8/6/2019 1a088e0e2c56b76935b3faca736985d7

1/107

KAZENSKO PROCESNO PRAVO

UVOD IN TEMELJNI POJMI

Prvo poglavje: POJEM KAZENSKEGA POSTOPKA

I. DEFINICIJA KAZENSKEGA POSTOPKAKazenski postopek je celota dejanj, ki jih sistematino opravljajo dravni organi in drugi udeleenci vprimeru utemeljenega suma, da je storjeno kaznivo dejanje, z namenom ugotovitve:(1) ali je bilo kaznivo dejanje res storjeno,

(2) ali je kaznivo dejanje storil obdolenec,

(3) ali so predpisih kazenskega materialnega prava podani pogoji, da se storilcu izree kazenskasankcija.

Dejanja dravnih organov in drugih udeleencev v kazenskem postopku so pravno normirana. Imenujemo jihprocesna dejanja.Procesno dejanje je aktivno ali pasivno voljno ravnanje procesnega udeleenca z doloenim procesnim uinkom, ki

je normirano s procesnim pravom.Dravni organi v kazenskem postopku so sodie, dravni toilec in policija.Drugi udeleenci v kazenskem postopku so obdolenec, okodovanec, prie, zagovornik,...Pravno normirana razmerja, ki nastajajo, se razvijajo in prenehajo zaradi delovanja dravnih organov in drugihoseb v kazenskem postopku, so kazensko procesna razmerja.Po veinskem pojmovanju teorije je zastopano stalie, da je kazenski postopek enotno pravno razmerje medtoilcem, sodiem in obdolencem, ki imajo eden nasproti drugemu doloene pravice in dolnosti, ki jih pravni redenim priznava in drugim nalaga trostransko pravno razmerje.

II. NALOGE IN SMISEL KAZENSKEGA POSTOPKANeposredni cilj kazenskega postopka je ugotoviti kaznivo dejanja in njegovega storilca ter mu izrei kazensko

sankcijo.SMISEL KP:

- resocializacija storilca;- prevencija (specialna, generalna);- drava definira k.d.=> iti dobrine;- drava doloa pogoje, pod katerimi posega v pravice;- predvidljivost za storilca;- zadoanje rtve;- prepreevanje samovolje;- kaj drava ne sme

Namen preiskovalnih dejanj: ZBIRANJE DOKAZOVNamen omejevalnih ukrepov: ZAGOTAVLJANJE POSTOPKA

NALOGA KP je tudi izenaiti dravo in posameznika (omejiti dravo).RAZLOGI za to:

- prepreitev krivih obsodb,- neenakost v osnovi med D in P,- sporni predmet je visoko v hierarhiji vrednot,- monost zlorabe KP (nadzor)

Funkcije kazenskega postopka so:

(1) je sredstvo boja zoper kriminaliteto,(2) zaitna funkcija = varstvo doloene drubene in dravne pravne ureditve,

(3) garantna funkcija = zagotavljanje lovekovih pravic in pravne varnosti,

1

8/6/2019 1a088e0e2c56b76935b3faca736985d7

2/107

(4) vzgojna funkcija kazenski postopek je sorazmerno neprijeten za obdolenca, zato ima tudi, e je obdolenecv resnici storil k.d., a tega ni bilo mono dokazati in je zato prilo do oprostilne ali zavrnilne sodbe ali ustavitvepostopka, specialnopreventivno vlogo (mono je priakovati, da obdolenec ne bo ve ponavljal k.d. zaradineprijetnosti samega postopka). Vendar ne moremo govoriti o vzgojni funkciji, e je obdolenec tudi dejanskonedolen v tem primeru ima kazenski postopek zanj tudi v primeru ugodnega izida veinoma hude in tekopopravljive posledice (izguba drubenega ugleda, teave v slubi, neutemeljene govorice in namigovanja,...),ki jih poskuamo omiliti. Kdor je bil neupravieno obsojen za k.d. ali mu je bila neutemeljeno odvzeta prostost,ima pravico biti rehabilitiran, pravico do povrnitive kode in druge pravice, ki jih doloa zakon.

(5) funkcija varstva lovekovih pravic in svoboin kazenski postopek ima hkrati nalogo zagotoviti osebam,udeleenim v postopku, njihove temeljne pravice, med katerimi je najbolj pomembna pravica do obrambe. Tepravice imenujemo procesne garancije. Nihe ne sme biti obsojen, dokler ni na predpisan nain ugotovljenanjegova krivda. Tudi dejansko krivemu storilcu je treba zagotoviti pravien obseg represije, kot je doloen vzakonu.

(6) doloi pogoje pod katerimi lahko posega v pravice; predvidljivost za storilca

III. VRSTE KAZENSKEGA POSTOPKAV naem pravu imamo 3 vrste pravih kazenskih postopkov:

(1) redni ali splonikazenski postopek,

(2) skrajani ali sumarnikazenski postopek,(3) kazenski postopekproti mladoletnikom.

1. Redni kazenski postopekje predviden za k.d. s predpisano kaznijo nad 3 leta zapora. Opravlja se z vsemi formalnostmi in z upotevanjemvseh nael kazenskega procesnega prava. Razdeljen je v ve stopenj ali stadijev.

2. Skrajani (sumarni) kazenski postopekje predviden za k.d., za katera je predpisana zaporna kazen ali zapor do 3 let. Ne vkljuuje vseh formalnosti kotredni postopek. Njegova struktura je bolj enostavna. Ni treba opraviti preiskave in ni dovoljen ugovor zoperobtobo. V naem pravu poznamo skrajani postopek, ki opua fazo glavne obravnave takni skrajani postopkiobstajajo tudi v angloamerikem pravu, e se obdolenec pred sodiem izree za krivega (plea of guilty).

3. Kazenski postopek proti mladoletnikomje predviden za mladoletne osebe in osebe, ki so storile k.d. kot mladoletniki in v asu sojenja niso dopolnile 21 letstarosti (mlaji polnoletni). Iz razlogov varovanja mladoletnikovih koristi so v postopku proti mladoletnikomdoloena odstopanja od nael, ki veljajo za redni kazenski postopek. (14-18 let; do 21 pod pogojema: -e ni konanKP; -osebnostno storilec e ni na stopnji 18 let)

4. Posebni alinepravi kazenski postopkiV njih se neposredno ne razpravlja o kazenski odgovornosti in se ne izrekajo kazni. Namen postopkov je drugaenod namena kazenskega postopka, vendar je povezan s storitvijo k.d.Posebni kazenski postopki so:

(1) postopek za uporabo varnostnih ukrepov,

(2) postopek za odvzem predmetov,

(3) postopek za odvzem denarja ali premoenja nezakonitega izvora,

(4) postopek za odvzem premoenjske koristi,

(5) postopek za preklic pogojne obsodbe,

(6) postopek za izbris obsodbe,

(7) postopek za prenehanje varnostnih ukrepov in pravnih posledic obsodbe,

(8) postopek za mednarodno kazenskopravno pomo,

(9) postopek za izroitev obdolencev in obsojencev,

(10) postopek za povrnitev kode, rehabilitacijo in uveljavitev drugih pravic oseb, ki so bile neupravienoobsojene ali jim je bila neutemeljeno odvzeta prostost,

(11) postopek za izdajo tiralice in razglasa.

5. Zgodovinski tipi kazenskega postopka(1) Obtoni ali akuzatorni kazenski postopek. (ADVERSARNI KP)

2

8/6/2019 1a088e0e2c56b76935b3faca736985d7

3/107

(2) Inkvizicijski kazenski postopek.

(3) Meani (inkvizicijskoobtoni) kazenski postopek.Ve o tem v tretjem poglavju uvodnega dela.

IV. VIRI KAZENSKEGA PROCESNEGA PRAVAGlavni vir kazenskega procesnega prava je Zakon o kazenskem postopku.Pomemben vir je ustava, ker vsebuje tevilne dolobe, ki se neposredno ali posredno nanaajo na kazenski

postopek. V ustavi so: dolobe o pogojih za odvzem prostosti, dolobe o odreditvi in trajanju pripora, domneva nedolnosti, pravica do odkodnine zaradi nezakonitega pripora ali neutemeljene obsodbe, dolobe o procesnih garancijah (kavtelah).Organizacijski ali ureditveni zakoniurejajo organizacijo in pristojnost dravnih organov, ki sodelujejo v kazenskempostopku. To so: Zakon o sodiih, Zakon o dravnem toilstvu, Zakon o policiji, Zakon o odvetnitvu,...Ostali viri so: procesne dolobe iz mednarodnih pogodb, ki jih je ratificirala Republika Slovenija urejajo:

o procesne imunitete,o mednarodno pravno pomo,

o ekstradicijo (izroitev). (predajo)

obiajne norme mednarodnega prava.Pravice in procesna jamstva v kazenskem postopku so najbolj zajeta s 3 mednarodnimi akti: Splona deklaracija OZN o lovekovih pravicah (1948), Evropska konvencija o lovekovih pravicah (1953, slovenska ratifikacija 1994), Mednarodni pakt o dravljanskih in politinih pravicah (1966).

V. VELJAVNOST KAZENSKEGA PROCESNEGA PRAVA

1. Krajevna veljavnostKazensko procesno pravo je omejeno na obmoje drave. Pri nas je izkljuno pravo nai procesni organi lahkouporabljajo le nae pravo. Domae procesne predpise je treba uporabljati tudi, ko se vodi postopek na pronjo tujihsodi in opravljajo zanje procesna dejanja.

2. asovna veljavnostKazenskoprocesni zakon (kazenski postopkovnik) se zane uporabljati z dnem, ko zane velja-ti, in preneha spotekom veljavnosti. Vacatio legis je za kazenske postopkovnike obiajno dalji kot za ostale zakone.Ob spremembi zakona nove procesne dolobe popolnoma nadomestijo stare dolobe. Pride do razveljavitve ali

abrogacije starih dolob. Za tekoe zadeve se obiajno v spremenjeni zakon vstavi abrogacijska klavzula vprehodne in konne dolobe.

3. Osebna veljavnostPredpisi kazenskega procesnega prava se v kazenskem postopku lahko uporabljajo zoper katerokoli osebo(slovenskega dravljana ali tujca), ki pred naimi procesnimi organi odgovarja za storitev k.d. ZKP velja zavsakogar, proti kateremu lahko nai organi vodijo postopek.Kazenski postopek se lahko vodi zoper vsako osebo, za katero obstaja utemeljen sum, da: je storila k.d. pri nas, je storila k.d. v tujini in so podani pogoji iz KZ.Vendar k.p. ni mono voditi zoper osebe, ki uivajo imuniteto. Imuniteta je:

(1) materialna imuniteta (indemniteta) izkljuuje kaznivost za izraeno mnenje ali glasovanje v doloenem

dravnem organu (Dravni zbor, sodni senat), katerega lan je doloena oseba. Izkljuena je kaznivost zaverbalne delikte.

(2) procesna imuniteta je procesna ovira za uvedbo in potek k.p. ali odreditev pripora. Vsebina procesneimunitete je:

3

8/6/2019 1a088e0e2c56b76935b3faca736985d7

4/107

1) oseba ne more biti priprta brez dovoljenja dravnega organa, katerega lan je,

2) zoper osebo se ne more zaeti k.p. brez dovoljenja dravnega organa, katerega lan je, e se sklicuje naimuniteto.

e je oseba zalotena pri tejem k.d. s predpisano kaznijo nad 5 let zapora, se lahko pripre in zoper njo zanek.p. brez predhodnega dovoljenja dravnega organa, katerega lan je. Procesni organ mora o svojem ukrepuobvestiti predstavnika omenjenega dravnega organa. Dravni organ odloi: ali naj se postopek nadaljuje, ali naj sklep o priporu ostane v veljavi.

Dravni organ lahko vzpostavi procesno imuniteto lastnemu lanu, ki se nanjo ni skliceval, e je to potrebnoza opravljanje njegove funkcije.Procesna imuniteta ne oproa kazenske odgovornosti za storjeno k.d. e se pridobi dovoljenje, se k.p. lahkouvede in storilec je lahko kaznovan. Procesna imuniteta preneha istoasno s prenehanjem mandata.Zastaranje kazenskega pregona ne tee v asu veljave procesne imunitete, ker se pretrga z vloitvijo zahteveprocesnega organa za dovolitev pregona.Procesna imuniteta ne varuje pred izvritvijo sodbe, izreene v postopku pred nastankom procesne imunitete.Procesno imuniteto v razlinem obsegu imajo pri nas: poslanci Dravnega zbora za vsa k.d., svetniki Dravnega sveta za vsa k.d., ustavni sodniki za vsa k.d., predsednik republike za k.d., ki jih stori pri izvrevanju svoje funkcije,

redni sodniki za k.d., ki jih storijo pri izvrevanju svoje funkcije.Funkcionalna imuniteta je procesna imuniteta, ki velja le za k.d., ki jih njeni imetniki storijo pri izvrevanjusvojih funkcij.Diplomatska ali konzularna imuniteta je procesna imuniteta oseb, ki uivajo ekstrateritorialno pravo. To so: tuji poglavarji in efi drav, diplomatski predstavniki, lani njihovih druin in lani njihovega uradnega spremstva, predstavniki OZN in drugih mednarodnih organizacij.

VI. RAZLAGA ZAKONA O KAZENSKEM POSTOPKUAnalogija ni absolutno prepovedana kot v kazenskem materialnem pravu. Analogija ni dovoljena, kjer jo hoezakon s taksativnim natevanjem izkljuiti.

Razlaga mora biti ekstenzivna pri dolobah, ki zagotavljajo obdolencu procesne garancije.Razlaga mora biti restriktivna pri dolobah, ki obdolencu omejujejo pravice kot dravljanu.V primeru dvoma se uporabi za obdolenca ugodneja reitev (naelo in dubio pro reo = v dvomu zaobdolenca).

Drugo poglavje: ZGRADBA KAZENSKEGA POSTOPKA

I. STOPNJE ALI STADIJI KAZENSKEGA POSTOPKAKazenski postopek prehaja skozi ve razvojnih stopenj, ki jih imenujemo stadiji kazenskega postopka.Vsaka stopnja je strogo loena od druge, je posebna celota in ima posebno nalogo ali namen. Z izpolnitvijo nalogeprispeva stadij h konnemu cilju k.p.Od stopnje postopka so odvisne pravice in dolnosti posameznih procesnih subjektov.Stopnje rednega kazenskega postopka so:(1) pripravljalni postopek (pri nas PREISKAVA);(2) obtoevanje s kontrolo obtobe (kontrola obtobe ni nujna v vseh k.p.);(3) glavna obravnava s sodbo;

(4) dostava sodbe zaradi izvritve kazenske sankcije;

(5) pravna sredstva: (II. st. sodie)1) redna pravna sredstva do pravnomonosti sodbe,2) izredna pravna sredstva po pravnomonosti sodbe.

Doloene stopnje postopka niso nujne. Ob pogojih, ki jih doloa zakon, lahko dravni toilec vloi obtobo brezpreiskave. Stopnja pravnih sredstev odpade, e jih upravieni subjekti ne uveljavljajo.

Prve 4 stopnje potekajo pred sodiem I. stopnje (okrajno ali okrono sodie).Postopek s pravnimi sredstvi poteka pred sodiem II. stopnje (vije sodie), izjemoma celo pred sodiem III.stopnje (Vrhovno sodie).

4

8/6/2019 1a088e0e2c56b76935b3faca736985d7

5/107

II. FAZE KAZENSKEGA POSTOPKAV posamezni stopnji k.p. razlikujemo faze kazenskega postopka. Zanje so znailni posebna procesna dejanja indoloeni odnosi med strankami ter s tem povezane doloene pravice in dolnosti. Z njimi je povezan poloajprocesnih subjektov.Stopnja preiskave obsega naslednje faze: uvedba preiskave, izvedba preiskave, konec preiskave.

Stopnja glavne obravnave obsega naslednje faze: priprava glavne obravnave, glavna obravnava v ojem smislu:

o zaslianje obdolenca,o dokazni postopek,o beseda strank,o izrekanje sodbe,o razglasitev sodbe.

Pritobeni postopek (postopek z rednimi pravnimi sredstvi) obsega naslednje faze: postopek s pritobo pri sodiu I. stopnje, dostava pritobe in spisa sodiu II. st., izdaja odlobe sodia II. stopnje, pismena izdelava in dostava sodbe,...

III. DELITEV NA STATINI IN DINAMINI DEL KAZENSKIH POSTOPKOVNIKOVPri kazenskih postopkovnikih obiajno sreamo teoretino delitev na statini in dinamini del zakona (tej delitvisledi glede sistematizacije snovi tudi priujoa kompilacija).

1. Statini del kazenskega postopkovnikaV statini del kazenskih postopkovnikov spadajo:1. temeljna naela2. subjekti kazenskega postopka in procesni udeleenci,

3.objekti kazenskega postopka,

4. znailnosti procesnih dejanj in sestavine splonih procesnih vlog,5. dokazno pravo,6. ureditev omejevalnih ukrepov.

2. Dinamini del kazenskih postopkovnikovV dinaminem delu kazenskega postopka je urejen potek postopka skozi razline faze:(1) predkazenski postopek,(2) preiskava,(3) faza obtoevanja,(4) glavna obravnava na I. stopnji,(5) redna pravna sredstva,

(6) izredna pravna sredstva.

IV. ZGRADBA SLOVENSKEGA ZAKONA O KAZENSKEM POSTOPKUSlovenski ZKP je sestavljen iz 3 velikih delov:

(1) splone dolobe, ki se deloma skladajo s teoretino opredelitvijo statinega dela k.p.,

(2) potek tipinega kazenskega postopka ta del se deloma sklada s teoretino opredelitvijo dinaminega delak.p.

(3) posebni postopki.V slovenskem ZKP najdemo dolobe o omejevalnih ukrepih (= ukrepi za zagotovitev obdoleneve navzonosti, zaodpravo ponovitvene nevarnosti in za uinkovito izvedbo kazenskega postopka) in poglavje o dokaznih sredstvih vdinaminem delu postopka, kar ni v skladu s teoretino shemo.

Med posebnimi postopki kot poglavji izstopata: mednarodna pravna pomo v kazenskih zadevah ZKP velja le kot subsidiarni pravni vir v primerjavi z

mednarodnimi pogodbami,

5

8/6/2019 1a088e0e2c56b76935b3faca736985d7

6/107

postopek za povrnitev kode zaradi neupraviene obsodbe ali neutemeljeno odvzete prostosti obiajno je tapostopek urejen v posebnem zakonu, ker gre za preve specifino materijo.

Tretje poglavje: ZGODOVINSKI TIPI KAZENSKEGA POSTOPKA

Temeljne vrste ali tipi kazenskega postopka so:

(1) obtoni ali akuzatorni kazenski postopek,

(2) inkvizicijski kazenski postopek,

(3) meani (inkvizicijskoobtoni) kazenski postopek.Kazenski postopek kateregakoli obdobja katerekoli deele je mono uvrstiti v enega izmed teh 3 tipov k.p.

I. OBTONI ALI AKUZATORNI KAZENSKI POSTOPEK*Upravieni toilec toi DOLOENO OSEBO za DOLOENO K.D.Imamo 2 fazi:1.) PRIMA FACIAE: e ima obtoba vse sestavine-e je v redu. NE presoja dokazov (le sestavine in razumnopodlago). PRESOJA OBTONICE (50 % +)2.) SOJENJE: sodniki (danes porota - laiki) na koncu presodijo (pretor le vodi postopek) 95% + (beyondreasonable doubt)

1. Zgodovinski pregledObtoni postopek se v obliki, ki je najbolj podobna njegovim dananjim oblikam, pojavi v rimskem pravu. Rimskadrava je namre zelo razvila civilno pravo, zato je bil obtoni postopek podoben pravdnemu postopku.V kontinentalni Evropi se je obtoni postopek nehal uporabljati s pojavom inkvizicijskega postopka v 13. st. VAngliji se je obtoni postopek ohranil in v novem veku raziril v drave meanskega liberalizma, ki so pravni redgradile na anglosakem pravu.Kljub izraziti kontradiktornosti (obtoenec pozna dokaze, ki ga bremenijo + izpodbija dokaze) obtonega postopkana glavni obravnavi, se pred sodnim postopkom pogosto opravijo policijske poizvedbe, ki imajo izrazito inkvizicijskonaravo. e se obtoenec na glavni obravnavi ponudi za prio, se spremeni v dokazno sredstvo.

2. Temeljne znailnosti

Obtoni postopek poteka v celoti kot spor pred pasivnim sodiem. Sodie spor nadzira in na koncu o njemodloa. Stranki v postopku sta: *stranki sta enakopravni toilec (actor), obdolenec (reus).Brez zahteve upravienega toilca se spor ne more zaeti. Sodnik mora spor ustaviti, e toilec odstopi odpregona. *Delitev procesnih funkcij

(1) Poloaj toilca:Toilec opravlja vse aktivnosti, ki spadajo v funkcijo pregona. Opredeljuje obremenilna dejstva in jih moradokazati (dokazno breme) ter izvaja dokaze, ki so v prid obtobi (dokazi obtobe).

(2) Poloaj obdolenca:je strogo doloen z njegovim poloajem procesne stranke, ki se upira toilcu in opravlja funkcijo obrambe.Opredeljuje razbremenilna dejstva in ima glede njih dokazno breme. Z doloenimi procesnimi dejanji izpodbija

dokaze obtobe (npr. navzkrino izpraevanje-zaslii se nasprotnikovo prio) in mora pred sodiem izvestiobrambne dokaze, e jih je ponudil. Ker obdolenec skupaj s toilcem izvaja dokaze, ne more biti dokaznosredstvo NI zaslievanja obdolenca o k.d. (praviloma se ga NE zasliuje-razen, e sam zahteva-potem jekot vsaka druga pria). Edino vpraanje, ki se mu lahko postavi, je, ali teje obtobo za utemeljeno ali ne ( krivali nekriv, guilty or not guilty). e obdolenec meni, da je obtoba utemeljena, se teje, da ne nasprotujedejstvom, zato jih ni treba ugotavljati sodie takoj odloa o kazni. Obtoenec ima le 2 dolnosti: -da sepojavi na sojenju da se izjavi o obtobi

(3) Poloaj sodia:Sodie ima pasivni in nedejavni poloaj. Funkciji pregona in obrambe sta povsem izloeni od njega terzaupani procesnima strankama. Sodie odloa le o dopustnosti procesnih dejanj strank. Sodie ni dolnosodelovati pri dokazovanju, ker je dokazovanje procesna dolnost strank. Po konani obravnavi mora izdatiodlobo, ali je obdolenec kazensko odgovoren. e je kazensko odgovoren, sodie odloi o kazenskisankciji.Pasiven poloaj sodia zagotavlja njegovo objektivnost. Ker sodie nima dokazne iniciative, pri njem niinteresa za doloen izid postopka.

(4) Dokazni sistem:

6

8/6/2019 1a088e0e2c56b76935b3faca736985d7

7/107

Velja racionalni dokazni sistem dejstva se dokazujejo na podlagi izkustvenih pravil in z loginim sklepanjem(racionalni kazenski postopek). Dokazna sredstva so: izpovedba prie, razni predmeti in listine. Obdolenec nidokazno sredstvo, ker je stranka. Dokazno sredstvo postane, e se ponudi za prievanje.Nasprotje racionalnega dokaznega sistema je iracionalni dokazni sistem, ki je bil v rabi v sr. veku.Dokazovanje temelji na mistino religioznih predstavah. Iracionalna dokazna sredstva so bila: boja sodba ali ordalija (iudicia Dei) je iracionalno dokazno sredstvo, ki ga izvaja ena sama stranka.

Temelji na verovanju, da je mono z doloenimi dejanji izzvati Boga, ki bo na svoj nain pokazal, katerastranka v sporu govori resnico. Npr. obdolenec mora sei v kotel vrele vode in potegniti iz nje kos eleza

ali mora prinesti are-e elezo od oltarja do cerkvenih vrat e se pri tem pokoduje, je to znamenje zanjegovo krivdo. V postopku boje sodbe nosi dokazno breme obdolenec. Boje sodbe so bilenamenjene nijim slojem. Ponavadi so bile oblikovane tako, da je bilo po fizikalni naravi stvari povsemnemogoe dokazati nedolnost. (odpravljene leta 1215).

sodni dvoboj je iracionalno dokazno sredstvo, ki ga izvajata obe stranki. V nekaterih dravah sr. veka jebilo mono sodbo "preizkusiti" pred Bogom, tako da je plemi (vitez), ki se ni strinjal z obsodboobdolenca, pozval sodie na dvoboj "pred Bojim oblijem". Sodie je doloilo svojega viteza, ki naj bi"obranil" napadeno sodno odlobo. e je sodni vitez izgubil dvoboj, je bil obdolenec spoznan zanedolnega. e je izgubil izzivalec, je obsodba ostala. Sodni dvoboj je bil namenjen pripadnikomvladajoih razredov, zato so bile monosti strank v njem sorazmerno izenaene. Primer sodnega dvobojanavaja pisatelj Walter Scott v romanu Ivanhoe.

prisenik je oseba, za katero ni potrebno, da pozna dejstva, ki se v postopku ugotavljajo, temve le

potrdi, da zaupa v resnicoljubnost stranke, za katero prisega. Pri nas so prisenike uporabljali do 18. st.

3. Pomen postopkaObtoni postopek vsebuje mone demokratine elemente.Poloaj obdolenca je glede varstva lovekovih pravicbolj ugoden kot v drugih postopkih. V okviru obtonega postopka so se uveljavila naslednja naela:

naelo kontradiktornosti, naelo javnosti, naelo ustnosti, naelo neposredne presoje dokazov. naelo akuzatornosti (loeno pregon-sojenje)

e obtoni postopek vsebuje pripravljalno stopnjo (= preiskavo), ta poteka v obliki pravnega spora strank. Namenpripravljalne faze je zbiranje gradiva za odloitev, ali naj se obdolenec sploh postavi pred sodie.

Pomanjkljivost obtonega postopka je, da sodie ni dolno zbirati dokaznega gradiva. Prepoved zaslianjaobdolenca o k.d. zmanjuje uinkovitost postopka.

II. INKVIZICIJSKI ALI PREISKOVALNI POSTOPEK

1. Zgodovinski nastanekInkvizicijski postopek je nasprotje akuzatornemu postopku. Razvil se je iz cerkvenega kazenskega postopka v 13.st. in se hitro uveljavil v Evropi sr. veka. Do konca 14. st. je v vseh deelah kontinentalne Evrope izpodrinil obtonipostopek. Najveji vzpon je dosegel v asu absolutnih monarhij. *Pri nas traja do leta 1873.

2. Temeljne znailnostiInkvizicijski postopek pomeni preprosto uradovanje sodnih organov v primeru verjetnosti, da je bilo storjeno k.d.V inkvizicijskem postopku ni strank. Vse temeljne procesne funkcije (obtoba, obramba in sojenje) so v rokahsodia. Sodie ima tudi funkcijo obtobe: zane postopek, preiskuje in presodi kazensko zadevo.Inkvizicijski postopek se deli na 2 dela:

(1) preiskava ali inkvizicija (inquisitio) je glavna stopnja postopka, (SREDIE postopka)

(2) sojenje je konec preiskave in njen zakljuek.

(3) pritobeni postopek ne vedno

INKVIZITORNO SODIE ni pravo, ker ni nepristransko (sodi samo na podlagi spisov), akuzatorno inkontradiktorno

3. Zakonske dokazne teorije- POZITIVNE: zahtevajo od sodnika, da izree obsodbo, e je podana doloena KOLIINA dokazov doloene

KVALITETE

7

8/6/2019 1a088e0e2c56b76935b3faca736985d7

8/107

- NEGATIVNE: sodnik lahko kljub podanim dokazom izree OPROSTILNO sodbo, e je v sebi preprian, da nikriv

FORMALNA DOKAZNA PRAVILA (Logina dokazna ocena (setevanje)=> 2 prii ali priznanje obd. vse ostalo soindici). Pomen indicev, ko se na njihovi podlagi odloa o torturi. e ni priznanja, lahko na podlagi indicev izreemonijo kazen (IZREDNE KAZNI).

III. MEANI ALI INKVIZICIJSKOOBTONI KAZENSKI POSTOPEK

1. Pojem in temeljne znailnostiMeani kazenski postopek je zgrajen na rezultatu sinteze 2 nasprotnih nael inkvizitornosti in akuzatornosti. Delise na 2 glavna dela:(1) pripravljalni postopek ali preiskava prevladujejo elementi inkvizicijskega postopka,

(2) glavna obravnava s sodbo izraeni so elementi inkvizicijskega in akuzatornega postopka.Med preiskavo in glavno obravnavo se vkljuuje prehodni del postopka: postopek obtoevanja in kontrola obtobe.*Sredi 19. stol.: PROSTA PRESOJA DOKAZOV (namesto formalnih dokaznih pravil); namesto logine dokazneocene => sodie poda PSIHOLOKO OCENO DOKAZOV- zato se mora dokazni postopek vriti pred sodnikom(odmik od inkviz. postopka). ni ve pisen post.; - neposrednost sojenja; -naelo proste presoje dokazov

2. Potek postopka(1) Pripravljalni postopek ali preiskava:

je oblikovan po vzoru preiskave v inkvizicijskem postopku brez muenja. Z njim naj bi sum, da je bilo storjenok.d., s preiskovanjem razjasnili, da lahko nato odloimo, ali bomo obdolenca obtoili ali postopek ustavili.Poleg tega je preiskava namenjena pripravi gradiva za glavno obravnavo.Postopek se zane po uradni dolnosti ne glede na voljo okodovanca. Iniciativo za postopek daje posebenorgan dravni toilec. Funkcija pregona je loena od funkcije ugotavljanja dejstev v preiskavi. e bi bili tifunkcijo zdrueni, bi bila onemogoena objektivnost postopka, ker je organ, ki daje iniciativo za pregon,preprian, da je bilo k.d. storjeno.Preiskovalni sodnik ima pravico obdolenca zasliati.Pripravljalni postopek je tajen. V njem ne morejo biti navzoi dravljani, ki nimajo zveze s konkretno kazenskozadevo. (obd. lahko)Obdolenec ima pravico: do vpogleda v spis lastne kazenske zadeve, da se tako popolnoma seznani z dokazi, ki ga bremenijo, do nenadzorovanega komuniciranja z zagovornikom, e je v priporu.Obdolencu je treba v preiskovalnem postopku dati vse monosti, da navede svojo obrambo. Obrambo jetreba preizkusiti.Pred sodie je mono postaviti le obdolenca, ki je obremenjen s toliko dokazi, da je njegova obsodba zeloverjetna. Vrednost dokazov obtobe se oceni v primerjavi z dokazi obrambe obdolenca.

(2) Vmesna stopnja:Po konanem pripravljalnem postopku pride zadeva v prehodno ali vmesno stopnjo. V njej upravieni toilecodloi:1) ali bo obdolenec obtoen,2) ali bo postopek ustavljen.

(3) Glavna obravnava:

e je obdolenec obtoen, preide postopek v stopnjo glavne obravnave.Akuzatorni element glavne obravnave je, da sodie izda sodbo po opravljeni razpravi, ki jo opravi sodni senatv kontradiktornem postopku s sodelovanjem obeh strank toilca in obdolenca.Obe stranki navajata lastna stalia in predlagata dokaze za ugotavljanje dejstev, na katera se sklicujeta.Vsaka stranka ima pravico izpodbijati navedbe in trditve nasprotne stranke, podati lastno presojo vsehizvedenih dokazov in predlagati sodiu odlobo, ki je po nje-nem mnenju treba sprejeti. Obtoenec imaneomejene procesne monosti za obrambo.Na glavni obravnavi veljajo naslednja naela: naelo kontradiktornosti, naelo ustnosti, naelo javnosti, naelo proste presoje dokazov.

Kot ostanek inkvizicijskega postopka ima sodie (predsednik senata) v svojih rokah dokazovanje -kompenzira neenakost; deloma prevzema vloge strank, e so preve pasivne (inkvizitorna maksima). Nalogasodia na glavni obravnavi je, da razie in ugotovi dejansko stanje, ki bo podlaga njegovi sodbi. Stranke muz dokaznimi predlogi le pomagajo. Sodie sprejema dokazne predloge strank, e meni, da so smiselni zaugotovitev odloilnih dejstev. Lahko izvede tudi dokaze, ki jih ni predloila nobena stranka.

8

8/6/2019 1a088e0e2c56b76935b3faca736985d7

9/107

Obdolenca, prie in izvedence zaslii najprej predsednik senata, nato pravico do izpraevanja dobijo stranke.Iz inkvizicijskega postopka je prevzeta pravica sodia, toilca in zagovornika, da obdolenca zasliijo inizpraajo. Vendar obdolenec ni dolan odgovarjati na vpraanja.

Osnovni cilj meanega kazenskega postopka ni reevanje spora, temve ugotovitev pravilnega dejanskega stanja.Sodie je zavezano iskati MATERIALNO RESNICO (inkvizitorni el.)

I. del: STATINI DEL KAZENSKEGA POSTOPKA

V statini del kazenskih postopkovnikov spadajo:1. temeljna naela2. subjekti kazenskega postopka in procesni udeleenci,3. objekti kazenskega postopka,4. znailnosti procesnih dejanj in sestavine splonih procesnih vlog,5. dokazno pravo,6. ureditev omejevalnih ukrepov.V slovenskem ZKP najdemo dolobe o omejevalnih ukrepih (= ukrepi za zagotovitev obdoleneve navzonosti, zaodpravo ponovitvene nevarnosti in za uinkovito izvedbo postopka kazenskega postopka) in poglavje o dokaznihsredstvih v dinaminem delu postopku, kar ni v skladu s teoretino shemo.

Prvo poglavje: TEMELJNA NAELA

I. NAELO OFICIALNOSTI (URADNOSTI)Naelo oficialnosti pomeni, da drava s svojimi organi zane in vodi k.p. izkljuno v drube-nem interesu neglede na to, ali oseba, ki je s k.d. okodovana, to eli ali ne. To imenujemo postopek po uradni dolnosti.Funkcija kazenskega pregona v drubenem interesu je zaupana posebnemu dravnemu organu = dravni toilec.Naelo oficialnosti je kriterij, po katerem delimo vsa k.d. na 2 skupini:

(1) k.d., za katera se storilec preganjapo uradni dolnosti, + na predlog

(2) k.d., za katera se storilec preganja na zasebno tobo.K.d. na zasebno tobo je zelo malo. Pri njih prevladuje okodovanev interes nad drubenim interesom, zato je

pregon na zasebno tobo odvisen od okodovaneve volje.V postopku proti mladoletnikom nimamo zasebne tobe, ker je interes mladoletnika veji od interesa okodovanca.Okodovanec lahko le predlaga uvedbo postopka dravnemu toilcu.Med k.d., pregonljivimi po uradni dolnosti, in k.d., pregonljivimi na zasebno tobo se nahaja skupina k.d., ki sepreganjajo na predlog pregon dravnega toilca (po uradni dolnosti) je pogojen s predlogom okodovanca. epredlog ni podan, dravni toilec ne more zaeti postopka.

II. NAELO LEGALITETE

1. Naelo legalitete (20. ZKP)Naelo legalitete (legalitetno naelo) pomeni, da je dravni toilec dolan zaeti in vzdrevati kazenski pregon, e

je podan utemeljen sum, da je bilo storjeno k.d., za katero se storilec preganja po uradni dolnosti. Legalitetnonaelo opredeljuje aktivnost subjekta, ki v imenu drave uresniuje kazenski pregon.Dravni toilec nima pravice presojati smiselnosti uvedbe k.p. e so podani pogoji za zakonit pregon, ga morazaeti. Obstoj dokazov ocenjuje toilec po lastni presoji.

2. Opurtunitetno naelo (oceni na podlagi smotrnosti)Opurtunitetno naelo (naelo prikladnosti, primernosti) je nasprotno legalitetnemu. Pomeni, da je organ pregonapooblaen zaeti k.p., e obstajajo zakoniti pogoji zanj, vendar ga ni dolan zaeti. Dravni toilec v vsakemprimeru ocenjuje, ali je pregon koristen s stalia dravnih interesov. V modernih zakonodajah opurtunitetno naelovelja za laja k.d.V Sloveniji se opurtunitetno naelo uporablja v postopku proti mladoletnikom, e gre za k.d. s predpisano kaznijodo 3 let zapora ali denarno kaznijo (laja k.d.). Dravni toilec se lahko odloi, da ne bo zahteval uvedbe k.p., e

meni, da postopek proti mladoletniku ne bi bil smiseln. Pod pogojem, da lahko sod. odpusti kazen + d.t. oceni, daobsodba brez k. sankcije ni potrebna; pod pogojem, da gre za den. kazen ali zapor do 1 leta + d.t. oceni, dasankcija ni upraviena (poravnal kodo).Uporabo opurtunitetnega naela omogoa tudi dejanje majhnega pomena, ki je institut materialnega kazenskegaprava. Dravni toilec lahko pri dejanju majhnega pomena ne zane kazenskega pregona.

9

8/6/2019 1a088e0e2c56b76935b3faca736985d7

10/107

Naelo legalitete velja tudi med postopkom dravni toilec je dolan vzdrevati kazenski pregon.Naelo mutabilitete = dravni toilec lahko odstopi od kazenskega pregona, e zanj ni ve pogojev. Naelomutabilitete je uveljavljeno tudi v slovenskem ZKP.Naelo imutabilitete = o nadaljevanju in prenehanju kazenskega pregona ne odloa dravni toilec, temvesodie. Naelo imutabilitete je sprejeto v italijanskem, francoskem in nemkem pravu.

3. Pregon z dovoljenjem in pregon na predlogNaelo legalitete je omejeno pri k.d., ki se preganjajo z dovoljenjem. Gre za k.d., ki se preganjajo po uradni

dolnosti, vendar je v KZ doloeno, da je za pregon potrebno predhodno dovoljenje pristojnega dravnega organa.Ob zahtevi za preiskavo in ob vloitvi obtonice mora dravni toilec predloiti dokaz, da je bilo dovoljenje dano.Primeri pregona z dovoljenjem: za pregon k.d. alitve tuje drave, poglavarja tuje drave ali mednarodne organizacije daje dovoljenje za

kazenski pregon minister za pravosodje, za pregon poslanca DZ daje dovoljenje za kazenski pregon mandatnoimunitetna komisija DZ.Naelo legalitete je omejeno glede k.d., ki se preganjajo na predlog. e je pregon storilca odvisen odokodovanevega predloga, se k.p. ne sme uvesti, dokler okodovanec predloga ne poda. To spada pod k.d., ki sepreganjajo po uradni dolnosti.

4. Opustitev pregonaDravni toilec lahko sam omejuje legalitetno naelo.

(1) Postopek poravnave: (161. a ZKP)Dravni toilec lahko ovadbo za k.d. s predpisano kaznijo do 3 let zapora ali denarno kaznijo odstopi vporavnavo neodvisnemu poravnalcu, ki izvede postopek poravnave (v sorazmerju s teo in posledicam dejanj)s soglasjem osumljenca IN okodovanca. e se dosee sklenitev sporazuma in njegova izpolnitev v roku 3mesecev, dravni toilec ovadbo zavre.

(2) Ravnanje po navodilih toilca: (162. ZKP)Dravni toilec lahko za k.d. s predpisano kaznijo do 3 let zapora ali denarno kaznijo od-loi kazenski pregon,e se je osumljenec pripravljen ravnati po navodilih dravnega toilca in pripravljen izpolniti doloene naloge(odprava/poravnava kode; plailo x prispevka; opravi splono koristno delo; poravnava preivninskeobveznosti-1 l), s katerimi se zmanjajo ali odpravijo kodljive posledice k.d. e osumljenec v zakonskem roku(max. 6 mesecev) izpolni doloeno nalogo, se ovadba zavre (ob SOGLASJU okodovanca).

(3)Odpustitev kazenskega pregona:Dravni toilec lahko storilcu kazenski pregon odpusti ob naslednjih pogojih:1) e je v KZ doloeno, da sodie sme oz. mora storilcu kazen odpustiti, ter dravni toilec oceni, da

obsodba brez kazenske sankcije ni potrebnaALI2) e je v KZ za k.d. predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 1 leta, ter je storilec zaradi dejanskega

kesanja prepreil kodljive posledice in poravnal vso kodo dravni toilec oceni, da kazenska sankcijane bi bila upraviena.

IV. NAELO AKUZATORNOSTINaelo akuzatornostiali obtono naelo pomeni, da je funkcija pregona loena od funkcije sojenja in ugotavljanja

dejstev v preiskavi ter zato zaupana posebnemu procesnemu subjektu (lat. accusator= toilec).Posledici akuzatornega naela sta:

(1) kazenski postopek je eksistenno vezan na zahtevo toilca, da zane pregon brez takne zahteve se pregonne more zaeti, e toilec zahtevo umakne, se mora pregon ustaviti. Nemo iudex sine auctore = Brez tonikani sodnika.

(2) kazenski postopek je:1) subjektivno vezan sme se voditi le zoper osebo, zoper katero se nanaa zahteva toilca za kazenski

pregon;

2) objektivno vezan sme se voditi le za k.d., ki je opisano v zahtevi za kazenski pregon.V naem ZKP je naelo akuzatornosti dosledno izpeljano. Izjema velja v postopku proti mladoletnikom, kjer lahko ouvedbi postopka v nekaterih primerih odloa isti organ (senat za mladoletnike), ki pozneje v postopku odloi.Naelo akuzatornosti, pojmovano v ojem smislu, zahteva loitev funkcij sojenja, pregona in obrambe vsaka

funkcija je zaupana posebnemu subjektu. Proces dobi naravo pravnega spora (toilca in obdolenca) predsodiem.Pri nas pripravljalni postopek (preiskava) ni zamiljen kot pravni spor. Loitev funkcij tudi ni absolutna na glavniobravnavi, ker ima sodie pravico, da v postopku zbira dokazno gradivo, izvaja dokaze ter skrbi za obdolenevoobrambo. Celo dravni toilec mora skrbeti za obdolenevo obrambo, e najde dejstva, ki so obdolencu v korist.

10

8/6/2019 1a088e0e2c56b76935b3faca736985d7

11/107

V. NAELO KONTRADIKTORNOSTI

1. Pojem naela kontradiktornostiNaelo kontradiktornosti(naelo obojestranskega zaslianja strank, lat. pregovor:Audiatur et altera pars = najse slii tudi drugo stran) pomeni pravico procesne stranke, da se izjasni o navedbah in procesnih dejanjih, predensodie, ki vodi postopek, na osnovi navedb in procesnih dejanj izda odlobo (= naelo kontradiktornosti v ojem

smislu).Naelo kontradiktornosti v irem smislu pomeni tudi pravico strank, da same mimo sodia zbirajo in izvajajodokaze ter preizkuajo dokaze nasprotne stranke, pri emer je sodie povsem pasivno prepuena sta mu leocenjevanje dokazov in konna razsodba. Kontradiktornost temelji na staliu, da pasivnost sodia pridokazovanju omogoa bolj nepristransko in objektivno ugotavljanje resnice.ZKP uveljavlja oje pojmovanje kontradiktornosti, ker ohranja inkvizicijsko maksimo. Inkvizicijska maksima jedolnost sodia, da zbere in izvede tudi dokaze, za katere misli, da so potrebni za pravilno razsojo. V evropskikazenskoprocesni teoriji in zakonodaji se naelo kontradiktornosti v irem smislu odklanja, ker ugotavljajo, dapasivnost sodia pri dokazovanju povzroa diskriminacijo obdolencev iz nijih slojev, kajti uspenostdokazovanja je odvisna od strankinega drubenega statusa bolji drubeni status obdolencu omogoa, da sizagotovi bolj kvalitetne dokaze (prie, ekspertize).

2. Naelo kontradiktornosti v veljavnem kazenskem procesnem pravuObdolenec in toilec imata poloaj enakopravnih strank. Na toilcu je dokazno breme navesti mora dejstva, nakatera opira svoj zahtevek, in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazuje. Obdolenec ima pravico navajatidejstva in predlagati dokaze, ki so mu v korist, pri emer mu ni treba dokazovati, da je nedolen, ker velja zanjdomneva nedolnosti.Kontradiktornost je v k.p. sredstvo za objektivno ugotavljanje resnice.V predkazenskem postopku kontradiktornosti ni, ker stranki e nista izoblikovani. Izjemoma je predvidenakontradiktornost, e policija privede k preiskovalnemu sodniku osebo, ki ji je vzela prostost. Pred odloitvijo oomejevalnem ukrepu, ki ga predlaga dravni toilec, mora preiskovalni sodnik omogoiti strankam, da se izjavijo ovpraanjih, ki vplivajo na odloitev.V preiskavi je ve kontradiktornosti. Preden izda preiskovalni sodnik sklep o uvedbi preiskave, mora obdolencazasliati, razen e bi bilo nevarno odlaati * ali e P.S. glede na e opravljeno zaslianje po 148.a in podano

zahtevo za preiskavo oceni, da ponovno zaslianje ni potrebno. Vabilu na zaslianje mora priloiti prepis toilevezahteve za preiskavo, da si obdolenec lahko pripravi obrambo. Pri prvem zaslianju je treba obdolencu povedati,katerega dejanja je obdolen in kaj je podlaga za obdolitev. Obdolenec se lahko izjavi o vseh dejstvih in dokazih,ki ga obremenjujejo ter na-vede vsa dejstva in dokaze, ki so mu v korist.e dravni toilec predlaga, naj se preiskava ne opravi, in s tem preiskovalni sodnik soglaa, mora predhodnozasliati obdolenca.Obe stranki lahko med preiskavo: predlagata preiskovalnemu sodniku, naj se opravijo posamezna preiskovalna dejanja, sta navzoi pri preiskovalnih dejanjih, dajeta pripombe glede izvritve preiskovalnih dejanj, postavljata vpraanja za razjasnitev stvari.e stranka pri preiskovalnem dejanju ni navzoa, jo preiskovalni sodnik obvesti, da si lahko pogleda zapisnik o

izvedbi preiskovalnega dejanja in poda svoje predloge.Kontradiktornost v postopku obtoevanja: sodie mora obdolencu vroiti obtonico brez odlaanja. Obdolenecin njegov zagovornik imata pravico podati ugovor na obtonico.Najve kontradiktornosti je na glavni obravnavi. Stranke so lahko navzoe pri zaslianju pri in izvedencev, ki sezasliujejo med pripravami na glavno obravnavo, ker na glavno obravnavo ne bodo mogli priti. Stranke imajopravico postavljati vpraanja, dajati pripombe na izpovedbe in predlagati izpovedbo novih dokazov.Za kontradiktornost glavne obravnave je nujna navzonost obeh strank: e ne pride dravni toilec, se glavna obravnava preloi, *e ne pride s.t. ali z.t. - postopek se ustavi e ne pride obdolenec, ki je bil pravilno ("v redu") povabljen *(ne pride + ne opravii => PRIVEDE S SILO; ni

mogoe privesti takoj => PRELOI; izmika+ ni razlogov za pripor => PRIPOR 307; ne pride=> VNENAVZONOSTI), se glavna obravnava opravi brez njegove navzonosti (sojenje v odsotnosti) podnaslednjimi pogoji:o e njegova navzonost ni nujna,o e je navzo njegov zagovornik,

o e je bil pred glavno obravnavo e zaslian. (o isti obtonici)

11

8/6/2019 1a088e0e2c56b76935b3faca736985d7

12/107

e ne pride zagovornik obdolenca, zahteva sodie od obdolenca, naj si takoj vzame drugega zagovornika e tega ne stori in ni monosti, da bi mu ga brez kode za njegovo obrambo postavilo sodie, se glavnaobravnava preloi.

Glavna obravnava se zane z branjem obtonice. Obtoenec in njegov zagovornik imata pravico, da odgovorita naobtobo in zavzameta svoje stalie do obtobe. Obdolenec ima pravico, da poda svoj zagovor ali izjavi, da se neeli zagovarjati.K veji kontradiktornosti glavne obravnave prispeva navzkrino spraevanje zaslianih oseb (obdolenca, pri,izvedencev). Ne gre za navzkrino zaslievanje (crossexamination), ki ga poznamo v angloamerikem pravu, kjer

najprej opravi stranka, ki se na dokaz sklicuje, zaslianje v celoti, nato pa si druga stranka v nasprotnem zaslianjus sugestivnimi in kapcioznimi vpraanji prizadeva omajati verodostojnost izpovedbe. Gre za to, da zasliinasprotnikovo prio.e gre za zaslianje prie ali izvedenca, postavlja vpraanja najprej stranka, ki je predlagala izvedbo dokaza, natonasprotna stranka. Obdolencu postavlja vpraanja najprej toilec, nato za-govornik. Pri vseh zaslianjih opraviuvodno zaslianje predsednik senata, kar je posledica inkvizicijske maksime. Po konanem zaslianju vsake prieoz. izvedenca in po branju zapisnika ali drugega pisanja vpraa predsednik senata stranke, ali imajo kaj zapripomniti. Po konanem dokaznem postopku vpraa predsednik senata stranke, ali imajo kakne predloge zadopolnitev dokaznega postopka.V zakljunih besedah na glavni obravnavi lahko zagovornik in obdolenec odgovorita na navedbe toilca. Toileclahko odgovori njima. Zadnjo besedo ima vedno obdolenec.Kontradiktornost v postopku rednih in izrednih pravnih sredstev:

kontradiktornost v postopku rednih pravnih sredstev (pritobe) zoper sodbo, izdano na I. stopnji, se smejostranke pritoiti:o sodie mora izvod pritobe vroiti nasprotni stranki, ki ima pravico odgovoriti na pritobo,o na seji senata sodia II. stopnje sta lahko navzoi obe stranki, ki lahko dajeta potrebna pojasnila na svoja

stalia iz pritobe oz. odgovora na pritobo,o e sodie II. stopnje odloa o pritobi na obravnavi, se smiselno uporabljajo kontradiktorne dolobe, ki

veljajo za glavno obravnavo pred sodiem I. stopnje. kontradiktornost v postopku izrednih pravnih sredstev:

o obnova kazenskega postopka preden sodie odloa o obnovi k.p., mora prepis zahteve za obnovo

vroiti nasprotni stranki, ki ima pravico nanjo odgovoriti,o zahteva za izredno omilitev kazni o zahtevi za izredno omilitev kazni odloa Vrhovno sodie po

zaslianju dravnega toilca,o zahteva za varstvo zakonitosti o zahtevi za varstvo zakonitosti odloa Vrhovno sodie po tem, ko

nasprotna stranka nanjo odgovori.Za kontradiktornost postopka je pomembna tudi pravica do pregledovanja in prepisovanja posameznih kazenskihspisov. Vsakemu, ki ima opravien interes, se lahko dovoli pregled in prepis spisov. Obdolenec in njegovzagovornik si lahko ogledata tudi dokazne predmete. Pregled in prepis spisov dovoljuje organ, pred katerim teepostopek. Po konanem postopku dovoljuje pregled spisov predsednik sodia ali uradna oseba, ki jo doloi.Pregled in prepis spisov, ki so pri dravnem toilcu, dovoljuje dravni toilec.Pregled in prepis se lahko odree:(1) e to narekujejo posebni razlogi varnosti ali obrambe drave, ali(2) e je bila javnost izkljuena iz glavne obravnave.

V. NAELO DOMNEVE NEDOLNOSTI Pade s pravnomonostjoKdor je obdolen kaznivega dejanja, velja za nedolnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena spravnomono sodbo ( 27 ustave, 3 ZKP).Iz domneve nedolnosti izhajata 2 posledici:(1) obdolencu ni treba dokazovati, da je nedolen, ker se to domneva kdor trdi, da je obdolenec kriv, mora to

dokazati in tako ovrei domnevo nedolnosti;(2) nedokazana krivda pomeni dokazano nedolnost oprostilna sodba pomeni, da je obdolenec povsem

nedolen, etudi je bilo zoper njega nekaj obremenilnih dokazov (utemeljeni sum), ki pa niso zadoali zaobsodbo.

Domneva nedolnosti ni ovira za postopek. Kazenski postopek se sme in mora uvesti le, e je podan utemeljensum, da je bilo k.d. storjeno. Utemeljeni sum pomeni verjetnost krivde, vendar ne nasprotuje domnevi nedolnosti.

Verjetnost krivde pomeni hkrati verjetnost nedolnosti. Kazenski postopek pokae, ali je domneva resnina ali ne.Domneva nedolnosti tudi ni ovira za posamezne ukrepe v postopku e posebej se tu izpostavljajo omejevalniukrepi ker gre za ukrepe, ki so v postopku nujni in so le del postopka, ne da bi se z njimi spodkopavalo domnevonedolnosti.

12

8/6/2019 1a088e0e2c56b76935b3faca736985d7

13/107

Iz domneve nedolnosti izhaja naelo in dubio pro reo (= v dvomu v korist obtoenca). To na-elo se nanaa nadvomljiva in nedokazana pravno relevantna dejstva. Dejstvo ostane dvomljivo, ko sodie kljub izrpnemudokazovanju ne more presoditi, ali to dejstvo obstaja ali ne. Podani sta utemeljena verjetnost, da dejstvo obstaja, inutemeljena verjetnost, da dejstvo ne obstaja. Vsak dvom se razlaga v korist obdolenca na naslednji nain:(1) e ostane dvomljivo dejstvo, ki je obdolencu v kodo, se teje, da to dejstvo ne obstaja;

(2) e ostane dvomljivo dejstvo, ki obdolencu ni v kodo, se teje, da to dejstvo obstaja.Obtoenec je lahko obsojen le, e mu je krivda popolnoma in nedvomno dokazana ter dokazno gradivo izkljuujevsako drugo pojasnitev dogodka. Sodba se lahko opre le na dejstva, ki so nedvomno dokazana.

VI. NAELO VARSTVA OSEBNE SVOBODENaelo varstva osebne svobode izraa pravice osebe, ki je osumljena storitve k.d. in ji je bila v interesupostopka odvzeta prostost. Te pravice so zagotovljene z ustavo.Osumljena oseba, ki ji je odvzeta prostost, mora biti v materinem jeziku ali v jeziku, ki ga razume, takoj obveenao razlogih za odvzem prostosti. Takoj ji je treba povedati (4/I):(1) da ni dolna niesar izjaviti,(2) da ima pravico do takojnje pravne pomoi zagovornika, ki si ga svobodno izbere,(3) da je pristojni organ na njeno zahtevo dolan o odvzemu prostosti obvestiti njene najblije.e si osumljenec glede na svoje premoenjske (gmotne) razmere ne more sam zagotoviti zagovornika, mu ga nanjegovo zahtevo in stroke drave postavi sodie, e je to v interesu pravinosti (4/ IV).

Policija lahko odvzame prostost doloeni osebi na lastno pobudo le, e je osumljena storitve k.d., ki se preganja pouradni dolnosti. Ne sme odvzeti prostosti osebi, ki je osumljena storitve k.d., ki se preganja na zasebno tobo.Vendar je mono v skrajanem postopku odvzeti prostost tudi osebi, ki je storila k.d., pregonljivo na zasebnotobo, e je podan razlog begosumnosti izdana morata biti sklep o priporu in odredba sodia. V takem primerupoui obdolenca o njegovih pravicah sodnik, h kateremu je bil priveden.Za odvzem prostosti se teje vsaka omejitev prostosti, ki pomeni prisilno zadranje (4/III). e policija izvrujeodredbo sodia o prisilni privedbi obdolenca, mu ne da pouka o pravicah, temve mu izroi odredbo ter gapovabijo, naj gre z njimi.e policija osumljenca pri aretaciji ne poui o njegovih pravicah, obstajajo procesne sankcije, => izjave, ki jih daosumljenec (brez odvetnika) policiji, nimajo dokazne vrednosti v kazenskem postopku. *Ekskluzija dokazove preiskovalni osumljenca, ki mu je bila odvzeta prostost in je bil pripeljan k njemu, ne poui o njegovih pravicah,je predvidena procesna sankcija, da sodie ne sme opreti svoje odlobe na takno izpovedbo osumljenca.

Vsakdo lahko odvzame prostost osebi, ki jo zasai pri k.d., vendar jo mora takoj izroiti preiskovalnemu sodniku alipoliciji.

VI. NAELO PREPOVEDI PONOVNEGA SOJENJA O ISTI STVARIProti isti osebi se ne sme voditi nov kazenski postopek za kaznivo dejanje, o katerem je e bilo enkratpravnomono odloeno (NE BIS IN IDEM= ne dvakrat isto).Po ZKP nihe ne sme biti preganjan in kaznovan za k.d., za katero je bil s pravnomono sodno odlobo e enkratoproen, obsojen, se je kazenski postopek proti njemu ustavil ali je bila obtoba zavrnjena. e je bila spravnomonim sklepom zavrnjena zahteva za preiskavo ali obtonica ZAVRENA (ni proc. predp.), se kazenskipostopek lahko na zahtevo upravienega toilca nadaljuje, ko prenehajo vzroki, zaradi katerih je bil izdan tak sklep postopka ni potrebno obnoviti.

Pravnomona sodna odloba se lahko spremeni le v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, vendar le v koristobsojenca. Taken primer je obnova prejnjega kazenskega postopka.Ali je pravica drave za kazenski pregon doloene osebe za doloeno k.d. porabljena, se presoja na podlagi opisadejanja v izreku pravnomone sodne odlobe.

VIII. NAELO ISKANJA MATERIALNE RESNICENaelo iskanja materialne resnice pomeni dolnost sodia in dravnih organov, ki sodelujejo v kazenskempostopku, da po resnici in popolnoma ugotovijo dejstva, pomembna za izdajo zakonite sodne odlobe enakopazljivo morajo preizkusiti in ugotoviti:(1) dejstva, ki obdolenca obremenjujejo;(2) dejstva, ki so obdolencu v korist.

Naelo materialne resnice izraa interes drube, da naj se kaznuje le oseba, ki je resnino za-greila k.d. Iznobenih drugih razlogov ni mono upraviiti obsodbe obdolenca.

13

8/6/2019 1a088e0e2c56b76935b3faca736985d7

14/107

Kaj je materialna resnica? Po mnenju veine teoretikov je materialna resnica resnica, do katere se pride vkazenskem postopku, v katerem ni formalnosti in nael, ki lahko ovirajo ugotavljanje resnice (npr. dokazneprepovedi, roki za dokazovanje, prepoved reformacije in peius).Resnica v k.p. je relativna resnica, ker so vsa sredstva, ki jih imamo na voljo za ugotavljanje resnice, relativna. Odoloenem dejstvu imamo skoraj vedno ve razlino usmerjenih dokazov, ker pomeni monost obstoja verelativnih resnic. Zaradi relativnosti resnice iemo ve dokazov v isti smeri.Relativno resnico je mono pribliati objektivni ali absolutni resnici o preteklem dogodku. Kazenski postopek jeupraviena zahteva, da se v najveji moni meri ugotovi resnica.

Naelo materialne resnice pomeni zahtevo o iskanju najvije mone resnice v interesu doseganja cilja kazenskegapostopka.

Pravila, ki v k.p. omogoajo uveljavljanje naela materialne resnice:

(1) prosta presoja dokazov(glej toko IX.);

(2) instrukcijska ali inkvizicijska maksima = dolnost sodia, da zbere in izvede tudi dokaze, za katere misli, da sopotrebni za pravilno razsojo-pa jih nobena druga stranka ne predlaga;

(3) izkljuitev prekluzije za dokazovanje ni rokov, v katerih bi morale stranke predlagati dokaze. Novi dokazi selahko predlagajo med celotnim kazenskim postopkom I. stopnje, v pritobi in na razpravi pred sodiem II.stopnje. Novi in bistveni dokazi se lahko predlagajo tudi v postopku za obnovo k.p. in zahtevi za izrednoomilitev kazni po pravnomonosti sodne odlobe.

(4) dolnost preveriti obdolenevo priznanje to ne velja, e je priznanje jasno, popolno in podprto z drugimidokazi (v tem primeru se nadaljnji dokazi zbirajo le na toilev predlog). Priznanje obtoenca na glavniobravnavi sodia ne odvee dolnosti, da izvede tudi druge dokaze.

(5) audiatur et altera pars sodie mora pred izdajo odlobe sliati izjavi obeh strank. Po ustavi nihe, kdor jedosegljiv sodiu ali drugemu organu, pristojnemu za postopek, ne sme biti kaznovan, e ni bil po zakonuzaslian ali mu ni bila dana monost obrambe.

(6) ni formalne delitve dokaznega bremena toilec mora ponuditi dokaze za obdolenevo krivdo. e dokazov niali jih ni dovolj, se postopek ustavi oz. izree oprostilna sodba. Obdolenec ni dolan dokazovati, da jenedolen, razen pri k.d. aljive obdolitve.

(7) procesni organi niso vezani na predloge strank sodie lahko obdolenca obsodi, etudi toilec predlagaoprostitev. Sodie lahko obdolenca obsodi na hujo kazen, etudi toilec predlaga milejo. Sodie nivezano na pravno kvalifikacijo dejanja v obtobi in na dokazne predloge strank.

(8) pravica kazenskega sodia do odloanja o prejudicialnih (predhodnih) vpraanjih.

Izjeme od naela materialne resnice so:

(1) prepoved reformacije in peius (= spremembe na slabe) pritoba, vloena le v korist obdolenca, ne smepovzroiti zanj manj ugodne sodne odloitve. Prepoved reformacije in peius vee: sodie II. stopnje, ki odloa o napadeni sodni odlobi sodia I. stopnje, sodie I. stopnje, ki dobi zadevo v ponovno sojenje.Prepoved spremembe na slabe je namenjena prepreitvi bojazni obdolenca pri vlaganju pravnih sredstev.

(2) dokazne prepovedi obstajajo zaradi kolizije pravnih interesov (npr. doloene prie ne smejo priati). Posebnedokazne prepovedi so ekskluzivna pravila, ki prepovedujejo upo-rabo dokazov, zbranih na nezakonit nain.

(3) dokazna pravila ta izjema velja le:

glede k.d. aljive obdolitve e kdo trdi ali raznaa o drugem, da je storil k.d., za katero se storilecpreganja po uradni dolnosti, se lahko resninost tega dejstva doka-zuje le s pravnomono sodbo.

glede obnove kazenskega postopka, e:o temelji sodba na ponarejeni listini,o temelji sodba na krivi izpovedbi pri ali izvedencev,o je prilo do sodbe zaradi k.d. sodnika,o je zavrnilna sodba posledica zlorabe poloaja dravnega toilca, ki je obtobo umaknil.V teh primerih se s pravnomono sodbo dokazuje, da so bile navedene osebe krive teh dejanj. Sodie sene sme spuati v presojo resninosti dejstev, ugotovljenih s sodbo.

(4) sodie je vezano na obtobo (objektivna identiteta med obtobo in sodbo) sodie je vezano na opisdejanja v obtobi, eprav meni, da je treba glede na rezultat dokazovanja dejanje obdolenca drugae opisati.V bistvu je sodiu onemogoeno ugotoviti resnico, vendar je to pravilo zelo pomembno za obdolenevepravice v postopku, ker bi bil lahko obsojen za dejanje, za katero sploh ni bil obtoen in ni imel monostiobrambe. V slovenski kazenskoprocesni teoriji in sodni praksi se je trdno uveljavilo stalie, da lahko sodiespremeni opis k.d. iz obtobe v bistvenih delih le, e je to v korist obdolenca, pri emer ne sme dejanja, ki jepredmet obtobe, spremeniti v popolnoma drugo k.d.

14

8/6/2019 1a088e0e2c56b76935b3faca736985d7

15/107

IX. NAELO PROSTE PRESOJE DOKAZOVINKVIZITORNI K.P.: formalna dokazna pravila (negativna, pozitivna)AKUZATORNI K.P.: ni formalnih dokaznih pravil; razvije se dokazno pravo - pravo o izvajanju dokazovNaelo proste presoje dokazovpomeni, da sodie in dravni organi, ki sodelujejo v kazenskem postopku, pripresoji, ali je podano doloeno dejstvo ali ne, niso vezani na nobena posebna formalna dokazna pravila o vrednostiali moi posameznih dokazov.

Nasprotje proste presoje dokazov je zakonska presoja dokazov, ki je bila prisotna v zgodovinskem razvoju zakonodajalec je v zakonu doloil vrednost posameznih dokazov. Pri tem sta obstajala 2 pristopa:

(1) pozitivna dokazna teorija sodie ne glede na lastno preprianje sprejme sporno dejstvo kot dokazano, eobstajata zanj doloena vrsta in doloeno t. dokaznih sredstev.Npr. dejstvo je sprejeto kot dokazano, e ga potrdita 2 prii.V slovenskem k.p. imamo sledove pozitivne dokazne teorije v primerih, ko je v zakonu doloeno, da se smeresninost doloenega dejstva dokazovati le s pravnomono sodbo pri k.d. obrekovanja, pri obnovikazenskega postopka.

(2) negativna dokazna teorija sodie doloenega dejstva ne more sprejeti za dokazanega, e ga ne potrjujejodokazi doloene kakovosti in doloeno t. dokazov. e so ti pogoji iz-polnjeni, sodie prosto presoja obstojdoloenega dejstva.V slovenskem k.p. imamo sledove negativne dokazne teorije v dolobah o obveznem izvedenstvu za: pregled in razteleenje trupla, toksikoloke preiskave, pritevnost, telesne pokodbe.

Glede proste presoje dokazov obstajata 2 varianti:

(1) stareja varianta o vrednosti dokaza odloa sodnikovo svobodno preprianje ne glede na to, kako gaoblikuje. Sodnikova presoja ni podvrena nobeni kontroli vijega sodia.

(2) noveja varianta sodnik pri presoji dokazov sicer ni vezan na nobeno pravno dokazno pravilo, vendar jevezan na objektivna pravila lovekega miljenja in izkustvena pravila, zato je njegova dokazna presoja lahkopodvrena kontroli vijega sodia. V sodbi mora sodnik razloiti, da se je preprial o (ne)obstoju doloenega

dejstva, ter navesti, iz katerih razlogov je priel do taknega preprianja. Sodnik mora obrazloiti, kako presojaverodostojnost protislovnih dokazov.Slovenski k.p. sprejema prosto presojo dokazov v noveji varianti mona je pritoba za-radi nepopolne alizmotne ugotovitve dejanskega stanja. Sodia ocenjujejo dokaze po objektivnih in loginih pravilih, pri emerse lahko zmotijo. Zato je mono napano presojo preizkusiti.

Naelo proste presoje dokazov je omejeno z dokaznimi prepovedmi in generalnim ekskluzivnim ali izkljuujoimpravilom = sodna odloba se ne sme opreti na dokaze, pridobljene s kritvijo ustavno doloenih lovekovih pravicin temeljnih svoboin. Sodna odloba se ne sme opreti na dokaze, ki so bili pridobljeni na podlagi nedovoljenihdokazov ("naelo zastrupljene-ga sadea zastrupljenega drevesa"). Npr. e osumljenec zaradi muenja pove, kamje skril no kot sredstvo za izvritev umora, se ta no v postopku ne more uporabiti kot dokaz, ker je bil pridobljen skritvijo temeljne svoboine.

X. NAELO NEPOSREDNOSTINaelo neposrednosti pomeni, da lahko sodie za podlago sodbe vzame le dejstva, ki jih je s svojimi utilizaznalo na glavni obravnavi ob izvedbi originalnih (izvirnih) dokazov.Razpravno sodie mora priti v stik z izvirnimi dokazi brez posredovanja drugih procesnih organov. S tem dobirazpravno sodie neposreden vtis o dokaznem sredstvu, zato lahko psiholoko presodi njegovo verodostojnost intehtnost. e gre za dokaz z listino, mora sodie pridobiti listino v originalu. O vsebini listine se ne sme zasliatiprie. Predmete, potrebne za dokazovanje, je treba prinesti na glavno obravnavo, da se lahko pokaejo obtoencu,priam in izvedencem.V inkvizicijskem postopku je sodie sprejemalo odloitve na temelju zapisnika preiskave.Izjeme od naela neposrednosti: (340. ZKP)(1) zapisniki o prejnjem zaslianju pri, izvedencev in soobtoencev se lahko preberejo, e:

1) iz tehtnih razlogov ne morejo priti na glavno obravnavo: smrt, duevna bolezen, ni jih mono najti.

2) zelo teko pridejo na glavno obravnavo (starost, bolezen).

15

8/6/2019 1a088e0e2c56b76935b3faca736985d7

16/107

3) Prebivajo v tujini in ne pridejo na GO(2) lahko se preberejo zapisniki o zaslianju pri ali izvedencev, ki brez zakonitega razloga noejo izpovedovati

na glavni obravnavi;(3) lahko se preberejo zapisniki o prejnjih izpovedih pri in izvedencev, ki niso navzoi na glavni obravnavi, e

stranke s tem soglaajo;(4) e se obdolenec na glavni obravnavi noe zagovarjati ali noe odgovarjati na vpraanja, se prebere njegova

prejnja izpoved ali njen del;

(5) e pria, izvedenec ali obdolenec na glavni obravnavi spreminja svoje izjave ali se ne spomni dejstev,

povedanih na prejnjem zaslianju, se po potrebi prebere njihova prejnja izpoved ali njen del;(6) glavna obravnava se lahko izjemoma opravi, etudi obtoenec ni navzo e ne pride obdolenec, ki je bil

pravilno ("v redu") povabljen, se glavna obravnava opravi brez njegove navzonosti (sojenje v odsotnosti) podnaslednjimi pogoji:1) e njegova navzonost ni nujna,2) e je navzo njegov zagovornik,3) e je bil pred glavno obravnavo e zaslian.

Sodniki, sodniki porotniki in zapisnikar morajo biti na glavni obravnavi nepretrgoma navzoi.Sodba mora biti razglaena takoj po glavni obravnavi, da se ne zabrie njen vtis.Stranki morata biti na glavni obravnavi praviloma ves as navzoi (izjema je sojenje v odsotnosti).

XI. NAELO USTNOSTINaelo ustnosti pomeni, da sodie za podlago sodbe lahko uporabi le dokazno gradivo, ki je bilo na glavniobravnavi obravnavano ustno. e dokazi na glavni obravnavi niso obravnavani ustno (ponovljeni ali prebrani), jihsodie ne sme uporabiti, eprav so v spisih. Vse, o emer se na glavni obravnavi ni govorilo, za sodie neobstaja.Ustni postopek je postopek, v katerem se govori in govorjeno zapisuje. Ustna obravnava temelji na spisih, zbranihv pripravljalnem postopku (= preiskavi). Med obravnavo se vse pomembno zapisuje sproti v zapisnik o glavniobravnavi. V ustnem postopku sodie sodi na podlagi ustne obravnave.Nasprotje naela ustnosti je naelo pisnosti. Po naelu pisnosti je lahko podlaga za sodbo le pisno gradivo. Pri nasvelja naelo pisnosti za: preiskavo preiskovalni spis je toilcu podlaga za odloanje o vloitvi obtonice ali odstopu od pregona; postopek pri sodiu II. stopnje, e o pritobi odloa na seji, ki ni javna.Po naelu ustnosti lahko sodie za sodbo uporabi le dokazno gradivo, ki je bilo na glavni obravnavi ustnoobravnavano: z neposrednim sprejemanjem zaslianje pri ali izvedencev, z branjem dokazil, sprejetih zunaj glavne obravnave zapisniki, listine.Vsa procesna dejanja strank morajo biti v ustni obliki. e je akt stranke v pisni obliki, se mora prebrati (npr.obtonica).Naelo ustnosti omogoa izvedbo naela kontradiktornosti.Z naelom ustnosti se zagotavlja javnost glavne obravnave (naelo javnosti, glej toko XII.).Razlika med naelom ustnosti in naelom neposrednosti je, da ima naelo ustnosti iri obseg naelo ustnostivelja za izjave vseh procesnih udeleencev. Naelo neposrednosti velja le za uporabo dokaznih sredstev. Naeluustnosti je zadoeno, etudi gre za izjemo od naela neposrednosti.

XII. NAELO JAVNOSTINaelo javnosti pomeni, da so lahko na glavni obravnavi prisotne predhodno nedoloene osebe, ki nisoudeleene v kazenskem postopku. O poteku glavne obravnave se lahko javno govori, pie, objavlja v tisku, poroana radiu in televiziji. Po naravi stvari je naelo javnosti omejeno s prostorskimi kapacitetami prostora, kjer se odvijaglavna obravnava (= sodne dvorane). Namen naela javnosti je dravljanom omogoiti kontrolo nad delompravosodnih organov.Izjemoma se lahko javnost izkljui iz glavne obravnave, e:(1) je to potrebno zaradi:

1) obvarovanja dravne tajnosti,2) varstva javnega reda in morale,3) varstva osebnega in druinskega ivljenja obdolenca ali okodovanca,4) varstva koristi mladoletnika.

(2) bi po mnenju senata javnost kodovala interesom pravinosti.e je javnost izkljuena iz obravnave, se mora izrek sodbe prebrati na javnem zasedanju, vendar senat odloi, alinaj se javnost izkljui pri razglasitvi razlogov sodbe.

16

8/6/2019 1a088e0e2c56b76935b3faca736985d7

17/107

Izkljuitev javnosti ne velja za stranke, okodovanca, njihove zastopnike in zagovornika. Sodi-e lahkoposameznim osebam dovoli, da so navzoe pri glavni obravnavi, zaprti za javnost. To so znanstveni in javnidelavci, zakonec in blinji sorodniki obdolenca.e je bila javnost izkljuena v nasprotju z zakonom, je to bistvena kritev kazenskega postopka sodba serazveljavi po uradni dolnosti. * e javnost ni bila izkljuena (pa je to v nasprotju z zakonom)- relativna b. kritevNa glavni obravnavi zoper mladoletnike je javnost vedno izkljuena.

XIII. NAELO JEZIKA POSTOPKA IN JEZIKA PROCESNIH UDELEENCEVNaelo jezika postopka pomeni, da tee kazenski postopek v slovenskem jeziku. e se sodie nahaja naobmoju, kjer je v uradni rabi tudi jezik italijanske ali madarske narodne skupnosti, lahko kazenski postopekpoteka v njihovem jeziku.Naelo jezika procesnih udeleencevpomeni, da ima vsakdo pri procesnih dejanjih pravico uporabljati svoj jezik.e postopek ne tee v njegovem jeziku, je treba zagotoviti ustno prevajanje govornega in pisnega dokaznegagradiva ter listin. Prevaja sodni tolma.Tujec, ki mu je odvzeta prostost, lahko sodiu podaja vloge v lastnem jeziku. V ostalih primerih lahko tujcipodajajo vloge v lastnem jeziku ob pogoju vzajemnosti (recipronosti).Vabila, odlobe in druga pisanja poilja sodie v slovenskem jeziku. e se sodie nahaja na obmoju, kjer je vuradni rabi tudi jezik italijanske ali madarske narodne skupnosti, se v manjinskem jeziku vroajo le vabila.Odlobe in druga pisanja se vroajo v manjinskem jeziku, e se postopek vodi v 2 uradnih jezikih.

Udeleenci v postopku se lahko odpovejo pravici do vroanja v manjinskem jeziku. Odpoved se zapie v zapisnik.e zna tujec ali pripadnik narodne skupnosti slovenski jezik, se lahko odpove prevajanju in vroanju v njegovemjeziku. V zapisnik je treba zapisati, da je bil o tem pouen.Dolobe o jeziku postopka so v ZKP uvrene med temeljna naela, eprav sistematino spadajo drugam.

Drugo poglavje: SUBJEKTI KAZENSKEGA POSTOPKA (PROCESNI SUBJEKTI)

Udeleenci kazenskega postopka so:

(1) poglavitni udeleenci opravljajo poglavitne funkcije, postopka brez katerega izmed njih sploh ni monoopraviti:

1) sojenje kazensko sodie,

2) pregon dravni toilec3) obrambo obdolenec.

(2) pomoni udeleenci postopek se lahko opravi tudi brez koga izmed njih, v doloenih postopkih sploh nisopotrebni. To so:

1) okodovanec,2) prie potrebne so le, e lahko izpovedo o odloilnih dejstvih,3) izvedenci potrebni so le, e se kae potreba po njihovem strokovnem znanju,

4) tolmai potrebni so le, e se kae potreba po njihovem strokovnem znanju,5) zagovornik ni nujen udeleenec postopka, ker formalna obramba ni vedno obvezna,6) pooblaene osebe policije.

Dravni toilec in obdolenec sta stranki v kazenskem postopku (kontradiktorni postopek). Stranka v kazenskem

postopku je: subjekt, ki nasproti drugemu subjektu zahteva sodno odloitev o spornem zahtevku, subjekt, glede katerega se zahteva sodna odloitev o spornem zahtevku.Poglavitne procesne funkcije so:

(1) funkcija pregona ali obtobe zajema procesna dejanja k.p., s katerimi se ugotovi in obsodi storilca k.d.Funkcija pregona je zaupana upravienemu toilcu, ki je lahko:

1) dravni toilecza veino k.d.,

2) subsidiarni ali nadomestni toilec, e se kot upravieni toilec pod doloenimi pogoji (dravni toilecodstopi od obtobe,...) pojavi okodovanec,

3) zasebni toilecza laja k.d.

(2) funkcija obrambe zajema procesna dejanja, namenjena:

ugotavljanju dejstev v korist obdolenca, uporabi pravnih dolob, ki so za obdolenca najbolj ugodne,da bi se za obdolenca izposlovala najbolj ugodna sodna odloba.

17

8/6/2019 1a088e0e2c56b76935b3faca736985d7

18/107

(3) funkcija sojenja zajema procesna dejanja, ki jih opravljajo sodni organi, da bi razjasnili in ugotovili dejanskostanje v konkretnem primeru ter z odlobo uveljavili pravila materialnega (redkeje procesnega) kazenskegaprava.Procesna dejanja, ki jih opravlja sodie, so:

1) ugotavljanje dejanskega stanja sodie se prepria o (ne)obstoju dejstev, pomembnih za uporabokazenskega prava;

2) procesno prisiljevanje uveljavlja sodie za zagotovitev navzonosti obdolenca, pri in izvedencev vkazenskem postopku;

3) izdajanje odlob od zaetka do konca kazenskega postopka izdaja sodie odlobe, s katerimi urejarazline procesne odnose;

4) vodenje postopka je namenjeno zagotovitvi discipline in reda v kazenskem postopku, da bi lahkonemoteno potekal. *Formalno vodenje-red. *Materialno procesno vodenje- skrb za to, da se zadevaimbolje razie).

I. KAZENSKO SODIEV kazenskem postopku so udeleena sodia splone pristojnosti = redna sodia. To so: okrajna in okrona sodia, vija sodia,

Vrhovno sodie Republike Slovenije.Kazensko sodie storilcem k.d. izreka kazenske sankcije. Po ZKP ima dvojno funkcijo:

(1) na zahtevo upravienega toilca izvede preiskavo preiskovalni sodnik,

(2) po sprejemu obtobe upravienega toilca odloa o utemeljenosti obtobe in sodi obdolenemu storilcu.Ker se funkciji izkljuujeta, preiskovalni sodnik ne more biti lan razpravnega senata, RAZEN v skrajanempostopku za laja k.d. (posamezna preiskovalna dejanja).

1. SestavaZKP za kazenska sodia sprejema naelo zbornosti. Izjemoma sodi v skrajanem postopku sodnik posameznikm,zaradi pospeitve postopka.Do pravnomonosti sodbe sodijo sodia na I., II. ali III. stopnji. Po pravnomonosti sodbe sodijo le, e je vloenoizredno pravno sredstvo.

Sojenje na I. stopnji (okrajna in okrona sodia):Na okrajnih sodiih sodi sodnik posameznik. Okrajna sodia so stvarno pristojna za odloa-nje o k.d., za katera je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 3 let. Tu obstaja izjema okrajna sodiaNISO pristojna za odloanje o k.d. zoper ast in dobro ime, ki so bila storjena s tiskom, po radiu ali televiziji.Na okronih sodiih sodi: sodni senat z 1 sodnikom in 2 sodnikoma porotnikoma, e gre za:

o k.d. s predpisano glavno kaznijo od 3 do 15 let zapora,

o k.d. zoper ast in dobro ime, storjena s tiskom, po radiu ali televiziji (za ta k.d. je v KZ predpisana kazen,nija od 3 let zapora).

sodni senat z 2 sodnikoma (eden od njiju je preds. senata) in 3 sodniki porotniki, e gre za k.d. s predpisanoglavno kaznijo nad 15 let zapora.

Procesna dejanja v preiskavi opravlja preiskovalni sodnik. Preiskovalni sodnik ne sodi, ampak preiskuje. Vskrajanem postopku za laja k.d. je lahko lan razpravnega senata.Predsednik sodia ne sodi, temve opravlja druga procesna dejanja: odloa o izloitvi sodnika, odloa o postavitvi zagovornika po uradni dolnosti, odloa o pritobah zaradi zavlaevanja postopka, opravlja nadzorstvo nad priporniki,...Predsednik senata ne sodi, temve opravlja druga procesna dejanja: odloa o izloitvi zapisnikarja in izvedencev, odloa o postavitvi zagovornika revnim, odloa o vrnitvi v prejnje stanje, odloa o razreitvi postavljenega zagovornika, zahteva preizkus obtonice, pripravlja glavno obravnavo,...O procesnih vpraanjih, ki se ne pojavijo na glavni obravnavi, odloa na I. stopnji zunaj-obravnavni senat.Sestavljen je iz 3 sodnikov. Zunajobravnavni senat: odloi, e se preiskovalni sodnik ne strinja s predlogi strank,

18

8/6/2019 1a088e0e2c56b76935b3faca736985d7

19/107

odloa o ugovoru zoper obtonico, odloa o priporu, odloa o zahtevi za obnovo postopka.Na II. stopnji (vije sodie) sodi senat 3 stalnih sodnikov.Na III. stopnji (Vrhovno sodie) sodi senat 5 stalnih sodnikov, razen e gre za: odloanje o zahtevi za izredno omilitev kazni Vrhovno sodie odloa v senatu 3 sodnikov, odloanje o zahtevi za varstvo zakonitosti zoper odlobo Vrhovnega sodia Vrhovno sodie ponovno

odloa v senatu 7 sodnikov.

2. Udeleba nepoklicnih sodnikovje sodelovanje dravljanov pri sojenju. Obstajata 2 sistema:

(1) porotni sistem na razpravi imamo 2 sodni telesi: (*Rousseou: drubena pogodba - sodijo lahko le enaki). porota, sestavljena iz doloenega t. dravljanov, sodniki kolegijali sodni senat, sestavljen iz poklicnih sodnikov.Obstajajo 3 glavni porotni sistemi:

1) isti ali anglekiporotni sistem porota samostojno odloa o krivdi obdolenca, sodni senat vodi postopekin v primeru obdoleneve krivde samostojno odloa o kazenski sankciji.

2) belgijskoavstrijski sistem porota samostojno odloa o krivdi obdolenca, sodni senat skupaj s poroto vprimeru obdoleneve krivde odloa o sankciji.

3) srbski sistem sodni senat in porota odloata skupaj o krivdi obdolenca, sodni senat v primeruobdoleneve krivde samostojno odloa o kazenski sankciji.

(2) prisedniki sistem na razpravi je le eno sodno telo, ki je sestavljeno iz: doloenega tevila stalnih poklicnih sodnikov, doloenega, praviloma vejega tevila dravljanov.Vsi lani senata enakopravno odloajo o vpraanjih (pravnih in dejanskih), o katerih se mora v k.p. izdatiodloba (krivdorek in kazen).

Slovenska sodia so prisednika sodia, eprav ZKP dravljane, ki sodelujejo pri sojenju, neustrezno imenujesodniki porotniki. Izbira prisednikov: Na predlog jih izbere vije sodie za sodia pod njegovo pristojnostjo-spisek.

3. Pristojnost sodi (II. poglavje ZKP)Pristojnost je pravica in dolnost sodia, da opravlja procesna dejanja in odloa v kazenskih zadevah. Dolobe o

pristojnosti v k.p. so kogentne (prisilne) narave. Prorogacija (sporazum strank, da bo za sojenje v doloeni zadevipristojno drugo sodie namesto sodia, ki je pri-stojno po zakonu) v k.p. ni dovoljena.Vrste pristojnosti so:

(1) stvarna pristojnost= pravica in dolnost sodia presojati doloeno kazensko zadevo glede na teo oz. vrstok.d. Po stvarni pristojnosti se doloa sodie I. stopnje, ki izpelje glavno obravnavo. Stvarna pristojnost jepomembneja od krajevne. Tea k.d. se presoja glede na predpisano kazen zanj. Stvarna pristojnost na I.stopnji je razdeljena na:1) okrajna sodia pristojna so za k.d., za katera je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali kazen

zapora do 3 let, RAZEN za k.d. zoper ast in dobro ime, storjena s tiskom, po radiu in televiziji (tu je trebaopozoriti, da se po KZ takna k.d. lahko storijo tudi z drugimi sredstvi javnega obveanja, medtem koZKP ne omenja drugih sredstev javnega obveanja).

2) okrona sodia pristojna so za k.d., za katera je kot glavna kazen predpisana kazen zapora nad 3 leta,in k.d. zoper ast in dobro ime, storjena s tiskom, po radiu in televiziji.

(2) funkcionalna pristojnost = pravica in dolnost enega sodia, organa sodia ali oddelka sodia, da opravidoloen del postopka glede istega k.d., medtem ko drugi del postopka opravi drugo sodie, drug organ alidrug oddelek sodia (npr. preiskovalni sodnik, zunaj-obravnavni senat).Stvarno in funkcionalno pristojnost doloa Zakon o organizaciji sodi.

(3) krajevna pristojnost= pravica in dolnost stvarno pristojnega sodia, da odloa o konkretni kazenski zadeviglede na njeno navezavo na sodno obmoje. Obstaja:

1) redna krajevna pristojnost: forum delicti commissi krajevno pristojno je sodie, na obmoju katerega je bilo k.d. storjeno ali

poskueno; forum praeventionis e je bilo k.d. dokonano ali poskueno na razlinih obmojih, je pristojno

sodie, ki je prvo zaelo postopek; (kjer se je najprej zahtevala uvedba postopka). forum domicilii e kraj storitve k.d. ni znan ali je zunaj ozemlja Republike Slovenije, je pristojno

sodie, na obmoju katerega ima obdolenec stalno ali za-asno prebivalie;

19

8/6/2019 1a088e0e2c56b76935b3faca736985d7

20/107

forum deprehensionis e ni znan kraj storitve k.d. ali je zunaj ozemlja Republike Slovenije terobtoenec nima niti stalnega ali zaasnega prebivalia (ali pa je zunaj RS), je pristojno sodie, naobmoju katerega je bil obdolenec prijet ali se je sam naznanil.

*Pri mladoletnikih je temeljna nav. okoliina BIVALIE.2) izredna krajevna pristojnost:

pristojnost po medsebojni zvezi(forum conexitatis) je podana, kadar:o je ena oseba obdolena ve k.d. (subjektivna zveza) redno krajevno pristojnost ima sodie, ki je

prvo zaelo postopek; (e so razlino teka k.d., dobi zadevo vije sodie.)o je ve oseb udeleenih pri storitvi enega k.d. (objektivna zveza) redno krajev-no pristojnost ima

sodie, ki je prvo zaelo postopek zoper enega izmed udeleencev; (odloa sodie, ki jepristojno za glavnega storilca).

o je ve oseb sodelovalo pri izvritvi ve k.d. (meana zveza) redno krajevno pristojnost ima

sodie, ki je prvo zaelo postopek zoper enega izmed udeleen-cev pod pogojem, da je medstorjenimi k.d. podana medsebojna povezava in isti dokazi.

Sodie, pristojno za storilca, je pristojno tudi za morebitne udeleence, prikrivalce in ljudi, ki nisonaznanili k.d.Zdruevanju postopkov po pravilih o zveznosti se sodia in toilstva izogibajo.Zadeve iz stvarne pristojnosti pred okrajnim in okronim sodiem je mono zdruevati le predokronim sodiem.

odrejena pristojnost(forum ordinatum) e po ZKP ni mono ugotoviti krajevno pristojnega sodia,doloi Vrhovno sodie za krajevno pristojno stvarno pristojno sodie, pred katerim naj se izvedepostopek.

delegirana ali prenesena pristojnost(forum delegationis):o obvezna ali obligatorna delegacija e znano krajevno pristojno sodie iz pravnih razlogov (npr.

izloitev vseh sodnikov) ali stvarnih razlogov (npr. po-plava) ne more voditi postopka, doloineposredno vije sodie za postopek drugo stvarno pristojno sodie na svojem obmoju;

o fakultativna delegacija se izvede zaradi procesne smotrnosti. Neposredno vije sodie doloi zapostopek drugo stvarno pristojno sodie na svojem obmoju, e se tako postopek izvede laje aliima za to tehtne razloge (npr. storilec je povzroil prometno nesreo v Prekmurju, on in prie paivijo v Kopru). V majhni dravi, kot je Slovenija, si je fakultativno delegacijo skoraj nemogoepredstavljati.

Spor o pristojnosti(kompetenni konflikt) je situacija, ko med sodii pride do spora, katero sodie je pristojno zaodloanje. Ko sodie ugotovi, da ni pristojno, mora o tem sprejeti sklep, v katerem se izree za nepristojno. Popravnomonosti sklepa ga mora poslati sodiu, ki je pristojno za spore glede pristojnosti. V k.p. je to neposrednovije sodie.Sodie mora paziti na stvarno in krajevno pristojnost: na stvarno pristojnost mora paziti ves as k.p. in tudi po pravnomonosti sodbe v postopku za varstvo

zakonitosti, na krajevno pristojnost je treba paziti do pravnomonosti obtonice po preteku tega asa se sodie ne more

ve izrei za krajevno nepristojno.Pristojnosti lahko ugovarjata tudi stranki: v rednem postopku je ugovor mono vloiti do pravnomonosti obtonice, v skrajanem postopku je ugovor mono vloiti do zaetka glavne obravnave.Spori glede pristojnosti so: pozitivni sodia, ki so v sporu glede pristojnosti, se imajo vsako za pristojno obravnavati konkretno

kazensko zadevo (pozitivnih sporov pri nas skoraj ni), negativni sodie, ki naj bi bilo pristojno, noe sprejeti zadeve v obravnavanje, ker se smatra za nepristojno.

Sklep o lastni nepristojnosti nepristojno sodie polje sodiu, ki naj bi bilo pristojno. e se slednje s tem nestrinja, sproi spor glede pristojnosti.

Dokler spor glede pristojnosti ni reen, morata sodii v sporu opraviti vsa procesna dejanja, ki bi jih bilo nevarnoodlaati.

4. Izloitev (III. poglavje ZKP)je procesni institut, s katerim je mono od sojenja v konkretni kazenski zadevi izloiti zakoni-tega sodnika, gledekaterega so podane okoliine, ki vzbujajo sum v njegovo nepristranost.Razlogi za izloitev sodnika ali sodnika porotnika so:

(1) IZKLJUITVENI RAZLOGI sodnik, ki ga zadanejo izkljuitveni razlogi, je izkljueni sodnik (iudex inhabilis),ker ni sposoben objektivno soditi. Sodnik je izkljuen e po zakonu samem. Sodnik ne sme soditi, e:1) je s k.d. okodovan;

20

8/6/2019 1a088e0e2c56b76935b3faca736985d7

21/107

2) je z obdolencem, zagovornikom, toilcem, okodovancem, zakonitim zastopnikom okodovanca alipooblaencem okodovanca: v zakonski zvezi, (zunajzakonska skupnost) v sorodstvu ravne rte, v sorodstvu stranske rte do 4. kolena, v svatvu do 2. kolena.

3) je z obdolencem, zagovornikom, toilcem ali okodovancem v razmerju skrbnika, varovanca, posvojitelja,posvojenca, rejnika ali rejenca;

4) je v isti zadevi (sodelovanje v predhodnih fazah iste zadeve): *(sistemski razlog za izkljuitev) opravljal preiskovalna dejanja, ali sodeloval pri odloanju o ugovoru zoper obtonico, ali sodeloval pri odloanju o zahtevi predsednika senata, da se preizkusi obtonica, ali kot sodnik za mladoletnike vodil pripravljalni postopek, (pa je podan predlog za kaznovanje) sodeloval v postopku kot toilec, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaenec okodovanca,

pooblaenec toilca, bil zaslian kot pria ali izvedenec;

4.a) e se je v postopku pri odloanju o katerem koli vpraanju seznanil z dokazom, ki se mora po dolobahtega zakona izloiti iz spisov (83. len), ne more v isti zadevi odloati o obtobi oz. pritobi ali izrednempravnem sredstvu zoper odlobo, s katero je bilo odloeno o obtobi, razen e vsebina dokaza oitno nitakna, da bi lahko vplivala na njegovo odloitev.

5) je v isti zadevi sodeloval pri izdaji odlobe nijega sodia ali je pri istem sodiu sodeloval pri izdajiodlobe, ki se izpodbija s pritobo ali z zahtevo za varstvo zakonitosti.

(2) ODKLONITVENI RAZLOGI sodnik, ki ga zadanejo odklonitveni razlogi, je sumljivi ali prizadeti sodnik(iudexsuspectus). Sodnik ne sme soditi, e:

1) so podane okoliine, ki zbujajo dvom o njegovi nepristranosti (s tem se izpodbija ta domneva-tomorajo dokazati).

Sodnik ali sodnik porotnik mora, ko zve za izkljuitveni razlog (1-4, ali 5), takoj prenehati z vsakim delom in tosporoiti predsedniku sodia. Predsednik sodia odredi dodelitev zadeve po sodnem redu drugemu sodniku.e sodnik ali sodnik porotnik meni, da je podan odklonitveni razlog (4.a, 6), mora takoj prenehati z delom in tosporoiti predsedniku sodia. Kot odklonitveni razlog pride v potev vsaka okoliina, ki pri razumnem lovekuvzbuja sum o nepristranosti (osebno prijateljstvo, znanstvo, sovratvo, daljno sorodstvo, socialna odvisnost,...).

Predsednik sodia odloi o zamenjavi sodnika brez sklepa. *Sam se mora izloiti- lahko ga na to opozorijostranke.

Zahtevo za izloitev sodnika I. stopnje (okrajnega ali okronega sodia) lahko vloita obe stranki do doloenegatrenutka v postopku: e so podani izkljuitveni razlogi in jih sodnik, ki bi moral biti izkljuen, ni sporoil predsedniku sodia, lahko

stranki zahtevata izloitev sodnika do KONCA glavne obravnave; *TAKOJ, ko izvesta za razlog izloitve,vendar najkasneje do konca GO. Med GO smeta stranki zahtevati izloitev sodnika/sodnika porotnika zarad4.a in 6, samo e je razlog izloitve nastal po zaetku GO; e je bil podan e prej, pa le, e stranki ni bil/nimogel biti znan.

e so podani odklonitveni razlogi (4.a, 6), lahko stranki zahtevata izloitev sodnika le do ZAETKA glavneobravnave (novela ZKP iz 1998 je ta trenutek prestavila nazaj, s imer so se poveale monosti za zlorabe).

*lahko do konca GO, e je razlog ele nastal/ni vedel prej.Zahteva za izloitev se mora nanaati na poimensko doloenega sodnika ali sodnika porotnika. Ni mono zahtevatiizloitve celotnega sodia. Stranka mora v zahtevi navesti okoliine, zaradi katerih naj bi bil podan zakonskirazlog za izloitev. O izloitvi na zahtevo odloi predsednik sodia s sklepom o izloitvi. Preden izda predsedniksodia sklep o izloitvi, mora dobiti izjavo sodnika, za katerega se zahteva izloitev.Monosti pritobe na sklep o izloitvi: zoper sklep, s katerim se dovoli izloitev, NI pritobe; zoper sklep, s katerim se zavrne zahteva za izloitev, je dovoljena pritoba. e je bil sklep o zavrnitvi zahteve

za izloitev izdan po vloitvi obtobe, je pritoba mona le v pritobi zoper sodbo.

Ko sodnik / s. porotnik izve, da je zahtevana njegova izloitev, mora takoj prenehati z vsakim nadaljnjim delom vzadev, razen e gre za nedovoljeno ali oitno neutemeljeno zahtevo za izloitev, ki se jo zavre/e je treba opraviti

kakno dejanje, ki bi ga bilo nevarno odlaati. Predsednik sodia odredi, da jih do odloitve o zahtevi za izloitevopravi drug sodnik.Izloitev sodnika vijega sodia lahko zahteva stranka le do zaetka seje senata.

21

8/6/2019 1a088e0e2c56b76935b3faca736985d7

22/107

V izloitvi tii nenehna nevarnost zlorabe za zavlaevanje postopka in nedopustno vplivanje na izbiro. Zato se prioitno neutemeljeni ali nedovoljeni zahtevi s temi nameni, zahteva deloma ali v celoti zavre.

Reitve glede izloitve sodnika veljajo smiselno za vse druge uradne osebe, ki v postopku opravljajo uradnofunkcijo: dravni toilci in njihovi zastopniki (ni mogoe zahtevati iz 4.a, 6) to je nekoliko udna reitev, kajti v pravih

adversarnih postopkih ni dopustno izloiti predstavnika obtobe, ker gre za stranko v postopku in sinasprotnika ni mono izbirati,

zapisnikarji, tolmai, izvedenci in strokovnjaki, (e ni kaj drugega doloeno- 251. len) pooblaene osebe policije, e opravljajo preiskovalna dejanja na podlagi ZKP.

II. DRAVNI TOILECToilec je procesni subjekt, ki v k.p. opravlja funkcijo pregona. K.p. se lahko zane le na zahtevo toilca.V naem k.p. lahko nastopajo 3 razlini toilci:(1) dravni toilec,(2) zasebni toilec,(3) okodovanec kot toilec.

ZKP za vse 3 vrste toilcev uporablja izraz upravieni toilec.Dravni toilec je upravieni toilec pri vseh k.d., katerih storilci se preganjajo po uradni dolnosti (v naizakonodaji jih je zelo veliko). e dravni toilec spozna, da ni razlogov za uvedbo ali nadaljevanje k.p., lahko stopina njegovo mesto okodovanec kot toilec.Na zasebno tobo se preganja manje t. lajih k.d.Sistemi kazenskega pregona ali obtobeni sistemi so:

(1) sistem javne obtobe nosilec javne obtobe je dravno doloeni organ, veinoma je to dravni toilec, kiopravlja kazenski pregon v javnem interesu;

(2) sistem zasebne obtobe nosilec zasebne obtobe je okodovanec kot zasebni toilec, ki opravlja kazenskipregon v zasebnem interesu;

(3) sistem subsidiarne ali nadomestne obtobe nosilec nadomestne obtobe je okodovanec kot toilec, e

dravni toilec ne zane ali ne nadaljuje k.p.(4) sistem popularne obtobe (Pri nas ni splone prijavne dolnosti. Samo za najhuja k.d. je dolnost, sicer jepravica. e je nekdo, ki izvaja javno funkcijo izvedel za k.d. med opravljanjem javne funkcije, MORA prijavitivsako k.d.; lex imperfecta - samo, e ljudje ne prijavijo hujega k.d. je to kaznivo) poznajo ga le v nekaterihdravah, pri nas ga nimamo. Vsak dravljan ima kot del dravne oblasti pravico obtoiti storilca k.d., ne gledena to, ali je s k.d. okodovan ali ne. (drubena legitimacija)

Pri opravljanju svoje naloge je dravni toilec vezan na naelo legalitete = dravni toilec je dolan zaeti invzdrevati kazenski pregon, e je podan utemeljen sum, da je bilo storjeno k.d., za katero se storilec preganja pouradni dolnosti. Dravni toilec nima pravice presojati smiselnosti uvedbe kazenskega postopka. e so podanizakoniti pogoji za kazenski pregon, ga mora zaeti, etudi se mu zdi nesmiseln. Obstoj dokazov toilec ocenjuje posvoji presoji. e so podani zadostni dokazi, mora sproiti kazenski pregon. *Ovadba ni procesna predpostavka za

pregon.

Pristojnostidravnega toilca glede k.d., ki se preganjajo po uradni dolnosti:

(1) ukrene vse potrebno pri odkrivanju k.d. in izsleditvi storilcev usmerja predkazenski postopek; (policija mu jefunkcionalno podrejena, ne pa neposredno)

(2) zahteva preiskavo;(3) vloi in zastopa obtonico (obtoni predlog) pred pristojnim sodiem;(4) vlaga:

1) pritobe zoper nepravnomone sodne odlobe,2) izredna pravna sredstva zoper pravnomone sodne odlobe.

Dravni toilec ima dvojno vlogo:

(1) je stranka v postopku nima nobenih pravic do obdolenca kot nasprotne stranke v postopku in nima

nobenih pravic do drugih udeleencev v postopku. Njegove pravice so omejene na predloge sodiu, dasprejme zoper obdolenca, prie ali izvedence do-loene ukrepe (pripor, zaslianje,...). Ima enake pravicekot obdolenec, razen tistih, ki jih ima kot dravni organ.

22

8/6/2019 1a088e0e2c56b76935b3faca736985d7

23/107

(2) je dravni organ zavzema se za pravilno in zakonito odlobo ter za zakonit postopek ne glede na to, ali jeto v korist ali kodo obdolenca. Pravno sredstvo lahko vloi celo v obdolenevo korist. Od drugihdravnih organov lahko zahteva, da mu dostavijo na vpogled spise in poljejo obvestila, ki jih potrebuje prisvojem delu. Zaradi narave dravnega organa je mona izloitev dravnega toilca.

Okroni, viji in vrhovni toilci so pristojni za postopek pred ustreznimi sodii.Krajevna pristojnost dravnega toilstva se doloa po krajevni pristojnosti sodia.O sporih glede pristojnosti med dravnimi toilci odloa neposredno viji toilec.Ne vee ga nikakrni rok za pregon - le zastaralni.

III. OKODOVANEC IN ZASEBNI TOILEC

1. Zasebna toba(1) Pojem:

Pri k.d., za katera se storilci preganjajo na zasebno tobo, je upravieni toilec zasebni toilec. Gre za lajak.d. (k.d. do 5 let-ne vsa!) z izjemo 230 KZ, ki ureja pregon za k.d. zoper premoenje, kadar je storilec vblinjem razmerju z okodovancem ob pogojih iz tega lena tee pregon na zasebno tobo tudi, ko gre zarazmeroma huda k.d., celo takna z zagroeno kaznijo do 8 let zapora.Zasebni toilec se za pregon odloa samostojno po naelo opurtunitete.Pravni poloaj zasebnega toilca je enak poloaju dravnega toilca z izjemo, da nima pravic, ki jih ima dravni

toilec kot dravni organ.(2) Vloitev zasebne tobe:

Zasebni toilec je glede zaetka pregona vezan na prekluzivni rok kazenski pregon mora zaeti v 3 mesecihod dneva, ko je zvedel za k.d. IN storilca. Rok zane tee ele v trenutku, ko sta upraviencu znani obedejstvi. Zasebna toba ne more biti nikoli vloena zoper neznanega storilca.V primeru razalitve ima obdolenec, ki je toen za razalitev, a mu jo je tonik vrnil, pravico do nasprotnetobe do KONCA glavne obravnave (izjemna prekoraitev prekluzivnega roka).Glede na vrsto postopka, v katerem se obravnava storjeno k.d., je zasebna toba: obtoni predlog v skrajanem (sumarnem) postopku, zahteva za preiskavo ali predlog za neposredno obtonico (v postopku pred okronim sodiem)Zasebno tobo je mono umakniti do KONCA glavne obravnave. Po njenem umiku zasebne tobe ni ve

mono vloiti.Zakon postavlja fikcijo ( procesna presumpcija), da je bila zasebna toba umaknjena, e pravilno povabljenizasebni toilec ne pride na glavno obravnavo ali mu ni bilo mono vroiti vabila na obravnavo, ker sodiu nisporoil spremembe naslova. e zasebni toilec iz opravienega razloga ni mogel priti na glavno obravnavo,mu predsednik senata dovoli vrnitev v prejnje stanje (zoper sklep s katerim se dovoli vrnitev v p. stanje, nipritobe). Pronjo za vrnitev v prejnje stanje mora zasebni toilec vloiti v 8 dneh po prenehanju ovire, zaradikatere ni mogel priti na glavno obravnavo. e traja ovira ve kot 3 mesece, zasebni toilec ne more zahtevativrnitve v prejnje stanje.

(3) Pravice zasebnega toilca:K.p., ki tee na zasebno tobo, je popolnoma v rokah zasebnega toilca. Sam mora zbrati (nima na voljopolicije) potrebne podatke in dokaze za vloitev zasebne tobe. Zasebni toilec ima prav