04 Dijalog & Ogledalo Ili Normativna Reedukacija

8/8/2019 04 Dijalog & Ogledalo Ili Normativna Reedukacija

1/21

20

21

Premin, juli 2004 Premin, juli 2004

Premin,juli2004

DIJALOG

ipo|akon Grigorij

na krstot ne vidovme Bog, tuku

Qubov

Go gubime vnatre{noto ~uvstvo za povrzuvawe vo edna

povisoka Celina.Potrebno e uni{tuvawe na edna sevkupna istoriska iluzi-

ja, izraz na mo{ne dlaboka ~ove~ka stvarnost, deka svetot e soz-daden od odvoeni, nepovrzani sili (delovi). Koga }e otstapime odovaa iluzija, toga{ moème da izgradime organizacii (koi ne{todogovaraat - Ni{ki li? dogovori li?) koi u~at, vo koi se neguvaatnovi i pro{ireni modeli na mislewe, organizacii vo koi e oslo-boden kolektivniot streme` - kade {to lu|eto neprestajno u~atkako da u~at. Ova zavisi od mentalnite modeli

1)- na~inot na koj-

{to razmisluvame - dejstvuvame.Mentalnite modeli moè da bidat prosti voop{tuvawa,

kako {to e na primer: na lu|eto ne treba da im se veruva. Mnogu e

va`no da se sfati deka mentalnite modeli se aktivni - tie gooblikuvaat na~inot na koj dejstvuvame. Ako veruvame deka ne trebada im veruvame na lu|eto, dejstvuvame razli~no od toa koga biveruvale deka treba da im veruvame. Mnogu pri~ini za nesorabot-ka vo organizaciite (horizontalniot del od Krstot Hristov

2))

leàt vo mentalnite modeli koi dlaboko se vkoreneti vo tradici-jata. Zanemaruvaweto na mentalnite modeli gi potkopuva napo-rite vo pravec na izgradba na sistemsko mislewe (dijalog) koe{to celi da izgradi grupa koja }e razmisluva generativno i {to enajva`no Zaedni~ki. Celta e dijalogot da se koristi kako dviga-tel za re{avawe na problemot. Zdravi organizacii na Crkvatavo idnina }e bidat onie koi }e moàt da gi sistematiziraatna~inite vo pravec na spojuvawe na Teloto Hristovo (narodot) za

da se razvijat najdobrite mo`ni mentalni modeli zaradisoo~uvawe so koja bilo situacija. So otvorenost i zalo`ba nasite, se sozdava dlaboko uveruvawe deka procesite na donesuvawena odluki moàt da se transformiraat dokolku lu|eto moàt__________1)

Ili vo krajna instanca - nivoto, od trite stepeni (O~istuvawe,

Prosvetluvawe i Oboùvawe) na koe{to se nao|ame2)

Agolot (orans) na ra{iruvawe na na{ite race za drugite -

za bli`nite. Zamislete Bog organizaciski da dojde{e. No, na

krstot "ne vidovme Bog", tuku Qubov.

tekstot pretstavuva

predgovor kon knigata

{kola za isihazam

na Strumi~kiot

Mitropolit g. Naum

Zastapuvawe i ispituvawe - pomestuvawe nagranicite na postoe~koto preku dijalogot


2/21

odluki. No, koga se kombiniraat zastapuvaweto i ispituvaweto,celta ve}e ne e da se pobedi vo raspravata, tuku da se pronajdenajdobroto re{enie vo raspravata. Ova go pokaùva na~inot nakoj gi koristime podatocite i kako go otkrivame rezoniraweto -od taa strana na apstrakcijata. Na primer, koga operirame vo~isto zastapuvawe na ne{to, te`neeme selektivno da gi koristime

podatocite, iznesuvaj}i gi samo onie koi{to ja potvrduvaatna{ata pozicija. Koga go objasnuvame rezoniraweto, od drugatastrana na na{ata pozicija, iznesuvame samo onolku rezonirawakolku {to e dovolno za da go kontrolirame slu~ajot, a gi izbeg-nuvame onie oblasti za koi mislime deka na{ata pozicija ima sla-bosti. Nasproti toa, koga i zastapuvaweto i ispituvaweto se zaedna Povisoka Cel, ednakvo sme otvoreni i kon podatocite {to gopotvrduvaat i kon onie {to gi negiraat na{ite gledi{ta, bidej}inas navistina n# interesira da gi pronajdime gre{kite vo na{itegledi{ta. Sli~no na toa, go izloùvame i na{eto rezonirawe i jabarame gre{kata vo nego, a se obiduvame da go razbereme itu|oto rezonirawe. Idealot na kombinirawe na zastapuvaweto i

ispituvaweto e predizvik. Idealot moè da bide mnogu te{ko ost-varliv, dokolku se raboti vo uslovi na jako politizirana orga-nizacija

4), koja ne e otvorena kon ispituvawe (otvorenost kon

tu|oto gledi{te). Dokolku pak se najdat trpenieto i istrajnos-ta, koi se neophodni za vramnoteùvawe na pristapot, re{enieto}e bide kvalitativno podobro,zapazuvaj}i ja voljata na drugiot.Toga{ kako organizacija(Crkva) doa|ame do sostojba navisokoenergetski interakcii soreducirani sudiri. Za àl,posledicata na sprotivnoto,~esto doveduva do polarizirawe(perpetualen krug na agresija)ili do izumirawe na diskusijatai me ostava ~uvstvoto zaZaednica, koja{to navistina japosakuvav.____________4)

od drugata strana na u~esnicite

pregovara~i

Premin, juli 2004

Premin,juli2004

22

Premin,

juli

2004

Premin, juli 2004

(stanat sposobni), da gi iznesat na povr{ina i produktivno da serazgleduvaat razli~nite pogledi na svetot. Momentot na razgle-duvawe na nekoe pra{awe e klu~en moment koj se razdeluva vo dvapravci - diskusija (negativen metod) i dijalog - (pozitiven /razvoen metod). Diskusijata e zastapuvawe, natprevar, ubeduvawe,{to pak doveduva do dijalektika - istraùvawe na opcii, za {to

podocna preminuva vo debata logi~koto branewe na stavovite -krajno degresiven metod. Vtoriot pravec na razgleduvaweto e sus-penzija na pretpostavkite, vnatre{no slu{awe na sebesi,prifa}awe na razlikite od drugite - gradewe na me|usebna dover-ba, {to pak e osnova za proverka na svoite stavovi na zaedni~kiteren so drugite. Gradeweto na me|usebna doverba i zaedni~kiteren e celniot gradient, odnosno metalog (razgovor nad sferatana logikata) - razmisluvawe i ~uvstvuvawe kako celata grupa.Potrebno e definirawe na zaedni~ki imenitel koj }e se koristikako pravec na iznesuvawe na pretpostavki za va`nite pra{awa.S# dodeka sekoja strana razumno i mirno go zastapuva svoeto mis-lewe e dobro, no ako malku ostro duri i slepo se drì za

stavovite, poziciite stanuvaat s# porigidni. Zastapuvaweto bezispituvawe3)

sozdava u{te pove}e zastapuvawe. Duri, postoi i sis-temski arhetip koj go opi{uva ona {to sledi i se narekuvaeskalacija, a toa e ista struktura kako onaa vo trkata ponaoruùvawe pome|u dve voeni sili koi{to gledaat opasnost ednavo odnos na druga. [to porevnosno gi iznesuva svoite stavoviindividuata A, toa pogolema opasnost e za individuata B. Kakorezultat na toa, individuata B po~nuva da gi iznesuva svoitestavovi poostro. Potoa, individuata A svoite protivargumenti gidava u{te poostro. I taka natamu. Eskalaciite se tolku mnogustra{ni, taka {to podocna se izbegnuva javno da se kaùvaat raz-likite vo ideite i mislewata, {to e kvazi-progresivno. Nastapu-va efektot na topka sneg - zajaknuvawe na zastapuvaweto, koe{tomoè da se spre~i so postavuvawe na nekolku pra{awa, vo obiditeda se vospostavat uslovi za dijalog. Ednostavni pra{awa kako {tose: [to e toa {to te doveduva do taa pozicija?, Moè{ li da migo ilustrira{ svoeto sfa}awe?, Moè{ li da mi dade{ nekoipodatoci ili iskustva so koi{to }e gi potkrepe{ svoite gledi-{ta? Toa se elementi na ispituvawe vo diskusijata koi se relavan-tni za dijalogot i za procesot na timsko () donesuvawe na___________3)

na èlbite na bli`niot

D I J A L O G D I J A L O G

23


3/21

25

Premin, juli 2004

Premin,juli2004

24

Premin,

juli

2004

Premin, juli 2004

Hipoteti~ki,5)

sega, mnogu ~esto reagiram na razlikite vogledi{tata, taka {to ja pra{uvam drugata strana kako do{la dosvoite gledi{ta ili u{te pove}e da gi objasni za da gi razberam.Sega po~nuvam da navleguvam vo vtorata faza, koja prestavuvaiznesuvawe na moite gledi{ta i barawe od drugite da gi ispi-

taat moite gledi{ta. Iako sum s# u{te nov vo disciplinata navramnoteùvawe na zastapuvaweto i ispituvaweto, rezultatite seprekrasni. Stana o~igledno, i toa se povtoruva, koga postoizastapuvawe i ispituvawe postoi i mnogu pove}e verojatnost deka}e dojde do kreativni rezultati. Na nekoj na~in koga dvajca lu|eoperiraat vo ~isto zastapuvawe, rezultatite se predodredeni -ultra apokalipti~ni. ]e pobedi ili individuata A ili individu-ata B, ili i dvajcata ednostavno }e gi zadràt svoite gledi{ta.I vo takov slu~aj na polarizacija ...osven toa, me|u vas i nas pos-toi golema bezdna... (Luka, 16; 26). Se pojavuva defanzivna rutinana svoite stavovi: ne jas Gospodi - Eva go stori toa . A grevot enesakawe da se izleze od samoidentitetot. Koga postoi zastapu-

vawe i ispituvawe, ovie ograni~uvawa ne postojat, is~eznuvaat.So poedine~nata (zasebnata) otvorenost kon ispituvawata nagledi{tata, individuite A i B ovozmoùvaat otkrivawe na pot-polno novi gledi{ta vo sferata na nadlogikata. Nova zapoved vidavam, da se qubite eden so drug; kako Jas {to ve vozqubiv, takai vie da se qubite eden so drug. Po toa }e ve poznaat site dekaste Moi u~enici, ako imate qubov pome|u sebe (Jovan, 13; 34 - 35).Dotolku pove}e {to Crkvata ne e mno{tvo od lica vo nivnatali~na izdvoenost.

Procesot na vizionirawe6)

pretstavuva poseben vid - pro-ces na ispituvawe na razli~nite idei i predlozi. Toa e ispitu-vawe na idninata koja{to navistina sakame da ja postigneme. Akotoa stane proces na ~isto zastapuvawe, samo na svoite stavovi,

kako rezultat, vo najmala raka nema da dobieme skladnost i pre-dadenost. Pristapuvaweto kon vizionirawe kako proces na____________5)

Ovoj del e kako navistina treba da se pregovara - kako na Vselenski

Sobor ili vo krajna instanca - kako pred Hrista - na Tajna Ve~era ili:

Ne znam? Hristos - znae.6)

Vizijata e rezultat na procesot na vizionirawe

ispituvawe ne zna~i deka moram da otstapam od svojot pogled.Naprotiv, za da se sozdade Vizija potrebni se jaki zastapnici nasvoite tezi. No, zastapnici koi{to so ispituvaweto na tu|itetezi (vizii) dozvoluvaat vizijata da se razvie, da stane pogolemaod na{ite poednie~ni vizionirawa.

Vizijata7)

moè da izumre8)

zaradi toa {to lu|eto se

obeshrabreni od nejzinoto sporo implementirawe vo realnosta(skoro be{e sporot me|u Atina i Carigrad). Ovde treba da vni-mavame da ne se postavime nad avtoritetot Bo`ji, vo èlbata danapravime ne{to, sami od sebe, }e navlezeme vo papstvoto, koe pake neverlivo kon silata Bo`ja a nade`no kon silata na ~ove~kitesistemi. Neophodno e, zna~i, da raste jasnosta na vizijata {to jasozdavame. Odnosno da ostavime na Boga da gi dozvoli rastot, sves-ta i jazot me|u vizijata i tekovnata realnost. Vkorenetite mental-ni modeli }e se vosprotivat, }e pravat otpor na promenite.Starite estetski sili se prisutna inertnost i samodovolnost naumot - go turkaat kon rastewe vo staroto. Promenite moàt daprote~at edinstveno od sistemskoto razmisluvawe. S# dodeka do-

minantnite pretpostavki ne se iznesat na videlo, ne se otvorat i

razgledaat, ne postoi pri~ina da se o~ekuva deka mentalnite mo-deli }e se promenat i mala e korista od sistemskoto razmislu-vawe. ]e se projavi konzistentna pogre{na procenka i konzis-tentno tonewe vo to~kite kade {to nema pokajanie, kade {to nema

vra}awe, a ~ii se tie to~ki i sili znaeme.Sekoj ~ovek so ~inot na otstapuvawe od vramnoteùvawe

na voljata na drugiot izbira smrt. Lojalnosta na sekoj treba dabide naso~ena kon Zaedni~kata Vizija koja{to ja inspirira{eHristos, odnosno kon idejata deka bi moèle da bideme slobodni._____________7)

za Liturgisko i kanonsko edinstvo8)Da ne sudam - no Gospod gi poznava srcata na site - no dobro e me|u vas

da ima i raspravii za da se odvojat podostojnite

Nasproti toa, koga i zastapuvaweto i ispituvaweto se za edna

Povisoka Cel, ednakvo sme otvoreni i kon podatocite [to gi

potvrduvaat i kon onie [to gi negiraat na[ite gledi[ta, bidej]i

nas navistina n# interesira da gi pronajdime gre[kite vo na[itegledi[ta. Sli~no na toa, go izloùvame i na[eto rezonirawe i ja

barame gre[kata vo nego, a se obiduvame da go razbereme

tu\oto" rezonirawe.



4/21

27

Premin, juli 2004

Premin,juli2004

26

Premin,

juli

2004

Premin, juli 2004

Ovaa Vizija treba da bide tolku jaka bidej}i nikoj ne moè da seotkaè i da se vrati vo ropstvo. I toa se bara lojalnost kon slo-bodata kako na Spartakovata armija. Imeno, posle dolga borba iopsada, Spartakovata armija go gubi slu~ajot, i s# {to treba e -da se predade Spartak, a za vozvrat site }e bidat oslobodeni, pomilosta na rimskata legija, bidej}i Rimjanite ne go znaat Spar-

tak. Posle dolga pauza, stanuva eden od porazenata Spartakovaarmija i veli: Jas sum Spartak. Potoa ~ovekot koj stoe{e pokrajnego, stanuva i isto taka veli: Ne, jas sum Spartak. ôvekot donego stanuva i kaùva: Ne, jas sum Spartak. Ne e va`no daliprikaznata e apokrifna ili ne - taa demonstrira dlaboka vistina.Sekoj ~ovek so stanuvaweto izbira smrt. No lojalnosta naSpartakovata armija ne e kako kon ~ovek. Bidej}i, prvata od dvetenajgolemi zapovedi e: ûj Izraile: vozqubi Go Gospoda svojotBog so seto svoe srce so seta svoja du{a i so siot svoj razum, avtorata e sli~na na nea: vozqubi go svojot blièn kako sebesi.

Vizijata navistina e zaedni~ka, koga vie i jas imamesli~na slika i koga sme predadeni na toa zaedni~ki da ja imame, a

ne sekoj od nas posebno da ja ima. Koga lu|eto navistina imaatzaedni~ka vizija, tie se povrzani, spoeni so zaedni~kata vizija.Disciplinata na gradewe zaedni~ka vizija ne moè da

zapo~ne bez pottiknuvawe na li~nite (poedine~nite) vizii. Zna~itoa e proces na dvièwe od li~ni do zaedni~ki vizii. Korisnametafora za zaedni~ka vizija e trodimenzionalnata slika. Ako japrese~ete slikata na nekolku delovi, sekoj del go pokaùva samodelot od celata slika.

9)I ako i ponatamu se deli slikata, bez raz-

lika na kolku mali delovi, sekoj del ja prikaùva celata, nedopre-na slika. Sli~no na toa, koga grupa lu|e ima spodelena vizija naorganizacijata (Sinodot), sekoj od niv ja gleda sopstvenata slikana organizacijata (eparhijata). Site tie se odgovorni za celinata,a ne samo za svojot del. Vo toj moment na donesuvawe na odlukata

(zaedni~kata vizija), li~niot del prestanuva, a po~nuva da vaìZaedni~kiot (na Sinodot). @rtvata e dobrovolno prifa}awe -koe{to go razlikuva ma~eni{tvoto od suicidot (pogre{na_______________9)

Jas moàm da predlagam bezbroj re{enija, idei, vizii ... , no posle

donesuvaweto na odlukata na Sinodot - toa go smetam za vrv na s#, moeto

tuka prestanuva, a od qubov kon bli`nite, ponatamu nema razmisluvawe

za ne{to {to se odlu~ilo vo procesot na odlu~uvawe - se donese odluka -

dobrovolno ja prifa}am.

primena na krivi~noto pravo). Potrebna e odluka spored slobod-nata volja - elementot na dobrovolno prifa}awe i tuka e distink-tivnosta me|u ma~eni{tvoto i agresijata vrz eden narod.Ma~eni{tvoto, spored Kalistos Ver, ne zna~i samo stradawe, tukusamonudewe. Ma~enikot se nudi (so prifa}awe na odlukata na si-nodot kako kone~na) samiot i so toa ja menuva smrtta vo `rtva.

Vistinskite ma~enici ne ja primaat kaznata so kakov bilo gest nasamovolie i agresivna provokacija. Inaku, stradaweto samo posebe e zlo. Za nekoi lu|e efektite od stradaweto se potpolnodestruktivni, vo smisla na destruktivno ma~eni{tvo, gi dovedu-vaat do ogor~enost i do o~aj. Kako takvo, ne moème da kaèmedeka e blagosloveno od Boga. ...Taka i sega te molam da im zapove-da{ na nekoi da ne propovedaat drugo u~ewe, nitu da se zani-

mavaat so basni i beskrajni rodoslovija, koi{to predizvikuvaatpove}e raspravii otkolku rasporedbi Bo`ji po verata.(1 Tim. 1; 3 - 4)


Hristos (ikona),monahiwa Paraskeva; Veljusa 2003 g.


5/21

29

Premin, juli 2004

Premin,juli2004

28

Premin,

juli

2004

Premin, juli 2004

Ili, nakratko, vo vistinski vramnoteèna organizacija(Crkva), negovite ~lenovi, }e napravat s# za da igraat sporedpravilata, bilo toa da se formalni ili neformalni. Distink-tivnosta na vramnoteènite organizacii se sogleduva vo toa {to~lenovite se predadeni, vnesuvaat energija, entuzijazam ivoshitenost, a kako refleksija na takvite interni odnosi -

Crkvata ne gubi energija za re{avawe na nepotrebni problemi.Grupata lu|e koi{to se predadeni kon zaedni~kata vizija pravatgolema sila. Inaku, {to vsu{nost e Zaednicata? Toa e grupa lu|ekoi{to odlu~ile me|usebno, iskreno da komuniciraat. Tie moàtda go postignat i ona {to, naizgled, e nemo`no.

Sega, tekovno, Crkvata - gubi energija za re{avawe nanepotrebni problemi - narodot e proma{en - soblaznet, ilihipoteti~ki, denes da be{e Stra{niot Hristov Sud, kako }e seopravdam pred Hrista dokolku sum proma{il, agresivno isprovo-ciral, cel eden narod (Crkva) - No sum protiv tebe, za{to jaostavi svojata prva qubov. Spomni si od kade si padnal, i pokajse, i vr{i gi porane{nite dela ... (Otk. 2; 4 - 5)

A problemite ne se sega{ni, no od po~etokot se, ideja, nikulec,

koj se razviva{e, ne se ispoveda{e, ne se o~isti - no se razvi voideja vodilka - napu{tawe na prvata qubov prohibita - postanuvaweduhovna aristrokratija - spomni si od kade si padnal. I drugoPismo pak veli: ]e poglednat na Onoj, kogo go probodija. A, kako{to veli mojot duhoven otec: Episkopskiot ~in e sostojba nasrceto, ne e pozicija, u{te pomalku institucija.A celta nazapovedta e: qubov od ~isto srce, dobra sovest i nelicemernavera. Nekoi otkako ne gi postignaa tie raboti, se oddadoa napraznoslovija, sakaj}i da bidat u~iteli po Zakonot, no ne

Imeno, posle dolga borba i opsada, Spartakovata armija go

gubi slu~ajot, i s# [to treba e - da se predade Spartak, a zavozvrat site ]e bidat oslobodeni, po milosta na rimskatalegija, bidej]i Rimjanite ne go znaat Spartak. Posle dolga pauza,

stanuva eden od porazenata Spartakova armija i veli: Jas sum

Spartak. Potoa ~ovekot koj stoe[e pokraj nego, stanuva i isto taka

veli: Ne, jas sum Spartak. ôvekot do nego stanuva i kaùva: Ne, jas

sum Spartak. Ne e va`no dali prikaznata e apokrifna ili ne - taa

demonstrira dlaboka vistina. Sekoj ~ovek so stanuvaweto izbi-

ra smrt.

razbiraat ni {to zboruvaat nitu {to utvrduvaat.(1 Tim. 1; 5 - 7)

Onoj {to ne uspeva da go turne duhovniot otec, se odmaz-duva, predizvikuvaj}i pad na duhovnoto ~edo. Imeto mu e klevet-nik. Predizvikot be{e èlba za svetovna slava. Tie izlegoa odnas, no ne bea na{i; bidej}i ako bea na{i, }e ostanea so nas; no se

javija, za da se znae deka ne se site na{i (1 Jov. 2; 19)Po pravilo toa se negativni vizii ({to bi bilo ako site

posakame da staneme Episkopi...?) od nekolku pri~ini - prvo,energijata {to moè da se iskoriti za izgradba na ne{to novo sesvrtuva (naso~uva) kon spre~uvawe na ne{to {to ne sakame da seslu~i. Sega na{ata energija e naso~ena kon spre~uvawe, namestokon izgradba na ne{to novo - prinos na ~isti du{i pred Boga. Nonegativnite vizii se kratkoro~ni, s# dodeka ne se zavrti krugot nadominoto {to sme go turnale od levata strana i ne n# udri oddesnata strana - ne o~ekuvaj}i.

Odete i nau~ete se {to zna~i: milost sakam, a ne`rtva. Milosta ja zaobikolivte - ne ja po~ituvavte voljata na

ovoj narod, no pasaran,

10)

da go identifikuvate onaka kako {tosamiot se narekuva - a sega kakva e ovaa `rtva (Mat. 9; 13) - veliGospod. A treba{e, ednostavno bez mnogu teolo{ki eksplikacii,nagradata da se dobie spored zborovite Hristovi: I koj napoi edenod ovie mali samo so ~a{a studena voda kako Moj u~enik, vistinavi velam, nema da ja zagubi svojata nagrada (Mat. 10; 42). I ni{topove}e. Nema od nas da se bara {to sme postignale vo ìvotot,tuku kolku sme go iskoristele talantot - so kineti~ko kru`nodvièwe na molitvata vo umot, sme se povratile vo sostojbata nagolotija pred padot. Rekognacijata na padot se zdobiva preku umi-rawe - regresus ad infinitum (spu{tawe na umot do inverzija na sve-tovnite vrednosti) i zdobivawe na site elementi od Celomudre-nosta.

Kako sumarium, da razgledame, kakvi se nivoata na promenikaj lu|eto. Zamislete deka e potrebno voveduvawe promeni na~etiri nivoa kaj sekoj ~ovek: znaewe, stavovi, individualno odne-suvawe - za da premineme kon odnesuvawe na grupata - Zaednicata.Da gi razgledame dvete dimenzii, prestaveni na apscisata___________10)

{panski: nema da mine - povik za najostar otpor protiv fa{istite

(lozung na [panskata revolucija)



6/21

31

Premin, juli 2004

Premin,juli2004

30

Premin,

juli

2004

Premin, juli 2004

(kratko i dolgo vreme na voveduvawe) i ordinatata (mala i golemateìna na voveduvawe na promenite).Promenite,

11)za da nastanat, treba da se podgotvat, pojavat i

formiraat kako:kPromeni vo vnatre{nata struktura;kPromeni vo nadvore{nata struktura;

kPromeni vo odnesuvaweto - na tie {to gi podgotvuvaatpromenite - koja{to promena, pak, gi sodrì site tri promeni.

Spored Svetite otci, nulta faza vo vnatre{nite promenina strukturata na edna du{a e pokajanieto: jas sum vinoven za s#,Gospodi prosti mi mene gre{niot..., a ponatamu trite stepeni naDuhovno izdignuvawe: na{eto srce i um se vo Episkopska sostoj-ba - koj posle saka nadvore{na manifestacija na Episkop..., osvenako Crkvata kadrovski ima potreba od toa !?Promenite vo nadvore{nata struktura od svoja strana vklu~uvaatpromeni (evolutivni) kaj pastvata: promeni vo znaewata,stavovite, odnesuvaweto i promena vo performansite na Edna

Cela Crkva.Odnosno, preminod edna tradici-ja na eden narodza odewe voCrkva kon asket-sko-isihasti~kakultura.__________11)

pod poimot

promena se

podrazbira menu-

vawe na nekoja sos-

tojba, proces,sodrìna, struktu-

ra, na~in na rabo-

ta, odnesuvawe,

proceduri itn.

Razvojot na ne{to novo vklu~uva strategii za intervenirawe vosocijalnite procesi (narodot). Za da se otpo~nat promenite trebada se ima o~isteno pole (najprvo vo subjektivna forma, a potoa ivo konfigurativna), za potoa spored Bo`ja milost - da se sozdadepole na vodstvo. Uslovite za promeni zapo~naa da se sozdavaat vosredinata na ~etiriesettite, a vodstvo ili liderstvo makedon-

skiot narod dobi - izvor na obnovuvawe - vo sredinata na devede-settite.

Promeni vo odnesuvaweto e promena analogna na prethod-nite dve ili doa|a po avtomatizam, odnosno promena na: znaewa,stavovi, proceduri, sodrìna na strukturata, celosna inverzija navrednostite od svetot. Promenite vo odnesuvaweto se promeni vopo{iroki dimenzii, aktuelizirawe na eden redosled na mno{tvopromeni (subjektivni, objektivni...) vo lokalnata i po{irokataZaednica. Ili, kako {to analizirav vo celiot ovoj tekst, potreb-no e da se ima jasnost na Edna Zaedni~ka Vizija, odnosno pomestu-vawe na granicite na postoe~koto, sozdavawe klima, entuzijazamkon Vizijata.



7/21

33

32

Premin,

juli

2004

Premin, juli 2004

Da rezimirame. Zna~i, seto ova e dobro i kontrolibilno,

s# dodeka ne se obideme ovie tri nivoa na promeni da gi protne-

me" na drugata strana - vo nekoja druga Pomesna Pravoslavna

Crkva ili neznam kade - da gi zamolime za kanonsko i Litur-

gisko edinstvo. Toa, kako {to rekov, e makotrpna rabota i treba

da se:l voo~i jazot me|u vizijata i stvarnosta (tekovnata realnost);

l da ne se podlegne pod naletite na isku{enijata;

l da se odrùva i zasiluva sposobnosta za kreativna tenzija - pod-

gotvuvawe na narodot Bo`ji za povisoki dostignuvawa.

Dokolku ne postoi: prvo, jasnost kon zaedni~kata vizija i

entuzijazam kon nea; vtoro, }e se voo~i jaz kaj narodot, }e se pojavi

obeshrabrenost i nemawe sposobnost da se odrì kreativna tenzi-

ja. Ova vtoroto se stremi da se odvoi i da stane perpetualen krug

na agresija. Post festum - kako pouka za na{ite bra}a od SPC, ex

cathedra koga, pak, Bog im dade ednakov dar, kako i nam, koi poveru-

vavme vo Gospoda Isusa Hrista, toga{ koj sum jas da mu se spro-

tivstavuvam na Boga (Dela 11; 17).

Audiatur et altera pars (neka se slu{ne na drugata strana)

koga vlegovme vo procesot na tranzicija-vozobnuvawe - nekoj ja

iskoristi iracionalnata imaginacija - pretstavuvaj}i ja fikcija-

ta kako realnost, lagata kako vistina. Toa e po~etokot na eden

sistemski defekt sozdaden od eden ~ovek na kogo mu izblede

stravot Bo`ji. Osoben oblik na subjektiven idealizam, koj edins-

tveno veruva vo svoeto jas, a seto drugo, nadvor od jas, go smeta

za pretstava. Nego ne mu e seedno dali }e sluì Liturgija vo

pe{tera so svoite, ili vo Moskva, Carigrad, Atina... Nego mu

izblede stravot od Putirot i ne se raduva da se Pri~esti, Pri~es-

tuvaj}i i nekolkumina od svoite vo mala Crkva ili pe{tera,

...no toa ne e ~uvstvo (samo pred svoite), ~uvstvoto e pred deset

iljadi, dvaeset iljadi, video bim, platno colegium publicum.Samo da ne bi da go zamenime avtoritetot Bo`ji. Kako

{to veli Sv. Isaak Sirin podobro e da se dostigne ~istotata na

srceto otkolku da se preobratat celi narodi od paganski i drugi

zabludi.

Da go zavr{am ovoj analiti~ki silogizam so èlba, molit-

va za vra}awe, pokajanie, poznanie na zloto, ìvotot ni e daden za

da se vratime, se nadevam ne se dostigna to~kata kade {to nema

pokajanie - to~ka kontrolirana - no ne od Boga ...

MitropolitStrumi~kiNaum

zaradi edinstvoto

koe{to nie go smis-

livme...


8/21

35

Premin, juli 2004

Premin,juli2004

34

Premin,

juli

2004

Premin, juli 2004

Ogledaloili

'Normativna reedukacija'

Vistinski pastir e onoj {to moè so svojata dobrina,so sopstvenoto odnesuvawe i so molitvata, da gi bara i

da gi najde onie {to se izgubile.Ovaa du{evna sila mu doa|a samo od Boga

i preku sopstvenite podvizi. Edinstveno so nea moèda se spasi korabot, ne samo od burata tuku da se

izvle~e duri i od propasta.Vistinskiot pastir Go zapoznava Boga preku

vnatre{nata prosvetlenost, koja gi pravi bespoleznisite knigi. Ne im prilega na u~itelite da davaat pouka

vrz osnova na tu|i spisi, odnosno od soznanija {to gidobivaat odnadvor. Tie sopstvenata

du{a mu ja nudat na svoeto stado.Ovaa mudrost, {to Bog ja dava, pastirot }e ja raspoznaeduri toga{ koga }e uspee da gi povede kon sovr{enstvo-

to ne onie {to se vredni, tuku onie{to se negramotni i nepromisleni.

Pastirot nema da prestane da sviri na kavalot na umot,duri i koga ovcite mu pasat; ta duri ni koga se na plad-nina. Ni{to tolku ne go pla{i volkot kolku zvukot na

pastirskiot kaval.

Sveti Jovan Lestvi~nik

Tri slu~uvawa vo dene{no vreme me|u nas se takvi{to da se ~udi ne samo sekoj pravoslaven hristijanintuku i sekoj dobronameren ~ovek:Prvo, postojanoto tvrdewe deka se goneti i toa

tvrdewe odi prosto kako reklama pokraj nivniot linkna oficijalniot sajt na Srpskata Pravoslavna Crkva....No, osven onaa intervencija na policijata u{te napo~etokot od nivnoto pojavuvawe (iako policijata itoga{ dejstvuva{e spored Zakonot za Verskite zaedni-ci i religiozni grupi {to vaì vo RepublikaMakedonija i spored drugite pozitivni akti), deneskave}e nikoj ne gi spre~uva vo nivnite sobirawa ponekolkute privatni stanovi i vili. Sekako, policijataspored vaè~kiot Zakon dol`na e da intervenira, notaa toa ne go pravi. Nitu pak Crkvata go bara toa od

policijata, za{to, ako go pobara{e, policijata }emora{e da intervenira, inaku }e be{e obvineta dekane postapuva spored Zakonot. Nitu pak nekoj drugdràven organ od izvr{nata i sudskata vlast go baratoa od policijata. Zna~i, i pokraj jasnite propisi, pos-toi edna svesna tolerancija od strana na dràvniteorgani na Republika Makedonija i od strana naCrkvata vo odnos na nivnite nelegalni (od aspekt navaè~kiot Zakon) sobranija, a zaradi smiruvawe nasostojbite. Tie i samite toa go ~uvstvuvaat i go znaat izatoa slobodno se sobiraat, pa slu{ame deka duri i na

nivniot web site moè da se vidi prezentacijata od tienivni sobranija. Zna~i, dokolku bi sakala policijatada gi goni, nadle`nite slu`bi bi moèle i otposle dagi koristat informaciite i slikite od samiot web site,no toa ne se slu~uva. Se nadevame nabrzo i sudskiotproces koj protiv niv se vodi pod obvinenie za pred-izvikuvawe rasna, verska i nacionalna netrpelivost


9/21

i omraza da bide zapren. Toa e {to se odnesuva dolegalnite strukturi na vlasta.Se slu~i, za golema àl, i eden nasilni~ki akt odnepoznati storiteli vo vilata vo Nièpole, za {toGospod da im prosti i ne daj Boè nekoj nekoga{ pov-

torno takvo ne{to da napravi. Ona {to e sosemasigurno e faktot deka nikoj i nikoga{ nitu dobilnitu }e dobie blagoslov od sve{teno lice na na{ataCrkva za takvo ne{to. I ne samo toa, site neka znaatdeka tie se pod za{tita na Crkvata od sekakov vid nafizi~ko nasilstvo.Zatoa, za da ne se ~udime i ponatamu {to se slu~uva,neka prestanat da tvrdat deka se progoneti od strana naCrkvata i Dràvata. A ako sakaat da znaat {to egonewe od strana na crkovna erarhija i dràvniorgani, neka ja prelistaat makedonskata istorija od

1919 do 1941 godina, vo delot {to se odnesuva na, odnivnite ideolo{ki voda~i nare~enata i okupiranateritorija, Vardarska Banovina i toga{ }e vidat{to e vistinski progon.Sekako, toa {to vrz eden od Mitropolitite naMakedonskata Pravoslavna Crkva se puka{e i {tobe{e napadnat so no` i {to so godini ìvee pod posto-

jani zakani, toa {to manastirite pod negovo duhovnorakovodstvo nekolku pati bea fizi~ki napadnati, amonasi i monahiwi bea maltretirani i nasilno grabnu-vani od manastir (i toa vo prisustvo na policija), toa

{to Mitropo-litot i manas-tirite se sogodini nana-zad pod edenvid permanen-ten pritisok i

37

Premin, juli 2004

Premin,juli2004

36

Premin,

juli

2004

Premin, juli 2004

progon od strana na poedinci ili grupi vraboteni vo

izvr{nata i vo sudskata vlast (na primer: prislu{ku-

vawe na telefonite i postavuvawe na uredi za pris-

lu{kuvawe duri i vnatre vo manastirite) i od nekoi

diplomati, kako i od nekoi mediumi i novinari - toa

ne e ni{to? I sekako deka ne e ni{to. Ako nekoj i eprogonet zaradi Hristos, no spored Bo`ji sud a ne

spored na{ ~ove~ki, ni{to ~udno ne se slu~uva;

Hristos odamna rekol: ako Mene Me gonea i vas }e ve

gonat (Jovan 15, 20). No, nie ne treba da mislime deka

zemame u~estvo vo stradanijata Hristovi, a osobeno ne

treba od toa da pravime reklama. Samo Bo`jiot sud

moè da gi vidi na{ite stradanija kako u~estvo vo

kenosisot (isto{tenieto) na Edinorodniot Svoj Sin,

na{iot pat e da se smiruvame (Starec Sofronij).Btoro, postojanoto tvrdewe deka narodot e so niv,no deka zaradi progonot od dràvnite organi ne moèmasovno da im pristapi. ... Ova e barem problem {tomoè{e mnogu lesno da se re{i: ako makedonskiotpravoslaven narod e so niv, toga{ neka odat vo make-donskata dijaspora niz svetot, kade {to ne postojatmakedonskite dràvni organi, i slobodno neka si gosoberat narodot okolu sebe. Arno ama, jasno im e dekatamu ne moàt ni da se pojavat so takvi idei, a kamoli

makar eden ~ovek da pridobijat. Zatoa, za da ne se~udime mnogu i na ova nivno tvrdewe, neka prestanat darazglasuvaat deka narodot e so niv, za{to ako be{etaka, toa }e be{e i vo dijasporata i vo tatkovinata i}e be{e mnogu lesno zabele`livo, a poznato e deka na-rodniot sobir e fakt koj{to mnogu lesno moè da se


10/21

38

39

Premin,

juli

2004

Premin, juli 2004 Premin, juli 2004

Premin,juli2004

iskoristi vo svoja polza. Neka soberat, na primer,samo nekolku stotici lu|e pred sobranie, i }e si giostvarat site svoi èlbi za legalizirawe i nepre~enprosperitet. No makedonskiot narod ne e so niv.Narodot ~uvstvuva deka problemot ne e crkoven imisli deka izmamenite raskolnici se vlezeni vo pod-nebesniot lavirint na velikosrpskite nacionalni ipoliti~ki {emi. Isto taka, neka ne o~ekuvaat, s# dode-

ka vaka postapuvaat, makedonskiot narod da gi saka ipo~ituva i neka ne o~ekuvaat s# da bide idealno i bezproblemi vo odnos na niv, zatoa {to istiot toj narodìvee i raboti kako vo privatniot taka i vo javniotsektor na Dràvata, a tie se sudiraat so nego. Poto~no

re~eno, tie go proma{ija ovoj narod nepo~ituvaj}i gonegoviot li~en i nacionalen identitet, navreduvaj}igo i potcenuvaj}i go. Za onoj {to saka da bide pastirova pretstavuva proma{uvawe na prvoto i najosnovnonivo na komunikacija i vospostavuvawe na zaednica.Ako nekoj komunikacija ne moè da vospostavi, toga{koj da mu doveri duhovno rakovodstvo? Pastirot nego interesira od kade proizleguva ~uvstvoto

na li~en i nacionalen identitet kaj eden ~ovek ili kajeden narod, i taka vo Hristos nema Judejci, ni Elini(Gal. 3, 28), odnosno Makedonci i Srbi, tuku Pastirot,ednostavno, ~uvstvoto na li~en i nacionalen identitetgo po~ituva. Svetiot Apostol Pavle ne re~e: na siteim kaàv koj e {to (koj kako nacionalno da se ~uvstvu-va), tuku: na site im stanav s# (na Makedonecot -Makedonec, na Srbinot - Srbin), ta po kakov i da bilona~in da spasam nekogo. A ova go pravam zaradi

Evangelieto, za da bidam u~esnik vo nego (1 Kor. 9,19 - 23). Toa e pastirskiot ideal.I u{te ne{to: vistinska sre}a vo nesre}a e {to sitepomesni nacionalni Pravoslavni Crkvi vo svetotimaat svoja dijaspora, za{to taa ja pokaùva glavnatabolest na Pravoslavieto, etnofiletizmot. [to drugo epostoeweto na pove}e pravoslavni Episkopi vo eden

ist grad, za sekoja etni~ka pravoslavna zaednica poseb-no, ako ne etnofiletizam? Toa e o~ebijna eklisijalnaeres na etnofiletizmot - vo praksa. No, i kako u~ewe,zatoa {to pomesnite (nacionalnite) PravoslavniCrkvi pra{aweto na dijasporata, vaka pogre{no, ipravno (kanonski) go imaat regulirano i vo svoiteustavi i so me|usebni dogovori so stranskata dràva vokoja ìvee nivnata etni~ka zaednica. A {tom ne{tomoè da se pro~ita, toa ve}e egzistira kako u~ewe.Pravoslavnata Crkva so vakov otvoren problem, kako{to e dijasporata, ne moè da mu sudi na nikogo za

etnofiletizam. Samo duhovno slepi ova ne go gledaat.Etnofiletizmot e i pri~ina zo{to ne sakame samo sona{ite eklisijalni imiwa da komunicirame me|usebnokako Crkvi: Pe}ska Patrijar{ija, MoskovskaPatrijar{ija, Trnovska Patrijar{ija, KievskaPatrijar{ija, Ohridska Arhiepiskopija, AtinskaArhiepiskopija itn., a sega{nite oficijalni imiwa,


11/21

41

Premin, juli 2004

Premin,juli2004

40

Premin,

juli

2004

Premin, juli 2004

od pastirski pri~ini, da gi koristime samo za vna-tre{na upotreba. Prifa}aweto na vakvoto re{enie bigi razre{ilo site sega{ni administrativni, upravniproblemi vo Pravoslavnata Crkva. Bolniot {to znaedeka e bolen polesno }e se isceli.

Treto, postojanoto previduvawe na pastirskata

realnost kako pri~ina za ~udewe. ...Kako {to ne evozmo`no da postoi protivre~nost i raziduvawepome|u pravoslavna Vera, Evharistija i Crkva taka nebi trebalo i ne e mo`no da postoi protivre~nost iraziduvawe pome|u dogmite, kanonite i pastirskotodelo. So formuliraweto na dogmite od strana naVselenskite Sobori se obezbeduva nepromenlivosta nasu{tinata na verata. So Svetite kanoni formuliranina Vselenskite ili na Pomesnite Sobori ili od nekoj

Episkop, a prifateni od Crkvata, se obezbeduvaatduhovnite, eti~kite, pastirskite i organizacioniteramki vo koi vistinata na verata mu se prinesuva nasekoj ~ovek {to saka da se pri~esti so nea.Pastirskoto delo (pristap) e vistinskiot na~in so kojse obezbeduva nepre~eno funkcionirawe na seto ova:su{tinata na verata vo ramkite na Svetite kanoni navistinsko mesto i vo vistinsko vreme, odnosno navistinski na~in, da mu stane dostapna na sekoj ~ovek.Nema Crkva i Evharistija ako nema vistinska Vera.Nema pravoslavna Vera i Crkva bez Evharistija. I

nema Evharistija i pravoslav-na Vera bez Crkva. Isto taka,nieden od ovie tri elementi,dogmite, kanonite i pastirsko-to delo, ne moè da se previdi,za{to inaku nema da postoi nicelinata - normalen crkovenìvot i duhovno vosovr{uvawe.

Gre{kata vo dogmite i vo kanonskite ramki epomalku verojatna, no gre{kata vo pastirskiot pristape o~igledna opasnost koja{to postojano demnee. Taa epri~ina i za sekoe zlo ponatamu. Zo{to e toa taka? Zapravilen pastirski pristap potrebno e rasuduvawe. Aza da imame vistinsko duhovno rasuduvawe (a ne rasudu-vawe {to proizleguva od ìvotniot opit i inteligen-cija), potrebno e prosvetluvawe na umot. Za prosvet-luvawe na umot da imame, pak, neophodna e umnosrde~namolitva. No ako nemame umnosrde~na molitva, zna~iu{te sme del od svetot, bidej}i srceto u{te ni ezarobeno od strastite, a pristapot na Boèstvenatablagodat kon nadvor, koja posle Kr{tenieto a zaradina{e prosvetluvawei oboènie prebivavo na{eto srce, e

zatvoren. I koj odnas denes ima umnos-rde~na molitva?Mnogu malku. A i odtie {to imaat retkokoj sedi na episkops-ki prestol. Zboruvame, neli, za onie {to proishodat odmona{kite redovi. Za mirskite sve{tenici, prezvi-teri, {to da kaème? Isihastot e denes kako osamenglas {to vika vo pustinata. Ete, zatoa, svesno ilinesvesno, na{ata li~na netrpelivost, li~nite preten-

zii za vlast i suetata (zarobenosta od svetot i duhovno-to slepilo), a pothraneti od dezinformacii, ili vonedovolna informiranost, sekoga{ gi preto~uvame voomraza i ozboruvawe, a ponekoga{, kako ovie denovi igodini, duri i vo bogoslovski sporovi {to moàt dazavr{at ili zavr{uvaat so nesogledlivi eklisijalni(crkovni) posledici, odnosno podelbi. @elbata, pak,

ZO[TO SE DVI IME

VO PROSTOROT NA SPEKU-

LATIVNATA TEOLOGIJA I

INTELEKTUALNIOT

RACIONALIZAM

NAMESTO VO PROSTOROT NA

MISTI~NIOT REALIZAM?


12/21

spor pome|u Makedonskata Pravoslavna Crkva Crkva iSrpskata Pravoslavna Crkva. Ne ja podigajte rasprava-ta na toa nivo! Site takvi pra{awa zadovolitelno beare{eni so rabotniot dokument vo Ni{ i zatoa na{ataKomisija go potpi{a. Nie, Makedonskata PravoslavnaCrkva - Ohridska Arhiepiskopija, ja sakame i smireno

ja barame evharistiskata zaednica so SrpskataPravoslavna Crkva. Srpskata Pravoslavna Crkva nedopu{ta da se slu~i taa zaednica, nitu so nea (kakoedinstven kriterium na vistinata, neli?) nitu so osta-natite pomesni Pravoslavni Crkvi, zatoa {to ni goosporuva imeto Makedonska Pravoslavna Crkva i zatoa{to ne saka postignatata teolo{ka, eklisiolo{ka ikanonska soglasnost vo rabotniot dokument od Ni{ da

ja formulira so terminot samostojnost. [to enaj~udno, terminot samostojnost i imeto MakedonskaPravoslavna Crkva gi prizna i gi formulira{e sama-

ta Srpska Pravoslavna Crkva so svoja odluka vo 1959godina (br. 1744/Zap. 343 od 26 juni 1959 god.), objasnu-vaj}i gi so toj termin i so toa ime na{iot status ina{iot crkoven identitet, i toa vo uslovi na na{apogolema crkovna zavisnost od nea. Imeto pakMakedonska Pravoslavna Crkva, soglasno ustavnoto

ime na dràvata vo ~ii graniciCrkvata stranstvuva, i ter-

minot samostojnost, zana{ata Crkva momentalnose osnovno pastirsko

pra{awe, osnoven pre-duslov za vospostavuvawena odnos na doverba sona{ata pastva, i zatoa

Svetiot ArhierejskiSinod na Makedonskata

Pravoslavna Crkva ne go pri-

43

Premin, juli 2004

Premin,juli2004

42

Premin,

juli

2004

Premin, juli 2004

za sotiriolo{ka isklu~enost na na{iot neprijatelili, so drugi zborovi, èlbata na{iot neprijatel dane se spasi, definitivno gi true i zatvara na{ite srca.Takvata èlba e i glaven svedok na na{eto duhovnoslepilo (Mat. 15, 14).

Eve eden vistinski predlog: zo{to nie site se

proma{uvame tolku godini lutaj}i bescelno niz lavi-rintot na suetata, etnofiletizmot, politikata, pod-nebesjeto? Zo{to se dviìme vo prostorot na spekula-tivnata teologija i intelektualniot racionalizamnamesto vo prostorot na misti~niot realizam? Zo{toda ne se pronajdeme kako vistinski bra}a voavtenti~niot pravoslaven duhoven prostor? Zo{to dane prezememe eden podvig, dvièwe kon zaednica?Namesto da razgovarame za organizacijata na na{iotcrkoven ìvot, {to vedna{ pokaùva deka se raboti za

nekoj vid politika i nadlaùvawe, nie treba da razgo-varame za plodovite na na{iot crkoven ìvot. Ne re~eGospod po grankite nivni }e gi poznaete, tuku: poplodovite! Tie plodovi site nie sme povikani da Mugi prineseme na Boga: pla~ i pokajanie (),odnosno preumuvawe, odnosno sovr{eno kru`nodvièwe na umot i vra}awe na negovata energija konnegovata su{tina vo srceto, odnosno umnosrde~na mo-litva. Umnosrde~nata molitva e edinstven vistinskiplod na pokajanie i svedo{tvo za zrelosta na ednaCrkva i za sekoj hristijanin posebno! Ili ja imame ituka }e se najdeme ili ja nemame i pred toa }e se smiri-me i pak }e se najdeme. I sekoj {to saka da stane stranavo pregovorite neka se preispita dali moè da razgo-vara na taa tema i, ako moè, na drago srce }e go pri-mime.

I u{te edna{, po koj znae koj pat da povtorime:ne postoi bogoslovski ili eklisiolo{ki ili kanonski


13/21

45

Premin, juli 2004

Premin,juli2004

44

Premin,

juli

2004

Premin, juli 2004

fati rabotniot dokument od Ni{ i kako takov go vratina dorabotka - samo vo toj kontekst. Da povtorime: samovo toj kontekst, a ne za drugite teolo{ki pra{awa, koiglavno uspe{no se re{eni i formulirani.Co ogled deka denovive pro~itavme tekst od edennovinar ~ij{to psiholo{ko-mentalen sklop, svesnoili nesvesno, nikako ne uspeva da se izdigne nad onai}, i koj istovremeno saka da bide aktuelen, a so celda ne ostane zbunet nitu pak da gi zbunuva svoite retki~itateli, isto taka i za da im bide pojasno na u{teeden-dvajca poluzbuneti novinari, najdovme za potreb-no da go dodademe i slednovo: ne treba da se me{aat dveraboti, procesot na vozobnovuvawe na Sinodot nana{ata sveta Crkva so novi Episkopi i slu~uvawataokolu Ni{kiot raboten dokument. Osobeno za ovie

temi ne treba da pi{uvaat lu|e {to nemaat su{tinskiodnos so Crkvata, odnosno lu|e koi{to ne seispovedaat i ne se pri~estuvaat. Pokraj toa od ona {togo ~itame kaj niv gledame deka ne gi sledat sostojbitevo Crkvata, ni napi{anoto vo pe~atot ni vo elektron-skite mediumi kaànoto. Ama {to zboruvame? Tie nisamite sebesi ne se sledat {to pi{uvale: istite tie sogodini go ocrnuvaa procesot na vozobnovuvawe namona{tvoto i samite monasi, a sega se navodnozagrièni za vozobnovuvawe na episkopskiot kadar nana{ata Crkva, koj vpro~em proizleguva od istoto toa

mona{tvo. Moèbi edinstvena cel im e samo da ja ocr-nat Makedonskata Pravoslavna Crkva? Navistina, imatolku drugi ubavi temi za koi moèbi se kompetentnida pi{uvaat, koj |avol gi tera da pi{uvaat za Crkvata!?Procesot na vozobnovuvawe na episkopskiot sostav naSinodot od mona{kite redovi, za sekoja poedine~nali~nost (od samoto vleguvawe na ~ovekot vo manastir

kako nikoj i ni{to pa do negovoto sednuvawe naepiskopski prestol), e dolgotraen i sloèn proces.Toa e proces koj{to, zaradi negovata kompliciranostdo samiot kraj, pravilno moè da go pomine samo onoj{to e krotok i smiren po srce. Samo onoj koj{to sopravilen duhoven podvig vo manastirot }e staneepiskop nad strastite od svoeto srce, }e donese vistin-ski plodovi i kako Episkop na Crkvata. Site niesakame ovoj proces na duhovno izgraduvawe na potreb-niot episkopski kadar i kaj nas {to pobrzo da sezaokruì i rabotime na toa. Sekako, postojat i vonred-ni sostojbi, kako {to be{e povoeniot ateisti~ki pe-riod ili posledniot obid na Srpskata PravoslavnaCrkva za sozdavawe na paralelna crkovna erarhija kajnas, koi moàt da go skratat ovoj proces. No, bitno,site deneska sfa}ame deka procesot na vozobnovuvawe

na Episkopatot na na{ata Crkva e najsu{tinskipovrzan so procesot na vozobnovuvawe na mona{tvotovo Republika Makedonija, kako edinstveno novoslu~uvawe. Samo monah moè da bide Episkop. Sitemoème da se prisetime deneska deka ovojdevetgodi{en soboren podvig vo na{ata Crkva seslu~uva{e vo uslovi na postojano plukawe vrz negood strana na nekoi mediumi i novinari, za {to sme immnogu blagodarni. Zatoa {to plukanicata, i samotaa, e vodata za polevawe {to najmnogu pridonesuva zapravilno rastewe na eden

monah i na eden Episkop.Vo me|uvreme nekoiprestanaa, otkako kako ne-veren Toma prvo ja stavijarakata vo ranata na na{iterebra; na nekoi ni toa neim pomogna ba{ mnogu, apoedinci prodolìja i

PASTIROT NEMA DA

PRESTANE DA SVIRI NA

KAVALOT NA UMOT, DURI I

KOGA OVCITE MU PASAT; TA

DURI NI KOGA SE NA PLAD-

NINA. NI{TO TOLKU NE GO

PLA{I VOLKOT KOLKU

ZVUKOT NA PASTIRSKIOT

KAVAL.


14/21

da ne n# odvede vo bezizlez. Eve edno vistinskopra{awe so koe treba da se zanimavaat novinarite,a za koe ne treba nitu da se ispovedani nitu da sepri~esteni, a toa e: zo{to onie {to se oddelija od nas,...a ostanatite pomesni Pravoslavni Crkvi na ~elo soSrpskata gi priznavaat kako avtonomna Ohridskaarhiepiskopija, ...zo{to tie, velam, ako imaat dobranamera kako {to na po~etokot izjavuvaa, sega od vna-tre, kako priznati, ne go postavat pra{aweto za priz-navaweto na na{eto ustavno ime MakedonskaPravoslavna Crkva i za priznavaweto na statusotsamostojnost. Toa e edno vistinsko novinarskopra{awe; i taka problemot e politi~ki, a ne crkoven,i polesno e za novinarite koga se zanimavaat so poli-ti~ki pra{awa. Po toa i }e go poznaeme eden novinardali sfatil {to se slu~uva, dali pi{uva so dobra na-mera da se re{i crkovniot spor ili e sluìtel na onieinteresi koi ne sakaat da ja vidat PravoslavnataCrkva obedineta ...i svesno ili nesvesno, pravi dvigkon razedinuvawe.

u{te edna{ za Ni{kiot raboten dokument: sitepra{awa od kanonski, liturgiski, bogoslovski,crkoven karakter bea zadovolitelno re{eni so

Ni{kiot raboten dokument i zatoa na{ata Komisija gopotpi{a. Ostanaa sporni samo dve pra{awa za srpskataKomisija. Ednoto be{e dali sodrìnata od Ni{kiot

raboten dokument {to se odnesuva do statusot nana{ata Crkva da se formulira so terminot samostoj-nost ili so avtonomija. Site delegati vo srpskataKomisija se sloìja za terminot samostojnost, osveneden, i glasot na toj eden pobedi, zatoa {to izgledaostanatite ne sakaa da se pokaàt kako potkopuva~i nasrpskite nacionalni interesi vo o~ite na Soborot na

47

Premin, juli 2004

Premin,juli2004

46

Premin,

juli

2004

Premin, juli 2004

denes da plukaat vrz toj podvig i vrz SvetiotArhierejski Sinod na Makedonskata PravoslavnaCrkva (dodeka ne se zaokruì celiot proces, neli?).Tie treba da znaat deka dokolku monasite kaj nas, a sotoa i idnite Episkopi, se razvivaa vo pogre{na nasoka- bez pokajanie, bez podvig, bez èlba za vosovr{uvawe,bez odrekuvawe od svetot - toga{ plukaweto im eprosteno. No, dokolku vo ovie te{ki vremiwa naop{to bogootstapni{tvo se najdoa nekolku hrabridu{i {to Mu go posvetija svojot ìvot na Boga, tapa|aj}i i stanuvaj}i, trpelivo i vo pokajanie, japrodolùvaat borbata protiv demonot i protivnegovite pridru`ni sili sekoga{ molej}i se i zasvoite neprijateli, i kon koi postojano e svrtenookoto na nivniot Nebesen Otec, a nekoj i ponatamuprodolùva da pluka vrz niv, toga{ takviot neka

razmisli dali ne e podobro da gosledi nivniot primer na pokajanie

ili i ponatamu }e vleguva vogolem rizik mislej}i dekapluka vrz nekoi bezbo`nici.A vlogot e golem: du{ata.Razli~en e na{iot sud odBo`jiot sud. Zatoa podobro eda se vozdrìme od osuduvawena Episkopite na Makedon-skata Pravoslavna Crkva.

Odnosot kon Episkopot naCrkvata, sakale nie ili ne ibez ogled dali znaeme ili ne,sekoga{ mu dava nasoka na

na{iot ìvot. Da vnimavamenasokata koja{to sami }e si ja

izbereme, preku odnosot konEpiskopot

N


15/21

zatoa {to sega pred site Pravoslavni Crkvi nekoisrpski Episkopi n# obvinuvaat i na{ata pastirskagrià ja prikaùvat kako strav od narodot i deka zatoasme gi povlekle na{ite potpisi. I ne zabeleùvaatkutrite deka so toa samite svedo~at deka kaj nas nas-tanala nova pastirska sostojba, koja{to tie vo svojatanegrià za na{ata Crkva ja previdele. A ako nepotpi{evme }e ne obvinuvaa deka sme duhovno nepod-gotveni i teolo{ki nepismeni da go vodime ovoj narod,{to e mnogu polo{o. No, zaradi na{ite potpisi navidelina sega izlegoa nivnite klu~ni problemi, a toase: problemot za statusot na na{ata Crkva, koj{to epomal i formalen problem, i vtoriot, koj e nivniotglaven problem,imeto Make-donska Pra-voslavnaCrkva. I u{tene{to, toa {todvete Komisiigo potpi{aa tojraboten doku-ment e u{teedna obvrska zadvete Crkvi dagi prodolàtrazgovorite

tamu kade {tozastanaa, koga zatoa }e se sozda-dat povolniuslovi.Kakov problempak pretstavu-vaat

49

Premin, juli 2004

Premin,juli2004

48

Premin,

juli

2004

Premin, juli 2004

Srpskata Pravoslavna Crkva, a so toa da izlezat i odtrkata za patrijar{iski prestol. Poinaku ne e objas-nivo kako glasot na samo eden ~len od Komisijatamoè{e da nadvladee, so ogled deka duri ne e nipretsedatel na Komisijata. No, sigurni sme deka tojtermin na krajot }e bide prifaten, a deka sega srp-skite Episkopi ne popu{taat i go dràt kako adut zapazarewe. Sekako, zaboravaat deka nie nemame so {toda se pazarime. Vtoroto sporno pra{awe za nekoi srps-ki Episkopi e imeto, Makedonska PravoslavnaCrkva. Treba nekoj da e totalen bezumnik za da ne mu e

jasno zo{to e sporno ova pra{awe. Nie, kako Komisija,u{te na samiot raboten sostanok (a toa stoi negde vozapisnicite, i na{i i nivni) gi predupredivme dekabez terminot samostojnost i bez imeto MakedonskaPravoslavna Crkva nema nikakov dogovor so niv nituvakov dogovor moè da pomine kaj Svetiot ArhierejskiSinod na Makedonskata Pravoslavna Crkva. Sigurnibevme deka i ovoj raboten dokument, kako i brojnitepred toa, }e bide vraten od Svetiot Arhierejski Sinodna Makedonskata Pravoslavna Crkva na povtornadorabotka. Ovie na{i predupreduvawa gi potvrdija iburnite reagirawa na javnosta vo RepublikaMakedonija i od toj moment ovie dve pra{awa, poli-ti~ki sporni za nekoi srpski Episkopi, stanaa iaktuelno pastirsko pra{awe za Svetiot ArhierejskiSinod na Makedonskata Pravoslavna Crkva. Ova reagi-

rawe na javnosta namesto da pridonese nekoi Episkopiod Srpskata Pravoslavna Crkva da ja razberat na{atapastirska pozicija i voop{to pastirskata sostojba voRepublika Makedonija, predizvika u{te edenekstremen poteg od nivna strana, a toa e obidot zaformirawe na paralelna crkovna erarhija voRepublika Makedonija. No, dobro e, u{te edna{ velam,{to go potpi{avme rabotniot dokument od Ni{,

Sveti Jovan Lestvi~nik(so Sv. Georgij i Sv. Vlasij)

ikona 13 vek, Petrograd


16/21

51

Premin, juli 2004

Premin,juli2004

50

Premin,

juli

2004

Premin, juli 2004

imeto i statusot na na{ata Crkva, kako edinstveniotvoreni pra{awa, za nekoi poedinci vo SrpskataPravoslavna Crkva, Gospod znae?! ]e si zgre{imedu{a ako vo toj pravec razmisluvame. Osobeno koga seznae deka nie ne barame tomos za avtokefalnost odBelgrad tuku gi regulirame me|usebnite odnosi!?Vpro~em, nam ne ni smeta ni~ie ime i nie nemamenikakov problem. Pove}e od desetmina mitropoliti naGr~kata Pravoslavna Crkva vo gr~kiot geografski delod Makedonija ja nosat titulata makedonski i nie nepravime problem od toa. Na toj {to mu smeta na{etoime, a tvrdi deka e ~ovek na Crkvata, neka vidi {toproblem si ima. Sigurno na site {to }e go ~itaat tek-stot sama po sebe vo mislata }e im se pojavi dijagnoza-ta na ovoj problem.

Vakva e postojnata pastirska sostojba voRepublika Makedonija i nie ne pravime idol od nea.Ako ne{to se smeni i nie }e ja prilagodime na{atapastirska dejnost - za da moème da gi vodime lu|etokon ona {to e edinstveno va`no, Hristos. SporedSvetite kanoni, crkovnite granici gi sledat dràv-nite, a ne - sve{teni lica da podgotvuvaat teren zapromena vo dràvnite granici, {to e vo sprotivnostna Evangelieto. Zatoa {to: Carstvoto nebesno e vna-tre vo vas, a ne nadvor! Toa e Carstvoto na Bo`jatablagodat koe go zdobivame na duhoven na~in, a ne nekoezemno carstvo. Ako nekoj do{ol vo Crkva da bara

zemno carstvo, na svetoven na~in, toj ja zgre{iladresata. Eve kako glasi Kanonot 38 od Petto{estiot(Trulski) Vselenski Sobor vo Carigrad 691 godina:Go priznavame i nie praviloto {to go izdadoa

na{ite Otci, a koe{to glasi - ako so carska vlast e

osnovan nov grad ili ako vo idnina se osnova, vo takov

slu~aj rasporedot na crkovnite raboti neka go sledidràvniot i gra|anskiot raspored (I Vsel. 4, 6, 7;

II Vsel. 3; IV Vsel. 17, 28). [to tuka ne e jasno?U{te edna{ da se postavi pra{aweto: zo{to

nekoj odedna{ i ednostrano go prekina nekolkugo-di{niot proces na dijalog i dogovarawe, i toa predsamiot negov uspe{en kraj? Dali nekoj obezbeduva{epodobra pozicija vo nekakov sobor ili nekoj negdesaka{e ne{to da sokrie od drugite? Ili obete?Ili |avolot ni e kriv, kako i sekoga{?Edinstveno {to ni e jasno e deka tuka nema ni tragaod qubov. Deka tuka zasega nema èlba i pastirskipristap site edno da bidat, kako Ti, O~e {to Si voMene i Jas vo Tebe; i tie vo Nas edno da bidat (Jovan17, 21). Mnogu ubavo go tolkuva ova o. VasilijGondikakis: Edno e sredi{teto i eden e po~etokot nasvetot, na vidliviot i nevidliviot. Eden e na~inot navistinskoto edinstvo i postoewe: na~inot na ìvot naSvetata Troica. I tokmu toa go bara Gospod Isus odOtecot: vernite da bidat me|usebno soedineti kakoNie. Da bidat soedineti zatoa {to Nie sme soedinetii zatoa {to ne postoi drug na~in na avtenti~en ìvoti prinesuvawe plod.Ova svetotroi~no kako vredi pove}e od edinstvoto.Toa e ednoto {to e edinstveno potrebno. I zatoa, akovistinski go sakame edinstvoto, treba da sme pod-gotveni i dovolno silni da go `rtvuvame i da go gubimezaradi ova kako, koe{to e edinstvenoto potrebno. Samo

toga{ edinstvoto }e go nao|ame i }e go uìvame negib-nato, a Gospod }e ni go dava neprestajno. Ako sme paknaprotiv gotovi s# da `rtvuvame, pa i troi~nata ekli-siolo{ka osnova, zaradi edinstvoto koe{to nie gosmislivme, toga{ vsu{nost se borime da ja prodolìmepomra~enosta, raskolite, i da go prodolìme vekotna zabuni i zbrki. Ili poto~no, toga{ so svoetodrèwe svedo~ime deka nikoga{ vistinski ne sme ja


17/21

53

Premin, juli 2004

Premin,juli2004

52

Premin,

juli

2004

spoznale Crkvata i nejzinoto nerazru{livo edinstvo,koe se temeli na Gospod, sekoga{ evharistiski raz-drobuvan, a nikoga{ ne razdelen, i na Duhot Svet, Kojneizmenlivo se razdeluva i so Kogo vo seta Negova pol-nota se pri~estuvame (Sveti Vasilij Veliki).Koga ova edinstvo bi se razru{ilo makar i eden edin-stven pat, bi izgledalo kako toa da bilo otsekoga{nepogodno i nedostojno za ~ovekovite is~ekuvawa i zadarot Bo`ji. Toa bi zna~elo deka Bog nikoga{ ne n#napravil pri~esnici i po blagodat zaedni~ari nablaèniot ìvot na neslienata i nerazdelna Troica.Cvojata prvosve{teni~ka molitva Gospod, na ovamesto od Evangelieto, ja prodolùva so re~enicata:Dapoveruva svetot deka Ti Si Me pratil (Jovan 17, 21)....A {to vakvoto svedo{tvo na edinstvo zna~i za ìvo-tot i za spasenieto na svetot, neka prodolì da govorio. Vasilij - i taka naj~esto za nas vo Crkvata avtorite-tot na ~ovekot e pravoproporcionalen so negovata od-dale~enost od nas - {to podaleku e nekoj Starec od nas(na primer Sveta Gora ili Crna Gora i Hercegovina)tolku pogolem avtoritet ima: Koga Crkvata bivstvuvaonaka kako {to Hristos posakuva, (samo) toga{ taa gopruà svoeto svedo{tvo. A toa svedo{tvo ne e nekojapropoved koja{to nema vrska so nejziniot ìvot: toa e

sevkupnoto ustrojs-tvo na nejzinoto

bivstvuvawe nana~in poinakov,na~in diktiran iosvetuvan od onatroi~no kako.Kako {to GospodHristos ednostavnoobjasnuva: da se

qubite eden so drug, po toa }e ve poznaat site deka

ste Moi u~enici (Jovan 13; 34 - 35). Ova }e ve poznaatima ontolo{ko zna~ewe, zna~i deka blagodatnataqubov ima sila da gi privle~e i prisoedini site konzaednicata {to se spasuva.

K ako da se nadmine postojnata crkovna sostojba?Posle s# treba da ostavime da pomine eden period, bezprodlabo~uvawe na ranite, so {to }e pridoneseme sos-tojbata da se smiri, a |avolot da prestane da ni se smee.Potoa, gi sovetuvame lu|eto {to se oddelija od nassamo nivnata po~etna ideja da ja potenciraat: deka tiego sfa}aat nivniot pat kako edinstven legitimenna~in da se dojde do status na avtokefalnost. Toa epozicija {to moè relativno lesno da se brani. No,imaat i edna pozicija {to mnogu te{ko se brani: toa enekoristeweto na imeto Makedonska PravoslavnaCrkva, koe{to Srpskata Pravoslavna Crkva i sorabotniot dokument od Ni{ se obvrza da go koristi,kako i nivnoto posrbuvawe od strana na informa-tivnite stranici vo oficijalnite sajtovi na srpskatai na gr~kata Crkva. Seto ova frla mnogu somne`. No, iod ovaa stapica, za site, ima izlez: tie treba sega odna-tre, vo ramkite na formalnata zaednica so srpskata iso ostanatite pomes-ni Crkvi so koi{to

ja imaat, dostoin-stveno i hrabro, dago postavat pra{a-weto za priznavawena samostojnosta i naimeto na na{ataCrkva, MakedonskaPravoslavna Crkva.

Umnosrde~nata molitva e kri-

terium za vistinskoma~eni{tvo ...

Umnosrde~nata molitva ekriterium za vistinska qubov.

Umnosrde~na molitva kakokriterium na vistinskateologija (bogoslovie)

...Teologija bez umnosrde~namolitva e pove}e tehno-logija

ili ume{nost


18/21

55

Premin, juli 2004

Premin,juli2004

54

Premin,

juli

2004

Premin, juli 2004

Ova e klu~en moment. S# dodeka ne go pokrenat ovapra{awe pred ostanatite Crkvi, a istovremeno ja negi-raat i omalovaùvaat Crkvata vo koja bile krsteni,vospituvani i zamona{eni, s# dotoga{ }e smetame deka,svesno ili nesvesno, se vpregnale vo slu`ba navelikosrpskite politi~ki nacionalni i crkovni

interesi, a deka go proma{ile svojot pastirski priziv.Od momentot koga }e gi ispravat ovie dve dosega{nigre{ki, pripi{ani na nivnata mladost, temperament irevnost, }e po~neme i da gi po~ituvame. A ako eden denuspeat, toga{, }e zasluàt sekoja ~est. No da vidime,tie se na poteg...?

Vo me|uvreme, ako moè barem, da ne se navredu-vame edni so drugi, zatoa {to otkako }e go re{imesporot }e ni ostane li~nata netrpelivost (pojdovnatato~ka na s# dosega) i povtorno }e se najdeme vo bez-izlez, neprimaj}i se eden so drug, a takviot vulgarenna~in na komunikacija sekoga{ e i znak za otsustvo nablagodatta Bo`ja i predvesnik deka ni{to nema danapravime, pa vo koj pravec i da gi terame rabotite.Isto, mislime i sigurni sme, deka treba da pomine iizborot za nov Patrijarh vo Srbija, bidej}i so toa }ego izbegneme projavuvaweto na ekstremni pregovara~iod srpska strana, koi{to me|usebe bi se dokaùvale koje pogolem za{titnik na srpskite nacionalni interesivo borbata za patrijar{iskiot prestol, a na {teta narazgovorite i na crkovnoto edinstvo. Toa e prirodno itoa ve}e go vidovme. I ne se lutime na toa, tuku gorazbirame. No, taka ne moème ponatamu.Vo Makedonskata Pravoslavna Crkva - OhridskaArhiepiskopija naskoro }e se slu~at novi hirotonii.Otkako i nie }e gi konsolidirame na{ite redovi,toga{ }e moème da sedneme na masata za razgovori,i toa najverojatno pod pokrovitelstvo na RuskataPravoslavna Crkva - na tema 'Umnosrde~na molitva'.

Vakviot predlog, ako go prifatime, }e ni pruì ivreme od dve-tri godini da se podgotvime za dadenatatema. Sekako, ne so ~itawe knigi, taka nikoj ne se pod-gotvil, tuku so postojana pokajna umnosrde~na molitva.Teologija e sostojba na duhot, ostvarena od blago-

datta Bo`ja. Ovde se nao|a razlikata pome|uteologijata i filozofijata, pome|u vistinskata

teologija i teologijata na intelektualcite. Ako

edno takvo vdahnovenie go dopre va{eto srce, toa ne

}e ima ve}e kraj na zemjava. Toa e neiscrpno, za{to vonego se nao|a po~etokot na ve~niot ìvot. Ako duri

i va{iot telesen sostav se raspadne, ova vdahnovenie

}e ìvee vo vas so ogromna mo}. (Starec Sofronij)Za da ne se ~ini deka, ne daj Boè, nekoj se {eguva sonekogo ili neumesno predlaga sodrìnata na idniteme|ucrkovni razgovori da bide na tema 'Umnosrde~namolitva', vo rezimeto {to podolu sledi }e se obidemenakratko, so nekolku primeri, da objasnime kakoumnosrde~nata molitva e vrven kriterium na sevkup-niot na{ crkoven ìvot i podvig.

Umnosrde~nata molitva e kriterium za vistin-sko ma~eni{tvo. ...Znaeme deka Bog ne dopu{taisku{enie pogolemo od na{ite sili. Toa zna~i deka narazli~nite nivoa od duhovniot rast nam ni seslu~uvaat soodvetni isku{enija, no ne zaradi pad (iakotaa mo`nost e sekoga{ mnogu realna) tuku sekoga{zaradi na{e pokajanie i duhovno vosovr{uvawe. Naprvoto nivo, koga na{eto srce e s# u{te zarobeno odstrastite, demonot napa|a od vnatre, zatoa {to imasloboden pristap, no samo so intenzitet na predizviku-vawe pomisli, ~uvstva i èlbi. Na ova nivo u{te smedel od svetot. Na vtoroto nivo, koga na{eto srce edovolno o~isteno od strastite, demonot ne moè danapadne od vnatre, odnosno zaradi


19/21

57

Premin, juli 2004

Premin,juli2004

56

Premin,

juli

2004

Premin, juli 2004

~istotata na srceto takviot vid napad ne mu e dovolenza da predizvika pad i zatoa toga{ napadot se slu~uvapreku lu|e koi{to se robovi na strastite, a podbuc-nati od nego. Na ova nivo, ne sme pove}e del od svetot.

Da bevte od ovoj svet, toga{ svetot }e go qube{e

svoeto (nema{e da ve napa|a); no bidej}i ne ste od sve-tot tuku Jas ve izbrav od svetot - zatoa svetot i ve

mrazi (Jovan 15, 19). Napadot preku lu|e e porealen isekoga{ dovolno silen za da go razbudi i pottiknenedopreobrazeniot del od strastite i da sozdade usloviza na{ pad. Vidliviot napad preku lu|e, iako napo~etokot e naso~en kon pottiknuvawe na site nedo-preobrazeni strasti vo nas, na krajot, otkako nema dauspee, sekoga{ se sveduva na javno neprijatelstvo iomraza. Ova e neophoden stadium niz koj mora dapomine sekoj podvi`nik na umnosrde~nata molitva,koj{to odgovaraj}i so qubov na sekoe neprijatelstvo seudostojuva so darot na premin od prosvetluvawe konoboènie. Ako Bog preku Svojata Promisla ne gidozira{e na ovoj na~in isku{enijata, nikoj nema{e davidi ni vosovr{uvawe ni spasenie. Zatoa, sekoj {todoìvuva javno neprijatelstvo i omraza, a nema umno-srde~na molitva, poarno neka se zapra{a kade duhovnozgre{il otkolku da se smeta za ma~enik, za poslednataprelest da ne bide pogolema od prvata.

Ymnosrde~nata molitva e kriterium za vistinskaqubov. ...Zarobenosta na srceto od strastite e sekoga{pre~ka za vistinska qubov. Neprosvetleniot um, pak,nikoga{ nema da n# izvle~e od lavirintot na samoqu-bieto. Vo vakva duhovna sostojba nema vistinska qubovni kon na{ite bli`ni, a kamoli kon na{ite nepri-

jateli. Da ne zaboravime deka na{eto duhovnovosovr{uvawe ne e slu~aen proces, tuku e slu~uvawekoe{to se odviva pod neposreden nadzor na Bo`jata

Promisla za nas. Samo dovolno o~istenoto srce odstrastite i dotolku prosvetleniot um od Boèstvenatablagodat, po dar Bo`ji, soedineti vo umnosrde~natamolitva, ni go trga pokrivaloto od umot i srceto i nigo otkriva prostorot zad zavesata. Samo umnosrde~natamolitva ni go otkriva i beskrajno go zgolemuva vna-

tre{niot prostor na na{eto srce i ni daruvasodrìnata na ìvotot na na{ite bli`ni da postanesodrìna na ìvotot na na{eto isceleno srce. Samotaa sostojba na duhot n# voveduva vo tajnata na vzaemno-to proniknuvawe i prozemawe spored ikona i podobiena ona svetotroi~no kako: site edno da bidat kako{to Si Ti O~e vo Mene i Jas vo Tebe; i tie vo Nas

edno da bidat (Jovan 17, 21) . Samo blagodatnata umno-srde~na molitva ni ovozmoùva odnatre da go sfatime~ovekot, zatoa {to onoj {to proniknal vo svoeto srceproniknuva i vo tu|oto, i na toj na~in n# pokaùva sve-doci na pastirskiot ideal: na site im stanav s#, ta pokakov i da bilo na~in da spasam nekogo. A ova go

pravam zaradi Evangelieto, za da bidam u~esnik vo nego(1 Kor. 9, 19 - 23).

Ymnosrde~na molitva kako kriterium na vistinskateologija (bogoslovie). ...Teologija bez umnosrde~namolitva e pove}e tehno-logija ili ume{nost, tehnika


20/21

59

Premin, juli 2004

Premin,juli2004

58

Premin,

juli

2004

Premin, juli 2004

na sostavuvawe na zborot otkolku bogoslovie, Bo`joslovo. Pove}e znaewe {to proizleguva od na~itanost ilogika otkolku znaewe {to proizleguva od li~nosnazaednica so Boga vo Teloto na Voploteniot Logos,Crkvata. Teolo{kata nauka {to se u~i vo {kolite ikoja stana nau~na disciplina dostapna za site, ne ni

ovozmoùva poznanie na Boga. Poznanieto na Bogaizvira od ìvotot vo Boga, koj se ra|a vovnatre{nosta na srceto (starec Sofronij). Zo{to etoa taka? [tom srceto dovolno }e se o~isti odstrastite, se slu~uva ona {to Sveti GrigorijSinaitski go narekuva aktuelizacija na blagodatta naKr{tenieto. Odnosno, blagodatta na Kr{tenieto {toizvira od dovolno o~istenoto srce ni go otkriva mes-toto na srceto, a umot neodollivo privle~en na toamesto saka da ostane tamu vnimatelno i so pla~ sledej-}i ja molitvata Gospodi Isuse Hriste pomiluj me.Vaka po~nuva procesot na preobrazuvawe na sevkupnata~ovekova li~nost, na ~ovekoviot um, na ~ovekovoto slo-vo, na ~ovekovoto telo. Duri i samoto ~ovekovo pri-sustvo stanuva prisustvo vo sila. Preobrazenoto slovostanuva slovo vo sila, slovo zad koe stoi teìnata nali~niot asketsko-isihasti~ki podvig i darot naBo`jata blagodat. Toa slovo stanuva Bo`jo slovo, bogo-slovie. Zatoa takvoto slovo ima sila da dopre dodlabo~inite na srceto na onoj {to go slu{a, da mu do-nese svetlina na bogopoznanie, nade` za spasenie isila za podvig. I slovoto moe i propovedta moja ne sesostoe{e vo ubedlivi zborovi na ~ove~ka mudrost,

tuku vo projava na Duh i sila (1 Kor. 2, 4). Nekoi lu|edenes na svoja sopstvena duhovna {teta ja me{aatsvetlinata na vistinskata teologija {to proizleguvaod umnosrde~nata molitva i od ~isteweto na su{tina-ta na umot so znaeweto {to proizleguva od t.n. prvogledawe na svetlinata, odnosno od umstvenata molitva

i ~isteweto na energijata na umot. Prvoto ni se davakako dar na prosvetlenost na umot i kako svetlina vokoja se vodime samite sebesi i onie pred koi{to Bog n#postavi da n# sledat, kako dar na teologija i mista-gogija, a vtoroto ni se dava kako svetilka vo procesotna o~istuvawe na srceto, kako svetilka koja n# vodi

po patot na vistinskoto poslu{anie i sogleduvawetona sopstvenite grevovi. Ako vtorata svetlina (znaewe-to) ja upotrebime za sogleduvawe, sudewe i osuduvawena tu|ite grevovi i u{te odozgora ako toa go nare~emeteologija, toga{ samo Gospod moè da n# izvle~e odoblasta na podnebesjeto i tragi~nata prelest.

Ymnosrde~nata molitva kako kriterium na vistin-sko rasuduvawe i vistinsko prosvetluvawe. ...Samoumot izbawat, izmien i o~isten od Boèstvenatablagodat posle podolg aktiven molitven prestoj vosrceto biva obdaren so kvalitet na vistinsko


21/21

60Premin,

juli

2004

Premin, juli 2004

Boèstveno prosvetluvawe i so sposobnost zaprosvetleno rasuduvawe. Ako seto ova se povrze sopove}egodi{niot opit i sobornata odgovornost naepiskopskiot ~in, toga{ malku prostor ostanuva zadelata na demonot i ne moè da ni se slu~i zbunetosti pobrkuvawe na tolku jasni ne{ta, kako {to se na

primer:a) namesto na site da im staneme s#, nie na site

da im kaùvame koj e {to;b) namesto crkovnite raboti da gi sledat

dràvnite, nie da podgotvuvame teren za obratnoto;v) namesto da se prepoznavame po plodovite, nie

da se delime zaradi grankite, a da se gordeeme solisjata i nivnata senka. I na krajot da se ~udimezo{to narodot ni ìvee vo temnica i pod senka smrtna(Mat. 4, 16);

g) namesto odnatre da gi menuvame sostojbite konpodobro, soglasno na{eto duhovno zreewe i erarhiskonapreduvawe, nie da se obiduvame odnadvor, prekuzakana so svetovna sila i so la`ni avtoriteti;

d) namesto ~uvstvoto na etni~ka pripadnost da goupotrebuvame samo kako na~in za pastirski priod konlu|eto, nie beskrajno da go pothranuvame na {teta naedinstvoto na Crkvata i da go zakituvame so eshato-lo{ka vrednost itn.

Gluposti.Sekoj sam neka si go izbere patot. Jas kako

duhoven otec dolèn sum da go pokaàm.

Documents

04 Dijalog & Ogledalo Ili Normativna Reedukacija