1.kongres plemenitih in surovin · 2008-05-07 · 43 N A S L O V N A T E MA 1.oktober2007 KAPITAL 1. kongres plemenitih kovin in surovin Nagovor Spremembenasvetovnihindoma~ihkapitalskihtrgihseodvija

42 KAPITAL 1. oktober 2007

NASLOVNATEMA

1. kongres plemenitih kovin in surovin

1. kongresplemenitihin surovin

43

NASLOVNATEMA

1. oktober 2007 KAPITAL


NagovorSpremembe na svetovnih in doma~ih kapitalskih trgih se odvija-jo izredno hitro, a je v~asih vendarle potrebnega veliko ~asa, dase zavemo novih prilo`nosti, ki nam jih ponujajo globalni trgi. âsi,ko je ameri{ki dolar dosegel zgodovinsko nizko vrednost, ko je ame-ri{ko gospodarstvo pred skoraj{njo recesijo in je kriza s hipotekarnimiposojili dodobra zatresla borzne indekse, ter ~asi, v katerihbeleìmo rekordne koli~ine denarja v obtoku in pove~evanje fi-nan~nih derivatov, nas postavljajo pred nove investicijske odlo~itve.Odlo~itev, kam bi naj danes, v ~asu negotovosti na kreditnih, borz-nih in deviznih trgih zaupali svoja sredstva za u~inkovito za{~itoin optimizacijo premoènja, postaja vedno te`ja. Prav zato se jepodjetje Elementum, ki je specializirano za nalo`be v plemenite ko-vine, odlo~ilo, da med prvimi v Evropi in sploh prvi v Sloveniji or-ganizira 1. slovenski kongres plemenitih kovin in surovin. Na kon-gresu èlimo posameznike, vlagatelje in ve~je finan~ne instituci-je opozoriti na pomembnost vlaganja dolo~enega dela svojega pre-moènja v plemenite kovine in surovine.Namen je posredovati informacije neodvisnih in visoko priznanihfinan~nih strokovnjakov, ki bodo predstavili mo`nosti, kako izkoristitiglobalne napetosti v svoj prid in kako biti udeleèn v najve~jem sve-tovnem nalo`benemmegatrendu. Ker se je svetovna situacija pri~elakorenito spreminjati, se mora vsak posameznik znova vpra{ati, alinalo`bena politika njegovega premoènja ustreza trenutni situa-ciji in izzivom prihodnosti. Vsak, ki èli dolgoro~no za{~ititi svo-je premoènje, bi moral razmisliti o tem, da dele` svojih prihran-kov nameni nalo`bam v plemenite kovine.Plemenite kovine namre~ vnovi~ delujejo kot preventivno zdravi-lo nasproti borznim pretresom in nudijo izjemno visoko stopnjoza{~ite premoènja. Seveda za vse tiste investitorje, ki verjamejo vnalo`be na dolgi rok in ne koristijo nalo`b v plemenite kovine s{pekulativnim pristopom zaslu`ka na hitro.O tem in {e o ~em bo tekla beseda na edinstvenem finan~nem do-godku, ki bo poleg najzanimivej{ega gosta dr. Marca Fabra, Slo-veniji in vsem Slovencem prvi~ ponudil na ogled temo, o kateri bomov prihodnosti sli{ali {e zelo veliko.Surovine in plemenite kovine so megatrend. Bodite del megatrendatudi vi!

BOJAN PRAVICA,neodvisni finan~ni svetovalec in

pobudnik 1. slovenskega kongresa plemenitih kovin in surovin

kovin

Zlato, ki je znano kot “varen pristan” in ohranjevalec real-ne vrednosti v ~asu ve~jih napetosti, tako politi~nih kottudi ekonomskih, gospodarskih in kapitalskih, vedno bolj

pridobiva na pomembnostine le pri institucionalnih,ampak tudi pri fizi~nih vla-gateljih. Finan~ni analitikivedno bolj glasno opozar-jajo, da je za dolgoro~noza{~ito premoènja trebadel sredstev naloìti v ple-

menite kovine. Tudi srebro prav ni~ ne zaostaja za zlatom.Zaradi {e ve~je podcenjenosti v primerjavi z zlatom muanalitiki napovedujejo {e vi{ji cenovni preboj.

Zlato se vedno bolj sveti. Zgodba o zlatu kot “safe haven”nalo`bi sega nazaj, do leta 2001 in do nesre~nega datu-ma 11. september. Takrat so teroristi~ni napadi v osr~juAmerike povzro~ili strme padce delni{kih indeksov povsem svetu. Vlagatelji so prepoznali, da lahko na njiho-ve skrbno na~rtovane prihranke v veliki meri vplivajo tudipoliti~ne napetosti. 11. september je povzro~il preplah,iz katerega se je rodila prva globalna vojna, vojna proti te-rorizmu. Plemenite kovine, zgodovinsko gledano, vednopridobivajo na vrednosti, predvsem v ~asu mednarodnihkonfliktov. Tako smo med prvo in drugo svetovno vojnobeleìli rast srebra za 100 %, in ni naklju~je, da je od leta2001 pa do sredine septembra 2007 cena za un~o zlata po-sko~ila s 300 na 730 ameri{kih dolarjev.

Ve~ tiskanega denarja, vi{ja cena plemenitih kovin.Prav tako v vojnih ~asih hodita z roko v roki koli~ina de-narja v obtoku in cene plemenitih kovin. Vsaka vojna ne-kaj stane in dràva, ki je v vojni, vedno tiska neomejenekoli~ine denarja za pla~ilo stro{kov. Ker je od 2. svetovnevojne do dana{nje vojne proti terorizmu napredovala tudi

vojna tehnologija, so se stro{ki financiranja ekstremnopovi{ali. Ni skrivnost, da je vojna v Iraku do sedaj ZDAstala kar 8-krat ve~ kot celotna druga svetovna vojna (pri-bli`no 426,8 milijarde dolarjev). Poleg teh stro{kovdràva tiska ve~je koli~ine denarja tudi zaradi primanjkljajav svoji pokojninski blagajni in za popla~ilo svojih ostalihstro{kov in dolgov. Vedno ve~ja zadolènost najrazvitej{ihdràv daje slutiti, da so “tiskarne denarja” bolj obremenjene,kot bi lahko vedela svetovna javnost. In jasno je, da se lah-ko le z dodatnim zadolèvanjem popla~ujejo stari dolgovi.

Za{~ita pred inflacijo in deflacijo. Ni skrivnost, da je zla-to vrhunski ohranjevalec realne vrednosti in da se obna{aizjemno rasto~e prav v ~asih visoke inflacije. Zlato v tehnegotovih borznih ~asih beleì bikovski trend, medtemko papirnati ameri{ki zelenci izgubljajo na vrednosti, bor-zno trgovanje pa je {e vedno pod vplivom ameri{ke hi-potekarne krize. [e bolje pa naj bi se zlato po mnenju ana-litikov obna{alo ravno v deflacijskih ~asih, ko se central-ne banke odlo~ajo o znièvanju obrestnih mer in tiskajove~je koli~ine denarja (kar povzro~a visoko stopnjo inf-lacije), da bi se izognili deflaciji. Trenutno stanje v ame-

ri{ki ekonomiji daje slutiti ve~je inf-lacijske in posredno tudi deflacij-ske pritiske. Napovedi recesijeameri{kega gospodarstva pa da-jejo zlatu {e dodatni vzvod zarast cene.

Borzni medved vzpodbuja rastcen plemenitih kovin. Tako ime-novana “velika depresija”, ki so jotrgi beleìli v letih od 1932 do leta1936, je vplivala razli~no. Cena zla-ta je bila v teh letih fiksirana s stra-ni ameri{ke vlade, srebro je takrat


Zlato, kovina, katere prve omembe beleìmo è 4.000 let pred na{im

{tetjem, ni izgubila svojega bli{~a vse do dana{njih dni. Ravno

nasprotno, politi~no-ekonomske razmere nas trenutno vedno bolj

opominjajo, da ni vse zlato, kar se sveti.

VAREN NALO@BENI PRISTAN

1. kongres plemenitih kovin in surovinNASLOVNATEMA

MATJA@ [TAMULAKsamostojnipremoženjskisvetovalec insvetovalec podjetjaElementum

premozenje◊gmail.com

Zlato je vprimerjavi zostalimikovinami in vprimerjavi znafto {e vednoizjemnopoceni.

NASLOVNATEMA

podvojilo ceno za un~o. Naslednji ve~ji medvedov pohodv letih 1968 - 1980 pa je ceno srebra potisnil z 2 dolarjevza un~o na neverjetnih 50 dolarjev za un~o. Vpra{anje je,kako bi utegnilo znièvanje delni{kih te~ajev v prihodnjihletih vplivati tudi na ceno zlata, ne le srebra.

[e vedno poceni (podcenjena) nalo`ba. Zlato je v primerjaviz ostalimi kovinami in v primerjavi z nafto {e vedno iz-jemno poceni. ê je bilo potrebno {e leta 1996 za nakupene un~e zlata imeti 20 sod~kov nafte, je è v letu 2006{tevilo za isti kos zlata (31,10 grama) padlo na le 6 sod~kov.V tem ~asu je nafta izjemno porasla, od cene 25 dolarjevza sod~ek iz leta 1996,v letu 2006 è na kar 75 dolarjev zasod~ek nafte. Sicer se je tudi zlato v tem obdobju okre-pilo s 400 na 700 dolarjev za un~o, ampak pri naftibeleìmo ve~ji tempo rasti. V tretjem tednu leto{njega sep-tembra je nafta prebila zgodovinsko visoke ravni, ceno 80dolarjev za sod~ek nafte. Ta pokazatelj kaè na podce-njenost in nalo`beno prilo`nost za plemenite kovine.

Ponudba se zmanj{uje, povpra{e-vanje se pove~uje. Po uradnih po-datkih so delujo~i rudniki v zad-njih 10 letih izkopali 25.000 tonzlata, novih nahajali{~ pa so odkrilile za 6.000 ton. Ta deficit dobi {egloblji pomen, ko pregledamopovpra{evanje po zlatu s straninovo razvijajo~ih se dràv. Cen-tralne banke razvitih dràv imajonamre~ v svojih rezervah ve~ kot60 % zalog v zlatu, razvijajo~e se

dràve (Kitajska, Indija, Rusija, Brazilija, Tur~ija, Japonska,itd.) pa v povpre~ju pod 5 %. Pri skoraj vseh omenjenihrazvijajo~ih se dràvah beleìmo zunanjetrgovinski pre-seèk, ki ga v ve~ini hranijo v ameri{ki valuti (ki izgubljana vrednosti), in ravno zato èlijo pove~ati svoje zlate re-zerve na vsaj 10 %. To bi po grobi oceni pomenilo vsaj6.400 ton zlata ali kar celotno dvoinpolletno proizvodnjo.In ~e se za hip ustavimo {e pri fizi~nih vlagateljih - ljudjeso imeli v 70. letih prej{njega stoletja glede na svoje pre-

moènje dele` v zlatu med 15 in 20%, danes pa se ta {tevilka giblje leokrog 0,5 %. In ~e je zlato kotza{~ita dobro za centralne banke,zakaj ne bi bilo dobro za vsakegaposameznika?

Majhnost trga kot velika prednost.ê {e niste vedeli: uradni javni dolgZDA zna{a preko 9.000 milijardameri{kih dolarjev in je kar za4,5-krat ve~ji, kot je vrednost vse-ga do sedaj nakopanega zlata.Glede na letno proizvodnjo bi



Finan~nianalitiki vednobolj glasnoopozarjajo, da jeza dolgoro~noza{~itopremoènja trebadel sredstevnaloìti vplemenite kovine.

Poceni nalo`ba. ê jebilo potrebno {e leta1996 za nakup ene un~ezlata imeti 20 sod~kovnafte, je è v letu 2006{tevilo za isti kos zlata(31,10 grama) padlo na le6 sod~kov.

Srebra je medvsemikovinami vna{i zemeljskiskorji najmanj,za samo {e 12let.

lahko, ~e bi bila celoletna proizvodnja na voljo samo zainvesticije, vsak Zemljan kupil samo 0,36 grama zlata. Ob-seg finan~nih derivatov, ki jih je Waren Buffet poimeno-val tudi “oro`je za mnoì~no uni~evanje”, ker gre za de-nar brez vsakr{nega kritja, je v izjemnem porastu. Po zad-njih podatkih naj bi jih bilo za kar 410 bilijonov dolarjev,medtem ko vrednost letne proizvodnje zlata zna{a komaj52 milijard dolarjev. Celo tr`na kapitalizacija Microsofta je

kar 5,7-krat ve~ja kot celotna leta vrednost proizvodnje zla-ta. Majhnost trga ponuja prilo`nost hitrih cenovnih odzi-vov; è zelo majhno zvi{anje povpra{evanja lahko izjemnopovi{uje ceno.

Investirajte danes.Zlato je v zadnjih letih zraslo v primerjaviz vsemi svetovnimi valutami. ê ste med tistimi, ki ste vpreteklosti izjemno veliko zasluìli na ugodnih te~ajih del-ni{kih trgov, ~as ne bi mogel biti bolj primeren, da del pre-moènja optimirate in za{~itite pred prihajajo~imi infla-cijskimi pritiski. Za vse tiste, ki pa svoje premoènje {eleustvarjate, pa sta zlato in srebro nujen del va{eganalo`benega portfelja, ker boste s to investicijo zmanj{alitveganje, se za{~itili in verjetno ob prodaji presene~enougotovili, da je bil tudi donos vse prej kot le zanemarljiv.Sicer pa bi na podlagi zgornjih argumentov te`ko razmi{ljalidruga~e, mar ne?



Za vsakega Slovencavsaj ena un~a zlata

Ko smo se v podjetju Elementum odlo~ili, dabomo organizirali 1. slovenski kongres plemenitihkovin in surovin, nas je vodila naslednja misel:Omogo~iti naj{ir{i javnosti dostop do pomembnihinformacij, ki bi morale biti na voljo vsem, ki se dosvojega premoènja obna{ajo odgovorno in z dol-goro~no vizijo. [e ve~; vsakemu prebivalcu

Slovenije èlimoomogo~iti nakup eneun~e zlata, saj ver-jamemo, da lahko natak na~in pripomoremok blagostanju vsakegaposameznika, naroda incelotne dràve.

Kaj nam daje potrebno osnovo za to, danastopamo kot organizator kongresa, ki je prvitovrstni kongres v tem delu Evrope? V podjetjuElementum smo specialisti za nalo`be v plemenitekovine in surovine. Preko pogodbenih partnerjevdelujemo po celi Sloveniji, sodelujemo pa tudi spriznanimi tujimi dobavitelji plemenitih kovin.Urejamo najve~ji slovenski spletni portal o plemeni-tih kovinah in surovinah www.elementum.si, kjerdnevno objavljamo aktualne novosti s tegapodro~ja. Svetujemo, kako lahko vlagatelji izgradi-jo, optimirajo, oplemenitijo, predvsem pa za{~itijosvoje premoènje z razli~nimi vrstami nalo`b in narazli~ne na~ine. Vse centralne banke najboljbogatih dràv sveta, pa tudi najbogatej{i bogatiljudje sveta, imajo dolo~en del svojega premoènjaprav v plemenitih kovinah.Zakaj ga ne bi imeli tudi vi?

PETER SLAP[AKdirektor podjetjaElementum

Zgodovinsko razmerje med srebrom in zlatom je zna{alopribli`no 20 un~ srebra za eno un~o zlata, danes pa se to razmerjegiblje nekje okrog 50 un~ srebra za eno un~o zlata.

Ne pozabimo na srebroSrebro pa med tem znova pridobiva veljavo kot“zlato za malega ~loveka”. Medtem ko central-ne banke zlato skladi{~ijo v svojih trezorjih, sekar 90 % srebra porabi v industriji in ga je zatoneekonomi~no reciklirati. Zgodovinsko razmerjemed srebrom in zlatom je zna{alo pribli`no 20un~ srebra za eno un~o zlata, danes pa se to raz-merje giba nekje okrog 50 un~ srebra za enoun~o zlata. Tudi zaloge srebra so povsem po{le -leta 1990 je bilo na svetu {e 74 tiso~ ton srebra,po 16 letih so se te zaloge zmanj{ale za 95 %, nale {e 3.100 ton zalog. In srebra je med vsemi kovi-nami v na{i zemeljski skorji najmanj, za samo {e12 let. Prav zato se pri~akujeta {e ve~je pov-pra{evanje in vi{ji cenovni preboj (zaradidana{nje cene) kot pri zlatu.

Brez surovin si je nemogo~e predstavljati gospodarski raz-voj. Umetnih mas ni mogo~e pridobivati druga~e kot iznafte, silicij je {e vedno izjemno pomemben pri proizvodnji

ra~unalnikov, jeklo in betonsta osnovi za gradnje, ze-meljski plin in premog pa{e vedno zagotavljata po-trebne koli~ine energije.Kot je bila preteklost, jetudi prihodnost celotnegagospodarstva v veliki meri

odvisna od zalog surovin in energije, ki iz dneva v dan kop-nijo in jih nekega dne ne bo ve~. Joseph E. Fränkel je takoè leta 1894 v neki razpravi o srebru zapisal: “Zdi se, kotbi na{ ~as drobovju Zemlje prehitro in pred~asno iztrgalnjegove srebrne zaklade, zaklade, ki bi jih, ~eprav se jihzdaj ne uporablja, verjetno morali ohraniti ~love{tvu za poz-nej{o uporabo. Kajti rudnik ni neiz~rpen in narava je pri-dobivanju kovin postavila meje, ki jih ni mo`no presto-piti.”Te meje so z vsakim novim dnem bli`je in bli`je.

Zmanj{evanje zalog. Pri surovinah se je potrebno zave-dati dejstva, da gre za omejene dobrine, za neobnovljive

vire, ki jih ima zemlja v lasti v omejenih koli~inah.^love{tvo je zaradi silovitega napredka od druge sveto-vne vojne pa do danes porabilo ve~ surovin kot poprejv vsej svoji zgodovini. In napovedi, ki so zaradi ve~anjapovpra{evanja nehvale`ne, nam dajejo vedeti, da naj bise s sveè na~rpano nafto oskrbovali samo {e nadaljnjih40 let, zlata naj bi bilo po znanih koli~inah v zemlji samo{e za 16, srebra pa le za 12 let. Tudi drugim strate{ko po-membnim surovinam se ne pi{e dobro, saj svetovna po-raba surovin in energetskih virov vztrajno nara{~a. Takoje mednarodna agencija za energijo v svojem poro~ilu oenergetski prihodnosti è v letu 2006 zapisala, da naj bise svetovne potrebe po energiji v prihodnjih 25 letihpove~ale za kar 53 odstotkov.

Nara{~ajo~e povpra{evanje.Po podatkih Evropske centralnebanke naj bi do leta 2050 na svetu ìvelo è okrog 9,5 mi-lijarde ljudi. Glede na dana{njih 6,5 milijarde ljudi jih samo1,5 milijarde ìvi v razvitem zahodnem svetu. Vsi ostali semo~no trudijo, da bi dosegli ta standard, ki je v veliki meriodvisen prav od porabe surovin. Kar 3,5 milijarde ljudi ìviv dràvah, katerih gospodarska rast presega pet odstotkov,in tu se stremljenje po vi{jemu blagostanju pove~uje iz dne-va v dan. Samo za primerjavo: v Evropi imamo trenutnomed 40 do 50 avtomobilov na 100 prebivalcev, Kitajci panaj bi v bli`nji prihodnosti imeli 10 avtomobilov na 100 pre-bivalcev. To pomeni zaskrbljujo~ih 130 milijonov novih av-tomobilov. In ~e se bo prebivalstvo {e pove~evalo, se bopove~evala tudi zahteva po bolj{em standardu (nova po-tro{nja surovin, novo povpra{evanje, manj{e zaloge, vi{jecene). V naslednji desetih letih se pri~akuje, da naj bi sev mesta preselilo dvesto milijonov Indijcev in Kitajcev. Za-radi vi{jega standarda bodo kupovali dobrine, katerih gla-vna primes so surovine.


Ni gospodarskega razvoja brez surovin. To dejstvo drì tako mo~nokot tisto, da brez moke ni kruha. Surovine, kot so nafta, zlato, uran in

baker so iskane kot {e nikoli. Lov za surovinami in novimi nahajali{~i

je vedno te`ji, cene surovin pa so od leta 2000 do danes astronom-

sko posko~ile.

STRATE[KI POMEN ZA VES SVET


MATJA@ [TAMULAKsamostojnipremoženjskisvetovalec insvetovalec podjetjaElementum

premozenje◊gmail.com

Joseph E. Fränkel“Zdi se, kot bi na{ ~as drobovju zemlje prehitro inpred~asno iztrgal njegove srebrne zaklade, zaklade,ki bi jih, ~eprav se jih zdaj ne uporablja, verjetnomorali ohraniti ~love{tvu za poznej{o uporabo. Kajtirudnik ni neiz~rpen in narava je pridobivanju kovinpostavila meje, ki jih ni mo`no prestopiti.”

NASLOVNATEMA

Hladna vojna za surovine. Tako v zadnjih letih pripove~anem povpra{evanju prednja~ijo hitro razvijajo~e sedràve, predvsem Kitajska, Indija, Rusija in Brazilija. S temje povpra{evanje po surovinah doseglo povsem nove di-menzije. Kitajska è kupuje rudarska podjetja in licenceza izkopavanje surovin, da bo lahko nadzorovala njiho-vo ceno in si zagotavljala neprekinjeno in nemoteno pre-skrbo; trenutno je na lovu za surovinami v Afriki 300 ki-tajskih podjetij s sto milijardami ameri{kih dolarjev. Na se-vernem polu se obeta ve~ji mednarodni spor glede la-stni{tva morskega dna, ki naj bi bilo bogato z nafto in ze-

meljskim plinom, saj se Rusija vztrajno trudi dokazati, daje arkti~no dno njihova last. S skrbmi se soo~ajo tudi v raz-vitej{ih dràvah, ki prav tako potrebujejo nemoteno pre-skrbo s surovinami. Izjava Angele Merkel je v letu 2007postavila nove mejnike hladni vojni za surovine: ”Ka-morkoli pridemo (iskati surovine, op.p.), je bil è nekdopred nami. ê ne bo {lo druga~e, bo potrebno surovinezagotoviti tudi z voja{ko silo.«

Surovinski megatrend. Strokovnjaki, ki priporo~ajonalo`be v surovinski in energetski sektor, ugotavljajo, dase vrzel med ponudbo in povpra{evanjem vseskozipove~uje. Z ve~anjem {tevila prebivalcev in zmanj-{evanjem zalog lahko v prihodnosti pri~akujemo {e ve~jicenovni bum. Dolgotrajno zvi{evanje cen pa sevedalahko z dana{njo investicijo vlagatelji izkoristijo tudi vsvoj prid. Borzni guruji in poznavalci razmer kot GeorgeSoros, Bill Gates, Warren Buffet, Jim Rogers in RomanAmbramovi~ so surovinsko zgodbo è prepoznali in so

pionirji vlaganja na tem podro~ju.Kar 23 od novih 25 super bogatihljudi je obogatelo s surovinami, pre-pri~ljivo pa je prvo mesto med ”no-vinci« zasedel Abramovi~, ki je znanpo nekdanjem lastni{tvu v ruskemimperiju nafte in zemeljskega plina.Ve~ina velikih igralcev na borznemparketu se umika iz delni{kih la-stni{tev “blue chipov” in investira vsektor surovin. Zagotovo zaradidolo~enih informacij, s katerimi soprepoznali novi nalo`beni mega-trend.



Kot je bilapreteklost, jetudi prihodnostcelotnegagospodarstva vveliki meri odvisnaod zalog surovin inenergije, ki izdneva v dankopnijo in jihnekega dne ne bove~.

Angela Merkel“Kamorkoli pridemo (iskati surovine, op.p.), je bil ènekdo pred nami. ê ne bo {lo druga~e, bo potrebnosurovine zagotoviti tudi z voja{ko silo.”

Ena izmednajve~jihprednostisurovinskih nalo`b je,da se cena dolo~a pocelem svetu enakoglede na ponudbo inpovpra{evanje.

Prednosti za vlagatelje. Ena izmednajve~jih prednosti surovinskihnalo`b je, da se cena dolo~a po ce-lem svetu enako glede na po-nudbo in povpra{evanje, saj je raz-pad Vzhodnega bloka omogo~ilglobalizacijo svetovnega gospo-darstva in trga. Pri surovinskihnalo`bah odpade tako imenova-ni produktni riziko, da lahko ne-kdo izdelek proizvede ceneje inbolj kvalitetno, saj je ~isto zlato (alikaterakoli surovina) enako ~istemu zlatu v [anghaju, Frank-furtu, Londonu, New Yorku ali Ljubljani. Surovine imajoenako kakovost è milijone let, prav tako se jim lastnostine spreminjajo. Tovrstne nalo`be nimajo niti tehni~negatveganja in se v resnici nana{ajo na substan~ne vredno-sti.

Podcenjenost kot prilo`nost. Analitiki surovinski sektorocenjujejo kot izjemno podcenjen, saj naj bi se cene su-rovin danes {e vedno gibale kar od 50 do 90 odstotkovpod najvi{jo ceno v zgodovini. Zato kritike, da gre zara-di cenovnih rasti za surovinski balon, ne vzdrìjo, ker vtem nalo`benem sektorju ne gre za umetno ustvarjen trg,ampak za novo ovrednotenje surovin. In surovinske del-nice so po relativnih kazalnikih vrednotene zgodovinsko

nizko; delnice tega sektorja so namre~ vrednotene najmanjpolovico ni`je kot najve~ji delni{ki indeksi. Predvsem semora pri teh delnicah po besedah Igorja Erkerja zgoditi“prevrednotenje, ki bo njihove relativne vrednosti izena~ilovsaj s povpre~ji na trgih”. In dokler se to ne zgodi, so tedelnice izjemno vro~e in so prilo`nost za izredno doberzasluèk. Seveda morate biti ob odlo~itvi za nalo`bo opo-zorjeni tudi na morebitna tveganja.

Nalo`ba za za{~ito proti inflaciji in ekonomskim negoto-vostim. Od leta 1971 se je koli~ina dolarjev v obtokupove~ala za faktor 28, kar kaè na zanesljivo znamenje pre-velike mase denarja v obtoku in na vedno ve~je inflacij-ske pritiske. Surovine in plemenite kovine zelo dobro klju-bujejo inflaciji, ker nudijo za{~ito pred razvrednotenjem.Inflacija gloda nalo`be in, kot je ugotovil prof. Walter Witt-mann, bi morale cene, da bi dosegle realno raven iz leta1980, danes zna{ati: za nafto 120 dolarjev za sod~ek, zazlato 2.000 dolarjev za un~o in za srebro 120 dolarjev zaun~o. Potencial {e zdale~ ni iz~rpan, surovinski trend je{e vedno v svoji zgodnji fazi. Turbulentna prihodnost, kiprina{a negotovost na kreditne, borzne in devizne trge,pa vlagatelje postavlja pred nove odlo~itve, kam investi-rati svoja sredstva. In na mestu je vpra{anje: Ali va{analo`bena politika za prihodnost upo{teva negotove eko-nomske in gospodarske premike ter pomembnost suro-vin?



Turbulentna prihodnost, ki prina{anegotovost na kreditne, borzne in devizne

trge, pa vlagatelje postavlja pred noveodlo~itve, kam investirati svoja sredstva.

Surovine imajoenako kako-

vost è milijo-ne let, pravtako se jim

lastnosti nespreminjajo.

Ugotovitve univerze YaleAmeri{ka univerza Yale je opravila obse`noraziskavo o primernosti surovin v portfeljunalo`b vsakega vlagatelja. Njihova zaklju~naugotovitev je bila, da so “prednosti razpr{itveportfelja z nalo`bami v surovine najve~je ta-krat, ko se surovine najbolj porabljajo. Z drugi-mi besedami: v ~asu visoke inflacije, v poznihfazah ekspanzije z visokim povpra{evanjem go-spodarstva po surovinah in ob za~etku recesijlahko vlaganje v surovine postane re{ilna bilkaza nalo`bo denarja”.

BODITE DEL MEGATRENDA TUDI VI!www.slovenski-kongres-plemenitih-kovin.si

SREBRNA PALICA@e od maja letos v Sloveniji

Maja letos je v Slovenijo pri{la prvasrebrna palica, te`ka 1.000 un~, s~istostjo 999/1000. Gre za edino to-vrstno srebrno nalo`beno palico prinas, ti. “good delivery bar”, s serijsko

oznako 0001.Oznaka “gooddelivery” s stranizdruènja Lon-don Bullion Mar-ket Association(www.lbma.org.uk)pomeni razpo-znavnost zlatepalice v svetov-

nem merilu.Palico je izdelala ena najve~jih ev-ropskih kovnic Umicore, k nam pa joje pripeljalo podjetje Elementum,najve~ji slovenski ponudnik nalo`be-nega zlata in srebra. Srebro je, v na-sprotju s prepri~anjem mnogih, naj-

bolj redka plemenita kovina, saj jeznanih in odkritih nahajali{~ le {e za12 let. Da je nalo`beno srebro polegzlata lahko zelo donosno, pri~a po-datek, da je bila donosnost srebra vzadnjih petih letih 190-odstotna. (vir:www.kitcosilver .com).Srebrna palica je bila razstavljena na1. kariernem sejmu Svetla kariera naGospodarskem razstavi{~u 23. in 24.maja, kjer so predstavniki podjetja Ele-mentum predstavili poklic svetoval-ca nalo`b v plemenite kovine. “V 70.letih prej{njega stoletja je bil dele` zla-ta v premoènju posameznikov posvetu med 15 in 20 odstotki, danes le{e 0,4 odstotka, v Sloveniji pa {emanj,” poudarja Peter Slap{ak, di-rektor podjetja Elementum. Zato pri-poro~a vsem vlagateljem, da med 10in 20 svojih nalo`b usmerijo vnalo`beno zlato in srebro.



ZLATA PALICAPrvi~ izven meja Nem~ije

ê si ne predstavljate, kolik{na jesvetovna letna proizvodnja zlata,boste verjetno zelo presene~eni.V okviru 1. slovenskega kongre-sa plemenitih kovin in surovin bo9. oktobra v Cankarjevem domu vLjubljani na ogled velika Umicor-jeva zlata palica, ki ponazarjadveletno svetovno proizvodnjozlata. Palica ima dimenzije 160 x

35 x 60 centi-metrov, po-zla~ena je zokoli 50 gra-mi ~istegazlata, tehtadobrih 40 ki-logramov inje vredna4.000 evrov.

ê bi bila cela iz zlata, bi tehtala6.490 kilogramov, njena vrednostpa bi zna{ala okoli 103 milijoneevrov.Zlato palico so pri Umicorju iz-delali pred dvema letoma, in sicerv promocijske namene ob spre-membi imena in logotipa, ko se jeDegussa, mednarodno podjetjeza proizvodnjo in trgovanje s ple-menitimi kovinami, preimenova-lo v Umicore. Veliko zlato palicoso prvi~ predstavili leta 2005 naMednarodnem sejmu plemenitihkovin in surovin v Münchnu, ob1. slovenskem kongresu pleme-nitih kovin in surovin pa velikazlata palica prvi~ zapu{~a Nem~ijo.

Zlata palica. Pozla~ena je zokoli 50 grami ~istega zlata,

tehta dobrih 40 kilogramov inje vredna 4.000 evrov.

Srebrna palica, te`ka 1.000 un~, s ~istostjo999/1000. Gre za edino tovrstno srebrno

nalo`beno palico pri nas, ti. “good deliverybar”, s serijsko oznako 0001.

V Sloveniji jena ogled zlatapalica, ki pon-azarja dvelet-no svetovnoproizvodnjozlata.

Srebro je, vnasprotju sprepri~anjemmnogih,najbolj redkaplemenitakovina.

O podjetju UmicoreUmicore, s.a,. je mednarodno podjetje s sedeèm v Bruslju, ki jeprevzelo proizvodnjo in trgovanje s plemenitimi kovinami od dru`beDegussa AG. Palice z znanim logotipom podjetja Degussa so se proiz-vajale od za~etka 20. stoletja do konca leta 2006, ko se je logotip De-gussa spremenil v Umicore. Zdruènje London Bullion Market Associa-tion je novo ime znamke, tako kot predhodnika Degussa, uvrstilo na li-sto kredibilnih dobaviteljev zlata in srebra z oznako “good delivery”.www.umicore.com

Vse dràve z najve~jo gospodarsko mo~jo se namre~ do-bro zavedajo, da je zlato edina prava za{~ita premoènja,saj je dolgoro~no to edina valuta, ki ohranja vrednost.Obiskovalci si bodo s ponazoritvijo deleèv na Zlati trans-verzali la`je predstavljali pomembnost za{~ite premoènjaz zlatom. Najve~je dràve imajo z zlatom za{~itenega ve~kot polovico svojega premoènja. Kaj pa vi, kolik{en dele`premoènja imate z zlatom za{~itenega vi? Obiskovalci obnakupu vstopnice (vstopnina: 10 evrov) prejmejo nagradnikupon, v katerega vpi{ejo deleè, ki ponazarjajo izbranevrednosti. Vsak obiskovalec za izpolnjeni kupon prejmesimboli~no darilce.

Konvertibilna valuta. Svetovna letna proizvodnja zlata jev primerjavi s svetovnim delni{kim trgom izjemno majh-na. V zgodovini se je pokazalo, da sta zlato in srebro v ~asukriz vedno ostali konvertibilni valuti in nista izgubljali navrednosti, temve~ samo pridobivali. ê imamo danes nasvetu finan~no krizo, kako se bo ob tako majhni ponud-bi zlata in srebra in glede na velike zneske kapitala na del-ni{kih in obvezni{kih trgih oblikovala cena teh dveh ko-vin? Bo upadala, zmerno rasla ali zelo narasla? Odgovorje na dlani!Pomislite: ~e bi se samo 1 % nalo`benikov (od 50 bilijo-nov), ki imajo svoje premoènje na delni{kih trgih,odlo~ilo za nakup zlata, bi to pomenilo povpra{evanje vvrednosti 500 milijard dolarjev. S to vsoto bi lahko pridana{njih cenah pokupili toliko zlata, kot ga vsi svetovnizlatokopi nakopljejo v 9,6 letih, ali toliko srebra, kot gasvet proizvede v 55 letih! ê bi manj kot 2 % vsehnalo`benikov na delni{kih trgih svoja sredstva preneslona trg zlata, bi lahko kupili vse zaloge zlata v centralnihbankah po vsem svetu.Nadaljujmo. Samo javni dolg ZDA se vsak dan pove~a za1,93 milijarde ameri{kih dolarjev, kar je vrednost skoraj87 ton zlata dnevno. (Povpre~na svetovna dnevna proiz-vodnja zlata zna{a samo 7 ton.) Ker Amerika in druge raz-vite dràve s takim tempom pove~ujejo svoj dolg, s tempovzro~ajo globalno nestabilnost na finan~nih trgih inzmanj{ujejo vrednost denarja.

Nagradno vpra{anjeVpi{ite deleè (v odstotkih), s katerimi imajo z zlatom za{~itene

svoje devizne dràvne rezerve naslednje dràve:

ZDA %

Italija %

Nem~ija %

Francija %

Nizozemska %

Avstrija %

[panija %

[vica %

Belgija %

Evropska centralna banka %

In vi? %


Zlata transverzala, ki bo na ogled na sejemskem delu 1. slovenskega

kongresa plemenitih kovin in surovin, bo na prakti~en na~in prikaza-

la, kolik{en dele` dràvnih deviznih rezerv imajo z zlatom za{~itene

najbogatej{e dràve na svetu.

ZLATA TRANSVERZALA


Pred posledicami nestabilnosti nafinan~nih trgih se je trebapravo~asno za{~ititi. Zavarujete selahko s pravo~asnimi nalo`bami vplemenite kovine in surovine.

Dràvnerezerve. Najve~jedràve imajo zzlatomza{~itenega ve~kot polovicosvojegapremoènja.

Kaj Razmerje v prim. z Dolìna stranice

letno proizvodnjo zlata za 2-D prikaz (cm)

Obseg finan~nih derivatov

410.000.000.000.000 1 : 7.884 222 x 222Tr`na kapitalizacija delnic na svetovnih

borzah 2006 50.000.000.000.000 1 : 961 77,5 x 77,5Skupna vrednost svetovnih obveznic

45.000.000.000.000 1 : 865 73,5 x 73,5Skupna vrednost obveznic ZDA

25.000.000.000.000 1 : 480 54,8 x 54,8Uradni dolg ZDA

8.900.000.000.000 1 : 171 32,7 x 32,7Uradni dolg Nem~ije

2.080.000.000.000 1 : 40 15,8 x 15,8Tr`na kapitalizacija DAX-a (18.06.2007)

1.064.000.000.000 1 : 20 11,3 x 11,3Uradne zlate rezerve vseh svetovnih

centralnih bank 636.000.000.000 1 : 12 8,7 x 8,7Tr`na kapitalizacija Microsofta

300.000.000.000 1 : 5,7 6 x 6Vrednost intervencije ECB avgusta 2007

270.000.000.000 1 : 5,1 5,6 x 5,6Vrednost letne proizvodnje zlata

52.000.000.000 1 : 1 2,5 x 2,5Vrednost BDP Slovenije 2006

38.900.000.000 1 : 0,75 2,1 x 2,1Uradni dolg Slovenije 2006

30.800.000.000 1 : 0,59 1,9 x 1,9Vrednost letne proizvodnje srebra

9.000.000.000 1 : 0,17 1 x 1

Nesorazmerja. Tabela prikazuje velikost trì{~ oz. dolo~eneizbrane vrednosti na finan~nih trgih v primerjavi z letnoproizvodnjo zlata in srebra. Tako si lahko la`je predstavljamonesorazmerja med finan~nimi vrednostmi in svetovnimi zalogamizlata, ki naj bi jih bilo ob sedanjem tempu izkori{~anja le {e za okoli16 let.

IZBRANI VP vs. LETNA PROIZVODNJA ZLATA (USD)

NASLOVNATEMA



Zakaj so nalo`be v zlato in srebropomembne?Ker se v svetu pove~ujejo finan~ne negotovosti!Ker se (pre)hitro pove~uje koli~ina denarja v ob-toku in ker lahko nenadzorovana rast koli~inedenarja v obtoku privede do hiperinflacije!Zaradi kontinuiranega pove~evanja javnega inzunanjetrgovinskega dolga vseh pomembnihrazvitih dràv!Zaradi prevelike zadolènosti podjetij in posa-meznikov, ki vedno te`je odpla~ujejo svoje ob-veznosti!Zaradi nenadzorovane rasti finan~nih derivatov,kjer je skupna vrednost è presegla 410.000 mi-lijard ameri{kih dolarjev, kar je devetkrat ve~kot zna{a vrednost ameri{kega, evropskega, ka-nadskega, japonskega in kitajskega dru`benegaproizvoda skupaj.Kaj je finan~ni derivat? Warren Buffet jih opisu-je kot finan~no oro`je za mnoì~no uni~evanje.Gre za t.i. stave, v katero smer se bodo gibalite~aji, valute, obresti, vreme … Tveganja sicerniso v celoti tolik{na kot zna{a nominalna vred-nost teh stav, vendar je obseg in rast teh instru-mentov è previsok, na kar opozarja tudi Basel-ska banka.V svetu je vedno ve~ja politi~na negotovost in{irjenje kriznih àri{~.Zlato in srebro sta svetovno sprejeti konvertibil-ni valuti, {e posebej v ~asu visoke inflacije in ne-stabilnih razmer.



Jürgen Müller

GENERACIJA ZLATO

Plemenite kovine: redkost ali ide-alna preskrbljenost za starost?

Po tem, ko boste prebrali to knjigo, ne bosteve~ mogli re~i: “Nisem vedel.” ê bodo ljudje

za~eli svojo starostna~rtovati tako skrbnokot svoj naslednji dopust,potem je ta knjiga idealenvodnik. Ne gre le zavpra{anje “investirati vsrebro in zlato ali ne”,pa~ pa za pregled celotnesvetovne finan~ne situa-cije.

âsi kriz so bili od nekdaj~asi plemenitih kovin. To-

rej je zdaj pravi ~as, da del svojega premoènjanaloìte v zlato in srebro. J. Müller na zelo ra-zumljiv na~in predstavlja celotno svetovno fi-nan~no situacijo. Gre za idealno knjigo zaza~etnike in ljudi, ki i{~ejo celovit pregled in na-svet pri nalo`bah. In {e napotek: kdor èli se~i{e globlje, mora v nadaljevanju nujno prebratitudi knjigo Zarota srebra.(236 strani, leto izida: 2006)

Reinhard Deutsch

ZAROTA SREBRA

Knjiga, ki vam bo odprla o~i!

Zakaj bo cena srebra v prihodnosti eksplodirala?Knjiga razkriva skrivnosti o denarju, ki bi jih morali nuj-no poznati. V naslednjih nekaj letih se bo odlo~alo o de-

narju. Kdor bo ukrepal hitro in mo-dro, ima mo`nost, da prepre~inajhuj{e, obvaruje svoje pre-moènje in poskrbi za svojo sta-rost. Vsaka kriza ponuja tudi pri-lo`nosti - ali jih boste opazili in jihizkoristili v svoj prid ali ne, pa osta-ja va{a odlo~itev!

V zgodovini denarja so si sledile{tevilne prevare. Reinhard Deutschv knjigi Prevara srebra pojasnjuje,kako so vlade in mednarodne fi-

nan~ne ustanove poskrbele, da sta zlato in srebro po-niknila, zamenjal pa ju je denar brez kritja.Manipulacije na trgih naj bi ~im dlje prikrivale, kaj sev resnici dogaja, ~eprav dràvljani instinktivno sumi-jo, da z obstoje~im denarnim sistemom nekaj ni v redu,saj so cene vse vi{je in vi{je. V resnici pa ne rastejo cene,ampak denar izgublja vrednost, saj ga centralne ban-ke ves ~as dodatno ustvarjajo. Navidez stabilnanem{ka marka je v svojih kratkih 55 letih izgubila 80odstotkov svoje vrednosti in vse kaè, da bo z evrom{e mnogo slab{e - v pi~lih {estih letih je njegova vred-nost padla za 50 odstotkov.(320 strani, leto izida: 2006)Zakaj sta dolar in evro v resnici legaliziran ponareje-ni denar?Zakaj se bo velika prevara z denarjem brez kritja iz-jalovila?Zakaj sta bila srebro in zlato kot denar ukinjena, kdoje pri tem profitiral in kak{en na~rt ti~i za vsem tem?Kako lahko doseète lastno finan~no neodvisnost?Zakaj trije najbogatej{i Zemljani (Bill Gates, George Sor-ros in Warren Buffett) investirajo ogromne vsote v trgsrebra?Zakaj bo cena un~e srebra narasla nad 800 dolarjev?Zakaj so bankroti dràv in monetarne reforme neizo-gibni?

Novona knji`nih policahProdajni uspe{nici s podro~ja vlaganja vplemenite kovine in surovine v slovenskemjeziku, Generacija zlato in Zarota srebra,bosta v ~asu 1. Slovenskega kongresaplemenitih kovin in surovin na prodaj tudina stojnici v 2. preddverju Cankarjevegadoma. Redna cena posamezne knjigeje24,99 evrov, v ~asu kongresa pa zanakup z gotovino velja 20 odstotnisejemski popust.

Propad finan~nih trgov. Ena njegovih najbolj {okantnihnapovedi v zadnjem ~asu je, da bo cena zlata v nasled-njih desetih letih iz sedanjih 660 narasla na 6.000 dolar-jev za un~o. Dr. Faber è ve~ let napoveduje propad fi-nan~nih trgov, v julijskem intervjuju za nem{ko revijo Weltam Sonntag pa svetuje izstop iz nalo`b in delnic. V ome-njenem intervjuju je skoraj prero{ko opisal posledice,kakr{ne je pred kratkim sproìl razmajani ameri{ki trg ne-premi~nin. “Ve~nega ’booma’ pa~ ni, en mehur po~i za dru-gim. Predpostavimo, da borzni te~aji padejo za 20 ali leza deset odstotkov. Potem bodo seveda centralne bankepridno tiskale denar, da bi ustvarile likvidnost, s katero bipotem lahko spet porasle vrednosti premoènja. Ampakna ta na~in se ne bo gospodarski poloàj niti malo izbolj{al.Zato je prav mogo~e, da bo svetovno gospodarstvo naj-prej za{lo v fazo stagnacije ob so~asni inflaciji ali celo hi-perinflaciji.”

Lastna smer.Dr. Marc Faber je znan po tem, da nikoli nete~e s tokom, ampak ustvarja svojo lastno smer. Leta 1987je posvaril pred ~rnim ponedeljkom, svojim strankam jeprinesel mastne zaslu`ke, ko je leta 1990 napovedal, da

se bo razpo~il japonski mehur~ek, pravilno pa je predvideltudi azijsko-pacifi{ko finan~no krizo, ki je za seboj pov-lekla globalno nestabilnost. Ne glede na to, kaj vse si onjem misli strokovna javnost, dr. Faber je è leta 1987 za-pisal: “Nih~e ne mara tistih, ki kvarijo zabavo, in doklertraja ta borzna orgija, se bodo pesimistov izogibali, kot daimajo AIDS.” Tudi po 20 letih dr. Faber {e vedno igra svo-jo vlogo “okuènega”.


Na doma~i spletni strani dr. Marca Fabra www.gloomboomdoom.com, ki bi jo lahko

prevedli kot mrak-krik-poguba, je zapisano: “Marc Faber je ’kontrer’. Toda, ~e èli{

biti dober ’kontrer’, mora{ najprej vedeti, proti ~emu ’kontrira{’.” Kar re~e Marc

Faber, je brezhibno utemeljeno, toda tisto, zaradi ~esar je iskan, ni samo to, kaj pove,

ampak tudi kako pove. Faber je izjemen retorik, odli~en ekonomski zgodovinar in

finan~ni strokovnjak svetovnega slovesa. êprav je postal slaven po tem, ko je leta

1987 tik pred ~rnim ponedeljkom svetoval strankam, naj umaknejo svoj denar z Wall

Streeta, velja za posebneà predvsem zaradi zelo sarkasti~nega smisla za humor. S

svojim mo~nim {vicarskim naglasom, ki ga je obrusilo ve~ kot 25-letno ìvljenje v

Hong Kongu, razlaga finan~ne trge z ìvimi, v~asih tudi “kosmatimi” prispodobami iz

vsakdanjega ìvljenja. Zagotovo tudi slovenske publike ne bo pustil ravnodu{ne.

DR. POGUBA BREZ DLAKE NA JEZIKU


Marc Faber, kontroverzni finan~ni strokovnjak s ~opkom, ki si je zaradi svojihpesimisti~nih napovedi prisluìl vzdevek Dr. DoomN

ASLOVNATEMA

NASLOVNATEMA

Zanimive izjave dr. Fabra“Izogibam se temu, kar je ravno v modi. Vedno sem se do-sti nau~il od tistih ljudi, ki so bili popolnoma druga~negamnenja, kot pa od ljudi, ki so delili moje mnenje. Zato semtudi vedno naloìl del svojih sredstev proti svojemu oseb-nemu prepri~anju.”@ivljenjski slog“Raziskovanje ima veliko opraviti s zdravim razumom inosebnim opazovanjem. Ljudje z ulice pogosto vedo o sta-nju ekonomije veliko ve~ kot pa politiki, univerzitetni pro-fesorji in finan~ni analitiki, ki redko potujejo, pa {e takratsamo iz ene prvorazredne hotelske sobe v drugo, ali paiz enega golf igri{~a na drugega. Utrip ekonomije pa je naj-bolj viden predvsem tam, kjer se pretaka ìvljenje: v ba-rih, restavracijah, no~nih lokalih in nakupovalnih sredi{~ih.”Kako meriti, ali je trì{~e precenjeno?“Na Tajskem za {tiri piva zase in osem piv za dekletapla~am 40 dolarjev. V Wanchaiju, hongkon{ki ~etrtirde~ih lu~i, pa samo pija~a za damo stane skoraj 40 do-larjev. To pomeni, da je Hong Kong pa~ preprosto pred-rag.”Ste kdaj kadili cannabis? (Vpra{anje, na katerega ve~ina javnihosebnosti iz Hong Konga ni èlela odgovoriti, je l. 1998 zastavil ~asopisSouth China Morning Post. ’Trava’ je bila v tistem ~asu sicer nelegalna,vendar splo{no dostopna v ve~ini dràv Jugovzhodne Azije.)“Seveda, pokadil sem veliko marihuane, toda za zajtrkimam raje omleto z norimi gobicami.”Najljub{a izjava“Biti biseksualec pomeni, da podvoji{ mo`nosti, da se bo{v soboto zve~er dal dol.”[port“Sem ~lan Eskimske reprezentance za sinhrono plavanjein nekdanji ~lan {vicarske nacionalne alpske smu~arskereprezentance.” (V mladosti je zares bil odli~en smu~ar.)ZbirateljNjegova pisarna je polna nasprotij. Poleg oljnih slikHong Konga iz 19. stoletja stoji ob{irna zbirka spominkovMao Ze-Donga. Poleg steklenic XO brandyja je zabojGrolsch piva. Nima le izjemne zbirke prvih knji`nih edi-cij s podro~ja ekonomije in borznih trgov v ve~ evropskihjezikih, pa~ pa tudi zbirko ve~ kot ~etrt milijona Maovihsimbolov. êprav so njegove kolumne pravi posladek zabralce, zase pravi, da govori “{vicarsko-nem{ko an-gle{ko latov{~ino” (SwissGerman pidgin English).Svojo prvo knjigo “The Great Money Illusion” je posvetil“{tevilnim lepim in prijaznim ènskam, katerih imena jebolje obdràti zase”.@ivljenjski moto“ê hodi{ po poti, ki je ravno nasprotna od obi~ajne, ima{skoraj vedno prav.”

Vir: www.gloomboomdomm.com



What isthe Gloom Boom & Doom ReportThe Gloom Boom & Doom Report is an in depth eco-nomic and financial publication, which highlightsunusual investment opportunities around the world.The guiding philosophy is that, as Horace alreadyobserved, "many shall be restored that are now fal-len and many shall fall that are now in honor." TheGloom Boom & Doom report aims, based on economic,social and historical trends, to warn investors when in-vestment themes have become widely accepted andare, therefore, highly priced and risky, while it conti-nuously searches for opportunities in unloved and de-pressed markets. Subscribers to the GBD report areusually institutional investors, corporations or high networth individuals, who are in a position to invest inter-nationally and in all asset classes including bonds,equities, commodities and real estate, and have the ne-cessary account facilities in place to do so.

Solarne celice è dolgo veljajo za sredstvo pridobivanjaelektri~ne energije. Lovijo son~no energijo in jo pretvar-jajo neposredno v elektriko. Trg fotonapetnostnih solar-nih izdelkov se razvija zelo hitro, s stopnjo porasta oko-li 30 % na leto. @e dolgo so fotonapetostni izdelki veljaliza obetavne, a {ele v zadnjih letih se je ta industrija mo~norazvila.S pomo~jo podru`nic sta Japonska in Nem~ija, vodilnidràvi na podro~ju fotonapetostnih izdelkov, ustvarili do-volj velik obseg proizvodnje. Zdaj mnoge dràve sledijotemu modelu in ustanavljajo fotonapetosti prijazne pod-porne sisteme. Med temi dràvami so Francija, [panija, Ita-lija, ZDA, Koreja, Kitajska in mnoge druge.

[iritev trgaMnogo faktorjev kaè na nadaljnjo {iritev trga:� vi{je cene za nafto in omejene zaloge� nestabilnosti na Srednjem vzhodu� nestabilna oskrba s plinom iz Rusije� Kjotski protokol in toplogredni u~inek

Sonce je vir energije, ki ne bo usahnil tako kmalu, inkoli~ina son~ne energije, ki prispe do Zemlje, je tako ve-lika, da bi le 1/6000 le-te zadostovala, da bi zadovoljiladana{njo potrebo po energiji! Prakti~no to pomeni, da biozemlje Sahare v merah 700 km krat 700 km pokrito s so-larnimi celicami z 10 % u~inkovitostjo pokrilo svetovnoporabo energije!V primerjavi z drugimi energijskimi viri ima fotonapeto-stna solarna elektrika mnogo izrazitih prednosti:� energija je zastonj� ni premikajo~ih se delov (kot npr. pri turbinah na ve-ter)� ni hrupno� neposredna elektrika� lahko jo integriramo na objekte ali v objekte� lahko vzdrèvanje� zelo ~isti in okolju prijazen proizvodni proces.

Pribli`no 93 % solarnih celic je trenutno proizvedenih izkristalini~nih ali multikristalini~nih silicijskih plo{~. Veli-kanski porast fotonapetostne industrije je pripeljal do po-manjkanja temeljnega materiala, tako imenovanega “so-lar grade poly-silicon”. Zaloge so omejene in zavirajo rast.êprav je silicijska industrija za~ela vlagati, teàva ne bore{ena v kratkem ~asu. Prav tako bo tudi dolgoro~na raz-polo`ljivost poceni osnovnega materiala ostala problem.

Alternativa: tankoplastne solarne celice.Alternativa za kla-si~ne celice so tako imenovane tankoplastne solarne ce-lice. Te celice potrebujejo le pribli`no 1/300 debelosti kla-si~ne solarne celice in obetajo enostavnej{i proizvodni pro-ces, kar privede tudi do ni`jih proizvodnih stro{kov.U~inkovitost tankoplastnih celic se ves ~as izbolj{uje in zdajlahko konkurirajo tudi s klasi~nimi celicami. Pomembnopri tem je, da se tankoplastne celice v realnih situacijahizkaèjo za bolj{e od klasi~nih zaradi manj{ih izgub pri vi-sokih temperaturah in bolj{i u~inkovitosti pri slabi svet-lobi. Tudi med obla~nim vremenom in pri nizkih stopnjahiradiacije se tankoplasnte celice bolje odreèjo zaradi iz-bolj{ane spektralne odzivne krivulje.Pri~akujemo, da bodo tankoplastne solarne celice kma-lu postale najve~ja prilo`nost za rast na trgu. Le stvar ~asaje, kdaj bo splo{na javnost to doumela.

Info. Ve~ informacij o prilo`nostih vlaganj v to tehnolo-gijo lahko dobite v ~asu 1. slovenskega kongresa ple-menitih kovin in surovin na razstavnem prostoru {t. 4, kjerse bo predstavilo podjetje Genesis Energy,www.genesisenergy.eu.


Podjetje Genesis Energy Investment Public Limited se èli uveljaviti kot vodilno sve-tovno podjetje na trgu tankoplastnih solarnih celic. V ~asu, ko obnovljivi viri energije

vse bolj prodirajo v na{ vsakdan, podjetje Genesis Energy razvija ponudbo solarnih

izdelkov, ki bo zadovoljila vedno ve~jo zahtevo po tak{nih inovativnih izdelkih.

TANKOPLASTNE SOLARNE CELICE


Genesis Energy Investment Public Limited Company intends to establish itself as awordwide leading company in the segment of Thin Film Solar market. As renewableenergy sources become more integrated into every day life, Genesis EnergyCompany will create a solar product offering which can fulfill the increasing demandfor such innovative products.

PHOTOVOLTAICS,A HIGH GROWTH MARKET

NASLOVNATEMA

Solar cells have long been known as a means of generatingelectricity. They capture energy from sun and convert thisdirectly into electric energy. The Photovoltaic Solar mar-ket is developing at a rapid pace with growth rates in the30% per year range. For many years Photovoltaic’s havebeen an industry of future promises, but recently this in-dustry has “taken off” in a big way.By helping to establish the industry with subsidies, Japanand Germany have been able to create enough volumeto help the industry of photovoltaic to get to a critical mass.Now many other countries are following this model andare establishing photovoltaic friendly support systems. The-se countries include France, Spain, Italy, the USA, SouthKorea, China and several more, creating a world marketfor photovoltaic energy generation.

Expansion of the marketThere are several factors favouring the further expan-sion of the market.� Higher oil prices and long term limited supplies� Instabilities in the Middle East� Instable gas supplies recently from Russia� Green House effect and Kyoto Protocol

The sun is an energy source that is not expected to be de-pleted very soon and the solar energy reaching the earth’ssurface is so big that only a 1/6000th would suffice to sup-ply all the energy needed today! In practical terms, an areaof 700Km by 700Km of the Sahara covered with Solar Cellsof 10% efficiency would be enough to cover the world’senergy usage!Compared to other energy sources Photovoltaic Solar Elec-tricity has several distinct advantages:� Energy is for free� No moving parts (unlike wind turbines)� No noise� Direct electricity� Can be integrated in and on buildings

� Very little maintenance.� Very clean production processes and low environ-mental risksCirca 93% of solar cells currently produced are made ofcrystalline or multi-crystalline silicon wafers. The enormousgrowth in the photovoltaic industry has led to shortagesin the base material, the so called “solar grade poly-sili-con”. Supplies are short and limiting the growth, due todirect shortage and higher prices instead of lower pricesfor solar modules. Although the silicon industry is now star-ting to invest, it is not expected that this problem will besolved short term. Also long-term, the availability of cheapbase material will remain a challenge.

The Alternative. Thin Film Solar Cells. The alternative forthe classical cells are the so called “Thin Film Solar Cells”.These cells only need around 1/300th of the thickness ofa classical solar cell and have the promise of a much sim-pler production process, leading to much lower produc-tion costs. The efficiency of thin films cells have been im-proved steadily and they now can compete with the moreclassical cell types. A very important point is that the thinfilm cells in real day to day applications often show bet-ter results then classical cells, due to lower losses at hig-her temperatures and better efficiencies under low lightconditions. Also, during cloudy days and low irradiationlevels, thin film cells perform relatively better due to im-proved spectral response curves.It is to be expected that Thin Film Solar Cells will be thelargest growth opportunity in the market. It will be onlya matter of time before the general public will start to un-derstand this.



GLAVNI PROGRAMLinhartova dvorana

14:00 - 14:45 Guenther Luitz, HDV

Predstavitev podjetja HDV, dru`be zaupravljanje premoènja, specializirane zasurovine in energijo.

14:45 - 15:30 Matej Tomaìn, Pod lupo

Pogled pod lupo ali kak{ne so mo`nostivlaganja v plemenite kovine in surovine vSloveniji!

15:30 - 16:15 Wolfgang Seybold, Axino AG

âs je za zlato!16:15 - 17:00 Samo Lubej, Finan~ni center

Koliko plemenitih kovin in surovin naj bov portfelju?

17:00 - 17:45 Colin Godwin, Uranium, Rome Resource

Uran in zlato strate{ki surovini -predstavitev podjetij Uranium in RomeResource

17:45 - 18:00 Odmor

18:00 - 18:45 Bojan Pravica, neodvisni tuji finan~ni svetovalec

Peter Slap{ak, Elementum

Zmanj{evanje kupne mo~i dolarja vpreteklosti in prihodnosti, ter vpliv naceno plemenitih kovin?

18:45 - 19:30 dr. Peter Groznik, Strate{ki svet RS

Strate{ka pomembnost surovin inenergije za Slovenijo

19:30 - 21:00 dr. Marc Faber, neodvisni tuji finan~ni svetovalec

Globalna finan~na nestabilnost inprihajajo~i trendi

POZOR: [tevilo mest v dvorani je omejeno! Ob velikem zanimanjubo poskrbljeno za prenos predavanja v dvorano E 3-4.

SPREMLJEVALNI PROGRAMdvorana E 3-4, 2. preddverje*predavanja, ki bodo potekala v angle{kem jeziku, ne bodo prevajana

10:30 - 11:15 Dr. Oczlon Martin, Aldrige Minerals

*Zakaj in v kolik{ni meri vklju~itiplemenite kovine in surovine v va{ osebniportfelj!

11:15 - 12:00 Matja` [tamulak, samostojni premoènjski svetovalec,

Evgen Hofer, samostojni premoènjski svetovalec

*Predstavitev podjetja HDV12:00 - 12:45 Guenther Roehling, Terra Ventures

*A Powerful New Force in EnergyExploration

12:45 - 13:30 Robert F. Baldock, Monument Mining Limited

*Corporate Presentation and ProjectOverview September 2007

13:30 - 14:15 Andra` Grahek, KD Investments

*Investiranje v surovine in energijovklju~no z alternativnimi viri

14:15 - 15:00 Willis W. Osborne, Great Quest Metals

*Predstavitev podjetja Great QuestMetals

15:00 - 15:45 Carl Verly, LaPlata Gold

*Predstavitev podjetja LaPlata Gold15:45 - 16:30 Sameen Sheikh in Arndt Roehlig, Trivello Energy

*Predstavitev podjetja Trivello Energy16:30 - 17:15 dr. Gabor Renyi, Genesis Energy

*Genesis Energy: Thin Film SolarInitiative

17:15 - 18:00 David Hodge, Commerce Resources Corp.

*Predstavitev podjetja CommerceResources Corp.

18:00 - 18:45 dr. Juerg Schatz, Perfect Management Services AG

*Predstavitev podjetja PerfectManagement Services AG

18:45 - 19:30 Kenneth MacLeod, Western GeoPower Corp.

*Predstavitev podjetja WesternGeoPower Corp.

19:30 - 21:00 Prenos iz Linhartove dvoranedr. Marc Faber, neodvisni tuji finan~ni svetovalec

Globalna finan~na nestabilnost inprihajajo~i trendi



Podrobnej{i opis predavanj in ìvljenjepise predavateljev najdete na

www.slovenski-kongres-plemenitih-kovin.si

SEZNAM RAZSTAVLJAVCEV[t. stojnice Podjetje Spletni naslov

1. Elementum, d.o.o. [en~ur, Slovenija www.elementum.si

2. HDV Heidelberger Vermögensverwaltung GmbH Leimen, Germany www.HDV-Leimen.de

3. Axino AG Stuttgart, Nem~ija www.axino.de*Commerce Resources Corp. www.commerceresources.com*Monument Minig Limited www.monumentmining.com*Western Geo Power Corp. www.westerngeopower.de

4. Genesis Energy Budimpe{ta, Madàrska www.genesisenergy.eu

5. Terra Ventures Inc. Vancouver, Canada www.terrauranium.com

6. Aldrige Minerals Vancouver, Canada www.aldridge-minerals.com

7. Rome Resource Surrey, Canada www.romermr.comUranio AG Basel, [vica www.uranio.ch

8. Great Quest Metals Vancouver, Canada www.greatquest.com

9. KD Investments Ljubljana, Slovenija www.kd-group.si

10. Trivello Energy Vancouver, Canada www.trivello.com

11. LaPlata Gold Vancouver, Canada www.laplatagold.com

12. KD Concorde [en~ur, Slovenija www.kd-group.si




Opisi podjetij, ki razstavljajona 1. slovenskem kongresu plemenitih kovin in surovin.


Elementum, d. o. o.V podjetju Elementum smo specialisti za nalo`be v plemenite kovine insurovine. Preko pogodbenih partnerjev delujemo po celi Sloveniji, sodelu-jemo pa tudi s priznanimi tujimi dobavitelji plemenitih kovin. Urejamo naj-ve~ji slovenski spletni portal o plemenitih kovinah in surovinahwww.elementum.si, kjer dnevno objavljamo aktualne novosti s tega po-dro~ja. Svetujemo, kako lahko vlagatelji izgradijo, optimirajo, oplemeniti-jo, predvsem pa za{~itijo svoje premoènje z razli~nimi vrstami nalo`b inna razli~ne na~ine.Elementum, d. o. o.The company Elementum specializes in precious metals and raw materialinvestments. We have contract partners throughout Slovenia and coope-rate with some renowend foreign precious metals suppliers. Our compa-ny created Slovenia’s biggest internet portal about precious metals andraw materials www.elementum.si, where you can find daily updated newsfrom this area of expertise. Elementum also provides consulting aboutbuilding, optimising, ennobling and most of all securing your funds with awide range of investments and strategies.

HDV GmbHPodjetje HDV je bilo ustanovljeno leta 1980 in je od leta1994 specializirano za podro~je surovin in energije.Podjetje HDV je od leta 1994 specializirano za podro~je surovin in energi-je. V tem obdobju si je pridobilo veliko izku{enj in kontaktov med podjetjiin dràvnimi ustanovami, povezanimi s tem podro~jem. Izku{nje in dobrikontakti prina{ajo podjetju HDV izrazito konkuren~no prednost na trgu.Posebne metode analiz in raziskav, zdruène s specifi~nim znanjem zustreznimi kontakti pa so temelj za ustrezno izbiro delnic posebne vrste.HDV GmbHHDV GmbH was founded 1980 and is since 1994 spezialized in commoditesand energy.The company HDV is specialized in raw materials and energy since 1994.In this time the company gained a lot of experience and contacts withcompanies and state institutions connected with this field, which givesHDV a distinctive advantage over its rivals on the market. The base forthe choice of distinctive shares are special methods of analysis and ex-ploration, together with specific knowledge and adequate contacts.

Axino AGAXINO AG je podjetje, ki nudi svetovanje in storitve na podro~ju investicij.Omogo~amo dostop do borze vrednostnih papirjev in kapitala, nudimostoritve za podjetja, ki trgujejo na borzi vrednostnih papirjev in za privat-ne delni~arje ter njihov dobi~ek. Uspeh na{ih strank temelji na na{i spos-obnosti.AXINO pridobiva kontakte z institucionalnimi vlagateljiAXINO ima {tevilne reference na podro~ju storitev za dru`be na borzivrednostnih papirjev.

AXINO razvija strategije za pridobivanje pomembnosti manj{ih vlagateljevAXINO med seboj povezuje {tevilne trgeAXINO vzdrùje tesno mreò odnosov z menedèrji, bankami in institucio-nalnimi vlagatelji po vsej EvropiAxino AGAXINO AG is a consulting and service company in the investor relationsfield. We are specialized in creating access to stock exchanges and capi-tal, services for stock exchange listed companies as well as added valuefor private shareholders. Our client’s success is based on our competen-ce.AXINO establishes contacts to institutional investorsAXINO has a proven track record of experience with servicing stock exc-hange listed companiesAXINO develops strategies to capture the interest of retail investorsAXINO sees itself as a link to the various marketsAXINO maintains a tight network of close relations to asset managers,banks, and institutional investors throughout Europe

Commerce Resources Corp.Kanadsko raziskovalno podjetjeCommerce Resources se ukvarja zraziskovanjem kovin tantala in nio-bija na 1000 km² veliki posesti v

okviru projekta Blue-River tantalum and niobium project v kanadski provinciBritish Colubia. Tantal ima zelo pomembno vlogo v industriji elektronike, sajse ga uporablja za skoraj vse kondenzatorje. Povpra{evanje po tantalu s tren-dom miniaturizacije mobitelov, iPodov, ipd. letno nara{~a za 6 do 10 odsto-tkov.Tudi povpra{evanje po niobiju zadnje ~ase preka{a zaloge, saj se to zliti-no uporablja za izdelavo zelo mo~nega visokolegiranega jekla, ki se upo-rablja v naftnih in plinskih cevovodih, v cevovodih nuklearnih tovarn, zagradbeno jeklo, v avtomobilski, letalski ter vesoljski industriji. Commerceje eno izmed najaktivnej{ih podjetij za raziskovanje tantala in niobija vSeverni Ameriki. Za financiranje raziskovanja in razvoja svojih projektovje podjetje Commerce avgusta 2007 uspelo dovr{iti privatno vlogo kapi-tala CAD 32 milijonov. Vodilna posredni{ka podjetja so bila (med drugimi)Canaccord Capital in Cormark Securities. Dele` podjetja Commerce takosedaj posedujejo tudi vodilna imena rudarske industrije. Nekateri izmedbolj znanih vlagateljev so Eric Sprott, Casey Research LLCin kanadski po-kojninski na~rt (Canadian Pension Plan).Commerce Resources Corp.The Canadian exploration company Commerce Resources is focused onthe exploration of the high tech metals tantalum and niobium on its 1000km² large Blue-River tantalum and niobium project in the Canadian pro-vince of British Columbia. Tantalum plays a crucial role in the electronicsindustry as the metal used for almost all capacitors. The demand for tan-talum is rising with the trend for more miniaturization of cellular phones,

NASLOVNATEMA

iPods, etc. at a constant rate of 6 to 10 per cent annually.Niobium demand is also exceeding supply currently as an alloy to makeHigh Strength Low Alloy steel, that is used in oil and gas pipelines, nuc-lear plant pipelines, construction steel, the automotive industry and ae-rospace. Commerce is one of the most active tantalum and niobium ex-ploration companies in North America. For the financing of the explora-tion and development of its projects, Commerce was able to complete aprivate placement of over 32 million CAD in August 2007. Leading broke-rage companies were (among others) Canaccord Capital, as well as Cor-mark Securities. The Commerce share structure now contains also lea-ding names of the mining industry. Some of the more well-known inve-stors are Eric Sprott, Casey Research LLCor the Canadian Pension Plan.

Monument Mining LimitedNov malezijski proizvajalec zlataMonument Mining Limited ima sede`v Vancouverju v Kanadi in ima v la-

sti dve posesti, ki se nahajata v centralnem zlatem pasu v Maleziji. Prva po-sest je rudnik zlata Selinsing Gold Mine, skoraj pripravljen za projekt Zlato,druga posest pa je sti~no raziskovalno obmo~je grebena Damar Buffalo Reef.Svetovalci podjetja Snowden Mining Industry so objavili podrobno tehni~noporo~ilo (Due Diligence NI 43-101) in kon~ali potrditveno vrtanje na posestiSelinsing, ki je bila 29. septembra 2006 registrirana na SEDAR-ju. Poleg tegapa se ocenjuje, da se na grebenu Damar Buffalo Reef nahaja zgodovinski vir,kot je poro~al prodajalec Avocet Mining PLC po standardih JORC, kar je bilpredmet drugega poro~ila (43-101), ki je bil 19. junija 2007 registriran na SE-DAR-ju. Poro~ilo je priporo~alo iz~rpen raziskovalni program, za katerega jebila v septembru najavljena 1. faza vrtanja in raziskovanja.Monument Mining LimitedThe emerging Malaysian Gold Producer, Monument Mining Limited is ba-sed in Vancouver, Canada and owns 100 % of a two properties located inthe Central Gold Belt District in Malaysia. One property is the SelinsingGold Mine a near ready for production gold project and the other is thecontiguous Damar Buffalo Reef exploration property. Snowden Mining In-dustry Consultants produced a detailed Due Diligence NI 43-101 Technicalreport and completed confirmation drilling on the Selinsing propertywhich was filed on SEDAR on 29 September 2006 . In addition, an historicresource has been estimated on the Damar Buffalo Reef property as re-ported by Avocet Mining PLC (vendor) to JORC standards which was thesubject of a separate 43-101 Report filed on SEDAR on 19 June 2007. Thereport recommended a comprehensive exploration program, of whichPhase I of the drilling and exploration program has been announced inSeptember 2007.

Western GeoPower Corp.Podjetje Western GeoPower Corp.(“WGP”) je kanadsko podjetje, ki seosredoto~a na obnovljivo energijo in

na projekte za geotermalno razvijanje, da bi proizvajali ~isto elektri~no ener-gijo z baznim nabojem. Trenutno se podjetje ukvarja z dvema projektoma:Prvi je “WGP, enota 1” se nahaja v najve~jem geotermalnem polju na svetu,v gejzirjih v Kaliforniji (The Geysers in California). Drugi pa je projekt pa senahaja na obmo~ju South Meager v kanadski provinci British Colubia. Pod-jetje je izdalo izvedljivostno poro~ilo in podpisalo dogovor za nakup ener-gije (Power Purchase Agreement) s podjetjem Pacific Gas & Electric “PG&E”,ki se bo oskrbovalo z 25.5 MW (net) iz “WGP, enota 1”. Septembra 2007 je pod-jetje realiziralo 18,6 milijonsko CAD financiranje; s privabljanjem tak{nih vla-gateljev, kot je finan~no preudarjen Icelandic Geysir Green Energy, ki imatrenutno v lasti 19 % podjetja Western GeoPower.Western GeoPower Corp.Western GeoPower Corp. “WGP”, is a Canadian company focused on rene-wable energy and developing geothermal projects to produce clean baseload electricity. The company currently owns two projects: “WGP Unit 1”located in the worlds largest geothermal field The Geysers in California,USA, and “The South Meager” project in British Columbia, Canada. Thecompany has completed a feasibility report and has signed a Power Purc-hase Agreement with Pacific Gas & Electric “PG&E” to supply 25.5 MW(net) from “WGP Unit 1”. In September 2007 the company closed an 18.6million CAD financing; attracting such investors as the financially soundIcelandic Geysir Green Energy who currently holds 19% in Western GeoPo-wer.

Terra VenturesPodjetje Terra se osredoto~a na pridobivanjein razvijanje kvalitetnih uranovih projektov,ki imajo svetovni potencial. Podjetje se pos-

ve~a ve~anju vrednosti za delni~arje s tem, da pridobiva uranova sredstvav obdobju strmega vzpenjanja cene urana in zmanj{evanja svetovne zalo-ge. Kombinacija strate{kih ozemeljskih leg, netveganih obrestnih projektovin temeljnih projektov - kombiniranih s strokovnim tehni~nim znanjem in do-bro sposobnostjo vodstva za nabiranje sredstev - so recept za rast v posluz uranom.Terra VenturesTerra is focused on acquiring and developing quality uranium projects,which have world class potential. The company is dedicated to buildingshareholder value by acquiring uranium assets in a period of sharp risesin the price of uranium and diminishing world supplies. The combinationof strategic land positions, including a hybrid of "pounds in the ground",no risk carried interest projects and grass roots projects - combined withtechnical expertise and management's fundraising ability - are the recipefor growth in the uranium business.

Aldridge MineralsPodjetje Aldridge se ukvarja z raziskovanjem`lahtnih in osnovnih kovin v Tur~iji, kjer rudarskimpodjetjem nudijo politi~no stabilnost, odli~ni in-



frastrukturni razvoj, moderen in atraktiven rudarski kodeks (2004) in doberpotencial za velika najdi{~a. Kisladag v zahodni Tur~iji in Cöpler v sred-njevzhodni Tur~iji sta primera velikih odprtih rudarskih odkritij v zadnjih le-tih. [e eno veliko odkritje je nahajali{~e niklja Caldag lateritic v Zahodni Tur~iji.Aldridge MineralsAldridge is focused on precious and base metal exploration in Turkey,where mining companies find political stability, excellent infrastructuraldevelopment, a modern and attractive mining code (2004), and good po-tential for large deposits. Kisladag in western Turkey and Cöpler in cen-tral-eastern Turkey are examples for large open pit minable gold discove-ries during recent years. Another large discovery is the Caldag lateriticnickel deposit in western Turkey.

Rome ResourcesRome Resources Ltd. je kanadsko ru-darsko in mineralno raziskovalnopodjetje. Njihovo raziskovanje se

osredoto~a na najdi{~a bakra, zlata in urana v Mehiki in Argentini.Rome ResourcesRome Resources Ltd. is a Canadian-based mining and mineral explorationcompany. The company's exploration is focused on copper, gold and ura-nium properties in Mexico and Argentina.

Uranio AGUranio, d.d., je mlado raziskovalno podjetje s sedeèm v Baslu v [vici. Ukvar-ja se z razvojem dragocenih nahajali{~ urana v Ju`ni Ameriki, Afriki in Azi-ji.Uranio AGUranio AG is a young exploration company with headquarters in Basel,Switzerland. Uranio AG’s purpose is the development of highly valuableuranium deposits in South America, Africa and Asia.

Great Quest MetalsGreat Quest Metals Ltd. je podjetjeiz Vancouvra, ki se ukvarja z zlatomin se posve~a pridobivanju, razi-

skovanju in razvijanju zemlji{~ z nahajali{~i zlata v Maliju, Zahodni Afriki.Great Quest MetalsGreat Quest Metals Ltd. is a Vancouver-based gold company focused onthe acquisition, exploration and development of gold prospects in Mali,West Africa.

Trivello EnergyTrivello sodeluje pri pridobivanju in razvoju energijeiz raziskovanja virov in proizvajanjem zalog zemelj-skega plina in nafte v Zahodni Kanadi. Dela v Wainw-rightu izvaja podru`nica podjetja Trivello Devexco Re-

sources (1984) Ltd. DevExco, ki ima sede` v Calgary, Alta., ima vso licencoin je operater za nafto in plin od leta 1977.

Trivello EnergyTrivello is engaged in the extraction and development of energy from re-source exploration and production of Oil and Gas Reserves in western Ca-nada. Operations at Wainwright are performed by Trivello's wholly ownedsubsidiary, Devexco Resources (1984) Ltd. DevExco, based out of Calgary,Alta., is a fully licensed and bonded oil and gas operator since 1977.

LaPlata GoldLa Plata Gold Corporation je kanadsko raziskovalno pod-jetje za minerale, s poudarkom na najdi{~ih zlata, sre-bra in polimetalov v Argentini in Mehiki. Vi{je vodstvovklju~uje mo~no finan~no, administrativno in tehni~no

ekipo in izku{eno skupino strokovnjakov za rudarsko industrijo z izjemnozgodovino raziskovanja.LaPlata GoldLa Plata Gold Corporation is a Canadian-based mineral exploration com-pany targeting gold, silver and polymetallic deposits in Argentina and Me-xico. Senior management comprises a strong financial, administrativeand technical team and an experienced group of mining industry profes-sionals with an exceptional history of exploration.

KD InvestmentsV Sloveniji dejavnost upravljanja investicijskih skladov znotraj Skupine iz-vaja dru`ba za upravljanje KD Investments, d.o.o., Ljubljana. KD Invest-ments se svojega poslanstva, ki je v prvi vrsti zadovoljstvo vlagateljev,dobro zaveda. S kakovostjo svojih storitev, z doseganjem stabilnih dono-sov in s konkuren~nimi pogoji èli obdràti obstoje~e in pritegniti novevlagatelje ter tako ohraniti pomembno vlogo med dru`bami za upravlja-nje v Sloveniji. Del uresni~evanja poslanstva pa je tudi {iritev nalo`benihmo`nosti z novimi kakovostnimi ponudbami vzajemnih skladov za vlaga-telje, ki se lahko odlo~ijo za nalo`be na vseh svetovnih kapitalskih trgih inv najrazli~nej{ih panogah.KD ConcordeKD Concorde je prvo registrirano podjetje za premoènjsko svetovanje vSloveniji. Deluje od leta 1991 in aktivno sooblikuje podro~je znanja sloven-skih premoènjskih svetovalcev ter s tem pomembno vpliva na kakovostsvetovalnih storitev. V KD Concorde se zavedamo, da je vloga pre-moènjskega svetovalca predvsem v izbiri ustrezne kombinacije zavaro-valnih in var~evalnih produktov razli~nih ponudnikov, ki jih izberemo naosnovi potreb in zmo`nosti vsakega posameznika v danem trenutku ter zupo{tevanjem njegovih prohodnjih potreb ter potencialnih zmo`nosti.Na{a odlika je dolgoro~na profesionalna naravnanost k strankam, na{kon~ni cilj pa obvarovanje premoènja pred tveganji, izgradnja in za{~itater optimizacija premoènja vsake na{e stranke.



Documents

1.kongres plemenitih in surovin · 2008-05-07 · 43 N A S L O V N A T E MA 1.oktober2007 KAPITAL 1. kongres plemenitih kovin in surovin Nagovor Spremembenasvetovnihindoma~ihkapitalskihtrgihseodvija