185 Kapital 14 12 2010

POÎTUVANI ÎTATELI,KAKO PRIRODEN PRODOL@ETOK NA VAM DOBRO POZNATIOT WWW.TOTAL.COM.MK NASKORO VO JAVNOSTA NA[ATA KOMPANIJA KAPITAL MEDIA GROUP ]E GO LANSIRA PORTALOT

WWW.KAPITAL.MK

...Naskoro!

NA ZATVORAWE, PONEDELNIK, 13.12.2010, 13.00~.

MBI 10 0,49%MBID 0,09%OMB 0,03%

EVRO/DENAR 61,50DOLAR/DENAR 46,43EVRO/DOLAR 1,32

NAFTA BRENT 91,87EURORIBOR 1,53%

2.248

2.253

2.258

2.263

2.268

06.12 08.12 10.12 12.12

MBI 10

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (13.12)

9

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari... ~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

vtornik

...POGLED NA DENOT...QUPÔ ZIKOV

VO VODATA DUPKA!� STRANA 4

vtor

nik.

14. d

ekem

vri.

201

0 | b

roj

185

| go

dina

1 |

cena

20

den.

| te

l. 2

55

14 4

1 | f

aks

. 2 5

8 14

40

KOLUMNAD-R RUBIN ZARESKI

NEDOVR[ENA PRIVATI-ZACIJA� STRANA 14

� STRANA 2-3

VOVEDNIKSPASIJKA JOVANOVA

KOGA I PARITE SE [TETNI!?� STRANA 2

0

00

BIZNISMENITE PREDLO@IJA MERKI ZA RAST NA MAKEDONSKIOT IZVOZ

MAKEDONIJA SE SVRTE KON RUSIJA I KINABIZNISMENITE SMETAAT DEKA E VREME STOPANSTVOTO DA SE RESTRUKTURIRA I DA SE ORIENTIRA KON NOVI PAZARI. GOLEM POTENCIJAL GLEDAAT VO ZEMJITE-̂ LENKI NA BRIK, RUSIJA I KINA, A I VO UKRAINA. ZATOA, BARAAT POMO[ OD VLADATA DA GO OLESNI IZVOZOT KON ISTO^NITE ZEMJI PREKU OBEZBEDUVAWE VIZNA LIBERAL-IZACIJA. BRIK E PAZAR KOJ GO TARGETIRA I EU I VE]E SKLUÛVA DOGOVORI ZA SLO-BODNA TRGOVIJA SO OVIE ZEMJI. MAKEDONIJA NE TREBA DA ÊKA.

000

Buxetot za 2011 }e mora vedna{ na rebalans?!� STRANA 11

Vladinata slu`ba go o{teti dràvniot buxet za 815.000 evra � STRANA 9

OD MILENIK DO ZATVORENIK

SANADERCAPO DI TUTTI CAPI NA KRIMINALNA ORGANIZACIJA� STRANA 12-13

VODU� S

KOD-

NEPRZA� S

VOSP

KOPA[� S

BANKITE JA ODR@AA VO @IVOT MAKEDONSKATA BERZA

� STRANA 10

AKCIITE NA BANKITE NAJATRAKTIVNI ZA INVESTITORITE

50,0

4,7

3,1

2,9

0 10 20 30 40 50

BANKI

FARMACIJA

GRADE@NI[TVO I SUROVINI ZA GRADE@NI[TVO

ENERGETIKA I ENERGENSI

BERZANSKI PROMET VO MIL. EVRA

NE SLEGNUVA PRA[I-NATA OD SLUÂJOT “PATRIOTSKA METLA”

SDSM }e bara krivi~na prijava protiv Kan~eska, minis-terkata tvrdi deka e nevina� STRANA 8

Navigator2 KAPITAL / 14.12.2010 / VTORNIK

Ubavo si se sredija Hrvat-ska, Grcija, Bugarija, Roma-nija, Ungarija vo izminatite 2-3 decenii, koga svetot go ìvee{e ekonomskiot podem i go odvrza keseto za da go finansira razvo-jot. Ne se {tedea nivnite vladi za da zemat {to pove}e pari od evropskite fondovi, od kreditnite linii na Me|unarodniot monetaren fond (MMF) i na Svetskata banka. Nie moème da gi nare~eme tie krediti kako sakame – stend baj, za ekonomski reformi, za pokrivawe buxetski dupki, za refor-mirawe na javnata adminis-tracija, za jaknewe na ka-pacitetot na dràvnite institucii, za podobruvawe na imixot na dràvata, za podigawe na rejtingot na zemjata ili za spas na dràvnata kasa od bankrot. Celta im be{e edinstvena, a efektite pove}e od o~igledni. Gi sobraa parite za da ja pottiknat ekonomijata i sega se nekolku skalila nad nas i spored ekonomskiot progres i spored evroin-tergativniot napredok.Site zemji se zadolìja nad limitot koj go propi{uvaat “strogite” Mastri{ki kri-teriumi, koi, by the way, ne gi po~ituvaat ni zemjite-~lenki na evrozonata. I toa ne be{e pre~ka za niedna od niv da vleze vo EU ili, pak, da ostane del od evropskata mone-tarna unija. Toa nema da bide pre~ka ni za Hrvat-ska, koja posledna od ova dru{tvo }e se priklu~i vo evropskoto semejstvo, iako zemjata e zadolèna nad 100% od bruto-doma{niot proizvod! Zna~i, Hrvatska pove}e dolì otkolku {to godi{no sozdava ekonom-ska vrednost. I toa ne ja zagriùva do tolku zatoa

KOGA I PARITE SE [TETNI!?

VTORNIK 14 DEKEMVRI 2010PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

{to ima i od kade da ~eka pari. Se zadolùvala, in-vestirala vo proekti koi pravat pari... Pa, {to?! Zemjata se gordee so modernite avtopati{ta, so investiciite vo turizmot, so {ireweto na nejzinite kom-panii niz Balkanot... I Grcija s$ u{te se promovira kako biser na Mediteranot, iako e zadolèna do gu{a i moli kade {to }e stigne za nekoe evro. Bugarija e posebna prikazna, koja po primerot na Grcija gleda da sobere s$ {to moè da se sobere od izda{nite evropski fondovi. A, parite si gi tro{i kako {to saka.E, Makedonija e tretata prikazna. Makedonija ne bara, a i koga bara, parite gi vrzuva vo edna vre}a i gi ~uva (za ne daj boè!?), demek, tie sami od sebe }e se razmnoàt, pa po godina-dve Vladata }e ima deset vre}i pari. Od kade im toga{ pra-vo na ministrite za finansii da se ~udat {to makedonskite gra|ani miluvaat parite da gi ~uvaat pod pernica? Pa, koga glavniot ~uvar na dràvniot buxet saka da si ima pari na strana, za ne daj boè, u{te podoma}inski e i gra|anite da imaat pari za crni denovi. Kaj niv stravot se multiplicira. Zo{to bi gi stavile vo funkcija na ekonomijata? Istoto vaì i za firmite. Dràvata ne investira i tie ne investiraat. Zo{to da investiraat vo novi fabriki, koga dràvata ne investira vo novi trafo-stanici, pati{ta, ̀ eleznica, izvozni i investiciski stimu-lacii, turizmot? Namesto za podobruvawe na soobra}aj-nata infrastruktura i na biznis-uslovite vo zemjava, {to ne se napravi 20 godini nanazad! Zatoa {to nikoj nema{e vizija da ja razvie zemjata! A, kako {to moè da se vidi, Makedonija i vo 2011 godina }e se dviì po istite pati{ta. A, toa e eden krug vo koj postojano se vrtime, a od koj povre-meno “gravitacionata sila” isfrla po nekoj politi~ar, kompanija ili biznismen.

Мetri kvadratni e povr{inata na koja se prostira novata benzinska pumpa pod brendot Lukoil, izgradena vo sorabotka so privatnata kompanija Asoil. Objektot se nao|a na avtopatot Tetovo–Skopje, kaj patarinata na Glumovo. Pokraj benzinskata pumpa, vo ramkite na ovoj pove}ena-menski kompleks ima kafe-restoran i salon za avtomobili. Novata benzinska pumpa na Lukoil ima tri dispenzeri so po {est mesta za to~ewe i eden satelit-dispenzer za to~ewe na gorivo vo te{ki tovarni vozila. Od Lukoil velat deka kompleksot ima golem parking-prostor za ka-mioni, a vo idnina treba da se gradi u{te eden dispenzer za to~ewe gorivo, namenet za te{ki tovarni vozila koi soobra}aat po stariot pat Saraj-Tetovo. Vo razvojot na maloproda`nata i na golemoproda`nata mreà vo Republika Make-donija grupacijata Lukoil dosega investira{e pove}e od 32 milioni amerikanski dolari. 17.670U

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIKQup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIKSpasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIKIgor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTORNikolaj Toma{evski

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJANade Toma{evska, Igor Toma{evski

FOTOGRAFIJAAleksandar Ivanovski

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o ZikovIZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

OFFICE MANAGER I FINANSII: Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:[email protected]

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: [email protected]

REKLAMAAleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:[email protected]; [email protected]

OGLASIDijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: [email protected]

SPECIJALNI PRILOZI:Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, [email protected]

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: [email protected]

Pe~ati: Grafi~ki Centar SkopjeSpored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i moàt da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

BIZNIS-ZAEDNICATA PREDLO@I MERKI ZA RAS

SPASIJKA [email protected]

Zavisno od potrebite i od okolnostite.Ekonomijata s$ u{te se dviì po traektorijata, ama bez kakva bilo dopolnitelna sila. Taa sila moè{e da ja dadat re~isi edna mili-jarda evra, koi Makedonija moè da gi ima kako dràva vo idnata godina. ûdno, nelogi~no i sme{no e da zemame 480 milioni evra od MMF za da ni go podobrat imixot koga }e emituvame evroobvrznica! Pa, neli do pred nekolku meseci MMF ni go naru{uva{e imixot? Koga se smenija rabotite? Koga MMF go smeni nazivot na kreditot? Pa, parite od MMF sekoga{ se pari od MMF, kako i da gi nare~eme. Ako ne planirame da gi stavime vo funkcija na ekonomijata, voop{to ne treba ni da gi zemame. [to }e ni se? Kolku MMF da kaè deka noviot proekt im e uspe{en?! Koga uslovite na me|una-rodniot pazar }e se podo-brat, kamatite na make-donskata evroobvrznica sekako }e padnat. Pra{ajte go porane{niot minister za finansii, Nikola Popovski. Toj emituva{e evtina ev-roobvrznica, ama i toj za da si gi ~uva parite vo NBM, a ne za da gi investira. I {to od toa? Pla}ame kamata za pari od koi ne sme dobile ni{to novo. Zatoa, Make-donija e niskozadolèna zemja i vo isto vreme niskorazviena.

Iako izvozot na makedonski proizvodi vo prvite deset meseci od godinava porasna za 20% vo sporedba so lani, biznismenite smetaat deka e vreme stopanstvoto da se restrukturira i da se orientira kon novi pazari. Golem potencijal gledaat vo zemjite-~lenki na BRIK, Rusija i Kina, a i vo Ukraina.Site stopanski komori vo zemjava na v~era{nata konfe-rencija za unapreduvawe na izvozot, koja ja organizira{e Ministerstvoto za ekonomija, izlegoa so konkretni predlog-merki do Vladata za podo-bruvawe na izvozniot poten-cijal i za zgolemuvawe na izvozot. Stopanskata komora na Makedonija, Sojuzot na stopanski komori i Komorata na Severozapadna Make-donija se ednoglasni deka

dràvata mora da sozdade uslovi za prvo da se podobri konkurentnosta na doma{nata ekonomija, da se razvie indus-trijata, a potoa da se osvojat

novi pazari. Re~isi site baraat dogovori za slobodna trgovija so Rusija, {to zna~i deka makedonskite kompanii se orientiraat kon pazarite

Biznismenite smetaat deka e vreme stopanstvoto da se restrukturira i da se orientira kon novi pazari. Golem potencijal gledaat vo zemjite-~lenki na BRIK, Rusija i Kina, a i vo Ukraina. Zatoa, baraat pomo{ od Vladata da go olesni izvozot kon isto~nite zemji preku obezbeduvawe vizna liberalizacija

ISOWA JOVANOVA

[email protected]

MAKEDONIJA SEKON RUSIJA I K

PREDLOG-MERKI NA SOJUZOT NA STOPANSKI KOMORI ZA POTTIKNUVAWE NA IZVOZOT

Formirawe nacionalno telo za saemska promo-1. cija od Agencijata za stranski investicii, SSK i Skopski saemMakedonski nacionalni distributivni centri vo 2. vid na skladi{en prostor, so kancelarii vo zemji koi se strate{ki za izvoz na na{ite proizvodiFinansiska poddr{ka za istraù-vawe i razvoj vo 3. makedonskite izvozni kompanii Osloboduvawe od carina za oprema 4. i repromaterijali koi ne se proizveduvaat vo MakedonijaProfesionalni obuki za makedonskite izvoznici 5. Otstranuvawe na netarifni barieri vo ramkite na 6. dogovorite za slobodna trgovijaOlesnuvawe na zakonite vo pogled na angaìrawe 7. sezonski rabotnici, prekuvremena rabota i prijava na rabotnici Zgolemuvawe na buxetot i ulogata na MBPR8. Dokvalifikacija na ekonomskite promotori9. Nacionalna strategija za promocija na izvoz na 10. uslugi

Navigator 3KAPITAL / 14.12.2010 / VTORNIK

� NE IM BE[E DENOT� LIDERI � POBEDNIK

VIZIJATA BEZ AKCIJA E SAMO PUST SON. AKCIJATA BEZ VIZIJA E ÎSTO BEZDELNIÊWE. VIZIJATA SO AKCIJA MO@E DA GO SMENI SVETOT

XOEL ARTUR BARKERFUTUROLOG

�

�

Lukoil Makedonija e добra vest vo vreme na kriza. Kom-panijata realizira{e u{te edna investicija. V~era ruskata naftena kompanija ja otvori 12-ta benzinska stanica vo Makedonija, koja se nao|a na eden od najfrekventnite patni pravci, na avtopatot Skopje-Tetovo. Pri kraj e i izgradbata na 13-ta benzinska stanica koja se nao|a vo Kumanovo. Direktorot Andrej Kuku, koj niz izminatite pet godini, otkako ruskata kompanija e prisutna na makedonskiot pazar, se soo~i so razni administrativni pre~ki, ne se otkaà od investiciskiot plan.Nao|aweto atraktivni lokacii za benzinski stanici i ekonom-skata kriza ne bea pre~ka da se odi kon zacrtanoto.Lukoil moè da bide primer na stranski investitor, koj iako so pobavno tempo, sepak ne se

ANDREJ KUKU

sigurno go sonuva [ema kako lo{iot ve{ter koj & doletuva na metla v son, velej}i & “Uzmi metlu i raboti!”. No, rabotata na [ema kako politi~ar od opozicijata e da ja raskrinkuva vlasta. Rabotata na ministerkata, me|u drugoto, e zakonski i pedantno dokumentirawe na site “hartii” koi se odnesuvaat na rabotata na Ministerstvoto za kultura. Posebno na ova Minister-stvo vo izminative dve godini, bidej}i, posredno ili neposredno, preku nego minuvaat sredstvata od buxetot nameneti za deset-ina skapi proekti, za koi i inaku vo javnosta vladee podeleno mislewe.

Verojatno malku koj moè da ja zamisli elegantnata ministerka za kultura Elizabeta Kan~eska-Milevska so metla v race. Posebno ne na rabotnoto mesto. Osven Igor Ivanovski-[ema: toj nekolku meseci tvrdi deka ministerkata za kultura e glavnata “~ista~ka” vo “portokalovata peralnica za pari”, kako {to SDSM go narekuva proektot “Skopje 2014”. Odnosno, deka e glavniot vinovnik za uni{tuvaweto na dokumentacijata za 14 tenderski postapki za 4 megaproekti, kako {to se Stariot teatar i Muzejot na VMRO vo Skopje, teatarot vo Veles i proektot “Nobelovci”. Iako ministerkata Kan~eska-Milevska uporno tvrdi deka “nitu metla v race zela, nitu kraj metla pominala”, denovive

ELIZABETA KANÊSKA-MILEVSKA

L

� GUBITNIK

V

� MISLA NA DENOT

GOCE SMILEVSKI

Ja primi nagradata za literatura na EU za

2010 godina, koja treba da ja zgolemi ~itanosta na negovite dela vo Evropa

ANTONIO MILO[OSKI

Makedonskiot minister za nadvore{ni raboti ne be{e

na sredbata na negovite kolegi od Srbija, Grcija i Bugarija vo Sofija, na koja se zboruva{e za idninata na Zapaden Balkan

ST NA MAKEDONSKIOT IZVOZ

otkaùva od investiciskiot plan za Makedonija. No, ovaa kompanija treba da bide i primer kako lo{ite biznis us-lovi i administrativni pre~ki zabavuvaat edna investicija vo Makedonija.Investiciite na Lukoil vo Makedonija se od golemo zna~ewe, ne samo za biznisot, tuku i za celata ekonomija.Od vlezot na makedonskiot pazar vo 2005 godina, Lukoil Makedonija investira{e pove}e od 32 milioni dolari vo izgradba na benzinski stani-ci, a do 2012 godina, spored planot, bi trebalo da bidat izgradeni vkupno 15. Samo lani vo buxetot kompanijata uplatila pove}e od 40 milioni dolari.

IVICA DAÎ]

Reizbran e za pretseda-tel na Socijalisti~kata

partija na Srbija, koja treba da ja pretvori vo partija na modernata levica

HA[IM TAÎ

Parlamentarnite izbori ne pominaa najdobro

za porane{niot kosovski premier, bidej}i ostvari mnogu tesna pobeda nad Demokratskata liga

von Evropskata unija.“Rusija s$ pove}e se promo-vira kako alternativen pazar za makedonskite kompanii, koi poradi nemawe standardi ne izvezuvaat proizvodi vo Evropskata unija. Na{ite ~lenki s$ poglasno baraat potpi{uvawe na eden va-kov dogovor”, veli Jadranka Arizankovska od Stopanskata komora na Makedonija.Biznismenite smetaat i deka zemjite od regionot s$ u{te treba da bidat predizvik za Makedonija so ogled na niskoto nivo na standardi koi gi ispolnuvaat doma{nite kompanii. “Na zemjava pod itno & treba strategija za pottiknuvawe na izvozot, zatoa {to denes firmite sami stihijno se pu{teni da se snao|aat i baraat pazari za izvoz. Sami voveduvaat standardi, baraat finansii i seto toa e mnogu te{ko. Nie mora da gradime strategija za podobruvawe na uslovite, ne samo za kom-paniite koi vo momentot iz-vezuvaat, tuku i za onie koi doprva se podgotvuvaat za izvoz”, veli Blerim Zlatku, pretsedatel na Komorata na Severozapadna Makedonija.Deka e neophodno doma{nite kompanii da se orientiraat i kon drugi pazari biznismenite potvrdija i so primerot za zabrana na izvoz na make-donskoto vino vo EU.“Ako Grcija se osmeli da go zabrani izvozot na makedonsko vino vo EU, pra{awe na vreme e koga }e stavi zabrana na ostanatite proizvodi. Vreme e Vladata da razmisluva za promocija i na drugi pazari, kako Rusija, na primer, zatoa {to za tamu ni e neophodna vizna liberalizacija”, veli Dimitar Bogdanovski od pri-lepski Mikrosam.

VLADATA DOSEGA PRIFATILA 80% OD PREDLOZITE

Predlog-merkite stopanstve-nicite gi iznesoa na konfe-rencija na koja prisustvuvaa

i vladini pretstavnici. Ova e {esta konferencija za unapreduvawe na izvozot. Ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, tvrdi deka dosega re~isi 80% od prepo-rakite koi doa|aat od biznis-zaednicata bile prifateni i implementirani.“Makedonskiot izvoz s$ u{te zakrepnuva od krizata, no fakt e deka beleì pozitivni rezultati. Vo fokusot na Vla-data i narednata godina }e bide negovoto unapreduvawe. Makedonskata ekonomija e za-visna od ekonomskite sostojbi kaj na{ite trgovski partneri, taka {to uslovite vo zemjite

od EU, so koi ostvaruvame re~isi 60% od trgovijata, se odrazuvaat i vrz na{iot izvoz“, veli Besimi.Vicepremierot Vlado Pe{evski veli deka osven promocija na izvozot, neophodno e i kom-paniite sami da porabotat na svojata konkurentnost, {to bi dobilo na zna~ewe od id-nata godina, koga Agencijata za privlekuvawe stranski investicii dobiva uloga i da go promovira makedonskiot izvoz.“Ne e tajna deka na svetsko nivo postoi znak na ednak-vost me|u konkurentnosta i izvozot, odnosno kolku edna dràva izvezuva pove}e, taa e pokonkurentna“, dodava Pe{evski.

STRUKTURATA NA IZVOZOT SO GODINI NEPROMENETA

Glavnite sektori vo struktu-rata na izvozot vo posled-nite deset godini ne se promeneti. Tekstilot, èlezoto, ~elikot i naftata se proizvodite koi tradicionalno gi izvezuvame, i tokmu vo ovie sektori biznis-menite smetaat deka se potrebni

promeni.“Doma{nite rudnici se nekonkurentni vo odnos na stranskite, imame mnogu vi-soki ekolo{ki standardi za kvalitetot na gorivoto, koe e na{a osnovna surovina, a nie preskapo go pla}ame. Pridonesot za stokovi rezervi dopolnitelno n$ obremenuva, kako i nadomestot za prenos na elektri~na energija. Ni trebaat kapitalni investicii vo doma{noto proizvodstvo na elektri~na energija. Ova }e pomogne i za razvoj na zem-jodelstvoto. Potrebni se kapi-talni investicii vo patnata i èlezni~kata infrastruktura, ni treba koridorot zapad-is-tok za povrzuvawe so Albanija i Bugarija, kako i povrzuvawe so tamo{nite pristani{ta za da ne zavisime samo od Solunskoto”, veli Nikola Rizov, zamenik-generalen di-rektor na Feni industri.

FATMIR BESIMIMINISTER ZA EKONOMIJA“Makedonskiot izvoz s$ u{te zakrepnuva od krizata, no fakt e deka beleì pozitivni rezultati. Vo fokusot na Vladata i narednata godina }e bide negovoto unapreduvawe. Makedon-skata ekonomija e zavisna od ekonom-skite sostojbi kaj na{ite trgovski partneri, taka {to uslovite vo zemjite od EU, so koi ostvaruvame re~isi 60% od trgovijata, se odra-zuvaat i vrz na{iot izvoz.”

DOKUMENTITE SE ZAKON

DOBRA VEST VO VREME NA KRIZA

ELIZABETA KANÊSKA-MILEVSKA

BLERIM ZLATKUPRETSEDATEL NA KOMORATA NA SEVEROZAPADNA MAKEDONIJA “Na zemjava pod itno & treba strategija za pot-tiknuvawe na izvozot, zatoa {to firmite sami stihijno se pu{teni da se snao|aat i da baraat pazari za izvoz. Sami voveduvaat standardi, sami baraat finansii. Seto toa e mnogu te{ko. Nie mora da razmislu-vame da gradime strate-gija za podobruvawe na uslovite. Ne samo za onie kompanii koi vo momentot izvezuvaat, tuku i za onie koi doprva se podgotvu-vaat za izvoz.”

E SVRTE KINA

PREDLOG-MERKI NA STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA ZA POTTIKNUVAWE NA IZVOZOT

Internacionalizacija na makedonskata ekonomija 1. Pristap do finansii preku zajak-nuvawe na 2. ulogata na MBPR pri obezbeduvaweto finansiska pomo{Eliminirawe na netarifnite barieri pri trgov-3. skata razmena so zemjite-~lenki na CEFTA Eliminirawe na kompliciranite proceduri na 4. grani~nite premini za proverka na zdravstveni i mikrobilo{ki pregledi Dvojni kontroli na stoki, kako rezultat na ne-5. priznavawe na sertifikatite za kvalitet i fito-sanitarni i veterinarni dokumentiDa se zasilat aktivnostite na Vladata so cel 6. postignuvawe dogovor za slobodna trgovija so RusijaSpogodba za odbegnuvawe na dvojno odano~uvawe 7. so BiH i Kosovo Namaluvawe na cenite na repromaterijalite 8. Proaktivno kofinansirawe na saemi i propagan-9. dni materijali Multinacionalnite dogovori za slobodna trgovija 10. vo celost da se implementiraat

KK

ANDREJ KUKUANDREJ KUKU

KKKKKKKKKKKKKK

Navigator4 KAPITAL / 14.12.2010 / VTORNIK

�� 3 FAKTI ZA... PROCENKI...

5,3% SE ZGOLEMIL INDEK-SOT NA RASTITELNOTO PROIZVODSTVO VO NOEMVRI GODINAVA

PORASNALE SREDSTVATA NAMENETI ZA INVES-TICII VO ZEMJODEL-STVOTO VO NOEMVRI GODINAVA, SPOREDENO SO MINATOGODI[NI-OT NOEMVRI

4,4%9,8% SE ZGOLEMILE TEK-

OVNITE TRO[OCI VO ZEMJODELSTVOTO VO NOEMVRI GODINAVA, SPOREDENO SO ISTIOT PERIOD LANI

o Makedonija nedostiga doma{no mleko, no se prezemaat merki za da ne dojde do mle~na kriza ili do eventualno poskapuvawe na mlekoto, izjavi ministerot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski. “Vo Makedonija ima

nedostig od doma{no mleko, a mle~nata kriza koja se pojavi vo Srbija ne moè{e da n$ odmine nas. Za ̀ al, pridones ima i propa|aweto na edna mlekarnica od koja s$ u{te gi trpime {tetite vo pogled na gubeweto na sto~niot fond. Posledici trpat i farmerite so neisplatenite pari za predadenoto mleko”, veli Dimovski. Toj apelira deka uvezenoto mleko ne smee da bide vo golemi koli~ini za da ne vlijae na cenata na doma{noto mleko.

QUPÔ ZIKOV

46...POGLED NA DENOT...

VO VODATA DUPKA!V ema{e rasprava, u{te pomalku èstoka, za buxetot za slednata godina. Opozi-ciskite pratenici vo Parlamentot ne ja sfatija poentata deka treba da dadat silen pridones da se smeni logikata na kreirawe na buxetot! Vo uslovi koga Vladata ne saka ni da slu{ne! Se fatija

kako “slep za stap” za izjavata na Igor Ivanovski deka ovaa Vlada preku learnicite za spomenici vo Italija, vsu{nost, ja pomagala italijanskata ekonomija! Bog da ~uva... Premnogu non{alantno i evtino, a politi~ki neodgovorno! Koga se rasprava za buxetot, ova ne moè da bide glavna poenta, u{te pove}e na pratenik koj e i asistent-profesor na Ekonomski fakultet! Gi zatvorija ustite, verojatno ~uvaj}i se za glupavite raspravi v~era i denes za raspu{taweto na Vladata, kako i interpelacijata na ministerkata za kultura, Elizabeta Kan~eska! Bitki odnapred izgubeni! No, make-donskite pratenici od opozicijata se najsilni koga diskutiraat za ne{to {to nema politi~ka i ekonomska teìna! “@oltite maici so tupanica koja ni{to ne kaùva” stanaa glavniot adut na SDSM! Apsolutno infantilno... [ansata u{te edna{ e propu{tena, a stru~nata, kompetentnata i nadle`nata javnost u{te edna{, po ne znam koj pat, ostana so ustite {iroko zatvoreni! Konformizam! Otidoa vo bestraga i trkaleznite masi, i novite modeli za ekonomski razvoj, za namaluvawata na kamatite na NBM...! Ostana da visi vo vozduh zaklu~okot deka raspra-vata za buxetot se svede na buxetskite privilegii na pratenicite! Kolku pari za onie nadvor od Skopje se

raspredeleni godinava! Ma~no e ~uvstvoto za biznis-zaednicata, koja treba da go napolni buxetot dogodina, koga bez kriti~ka svest “kup” pratenici se nafrluvaat vrz buxetot samo od aspekt na svoite li~ni nagoni! Ne, nee, ne biva taka...Pra{uvam, kade se raspravite za kapitalnite inves-ticii? Kade se debatite za toa – zo{to najgolem del od buxetot i godinava se platite na javnata administracija i drugite socijalni transferi? Kade se raspravite deka za da se obezbedat golemi pari za kapitalni investicii mora da se namali brojot na javnata administracija (plati od buxetot)! Zo{to ja nema raspravata za novite idei na biznis-zaednicata koi bea dadeni predlog-merki vo “noviot model za ekonomski razvoj”! Kade e biznis-zaednicata? Zo{to mol~e{e vo poslednite deset dena!? Kako na nikoj vo Parlamentot ne mu tekna da napravi spoj me|u godina{niov buxet i parite {to, navodno, }e gi zemevme od MMF, a za koi vo poslednite denovi doznavame deka, vsu{nost, i ne bile za zemawe!? Kakov prateni~ki volontarizam! Kakva ironija... Kakva nesposobnost!Ottuka, postojat nekolku zaklu~oci i nekolku pra{awa koi se nametnuvaat vo uslovi koga makedonskite pratenici, sose biznis-zaednicata, pokaàa krajna nes-posobnost za kriti~ka rasprava na tema buxet – 2011!Prvo, nema iluzii deka buxetot za slednata godina e ist kako i lanskiot! Skroen e po istata logika od lani!Vtoro, buxetot e 2,6 milijardi evra! Ova zna~i deka i dogodina sme ispraveni pred potrebata za rebalansi na buxetot, so ogled na toa deka nitu Vladata, nitu kompaniite ne moàt da garantiraat deka barem 2,3 milijardi }e bidat prihodi vo buxetot!Treto, ako ima problem so polneweto na buxetot, na Vladata & ostanuvaat nekolku na~ini na polnewe – prvo, rebalansi (verojatno, kratewe na kapitalni tro{oci!!!), vtoro, parite od MMF (za koi na Vladata ne & se zboruva), treto, evroobvrznica za koja nitu samata Vlada ne e sigurna dali & se isplatuva!? Ima i ~etvrt na~in, a toa e Vladata “so pi{tol vperen vo glava da gi tera kompaniite” na aktivnosti i inves-ticii (!?), pa potoa da o~ekuva danoci... [to, neli, ne e za veruvawe!?Eve, pra{awa do Vladata, koga ve}e pratenicite ne bea pri sebe da pra{aat, se:Od ona {to go slu{ame, parite od MMF }e bile za pokrivawe na eventualnite “dupki” vo buxetot! Pra{aweto e na koi “dupki”? Na onie vo momentot (za 2010 godina) ili na onie vo 2011 godina! Ili i na ednite i na drugite! Zna~i, mnogu “dupki” imame! Ako parite od MMF se za pokrivawe minusi na buxe-tot, toga{ so koja biznis i, voop{to, delovna logika se kaùva deka dogodina }e se realiziraat kapitalnite investicii!? Zo{to bi veruvale deka me|u “dupkite” i kapitalnite investicii, Vladata }e gi izbere kapi-talnite investicii!?U{te pove}e {to pokrivaweto na “dupkite” dogodina }e bide mnogu va`no za Vladata oti dogodina e pre-dizborna godina! A, kojznae, moèbi i izborna!?

Zo{to bi veruvale deka me|u “dup-kite” vo buxetot i kapitalnite in-vesticii, Vladata vo 2011 godina }e gi izbere kapitalnite investicii!?

N

K O M E R C I J A L E N O G L A S

QUPÔ DIMOVSKI �minister za zemjodelstvo

PREZEMAME MERKI ZA DASPREÎME MLE^NA KRIZA

Politika / Pari / Dràva6 KAPITAL / 14.12.2010 / VTORNIK

PREGLED VESTI�

Vonredni izbori ne bara SDSM, tuku narodot, ~ij stomak kr-kori od glad, ~ii smetki ne se pla teni , ~ii deca se

bez rabota. SDSM ne bara izbori samo za da dojde na vlast. Toa i taka }e se slu~i za 17 meseci! No, dràvata ne smee da izgubi ni den pove}e pod vodstvo na maliot politikant, Nikola

Svesni deka kolegite od vladeja~koto mnozinstvo �nema da glasaat za predlogot za vonredni izbori, pratenicite od SDSM pora~aa deka Nikola Gruevski nema kade da bega – ako ne porano, }e padnel za 17 meseci! Od VMRO–DPMNE vratija deka nemaat ni vreme, ni pari za kapricite i pokera{kite potezi na Branko Crvenkovski

KATERINA SINADINOVSKA [email protected]

Gruevski, koj namesto 100 ~ekori napred, n$ odnese tolku i pove}e nazad”! So ovaa konstatacija, koor-dinatorkata na SDSM , Cvetanka Ivanova, pobara od kolegite-pratenici od

vladeja~koto mnozinstvo da se nadminat sebesi i partiskite direktivi i da glasaat “za” izbori. “Va{ata najmakedonska partija dozvoli da se za-dre vo s$ {to e makedonsko.

Naedna{, vam ne vi pre~i {to terminot “makedonski” is~eznuva od svetskite or-ganizacii, {to makedonskoto zname ne se vee niz celata teritorija, {to javno se zagovara koncept na kon-

@BOGAR: PODGOTVENI SME DA JA PODDR@IME PREPORAKATA ZA PREGOVORI

Slovenija }e se zaloì na pretstojniot sostanok na Sovetot na EU da bide odreden datum za po~etok na pristapnite pregovori, kako {to prepora~a

Evropskata komisija, a se nadeva i deka }e se najde kompromisno re{enie za pra{aweto za imeto, pora~a v~era ministerot za nadvore{ni raboti na Slovenija, Samuel @bogar, vo pismo {to go isprati do negoviot makedon-ski kolega, Antonio Milo{oski."Osobeno sme zadovolni od povtorenata preporaka od EK za start na pristapnite pregovori so EU. Znaeme deka preporakata e povtorena vrz baza na postigna-tite reformi i zatoa sme podgotveni da ja poddrìme vo raspravata na Sovetot na EU, so cel da se odredi datum za start na pristapnite pregovori. Gi cenime va{ite zalo`bi za prodolùvawe na reformite naso~eni kon ispolnuvawe na evropskite standardi, od {to }e imaat korist gra|anite na Makedonija", naveduva @bogar. Slovene~kiot minister izrazuva i zadovolstvo od za~estenite makedon-sko- gr~ki bilateralni sredbi na najvisoko politi~ko nivo, me|utoa, potencira deka se potrebni dopolnitelni napori za pozitivni rezultati.

KOJ SUD ZGRE[I VO SLUÂJOT ZA BAJRU[ SEJDIU?

Pretsedatelite na Apelacija i na Vrhoven sud, Jordan Mitrinovski i Jovo Vangelovski, se sudrija za toa – koj pogre{il vo slu~ajot so

Bajru{ Sejdiu. Mitrinovski celosno stoi zad svoeto re{enie za pu{tawe vo doma{en pritvor na Sejdiu. Ova toj go potkrepuva so Zakonot za krivi~na post-apka i Evropskata konvencija za ~ovekovi prava i so tvrdewe deka Vrhovniot sud e toj koj go prekr{il Zakonot so odlukata za preina~uvawe na nivnata odluka. "Vrhovniot sud pogre{i koga go ukina na{eto re{enie, odnosno go preina~i. Vrhovniot sud treba da konstatira deka e povredena postapkata, no re{enieto treba da ostane nepromeneto, vo korist na obvinetiot", veli Mitrinovski.Toj najostro demantira deka mu bil ponuden potkup ili deka bil pod kakov bilo pritisok za da ja donese odlukata. I Vangelovski ne ostapuva. Tvrdi deka i Mitrinovski i sudijata Ismail Limani treba da odgovaraat pred Sudskiot sovet."Odlukata e na{a, i toa na barawe na Javnoto ob-vinitelstvo. Ne bi sakal da gi komentiram izjavite na Mitrinovski. Predmetot e ve}e vraten vo Apelacioniot sud i toj ima pravo da odlu~uva po redovnite àlbi i vo momentov predmetot e vo faza na odlu~uvawe po povod àlbata za prodolùvawe na pritvorot na obvinetiot", izjavi Vangelovski.

najrazli~ni proekti. Jasno e deka ND i DPA sakaat da manipuliraat so gra|anite, no nie nemame zakonska osnova kako da go spre~ime toa”, veli vladiniot portpa-rol Muhamed Hoxa.Drugiot vladin portparol, Martin Martinovski, pak, celata situacija ja ocenuva kako del od me|upartiska bit-ka. Ne gleda pri~ina zo{to dràvata bi reagirala, iako e jasno deka se raboti za klasi~no nepo~ituvawe na postoe~kite institucii na sistemot.“Nema da davame podrob-

ni komentari. Ova e del od politi~kata debata vo dràvata. Nie donesovme Zakon za popis i sega nema da se zanimavame so ne{to {to zasega e s$ u{te vo najava”.No, doneseniot Zakon ne zna~i ni{to za dvete al-banski partii.Nova demokratija na Imer Selmani najavi deka, bez ogled na s$, }e sprovede sopstven popis na etni~kite Albanci, dràvjani na Make-donija, vo evropskite dràvi i vo SAD, od 1 do 15 april 2011 godina, istovremeno so

odrùvaweto na oficijalniot popis na naselenieto vo Makedonija. Za taa cel, ND ve}e ima formirano speci-jalna komisija vo partijata, a vo sekoja dràva kade {to }e se odviva paralel-niot popis predvideno e da dejstvuva po edna komisija, so po eden koordinator zadolèn za sobirawe na podatocite od licata {to }e bidat popi{ani. Selmani }e sorabotuva so nevladini organizacii, klubovi na iselenici i razni aktivisti, koi }e rabotele volonterski, za albanskata kauza.

Vladinite portparoli za “Kapital” velat deka �znaat oti toa {to se najavuva e nezakonski, ama nemale kako da go spre~at, oti pred s$ se rabotelo za politi~ka debata!

MAKSIM [email protected]

NA DR@AVATA NE Í PREÎ PARALELNIOT POPIS NA NASELEN

MINISTEROT MILO[OSKI VO RABOTNA POSETA NA ANDORA

Ministerot za nadvore{ni raboti na Repub-lika Makedonija, Antonio Milo{oski, v~era prestojuva{e vo oficijalna poseta na principatot

Andora, na pokana na svojot kolega Havier Espot Miro.Na sredbata se razgovaralo za bilateralnata i mul-tilateralnata sorabotka me|u dvete zemji i mo`nostite za nejzino unapreduvawe, potrebata za razvivawe na politi~kiot dijalog preku inicirawe na oficijalni poseti na visoko i najvisoko nivo, kako i aktivnostite naso~eni kon zbogatuvawe na me|usebnata sorabotka vo site sferi od zaemen interes, posebno vo sferata na ekonomijata i turizmot, soop{tuvaat od Ministerstovo za nadvore{ni raboti na Makedonija. Ministerot Milo{oski na svojot kolega Miro mu gi prenel iskustvata od pretsedavaweto so Komitetot na ministri pri Sovetot na Evropa, so koj Andora }e pre-tsedava od noemvri 2012 godina.Osven sredba so ministerot za nadvore{ni raboti, za vreme na posetata na Andora, Milo{oski ostvaril sredba i so pretsedatelot na Parlamentot na princi-patot Andora, Josep Dajeres Godina. Inaku, ova e prva oficijalna poseta na Andora od strana na minister za nadvore{ni raboti na Repub-lika Makedonija po vospostavuvaweto na diplomatskite odnosi pod ustavnoto ime na 29 juli 2009 godina.

VLADATA ]E ZAMI@I PRENEPOÎTUVAWETO NA ZAK

Dràvata ne moè da go spre~i paralel-n i o t p o p i s n a naselenieto {to }e go sprovedat

Nova Demokratija na Imer Selmani i DPA na Menduh Ta~i, koi ne im veruvaat na dràvnite institucii.Od Vladata za “Kapital” velat deka nemaat mehanizmi kako da gi sankcioniraat aktivnostite na dvajcata albanski opozicioni lideri, koi bukvalno }e si igraat “dràva vo dràva”. "Dràvata ne moè institu-cionalno da reagira, bidej}i ND i DPA }e gi sprovedu-vaat paralelnite popisi preku nevladini organizacii, koi moè da organiziraat

S k k j k�KATERINA SINADINOVSKA

SDSM NEMA MO], VMRO-DPMNE NEMA VOLJA ZA IZ

@ESTOKA RASPRAVA ZA RASPU[TAWE NA PARLAMENTOT

Politika / Pari / Dràva 7

PREGLED VESTI�

KAPITAL / 14.12.2010 / VTORNIK

]E SE NAMALUVA PRISUSTVOTO NA NATO VO MAKEDONIJA

Soglasno odlukata za namaluvawe na komandite na NATO za 60%, donesena na samitot vo Lisabon, se o~ekuva Alijansata da go namali svoeto prisustvo

i vo Makedonija. Edinicite na KFOR za poddr{ka od Francija, Holan-dija, Irska, Polska i Ukraina, koi se smesteni na voeniot aerodrom kraj Skopje, najverojatno }e bidat povle~eni.Oficijalnata odluka od Brisel s$ u{te ne e stignata, no taa }e bide vo soglasnost so odlukite od lisabon-skiot samit. Na ovoj na~in, NATO }e ostane prisuten vo Make-donija, no }e ima samo sovetodavna uloga vo nasoka na sproveduvawe na reformite vo odbranata. Po namaluvaweto na KFOR na 6.500 pripadnici, ovie nacionalni kontingenti }e bidat prisutni vo zemjava samo so oficeri za vrski, dodeka celata logistika }e ja prezeme ARM.Ne e poznato dali NATO }e zadrì i del od lokalniot civilen personal koj so godini raboti za Alijansata vo Makedonija.

BUTARIS: DA NE PREOVLADUVA FANATIZMOT DEKA MAKEDONIJA E GR^KA

Janis Butaris, solunskiot gradona~alnik, u{te edna{ ja potvrdi svojata zlo`ba za pobrzo re{avawe na sporot za imeto i nepotrebnoto preovladuvawe na fanatizmot

deka Makedonija e gr~ka.Vo intervju za gr~kata televizija Mega toj veli deka potreb-no e da se zatvori problemot, bidej}i sekoj pominat den e na {teta na dvete zemji."Najdobroto bi moèlo da bide Slavomakedonija. Ova ja otslikuva i nivnata karakteristika. Sega, Nova Makedonija, Severna Makedonija, {to i da bide, dovolno e da se zatvori problemot. Zatoa {to sekoj pominat den e na na{a {teta", veli Butaris.Toj otvoreno go napa|a i gr~kiot mitropolit Antimos, koj dosega vo pove}e navrati ima dadeno izjavi na tema sporot za imeto. Spored Butaris, dokolku mitrop-olitot saka da se me{a vo politikata, najdobro e da si formira partija, veli toj. "Popovite, sve{tenicite, crkvata se za da go negu-vaat na{iot duhoven i mentalen svet. Ne e vo red da veli: “Make-donija e gr~ka”. Za taa rabota go imame Ministerstvoto za nadvore{ni raboti", obajsnuva Butaris.

"Nie ne pravime ni{to lo{o. Sakame da go dopolnime Za-konot koj n$ o{tetuva kako Albanci. ]e go sprovedeme ona {to Vladata ne saka da go sprovede. Sakame da & kaème na dràvata da ne si igra so brojkite. Ni trebaat realni podatoci za etni~kata sostojba vo dràvata", izjavi Selmani za "Kapital". Menduh Ta~i, pak, najavi paralelen popis ograni~en na po edna mesna zaednica i op{tina, so me{an i ~ist etni~ki karakter, za da moè da gi sporedi rezultatite so onie dobieni od oficijalniot popis.“Celta na na{iot paralelen popis e da ukaème na ma-nipulacijata na Vladata so naselenieto, koja saka da gi pretstavi Albancite pomalku otkolku {to navistina se”,

veli partiskiot portparol, Quan Tresi. Od Dràvniot zavod za statistika velat deka pop-isot e operacija koja se izveduva po me|unarodni standardi i deka tuka nema prostor za improvizacii. "Dràvnata popisna komisija i Dràvniot zavod za statis-tika se griàt za zakonito-sta vo podgotovkata, orga-nizacijata i sproveduvaweto na popisot, vo soglasnost so odredbite na Zakonot. Zakonot precizira i koi drugi institucii, stru~ni tela i u~esnici u~estvuvaat. Dràvniot zavod za statis-tika ja propi{uva Metod-ologijata za popisot soglasno me|unarodnite preporaki”, veli za “Kapital” Violeta Krsteva, rakovoditel na sek-torot za popis vo Zavodot.

Istovo ova go kaàa i od statisti~kata kancelarija na ev-ropskite zaednici, Eurostat, ~ij pretseda-tel srede Skopje pora~a deka ne moè da pravi popis sekoj koj }e posaka i vo bilo koe vreme.“Popisot vo cela Evropa se izveduva vo ist mesec, vo april, i ne se odnesuva na dijasporata. Se znae koj smee da bide popi{an”, velat od Eurostat.Tokmu za glasaweto na di jasporata nas tana i klu~niot problem za ovoj proces. Dvete partii od al-banskata opozicija baraat popi{uvaweto da bide vo juli i da gi opfati site gra|ani koi ̀ iveat vo stran-stvo, bez razlika dali toa im e postojano ìveali{te.

NIETO OD ND I DPA

ED KONOT ZA POPIS!

federacija. Gruevski sa-miot vo 2008 godina re~e deka izborite se praznik za demokratijata. Ne se pla{ete, ajde na izbori”, pora~a Ivanova.Raspravata koja po~na vo mnogu tenzi~na atmosfera, so postojani dofrlawa od mesto, so te{ki me|usebni navredi, prodolì so kri-tiki na opozicijata za, kako {to velat, raspa|aweto na instituciite i celiot sistem.Zoran Petrovski, od VMRO-DPMNE smeta deka makedon-skiot narod e protiv izbori, a samo SDSM bile za.

“Vie sakate izbori, vie ne ste makedonskiot narod. @elbata na va{eto ~lenstvo ne e èlba na site, vie ste mnogu mal del od narodot. Barate izbori, a se pla{ite da ne glasame “za”, znaete deka }e izgubite”!“Blagodaram od imeto na site {to se drznavte da kaète deka ne n$ smetate za narod. E, pa, ovie gra|ani, koi za vas ne postojat, tie }e ve simnat od vlast”, vrati Ivanova. Pokraj obidite da namet-nat teza deka opozicijata blefira so predlogot za predvremeni izbori, ko-

ristej}i go samo kako adut pred ~lenstvoto, pratenicite od vlasta gi nabrojuvaa site neuspesi na Crvenkovski kako premier.“Namesto va{ite sedum, sega imame 115 milioni subvencii vo zemjodelstvoto. Namesto va{ite 200, sega ima 343 milioni evra investicii vo obrazovanieto. Namesto va{ite vkupni 860 milioni evra stranski investicii za vladeewe od deset godini, VMRO–DPMNE ostvari 1 milijarda i 700 milioni evra. Namesto prose~nata plata od 12.700 denari vo va{e vreme, sega imame

plata od 20.300 denari. Toa se brojkite denes”, izjavi Krsto Mukovski od VMRO–DPMNE.Ivanova se sprotivstavi na iskaànite argumenti od VMRO-DPMNE so ko-mentar deka ovie brojki vlasta trebala da gi kaè vo sabotata na raspravata za buxetot, na koja, kako {to zabeleùva Ivanuva, imalo edvaj desetina pratenici od vladeja~kite redovi. “Dosta so toa {to bilo, toa pominalo i gra|anite n$ ka-znija na izbori. A ovie broj-ki za koi zboruvate moèbi vaàt samo za xebovite na va{ite direktori i ~lenovi, za{to do gra|anite tie ne stignuvaat. Gra|anite ̀ iveat polo{o od koga bilo”, veli Ivanova.VMRO–DPMNE go obvini opoziciskiot front deka preku ovaa inicijativa saka da go defokusira vnimanieto od dvete, za niv, najgole-mi aferi “Pero Nakov” i “Nade`”. Za izbori, velat, nemalo ni vreme, ni pari.Pratenikot i sekretar na SDSM, Andrej Petrov, ja po-vika Vladata da ne se krie zad navodnite tro{oci za organizirawe na izbori:“Ne vi e argument deka iz-borite }e n$ ~inat 4 milioni evra. Otkaète se od Trium-falnata kapija. Taa ~ini 5 milioni, a }e bide kapija na siroma{tijata”.Pratenicite od albanskiot blok samo na momenti se vklu~uvaa vo raspravata.“I nam ni e dosta! Dosta ni e od ovaa agonija vo koja se nao|a dràvata, blokirana i izolirana od EU i od NATO. Ama, pred da ima izbori, prvo mora da se re{i imeto. Makedonija navistina nema vreme da ~eka. Imeto mora da se re{i za da izlezeme od lo{ata situacija”, veli pratenikot Xevad Ademi.Na sobraniskata rasprava za raspu{tawe na Parla-mentot, koja se vode{e do docnite ve~erni ~asovi, iako pokaneti od spikerot Trajko Veqanovski, ne se po-javija nitu premierot Nikola Gruevski, nitu pretsedatelot \orge Ivanov.

MINISTEROT ZORAN KOWANOVSKI ]E GO TU@I QUBE BO[KOSKI

Ministerot za odbrana, Zoran Kowanovski, na-javi krivi~na prijava za liderot na Obedi-neti za Makedonija, Qube Bo{koski, poradi

obvinuvaweto deka vo Ministerstvoto za odbrana nezakonski se potro{eni eden milion i petstotini iljadi evra za ras~istuvawe na plaìte vo Pre-spansko, koi zavr{ile na somnitelni adresi. "Toa }e bide mo`nost Bo{koski da ja dokaè pred

javnosta vistinata za negovite tvrdewa. Po site negovi nesre}no dadeni izjavi vo Pula i vo [eveningen, jasno e za kakov lik se raboti. No, dobro e {to ima politi~ari kako Qube Bo{koski i politi~ari kako {to ima vo Vla-data, za da moàt gra|anite da napravat soodvetna razlika. Jas sum politi~ar koj saka vistinata da izleguva na videlina", veli ministerot.Toj gi povika i gra|anite od Prespansko da kaàt dali nekoj vo poslednite 20 go-dini im pomognal kako {to go pravi toa ovaa Vlada i da napravat razlika {to s$ e napraveno vo poslednite dve godini vo sporedba so pre-thodniot period.

federacija. Gruevski sa- “Vie sakate izbori, vie ne ristej}i go samo kako adut

PratSDSMvika zad norgan“Ne vboritevra.falnamiliona siPrateblok vklu~“I nae od nao|aizoliAma, prvo Makevreme

ZBORI!

Politika / Pari / Dràva8 KAPITAL / 14.12.2010 / VTORNIK

PREGLED VESTI�

REVIZIJA OTKRI NEZAKONSKO FINANSIRAWE NA STUDENTSKIOT DOM PELAGONIJA

Ministerstvoto za obrazovanie i nauka vo 2009 godina nezakonski go finansiralo dràvniot studentski dom Pelagonija, otkri Dràvniot

zavod za revizija. Revizorite utvrdile deka golem del od javnite nabavki bile somnitelni i ne go po~ituvale Zakonot za javni nabavki, a upravniot odbor na ovaa institucija nemal nitu godi{na programa za rabota za 2009 godina.Zavodot za revizija utvrdil nepravilnosti i neusogla-senost vo iskaùvaweto na sredstva vo visina od 7,5 milioni evra. Za golem del od ovie pari se javuva neusoglasenost kaj vrednosta na grade`nite objekti iskaàna vo delovnite knigi i knigata na osnovni sredstva."Vo otsustvo na kriteriumi za finansirawe na de-jnosta vo studentskite domovi, {to e vo nadle`nost na Ministerstvoto za obrazovanie, finansiraweto ne se vr{elo na na~in predviden so zakon. Ministerstvoto ne go izvestuvalo domot za odobreniot buxet po smetki, programi, potprogrami i stavki, so {to sozdalo neiz-vesnost vo pla}aweto na obvrskite kon istiot", stoi vo revizorskiot izve{taj za 2009 godina.Revizorite utvrdile i protivzakonski dejstva pri is-pla}aweto sredstva za dogovori na delo.

UKRAINSKI MODEL ZA ISKORISTU-VAWE NA GEOTERMALNI VODI

Gradona~alnicite na {est op{tini od Severoisto~na Makedonija se informiraa za

ukrainskoto iskustvo za optimalno iskoristuvawe na alternativnite izvori na energija. Za vreme na tridnevnata poseta na Insti-tutot za obnovlivi izvori na energija tie posebno se zapoznaa so mo`nostite na geotermalnite vodi."Imavme mo`nost poblisku da se zapoznaeme so nivnite dostignuvawa za iskoristuvawe na alternativnite resursi. Ukraina ima realizirano pove}e proekti od oblasta na fotoenergijata, geotermalnata energija, energijata od veterot. Ovie proekti ni bea prezentirani, a razgovaravme i za potencijalot so koj raspolaga na{iot severoisto~en region", izjavi gradona~alnikot na Kumanovo, Zoran Damjanovski. Vo sledniot period }e pristigne deleg-acija od Ukraina koja }e go ispituva terenot vo kumanovsko i op{tinata Staro Nagori~ane, koi raspolagaat so geotermalni vodi. Vrz osnova na tie ispituvawa i podocna }e se napravi proekt za iskoristuvawe na ovoj potencijal. Proektot }e ovozmoì za{teda na energija i po~ista ekolo{ka sredina, a vo idnina }e se stavi vo turisti~ki celi.

KONFERENCIJA ZA EKONOMSKATA KO-RIST OD ̂ LENSTVOTO VO EU I NATO

Amerikanskata Stopanska komora vo Makedonija denes }e odrì konferencija na tema #Kakva korist }e ima makedonskiot biznis od ~lenstvo

vo EU I NATO#, na koja se o~ekuva da zboruvaat vicepremierot za evrointegracii, Vasko Naumovski, evroambasadorot Ervan Fuere, Majkl Fric, direk-torot na misijata na USAID vo Makedonija, kako i generalot vo kancelarijata za vrski na NATO, Dejvid Humar. Na istata tema na konferencijata }e zboruvaat i pretstavnikot na Amerikanskata stopanska komora za pro{iruvawe na EU i Evropskiot komitet, Neven Pecotik i Milan Sterba, pretstavnik na Hjulit Pakard za Centralna i Isto~na Evropa.

DEFINIRAN IZGLEDOT NA ELEK-TRONSKATA ZDRAVSTVENA KARTI^KA

Fondot za zdravstveno osiguruvawe go utvrdi izgledot i na~inot na izdavawe elektronska karti~ka za zdravstveno osiguruvawe, koja treba da gi zameni

sinite kartoni. Denovive vo Slu`ben vesnik e objaven pravilnikot za formata i sodrìnata na ovaa karti~ka, so koj celosno e utvrden nejziniot dizajn.Zdravstvenata karti~ka }e ja izdavaat podra~nite slu`bi na FZO. So promena na li~nite podatoci se izdava nova karti~ka, na tovar na osigurenikot. Ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani, neodamna najavi deka sega{nite zdravstveni kni{ki }e zaminat vo isto-rijata, a gra|anite potrebite na lekar, vo apteka i vo bolnica }e gi zadovoluvaat samo so elektronska karti~ka. Idejata e elektronskite zdravstveni karti~ki zna~itelno da go olesnat dvièweto na pacientite vo sistemot i da se namali administrativnata rabota na lekarite.Godinava elektronskata karti~ka se testira preku pilot-proekt vo 12 ordinacii na mati~ni lekari. weto na pacientite vo sistemot i da se namali administrativnata rabota na lekarite.Godinava elektronskata karti~ka se testira preku pilot-proekt vo 12 ordinacii na mati~ni lekari.

SDSM ]E BARA KRIVI^NA PRIJAVA PROTIVKANÊSKA, MINISTERKATA TVRDI DEKA E NEVINA

NE SLEGNUVA PRA[INATA OD SLUÂJOT “PATRIOTSKA METLA”

STOJAN [email protected] IVANOVSKI: KANÊSKA

DOBIVALA HONORARI I PLATA“Elizabeta Kan~eska tvrde{e deka “Patriotskata metla” e ~ista izmislica i deka site dokumenti se vo Ministerstvoto. Javno kaà i deka ne nedostiga dokumentacija za “Skopje 2014”. Vakvite izjavi na Kan~eska gi potvrdi i samiot Gruevski, koj, branej}i ja ministerkata, go obvini SDSM deka izmisluva i manipulira so javnosta. S$ {to kaàa Gruevski i Kan~eska izlaàa. Nivnoto MVR go potvrdi toa {to SDSM go objavi, deka e is~eznata i uni{tena ten-derska dokumentacija za ~etiri proekti, del od niv i za “Skopje 2014””, izjavi v~era Igor Ivanovski, ~len na Izvr{niot odbor na SDSM.Toj obelodeni u{te ~etiri re{enija od 2007 godina, so koi toga{niot minister za kultura na toga{nata dràvna sekretarka Elizabeta Kan~eska & dodelil dopolnitelni nadomestoci od po 40.000 denari kako dodatok na nejzinata plata, za u~estvo vo razni komisii, me|u koi i vo komisii za izbor na idejni re{enija za Muzejot na VMRO, Domot na majka Ter-eza i Makedonskata filharmonija.Ivanovski pobara ostavka od ministerkata Kan~eska i najavi deka od Javnoto obvinitelstvo }e baraat krivi~ni prijavi protiv Elizabeta Kan~eska.

Slu~ajot “Patri-otska metla” vo Ministerstvoto za kultura, koja opozi-ciskata SDSM

go obznani na krajot od letoto, a se odne-suva na is~eznuvawe ili uni{tuvawe na del od tenderskata dokument-acija za 14 postapki za ~etiri proekti, denovive go zatvori Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, so podnesuvawe krivi~ni prijavi protiv trojca rakovoditeli od Minis-terstvoto za kultura. Policiskata istraga pokaà deka se uni{teni dokumenti za 14 po-nudi za javni nabavki, raspi{ani vo 2007 i 2008 godina, za proektite Star teatar-Skopje, teatar Veles, Muzej na VMRO-Skopje i Nobelovci. MVR gi somni~i ra-kovoditelite na sekto-rite za javni nabavki, stru~na poddr{ka na kabinetot na ministerot i za odnosi so javnosta, kako i rakovoditelot na oddelenieto za stru~no-administrativni raboti za falsifikuvawe ili uni{tuvawe delovni

Podnesenite krivi~ni prijavi protiv trojca rakovoditeli vo �Ministerstvoto za kultura poradi is~eznuvawe ili uni{tuvawe na del od tenderskite postapki za ~etiri proekti (del od niv se od “Skopje 2014”) za Ministerstvoto e dokaz deka rabotat spored propisite, a za SDSM priznavawe na kriminalot, so popatno `rtvuvawe slu`benici

knigi. Dvajca od niv bile ~le-novi na Komisijata za uni{tuvawe dokumentiran materijal na Ministerst-voto za periodot od 1991-2003 i 2004-2005 godina, no, koga vo juli godinava, pri preselbata na del od slu`bite, se uni{tuvale nepotrebnite dokumenti, bile uni{teni i onie za javnite nabavki. Spored zakonot, tie doku-menti treba da se ~uvaat najmalku pet godini. Od Ministerstvoto za kul-tura i v~era tvrdea deka stanuva zbor za postapka koja bila pokrenata na nivno barawe, po obvinu-vawata od opozicijata. No, istaknuvaat deka ne stanuva zbor za is~eznuvawe na dogovori od milionski sumi za proektot “Skopje 2014”, nitu za kakvi bilo {teti so fiskalni implikacii, tuku deka glavno se raboti za skici na proektite. No, vo SDSM se kategori~ni deka so krivi~nite prijavi se potvrduva deka proektot “Skopje 2014” e “portoka-lova peralnica na pari”. Za SDSM is~eznuvaweto i uni{tuvaweto na ten-derskata dokumentacija e obid za prikrivawe na del od kriminalnoto rabotewe okolu proektot

“Skopje 2014”. Spored niv, najodgovorna za ova delo e minister-kata za kultura, Eliza-beta Kan~eska-Milevska, koja celiot slu~aj saka da go svede na admin-istrativna gre{ka so nebitni dokumenti i organizirano `rtvuvawe slu`benici od nejziniot resor. Zatoa, denovive e pokrenata i postapka za interpelacija na ministerkata Kan~eska-

Milevska. Pred tri meseci, po obe-lodenuvaweto na afer-ata od SDSM, minister-kata Kan~eska-Milevska tvrde{e deka Minister-stvoto za kultura raboti spored site zakonski propisi. Toga{ ministerkata pod-nese i tu`ba za kleveta protiv Igor Ivanovski, pratenikot na SDSM, koj go obznani slu~ajot “Pa-triotska metla”.

Policiskata istraga pokaà deka se uni{teni dokumenti za 14 ponudi za �javni nabavki, raspi{ani vo 2007 i 2008 godina, za proektite Star teatar-Skopje, teatar Veles, Muzej na VMRO-Skopje i Nobelovci.

Kompanii / Pazari / Finansii 9KAPITAL / 14.12.2010 / VTORNIK

PREGLED VESTI�

VLADINATA SLU@BA GO O[TETI DR@AVNIOT BUXET ZA 815.000 EVRA

ZLATIBOR I KOPAONIK SO DVOJNO PONISKI CENI ]E LOVAT MAKEDONCI

REVIZORITE OTKRIJA NEZAKONSKO TRO[EWE VO SLU@BATA ZA OP[TI I ZAEDNI^KI RABOTI

SRBITE DOJDOA VO SKOPJE ZA DA GI PONUDAT SKI-ARAN@MANITE

ALEKSANDRA [email protected]

VIKTORIJA [email protected]

Vladinata Slu`ba za op{ti i zaedni~ki raboti go o{tetila dràvniot buxet za 50 milioni denari, odnosno za 815.000

evra vo 2009 godina, so toa {to nezakonski vr{ela privremeni vrabotuvawa, ispla}ala subvencii za Makedonskata informativna agencija, MIA, ne vodela smetka za koristeweto na slu`benite mobilni tele-foni, nitu za opremata {to im ja davala na koristewe na drugi dràvni institucii. Dràvnite revizori utvrdija deka so ova se prekr{eni nekolku ~lenovi od pove}e zakoni.Spored revizorskiot izve{taj, vo 2009 godina Slu`bata is-platila sredstva za plati i pridonesi vo vkupen iznos od 21,8 milioni denari za 74 lica angaìrani za povremeni raboti. Licata izvr{uvale rabotni zada~i predvideni so sistematizaci-jata, no tie rabotni mesta ne bile popolneti so redovno vraboteni. Odgovornoto lice na Slu`bata podnelo barawe za privre-meno vrabotuvawe do Min-isterstvoto za finansii, koe

Ovaa vladina institucija nezakonski vr{ela privremeni vrabotu- �vawa, ispla}ala subvencii za Makedonskata informativna agen-cija, MIA, ne vodela smetka za koristeweto na slu`benite mo-bilni telefoni, nitu za opremata {to im ja davala na koristewe na drugi dràvni institucii

gi odobrilo vrabotuvawata, za {to na krajot na 2008 godina bil sklu~en dogovor so agencija za privremeni vrabotuvawa.Revizorite konstatirale deka vakvite vrabotuvawa ne se predvideni so Zakonot i deka e naru{en sistemot za vrabotuvawe na neopredele-no vreme, soglasno Zakonot za dràvni slu`benici.Spored revizorskiot iz-ve{taj, iako vo 2006 godina Slu`bata dobila naredba da prestane da ispla}a subvencii za dràvnata novinska agencija MIA, ne sprovela merki za da ja spre~i ovaa praktika. Vo izve{tajot se poso~uva

deka po sprovedenata reviz-ija, nezavisno {to e raski-nat dogovorot so MIA vrz osnova na zaklu~ok na Vla-data, isplatata prodolùva vrz osnova na odluka od drugi subjekti. Revizorite, isto taka, ut-vrdile deka na krajot na 2009 godina popisnata komisija vo vladinata Slu`ba ne izvr{ila popis na poba-ruvawata od izbrani i im-enuvani lica za nevrateni mobilni telefoni, pri {to bile prekr{eni nekolku ~lena na Zakonot za smet-kovodstvo na buxetite. Ne bila popi{ana ni opre-mata vo vrednost od 20,7 milioni denari, {to ja ko-

ristele nekolku dràvni institucii i ministerstva, so {to ovie dràvni organi go prekr{ile Pravilnikot za smetkovodstvo za buxetite.Poslednata nezakonistost koja ja konstatira Dràvniot zavod za revizija e vo smet-kata za samofinansirawe na Slu`bata. Spored revizorite, na kra-jot na 2009 godina ne bil napraven popis na pobaruva-wata od vrabotenite i obvr-skite kon dostavuva~ite. So korekcija na utvrdenite nepravilnosti, kako {to kon-statira Dràvniot zavod za revizija, aktivata i pasivata na Slu`bata }e se zgolemat za 775.000 denari.

MINISTEROT ZA TRANSPORT, MILE JANAKIESKI, VO CRNA GORA

Mo`nosta za koristewe na terminalite na pristani{teto vo Bar od strana na makedon-skite stopanstvenici e edna od temite za koja

ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, treba{e da razgovora so negoviot crnogorski kolega, Andrija Lompar, za vreme na negovata v~era{na poseta na Crna Gora. Dvajcata ministri }e razgovaraa i za povolen paket za koristewe na crnogorskata èlezni~ka infrastruktura, kako i za prodlabo~uvawe na sorabotkata na dvete zemji vo oblasta na vozduhoplovstvoto. Vo sostav na makedon-skata delegacija se i direktorot na AD M@–Transport, Oliver Derkoski i pretstavnici na {pediterski pretprijatija od Make-donija.

INVESTICIJATA NA TURSKI [I[EXAM SE VRA]A VO IGRA

Prodolùvaat pregovorite so turskata kompanija [i{exam, najavi vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, otkako bea preki-

nati pregovorite so ovoj potencijalen investitor poradi ekonomskata kriza. Do krajot na prviot kvartal idnata godina }e se znae dali }e se gradi fabrika za staklo vo Makedonija."Jas sum optimist deka toj proces }e zavr{i uspe{no, no se raboti za golema investiciska odluka od strana na kompanijata. Rabotime so niv aktivno i o~ekuvam vo prviot kvartal od slednata godina da go dobieme kone~niot odgovor dali }e investiraat ili ne", izjavi v~era Pe{evski. Spored memorandumot za razbirawe, {to go potpi{aa pretstavnicite na turskata kompanija i makedonskata Vlada, [i{exam treba da izgradi fabrika za staklo vo industriskata zona Bunarxik. Investicijata ~ini 45 milioni evra vo prvata faza, pred-viduva vrabotuvawe na 300 lica i godi{no da proizveduva {i{iwa za pivo i sokovi od 45 milioni evra. [i{exam e ~etvrta najgolema kompanija za staklo i stak-leni proizvodi vo svetot.

VINER OSIGURUVAWE ]E NUDI @IVOTNO OSIGURUVAWE

Viner Osiguruvawe najavuva deka od 2011 godina na makedonskiot osiguritelen pazar }e po~ne da nudi ìvotno osiguruvawe, {to ve}e 180 godini e

osnovna dejnost na Viner osiguritelnata grupacija. “Vo dinami~noto opkruùvawe vo koe ìveeme, vo uslovi na borba za obezbeduvawe na podobar ìvot za svoite najbliski, nema gra|anin koj ne misli na sebe, na svojata idnina i na idninata na svoeto se-mejstvo. Poradi toa, ìvotnoto osiguruvawe e pove}e od potrebno. @ivotnoto osiguruvawe zna~i {tedewe, a {tedeweto zna~i dolgoro~na sigurnost i investirawe vo idninata”, izjavi Elena Martinovska, generalen menaxer na Viner Osiguruvawe. Od kompanijata objasnuvaat deka tokmu osiguruvaweto na ìvotot e eden vid dolgoro~no {tedewe koe niz osigureniot broj godini na osigurenikot mu se vra}a zgolemeno, so dobivka. Ovaa godina Viner Osiguruvawe ja zacvrsti svojata pozicija na osiguriteleniot pazar vo zemjava, nudej}i im na svoite korisnici kvalitetna i brza usluga, pogolem izbor na polisi, kako i novi na~ini na ispolnuvawe na obvrskite po osnova na osiguruvawe.

EKOLO[KA DOZVOLA ZA TOPLANATA 11 OKTOMVRI

So re{enie na gradona~alnikot na Skopje, Koce Trajanovski, toplanata 11 Oktomvri dobi B in-tegrirana ekolo{ka dozvola za usoglasuvawe so

operativniot plan na Toplifikacija AD Skopje."Se raboti za sogoruva~ka instalacija so nominalen toplinski vlez pogolem od 10 megavati, a pomal od 50 megavati", soop{tuvaat od grad Skopje. Izdavaweto na integriranite ekolo{ki dozvoli A i B e regulirano so Zakonot za ìvotna sredina. Integ-riranite ekolo{ki dozvoli A gi izdava Ministerstvo-to za ìvotna sredina i prostorno planirawe, dodeka dozvolite B se nadle`nost na edinicite na lokalnata samouprava. Isklu~ok od ova se instalaciite {to se nao|aat vo za{titenite reoni, za koi dozvolite gi iz-dava Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe.

Dvojno poevtinu-vaat zimskite i novogodi{nite aran`mani vo atraktivnite cen-tri Zlatibor i

Kopaonik za makedonskite gra|ani. Turisti~kata orga-nizacija od Belgrad gi najavi ovie povolnosti za makedon-skite turisti potpi{uvaj-}i protokol za sorabotka so Stopanskata komora za tur-izam na Makedonija. Pret-stavnicite na dvete zemji ve-lat deka potpi{uvaweto na ovoj dokument e od zaedni~ki interes."Celta ni e zaedni~ki da gi promovirame ponudite od dvete strani i da obez-bedime povolnosti vo odnos na aran`manite", istakna Tatjana Perovi}-Mitrova od Stopanskata komora za turizam na Makedonija.

Spored nea, povolnite aran`mani za Zlatibor i Kopaonik za Makedoncite }e zavisat pred s$ od sorabot-kata so tamo{nite hoteli i smestuva~ki kapaciteti. Direktorot na Turisti~kata organizacija na Belgrad, pak, Dejan Veselinov, veli deka mnogu mal del od Srbite se interesirat za Makedonija vo tekot na zimata.“Moite sogra|ani gi izbegnu-vaat makedonskite zimski centri poradi lo{ata in-frastruktura. Smetam deka na Makedonija & e neophodna dobra strategija za razvoj na turizmot, preku koja }e se definiraat priorite-tite vo ovoj del, i pogolem smestuva~ki kapacitet”, ob-jasnuva Veselinov. Toj dodava deka Ohrid s$ u{te e poprivle~en za Sr-bite otkolku zimskite centri vo Makedonija. Od Stopanskata komora za turizam najavuvaat deka

Nacionalnata strategija za turizam, koja se izgot-vuva, }e se menuva tokmu vo delot na planinskiot turizam, osobeno vo delot na smestuva~kite kapaciteti vo zemjava. Turisti~kata organizacija od Belgrad ja iskoristi v~era{nata sredba za da ja

promovira i novogodi{nata pro grama vo Bel grad , naslovena kako "Belgrad-ski zimski vol{epstva so otvoreno srce". Veselinov gi povika make-donskite gra|ani da prisus-tvuvaat na zabavata na koja }e nastapat i poznati muzi~ki grupi.

10%-50%poevtinuvaat novogodi{nite aran`mani za Zlatibor i Kopaonik za Makedoncite

Kompanii / Pazari / Finansii10 KAPITAL / 14.12.2010 / VTORNIK

50milioni evra iznesuva

vkupniot berzanski pro-met so akcii na bankite

do po~etokot na dekemvri godinava

BERZANSKI INFORMACII

2.248

2.253

2.258

2.263

2.268

06/12/10 08/12/10 10/12/10 12/12/10

MBI 10

2.410

2.412

2.414

2.416

2.418

2.420

06/12/10 08/12/10 10/12/10 12/12/10

MBID

113,70

114,20

114,70

115,20

115,70

06/12/10 08/12/10 10/12/10 12/12/10

OMB

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 13.12.2010

ALK (2009) 1.431.353 3.854,04 390,18 9,88 0,88

BESK (2009) 54.562 6.600,00 341,43 19,33 0,19

GRNT (2009) 3.071.377 506,53 105,83 4,79 0,50

KMB (2009) 2.014.067 3.226,16 533,81 6,04 0,93

MPT (2009) 112.382 23.621,00 / / 0,66

REPL (2009) 25.920 37.000,00 5.625,12 6,58 0,74

SBT (2009) 389.779 2.765,56 211,39 13,08 0,63

STIL (2009) 14.622.943 165,00 0,11 1.492,14 2,30

TPLF (2009) 450.000 3.293,74 61,42 53,63 0,97

ZPKO (2009) 271.602 2.000,00 / / 0,26

ХВ P/BВкупно

издадени акции Просечна ценаНето добивка

по акција P/E

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ 13.12.2010

Промет во ЕВРА

Број на трансакции

% на промена

обврзници 17.435 9 -60,38

обични акции 48.762 53 40,41

Вкупно Официјален пазар 66.197 62 -15,92

обични акции 6.823 10 -88,65

Вкупно Редовен пазар 6.867 11 -88,57

13.12.2010

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

Макстил Скопје 165,00 1,23 66.000

Топлификација Скопје 3.293,74 0,98 164.687

Стопанска банка Битола 2.765,56 0,39 124.450

Македонски Телеком Скопје 463,44 0,08 245.623

0 0,00 0 0

РЖ Интер-Трансшпед Скопје 50 -16,67 1.100

Стопанска банка Скопје 300 -11,76 2.700

Макпетрол Скопје 23.621,00 -3,52 118.105

ЗК Пелагонија Битола 2.000,00 -2,44 110.000

Реплек Скопје 37.000,00 -1,33 148.000

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

Алкалоид Скопје 3854,04 -0,27 1.086.838

Македонијатурист Скопје 2400 -0,25 434.400

Гранит Скопје 506,53 -0,60 392.560

Комерцијална банка Скопје 3226,16 -0,20 303.259

Македонски Телеком Скопје 463,44 0,08 245.623

13.12.2010АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

13.12.2010АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

Име на компанијата

Просечна цена (МКД)

%Износ (МКД)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

Отворен инвестициски фондНето-имот на

фонд (ден.) 1М 3М 6М YTD 1YПодатоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE 31.448.680,54 2,07% 2,89% 2,83% 0,44% -0,98% 09.12.2010

ILIRIKA GRP 34.898.193,81 -0,11% 3,68% 7,60% 11,40% 14,11% 09.12.2010

Иново Статус Акции 18.734.163,38 -0,55% -1,21% -5,74% -16,25% -16,26% 10.12.2010

KD Brik 26.491.440,46 0,15% 3,40% 5,57% 11,32% 14,32% 09.12.2010

KD Nova EU 24.570.686,86 -1,43% 1,00% -0,60% -4,24% -5,07% 09.12.2010

КБ Публикум балансиран 22.048.847,73 -0,81% 0,70% 1,62% -0,62% -0,07% 09.12.2010

13.12.2010

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII �KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI �NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI �KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

Akciite na bankite godinava bea na-jatraktivni za investitorite na Makedonska berza. So ovie akcii do

po~etokot na dekemvri ovaa godina e ostvaren vkupen pro-met od okolu 50 milioni evra, {to pretstavuva okolu 60% od vkupniot berzanski promet od 85 milioni evra. “Glavnata pri~ina za vakviot interes za bankite doa|a ot-tamu {to del od niv imaat prili~no golema koli~ina slobodni akcii, no i poradi toa {to, po pravilo, bankite delat privle~ni dividendi na krajot od godinata, normalno, vo zavisnost od uspehot {to go postignale. Toa se glavnite pri~ini za investitorite s$ pove}e da go naso~uvaat svoeto vnimanie kon nivnite akcii. Vaèn moment e i monetar-nata politika koja se vodi vo dràvata, a koja godinava i toa kako im ode{e vo prilog na bankite. Tie uspe{no ja odrabotija ovaa godina, a gi karakterizira i golema likvidnost, {to e redok slu~aj vo dene{ni uslovi, osobeno kaj kompaniite koi s$ u{te imaat problemi na toj plan”, veli Vasko Mitev, izvr{en direktor na brokerskata ku}a Ilirika investments.Najgolem promet kaj bankar-skiot sektor e ostvaren bla-godarenie na blok-transakci-jata so akciite na Stopanska banka-Skopje vo iznos od 35,1

BANKITE JA ODR@AA VO @IVOT MAKEDONSKATA BERZA

AKCIITE NA BANKITE NAJATRAKTIVNI ZA INVESTITORITE

So akciite na bankite do po~etokot na dekemvri ovaa godina e ostvaren vkupen promet od okolu 50 milioni evra, {to pretstavuva okolu 60% od vkupniot berzanski promet od 85 milioni evra

milioni evra. Vo klasi~noto trguvawe, pak, kaj bankite na-jmnogu se trguva{e so akcijata na Komercijalna banka, so koja e ostvaren vkupen promet od 7,6 milioni evra.Kompaniite od sektorot far-macija, vo odnos na prometot, go zazemaat vtoroto mesto, so 4,7 milioni evra. Najtrguvana od ovoj sektor e akcijata na Alkaloid so promet od 4,4 milioni evra, od nosno 93% od prometot so akcii od ovoj sektor.Akciite na kompaniite od grade`ni{tvoto se na treto mesto vo odnos na ostvare-niot promet godinava. So ovie akcii e ostvaren vkupen promet od 3,1 milioni evra. Najtrguvana so promet od 2,7 milioni evra e akcijata

na grade`nata kompanija Granit.Kompaniite od energetikata, so ostvaren promet od 2,9 mil-ioni evra, se najdoa na treto mesto. Najtrguvani bea akciite na Makpetrol i na Topli-fikacija so ostvaren promet od 1,5 milioni, odnosno 1,3 milioni evra. Zaedni~ko za site ovie sek-tori e {to sodràt akcii na kompanii koi go so~inuvaat osnovniot berzanski indeks MBI-10. Tie gi zazemaat i prvite pet mesta na desette najlikvidni hartii od vrednost na Makedonskata berza. Pora-di toa, direktnite u~esnici na pazarot na kapital o~ekuvaat deka i idnata godina }e imame ista slika vo odnos na in-teresot za akcii.

METODI [email protected]

MAKEDONSKA BERZA

PRODADENI 5,65% OD AKCIITE NA FON-DOT ZA PENZISKO VO MA[INOPROMETZa suma od 6 milioni den-

ari prodadeni se 5,65%, odnosno 3.842 akcii,

koi Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe (PIOM) gi poseduva{e vo kompanijata Ma{inopromet. Ovaa transakcija pridonese vkupniot berzanski promet na doma{nata berza da dostigne 16,5 milioni denari.Iako investitorite v~era pokaàa golem interes za akciite na kompaniite, sepak, samo akcijata na Alkaloid uspea da ostvari promet od 1 milion denari. Ostana-tite akcii koi kotiraat na Berzata ne ostvarija promet nitu pribli`no do polovina milion denari.Najtrguvani, pokraj akcijata na Alkaloid, bea i akci-ite na Makedonija turist i Granit so ostvaren promet od 434.000 denari i 392.000 denari. Obvrznicite, pak, za raz-lika od prethodnite denovi, trguvaweto go zavr{ija so realiziran promet od 1 mil-ion denari, koj se dolì na trguvaweto so obvrznicata od devettata emisija za dena-cionalizacija. So ostanatite obvrznici voop{to ne se

trguva{e.Berzanskite indeksi ovone-delnoto trguvawe go po~naa so pad na nivnata vrednost. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 beleì najgolem pad vo odnos na drugite indeksi. Toj izgubi 0,49% od svojata vrednost, spu{taj}i se na 2.252,77 indeksni poeni. In-deksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID ima pad od 0,09% na vrednost od 2.417,57 indeksni poeni. Najmal pad beleì indeksot na obvrznici OMB. Toj dene{noto trguvawe }e go po~ne so vrednost od 115,29 indeksni poeni po v~era{niot pad od 0,03%.Padot na vrednosta kaj in-deksite se reflektira{e i na brojkata na hartii od vrednost, koi zabeleàa namaluvawe na nivnite ceni. V~era nivnata brojka iznesuva{e 11 hartii od vrednost, predvodeni od akci-jata na R@ Inter-Trans{ped, kaj koja ima pad na cenata od 16,67%. Rast na cenata ima{e kaj ~etiri hartii od vrednost. Najgolem rast od 1,23% zabeleà akcijata na Makstil. Bez promena na cenata ostanaa pet hartii od vrednost.

“Idnata godina }e nema nekoi promeni vo odnos na toa vo koi akcii i sektori najmnogu }e se investira. Mislam deka n$ ~eka povtorno lo{a godina. Dokolku nabrzo ne se slu~i nekoja promena vo pozitivna nasoka na ekonomski ili politi~ki plan, }e bide mnogu lo{o. Tuka ne mislam samo za pazarot na kapital, tuku za celokupnata ekonomija i kom-paniite”, veli Mitev.

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 13.12.2010)

50,0

4,7

3,1

2,9

0 10 20 30 40 50

BANKI

FARMACIJA

GRADE@NI[TVO I SUROVINI ZA GRADE@NI[TVO

ENERGETIKA I ENERGENSI

BERZANSKI PROMET VO MIL. EVRA

17.03.2010 11

Kompanii / Pazari / Finansii 11KAPITAL / 14.12.2010 / VTORNIK

Рочности преку ноќ 1 нед. 1 мес. 3 мес.

Благајнички записи 4,00% СКИБОР 2,93% 3,86% 4,49% 5,45%

Ломбарден кредит 5,50% МКДОНИА 2,63%

Извор: НБРМ

КУРСНА ЛИСТА Банка

Среден курс 3м 6м 12м 24м 36м

во денари Стопанска 5,70% 6,50% 6,70% 9,40% 9,90%

ЕМУ евро 61,5007 Комерцијална 6,00% 6,90% 7,30% 10,10% 10,50%

САД долар 46,4367 НЛБ Тутунска 6,00% 6,80% 7,20% 10,00% 10,20%

В.Британија фунта 73,4644

Швајцарија франк 47,3155

Канада долар 45,9956 EUR USD GBP CHF

Австралија долар 45,8995 61,6 47,2 73,3 47,9Извор: НБРМ

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Држава Валута

РочностКАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Otkako Sobranieto go usvoi buxetot za idnata godina, so koj se predviduva Vladata da sobere 7,8% pove-}e pari od danoci i da potro{i vkupno 2,6 milijardi evra, ekonomistite tvrdat deka vladinite prognozi se nerealni, zaradi {to pratenicite mnogu naskoro }e treba da debatiraat za rebalans na buxetot

Samo {to prate-nicite go usvoija buxetot za 2011 go-dina, ekonomistite ve}e mu predvidu-vaat lo{a sudbina.

Bez ogled {to o~ekuvawata za 2011 godina se deka ekonomi-jata }e po~ne da zakrepnuva, ekspertskite komentari se deka Vladata planira da so-bere pove}e prihodi otkolku {to kompaniite realno imaat kapacitet da pla}aat danoci i pridonesi. Tokmu poradi toa, u{te vo prvite meseci od slednata godina }e mora da se napravi rebalans na buxetot. Spored podatocite od Ministerstvoto za finansii, Vladata predvide slednata godina da naplati 7,8% pove}e pari od danoci i da potro{i vkupno 2,6 milijardi evra. “Vladata povtorno proektira{e nerealen buxet vo odnos na dvièweto na ekonomijata. Postkrizniot perod moè da bide kriti~en za biznis-sektorot i iako, statisti~ki, ekonomijata }e zakrepnuva, kompaniite nema da moàt da gi pla}aat danocite kako {to o~ekuva Vladata i poradi toa u{te vedna{ }e treba da se revidira prihodnata strana na buxetot i potoa da se usoglasi so tempoto na tro{ewe”, smeta profesorot Abdulmenaf Bexeti.

ZA [TO ]E SE TRO[AT NARODNITE PARI?

Vladata go skroi buxetot za idnata godina za da moè da tro{i pove}e od godinava za kupuvawe na vozila, za novi privremeni vrabotuvawa vo administracijata, za ekonom-ska promocija i u{te eden kup tro{oci na tovar na

EKONOMISTITE PREDVIDUVAAT LO[A SUDBINA ZA DR@AVNATA KASA

BUXETOT ZA 2011 ]E MORA VEDNA[ NA REBALANS?!

gra|anite, koi realno ne & pomagaat na ekonomijata. Iako deklarativno vladinite pretstavnici go opi{uvaat buxetot za 2011 godina kako investiciski i razvoen, sepak, najgolem del od sobranite pari od danoci i akcizi }e se potro{at za pokrivawe na tekovnite potrebi. Za plati i nadomestoci, stoki, uslugi, subvencii i drugi socijalni transferi, koi spa|aat vo tek-ovni tro{oci, idnata godina se planira da se potro{at 2,22 milijardi evra, {to e okolu 85% od vkupniot buxet. Kapitalnite investicii id-nata godina se proektirani na nivo od 372 milioni evra, {to pretstavuva rast od 29% vo odnos na revidiraniot buxet za godinava so rebal-ansot vo juni, no za inves-ticii vo kapitalni proekti idnata godina, vsu{nost, se isplanirani tolku pari kolku {to bea predvideni i so inicijalniot buxet za 2010 godina.Najgolem del od parite za kapitalni investicii }e se vloàt vo zdravstvoto, obrazovanieto, patnata i èlezni~kata infrastruktura. Vladata planira da potro{i 9 milioni evra za investicii vo èlezni~kata infrastruk-tura, 27,3 milioni evra za rekonstrukcija i izgradba na administrativni zgradi, 2,7 milioni evra za izgradba na osnovni i sredni u~ili{ta, 6,2 milioni evra za izgradba na u~ili{ni sportski sali, 4,7 milioni evra za doizgrad-ba na ekonomskite zoni, 22,8 milioni evra za reformi vo policijata, 16,3 milioni evra za dvokatnite avtobusi od Kina, 5 milioni evra za izgradba na ì~arnicata od Vodno do mileniumskiot krst i 3,4 milioni evra kupolite na Sobranieto. Samo 117.000

evra od buxetot za 2011 go-dina }e bidat potro{eni za razvoj na malite i sredni pretprijatija za koi i vladi-nite pretstavnici priznavaat deka se glaven dvigatel na sekoja ekonomija.

BIZNISMENITE BARAAT DA SE REALIZIRAAT KAPI-TALNITE INVESTICII

Ekonomskite eksperti i biznis-menite komentiraat deka golem del od kapitalnite inves-ticii, kako {to se nabavkata na avtobusi ili izgradbata na ì~arnicata na Vodno, nema da imaat pozitiven efekt vrz doma{nata ekonomija, bidej-}i imaat golema uvozna kom-ponenta. Nivnite sugestii se deka za ekonomijata }e bide podobro ako vo realizacijata na kapitalnite investicii se angaìraat doma{ni kom-panii.“Mnogu proekti {to realno nemaat nikakvo vlijanie vrz ekonomijata Vladata gi vodi kako kapitalni inves-ticii, kako {to e uvozot na skulpturite od Firenca ili avtobusite od Kina i Ukraina. No, tie ne gener-iraat ekonomski rast. Poradi toa e mnogu bitno parite za kapitalni proekti da se potro{at za investicii koi }e ja zaìveat doma{nata ekonomija. Najva`no e, sepak, Vladata da gi realizira kapi-talnite investicii, a ne kako dosega pri nosewe na buxetot da se iznesuvaat bombasti~ni najavi za zgolemeni kapitalni investicii, a do krajot na godinata edvaj se realiziraat dve tretini od predvidenite pari za taa namena”, komen-tiraat biznismenite.Osven za kapitalni inves-ticii, Vladata idnata godina planira da potro{i i 2,1 milioni evra za nabavka na mebel, 9,5 milioni evra za ekonomska promocija, 105

ALEKSANDAR [email protected] 7,8%

pove}e pari od danoci planira da sobere Vla-data vo 2011 vo sporedba

so godinava

V~era startuva{e otkupot na tutunot od godine{nata rekolta. Se o~ekuva da

bidat otkupeni okolu 25 il-jadi toni tutun, {to e za 20% pomalku od minatata godina. Godine{nite pomali koli~ini se rezultat na lo{ite vremen-ski uslovi, no, zatoa, pak, se o~ekuva ponuda na pokvaliteten tutun vo odnos na lani. "Po zavr{uvaweto na otkupot vedna{ }e bidat isplateni i subvenciite, koi se identi~ni kako minatata godina - 60 den-

ari za kilogram predaden tu-tun. So toa prodolùva na{ata poddr{ka za ovaa strate{ka zemjodelska kultura", izjavi ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, Qup~o Dimovski, koj v~era vo Bitola go ozna~i oficijalniot start na otkupnata sezona. Za pretsedatelot na Sojuzot na zdruènijata na tutunoproiz-voditeli, Dan~o Milevski, kvalitetot na godi{nata re-kolta e odli~en, koj nema da se namali poradi faktot deka

ve}e ~etiri nedeli tutunot stoi skladiran i podgotven za pre-davawe vo otkupnite centri. Proizvoditelite ostanuvaat na baraweto ocenkata na tutunot da odi vo dve klasi, prva i vtora, a cenata da bide povi-soka od lani. "Barame cenite vo prosek da iznesuvaat 190 denari ili 250, 200 i 170 denari za prva, vtora i treta klasa, neza-visno {to spored potpi{anite dogovori se definirani na 208, 162 i 123 denari. Proiz-

vodnite tro{oci godinava se zgolemija za 20% do 30%", naglasi Milevski. Spored zakonskiot rok, otkupot na tutunot mora da po~ne najdocna do 15 de-kemvri, a da zavr{i do 15 mart. Ministerot za zemjodelstvo najavi i nabrzo efektuirawe na sorabotkata so kineski eksperti i potpi{uvawe na protokol za izvoz na make-donski orientalen tutun vo Kina.

GODINAVA ]E SE OTKUPI POMALKU, NO POKVALITETEN TUTUN

milioni evra ili dvojno pove-}e od godinava za dogovorni uslugi, 14 milioni evra za dnevnici za patuvawa na ministrite. Stavkata za plati vo buxetot se zgolemuva za 1,9%, so {to Vladata id-nata godina }e potro{i 381,5 milioni evra za plati na administracijata i u{te 1,8 milioni evra za privremeni vrabotuvawa.“Novite vrabotuvawa {to se najavuvaat, iako se po Ramkoven dogovor, kako i zgolemuvaweto na brojot na privremeni vrabotuvawa, mu sozdavaat golem tovar na stopanstvoto. Sekade vo svetot vrabotenosta se broi spored brojot na vraboteni vo privatniot sektor, samo kaj nas Vladata se obiduva da go odrì ova nivo so fiktivni vrabotuvawa vo adminis-tracijata”, veli profesorot Miroqub [ukarov.Deficitot vo buxetot za 2011 godina treba da iznesuva 2,5% od BDP, {to zna~i deka Vla-data }e mora da se zadolì za 190 milioni evra za negovo finansirawe. Dopolnitelno, Vladata mora da obezbedi u{te 130 milioni evra za otplata na krediti koi dosta-suvaat za vra}awe vo 2011 godina. Ostanuva pra{aweto kako }e se obezbedat ovie pari. Site analizi sugeriraat deka ako ne uspee obidot da se zadolìme na me|unarodniot pazar so evroobvrznica, Vla-data }e gi koristi parite od MMF za pokrivawe na dupkata vo buxetot.

Fokus12 KAPITAL / 14.12.2010 / VTORNIK

ELENA JOVANOVSKA

Ne sum vinoven. Nemav namera da begam, sakav da se vratam vo Zagreb, vaka se izjasni porane{niot hrvatski premier, Ivo Sanader, vo

nedelata na soslu{uvaweto pred avstriskiot sud. Pred sudijata kaàl deka ne se ̀ ali na uslovite vo pritvorot i deka dobro se so-glasuva so cimerot vo }elijata, koj se tovari za kra`ba. Vo pritvor }e ostane slednite 14 dena.K a k o u s p e a I v o S a n a d e r od oboàvan partiski {ef i harizmati~en premier da zavr{i kako begalec od poternica na Interpol? Odli~en govornik, karierist, populist, do neodamna se ~ine{e deka napravil im-presivna kariera. Premierot–poliglot vo svetot go percipiraa kako proevropski politi~ar, koj partijata HDZ na Frawo Tu|man od ultranacionalisti~ka ja pret-vori vo moderna demohristijanska partija i so toa ja dovede Hrvatska na patot kon Evropskata unija. Mo}ta mu opa|a{e, avtoritetot mu slabee{e i potoa odedna{ se povle~e od politikata od nepoznati pri~ini, pa saka{e povtorno da se vrati, pa go isfrlija od parti-jata. Go sledat eden kup aferi, go kritikuvaa {to kupuva skapi

“POD ISTRAGA” SE NEKOLKU PREMIERI I PRETSEDATELI

~asovnici, {to nabavuva BMV avtomobili i {to u{te ne... I na kraj, izbega. Ivo Sanader denes sigurno ne bi bil edinstven porane{en evropski premier obvinet deka ja ograbil sopstvenata zemja, koga vo toa ne bi mu pomagala cela mreà od sorabotnici, {to trpelivo ja soz-daval so godini. Dolgogodi{nata korupcija na najvisoko dràvno nivo, odnosno site aferi i slu~ai koi dobija ime “Sanaderov koru-pciski oktopod”, vo pravosudnoto finale moè da dobijat pravna kvalifikacija: kriminalna orga-nizacija.Vo razgovor za hrvatski "Nacio-nal", poznat zagrepski advokat veli deka vo zakonot postoi poim “kriminalna organizacija” i mnogu jasno e definiran t.e. za negovo postoewe potrebni se pet raboti: toa mora da bide strukturirano zdruènie, da se sostoi od naj-malku dve lica koi dejstvuvaat vo odreden vremenski period, celta treba da im bide izvr{uvawe edno ili pove}e kazneni dela, mo-tivot - steknuvawe imotna korist

i nadzor vrz oddelni ekonomski i drugi dejstva. Vo slu~ajot so oktopodot na Sanader, site uslovi se ispolneti. Sanader be{e organizator, odnosno *capo di tutti capi. Pod nego bea upravnici, kapetani za odredeni podra~ja. Vo aferata “Fimi media” kapetani bea {efot na carinata i blagajnik na HDZ, Mladen Bari{i}, ministerot za vnatre{ni raboti, Ivica Kirin i direktorot na fondot za za{tita na okolinata, Vinko Mladineo. Vo Hrvatskoto elektrostopanstvo (HEP) kapetani bea direktorot Ivan Mravak i potpretsedatelot na Vladata, Damir Polan~ec, koj vme{a prsti i vo Podravka, a tuka e i minis-terot, prvo za odbrana, pa potoa za vnatre{ni raboti, Berislav Ron~evi}, koj dobi ~etiri godini zatvor za aferata "Kamioni". No, ovde ne zastanuva spisokot na negovite kraci. Preku bra}ata @uùl imal direkten i ce-losen nadzor nad izgradbata na avtopati{tata. No, najva`na speci-fikacija, koja na kriminalnata organizacija na Sanader & dade na-

jmnogu mo}, e faktot deka preku HDZ imaa kontrola i nad upravuvaweto so dràvata. Ekipata na Sanader mora{e da bide vo HDZ od nekolku pri~ini: prvo, za da se za{titi od kaznen progon, a, od druga strana, taka Sanader be{e vo mo`nost da naloùva, kontrolira i sproveduva izvlekuvawe ogromni sumi pari od dràvnite pretprijatija. Toa e glavnata pri~ina poradi koja ovaa organizacija investirala vo politi~kite kampawi na HDZ – da ostanat na vlast, da si kupat imunitet i da si obezbedat novi priliki za izvlekuvawe pari.

SE BRANUVAAT POLITI^KITE KRUGOVI

Apseweto na Ivo Sanader gi raz-branuva politi~kite krugovi vo Hrvatska i na Balkanot. Kako {to pi{uva londonski "Ekonomist", za korupcijata na Sanader se znaelo u{te odamna, no ne moèlo da se dokaè. “Sanader e uapsen zatoa {to EU bara od Hrvatska seriozna borba protiv korupcijata”, pi{uva "Ekonomist" i dodava deka ova apsewe politi~arite vo regionot go do~ekale so strav, zatoa {to

ako deneska moè da se uapsi porane{niot premier na Hrvatska, toga{ istoto moè u{te utre da se povtori vo Makedonija, Crna Gora, Srbija, BiH ili Slovenija.Avstriskiot "Di prese" pi{uva{e za odli~nite vrski na Sanader so visoki politi~ki i biznis-krugovi vo Avstrija. Kako eden od pri-jatelite se naveduva porane{niot ~elnik na bankata Hipo Alpe Adria, Volfgang Kuterer, a vo mnogu bliski prijatelski odnosi bil i s$ u{te e so porane{niot avstriski kancelar, demohristi-janot Volfgang [isel.Ugledniot "Fajnen{al tajms" pi{uva deka neodamne{nite diplomatski bele{ki na amerikanskite am-basadi, koi gi objavi Vikiliks, go pretstavuvaat Sanader kako glava na komandniot sinxir, navodno, korumpirani visoki dràvnici. Aktuelnata premierka na Hrvatska, Jadranka Kosor, za svojot nekoga{en sopartiec veli deka sekoj e nevin dodeka ne se dokaè sprotivnoto, a na pretsedatelot, Ivo Josipovi}, mu e neprijatno {to porane{en premier i pretsedatel na HDZ

Sanader e uapsen zatoa {to EU bara od Hrvatska seriozna borba protiv korupcijata. Ova apsewe politi~arite vo regionot go do~ekaa so strav, zatoa {to ako denes moè da se uapsi porane{niot premier na Hrvatska, toga{ istoto moè u{te utre da se povtori vo Makedonija, Crna Gora, Sr-bija, BiH ili Slovenija, pi{uva londonski "Ekonomist"

��

SANADER - CAPO DI TUTTI CAPI NA KRIMINALNA ORGANIZACIJA

MITOTO I KORUPCIJATA “ZAFATIJA” MNOGU FOTELJIIvo Sanader ne e sam, barem koga stanuva zbor za istra-gi i obvinenija pokrenati protiv politi~kite lideri

poradi mito i korupcija. Vakvi aferi na premieri i pretsedateli ima i vo balkanskite zemji i vo svetot.Liderot na slovene~kata opozicija, Janez Jan{a, e obvinet za kr{ewe na Zakonot za za{tita na li~ni podatoci, otkako na svojot profil na Fejsbuk go objavi faksot so sodrìnata na nacrt-verzijata na obvinuvaweto pokrenato protiv nego, kako i u{te protiv ~etvorica obvineti vo aferata #Patria# (nabavka na oklopni transporteri od finskata firma Patria za slovene~kata vojska). Dràvniot obvinitel, Branka Zobec Hratstar, kon krajot na avgust podnese tu`ba protiv pet osomni~eni za aferata Patria, kade {to se i kanadsko-slovene~kiot biznismen Valter Volf, Joà Zagoèn, Ivan ^rnkovi~ i Anton Krkovi~. Site se obvineti za primawe mito.

Istragata za aferata se vodi od 2008 godina vo Slovenija, Avstrija i vo Finska, poradi somnevawa deka finskata kompanija Patria isplatila nezakonski provizii za da ja dobie rabotata za opremuvawe na slovene~kata vojska so oklopni vozila. Tuènite se tovarat za mito (vo forma na podarok) od 8,1 milioni evra.I dràvniot obvinitel na Bosna i Hercegovina, Hari Furlan, minatata godina pobara otvorawe na istraga protiv premierot na Republika Srpska, Milorad Dodik, i u{te 15 lica, poradi somnevawe deka za vreme na izgradbata na admin-istrativen centar i na avtopatot

Bosanska Gradi{ka-Bawa Luka go o{tetile dràvniot buxet za 57,5 milioni evra. Vo Bugarija, pak, vlasta pokrena obvinenie protiv porane{niot premier, Sergej Stani{ev, poradi izdavawe dràvna tajna. Toj zagu-bil dokumenti ozna~eni kako tajni. Dokolku bide dokaàna vinata, na Stani{ev mu se zakanuva kazna zatvor do dve godini ili pla}awe globa. Stani{ev, spored obvinitel-stvoto, gi zagubil dokumentite me|u noemvri 2005 i septemvri 2009 godina, dodeka bil pretsedatel na bugarskata Vlada. Dokumentite, podgotveni od bugarska-ta Agencija za dràvna bezbednost,

ministerstvata za vnatre{ni raboti i za odbrana, kako i od izve{taj na NATO, sodrèle podatoci koi bile ozna~eni kako dràvna tajna. Tie mu bile podneseni na Stani{ev na potpis, no, toj, kako {to tvrdi obvinitelstvoto, nikoga{ ne gi vratil. Eden od zagubenite izve{tai podocna se pojavil vo mediumite, po {to obvinitelstvoto lani vo noem-vri po~na istraga protiv nego.Istraga se vode{e i protiv premierot na Crna Gora, Milo \ukanovi}, koj be{e osomni~en deka e vme{an vo {verc so cig-ari vo Italija. Javnite obvin-iteli za borba protiv mafijata gi izvestija \ukanovi} i del od

negovite bliski sorabotnici, me|u koi i porane{niot minister za finansii, Miroslav Ivani{evi}, za obvinenijata protiv niv, koi se odnesuvaat na periodot od 1994 do 2002 godina. Crnogorskiot premier be{e osomni~en deka mu dozvolil na [vajcarecot Frank del Tor mese~no da uvezuva 1.000 toni cigari, koi potoa so gliseri ilegalno bea pre-nesuvani vo Italija. No, italijan-skiot sud gi otfrli obvinenijata za {verc so cigari protiv \ukanovi}, so obrazloènie deka toj ima dip-lomatski imunitet.I dràvni funkcioneri od EU se pod policiska istraga. Germanija

OD MILENIK DO ZATVORENIK

INTERVJU NA VLADIMIR PUTIN KAJ LERI KING

UTIN G

no.2KAPITAL / 14.12.2010 / VTORNIK

AFERITE NA SANADER

Kako bi ja opi{ale Va{ata vrska so pre-tsedatelot Medvedev? Kako {to znaete, posto-jat lu|e koi velat deka

toj e Robin, a vie ste Betmen, kako amerikanskite heroi. Znaete, koga gospodin Medvedev i jas razmisluvavme kako da gi strukturirame na{ite odnosi i kako da ja vodime izbornata kampawa, pretsedatelskata kam-pawa od 2008 godina, bevme mnogu svesni deka mnogu lu|e }e probaat da sozdadat dupka vo na{iot zaedni~ki pristap vo gradeweto na ruskata dràva i razvojot na na{ata ekonomija, bidej}i na{ata interakcija e zna~itelen faktor vo doma{nata politika na zemjata. No, ne pomislivme deka toa moè da bide na tolku bezobrazen, drzok i agresiven na~in. Takvite tvrdewa se name-neti za da n$ navredat, da ni go povredat ~uvstvoto na gordost i da n$ isprovociraat pri preze-maweto ~ekori koi }e ja uni{tat na{ata efikasna interakcija vo vodeweto na zemjata. Mora da Vi kaàm deka ve}e otrpnavme na vakvi raboti. Apeliram do site onie koi se vklu~eni vo vakvite raboti da se smirat.Kakva e Va{ata procenka za situacijata na Korejskiot Poluostrov? Kaàvte deka ima golema opasnost za pojava na konflikt. Dali go delite toj strav?Da, situacijata e ostra i mnogu zagriùva~ka. Ne moè, a da ne n$ zagriùva, bidej}i s$ {to se slu~uva se slu~uva vo na{a golema blizina. No, iskreno se

nadevame deka }e nadvladee razu-mot, deka emociite }e se namalat i }e po~ne dijalog. Nevozmo`no e da se postigne razbirawe bez razgovor. Zaedno so na{ite partneri, vklu~uvaj}i go i SAD, naporno rabotime za re{avawe na problemite na Severna Koreja, onie koi se povrzani so nuklear-nata programa, za re{avawe na situacijata me|u dvete Korei. A, ovoj trud dade pove}e rezultati na razli~no nivo, od koi odredeni rezultati bea impresivni i pozitivni. Jas smetam deka }e se vratime na kolosek so ovaa pozitivna rabota.Kina predloì razgovori na {est ~lenki: dvete Korei, Kina, Rusija, Japonija i SAD. Dali ja poddrùvate ovaa ideja?Pretsedatelot ja vodi na{ata nadvore{na politika i, zatoa, pra{aweto prvenstveno treba da mu go postavite nemu. No, vo osno-va, mislam deka Rusija bi sakala da prodolì ovoj dijalog.Dali gi delite griìte na drugite dràvi deka Iran se pretvora vo nuklearna mo}. Kako gleda na toa Rusija?Iran ja implementira svojata nuklearna programa 20 godini. Iran, na eden ili na drug na~in, ja iskaà podgotvenosta za u~estvo vo razgovor so me|unarodnata zae-dnica i so IAEA (Me|unarodnata agencija za atomska energija). Da, svesni sme deka s$ u{te postojat pra{awa za ranite fazi na pro-gramata i ja delime èlbata na IAEA za odgovor na tie pra{awa. Se razbira, treba da znaete deka sme zagrièni za sekakva indikacija, sekoja mo`nost, duri i samo teoretska, za sozdavawe na oru`je za masovno uni{tuvawe. Ova se odnesuva definitivno na site zemji, vklu~uvaj}i go Iran. Vo isto vreme, nemame osnova da se somnevame deka Iran bara da poseduva nuklearno oru`je. No, sorabotuvame so na{ite partneri, vklu~uva}i go SAD, vo ramkite na ON. Kako {to znaete, dosega uspeavme da se soglasime so prezemenite odluki. Na{iot stav e otvoren, a Iran e sves-

en za toa. ]e prodolìme da sorabotuvame so site u~esnici vo ovoj proces dodeka celosno ne se re{i problemot. Iskreno se nadevam deka }e dojdeme do re{enie. Mislam deka toa e vo interes, ne samo na sosedot na Iran, Izrael, koj navistina se pla{i od nuklearnata programa i od drugite strani koi se vklu~eni vo procesot, tuku i vo interes na Iran i na iranskiot narod. Ne gledam ni{to prekorno, ni{to {to gi povreduva nacionalnite interesi na Iran, vo toa da se otvorat site negovi programi i soodvetnata reakcija na za-konskata zainteresiranost {to ja sprovede IAEA. Ne gledam ni{to od {to bi se pla{ele ovde, no, istovremeno, s$ u{te smetam deka Iran ima pravo da razviva nuklearna programa pod nadzor na me|unarodnite organizacii.

MNOGU LU\E SAKAAT DA NAPRAVAT DUPKA ME\U MENE I MEDVEDEV

�� Ivo Sanader ne e sam, barem koga stanuva zbor za istragi i obvinenija protiv politi~ki lideri poradi mito i korupcija. Vakvi aferi na premieri i pretse-dateli ima i vo Slovenija, Crna Gora, Bugarija, Ger-manija i Island

se soo~i so seriozni kriminalni i koruptivni skandali koi ja potresoa Evropskata unija. Kon sredinata na septemvri, german-skata kancelarka Angela Merkel doìvea u{te eden udar poradi sudskata istraga za pretsedatelot Kristijan Vulf, koj se somni~i za kriminalni dejstva {to gi pr-ezemal pred izbornata kampawa. Policijata na Dolna Saksonija gi konfiskuva{e site dokumenti od regionalnata kancelarija na desnoorientiranata partija CDU i izvr{i inspekciski nadzor vo 15 drugi zgradi poradi somnevawe za kriminal za vreme na izborniot proces. Policijata se somneva deka partijata na pretsedatelot

e finansirana so eden milion evra, koi bile kanalizirani preku javnite slu`bi na Dolna Saksonija vo 2002 i 2003 godina. Tomas Operman, ~len na Soci-jaldemokratskata partija, ja pro-ceni {tetata od zloupotrebata na dràvnite beneficii na 400.000 evra. Dokolku postoi zloupotreba, aferata moè da & nanese {teta i na kancelarkata Merkel, koja lobira{e za Vulf na pretseda-telskite izbori. So sli~en slu~aj se soo~i i Is-land. Sobraniskata rasprava vo septemvri be{e najava za ref-erendum na koj gra|anite }e se izjasnat za odlukata na istra`nite organi za #pro~e{luvawe” na

porane{nite politi~ki lideri od Vrhovniot sud. Povodot za ovaa ideja se somnevawata deka porane{niot premier, Ger Hard, ne prezemal soodvetni merki i vli-jael vrz slabeeweto na nacionalnata valuta. Po-radi toa, indirektno vlijael vrz posledicite od ekonomskata kriza i nivoto na nevrabotenost, {to rezultira{e so zatvorawe na trite najgolemi banki vo dràvata. Ova predizvika i negoduvawe me|u Britanija i Island, koga 2,3 mili-jardi funti na britanskite {teda~i vo islandskiot fond Ajssejv propad-naa poradi valutnata kriza.

�� Koga gospodin Medvedev i jas razmisluvavme kako da gi strukturirame na{ite odnosi i kako da ja vodime izbornata kampawa, pretsedatelska-ta kampawa od 2008 godina, bevme mnogu svesni deka mnogu lu|e }e probaat da sozdadat dupka vo na{iot zaedni~ki pristap vo gradeweto na ruskata dràva i razvojot na na{ata ekonomija, bidej}i na{ata interakcija e zna~itelen faktor vo doma{nata politika na zemjata. No, ne pomis-livme deka toa moè da bide na tolku bezobra-zen, drzok i agresiven na~in

Fimi media: Ovaa anonimna marketin{ka agencija na Sanader i prijatelite im

sluèla za izvlekuvawe pari od dràvnite firmi. Kompanijata, so koja rakovodela Nevenka Jurak, dobivala profitabilni zdelki, naj~esto bez javen tender, od re~isi site dràvni i javni pretprijatija, pa duri i od min-isterstva. Klienti na Fimi media bile Hrvatski pati{ta, Hrvatska po{ta, Hrvatska po{tenska banka, Kroacija osiguruvawe, Hrvatski {umi i mnogu drugi. Prijatelot na Ivo Sanader, glaven carinik i blagajnik na HDZ, Mladen Bari{i}, bil glaven operativec vo aferata, odnosno posrednik me|u direktorite na javnite pretprijatija i ministrite so Nevenka Jurak. Toj gi spojuval direktorite i Jurak i posreduval vo sklu~uvaweto dogovori preku koi buxetski pari se prelevale na smetka na Fimi media, a ponatamu se distribuirale vo ke{. Bari{i} na Sanader vo stanot i vo sedi{teto na HDZ mu nosel torbi polni so pari, a del od tie pari e predaden na Kancelarijata za suzbivawe na korupcijata i organiziraniot kriminal (USKOK).Kako minister za vnatre{ni

raboti, Ivica Kirin so Fimi media sklu~uval dogovori za kam-pawata za bezbednost vo soobra}ajot. Uslugite bile pretplateni i po ve}e vospostaven obrazec se sklu~uvale fiktivni dogovori ili so duewe na vrednostite na postoe~kite se izvlekuvale pari od MVR. Od dràvnite firmi se izvle~eni 11 milioni evra, a dosega se uapseni 13 lica. Vo 2009 godina Fimi media imala re~isi {est milioni evra pri-hod.Hrvatsko elektrostopanstvo: Kako direktor na Hrvatskoto elektrostopanstvo, Ivan Mravak bil glaven akter vo aferata so proda`ba na struja na {iben-skiot TLM i na mostarskiot Aluminij, po poniska cena od taa za koja bila kupena, so {to HEP e o{teten za 80 milioni evra. Mravak posreduval vo prodavaweto struja na dve firmi vo sostav na Dioki, firma na mnogu blizok prijatel na San-ader, Robert Jeì}. Mravak na firmite na Dioki im dal zaem od dva milioni evra bez znaewe na HEP, a se somni~i i za fiktivno vrabotuvawe na ~len na HDZ vo ova pretprijatie.Hrvatski avtopati{ta: Sanader se spomenuva i vo kontekst na

aferata HAK, a predmet na in-teres na Dràvnoto obvinitelstvo se biznisite sklu~uvani so bra}ata @uùl, odnosno so firmata Skladgradwa. Postojat seriozni somnevawa deka na smetkata na Skladgradwa se prefrlu-vale pari koi se izvlekuvale od HAK. Crn fond: Istragata za t.n. crni fondovi vo HDZ, so koi se fin-ansirala partijata, e tabu-tema vo Hrvatska. Navodno, Sanader preku toj fond gi kupuval koali-ciskite partneri, no potkupuval i novinari, odnosno urednici.Hipo Banka: Istragata vo Avstri-ja go detektira{e Sanader kako va`na li~nost za vlez na ovaa banka na Balkanot, zaedno so prviot ~ovek na Dioki i sopst-venikot na "Novi list", Robert Jeì}. Neoficijalno, Sanader za vleguvaweto na Hipo banka vo Hrvatska zel 400.000 evra

provizija.

SAMO DEL OD [TETATA [TO JA NAPRAVIL SANADER HEP-TLM 80 milioni evraPodravka 50 milioni evraFimi media-HAK 3,5 milioni evraHAK-Skladgradwa 3 milioni evraFimi media-MVR 2,3 milioni evraKamioni 1,35 milioni evraHEP-Dioki 810.000 evraFimi media-Fond 756.000 evra

zavr{il vo avstriski zatvor.[TO SE SLUÛVA[E MINATATA NEDELA

Ivo Sanader vo ~etvrtokot ja napu{ti Hrvatska. Mandatno-imunitetnata komisija mu go odzede imunitetot, a sudijata vo @upaniskiot sud vo Zagreb mu odredi 30 dena pritvor. Vo petokot rano nautro, po nalog na USKOK, policijata mu go pretrese stanot, a hrvatskoto MVR objaveni poternica po-radi storeno krivi~no delo zloupotreba na polo`ba i ov-lastuvawa. Vo petokot go uapsi avstriskata policija. Vedna{ po izdavaweto na

me|unarodna poternica, Hari-manoviot institut pri Univer-zitetot Kolumbija vo Wujork ja prekina sorabotkata so Sanader, koj godinava stana niven sorabotnik. Sanader na Institu-tot, specijaliziran za ruski, evroaziski i isto~noevropski s t u d i i , b e { e angaìran kako gostin-sorabot-nik vo Pro-g r ama t a z a Jugoisto~na Evropa.

Komentari / Analizi14 KAPITAL / 14.12.2010 / VTORNIK

D-r RUBIN ZAREVSKIKonsultant za strate{ki menaxment i univerzitetski profesor

D-rD r RUBIN ZAREVSKIRUBIN ZAREVSKIKonsultant za strate{ki menaxment i univerzitetski profesor

NEDOVR[ENA PRIVATIZACIJA

Nedelata koja e zad nas ne ja obeleà noviot dràven buxet za 2011 godina,

koj pomina vo Sobranieto, a nema da ja zapametime i po noviot aran`man so MMF. Rabotite bea jasni u{te vo samata najava vo mesec mart, koga buxetot ne se polne{e so posaku-vanoto tempo, a za plasman na nova evroobvrznica nema{e nikakov interes. Obvrskite na dràvata kon stopanstvoto se zgolemu-vaa, a dràvnite fondovi kumuliraa zagubi. Op{to poznato e deka novite sredstva povle~eni od MMF se ve}e potro{eni, a za slednata kvota doprva }e se pravat planovi. Tuku, drug mi be{e muabetot. Poslednata nedela foku-sot na na{eto vnimanie be{e svrten kon objaven-ite informacii na Viki-liks i priveduvaweto na porane{niot premier na Hrvatska, Ivo Sanader. Ima u{te mnogu da se na~itame na Vikiliks, a apseweto na osnova~ot na veb-portalot, Xulijan Asan`, nema da go stopira procesot. Mnogu logi~no, vo

slu~aj na negativen ishod za nego, }e bide aktivi-ran klu~ preku koj sekoj od nas moè da gi ima na raspolagawe site 251.287 diplomatski zapisi. Bidej-}i celta e jasna, ostanuva samo pra{aweto kolkava }e bide kolateralnata {teta za amerikanskata diplomatija od plasir-aweto na odredeni infor-macii. Inaku, vo su{tina, dosega objavenite zapisi ne se {okantni, bidej}i samo go potvrduvaat ona {to e prethodno poznato. Realno, mnogu pove}e vnimanie na javnosta privle~e privedu-vaweto na Sanader, proces koj nikoj ne moè{e da go predvidi pred edna godina. Vo centarot na ovaa afera e privatizaci-jata na nekolku najpro-fitabilni hrvatski ko-mpanii. Po~na so aferata Podravka. Vo obidot li~no da ja privatiziraat ko-mpanijata, odredeni vrvni partiski ~lenovi, koi bea vo izvr{nata vlast na Hrvatska, kreiraa {ema so fiktivni garancii preku investiciskiot fond Fima i krugovi na kreditirawe preku golemata fabrika za proizvodstvo na hrana

SMS. Padnaa i Fima i SMS. Sledno, se otvori pra{aweto za cenata na privatizacijata na nafte-nata kompanija Ina, koja pod prili~no somnitelni okolnosti i cena be{e prodadena na ungarskiot MOL. I vo dvata slu~ai se poso~uvaa indikacii deka vrvot na piramidata, odnosno “master majndot” na operaciite, e Sa-nader, no te{ko be{e da se potvrdat ovie navodi. Kone~no, rabotata po~na da izleguva od kolosek koga odredeni involvirani ~elnici od HDZ, bliski lu|e od doverba na San-ader, po~naa da govorat za navodno perewe pari za partiski celi preku fir-mata Fima Media, }erka na ve}e spomenatiot investiciski fond Fima, koja e povrzana so slu~ajot Podravka. Hrvatska so netrpenie go o~ekuva raz-vojot na nastanite otkako }e progovori Sanader. Vo situacija koga Hrvatska e na pragot na EU, pre-mierkata Jadranka Kosor mora da pokaè jasen stav i akcija vo re{avawe na korupcijata, no i vo podigawe na ekonomijata

koja e vo seriozna kriza. Vo me|uvreme, stagniraat odredeni privatizaciski procesi, vklu~uvaj}i gi i onie kaj brodogradili{tata i kaj Hrvatskiot Telekom, vo koj Doj~e Telekom ima samo 51%. Za o~ekuvawe e i revizija na odredeni procesi so prili~no neizvesna zavr{nica. Zo{to s$ se vrti okolu privatizacijata? Sosema e jasno deka otkako zavr{i prviot krug na priva-tizacii pred 10 godini, interesot za profitirawe od golemite zdelki vo partisko-elitisti~ki celi povtorno se pojavi na agen-data pred tri godini. Po noviot razvoj na nastanite, stanuva jasno deka proce-sot }e potrae. Vo ni{to podobra pozicija ne e ni Slovenija. Otkako prethod-niot slovene~ki premier, Janez Jan{a, nagazi cvrsto vo obid da gi kontrolira profitabilnite kompanii vo dràvna sopstvenost i smeni pove}e od 200 glavni menaxeri, padna na iz-borite poradi ekonomskiot neuspeh. Denes, Slovenija se soo~uva so serija bank-roti na poznati firmi od profilot na Mura, LTH,

Planika i ekonomski seri-ozno oslabeni kompanii, kako {to se Tu{, Merka-tor, Iskra, ~ija dobivka e dvojno pomala. Strate{ki, najgolemiot predizvik na Slovenija vo naredniot pe-riod e privatizacijata na odredeni golemi ekonomski kompleksi. Koga podobro }e se analizira, se ~ini deka Slovenija, preku dominant-niot model na vau~eri, voop{to i nemala realna privatizacija. Najgolemite i najprofitabilnite kompanii vo Slovenija ostanaa vo dràvna sopst-venost i vo prosek vo 2010 godina, sporedeno so 2009 godina, imaat pove}e od 20% poniska profitabil-nost. Istite strategiski se obiduvaat da investiraat vo zemjite od regionot vo delot na bankarstvoto (NLB), energetikata (Pet-rol) i telekomunikaciite (Slovenski Telekom). Ova pretstavuva samo pre-odna faza do momentot koga tie }e mora da se prodadat, odnosno da se privatiziraat. Sega tie ja bildaat svojata vrednost, {to ne e realna op-cija. ]e zemam samo eden primer. Koga za prv pat

vo 2008 godina se najavi proda`bata na Telekom Slovenija, cenata koja se postigna be{e okolu dve milijardi evra. Procesot be{e poni{ten. Denes, po site akvizicii koi gi napravi kompanijata i re-zultatite koi gi postignuva, }e bidat sre}ni dokolku postignat 1,2 milijardi evra cena za proda`ba na 100% od sopstvenosta. Deka procesite na privatizacija ne se zavr{eni govori i proda`bata na 51% od akciite na Telekom Srbija, 75% od akciite na PTK (ko-sovskiot telekom-operator) i najavenite promeni vo sopstveni~kata struktura na pazarot na energetika vo regionot. Makedonija, na vakov ili onakov na~in, kako da ja zavr{i svojata rabota i moè voajerski da gi sledi rabotite. Ili da ~eka podobri vremiwa za novi privatizaciski idei za proda`ba na osta-natiot dràven kapital.

Rabotite bea jasni u{te vo samata najava vo mesec mart, koga buxetot ne se polne{e so posakuvanoto tempo, a za plasman na nova evroobvrznica nema{e nika-kov interes. Obvrskite na dràvata kon stopanstvoto se zgolemuvaa, a dràvnite fondovi kumuliraa zagubi. Op{to poznato e deka novite sredstva povle~eni od MMF se ve}e potro{eni, a za slednata kvota doprva }e se pravat planovi

��

K O M E R C I J A L E N O G L A S K O M E R C I J A L E N O G L A S


SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT:DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105e-mail: [email protected]

� OGLASI ZA VRABOTUVAWE

� REVIZORSKI IZVE[TAI

� SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI

� TENDERI

� POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

� SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII

� SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

28 JANUARI - SPECIJALEN PRILOG

TELEKOMUNIKACII

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: [email protected]; TEL: 02 2551 441;LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI

KAPITAL MEDIA GROUP DOOP-FAH 503 1000 SKOPJETEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

� PAMETNI TELEFONI - KOI MO@NOSTI GI NUDAT I KAKO DA SE STAVAT VO FUNKCIJA NA BIZNISOT

� MOBILNITE UREDI - KANAL ZA DISTRIBUCIJA NA INFORMACII,PONUDI I PREDNOSTI

� NOVIOT SVET NA MOBILNI APLIKACII

� ZAJAKNUVA VRSKATA ME\U FINANSISKITE INSTITUCII I MOBILNITE OPERATORI- [TO E SLEDNO?

ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ÎTAJTE VO SPECIJAL-NIOT PRILOG TELEKOMUNIKACII KOJ KE IZLEZE NA 28 JANUARI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL.

Balkan / Biznis / Politika16 KAPITAL / 14.12.2010 / VTORNIK

Hrvatskata kom-panija Agrokor, sopstvenost na bi-znismenot Ivica Todori}, najavi

{irewe vo Evropa i zacvrstuvawe na centrite na pazarot vo SAD, so cel da osigura rast na profi-tot. Agrokor, koj, spored revizorskata ku}aDilojt, so 2,67 mili-jardi evra konsolidirani prihodi od proda`ba, minatata godina e najgole-mata maloproda`na grupa vo Adria regionot i ja

prestigna hrvatskata naf-tena kompanija INA, saka da prodolì so svojata biznis-ekspanzija.“Sega celta na Agrokor e osvojuvawe novi pazari i obezbeduvawe ponatamo{en rast na kompanijata”, iz-javi izvr{niot potpretse-datel za strategija i pazar na kapital vo Agrokor, Ivan Crwac, vo intervju za amerikanskiot biznis-

portal Blumberg. Toj istakna deka sega se baraat na~ini za da se zacvrsti pozicijata na Agrokor na drugite ev-ropski pazari, a osobeno vo SAD, i dodade deka kompanijata postignala dogovor so najgolemiot amerikanski sinxir za trgovija Kroger.“Vo uslovi na kriza, deflacija i pad na potro{uva~kata, uspeavme da ja zgolemime prof-itabilnosta i da ja zacvrstime pozicijata vo regionot”, izjavi Crwac. Spored nego, osvojuvaweto na pazarite vo Evropa i vo SAD }e go baziraat na brendovite - voda vo {i{iwa “jana”, mesnite proizvodi "PIK", vinata i masloto za jadewe.“Gi izdvoivme na{ite kompanii koi imaat naj-

golem pazaren potencijal i na niv primenivme novi strategii na distribucija, proda`ba i marketing”, istakna Crwac.Agrokor, so 40.000 vrabo-teni, izrasna preku seme-jniot biznis so cve}i-wa vo vreme na komuniz-mot. Kompanijata raste{e kombiniraj}i go proizvod-stvoto so maloproda`ba i distribucija na hrana vo porane{na Jugoslavija.“Za da ja preìvee

ekonomskata kriza, Agrokor rabote{e na rast na profitot. Taka, proda`bata na kompanijata za devet meseci godinava iznesuva{e 2,5 milijardi evra”, izjavi Crwac.Prihodite na maloproda`niot sinxir na Agrokor, Konzum, poras-naa od 30 milioni evra vo sredinata na 90-te godini na 2,8 milijardi vo 2009 godina. Evropskata banka za obnova i razvoj

vo 2000 godina mu dade na Agrokor kredit od 170 milioni evra, a vo 2006 godina bankata vleze vo sopstveni~kata struktura na Agrokor, pla}aj}i 110 milioni evra za udel od 8,3%.“Agrokor e edna od retkite hrvatski kompanii vo koi uspe{no e sprovedeno restrukturirawe i koja profitira{e od {ireweto na pazarot”, velat od EBRD.

Eksperti na ruskata kom-panija Atomstrojeksport narednata nedela }e doj-

dat vo Sofija za da gi pro-dolàt pregovorite za cena-ta na izgradbata na vtoratabugarska nuklearna centrala, Belene, najavi izvr{niot di-rektor na bugarskata Nacio-nalna elektri~na kompanija (NEK), Krasimir Prvanov.“Rusite predloùvaat so dve milijardi evra da ja po~nat

izgradbata, no nie smetame de-ka nema smisla da razgovara-me za po~etok na realizaci-jata na proektot pred utvrdu-vawe na kone~nata cena na~inewe”, izjavi Prvanov.Ruskata kompanija Atomstroj-eksport pobedi na tenderotza izgradba na vtorata bu-garska nuklearna centrala Belene. Prvobitnata cena zaBelene iznesuva{e okolu ~e-tiri milijardi evra, no se

zgolemi poradi nepredvideni tro{oci. Izgradbata docni poradi nere{enite problemi so finansiraweto.

BUGARITE I RUSITE NAREDNATA NEDELA ]E RE[AVAAT ZA CENATA NA NUKLEARNATA CENTRALA BELENE

Brziot rast na tur-skata ekonomija vo izminatite nekolku

godini gi privlekuva holandskite firmi da investiraat vo zemjata. Pretsedatelot na JAMAO Konsalting, Ali Sara~, izjavi deka pretstavnici od holandskite kompanii nedelava }e gi posetat Istanbul i Ankara.Posetata }e vklu~uva

delegacii od kompanii kako Dems, CLB, Iseko, Lambo, Linido, Nukletron i Skajtron. "Sakame da go zgolemime obemot na trgovijata me|u Turcija i Holan-dija, so toa {to }eorganizirame biznis-patuvawa barem ~etiri-pati godi{no", re~e Sara~ vo razgovorot so novinskata agen-

cija Anatolia. Posetata glavno }e vklu~uva kom-panii od zdravstveniot i grade`niot sektor. Izvr{nite direktori }e odràt bilateralni sredbi so turskiot min-ister za zdravstvo i so ministerot za odbrana.Holandija se vbrojuva me|u najgolemite stranski investitori vo Turcija vo izminatite godini.

HOLANDSKI FIRMI PLANIRAAT NOVI INVESTICII VO TURCIJA

AGROKOR VO POHOD KON EVROPA I SADTRKA PO PROFIT

Novata ekspanzija na pazarite vo Evropa i vo SAD, hrvatskata kompanija Agrokor }e ja bazira na bren-dovite - vodata “jana”, mesnite proizvodi "PIK", vinata i masloto za jadewe

��

VESNA [email protected] TODORI] NE GO PREZEMA

CARSTVOTO NA KERUM? Splitskiot gradona~alnik i eden od najmo}nite bi-znismeni, @eqko Kerum, go prodava svoeto trgovsko carstvo. Hrvatskiot vesnik "Slobodna Dalmacija" pi{uva deka pretstavnici na Agrokor ve}e eden mesec gi "~e{laat" finansiskite knigi na Kerum. Me|utoa, od Agrokor demantiraat deka go kupuvaat “carstvoto” na Kerum, "te{ko" 200 milioni evra.

Celta na Agrokor e osvojuvawe novi pazari i obezbeduvawe �ponatamo{en rast na kompanijata

IVAN CRWAC IZVR[EN POTPRETSEDATEL ZA STRATEGIJA I PAZAR NA KAPITAL VO AGROKOR“Vo uslovi na kriza, deflacija i pad na potro{uva~kata, uspeavme da ja zgolemime prof-itabilnosta i da ja zacvrstime pozicijata vo regionot.”

40.000iznesuva brojot na vrabotenite

vo Agrokor

Balkan / Biznis / Politika 17KAPITAL / 14.12.2010 / VTORNIK

MORA DA GO INTEGRIRAME CEL ZAPADEN BALKAN

ANDERS FOG RASMUSENGENERALEN SEKRETAR NA NATO

Vie go delite misleweto na svojot prethodnik, Jaap de Hoop [efer, koj za site dràvi od Zapadniot Balkan zboruva{e deka najdobroto re{enie za dolgoro~na stabilnost vo regionot e integracijata vo NATO i EU?Da. Mislam deka su{tinata za evropskata integracija e integriranosta na site zemji od Zapadniot Balkan vo evroatlantskata struk-tura. Sudej}i po istorijata, site znaeme deka Balkanot vo minatoto be{e izvor na nestabilnost i konf-likt vo Evropa. Evropskata integracija se odnesuva na sozdavawe na sloboden kontinent vo koj vladee mir. Poradi toa, mora da gi integrirame i zemjite od Zapadniot Balkan.Kako gledate na toa deka site dràvi od Zapadniot Balkan sakaat da stanat ~lenki, osven Srbija, koja se smeta za strate{ki na-jnapredna?Mora da kaàm deka vo mojata dolgoro~na vizija za dràvite od Zapaden Balkan koi se integrirani vo evroatlantskata struk-tura se nao|a i Srbija. Mnogu bi sakal da vidam napredok vo odnosot me|u Srbija i NATO. Sekako, ja razbiram delikatnosta na problemot, zemaj}i ja predvid neodamne{nata istorija. Me|utoa, smetam deka idninata na Srbija e vo evroatlantskite struk-turi, NATO i EU. Srbija e sostaven del od Evropa. Na srpskiot narod mu e vo prilog da gi podobri odnosite na negovata zemja so NATO i EU.Kako }e ja objasnite prom-enata na javnoto mislewe vo Srbija deka so NATO taa zemja ve}e ne e vo istata konstelacija kako pred 11

godini? Kako }e im objasnite deka ~lenstvoto vo NATO e potvrda deka dràvata e stabilna i deka vo nea funkcionira demokratija?Vsu{nost, mislam deka najdobriot na~in e na srpskiot narod da mu se objasni deka vistinskiot na~in za napredok leì vo procesot za evroatlantski integracii, koj treba da se odnesuva i na sosedite na Srbija. Bi rekol, vidovme silen proces vo tie zemji od Zapadniot Balkan koi odlu~ija da prezemat ~ekor napred kon ~lenstvo vo EU i NATO. Normalno, Slo-venija be{e prvata zemja od porane{na Jugoslavija koja vleze vo EU i NATO. [to se odnesuva do NATO, Slovenija sega ja sledat Hrvatska i Albanija, a site zemji se vo podgotovka da vlezat vo NATO. Crna Gora, normalno, na primer, aplicira{e i dobi ak-ciski plan za ~lenstvo. Nie isto taka znaeme deka Vladata vo Skopje mnogu bi sakala da bide sled-nata ~lenka na NATO i odlu~ivme deka razgovor-ite za pridruùvawe na Skopje }e po~nat {tom se najde obostrano prifatlivo re{enie za glavniot prob-lem. Bosna i Hercegovina aplicira{e za akciski plan za ~lenstvo i vrz osnova na uslovite & odo-brivme takov plan. Bosna i ponatamu treba da spro-vede odredeni reformi za da go aktivira akciskiot plan za ~lenstvo. Site ovie primeri pokaùvaat deka zemjite od Zapaden Balkan se mnogu netrperlivi da stanat ~lenki na NATO, a mislam i na EU. Ne mislam deka e vo interes na Sr-bija da se izolira od os-tatokot od regionot. Mislam deka, vsu{nost, najdobar

na~in da mu se objasni na srpskiot narod e deka tra-jniot napredok na zemjata e osobeno vaèn ne samo koga se raboti za NATO, tuku i za EU. Osven toa, mnogu raboti se promenija od 1999 godina. Srbija, isto taka, se promeni. Postoi nov politi~ki sistem i ne gledam zo{to Srbite treba denes da platat za surovite gre{ki vo minatoto.Bosna i Hercegovina e problemati~na bidej}i tamu slabo funkcioniraat dràvnite institucii. Dali gledate kakva bilo nade`, imaj}i ja predvid momen-talnata situacija vo BiH, deka politi~arite }e sfatat deka vakva zemja ne moè da funkcionira vo idnina, {to se odnesuva do integraci-jata?Gledam svetlo na krajot od tunelot, no o~igledno e deka politi~koto rako-vodstvo na BiH mora da napravi pove}e za da gi sprovede potrebnite refor-mi. Mora da znaeme deka BiH, vsu{nost, moè da deluva kako eden entitet. Toa e pri~ina poradi koja go odobrivme planot. No, isto taka rekovme i deka treba da gi sprovedat neophodnite reformi pred da go aktiviraat toj plan. Znam deka ova e aktuelna rasprava vo ovaa zemja i se nadevam deka lu|eto na BiH }e izvr{at pritisok na svoite politi~ki lideri da izgradat mostovi preku tradicionalnata etni~ka podelba vo zemjata. Fakt e deka toa {to tri~lenoto pretsedatelstvo na BiH ednoglasno aplicira{e za akciski plan za ~len-stvo e pozitiven ~ekor. Toa pokaùva deka postoi politi~ka èlba BiH da se integrira vo evroat-lantskite strukturi. Sega na

niv ostanuva da prezemat nekoi ~ekori. Napravivme mnogu vaèn ~ekor mina-tata godina so toa {to odobrivme akciski plan za ~lenstvo. Sega na red se politi~arite na BiH. ^lenstvoto na Makedonija vo NATO, vsu{nost, e zagarantirano koga }e se re{i problemot so imeto. Moème li da kaème deka Crna Gora moè da bide sledna ~lenka vo NATO?Kako {to rekov prethodno, ne sakam da zboruvam za rasporedot. Ona {to moàm da kaàm e deka tokmu od Crna Gora zavisi brzinata na napredokot. Kolku pobrzo i poefikasno gi sprovedete reformite, tolku pobrzo }e dostignete to~ka koga }e se razmis-luva za ~lenstvo. Spored toa, ne moàm da vi dadam raspored, no jasen sovet e da se drìte do planot na reformi i da se osigu-rate deka reformite }e se sprovedat kolku {to moè pobrzo.Kako gledate na mala zemja, kakva {to e Crna Gora, koja vo regionot se smeta za {ampion za regional-nata sorabotka koga e vo pra{awe noviot koncept na NATO dogovoren vo Lisa-bon? [to }e zna~i toa za Crna Gora i za nejzinata ponatamo{na integracija?Noviot strate{ki kon-cept go objasnuva noviot koncept NATO–NATO, koj e podgotven da odgovori na novite predizvici za bezbednosta koi se javuvaat vo novoto vreme, vklu~uvaj}i gi i teroristi~kite raketni napadi i drugi og-neni napadi. Toa e noviot NATO, koj im podava raka na va`nite partneri od celiot svet i toa e noviot koncept za na{ite odgovori na predizvicite na bezbed-

nosta vo ponovoto vreme. Mora da bideme sigurni deka voenite operacii odat raka pod raka so rekonstrukcijata i razvojot na civilnoto dru{tvo. Ne mora NATO da predvodi takvi akcii, no mora da gi unapreduvame na{ite sposobnosti za sorabotka so ON, EU i drugite insti-tucii. Vo toj pogled, bi re-kol deka pristapuvaweto e osobeno va`no za malite zemji. Vo idnina }e bide isklu~itelno ska-po za poedine~ni dràvi da si ja dozvolat potrebnata voena sila za da se odbranat. Me|utoa, so zdruùvaweto na sredst-vata, preku sorabotkata so drugite draàvi-~lenki vo Alijansata, moèbi e podobro dràvite da gi iskoristat sredstvata koi sami ne moèle da si gi dozvolat. Mislam deka mo-mentalnata ekonom-ska kriza i iznuden-ite merki na {tedewe jasno pokaùvaat kolku e va`no da se bide del od zaedni-cata, bidej}i zaedno moète da napravite mnogu pove}e otkolku poedine~no.

Gra|anite na Srbija sled-nata godina }e dobi-jat mo`nost za pla}awe

preku PejPal, izjavi minis-terkata za telekomunikacii, Jasna Mati}. "Nie sme vo postojana komu-nikacija so niv i od PejPal tvrdat deka slednata godina }e bidat prisutni na na{iot pazar", veli ministerkata.Mati} objasnuva deka imaat cvrsto vetuvawe deka sled-nata godina Srbija }e bide

vmetnata me|u dràvite kade {to funkcionira PejPal. Isto taka, potencira{e deka toa ne zavisi od srpskata vlast, tuku od samata kom-panija i nejzinata politika na rabotewe. Odloùvaweto na ovaa rabota ministerkata go opravduva so toa {to Srbija e dràva so mal pazar, so mala kupovna mo} i investiraweto na takov pazar bara dopolnitelni investicii.

Spored nejzinite zborovi, PejPal }e im ovozmoì na svoite gra|ani pobezbeden sistem na pla}awe, a na kom-paniite }e im ja otvori vra-tata za izvoz na proizvodi. Za toj sistem da funkcionira potrebno e carinskiot sistem da bide efikasen, a carinata, {pedicijata i transportnite tro{oci da bidat niski, {to ne e slu~aj vo Srbija, potencira{e ministerkata Mati}.

PEJPAL VO SRBIJA OD 2011 GODINA

Romanija i Bugarija s$ u{te ja nemaat dobi-eno bitkata protiv

korupcijata i organiziran-iot kriminal, poradi {to ~esto se izloèni na kri-tiki od strana na Evrop-skata komisija.Spored najnovoto istra-ùvawe na Transparensi interne{enal (TI), tretina od gra|anite vo Romanija izjavile deka redovno

mora da pla}aat uslugi na razni javni slu`bi. Duri 83% od ispitanicite ne veruvaat vo uspehot na dosega{nite vladini merki protiv korupcijata.“Koga }e se zemat predvid ovie podatoci, moè da se kaè deka Romancite se najrazo~arana nacija vo pogled na borbata protiv korupcijata”, izjavi Viktor Alistar, direktor na TI

za Romanija.Korupcijata e problem so koj se soo~uva i Vla-data vo Sofija. Vo Bu-garija pove}e od 70% od anketiranite ne gledaat promena na podobro vo borbata protiv korupci-jata. Samo 27% od an-ketiranite mislat deka situacijata e podobra otkako zemjata vleze vo Evropskata unija (EU).

ROMANIJA I BUGARIJA JA GUBAT BITKATA PROTIV KORUPCIJATA

“Mislam deka momentalnata ekonomska kriza i iznudenite merki na {tedewe jasno pokaùvaat kolku e va`no da se bide del od zaednicata, bidej}i zaedno moète da napravite mnogu pove}e otkolku poedine~no”, veli generalniot sekretar na NATO, Anders Fog Rasmusen, vo intervju za crnogorskiot vesnik "Pobeda"

��

Direktorot na Srpskata agencija za stranski investicii i promocija

na izvozot (SIEPA), Boìdar Laganin, izjavi deka vo 2011 godina o~ekuva stranski in-vesticii od okolu ~etiri milijardi dolari.Vo intervju za Tanjug, Laga-nin potseti deka vo slednata godina sleduva najavenata privatizacija na Telekom Srbija, vo koja golem broj

kompanii go najavuvaat svoeto u~estvo. Isto taka, vo 2011 godina se o~ekuva Fiat da po~ne so realizacija na golem broj od operaciite so cel da po~ne so seriskoto proizvod-stvo na modeli na avtomobili planirani za Srbija. Direktorot na SIEPA poten-cira{e deka se nadeva za kontinuitet na trendot za reinvestirawe na postoe~kite kompanii na srpskiot pazar

vo 2011 godina, {to }e bide dobar pokazatel za dobra ekonomska i investiciska klima. SIEPA momentalno aktivno pregovara za realizacija na proekti so pove}e od 100 kompanii so vrednost od 100 do 500 milioni evra."Iskreno se nadevam deka }eimame godina koga ovie proek-ti }e gi pretvorime vo real-nost", izjavi Laganin.

SRBIJA OÊKUVA 4 MILIJARDI DOLARI STRANSKI INVESTICII VO 2011 GODINA

Vo prvite deset meseci od 2010 godina vo Hrvatska se registrira-

ni 10,3 milioni turisti ili 3,3% pove}e od istiot period minatata godina. Isto taka, ovaa godina e zabeleàn porast od 2,6% na no}evawa ili vkupno 55,6 milioni no}evawa, objavi hrvatskiot Dràven zavod za statistika. Ovie zgolemuvawa gi

napravile glavno stran-ski turisti, koi ostvarile pove}e od 90% od vkupniot broj no}evawa vo Hrvatska. Devet milioni ili 4,8% pove}e od minatata godina se dolàt samo na posetata na Hrvatska od strana na stranskite turisti.Doma{nite turisti i nivnite no}evawa vo ovie deset meseci od 2010 godina pridonesoa za namalu-

vawe od 5,7% vo odnos na minatata godina, odnosno od vkupno 1,4 milioni turisti bea ostvareni samo 5,1 milioni no}evawa.Vo mesec oktomvri ovaa godina, vo Hrvatska presto-juvaa 454 iljadi turisti ili za 5,2% pove}e otkolku vo oktomvri minatata go-dina, se veli vo izve{tajot na Dràvniot zavod za statistika.

HRVATSKA GODINAVA JA POSETILE 10 MILIONI TURISTI

Svet / Biznis / Politika18 KAPITAL / 14.12.2010 / VTORNIK

163,5 milijardi kubni metri gas planira da izveze

Gazprom vo Evropa idnata godina

“Dojdov vo [vedska kako begalec, izdava~ koj se zanimava so objavuvawe kako nevoobi~aena borba so Pentagon, za toa kade lu|eto bile bez sloboda, a postoi obid da me obvinat za {pionaà. Jas sum nesre}en i razo~aran so na~inot na koj e zloupotreben {vedskiot sudski sistem.”

XULIJAN ASAN@osnova~ na Vikiliks

� DVA, TRI ZBORA“Evropa, zasnovana na sloboda i demokratija, gi likvidira pri~inite za svojata isklu~itelnost, kako {to e po~itta na razli~nosta i na razbiraweto deka treba da ima pove}e centri na odlu~uvawe, a ne samo eden imperijalen glaven grad.”

VACLAV KLAUSpretsedatel na ê{ka

“I pokraj evropskata kriza, mojata vlada ima{e visoka reputacija. So apsolutna sigurnost moàm da potenciram deka Italija ne e del od ekonomskite problemi vo Evropa. Naprotiv, Italija e sostaven del od re{enieto za dol`ni~kata kriza.”

SILVIO BERLUSKONIpremier na Italija

Ruskiot energetski gigant Gazprom }e go zgolemi izvozot na gas vo Evropa id-nata godina za 7%,

na 150-155 milijardi kubni metri. Potpretsedatelot na upravniot odbor na ruskiot holding, Aleksandar Medve-dev, soop{ti deka do 2030 godina Gazprom potpi{al dolgoro~ni dogovori za ispo-raka na ~etiri milijardi kubni metri gas, {to zna~i deka ovie koli~ini se ve}e prodadeni, prenesuva Rojters. So svoite najgolemi kli-enti, energetskite kompanii E.ON.Ruhrgas, Eni i GDF Suez, Gazprom ve}e ja dogovori i cenata na isporakite.Ovogodine{niot izvoz na Gaz-prom bi moèl da dostigne 145 milijardi kubni metri, {to e za 3,4% pove}e od lani, soop{ti na krajot od oktomvri pretsedatelot na Gazprom, Aleksej Miler. Na po~etokot od godinata ruskiot gigant prognozira{e izvoz od 160,8 milijardi kubni metri, a za 2011 godina - 163,5 milijardi. Za 2012 godina planiran e izvoz od 170,9 milijardi kubni metri gas. Minatata godina Gazprom izveze 140,2 milijardi, a vo 2008 godina 179 milijardi kubni metri priroden gas. Zaradi vremenskite uslovi, Evropa e primorana da ja zgolemi potro{uva~kata na gas, a ne e isklu~eno deka so ovaa tendencija }e bide poddràna stabilizacijata na ekonomiite vo EU, so {to bi se opravdale izvoznite o~ekuvawa na Gazprom.Miler smeta deka vo bliska idnina isporakata na ruskiot gas za aziskiot pazar }e se izedna~i so koli~inite koi

se dostavuvaat vo Evropa. “Evropa, bez somne`, }e bide prioritet za Gazprom, a i u{te dolgo }e bide pazar broj eden. Me|utoa, za mnogu kratok vremenski period koli~inite na ispora~aniot ruski gas na aziskiot pazar moè da go dostignat nivoto na isporaka za evropskite potro{uva~i”, istakna Miler. Toj naglasi deka “zna~eweto na aziskiot pazar moè da se sporedi so zna~eweto na evropskiot”.Prviot ~ovek na Gzsprom ocenuva deka pazarot vo EU e mnogu promenliv, {to ja ote`nuva prognozata za negoviot razvoj i vlijae na obemot na isporaka na ruskiot gas. I pokraj toa, rezultatite na holdingot vo 2010 godina se o~ekuva da

bidat mnogu podobri od 2009 godina."Rusija i EU se vo zaemno sigurno i nezavisno part-nerstvo, vo koe Rusija gi snabduva so priroden gas svoite evropski potro{uva~i. “Vojnite” nastanati za ovoj priroden energens se vo minatato, a vo slednata de-cenija potro{uva~ite nema da stradaat zaradi ovie nesoglasuvawa", neodamna izjavi komesarot za energe-tika na EU, Ginter Etinger. Toj o~ekuva vo 2011 godina da bide pu{ten vo upotreba gaso-vodot Nord Strim, koj treba da gi povrze Rusija i Evropa preku Balti~koto More. Preku ovoj gasovod }e se dostavuvaat najmalku 10% od evropskite potrebi za gas.“Dogovorenite isporaki na

gas od ruskiot Gazprom kon Evropa vo narednite godini }e dostignat okolu 180 mili-jardi kubni metri, a dokolku Evropa ima pogolema potreba od gas, isporakata }e se zgolemuva kontinuirano”, veli zamenikot na izvr{niot direktor na Gazprom, Stan-islav Tsigankov.Toj dodava deka Gazprom, najgolemata ruska kompanija i najgolemiot ekstraktor na priroden gas vo svetot, isto taka e zainteresirana da razvie sorabotka so zemjite od Azisko-pacifi~kiot region, a kako pazari koi najmnogu vetuvaat gi smeta kineskiot i indiskiot pazar. Vo posledno vreme, Gazprom zasileno investira vo stran-skite nafteni i gasni proekti. Pretsedatelot na upravata, Miler, veli deka “Gazprom }e u~estvuva na tenderi, a vo idnina planira pove}ezaedni~ki vloùvawa vo ekstraktiraweto i proizvod-stvoto na gas.” Steknuvaweto so novi sredstva isto taka }e mu go ras~isti patot na Gazprom i ruskoto prisustvo na energetskiot pazar vo Latinska Amerika. Na sli~en na~in na koj Gazprom ja gradi sorabotkata so Zapadna Ev-ropa, ruskiot gigant planira da izgradi infrastrukturna mreà za distribucija na gas kon istokot na Azija. Iako Evropa e protiv ovie planovi na Rusija, taa tvrdi deka toa se pravi vo ime na liberalizacijata na ener-getskiot pazar.

Vo 2011 godina Gazprom }e go zgolemi izvozot na gas kon Evropa za 7%. Kompanijata ve}e potpi{ala dolgoro~ni dogovori za ispo-raka na ~etiri milijardi kubni metri gas do 2030 godina so en-ergetskite kompanii E.ON.Ruhrgas, Eni i GDF Suez

��

STRATEGIJA

GAZPROM GO ZGOLEMUVA IZVOZOT NA GAS KON EVROPA

VASE [email protected]

Dràvite-~lenki na Or-ganizacijata na drà-vi-izvozni~ki na naf-

ta (OPEK) ovaa godina os-tvarija profit od 750 mili-jardi dolari ili za 32% pove}e od minatata godina. Ministrite na dràvite-~lenki na OPEK odlu~ija da ja zadràt proizvod-nata kvota na sega{noto nivo poradi golemi zalihi, ekonomskata nesigurnost, kako i visokata cena na naftata. Dvanaeset~lenata

organizacija naveduva deka vakvata odluka e donesena vrz osnova na prognoz-ite koi pokaùvaat deka pobaruva~kata na surova nafta vo 2011 godina }ese odviva so pobavno tempo od ovaa godina. Vo soop{tenieto od sostanokot na OPEK se spomenuva riz-ikot od zakrepnuvaweto na ekonomijata, kako i bank-rotiraweto na brojni banki {irum Evropa. Isto taka, ministrite na ovie dràvi

dodadoa deka industriski najrazvienite dràvi vo svetot i ponatamu }e se soo~uvaat so problemi od pomalo industrisko proiz-vodstvo i visoka stapka na nevrabotenost. Cenata na naftata vo svetot vo tekot na 2010 godina dostigna prosek od 80 dolari za barel, a dràvite-~lenki na OPEK participiraat na pazarot so 35% od vkupnoto proiz-vodstvo na nafta vo svetot.

DR@AVITE-^LENKI NA OPEK SO PROFIT OD 750 MILIJARDI DOLARI VO 2010 GODINA Ekonomskite prob-

lemi na Portugalija moàt da bidat

re{eni bez pomo{ta na Me|unarodniot monetaren fond (MMF), veli pre-mierot na Portugalija, @oze Sokrates. "Nemame nitu eden problem poradi koj bi se obratile na MMF", potencira{e premierot. Sokrates, ~ija dràva mnogu ekonomisti ja smetaat za potencijalen kandidat za spas od

krizata vo evrozonata, vedna{ po Grcija i Irska, izjavi deka momentalnata kriza vo negovata dràva e od op{t karakter i deka edinstven problem e buxetot za 2011 godina, koj treba da bide kori-giran. Spored negovite procenki, prisustvoto na MMF vo Portugalija dva pati ovaa godina mu donese samo negativno iskustvo. "Toa ne & e potrebno na na{ata vlada. Nie to~no

znaeme {to treba da napravime i nikoj ne ni e potreben da dojde i da ni kaè kako da postapime”, re~e premierot.Portugalija usvoi strogi merki za {tedewe vo buxetot od 2011 godina, vklu~uvaj}i zgolemuvawe na danokot i namaluvawe na platite na dràvnata administracija za 5%, so cel da se namali bux-etskiot deficit od 7,3% vo ovaa godina na 4,6% vo 2011 godina.

PORTUGALIJA JA ODBI POMO[TA OD MMF

Investitorite se opti-misti~ni vo odnos na zakrepnuvaweto

na globalnata ekonomija, kade {to glavni akteri }e bidat dràvite vo razvoj, se veli vo izve{tajot na Agencijata za garantirano multilateralno investirawe na Svetska banka (MIGA). Izve{tajot "Svetskite inves-ticii i politi~kiot rizik" istaknuva deka protokot na stranski direktni investicii (SDI) vo dràvite vo razvoj

se o~ekuva da se zgolemi za 17% do krajot na 2010 godina. Ovie podatoci gi pretstavuvaat proekciite na svetskite biznis-zaednici, kade {to se veli deka se o~ekuva zna~itelno podobru-vawe na protokot na SDI vo dràvite vo razvoj vo na-rednite nekolku godini, kako posledica na padot na SDI od 40% vo 2009 godina. "Vakviot rast na SDI kaj dràvite vo razvoj e dobre-dojdena vest, imaj}i go pred-

vid minatogodi{noto opa|awe. Protokot na SDI naso~eni kon produktivni kapitalni investicii moè da go pot-tikne ekonomskiot rast i da ja namali siroma{tijata", veli potpretsedatelot na MIGA, Izumi Kobaja{i. Od druga strana, politi~kite rizici koi gi zagriùvaat investitorite vo ovie dràvi se goleminata na pazarot, nedostigot od finansii i kvalitetot na infrastruk-turata.

STRANSKITE DIREKTNI INVESTICII VO DR@AVITE VO RAZVOJ ]E PORASNAT ZA 17%

Majkrosoft se obide da go kupi Fejsbuk vo 2007 godina, za

vreme na nivnoto investi-rawe vo socijalnite mreì, tvrdat izvori od ameri-kanskiot tehnolo{ki gigant. Fric Lanman, direktor za korporativna strategija i akvizicii vo Majkrosoft, za vakviot plan progovori na konferencijata za internet i veb-uslugi vo Pariz, minatata nedela. Za vreme na panel-sesijata "Kako da dobie{?”

Lanman spodeli detali za toa kako dogovorot od pred tri godini, pregovaran od Stiv Balmer, kako pretstavnik na Majkrosoft, i Mark Zukerberg, zavr{i so neo~ekuvan kraj. Namesto 15 milijardi dolari isplateni za kupoprodaèn dogovor me|u kompaniite, Majkrosoft se odlu~i da in-vestira 240 milioni dolari vo Fejsbuk uslugite.Spored Laman, koga Balmer gi predloì inicijalnite 15 milioni dolari, Mark

Zukerberg vedna{ gi odbil, potenciraj}i deka ne saka da ja izgubi kontrolata nad Fejsbuk. “Balmer go prifati vakviot odgovor kako pre-dizvik”, naglasil Lanman. Toj se vrati vo Majkrosoft i sozdade plan kako kom-panijata da stane sostaven del od Fejsbuk vo slednite nekolku godini. Ottoga{ po~na i sorabotkata me|u dvete kompanii koi gi sozdadoa ~et-uslugite, docs.com, Bing prebaruva~ot itn..

MAJKROSOFT PONUDIL 15 MILIJARDI DOLARIZA FEJSBUK VO 2007 GODINA

Svet / Biznis / Politika 19KAPITAL / 14.12.2010 / VTORNIK

Bidej}i se soo~uva so najgolemata fi-nansiska kriza vo svojata istorija, Ev-ropskata unija e vo

potraga po novi biznis-dogo-vori i trgovski partneri. Za ostvaruvawe na ovaa cel EU se naso~i kon brzoraste~kite pazari. Najavenite dogovori za slobodna trgovija so In-dija, Rusija i Brazil pret-stavuvaat dokaz deka Unijata gi otvora svoite vrati kon ovie zemji.EU i Indija planiraat do slednata prolet da potpi{at dogovor za slobodna trgovija, koj bi povrzal 1,5 milijardi lu|e, soop{tija vo petokot liderite na EU na sami-tot vo Brisel. Trgovskata razmena me|u EU i Indija sega iznesuva 70 milijardi evra, a liderite se nadevaat deka so ukinuvaweto na 90% od ostanatite carini vred-nosta na trgovskata razmena }e se zgolemi barem za polovina.“Milo mi e {to gi intenzi-viravme pregovorite za dogo-vorot za slobodna trgovija za da go ovozmoìme negovo-to ambiciozno i uramnoteè-no sklu~uvawe naprolet id-

nata godina. Toa }e bide najgolemiot dogovor vo is-torijata na EU i eden od najgolemite bilateralni do-govori vo istorijata, vo-op{to”, soop{ti doma}inot na samitot, pretsedatelot na Sovetot na EU, Herman van Rompuj.Indiskiot premier, Manmo-han Singh, izjavi deka slo-ènite pregovori se nao|aat vo posledna faza i deka na-porite za negovoto ostvaruva-we se zajaknati od dvete stra-ni. Toj o~ekuva dogovorot da bide potpi{an vo prvata polovina od idnata godina.“Dogovorot }e donese ogromna prednost za dvete strani i treba da sodrì dovolno ga-rancii deka indiskite mali pretprijatija i zemjodelci nema na krajot da bidat vo zaguba”, istakna toj.Vo presret na samitot, neo-ficijalni izvori od EU so-op{tija deka idealen period za sklu~uvawe na dogovorot bi bil mart ili april.

TRGOVSKA ZONA OD LISA-BON DO VLADIVOSTOK?!

Neodamna be{e predloèna i trgovska sorabotka me|u EU i Rusija. Ruskiot premi-er, Vladimir Putin, ja dade idejata za pobliska ekonom-ska sorabotka, koja eventu-alno moè da dovede do for-mirawe na slobodna trgovska zona od Lisabon do Vladis-vostok. Iako na prv pogled ovoj predlog im izgleda{e sme{en na evropskite lide-ri, toj mu prethode{e na potpi{uvaweto na memo-randumot za sorabotkame|u ovie dve gole-mi ekonomii, so kojse re{ija golem broj pra{awa me | u EU i Rusija.Minatata go-dina EU od iz-vozot vo Rusija zara-boti 66 milijardi evra itoa od proizvodi kako ma-{ini, transportna oprema,hrana, a potro{i 115 mil-ijardi evra za otkup na ruski proizvodi. Od vkup-niot uvoz na ruski stoki i uslugi vo EU, 77% udel ima-at energijata i gorivata ba-zirani na minerali. Od druga strana, evropskiot blok zavisi od Rusija, bidej}i pokriva edna ~etvrtina od

pobaruva~kata za priroden gas. Deka Rusija e najgolem trgovs-ki partner na EU pokaùvaat podatocite na Federalnata carinska uprava vo Moskva. Razmenata na stoki i uslugi me|u dvete ekonomii porasna za 35% vo prvite devet meseci od 2010 godina i dostigna vrednost od 164,5 milijardi evra.

SORABOTKA SO LATINSKA AMERIKA

Iako pregovorite za slobodna trgovska sorabotka so zemjite od Latinska Amerika, odnosno od blokot Merkosur (Brazil, Argentina, Paragvaj i Urugvaj), se stend-baj, vo naredniot pe-riod se o~ekuva nova runda, i pokraj toa {to brzoraste~kite ekonomii od ovoj region stra-vuvaat od superiorniot ma-

rketing naEU i pro-

da`bata na stoki i uslugi natoj pazar. Unijata, od druga strana, se pla{i od prilivot na poevtini zemjodelski proiz-vodi od Ju`na Amerika, koi }ego preplavat pazarot.Vo ovoj slu~aj, dvete strani ses$ u{te pretpazlivi bidej-}i znaat deka ova partnerstvo nosi golemi rizici. Optimis-tite koi go poddrùvaat ovoj trgovski dogovor velat deka toj }e bide potpi{an do kra-jot na letoto idnata godina, a skepticite predupreduvaat deka e potrebna postroga definicija na opsegot za pri-stap na pazarite. Najgolemite protivnici na ovoj trgovski dogovor se Francija i Irska, poradi stravot od gubewe na plasmanot na svoite zemjodel-ski proizvodi po naplivot od Latinska Amerika.Pregovorite za trgovski dogo-vor me|u Merkosur i EU po~naa vo 1999 godina, no nabrzo be{e zaguben in-teresot. Obnoveni se vo maj godinava.

VASE [email protected]

Za da go zabrza zazdravuvaweto na ekonomijata po najte{kata finansiska kriza so koja se soo~i, EU sega e vo potraga po novi trgovski partneri. Najavenite dogovori za slobodna trgovija so Indija, Rusija i Brazil pretstavuvaat dokaz deka Unijata gi otvora vratite kon ovie zemji

��

TRGOVSKA SORABOTKA ZA IZLEZ OD KRIZATA

EU SE SVRTE KON ZEMJITE OD BRIK!

164,5milijardi evra iznesuva

trgovskata razmena pome|u EU i Rusija

�SVET 0-24 �

...NOVO PARTNERSTVOKina i Kamboxa sklu~ija 15 dogovori

Za vreme na posetata na premierot na Kamboxa, Hun Sen, vo Kina, bea potpi{ani 15 dogovori za sorabotka me|u

ovie dve zemji, najmnogu od niv nameneti za obnovuvawe na energetikata i infrastrukturata.

...ON ZA KLIMATSKITE PROMENIKoj }e im pomogne na siroma{nite?!

Iako zavr{i Konferencijata za klimatski promeni na ON vo Meksiko, a pobogatite zemji se soglasija da im pomog-

nat na posiroma{nite, ona {to zaboravija da napravat e da odlu~at koj na kogo i kolku }e mu pomogne.

...ZAKANANuklearna vojna me|u dvete Korei?!

Severna Koreja v~era ja predupredi Ju`na Koreja deka nejzinata sorabotka so SAD i Japonija moè da predizvika

nuklearna vojna na podeleniot poluostrov. Ju`nokorejskata mornarica v~era po~na petdnevni artileriski ve`bi.

70 milijardi evra iznesuva

trgovskata razmena pome|u EU i Indija

Feqton20 KAPITAL / 14.12.2010 / VTORNIK

1616

Na{ite najuspe{ni rezultati se onie za koi nikoga{ nema da ~uete”, veli edna parola

na Intitutot za krizen me-naxment, so sedi{te vo Ken-taki, SAD. Ovie PR eksperti vo krizniot komunikaciski menaxment rabotat u{te od 1989 godina, pomagaj}i im na kompaniite da planiraat, da se spravuvaat i da gi mini-miziraat {tetite od biznis-krizite. Nivniot godi{en izve{taj ocenuva deka vo tekot na minatata godina To-jota sobra najmnogu naslovi, iako Xeneral Motors i Ford povlekoa avtomobili, kamioni i xipovi poradi razli~ni problemi. Vo januari 2009 godina japonskata fabrika povle~e od proda`ba 1,35 milioni vozila poradi problemi so voza~kite remeni i sistemot na izduvni gasovi. No, za nepolna godina, vo noemvri, Tojota mora{e da povle~e dopolnitelni 3,8 milioni vozila poradi neispravnite pedali za gas. Taa storija stana u{te polo{a vo prvite meseci na godinava {to ja ostavame zad nas. Internacionalnata avto-mobilska kompanija zagubi pari za prvpat vo nejzinata 59-godi{na istorija, a kri-tikite po~naa da udiraat po kompaniskiot imix na kvalitet. I obvinitelite po~naa da podnesuvaat tu`bi koi ne dobija golemo mediumsko pokritie nadvor od Ka-lifornija, no, sekako deka mu pre~ea na kompaniskiot menaxment. Kolektivni tu`bi (specifi~nost od amerikan-skiot zakon) zatropaa na portite na Tojota, so ob-vinuvawe deka kompanijata gi sokrivala dokazite deka nekoi serii od nejzinite avtomobili bile osobeno

smrtonosni vo soobra}ajnite nesre}i. Novinarite koi ja pokrivaat avtomobilskata rubrika ja povikuvaa Tojota da si gi “izmie racete”.

PR ZADNINATA NA SLUÂJOT “TOJOTA”

Po povlekuvawata vo 2009 i 2010 godina, na videlina izleze kompanija koja neodgo-vorno postapila po pove}e predupreduvawa i ̀ albi od klientite, pa neizbe`no be{e taa da se najde vo golema PR katastrofa. Da, iako mnogu-mina bea iznenadeni, japon-skiot gigant Tojota se najde

vo golema PR katastrofa koja gi povredi akciite, reputa-cijata, i glavno proda`bata i udelot na pazarot.Prvo, 4,2 milioni avtomo-bili na Tojota i Leksus bea povle~eni poradi problemi so pedalot za gas koj prediz-vikal nekontrolirano zabrzu-vawe i nekolku soobra}ajni nesre}i. Povlekuvaweto be{e objaveno na 29 septemvri minatata godina. Padot na cenata na akciite na kom-panijata iznesuva{e 12,16% po povlekuvaweto. Potoa, Tojota povle~e 2,3

milioni modeli na avtomo-bili i kamioni proizvedeni vo 2005 godina, dopolnitelno od prethodnite 4,2 milioni. Re~isi 1,7 milioni vozila bea listani za povlekuvawe na dvete listi, ednata od sep-temvri i drugata od januari. Padot na cenata na akciite be{e 20,61%.Najvoznemiruva~ki aspekt vo prikaznata na Tojota e toa {to se pokaà deka kompanijata gi negira{e prethodnite pra{awa za nenamernite problemi so akceleracijata. “Tojota is-

tovremeno gi ignorira{e ili minimizira{e izve{taite za nenadejna akceleracija”, mu re~e pretstavnikot na ameri-kanskata vlast, Edolfus Tauns, na Akio Tojoda, pravnukot na osnova~ot na kompanijata, za vreme na soslu{uvaweto pred Kongresot vo fevruari. Dosega, pet smrtni soobra}ajni nesre}i bea povrzani so problemot na akceleracijata, a drugi 29 fatalni s$ u{te se pod istraga. Na pojavuvaweto pred Kon-gresot, Tojoda iskaà dlabo-ki izvinuvawa, kako {to

bi napravil sekoj razumen direktor na kompanija vo kriza. No, namesto da pra-vime detalna analiza na nastanite koi bea vidlivi za celata javnost, }e se obideme da ja pogledneme zadninata na celata PR katastrofa, kako i lekciite koi moàt da se nau~at od nea.Vo januari 2010 godina nekolku mediumi izvestuvaa deka rakovoditelot na PR sektorot vo amerikanskata podru`nica na Tojota is-pratil i-mejl do drug pret-postaven vo Japonija, vo koj pi{uvalo deka kompanijata mora “da si gi izmie rac-ete”, bidej}i “ne uspeala da gi za{titi klientite so toa {to gi zamol~uva”. Toj i-mejl be{e praten pet dena pred povlekuvaweto, a pret-postaveniot na sektorot, Iri Miler, do krajot na mesecot ja napu{ti kompanijata. Spored “Aso{iejted pres”, vo i-mejlot bile vklu~eni 70 iljadi stranici od doku-menti razmeneti so feder-alnite inspektori. Spored “PR Vik” (PRWeek), ovoj i-mejl pokaùval “zagriènost kaj liderot na odnosite so javnosta na Tojota i prikaz deka spravuvaweto so bez-bednosnite problemi ne bilo uspe{no”. Taka, na 21 januari se slu~i golemoto povlekuvawe. Sledniot mesec, “Dau Xons Insajt” (Dow Jones Insight) pokaà deka mediumskoto pokritie na brendot na Tojota doìvealo seriozen udar otkako najgolemiot avtomo-bilski proizvoditel povle~e milioni vozila. Istitot mesec, Tojota najmi dve PR firmi vo Va{ington. Majk Mi{els, zadolèn za ko-munikacii vo amerikanskata divizija, za “PR Vik” potvrdi deka Tojota gi najmila Glover Park Grup (Glover Park Grup) i Kvin @ilspaj (Quinn Gillespie & Associates), i dvete firmi so sedi{te vo Va{ington. Inaku, dotoga{ se znae{e

�� Vo januari 2009 godina Tojota povle~e od proda`ba 1,35 mil-ioni vozila poradi problemi so voza~kite remeni i sistemot na izduvni gasovi. No, za nepolna godina kompanijata mora{e da povle~e dopolnitelni 3,8 milioni vozila poradi neis-pravnite pedali za gas. Taa storija stana u{te polo{a vo prvite meseci na godinava {to ja ostavame zad nas

PETAR [email protected]

ATAK VRZ JAPONSKATA KORPORATIVNA KULTURA

NAJGOLEMITE PR KATASTROFI VO KORPORATIVNATA ISTORIJA

PRIKAZNI OD WALL STREET

Naskoro pretstoi ta`na nedela za investitorskiot svet . Kompanii koi dolgo vreme

bea del od S&P 500 }e mora da go napu{tat ovoj in-deks i da bidat zameneti so novi. Kompanijata Eastman Kodak, koja celi 74 godini dominira{e vo ramkite na

AMERIKANCIINDEKSOT S&P�� Trite kompanii koi }e go napu{tat ovoj ber-

zanski indeks imaa pazarna vrednost daleku poniska vo odnos na kompaniite koi }e dojdat na nivno mesto

Zaedno so � F5 Networks, Newfield Exploration i Cable-vision se novite “regruti” na indeksot S&P 500.

indeksot Dow Jones, sega }e mora da go napu{ti i S&P 500 ben~markot. No, ne e samo taa. Izdava~ot na dnevniot vesnik The New York Times Co. isto taka go napu{ti stariot S&P 500 indeks. Ovoj indeks }ego napu{ta i farmacevtskata kompanija King Pharmaceu-ticals. No, za razlika od prethodnite dve kompanii,

tie go napu{taat ovoj indeks poradi nivnoto prezemawe od strana na Pfizer. Ona {to e navistina interes-no e koi kompanii }e bidat dodadeni na ovoj indeks. Dvete najnovi kompanii koi }e se priklu~at na ovoj in-deks, gigantot vo prikaùvawe i iznajmuvawe na onlajn TV-videa, Netflix i proizvodite-

�� Dali japonskiot gigant ja sfati potrebata od krizen menaxment?Dali japonskiot gigant ja sfati potrebata od krizen menaxment?

Feqton 21KAPITAL / 14.12.2010 / VTORNIK

“Kapital” po~na so serija napisi za na-jgolemite katastro-fi so koi se soo~ile PR sektorite na golemite svetski kompanii. Doznajte kako tie reagirale vo razli~ni krizni situacii, kade {to zgre{ile vo strate-gijata za odnosi so javnosta, kako i za toa koi se poukite {to moè da se izvle~at.

deka Tojota sorabotuva so PR firmata Pauel Tejt (Powell Tate), dolgogodi{en partner na Japoncite, koj be{e del od timot {to bara{e pov-lekuvawe. Toga{, nekolku industriski insajderi bea na mislewe deka izvr{niot direktor Akido Tojoda ima potreba od mediumsko “{minkawe”. Rojters pi{uva{e deka otkako Tojoda be{e kritikuvan za negoviot angliski jazik, redno e da po~ne da zema lekcii za soobra}ajni nesre}i pred da se pojavi na povtornoto pojavuvawe pred Kongresot. Da, Tojoda mora{e da se

�� Ne be{e iznenaduva~ki toa {to odgo-vorot na To-jota be{e odolèn i nekompeten-ten, bidej}ikrizniot me-naxment vo Japonija e krajno neraz-vien. Vo pos-lednive dve dekadi ne se slu~ilo edna japonska kom-panija dobro da menaxira vo kriza, kritikuva{e “Volstrit ùrnal”

lot na tehnolo{ka, digitalna i procesira~ka oprema za podatoci, F5 Networks, se kom-panii od visoka tehnologija, koi poradi svojot profiten momentum ednostavno se vo centarot na vnimanieto na investitorite i trejderite.Akciite na Netflix porasnaa za neverojatni 250% ovaa godina. Pri~ina za toa bea golemite o~ekuvawa za zarabotkata i proda`bata koi se o~ekuva{e da gi ostvari ovaa kompanija godinava. Nekoi analiti~ari duri predviduvaat prose~en rast od celi 30% godi{no vo narednite nekolku godini.

Sli~na, no ne{to poslaba, e sostojbata i so akciite na F5 Networks, koi porasnaa za celi 164% ovaa godina. Rastot, pak, na zarabotkata vo narednite nekolku godini se procenuva da iznesuva okolu 23%.Naredna kompanija koja }e bide dodadena kon S&P 500 indeksot e mediumskata ku}a Cablevision. Nejzinite akcii godinava porasnaa za re~isi 35%. Analiti~arite, pak, velat deka godinava zarabotkata na kompanijata }e ima rast od 40%, a vo tekot na idnata godina se o~ekuva

ovie zarabotki da porasnat za celi 45%. Naredna kompanija, ~etvrta po red, koja }e bide dodadena kon indeksot S&P 500 e New-field Exploration, kompanija koja se zanimava so proiz-vodstvo i distribucija na nafta i gas.Fond-menaxerite koi posedu-vaat akcii od ovie kompanii velat deka bilo krajno vreme na ovoj na~in da se validira uspehot na ovie kompanii koi silno vlijaele vrz transfor-macijata na ekonomiite i na pazarite.“Svetot postojano se menuva.

ITE ]E GO [MINKAAT P 500

Nekoi kompanii uspevaat da se prilagodat na ovie promeni i uspe{no da rabotat i funkcioniraat. So dodavaweto na ovie kompanii kon S&P 500 in-deksot se dava svoevidno priznanie na nivniot uspeh, no i potvrda za nivnata golemina i va`nost”, veli Dan Bon, partner vo in-vesticiskiot fond Atlanta Kapital, koi poseduvaat akcii od Netflix, F5 Net-works, kako i od Newfield Exploration.Direktorot po marketing i razvoj na biznisot na F5

Networks, Dan Mat, go pot-vrdi ovoj stav na Bon. “Ovaa na{a kotacija vo ramkite na indeksot S&P 500 e istovremeno izvonredno, no i iznenaduva~ko ~uvstvo za mene. So ova u{te edna{ se potvrduva va`nosta na tehnologijata i Internetot vo sekojdnevniot ìvot na lu|eto”, veli Mat.Sepak, va`no e da se istakne deka vo ramkite na indeksot S&P 500, koga se vr{i negova promena, sekoga{ se biraat kom-panii koi posledovatelno prikaùvaat momentum vo

nivniot razvoj. Nivniot rast e samo eden od uslovite za vklu~uvawe na kompanijata vo ramkite na ovoj indeks. Generalno, kriteriumite za vlez vo ramkite na ovoj indeks se odnesuvaat na vrednosta na kompaniite, koja mora da bide najmalku 3 milijardi dolari. Novite ~etiri kompanii koi }e bidat vklu~eni vo S&P 500 indeksot imaat zaedni~ka pazarna vrednost od 10 milijardi dolai. Onie koi }e treba da go napu{tat ovoj indeks imaat vrednost od 1,5 milijardi dolari.

� Spored procenkite, Tojota povle~e vkupno pove-Spored procenkite, Tojota povle~e vkupno pove- }e od 8 milioni vozila od pazarot }e od 8 milioni vozila od pazarot

pojavi pred Kongresot i da odgovara za kompaniskata neodgovornost za bezbednosta na svoite mu{terii, koja, vsu{nost, be{e i najgole-miot faktor da se razvie PR katastrofata. Na pojavuvaweto pred Kon-gresot Tojoda upati serija izvinuvawa i vetuvawa, iz-javuvaj}i deka }e stori s$ {to e potrebno za “da ja izdigne bezbednosta na povi-soko nivo”.Z a v r em e n a n e g o v o t o svedo~ewe pred kongresniot komitet toj veti deka }e kreira nova pozicija vo kompani-jata, direktor za bezbednost na proizvodot, i deka }e gi isplati klientskite tro{oci za popravki povrzani so povlekuvaweto. Sepak, vo

me|uvreme, analiti~arite iz-javuvaa deka reputacijata na Tojota }e go pogodi nivniot udel na pazarot vo narednite meseci.Iako direktorot go napra-vi toa {to treba{e da go napravi porano, izve{tajot na JuGov (YouGov), Brendindeks (BrandIndex), ~ii podatoci bea objaveni vo magazinot “PR Vik”, vo vremeto na katastro-fata, objavi deka Tojota se spu{tila na rejting od -17,1, {to, vsu{nost, ja pravi edna od najlo{o percipiranite avtomobilski kompanii vo istraùvaweto na Brend-indeks. Ova istraùvawe ja determinira percepcijata so dnevna anketa na izbranici. Spored toga{nite podatoci, japonskiot gigant se najde i

zad Hamer (Hummer). Inter-esen be{e podatokot deka kompanijata samo pred dve nedeli od istraùvaweto imala pozitivna percepcija so rejting 28.Povlekuvaweto na Tojota s$ u{te predizvikuva mas-ovno mediumsko vnimanie, so kritiki koi velat deka avtomobislkiot proizvoditel ne komuniciral za vestite da dobijat navremenost ili jasnost.Vo avgust godinava, najv-lijatelniot vesnik vo SAD, “Wujork tajms”, objavi napis so naslov “PR lekcii od BP, Goldman i Tojota”, {to neposredno definira{e deka japonskiot gigant se na{ol vo PR katastrofa od najgolemi razmeri, dokolku se zeme

goleminata na drugite dve katastrofi. Vo analizata bea vklu~eni nekolkumina profesionalci za komunikacii, vklu~itelno i Hauard Rubin{tajn, a tekstot dava{e pogled na pogre{nite ~ekori {to gi prezela sekoja od ovie kom-panii oddelno, kako i pre-dizvicite so koi se soo~ile komunikaciskite timovi. Potvrduvaj}i gi novite tren-dovi, vesnikot se povikuva{e i na odredeni komentari na Tviter. “Kako {to kaùva op{toprifatenata mudrost, trite kompanii {to bea vo centarot na ovie fijaska gi vlo{ile problemite so nevnimanieto kon utvrde-niot protokol: koga prika-znata e lo{a, vedna{ se obelodenuva, vklu~itelno i najlo{ite delovi, osven ako kompanijata ne saka da vleze vo smrtnata spirala na izgubeniot kredibilitet”, potseti “Wujork tajms”.

KRITIKI I POUKI Deka krizata pri nekomu-nikacija moè da zafati ~udni pravci dokaùva i kritikata na “Volstrit ̀ ur-nal”, vo koja novinarot, isko-ristuvaj}i go celiot mete` okolu japonskiot gigant, uspea da ja napadne kompanijata i na druga osnova. “Vo Japonija ima edna pogo-vorka. “Ako smrdi, stavi mu kapak”. Za àl, se ~ini deka ova be{e nastapot na Tojota vo odnos na krizata - prvi~no gi odrekuva{e, minimizira{e i ublaùva{e problemite {to se pojavija so ko~nicite koi ne ko~at i pedalite za gas koi sami upravuvaat. Pretsedatelot na kompanijata, Akio To-joda, vnuk na osnova~ot, be{e “izguben vo prostorot” dve nedeli, a kompanijata be{e pomalku komunika-tivna za kriti~nite bezbed-nosni problemi, rizikuvaj}i ja doverbata kaj klientite {irum svetot”, pi{uva{e “Volstrit ̀ urnal”. Ova be{e PR ko{mar za Tojota, bidej}i nivniot brend be{e sinonim za kvalitet i sigurnost i sekoga{ be{e pozitivno kritikuvan od ekonomskite novinari. Ovojpat, “Volstrit” kritikuva{e i za krizniot menaxment vo kompanijata. “Ne be{e iznenaduva~ki toa {to odgovorot na Tojota be{e odolèn i nekompetenten, bidej}i krizniot menaxment vo Japonija e krajno nerazvi-en. Vo poslednive dve dekadi

ne se slu~ilo edna japonska kompanija dobro da menaxira vo kriza. Japonskite firmi ~esto gledaat da gi sokri-jat ili odbegnat faktite, a lu|eto koi komuniciraat so mediumite i javnosta ~esto gi nemaat informaciite koi se potrebni za da ja zavr{at nivnata rabota. Otsustvoto na struktura koja brzo }e prenese aùrirani infor-macii do vrvniot menaxment go popre~uva navremeniot i adekvaten odgovor. Toa go pravi menaxmentot nep-odgotven da se spravuva so pra{awata na mediumite i prikaùva imix na grubost i indiferentnost”, hrabro kritikuva{e vesnikot. No, koga “Volstrit ùrnal” kritikuva, sekoga{ nudi i re{enie. Spored vesnikot, ovaa kriza & nudi mo`nost na Tojota da ja reformira svojata korporativna kultura i da ja podobri garancijata na kvalitetot. Ova moè da se napravi so pogolema foku-siranost kon potro{uva~ite, so upotreba na dvonaso~en protok na informacii i fidbek, podobruvawe na ko-rporativnoto upravuvawe so nazna~uvawe na nadvore{ni, nezavisni direktori, kako i so prifa}awe na krizniot menaxment kako ne{to pogo-lemo od posledna misla. Pokraj lo{ite kritiki, pre-tsedatelot na Institutot za krizen menaxment, spomenat na po~etokot na tekstov, Leri L. Smit, vo eden natpis od negoviot blog simnuva{e kapa na li~nosta ili timot koj na japonskiot gigant mu predloìl suspendirawe na proizvodnite 8 modeli so potencijalni gre{ki na pedalite za gas, a istovre-meno be{e impresioniran od licata koi nosat odluki vo kompanijata, poradi nivnoto re{enie za stopirawe na proizvodstvoto dodeka ne se popravi problemot. Den Hiks, pak, postar konsultant od Institutot, izrazi impresija za vebsajtot koj go otvori kompanijata so specijalna namena za povlekuvaweto, a na koj moè da se pro~itaat site vesti povrzani so toa. Na nekoj na~in, takvata transparentnost sozdava doverba vo kompanijata.

Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete kako se prizemji avionskata kompanija Xet Blu, letaj}iniz turbulentnite PR katastrofi

� Izvr{niot pretse-Izvr{niot pretse-datel, datel, AKIO TOJODA,AKIO TOJODA, dobi ogromen broj kri-dobi ogromen broj kri-tiki za negovoto spra-tiki za negovoto spra-vuvawe so krizatavuvawe so krizata

� Mediumite go kritiMediumite go kritikuvaa nastapot predkuvaa nastapot predKongresotKongresot

22 KAPITAL / 14.12.2010 / VTORNIKRabota / Proda`ba / Finansii / IT

JAVEN SEKTORIzvor: DnevnikObjaveno: 07.12.2010-14.12.2010Ministerstvo za zdravstvo objavuva oglas za rabotni mesta za rabota na proekt za rekonstukcija i dogradba na objektite na javnite zdravstveni ustanovi: 1. Specijalist za finansii i administracija-1 izvr{itel 2. Izvr{itel za javni nabavki. Oglasot trae 5(pet) dena od denot na objavuvaweto na oglasot. Prijavite treba da se dostavat na slednata adresa: Ministerstvo za zdravstvo na RM Ul.50-ta divizija br.6 1000 Skopje

GRADE@NI[TVOIzvor: Dnevnik Objaveno: 07.12.2010-21.12.2010Cementarnica USJE A.D.- Skopje, bara da vraboti: Diplomiran Ma{inski Inèner VSS/VII stepen. Kompletnata dokumentacija treba da se dostavi najdocna do 21.12.2010 godina na adresa: Cementarnica USJE A.D. Skopje, Slu`ba za ~ove~ki resursi i kadrovski raboti, Ul.Prvomajska bb, 1000 Skopje ili na E-mail:[email protected]

OBRAZOVANIEIzvor: VremeObjaveno: 09.12.2010-21.12.2010Privaten Univerzitet za Turizam i menaxment objavuva konkurs za izbor na nastavnici i sorabotnik na Univerzitetot. Konkursot trae 8(osum) dena. Prijavite treba da se dostavat vo arhivata vo prostoriite na Univerzitetot za turizam i menaxment Skopje so sedi{te na ulica Bulevar Partizanski odredi broj 99. Za eventualni podetalni informacii zainteresiranite kandidati moàt da se javat na telefon 023093209 ili na mobilen telefon 076404064.

PROIZVODSTVOIzvor: DnevnikObjaveno: 09.12.2010-14.12.2010Xonson meti objavuva oglas za vrabotuvawe na asistent za carina i transport. Dokolku ste zainteresirani ispratete go Va{eto CV i pismo za motivacija na angliski jazik na slednava e-mail adresa: [email protected] Kraen rok na dostavuvawe:14 Dekemvri, 2010.

CARINA, [PEDICIJAIzvor: Ve~erObjaveno: 10.12.2010Carinska Uprava na Republika Makedonija objavuva javen oglas broj 7/2010 za vrabotuvawe na carinski slu`benik vo Carinska Uprava Popolnetite prijavi (dokumentacijata prilog kon prijavata) kandidatite se dol`ni da gi dostavat isklu~ivo po po{ta na slednata adresa: Carinska uprava Sektor za upravuvawe so ~ove~ki resursi (so naznaka za oglas broj 7/2010) ul.„Lazar Li~enovski” br.13-1000 Skopje. Rokot za dostavuvawe na prijavite iznesuva 20 dena.

BANKARSTVO/FINANSIIIzvor: DnevnikObjaveno: 10.12.2010KPMG Makedonija za svoj klient bara kandidati za pozicija: Finansiski kontrolor. Zainteresiranite kandidati za ovaa pozicija treba da ispratat CV i propratno pismo na Angliski na [email protected] KPMG Dooel Soravia Centar Skopje 7 sprat, ul.Vasil Axilarski bb, Skopje.Datumot na zatvarawe na aplikaciite e 23 dekemvri 2010.

Izbor na aktuelni oglasi

Izbor na aktuelni oglasi

Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: [email protected]

RABOTA �

TENDERI �

REVIZORSKI I DRUGI �

FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA �

PO PROMOTIVNI CENI!

SAMO VO

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

23KAPITAL / 14.12.2010 / VTORNIK Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO

(72 ÂSA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansisko-to smetkovodstvo.

Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS.

Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek.Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopjetel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: [email protected]; [email protected] www.kds.com.mk

SINERGIJA PLUS – PRV CENTAR ZA FINANSISKA PISMENOST VE POKANUVA NA:

MINI SEMINAR – RE[ENIE ZA VA[ATA FINANSISKA IDNINA

Seminarot e kreiran da vi ponudi soodvetno �re{enie na sekojdnevnite “finansiski glavobolki” i da ve predizvika da razmisluvate za va{ata finansiska idnina. Istiot po~na promotivno da se odrùva besplatno vo mesec septemvri i do sega go posetija nad 350 zadovolni u~esnici. Promocijata prodolùva do novata godina.

“15 godini sum prijaven i vraboten, do sega ne bev svesen kade i kolku upla}am za mojata idnina. Sega mi e kristalno jasno, Vi blagodaram.” – Nikola P., u~esnik na seminarot.

“Dva ~asa pominati vo prakti~na edukacija i dobivawe na korisni informacii” – Dejan K.

MESTO NA ODR@UVAWE: Sinergija Plus – prv centar za finansiska pismenost vo R.MakedonijaUl”Leninova 64-A/2” – Skopje

VREME: Sekoj ponedlenik od 19:00~.

KONTAKT ZA INFORAMCII I REZERVACIJA NA UÊSTVO:

Tel. 02 55 11 [email protected]

www.sinergijaplus.com

Obuka na tema Smetkovodstvo

Oblast: FinansiiTermin: 15 Dekemvri 2010Vremetraewe : 60 ~asa (3 meseci)

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.cosmoinnovate.com.mk/smetkovodstvo-obuka.htmlOpis na obukata

Kako idni rabotnici, sopstvenici na mal �

biznis ili pretpriema~i, kandidatite na obukata za smetkovodstvo }e nau~at prakti~no da go vodat smetkovodstvoto na svoite pretprijatija.

Na obukata }e se obrabotat slednite temi:

kompjutersko i klasi~no smetkovodstvo �

inventar i bilans vo firmi �

smetki - konta �

evidencija - aktiva i pasiva �

na bilans na sostojbapodgotovka na plati �

periodi~na i godi{na presmetka �

KOSMO Inovativen CentarJane Sandanski 113, 1000 Skopje(02) 244 8077, 244 [email protected]

KOSMO Inovativen Centar

24 KAPITAL / 14.12.2010 / VTORNIKObuki / Menaxment / HR

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili [email protected]

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Offi ce Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena namakedonskite delovni i drugi subjekti. Kursot e namenet za kandi-dati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ÂSA)

Kursot gi opfa}a slednite oblasti :Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik;

Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija.

Upisot e vo tek.Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopjetel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: [email protected]; [email protected] www.kds.com.mk

OBUKA ZA HALAL I KO[ER

Obukata pretstavuva odli~na mo`nost kompaniite detalno da se zapoznaat so zna~eweto na Halal i Ko{er, {to se opfa}aat ovie poimi, kakva konkurentska prednost nudat, za koi proizvodi i uslugi e nameneta, kako i ekonomskoto zna~ewe na ovie standardite za sekoja kompanija. NA OBUKATA SE PREPORAÛVA DA PRISUSTVUVAAT KOMPANII KOI RABOTAT VO:

Prehranbeno-prerabotuva~ka industrija: mesna, mle~na, �ìtna, bezalkoholna, konditorska, konzervnaUgostitelski objekti �Higiensko-sanitarna i kozmeti~ka industrija �So predmeti za op{ta upotreba �Uslugi (finansii, bankarstvo, trgovija, ugostitelstvo i dr.) �

ZO[TO HALAL? Vo uslovi na svetska kriza, pazarot na Bliskiot Istok nudi potencijalna mo`nost za proda`ba na makedonskite proiz-vodi. Svetskiot pazar na HALAL proizvodi na godi{no nivo pravi promet od 850 milijardi amerikanski dolari, i e eden od najbrzo raste~kite pazari vo svetot so dosega{na stapka na rast od 40 otsto, a idniot rast se procenuva na 50 otsto, godi{no. Ekonomiite na Saudiska Arabija, Bahrein, Obedineti Emirati, Katar, Oman i Kuvajt, teàt 715 milijardi dolari. Re~isi 70 otsto od Muslimanite vo svetot gi sledat HALAL-principite.

ZO[TO KO[ER?Implementacijata na Ko{er-principite i sertifikacija na istite, ne samo {to otvora mo`nost za direkten plasman na proizvodite vo Izrael i zemjite so ìteli od evrejska veroispovest, tuku obezbeduva pristap do razli~ni religiski i drugi grupi na potro{uva~i kako muslimani, budisti, adventisti, vegeterijanci, vegani i drugi ekolo{ki svesni potro{uva~i kako i potro{uva~i koi se alergi~ni na laktoza i onie koi se vo potraga po sertificiran kvalitet.

KOGA I KADE?23 i 24 dekemvri, 2010 godina02 / 3211 - [email protected]

KONSALTING I TRENING CENTAR KLU^ - SkopjeVa{iot klu~ za uspeh!

25KAPITAL / 14.12.2010 / VTORNIK Konferencii i saemi

Na 16 i 17 fevruari 2011 Saem i Nastan za tehnolo{ka i biznis sorabotka, vo [panija

EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA 2 VO VALENSIJA

Stopanskata komora na Makedonija - EIICM organizira poseta na Vtoriot saem za tehnolo{ka i delovna sorabotka. Nastanot }e se odrì vo Valensija na 16 i 17 fevruari 2011 godina, za vreme na zaedni~kite me|unarodni saemi:

EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA: Saem za energii; ECOFIRA: Saem za voda, po~va, vozduh, otpad i nivni tehnologii i uslugi i EFIAQUA: Saem za efikasno vodostopanstvo. ROKOVI:

do 3 fevruari 2011 godina: registracija i podnesuvawe na profili; �

do 9 fevruari 2011 godina: barawa za bilateralni sredbi. �

POVEЌE INFORMACII ZA SAEMITE:

EGÉTICA - EXPOENERGÉTICA: www.egetica-expoenergetica.com ECOFIRA: www.feriavalencia.com / ecofira EFIAQUA: www.feriavalencia.com / efiaqua

Veb-sajt na Vtoriot nastan za tehnolo{ka i delovna sorabotka: http://www.enterprise-europe-network.ec.europa.eu/public/bemt/home.cfm?eventid=2460

VLEZOT I UÊSTVOTO NA SAEMOT SE BESPLATNI.

KONTAKT: Lazo Angelevski proekten konsultant tel: (02) 3244090 [email protected]~e Jovanovska proekten konsultant tel: (02) 3244060 [email protected]

Od 21 do 23 januari 2011 godina vo Virovitica, Republika Hrvatska

“VIROEKSPO 2011’’

Stopanskata komora na Makedonija organizira nastap i poseta na zainteresirani makedonski kompanii na 16. Me|unaroden saem na ekonomijata, zanaet~istvoto i zemjodelstvoto “VIROEKSPO 2011’’ vo Virovitica, Republika Hrvatska, na koj{to na{ata zemja u~estvuva kako zemja-partner. Prostorot za stopanstvenicite-izlaga~i od Makedonija }e bide besplaten, a goleminata na izlo`beniot prostor }e zavisi od potrebata i brojot na izlaga~ite.

Se izloùvaat proizvodite od metalnata, tekstilnata, grade`ni{tvoto i drvnata �industrija, zemjodelskite i prehranbenite proizvodi, kako i najnovite dostignuvawa vo avtomobilskata industrija, kako i ponudite na uslu`nite dejnosti od oblasta na bankarstvoto i turizmot, tradicionalno se prisutni na ovoj saem vo koli~ina i asortiman, koi gi zadovoluvaat globalnite biznis-potrebi na izlaga~ite.

Vo ramkite na odrùvaweto na Saemot se planira da se odrì i biznis-forum, �dokolku postoi interes od makedonskite kompanii, za {to e potrebno prethodno izvestuvawe do organizatorot, kako i kulturni slu~uvawa.

Stopanskata komora na Makedonija gi povikuva site zainteresirani makedonski kompanii da go prijavat svoeto u~estvo na Saemot “VIROEKSPO 2011’’ , najdocna do 15 dekemvri 2010 godina.KONTAKT:Venera Andrievska Vlatko StojanovskiTel:3244037 Tel:3244004Faks: 3244088 E-mail:[email protected] E-mail:[email protected]

Online kursevi po angliski jaziknon stopGo! EnglishMak

Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SATsekoj 1vi i 15ti6 sedmiciObrazoven Informativen CentarFinansisko izvestuvawe za mali i sredni entitetivtora dekada na DekemvriPrimeko

Tehni~ka analiza na akcii15.12 - 16.12.10PrimekoSmetkovodstvo15.12.10Kosmo Inovativen CentarObuka za deloven asistent15.12.2010CS GlobalRe{avawe problemi i odlu~uvawe16.12.10ESP

Kreativno razre{uvawe na problemi17.12 - 18.12.10CDS - Centar za delovna sorabotkaUpravuvawe so vreme17.12.2010CS Global Strate{ko planirawe17.12 - 18.12.10ESPSpojuvawe i pripojuvawe (M&A)

17.12 - 18.12.10PrimekoKomunikaciski i prezentaciski ve{tini17.12-18.12.10Triple S Learning

Obuka za kariera18.12 - 19.12.10CS GlobalObuka za polagawe na pravosuden ispit (sesija Oktomvri 2010)20.12.2010

Eurisk KonsaltingObuka za ~ove~ki resursi (osnovno nivo)20.12 - 23.12.10CS GlobalRazvivawe talenti21.12 - 22.12.10M6 Edukativen CentarMotivacija23.12.10ESP

Trudovo pravo i za{tita pri rabota25.12.2010Kosmo Inovativen Centar Efektivna komunikacija pri proda`ba25.12 - 26.12.10CS Global

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

26 KAPITAL / 14.12.2010 / VTORNIK

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. Direkcija za tehnolo{ki industriski razvojni zoni

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAIzvedba na geomehani~ki i hidromehani~ki �istra`ni raboti za formirawe na TIRZ vo Ki~evo, Strumica, Struga i Kriva Palanka.Link: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=53ce919b-98d2-456c-a323-6d4ccb556946&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Op{tina Gevgelija1.

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKADovr{uvawe na Rekonstrukcijata na objektot na �spomenikot na kulturata „Amam” vo Gevgelija.Link: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosi-eRPP.aspx?EntityId=8c6dbaac-5235-4b5f-8836-acaf993f68a2&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. Fond za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAMobilna telefonija. �

Link: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=c461bc38-0ad0-4eaf-8aeb-d32aa57960bf&Level=2


PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. Direkcija za za{tita i spasuvawe

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAServisirawe na motorni vozila za �2011 godina – po specifikacijaLink: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=f5aef1ab-ef38-4b06-96ea-224-cd381f51c&Level=2


PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. Narodna banka na Republika Makedonija

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKANabavka na inènerski uslugi i proektantski �uslugi i nadzor na grade`no zanaet~iski rabotiLink: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=a593feed-6fa4-4eda-b3ac-e2533d736a17&Level=2


PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. Dràven univerzitet GOCE DELЧEV [tip

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKANabavka na mebel za opremuvawe na fakulteti �Link: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=a0ef4ce7-461f-4759-84dc-87-e2b15db62d&Level=2


DOG0OVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Negotino

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAIzrabotka na urbanisti~ki planovi �

Link: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosi-eRPP.aspx?EntityId=33752d03-a70e-4efe-8294-4ace76fde8b7&Level=2


DOG0OVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. Radovi{ - organ na op{tinata

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAIzgotvuvawe na osnovni proekti �za potrebite na op{tina Radovi{.Link: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=e6da517d-dfbf-4279-8c5a-83407-db11568&Level=2


DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAParterno osvetluvawe na parking prostor �vo Transporten centar-SkopjeLink: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=6675b560-2746-4d2d-9b86-91684-e424eca&Level=2


DOG0OVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javna Zdravstvena ustanova ZDRAVSTVEN DOM NA SKOPJE CO Skopje

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKANabavka na usluga za popravka �i servisirawe na medicinski aparatiLink: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=7b1cf4e2-6c60-4019-b3c3-780e7d7c71ec&Level=2


DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Tetovo

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAGrade`no-zanaet~iski raboti vo �zgradata na Op{tina TetovoLink: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=2e760558-5cf8-4742-ba4c-788-b3b3232c7&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Grad Skopje1.

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAIzrabotka na Osnoven proekt za instalacija na �opti~ka mreà za povrzuvawe na 28 semaforski kontroleri vo centralnoto gradsko podra~jeLink: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosi-eRPP.aspx?EntityId=37a7cdc2-23f3-4dd8-b779-2-a1c5e482b78&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. JZU Klini~ka bolnica Bitola

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKATelefonska centrala �Link � : https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=3aa9b9e5-b90d-47c1-b8be-1-ab5031fd281&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: JKP Vodovod Bitola1.

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAVodovoden materijal �

Link � : https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=91097020-141f-4d2a-834d-cd9414e3e008&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: JZU Institut 1. po belodrobni zaboluvawa kaj decata Kozle Skopje

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKANaziv na dogovorniot organ: 2. Centar za razvoj na Jugozapadniot planski regionLink: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosi-eRPP.aspx?EntityId=f85ffbfe-abd7-4da2-a0bb-dcc73b9e8274&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za kultura1.

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAIzrabotka na vitra` pod centralnata kupola i �izrabotka na izvedben proekt za konstrukcija na vitraòt na objekt „Muzej na makedonskata borba za dràvnost i samostojnost „Muzej na VMRO i Muzej na `rtvi od komunisti~kiot reìm”Link: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=6feb6e15-cdf1-4d91-a0d1-de6143d4d699&Level=2


DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Dràven Studentski Dom Branko Stanoevi} - Gostivar

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAKonzervirani, pakovani, kolonijalni, higienski, mleko �i mle~ni proizvodi i dr. prehrembeni proizvodiLink: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=bb1aefd0-bb3c-4989-abc6-5-f6bf9d18560&Level=2

KAPITAL TENDERI

KAPITAL TENDERI

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII! PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili [email protected]


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. JZU Op{ta bolnica Ki~evo

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKALekarstva i potro{en medicinski materijal �

Link: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=b78ee5aa-02a8-4dfe-ae18-1-a61d948abc9&Level=2

Tenderi

Fun Business 27KAPITAL / 14.12.2010 / VTORNIK


Se veli deka slikata vredi iljada zborovi, pa moèbi ovaa iz-reka objasnuva zo{to slikite se poskapi i

od najvrednite knigi. Sepak, ni{to ne moè da ja prikaè vistinskata sostojba na umot na avtorot kako {to toa moàt da go napravat vnimatelno sostavenite re~enici, osobeno ako majstorot gi zapi{al so sopstvenata raka. Mnogumina znaat odli~no da gi procenat mislite na avtorite i za niv da dadat mnogu pari. Bil Gejts, na primer, dal 30 milioni dolari za edna kniga. No, ima u{te bezbroj najskapi i najprodavani knigi koi visokite sumi naj~esto gi postignuvaat na aukcii i sli~no. Vo momentov, desette najprodavani knigi na svetot imaat ceni koi se dviàt od 3 do okolu 30 mil-ioni dolari, sumi koi ne se za potcenuvawe, voop{to.

GUTENBERGOVATA BIBLIJA

Ova e prvata ispe~atena kniga na svetot vo 1456 godina. Se

NAJDOBRO TAKSIWWW.POTRCKO.MK

DA GI OSTAVI[ SITE ZAD SEBE, NE E SAMO BRZINA

NAJSKAPI KNIGI

ZBOROVI VREDNI MILIONI

K O M E R C I J A L E N O G L A S K O M E R C I J A L E N O G L A S

� GADGETS

ZIPO GREJA^

Ako ste pu{a~, toga{ znaete {to i koj e Zipo i verojatno minuvate mnogu vreme nadvor pred kafi~ot na ladnoto, tresej}i se dodeka si ja pu{ite omilenata cigara. E, pa, momcite od Zipo pronajdoa super na~in da vi gi grejat

racete dodeka go pravite toa. Ovaa naprava raboti na standardno “gorivo” za zapalka, se vklu~uva so kop~e i drì toplina do 12 ~asa.Odli~no e ako minuvate pove}e vreme rabotej}i na ladno ili za praznicite na skijawe ili ako planirate da odite nekade na planinarewe. [tom go aktivirate, stavete go vo vnatre{niot xeb od jaknata i dobivate ~uvstvo deka vi go gree celoto telo. [to ima pokoris-no na vakvo sne`no vreme.

Nacionalnata ko-{arkarska aso-cijacija (NBA) e mestoto kade { t o s e o b e -

dineti najkvalitetnite, no i najdobro platenite ko{arkari od Zemjinata topka. Spored visinata na platite na igra~ite, NBA e “najdare`livata” liga vo svetot, bidej}i, soglasno kolektivniot dogovor, debi-tantite i veteranite imaat zagarantirani primawa, dodeka za golemite yvezdi samo “neboto” e limit.Limitot na karierata na Entoan Voker, porane{niot ko{arkar na Bos ton Seltiks i Dalas Maveriks, se zaraboteni 110 milioni dolari. Nekoga{niot Ol-star be{e eden od onie ko{arkari koi imaa “mamutski” dogovori so klubovite, no svoevremeno toj be{e ekskluzivec na nekolku internacionalni

NBA

KO[ARKARSKI BANKROT

SR\AN IVANOVI][email protected]

I pokraj golemite pari {to se sleale na negova smetka, Entoan Voker denovive be{e prinuden da proglasi bankrot. U{te polo{o e {to toj prizna i deka se “davi” vo dolgovi, koi ja nadminaa brojkata od 12 milioni dolari

��

NBA yvezdite zarabotuvaat ogromni �pari, no poznati se i kako golemi tro{a~i

brendovi.Sepak, i pokraj golemite pari {to se sleale na ne-gova smetka, Voker denovive be{e prinuden da proglasi bankrot. U{te polo{o e {to toj prizna i deka se “davi” vo dolgovi, koi ja nadmi-naa brojkata od 12 milioni dolari. Pri~ina za ste~ajot na Entoan se komarot, lo{oto investirawe, prekumernoto tro{ewe, no i golemata dare`livost kon prijatelite i semejstvoto.“[to da pravam? Investirav vo nedvi`nosti vo vreme na recesija i propadnav. Moite kompanii poseduvaat ogromna vrednost vo ku}i i stanovi, koi vo momentov ne vredat ni{to. ]e mora da platam nekoi dolgovi vo momentov,

koi }e me stavat vo mnogu neprijatna finansiska sos-tojba”, izjavi Voker.Inaku, pritisnat od s$ pogolemite dolgovi, toj se soglasi da stane del od t.n. razvojna liga na SAD, kade {to nastapuvaat pomalku poznati veterani. Igra~ite vo ova prvenstvo zarabotuvaat vo prosek po 30.000 dolari, {to e pomalku od platata na Voker {to svoevremeno ja dobiva{e za samo eden

Deka knigite se moèbi edni od najvrednite spomenici i ~uvari na istorijata govorat ovie dela ~ija vrednost dostignala i do nekolku milioni dolari

��

pretpostavuva deka denes ima samo 180 primeroci od nea, od koi nekoristeni se okolu 21. Samo eden prim-erok vredi okolu 25 i 35 milioni dolari. Imeto go dobila spored osnova~ot na pe~atarskata ma{ina, Johan Gutenberg, koj ja delel sudbi-nata so mnogubrojnite golemi umovi od negovoto vreme, za koi op{testvoto nemalo sluh. Umrel siroma{en i slep vo 1468 godina. Gutenbergovata Biblija bila izdadena na latinski jazik, a podocna e ukrasena so minijaturi i inicijali. Ispe~atena bila na 1.282 stranici vo tira` od okolu 200 i 300 primeroci.

“KODEKS LESTER”Knigata e naslovena po Tomas Koku, grof od Lester. Ima 72 stranici i datira od 1717 godina. Sopstvenikot na majkrosoft, Bil Gejts, vo 1994 godina ja kupi za 30,8 milioni dolari, poradi {to zasega e najskapata prodadena kniga dosega. Taa gi sodrì skicite i nau~nite bele{ki na

Leonardo da Vin~i za vodata, karpite, fosilite, vozduhot, svetlosta. Interesno e toa {to Gejts knigata ja prefrlil na CD rom.

“PRVOTO FOLIO”Stanuva zbor za prvata edici-ja na [ekspirovata pretstava, koja datira od 1623 godina. Ja podgotvil samiot [ekspir, a ja objavile negovite kolegi Xon Hemings i Henri Kondel sedum godini po negovata smrt. Sodrì 36 dela od koi 20 se avtenti~ni. Prvata edicija bila prodadena za 22,6 mil-ioni dolari.

“PTICITE NA AMERIKA”

Knigata na amerikanskiot ornitolog i slikar Xon Xejms Odibon bila prodadena vo 2000 godina za rekordni 8,8 milioni dolari, od strana na eden {eik od Katar, koj gi kupil site 120 primeroci od istata. Knigata naskoro bi trebalo povtorno da se najde na aukcija, zaedno so zbirkata na [ekspir “Prvo folio”. Za knigata na Odibon se veli

deka e najdobrata slikovnica na site vremiwa i se pret-postavuva deka na aukcija }e se prodade za pove}e od 9 milioni dolari. Knigata, so visina od re~isi eden metar, ima sliki od ptici vo prirodna golemina i vo Amerika uìva status na nacionalen spomenik.

TRAKTAT ZA OVO[KITE”Knigata objavena vo 1768 godina e delo na francuski botani~ar, koj detalno prikaàl 16 vidovi ovo{je, nivnite sorti i seto toa prosledeno so ilustracii. Vo 2006 godina bila prodadena vo Brisel na aukcija za 4,5 milioni dolari.

“KOSMOGRAFIJA” NA PTOLOMEJ

Vredna okolu 3,9 milioni dola-ri, nastanala me|u 90-ta i 170-ta godina. Se zanimavala so geocentri~na koncepcija na vselenata (Zemjata e vo centarot na svetot), koja, iako Kopernik ja pobil, kako i teorijata za po-leto, koja gi povrzuva horoskopot i zakonot za fizikata (teorijata za ~etiri elementi), stanuva s$ pove}e aktuelna.

110 milioni evra zarabotil

Entoan Voker vo tekot na svojata kariera, a denovive objavi

bankrot

me~ vo NBA ligata. Inaku, Voker ne e edinstveniot od svojata bran{a koj se soo~il so bankrot. Alen Ajverson neodamna be{e prinuden da igra za tur-skiot Be{ikta{, bidej}i najgolemiot del od negoviot imot vo SAD propadna vo dolgovi. Sli~na be{e i situacijata so golemiot Skoti Pipen, ~ii gran-diozni vloùvawa bea progoltani od krizata

TOP 100

� PREMIUM PROIZVODI - NOVITETI KOI MO@ETE DA GI NAJDETE I KUPITE VO MAKEDONSKITE PRODAVNICI

� AVTOMOBILSKI TRENDOVI VO 2011

� KOI SE EKSKLUZIVNITE NOVOGODI[NI DESTINACII [TO SE NUDAT I BARAAT VO MAKEDONIJA?

� TAG HEUER, 150 GODINI AVANGARDA

ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ÎTAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG BIZNIS STIL KOJ ]E IZLEZE NA 31 DEKEMVRI 2010 VO KAPITAL.

NA 31 DEKEMVRI SPECIJALEN PRILOG

BIZNIS STIL

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: [email protected]; TEL: 02 2551 441;LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI

KAPITAL MEDIA GROUP DOOP-FAH 503 1000 SKOPJETEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

TOP 100

VO FEVRUARI ÎTAJTE VOSPECIJALNI PRILOZI

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA:TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKIILI ISPRATETE E-MAIL NA: [email protected] KAPITAL MEDIA GROUP DOOP-FAH 503 1000 SKOPJETEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

TELEKOMUNIKACII KONSALTING ZDRAVI I AKTIVNI TRANSPORT I LOGISTIKA

Documents

185 Kapital 14 12 2010