva antibakteriski i antimikoti~ni svojstva. Ne e soodveten za interna primena.

N

2

+

SO42

OH

7-Hidroksi derivatite ili ostanatite hinolinoli nemaat takvo deluvawe. Dejstvoto na 8-hidroksihinolinot se temeli na sozdavawe na helati so metalnite joni vo kletkite na mikroorganizmite.

Derivatite na 4 i 8-aminohinolin se antimalarici.

Derivatite na akridinot se odamna poznati antiseptici. Deluvaat na brojni bakterii i zatoa se upotrebuvaat pri infekcii na usta i grlo kako i za lokalna upotreba. Etakradinot deluva i kako creven antiseptik pri infekcii predizvikani od amebi .

Aethacridini lactas

(2-etoksi-6,9-diaminoakridin laktat)

Etakridin se upotrebuva vo oblik na sol kako laktat. Dobra

strana e {to ne deluva nadrazitelno na tkivoto pri lokalna primena.

Poka`uva silno baktericidno dejstvo, a deluva i na amebi. Se

koristi na inficirani rani, a mo`e da se koristi i pri urinarni infekcii

(0,1%-voden rastvor) i 1% kako posip, vo masti i pasti.

N

OC2H5

NH2

H2N