Foto

: iSt

ock

38Sp

ecia

lizir

ana

revi

ja z

a em

bala

žo, o

kolje

in lo

gist

iko

/ Spe

cial

ist m

agaz

ine f

or p

acka

ging

, env

iron

men

t and

logi

stic

sPoštnina plačana pri pošti 3102 Celje

So plastične vrečke res kuga stoletja? Dokončno sta padla dva okoljska mita Oskrbovalnih verig pri nas ne bo, dokler bo na vsakem tovarniškem dvorišču skladišče

Are Plastic Bags Really a Plague of the Century? Two Environmental Myths Finally Disproved Supply Chains in Slovenia Unlikely due to the Ubiquity of Factory Storehouses

April/April 2008

prom

ocija

3EOL-38-april-April-08 3Uvodnik

Uvodnik Editorial The Plastic Bag Here and Now Every minute more than a million plastic bags are used across the world. This is why we are opening a new file. Plastic bags. They are a big theme to those countries wishing to prohibit their use. En-vironmental organisations are loudly linking the plastic bag controversy and harm to Earth Day. Retailers, at least some of them, recommend the use of paper bags. Experts are pillorying plastic bags as the main source of filth of the world, but of course, the profession still does not hold a uni-fied view on the matter. Finally, there are those producers searching for other alternatives. What kind of a plastic bag, if a plastic bag at all? Is this really the question we should be most wor-ried about when looking at nature and the envi-ronment with a sensitive thought? Read about it.It is not a coincidence that we rummaged through wild landfills. Illegal deposits of all kinds of waste and the charming Slovenia, as the experts see it, does not have the ability to find about a thou-sand black holes for waste (give or take). No one knows, there is no register and the inspectors – well, so, so…So onto something nice. A great professional book has been published – Packaging and Environ-mental Protection, so we are publishing an inter-view with its author. We are also representing the logistician of the year.

Jože Volfand,Editor

Plastična vrečka tukaj in zdajVsako minuto v svetu porabimo več kot mili-jon plastičnih vrečk. Zato odpiramo nov dosje. Plastične vrečke. Z njimi se ukvarjajo države, ki jih želijo prepovedati. Okoljske organizacije, ki njihovo oporečnost in škodljivost glasno pove-zujejo z dnevom zemlje. Trgovci, seveda nekate-ri, ki priporočajo papirne vrečke. Strokovnjaki, ki plastične vrečke postavljajo na pranger kot glavno nesnago sveta. A si o tem stroka resda ni enotna. In končno proizvajalci, ki iščejo alterna-tive. Kakšna plastična vrečka, če sploh plastična vrečka?Je to res vprašanje, ki bi nas moralo najbolj skr-beti, ko se z vse bolj občutljivo mislijo oziramo v naravo, v okolje? Preberite.Ni naključje, da smo pobrskali po divjih odla-gališčih. Odmetavanje vsakršnih smeti na črno. Očarljiva Slovenija, kot štejejo poznavalci, ne zna ugotoviti, kje se skriva več tisoč črnih od-padkarskih lukenj. Nekaj manj, nekaj več. Nihče ne ve. Registra ni. Inšpektorji pa tako tako.In še nekaj prijetnega. Izšla je odlična strokov-na knjiga Embalaža in varstvo okolja, intervju z avtorjem objavljamo. Predstavljamo pa tudi logista leta.

Jože Volfand,glavni urednik

Oskar za Radensko

»Naša nova steklenička s svojo eleganco in svežino odraža večino strateškihvrednot našega podjetja, kot so radost in veselje, energija, mladost in živah-nost. Poudarja tudi užitek v pitju, dosegljivost in hkrati visoko kakovost iz-delka. V kolikšni meri je steklenička skladna s strateškimi vrednotami, smotestirali na različnih predlaganih modelih stekleničk Radenske in konkuren-čnih izdelkov,« je povedal Slavko Ficko, vodja marketinga v Radenski d. d., Radenci.Da so v sodelovanju s priznanim strokovnjakom industrijskega oblikovanja MatjažemZorcem iz agencije Futura DDB prišli do najboljše rešitve za potrošnike in za mineral-ne vode iz Radenske, dokazuje tudi dejstvo, da so potrošniki novo stekleničko vtrženjski raziskavi, ki jo je lani izvedlo podjetje Aragon med skoraj tisočimi anketiranci,označili za najbolj privlačno v primerjavi s konkurenčnimi stekleničkami.

Radenska je Oskarja za embalažo 2008 prejela za prenovljeni steklenički volumna0,25 in 0,5 litra za naravni mineralni vodi iz družine Treh src. Pomembna prednostnovih stekleničk je, da po podobi sledita že izdelani liniji plastenk. Vse oblike plastenkin manjši steklenički iz družine vod so tako sedaj poenotene ter s tem na trgu boljprepoznavne. Posebna lastnost nove stekleničke so predvsem utori in zavite linije,ki odražajo eleganco in dajejo steklenici poseben videz. Utori hkrati povzročajo, dase svetloba ob stiku s steklenico lomi. Tako prihaja do odsevov v vodi in na steklenički,kar jo popestri ter naredi atraktivnejšo in bolj svežo.

EOL-38-april-April-084 Vsebina

Impresum Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logistics - Izdala in založila / published and issued by: fit media d.o.o., Celje – glavni urednik / Editor-in-Chief: JožeVolfand – odgovorna urednica / Editor: mag. Vanesa Čanji – prelom in grafična priprava / Layout and graphic design: Mladen Kalinić – tisk / Printed by: Eurograf, Velenje – oglasno trženje / Marketing: fit media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si)Uredniški odbor / Editorial Board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), dr. Lucija Jukić Soršak (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), dr. Marko Notar (Gorenje d.d.), Marko Omahen (Omaplast), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta), Andrej Sotelšek (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), Emil Šehič (Zeos).Stalni sodelavci revije EOL: Helena Kojnik, Tina Huremovič, Jak Koprivc, Mateja Krajnc in Polona Marzel.Celje, april 2008Revija je brezplačna.

Partner pri izdaji revije EOL je družba SLOPAK.

38Embalaža - okolje - Logistika / Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko, VII/38, april 2008Packaging - Environment - Logistics / Specialist magazine for packaging , environment and logistics, Issue VII/38, April 2008

Vsebina / Contents

10 So plastične vrečke res kuga stoletja?Are Plastic Bags Really a Plague of the Century?

16 Oskarji: Predlogov malo, štirje zmagovalci

18 Podjetje s programskim paketom za deponije

20 Plastična embalaža brez elektrostatičnega naboja

23 Dokončno sta padla dva okoljska mitaTwo Environmental Myths Finally Disproved

26 Distribucijski center je srce, ne strošekDistribution Centre is the Heart, not a Cost

28 Oskrbovalnih verig pri nas ne bo, dokler bo na vsakem tovarniškem dvorišču skladiščeSupply Chains in Slovenia Unlikely due to the Ubiquity of Factory Storehouses

34 Diagnoza je premalo, bolnika moramo zdravitiSetting the Diagnosis does not Suffice, One Needs to Cure the Patient

37 Zdravilne učinkovine pod lupo

38 Divja odlagališča: Nihče ne ve, koliko jih je …No One Knows how Many there Are...

42 Podatki so zbrani, sheme merijo rezultate?

EOL-38-april-April-08 5Novosti

KRATKO,ZANIMIVO

5Novosti

Luka Koper bo gradila PanonijoV Beltincih bo Luka Koper gradila regional-ni distribucijski center Panonija.Zamisel o vzpostavitvi mednarodnega logi-stičnega in distribucijskega centra na obmo-čju Prekmurja je nastala zaradi potreb Luke Koper, Pomurje pa je ugodna lokacija, saj leži v bližini dveh njenih najpomembnejših trgov – Avstrije in Madžarske. Distribucij-ski center v Pomurju bo Luki Koper omo-gočil kakovostno oskrbovanje strank po načelu »just-in-time«. Načrtovana gradnja je vzbudila veliko zanimanje pri ladjarjih, ki prek Luke Koper oskrbujejo avstrijski in madžarski trg.

Iz leta v leto večji obseg pretovora, zahteve trga po zagotavljanju celovitih logističnih storitev ter potrebe po zmanjševanju logi-stičnih stroškov so izzivi, na katere Luka Koper odgovarja s strateško odločitvijo za vzpostavitev mreže kopenskih terminalov v Sloveniji in tujini. V Sežani že od lanskega leta razvijajo Evropski distribucijski center. Tako kot sežanski bo tudi beltinški kopen-ski terminal »Panonija« povezan s V. evrop-skim prometnim koridorjem, po katerem potekajo vse intenzivnejši blagovni tokovi med vzhodno in zahodno Evropo. Robert Časar, predsednik uprave Luke Koper, je ob podpisu pisma o nameri za gradnjo pouda-ril, da naložba odpira tudi nove perspektive Prekmurju.Distribucijski terminal bo obsegal 60 hek-tarjev, na katerih bodo zaprte in odprte skladiščne površine, dva industrijska tira, parkirišča za kamione, servisne delavni-ce in upravni prostori. Za nakup zemljišč in postavitev potrebne infrastrukture bo Luka Koper namenila 20 milijonov evrov. Skladiščne površine bodo gradili glede na potrebe poslovnih partnerjev. Pričakuje-jo, da bo letni pretovor na distribucijskem centru v petih letih dosegel 30.000 zabojni-kov (TEU) oziroma 600.000 ton blaga, kar pomeni, da se bodo skladiščne zmogljivosti v pristanišču sprostile in omogočile večji ladijski pretovor. Distribucijski center bo predvidoma prevzel 10 odstotkov v Luki

Embalaža za lase Subrina Pure iz reciklataKombinacija kvalitetnega izdelka ter privlačne embalaže je zmagovalna kombinacija za uspešno uveljavitev blagovne znamke na trgu. Tako pravijo v Iliriji, kjer so razvili novo embalažo za naravno linijo barv za lase Subrina Pure.V sodelovanju z agencijo Endemit so izpostavili čisto lepoto, nežnost in igrivost. Embalaža, ki se vrača k naravi, a hkrati ohranja glavne elemente blagovne znamke. Je drugačna, privlačna, predvsem pa prijazna do okolja. Embalaža je narejena iz recikliranega materiala in se lahko reciklira tudi dalje. Prav tako je možno reciklirati ostale notranje elemente embalaže (tubo, blazinico, plastenko in navodila).V poplavi podobnih oblik in vizualov izdelkov, ki vzbujajo pozornost potrošnikov, je oblika embalaže Subrina Pure posebnost, so prepričani v Iliriji. Naraven izgled poleg oblike in materiala odraža tudi design, saj je celotna podoba ovita v nežne barve narave.

LUNA, nova domača blagovna znamkaLUNA je stoodstotno slovenska tržna znamka, ki so jo v dobrem letu zasnovali in razvili domači strokovnjaki pod taktirko družbe Orka in ob sodelovanju oblikovalskega studia Luks, predstavili pa so jo nedavno v Ljubljani. Za sofisticirane dišave bazilike in mete, prek magnolije, zelenega čaja, fige, do janeža in zelenega paradižnika je poskrbelo svetovno uveljavljeno podjetje Charabot iz francoske Provanse, ki sodeluje tudi s tako imenitnimi kozmetičnimi imeni, kot sta Chanel in Guerlain. Slovenska tržna znamka LUNA, kakor napovedujejo, ne živi le za danes, pač pa že misli na jutrišnji dan. Tako so se v družbi Orka odločili, da bodo jeseni zasnovali štipendijski sklad, ki bo omogočil magistrski študij posebej nadarjenim kemikom z vizijo razvoja novih izdelkov, čim bolj okoljsko naravnanih in naravi čim manj škodljivih. Pomemben je podatek, da so izdelki s trendovsko podobo v prijazni embalaži, ki se lahko v celoti reciklira. Orka je poslovna skupina, ki proizvaja, prodaja in posreduje rešitve z različnih specializiranih področij kemijske industrije.

Robert Časar

EOL-38-april-April-086 NovostiNovosti6

KRATKO,ZANIMIVOKoper pretovorjenih zabojnikov. Gradnjo centra v Beltincih bodo začeli takoj po pri-dobitvi vseh dovoljenj, predvidoma v drugi polovici prihodnjega leta. Že v prvi fazi gra-dnje distribucijskega centra bodo zaposlili 200 delavcev.

Nove usmeritve za ravnanje z od-padkiV Republiki Sloveniji, kot menijo na Mi-nistrstvu za okolje in prostor, je treba pro-blematiko komunalnih odpadkov reševati v okviru zmogljivih regijskih centrov za ravnanje z odpadki. Ob upoštevanju pro-storskih, naravnih, poselitvenih in drugih danosti slovenskega prostora, tehnično-teh-noloških možnosti, ekonomičnosti in logi-stike, družbene sprejemljivosti in usmeritve v načrtno ravnanje z odpadki je upravičen in izvedljiv le regijski ali medobčinski pri-stop.Ravnanje s komunalnimi odpadki je v pri-stojnosti lokalnih skupnosti. Zakon za var-stvo okolja določa dve obvezni občinski gospodarski javni službi na tem področju, tj. službo za zbiranje in prevoz odpadkov ter službo odlaganja obdelanih preostankov komunalnih odpadkov. Pretežni del načr-tovanja, zbiranja komunalnih odpadkov, priprave ločeno zbranih različnih zvrsti od-padkov, določene stopnje obdelave mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem ter zagotavljanje odlagalnih površin se odvija na medobčinskem nivoju. Gre za zbirna ob-močja, ki so pred petnajstimi leti pripadala posameznim večjim občinam, v bližnji pri-hodnosti pa pokrajinam.

Usmeritve za področje ravnanja s komunal-nimi odpadki torej narekujejo aktivnosti na treh ravneh:

• Lokalna(občinska)raven:– zbiranje komunalnih odpadkov,– zagotavljanje čim boljšega ločevanja od-

padkov pri izvoru,– naknadno sortiranje, preprostejši postop-

ki obdelave in predelave odpadkov (na primer stiskanje, kompostiranje v kopah na prostem in podobno) ter

– oddajanje posameznih frakcij v nadaljnjo predelavo v skladu s predpisi.

• Regijska (medobčinska) raven: centri 1.reda (le izjemoma 2. reda):

– naknadno sortiranje,– obdelava odpadkov (kompostarne, me-

hansko-biološka obdelava …),– oddajanje določenih zvrsti odpadkov v

nadaljnjo predelavo, v skladu s predpisi, – recikliranje in ponovna uporaba ločeno

zbranih frakcij odpadkov,– odlaganje preostankov odpadkov ter pri-

prava odpadkov za termično obdelavo,– termična obdelava preostankov odpad-

kov s proizvodnjo energije na nivoju re-

Končno pločevinka, ki se lahko ponovno zapre!Po nekaj letih razvoja se je na trgu končno po-javila inovacija, ki ima vse, da postane klasika - Ball Packaging Europe je izdelal pločevinko, ki jo po odprtju lahko ponovno zapremo. Od-ločilna prednost za embalažo, ki je zaradi mno-gih prednosti (odlično se da potiskati, lahko se reciklira, vsebina ima dolg rok trajanja, hitro se ohladi) že do sedaj predstavljala odlično reši-tev.Mehanizem za odpiranje je narejen iz plasti-ke, z enim samim obratom pa ponovno zapre odprtino. Nova pločevinka zato ohranja klasič-no obliko. Tisti kupci, ki so se do sedaj zaradi prednosti uporabe včasih raje odločali za nakup pijače v plastični embalaži, bodo odslej lahko uživali v osvežilnih, gaziranih napitkih tudi iz pločevinke. Prva se je za uporabo pločevinke s sistemom ponovnega zapiranja odločila Coca-Cola, ki s prodajo energijskega napitka 'Burn' v novi em-balaži najprej pričenja na francoskem trgu.

Učinkovita zaščita pred krajoSealed Air Cryovac je predstavil novo embalažo SmartPak®, ki živilo zaščiti pred dotiki, zaradi po-sebne etikete pa onemogoča tudi krajo. Integrirane etikete namreč ni mogoče sneti, ne da bi uničili celotno pakiranje. Če je blagajničarka ne deaktivira, se ob poskusu kraje izdelka sproži alarm. Embalaža je primerna za zaščito in hranjenje svežih prehrambenih izdelkov tako v procesu embali-ranja pri proizvajalcu kot tudi pri prodajalcu. Rešitev, kako znižati odstotek kraje izdelkov z visoko vrednostjo, se je odločil poiskati pomembnejši evropski trgovec, ki je zaščito najprej preizkusil pri parmezanih Grana in Parmigiano. Odlični rezultati uporabe nove embalaže SmartPak® bodo vseka-kor prispevali k uporabi tudi v drugih prehrambenih segmentih.

Superfos prejel tri nagrade za embalažoNa Interpacku 2008 je Superfos, dansko podjetje, ki izdeluje pla-stično embalažo, prejel nagrade za kar tri svoje izdelke. Oznaka UniPak Eco TM pomeni zagotovilo, da je bila embalaža izdelana s posebno odgovorno-stjo do okolja. Koncept ekološke embalaže, ki je prejela DuPontovo nagrado, temelji na uporabi reci-kliranih surovin, ki se lahko po-novno reciklirajo.Superfosov 'SuperSeal', narejen iz plastike, je prejel nagrado v kate-goriji embalažnih materialov. Z naprednim sistemom ponovnega zapiranja brez uporabe alumini-jaste folije izpolnjuje zahteve upo-rabnikov po varnem shranjevanju

živil, lažje pa ga je tudi reciklirati. Nagrado za design in funkcionalnost embalaže je prejel plastičen 'Painter', ki s svojim kovinskim izgledom in atraktivno dekoracijo vsekakor pritegne pogled in po-zornost kupca. V primerjavi s kovino so prednosti plastične embalaže vsekakor večja fleksibilnost ter za uporabnika prijaznejši sistem odpiranja in ponovnega zapiranja. Hkrati pa ni nevarnosti za to, da bi embalaža rjavela ali dobila udrtine.

EOL-38-april-April-08 7Novosti 7Novosti

KRATKO,ZANIMIVO

gije in odlaganje preostankov po termični obdelavi.

• Nadregijska raven (omrežje regijskihcentrov):

– termična obdelava preostankov odpad-kov na nadregijskem nivoju (pokrivanje potreb več regij) z izrabo energije in odla-ganje preostankov po termični obdelavi.

Tako kot vsaka gospodarska dejavnost se tudi ravnanje z odpadki podreja osnovnim ekonomskim zakonitostim. Ravnanje s ko-munalnimi odpadki je lahko racionalno in učinkovito le pri razmeroma velikih količi-nah odpadkov, prednostno z vključenostjo nad 200.000 prebivalcev. Z velikostjo ka-pacitet naprav se manjšajo stroški na enoto odpadka, povečujejo pa se stroški transpor-ta do teh naprav. Praviloma so stroški tran-sporta v primerjavi s predelavo in odstra-njevanjem odpadkov nizki, zato morajo biti kapacitete teh naprav razmeroma velike.

Eko parlament v Sloveniji in v PragiSlovenski Eko parlament mladih je bienalna prireditev in spada v mednarodni projekt Youth Eco-Parliament. Pred dnevi ga je že drugič organiziral Slopak, nacionalna druž-ba za ravnanje z odpadno embalažo, in sicer pod okriljem organizacije Unesco – Dekade za trajnostni razvoj. Cilj Eko parlamenta je dvig zavesti mladih, da z odgovornim rav-nanjem z odpadki, z vzdržno rabo naravnih virov, zdravim načinom življenja in izbo-rom življenjskega sloga vplivajo na varova-nje lastnega okolja. Na prireditvi v ljubljan-skem Koloseju so dijaki z devetih ekošol predstavili skupno 16 projektov, povezanih z ekologijo, ter predstavili njihova mnenja in rešitve za aktualne okoljske probleme, predvsem v domačem okolju.Na letošnjem Eko parlamentu mladih so sodelovale naslednje šole: Gimnazija Novo mesto, Gimnazija Jožeta Plečnika iz Ljublja-ne, Srednja šola za elektrotehniko in raču-nalništvo iz Ljubljane, Gimnazija Slovenske Konjice, ŠC Slovenske Konjice-Zreče, Gim-nazija Franca Miklošiča, Ljutomer, Srednja kmetijska šola in biotehniška gimnazija, GRM Novo mesto – Center biotehnike in turizma, Srednja šola Slovenska Bistrica, Srednja zdravstvena šola Celje, Ekonomska in trgovska šola Brežice.In o katerih problemih so govorili mladi? Med drugim o tem, kako zmanjšati količino odpadkov, o mokriščih v Sloveniji in Ram-sarski konvenciji, o regulaciji emisij izpušnih plinov iz dimnika, o količini dreves v našem nabiralniku (problem reklamnih prospek-tov), o ekoremediacijah, o energetski pre-novi šole, o svetlobnem onesnaževanju v Slovenski Bistrici, ravnanju z odpadki in o pomenu pitne vode. Vseh šestnajst predsta-vljenih projektov so ocenili strokovnjaki,

Velika investicija v zelen transportKorsnäs AB je na Švedskem eno vodilnih podjetij na področju proizvodnje papirja in kartona. Ukvarjajo se z razvojem, proi-zvodnjo in prodajo izdelkov za kupce, ki si želijo učinkovito, kreativno in funkcionalno embalažo. Na področju distribucije so v Korsnäsu pred kratkim uvedli nov sistem, ki sloni na žele-zniškem transportu. Pričakujejo, da bodo s tem dramatično znižali emisije ogljikovega dioksida, ki so do sedaj nastajale pri letni di-stribuciji 1,1 milijona ton njihovih izdelkov. Poleg zmanjšanja izpusta škodljivih emisij v okolje za do 30 odstotkov pa so v podjetju z investicijo v t.i. zeleni transport tudi znatno skrajšali čas in povečali točnost dostave.

Dišeča skušnjavaAxilone, eden vodilnih proizvajalcev pokrovov in drugih zapiralnih sistemov za parfume, kozmetiko in ličila, je edini globalni proizvajalec plastičnih in kovinskih komponent, saj deluje tako v Evropi, ZDA kot tudi na Kitajskem.'Gucci by Gucci' je nov vonj popularne znamke, ki, zahvaljujoč embalaži, izstopa s svojimi oblinami, mehkimi gubami in so-

dobnim izgledom. Vrat te temno rjave stekleničke je sofisticirano izpopolnjen z draguljem in ključavnico.

EOL-38-april-April-088 Novosti

KRATKO,ZANIMIVOnajboljši slovenski projekt pa bo predsta-vila zmagovalna skupina na mednarodnem Eko parlamentu Youth Eco-Parliamentu v Pragi od 13. do 15. maja. V Pragi bodo zmagovalne skupine mladih iz vse Evrope predstavile projekte, nato pa bodo skupaj z odraslimi iz Unesca in EU sodelovale na številnih delavnicah. Teme so zelo aktual-ne: Od odpadka do upravljanja z naravnimi viri, Sistemi proizvajalčeve odgovornosti versus depozitom in davkom, Razširitev sistema proizvajalčeve odgovornosti naprej od pakiranja, Neprekinjena potrošnja, Poli-tik, proizvajalec in potrošnik: kdo odloča, kdo plača?, Tehnološke razvojne strategije pri pakiranju v 21. stoletju, Razvoj tržišča in prevzem recikliranih materialov in Medna-rodni trendi in politike ravnanja z odpadki: izzivi in rešitve.In zmagovalna ekipa, ki bo odšla v Prago? To je ekipa Gimnazije Franca Miklošiča iz Ljutomera, ki se je lotila ekoremediacije, in je nastopila s projektom Zaščita in obnova degradiranih okolij s pomočjo naravnih sis-temov in procesov. Mentorici dijakom 2. c razreda, to so bili Pavel Šoster, Bojan Čon-tala in Filip Cvetko, sta bili Mateja Godec in Katja Karba.

Pogodbe FIDIC aktualne tudi v SlovenijiPogodbe FIDIC so se v zadnjih letih zače-le uveljavljati tudi v Sloveniji, predvsem pri projektih, ki jih sofinancirajo EU in druge svetovne finančne institucije (WB in EBRD). Vsako leto se v svetu na osnovi FIDIC sklene 70.000 pogodb. Standardne oblike pogodb so izdelane na osnovi dol-goletne prakse. Knjige FIDIC, prevedene v slovenski jezik, so naročnikom in izvajal-cem v veliko pomoč. V praksi se pri izvaja-nju pogodb pojavljajo problemi, največkrat pogodbeni zahtevki, reklamacije in spori, ki zahtevajo dodatna znanja, predvsem pa izkušnje iz prakse. Namen seminarja, ki bo 19. in 20. junija v prostorih GZS, je praktična pomoč vsem, ki delajo s pogodbami FIDIC (izdaja iz leta 1999 – Rdeča in Rumena knjiga), predvsem z vidika ravnanja z zahtevki, reševanja po-godbenih zahtevkov in dela komisije za re-ševanje sporov.Strokovne teme, ki bodo predstavljene na seminarju, zagotavljajo potrebna znanja za vse udeležence v pogodbah FIDIC, to je za državne institucije, investitorje (naročnike), izvajalce, svetovalne inženirje, pravnike in člane komisij za reševanje sporov.Organizator seminarja je podjetje E-NET Okolje iz Ljubljane.

Kopač zamenjal TavzesaNa Direktoratu za okolje Ministrstva za okolje in prostor je generalnega direktorja mag. Radovana Tavzesa, ki je sicer ostal na ministrstvu, zamenjal dr. Samo Kopač. Do-

Slastno, privlačno, pa še ekoIz obnovljivih rastlin proizvedena linija embalaže BioWareTM se je povečala še za en izdelek – papirnat lonček z bio pre-vleko za sladoled in hlajena živila kot je na primer jogurt. Lonček je na obeh straneh prevlečen z biopolimerom in ima podobne lastnosti kot običajna embalaža, obdana s PE prevleko. Rob je zalepljen z bio razgradljivim materialom, kar zagota-vlja popolno varnost živila in onemogoča neprivlačno obarvanost vsebine.Zunanjost embalaže je primerna za vi-sokokakovosten tisk, zaradi svoje bio razgradljive sestave pa proizvajalcem ži-vil omogoča tudi komuniciranje njihove okoljske ozaveščenosti.

Okolju prijazen tako pralni prašek kot tudi čebričekDetergenti Simply Laundry proizvajalca Aquados so v lanskem letu postali prvi, ki lahko na svoje izdelke natisnejo prestižno evropsko eko-oznako.Eko-oznako pridobijo izključno produkti, ki so prestali stroge teste v številnih kategorijah. A Aqua-dos ne počiva na svojih lovorikah, ampak nadaljuje z odkrivanjem novih možnosti, ki bi njihove izdelke naredile še bolj okolju prijazne. V sodelovanju s Superfosom so tako pričeli s polnjenjem Eco-smart pralnega praška v čebričke, narejene iz 100 % že uporabljene plastike, ki se seveda lahko ponovno reciklira. Nov čebriček pa je tudi prva embalaža izdelana po konceptu nagrajene Superfo-sove UniPak EcoTM embalaže.

Nič več polivanjaNajvečji problem pri razvoju PET embalaže večjih dimenzij za žgane pijače je doslej pred-stavljalo rokovanje z njimi. Zaradi velikosti in lastnosti materiala so bile nerodne že za prije-manje, kaj šele za nalivanje. Amcor PET Packaging se je lotil iskanja rešitve in po dveh letih dela je v sodelovanju s proi-zvajalcem vodke, podjetjem McCormick, trgu predstavil prvo PET steklenico za žgane pijače z vgrajenim ročajem.

9

KRATKO,ZANIMIVOslej je opravljal dolžnost namestnika general-nega direktorja direktorata za okolje. Je doktor fizike in je med drugim delal na Institutu Jožef Stefan, na Uradu RS za standardizacijo in v Slo-venski akreditaciji v Ljubljani. Na MOP-u je so-

deloval v več delovnih telesih in komisijah, med drugim je bil član operativne skupine za predse-dovanje EU. Lani je vodil projektno skupino za spremljanje procesa soodločanja Direktive gle-de specifikacije bencina, dizelskega in plinskega olja in o uvedbi mehanizma za spremljanje emi-sij toplogrednih plinov ter njihovo zmanjšanje zaradi uporabe goriva za cestni prevoz.

Odslej Simbio, ne Javne naprave

Celjsko komunalno podjetje Javne naprave se je preimenovalo v Simbio, imenu pa so dodali še slogan V simbiozi z okoljem.»Medtem ko vztrajno in pogumno stopamo k našemu »abrahamu«, naj nova celostna grafična podoba prispeva k naši razpoznavnosti in uspe-šnosti, mi pa si še naprej prizadevajmo, da bodo naša dejanja, ki se odražajo v naravi, čim bolj premišljena in v simbiozi z našim okoljem,« je ob spremembi poudaril direktor mag. Marko Zidanšek.Pred natanko pol stoletja je takratna oblast ustanovila državno gospodarsko podjetje Jav-ni nasadi in Javne naprave Celje za opravljanje vrtnarskih del ter čiščenja straniščnih jam in pranja perila. Dejavnost se je od davnega leta 1948 vseskozi spreminjala – mnogo dejavnosti se je dodalo (odvoz fekalij, upravljanje tržnice in poletnega kopališča, odvoz odpadkov …), nekatere pa so se tudi odpravile.

Prav zato ime Javne naprave danes ni več ustre-zno predstavljalo dejavnosti, ki jih izvajajo, vključno z nekaterimi večjimi naložbami, zlasti v Center za upravljanje z odpadki. Družba za ravnanje z odpadki je danes sodobno podjetje, usmerjeno v trajnostni ekološki razvoj in z ja-sno izdelano politiko kakovosti.

Zavarovalniška spodbuda za naložbe v okoljeTudi zavarovalnice z novimi produkti spod-bujajo k odgovornejši skrbi za okolje. Zavaro-valnica Triglav je na slovenskem trgu ponudila Naložbeno zavarovanje z jamstvom glavnice EKO NALOŽBE, ki je svoje naložbe prek inve-sticijskega sklada EKO NALOŽBE usmerjalo v najnaprednejše zelene tehnologije. Zavarovanje združuje naložbo ter življenjsko zavarovanje z nezgodnim zavarovanjem za pri-mer smrti zaradi nezgode. Naložba je vezana na gibanje vrednosti enot premoženja investi-cijskega sklada ekološko trajnostno usmerjenih delniških skladov. Sredstva se bodo nalagala v SAM Sustainable Climate, SAM Sustainable Water Fund, New Energy Fund in Equity Envi-ronmental Sustainability World, ki vse investi-rajo v delnice podjetij s storitvami, tehnologija-mi in produkti s področja okoljstva.Prodaja naložbenih zavarovanj se je končala 15. februarja 2008, takrat pa je stekel drugi del pro-jekta. Zavarovalnica Triglav se je namreč odlo-čila, da bo v skladu s svojo strategijo družbene odgovornosti s 150.000 evri podprla okoljske projekte v raznih slovenskih krajih. Odločila se je, da bo denar razdelila med dvanajst območ-nih enot, kolikor jih ima v Sloveniji, vsaka enota pa se bo odločila, kateri projekt bo podprla, ali v celoti ali pa tako, da se bo vanj vključila.

Zavarovalnica Triglav vlaga sredstva v izbrana podjetja zato, ker želi med drugim razviti in vpeljati nove tehnologije in materiale za zmanj-šanje vplivov delovanja ljudi na življenjsko oko-lje, prav tako pa razširiti uporabo okolju prija-znih tehnologij, predvsem tistih, ki zmanjšujejo energijsko porabo in zmanjšujejo snovni tok.Tudi za finančne investitorje in industrijska podjetja je namreč vlaganje v okoljske tehnolo-gije in obnovljive vire energije vse zanimivejše, saj pomeni naložbo za povečanje konkurenčno-sti in razvoj. Okoljske tehnologije in obnovljivi viri energije bodo zagotovo med najdonosnejši-mi industrijami prihodnosti.

Naložbeno zavarovanje z jamstvom glavnice EKO NALOŽBE je bilo na trgu dobro sprejeto. Gre za desetletno zavarovanje s plačilom en-kratne premije. Sredstva se nalagajo v ekološko obetajoče projekte, ki so perspektivni z vidika dolgoročne rasti. Zavarovalcu se ob koncu za-varovalne dobe izplača zavarovalna vsota, ki je enaka vrednosti privarčevanega premoženja z jamstvom, da izplačilo tudi v primeru negativ-nih trendov na finančnih trgih ne bo nižje od

vplačane čiste premije, kar je za mnoge kupce zelo pomembna garancija.

Radioaktivni odpadki bodo bolje shranjeniAgencija za radioaktivne odpadke je začela iz-vajati nov projekt za izboljšanje ravnanja z in-stitucionalnimi radioaktivnimi odpadki v Slo-veniji. Do oktobra letos bo uredila še preostale radioaktivne odpadke, ki niso bili urejeni ozi-roma karakterizirani v prvi fazi, uskladiščene v Centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov v Dolu pri Ljubljani.ARAO je za ureditev odpadkov v Centralnem skladišču že leta 2002 pridobila sredstva v okvi-ru projektov Phare za jedrsko varnost. Dobro tretjino vseh uskladiščenih odpadkov je skupaj s tujimi strokovnjaki karakterizirala ob koncu leta 2005 in na začetku 2006, preostali del odpadkov ARAO, ki tedaj ni bil obdelan, pa bo uredila v okviru novega projekta z več partnerji. V drugi fazi bo obdelanih 125 sodov, 313 za-prtih virov in 188 paketov posebnih odpad-kov. Karakterizacija uskladiščenih odpadkov poleg podrobnega pregleda odpadkov obsega še njihovo ločevanje na radioaktivne in nera-dioaktivne dele ter prepakiranje radioaktivnih odpadkov v nove pakirne enote, ki ustrezajo zakonskim zahtevam in so primerne za varno skladiščenje. Skupna vrednost projekta znaša 405.000 evrov, 75 odstotkov bo pridobljenih iz evropskih sredstev, preostanek pa bo prispeval državni proračun.

Električni skuter na simpozijuNa tradicionalnem, 5. okoljskem simpoziju Promet kot grožnja okolju in kot gibalo razvoja, ki ga je v Celju organizirala Mestna občina Ce-lje v sodelovanju z Agencijo RS za okolje, Mini-strstvom za okolje in prostor ter Ministrstvom za promet, so poskušali predvsem odgovoriti, kako mora Slovenija odgovoriti zlasti na okolj-ske in ekonomske izzive izjemnega povečanja prometa. Med uvodnimi prispevki so o pod-nebnih spremembah, kakovosti zraka v Slove-niji, o izzivih sonaravnega prometa in izvajanju resolucije o prometni politiki predavali dr. Luč-ka Kajfež Bogataj, Anton Planinšek, dr. Dušan Plut in dr. Fedor Černe. Posebej zanimiva so bila razmišljanja o novih tehnologijah za vizijo trajnostne mobilnosti. Vrsto aktualnih vprašanj pa je odprla okrogla miza Javni potniški pro-met v Sloveniji pred razpadom. Več kot dvajset predavateljev je razgrnilo celo paleto aktualnih vprašanj prometne politike v Sloveniji.

Na simpoziju je celjsko podjetje ZE-EN predsta-vilo električni skuter, ki so ga razvili v Nemčiji, izdelovati pa ga nameravajo tudi v Sloveniji.

Simpozij Promet kot grožnja okolju in kot giba-lo razvoja so podprli Luka Koper, Simbio, Ener-getika, ZPO Celje in ZE-EN.

EOL-38-april-April-08 Novosti

Samo Kopač

10 Dosje

So plastične vrečke res kuga stoletja?

DOSJE VREČKA

Na svetu se vsako minuto porabi več kot milijon plastičnih vrečk. V Sloveniji letno porabimo od 300 do 600 milijonov vrečk ali od 150 do 300 vrečk na osebo. Glede na analize pristojnih vladnih britanskih institucij pa plastične vrečke pomenijo manj kot odstotek odpadkov, ki končajo na smetiščih. K občutku, da so nosilne plastične vrečke velik okoljski problem, verjetno prispeva dejstvo, da jih ljudje včasih odmetavajo v okolju, kjer so zaradi biološke nerazgradljivosti vidne in zato moteče. Vendar dr. Gregor Radonjič, strokovnjak za varstvo okolja, poudarja, da je odmetavanje odpadkov v okolju etični in ne tehnološki problem.

EOL-38-april-April-08

Helena Kojnik

Plastične vrečke so danes eden najbolj prisotnih znakov potrošništva na svetu. Vidimo jih tako rekoč povsod. So lahke, »poceni« in vodood-porne, kar jim daje še posebno praktičnost in uporabnost. Tako so postale nepogrešljiv del našega vsakdanjika po vsem svetu. Prve pla-stične vrečke so se pojavile na trgu leta 1957 v ZDA. Proti koncu šestdesetih let so se plastične vrečke za smeti pojavljale po domovih in ploč-nikih po skoraj celem svetu. Vendar pa so šele v sedemdesetih letih dokončno prevzele mesto papirnatih vrečk, ko so iznašli cenen postopek za pridobivanje posameznih plastičnih vrečk.

Zakaj so sploh problem?Problem naj bi bila količina. Tovarne po vsem svetu so proizvedle od štiri do pet bilijonov pla-stičnih vrečk v letu 2002 – od velikih vreč za smeti, debelejših nakupovalnih vrečk, do tistih

EOL-38-april-April-08 11Dosje

najtanjših, ki jih po navadi dobimo brezplačno v trgovinah. Severna Amerika in Evropa pora-bita skoraj 80 odstotkov te količine. Poraba na-kupovalnih vrečk znaša od 500 do 1000 milijard vrečk na leto – torej več kot en milijon vrečk vsako minuto. Američani na leto odvržejo 100 milijard plastičnih vrečk, v Tajvanu porabijo 20 milijard vrečk na leto – 900 na osebo – evrop-ske države so tudi med večjimi porabniki vrečk (ocene za Slovenijo znašajo 300 do 600 milijo-nov vrečk na leto oziroma 150 do 300 na ose-bo).

So krive vrečke ali ljudje? Tisoče morskih živali na leto pogine zaradi plastičnih vrečk. Želve, kiti in drugi morski se-salci zamenjajo vrečke za hrano, jih pogoltnejo in vrečke jim nato zamašijo prebavni sistem, zato živali poginejo. Ko žival razpade, vrečka spet pride nazaj v morje in ogroža druge živali. Tudi kopenske živali so ogrožene. Prav tako se plastične vrečke ne razgradijo biološko, tem-več v njih poteka svetlobna razgradnja v vedno manjše in manjše toksične dele, ki onesnažujejo zemljo in vodne tokove. V enem dnevu so v Av-straliji v čistilni akciji zbrali skoraj 500.000 pla-stičnih vrečk. Vrečke, ki jih odpihne veter, so v Afriki tako pogoste, da se je razvila prava indu-strija – pojavile so se skupine, ki zbirajo vrečke in iz njih izdelujejo klobuke ter celo torbe. Veliko mest po vsem svetu ima probleme z za-mašitvijo odtokov in kanalizacijskih sistemov, kar lahko poveča možnosti poplav in bolezni. Priljubljene tanke vrečke v trgovinah, narejene iz HDPE (high density polyethilen), naj bi na našem planetu obstajale do 1000 let, potem ko jih odvržemo. Povprečna družina »nabere« 60 vrečk v samo štirih nakupovalnih obiskih tr-govin. Za proizvodnjo 100 milijard plastičnih vrečk v ZDA porabijo 12 milijonov sodčkov nafte, kar je velik prispevek k emisiji toplogre-dnih plinov. To je nekaj dejstev, ki so objavljena v State of the World 2004 (The Worldwatch In-stitute) in v Reusable Bags: Eco-friendly reusa-ble bags, plus facts & news on plastic bag war.Vendar se ob tem postavlja vprašanje, ali so za te probleme res krive vrečke ali ljudje, ki jih ne odlagajo v smetnjake, oziroma, kot slikovito

zajame bistvo problema dr. Gregor Radonjič v svoji knjigi Embalaža in varstvo okolja, ki je letos izšla pri založbi Pivec: »Obtoževati plastič-ne vrečke, da so povzročiteljice onesnaževanje okolja, je podobno obtoževanju avtomobilov, da so povzročitelji prometnih nesreč. Ljudje pov-zročajo nesreče, ne avtomobili. In tudi vrečke v okolje odmetavajo ljudje. Poleg tega so avto-mobili neprimerno večji onesnaževalci okolja kot vrečke, pa nikomur ne pride na misel, da bi sprožil bodisi civilne bodisi politične akcije za njihovo prepoved.«

Plastične vreče boljše od papirnih?Za proizvodnjo plastičnih vrečk se porabi 20 do 40 odstotkov manj energije in vode kot za proizvodnjo papirnatih. Prav tako se ustvarja manj zračnega onesnaženja in odpadkov, pla-stične vrečke zavzemajo tudi manj prostora na smetišču. Za proizvodnjo papirnatih vrečk se porablja les, kar močno vpliva na gozdove po celem svetu. Za proizvodnjo 10 milijard papir-natih vrečk v ZDA posekajo 14 milijonov dreves in vpliv na nastanek toplogrednih plinov je dvo-jen – posekani gozdovi ne morejo več prispe-vati k zmanjšanju koncentracije toplogrednih plinov in obenem proizvodnja vrečk proizvaja dodatne toplogredne pline. Za reciklažo enega kilograma papirnatih vrečk se porabi 91 odstot-kov več energije kot za reciklažo enega kilogra-ma plastičnih vrečk. Vendar pa so odstotki reci-klaže obeh tipov vrečk izredno nizki – le 10 do 15 odstotkov papirnatih in od 1 do 3 odstotkov plastičnih vrečk se vsako leto reciklira.Potemtakem se je najbolje izogibati papirnatim in plastičnim vrečkam. Obe vrsti vrečk pora-bljata dragocene naravne vire za izdelek, ki se uporabi samo enkrat in se odvrže. Obe nega-tivno vplivata na naravo in onesnažujeta naše okolje.

Biološko razgradljive vrečke Nekateri proizvajalci so pred nedavnim pred-stavili biološko razgradljive plastične vrečke oziroma take, ki jih je mogoče kompostirati. Narejene so iz škroba, polimerov ali poli-mleč-ne kisline, in ne iz polietilena. Za zdaj take vrečke predstavljajo manj kot 1 odstotek trga

in so nesorazmerno dražje od drugih. Vendar pomisleki obstajajo tudi pri teh vrečkah – če bodo postale samo nadomestek za zdajšnje polietilenske, to ne bo zmanjšalo porabe, tem-več jo bo samo preusmerilo. Tudi pri reciklaži polietilenskih vrečk biološko razgradljive pred-stavljajo velik problem in lahko naredijo velike količine reciklirane plastike neuporabne. In kot najpomembnejše dejstvo: za proizvodnjo in transport teh biološko razgradljivih vrečk se porabljajo približno enake količine energije kot za polietilenske, problemi pa nastopijo tudi pri razgradnji, saj nekatere vsebujejo težke kovine, ki onesnažujejo tla in podtalnico.

Kazni za uporabo vrečk Po vsem svetu so se v različnih državah in me-stih pojavile kampanje za prepoved ali zmanjša-no uporabo vrečk. Januarja 2002 je vlada Južne Afrike uzakonila zahtevo, naj industrija izdela trpežnejše in dražje vrečke in s tem prepreči čezmerno uporabo in odmetavanje. Rezultat je bila takojšnja 90-odstotno manjša uporaba. Ir-ska je kot prva država na svetu marca leta 2002 vpeljala 0,15 evra davka na vrečko, kar je pov-zročilo tudi do 90-odstotno zmanjšanje porabe – z 1,2 milijarde na nekaj manj kot 200 milijo-nov. V prvem letu se je od tega davka nabralo 7,7 milijona evrov. Namensko so dali denar v »zeleni fond«, ki skrbi za dobro okolja. Namen tega davka pa ni kovanje dobička, temveč oza-veščanje in učenje ljudi in preusmerjanje nji-hovega brezglavega potrošniškega vedenja. V enem letu so prihranili 18 milijonov litrov nafte samo na račun zmanjšane porabe vrečk (0,018 litra na vrečko). To pomeni, da se je poraba na posameznika zmanjšala s 312 na 52 vrečk na leto. Tudi druge države, kot so Avstralija, Ka-nada, Indija, Nova Zelandija, Filipini, Tajvan, Velika Britanija ter nekatera mesta v ZDA ima-jo načrte za prepoved uporabe plastičnih vrečk ali uvedbo davka na plastične vrečke. Nekateri supermarketi po vsem svetu prostovoljno spod-bujajo svoje kupce, naj uporabljajo manj vrečk in naj jih prinesejo s seboj.

Trgovine širokogrudne z vrečkamiTako je v svetu. V Sloveniji pa je trend bolj kot

Specializirani smo za izdelavo vrečk za živilsko indu-

strijo iz triplex, duplex ter polipropilen (bopp) folije.

Z novo investicijo v letošnjem letu nudimo tudi

prostostoječe vrečke z zipp zapiranjem. Vrečka

iz duplex oziroma triplex folije omogoča maksi-

malno ohranjanje kakovosti izdelka. Nepogrešljiva

je pri pakiranju živil, kjer želimo ohraniti svežino.

Vrečka se na enostaven način neprodušno zapre

in hkrati onemogoči razsutje vsebine.

LIPAK d.o.o. , Ul. Molniške čete 19, 1000 Ljubljana

tel./fax: 01 546 21 74, gsm: 041 626 079

e-mail: lipak-@siol.net

prom

ocija

Dosje12 EOL-38-april-April-08

ne obraten. V prepričanju, da vrečke simbo-lizirajo standard za kupce, v večini trgovskih centrov ponujajo brezplačne vrečke, v katere večkrat prodajalci zavijejo vsak izdelek posebej. Porabniki to množično sprejemajo. Tudi Mini-strstvo za okolje nima posebne strategije ravna-nja z odpadki, kot so plastične vrečke. Za zdaj torej ni nobenih konkretnih znakov, ki bi kazali umik plastičnih vrečk s slovenskega trga.

Kupci pričakujejo vrečke Med večjimi trgovci so odgovorili na naša vpra-šanja v Merkurju in v največjem slovenskem trgovcu z živili, Mercatorju, kjer porabijo letno približno 130 milijonov kosov ločevalnih vrečk za sadje in zelenjavo in nosilnih vrečk, ki jih kupci kupijo pri blagajnah. Samo brezplačne vrečke stanejo Mercator letno približno 830.000 evrov. Trend uporabe plastičnih vrečk pa še na-rašča, saj so se kupci navadili na visok standard trgovske storitve in pričakujejo brezplačne vreč-ke povsod. »Celo pritožijo se, če pri blagajnah ni manjših brezplačnih vrečk, ki jih uporabijo kot nosilne vrečke, čeprav temu niso namenje-ne,« pravi Srečko Bukovec, direktor sektorja za nabavo netrgovskega blaga in storitev PS Mercator.

Vrečke je mogoče reciklirati Na Mercatorjevih prodajnih mestih kupcem po-nujajo v uporabo in prodajajo plastične vrečke iz materialov HDPE (polietilen visoke gostote) in LDPE (polietilen nizke gostote). »To so ma-teriali, ki so okolju prijazni in jih je mogoče z neškodljivimi postopki za okolje reciklirati ozi-roma uničiti. Ne smemo pa jih odvreči v okolje, pač pa v zbiralnike za plastiko. V Mercatorju skladno s poročilom EuroCommerca (The use of LCA's on plastic bags in an IPP context) ugo-tavljamo, da plastična vrečka, ki jo uporabimo najmanj štirikrat, manj obremenjuje okolje kot papirna vrečka (zaradi obdelave in beljenja pa-pirnih vrečk),« dodaja Srečko Bukovec. Sicer pa v Mercatorju iščejo cenovno sprejemlji-ve možnosti za tekstilne vrečke z daljšo življenj-sko dobo, ki bi bile naprodaj pri blagajnah, in za biorazgradljive vrečke za shranjevanje, denimo, bioloških odpadkov ipd. Ker pa je trenutno bi-orazgradljivi material na bazi škroba približno štirikrat dražji od obstoječega PE HD, se za za-menjavo vrečk še niso odločili.

Mercator zbere največ embalaže V poslovnem sistemu Mercator, ki na svojih prodajnih mestih in v skladiščih ločeno zbere letno največ odpadne embalaže v Sloveniji (12 tisoč ton), so precej dejavni glede odgovornega ravnanja z odpadki. Aktivno sodelujejo s shemo za ločeno zbiranje odpadne embalaže SLOPAK in shemo ZEOS za ločeno zbiranje odpadne ele-ktrične in elektronske opreme; lani so zbrali 142 ton take opreme. Poleg tega ločeno zbirajo od-padke tudi na vseh mestih nastanka odpadnih kartuš in tonerjev, odpadnega pisarniškega pa-pirja, odpadnih nevarnih baterij, gum in drugih odpadkov. Sodelovali so tudi v akciji ozavešče-nja »Ločujmo, varujmo!«Srečko Bukovec napoveduje, da bo Evropska skupnost vsem svojim članicam nalagala vedno večje obveznosti glede ekologije in ravnanja z odpadki in tako bodo morali tudi gospodarstvo

in gospodinjstva v Sloveniji upoštevati vedno višje ekološke standarde.

Deset ton vrečk na »rolci«V Merkurju imajo embalažo za polnjenje na prodajnem mestu v dveh oblikah: manjše, preproste vrečke »na rolci«, ki jih kupec lah-ko brezplačno vzame, in nosilne vrečke, ki jih kupec lahko kupi. V maloprodaji (skupaj 33 tr-govskih centrov) so lani porabili slabih 10 ton vrečk »na rolci«, kar znese dobrih 50.000 evrov, in 845 kg (okoli 27.000 kosov) nosilnih vrečk, ki jih lahko kupec na prodajnem mestu kupi po 0,13 evra. Marija Marot, vodja službe za eko-logijo v Merkurju, je povedala, da poraba vrečk nekoliko narašča, vendar predvsem zaradi na-raščanja prodaje. Tudi v Merkurju razmišljajo o uvedbi biorazgradljivih vrečk. »Prav zdaj pre-učujemo možnosti za uvedbo biorazgradljivih vrečk glede na stroške, ki bi pri tem nastali,« je povedala Marija Marot. V Merkurju si tudi sicer prizadevajo za ustrezen odnos do okolja. Tako poslujejo le z izdelki, ki so zakonsko sprejemlji-vi in okolju ne povzročajo večjih obremenitev. Posebno pozornost posvečajo izdelkom, ki se tržijo pod njihovo blagovno znamko MTEH in Biva in so okolju prijazni.

Plastic Bags

Are Plastic Bags Really a Plague of the Century?

Every minute, there are more than a million plastic bags used in the world. In Slovenia, we use from 300 to 600 million bags a year or 150 to 300 bags per person. With regard to the analyses conducted by competent British state institutions, the plastic bags represent less than one percent of waste at the dump-ing ground. The feeling that plastic shopping bags are a big environmental problem is probably aided by the fact that people some-times throw them away in the environment, where their non-biodegradable characteristic makes them evident and thus also disturbing. However, as Dr. Gregor Radonjič, an expert in the field of environmental protection, says, littering is an ethical and not technological problem.

The buyers expect bags

Among the bigger dealers answering our questions were Merkur and Slovenia’s biggest foodstuffs reta-iler Mercator, where they annually use about 130 million pieces of separating bags for fruit and ve-getables and shopping bags bought at the counter. The free bags alone cost Mercator about 830,000 euros a year and the trend of using plastic bags is growing, as the costumers have got used to the high standard of trade services and expect free bags eve-rywhere. “They even complain if the smaller free bags are not at the counter as they use them as carrying bags even though this is not what they are intended for,” says Srečko Bukovec, director of the PS Mercator procurement of non-commercial goods and services sector.

prof. dr. Gregor Radonjič

Kaj nam sporočajo plastične vrečke?Plastične (natančneje polietilenske) vrečke so se danes znašle na globalnem udaru. Prepovedi in drugi restriktivni ukrepi uporabe plastičnih vrečk prihajajo iz nekaterih evropskih držav, Avstralije, Kitajske in ZDA. V svetu, kjer ob-staja zelo veliko stvari za enkratno uporabo, lahko hitro najdemo številne izdelke, ki bi lah-ko zaradi enkratnosti uporabe in zato, ker jih hitro zavržemo, prav tako vzbujali vsesplošno zgražanje, pa se nanje niti približno ne zgrinja toliko gneva, če sploh kaj. Zame je fenomen plastične nakupovalne vrečke zanimiv s sta-lišča zavedanja in prepoznavanja dejanskih okoljskih problemov v družbi. Zakaj se prav takim odpadkom posveča tolikšna politična in medijska pozornost?

V medijih so plastične vrečke poimenovali tudi 'ekološka kuga 20. stoletja'. Menim, da so plastične vrečke bolj podobne pubertetniškim mozoljem glede škodljivosti za zdravje kot pa kakšni smrtonosni bolezni, kugi na primer. Imajo pa mozolji in vrečke nekaj skupnega: eni in drugi so hitro opazni, vendar za splošno zdravje niso nevarni. Večina najbolj škodljivih snovi za okolje in zdravje očem praviloma ni vi-dna! Pisati, da so vrečke ekološka kuga ob vseh globalnih in resnih okoljskih problemih, ki jim je izpostavljen naš planet, je bodisi cinizem ali nepoznavanje. Ne gre zanikati dejstva, da je pretirana uporaba plastičnih vrečk problema-tična, a obstajajo še druge skupine izdelkov, ki so zaradi svoje množične uporabe še kako spor-ni, a se jim ne posvečamo niti približno toliko kot vrečkam. Pomislimo na ogromne količine papirnih reklamnih sporočil, ki se skoraj vsak dan znajdejo v poštnih nabiralnikih. Nekaj de-set kilogramov takega odpadnega papirja pride-la letno posamezno gospodinjstvo. Mnogo več kot plastičnih vrečk. Pomislite, da bi vsak dan v nabiralniku našli plastično vrečko. Kak revolt bi nastal!? Kaj pa avtomobili, ti neverjetni onesna-ževalci okolja? Kje je samo desetina politične in medijske vneme, namenjene vrečkam, da bi se morda omejila tudi njihova uporaba? Čeprav je povsem jasno, da so avtomobili nepredstavljivo večji onesnaževalci okolja kot plastične vreč-ke, še nisem slišal pozivov za njihovo omejeno uporabo ali celo prepoved, kot se to dogaja za plastične vrečke. Kje je tista vnema državnih in lokalnih politik proti vrečkam, ko gre za ome-jevanje uporabe kemikalij. Evropska komisija je ugotovila, da za kar 80 odstotkov kemikalij, ki jih izdelujejo v velikih količinah, ni podatkov o tem, kako vplivajo na ljudi in okolje, kar je bo-trovalo oblikovanju regulative REACH.

Nedvomno drži, da je uporaba plastičnih vrečk pretirana in neracionalna. Prav v neracionalni rabi primarnih surovinskih virov, ki nikakor ni v skladu z načeli trajnostnega razvoja, vidim največji problem njihove uporabe. Sintetični polimeri so danes cenjeni materiali, od kate-rih se marsikateri uporablja za zahtevne visoke tehnologije in z leti samo pridobivajo pomen.

EOL-38-april-April-08 13Dosje

What is the Message behind Plastic Carrier Bags?

The media have dubbed plastic carrier bags the “environmental plague of the 20th century”. I think that plastic bags are more akin to adolescent acne that to a deadly disease such as the plague. Acne and plastic bags do have one thing in common- they are easily spotted, yet harmless to overall he-alth. Most of the heaviest pollutants harming the environment and human health are invisible to the naked eye! To claim that plastic carrier bags are the environmental plague at a time when our planet is facing serious global and environmental issues is either an act of ignorance or cynicism. One should

Zapravljati primarne vire petrokemične proizvo-dnje za tako pretirano uporabo vrečk je zato dol-goročno nesmiselno. Vsi drugi argumenti naspro-tnikov uporabe plastičnih vrečk pa so bolj ali manj na trhlih temeljih. Poglejmo nekaj dejstev.

Analiza pristojnih britanskih vladnih inštitucij je postregla s podatkom, da pomenijo plastične vrečke manj kot odstotek odpadkov, ki končajo na smetiščih! Natančneje, k smetem prispevajo le 0,3 odstotka gospodinjskih odpadkov, ki končajo na britanskih deponijah. Na Irskem naj bi bil ta delež 0,25 odstotka, v Avstraliji pa 0,2 odstotka. Preu-čevanje strukture odvrženih odpadkov v Avstraliji je pokazalo, da plastične vrečke predstavljajo le 2 odstotka odvrženih smeti v okolju. Po ocenah bri-tanskega Društva za ohranjanje morskega okolja predstavlja plastika sicer 56 odstotkov vseh sme-ti, ki jih najdejo na britanskih plažah, vendar na plastične vrečke odpadeta le 2 odstotka. Najver-jetneje k občutku, da so nosilne plastične vrečke velik okoljski problem, prispeva dejstvo, da jih včasih ljudje odmetavajo v okolju, kjer so zaradi biološke nerazgradljivosti vidne in zato moteče. Toda odmetavanje odpadkov v okolju je etični, ne tehnološki problem, zaznava takega okoljskega problema pa zaradi vizualnega onesnaževanja bolj psihološki refleks, ki posameznika navdaja s pre-tirano resnostjo situacije. Znano je, da med vse-mi čutili prav z vidnim zaznavanjem sprejemamo največ informacij.

Tudi zamenjava plastičnih vrečk s papirnatimi problema ne rešuje. Več študij je potrdilo, da z vidika vplivov na okolje ne moremo govoriti o superiornosti enega materiala za vrečke glede na drugega. Med takimi študijami je do danes zago-tovo najbolj reprezentativna tista, ki je bila opra-vljena po naročilu ene največjih multinacionalnih trgovskih verig Carrefour in je bila objavljena de-cembra leta 2003. Od drugih podobnih raziskav se razlikuje po tem, da je bila v celoti izvedena po merilih mednarodne standardizirane metodolo-gije za ovrednotenje vplivov izdelkov na okolje v njihovem celotnem življenjskem ciklu. Papirna-ta vrečka se je v večini kategorij slašbe odrezala v primerjavi s plastično, biorazgradljiva v večini kategorij primerljivo, glede vpliva na kisli dež in evtrofikacijo voda pa precej slabše.

Trgovinska podjetja – predvsem tista največja – igrajo pri racionalni rabi oziroma omejevanju rabe plastičnih vrečk eno ključnih vlog. Ob po-trošniku pravzaprav največjo. Da se te odgovor-nosti ne zavedajo, skoraj ni verjeti. In v trgovinah ter trgovskih centrih dejansko vlada nebrzdana poraba vrečk. Danes trgovci v plastične vrečke povsem nepotrebno vstavljajo vse, tudi najmanjše posamezne izdelke. Tako početje bi bilo dejansko treba odpraviti. Povsem se strinjam s tistimi, ki trdijo, da so plastične vrečke pokazatelj sodobne potrošniške družbe. Odkrito povedano, to ne ve-lja le za vrečke, ampak za embalažo nasploh. Toda plastične vrečke niso samo pokazatelj brezglavega potrošniškega načina življenja, temveč so pred-vsem njegova posledica! Še večji absurd pa je, da se toliko ukvarjamo z vrečkami, ne pa z okoljsko in zdravstveno oporečnostjo izdelkov, ki jih v teh istih vrečkah prenašamo. Za njihovo proizvodnjo se porablja bistveno več snovnih in energijskih virov ob uporabi številnih kemikalij. Skratka, pla-stične vrečke predstavljajo šolsko lekcijo iz okolj-ske psihologije.

not deny the fact that excessive use of plastic bags can be problematic, but there are other product groups which are highly controversial due to their massive use, yet no-one seems to question those. A very telling example is the huge amount of printed promotional brochures filling our mailboxes vir-tually every day. Each household produces several dozen kilograms of such waste paper per annum, which is far more than is true for plastic bags. Just imagine finding a plastic bag in your mailbox eve-ry day. This would cause an outrage. How about cars, are they not incredible pollutants of the envi-ronment? One can only wish for at least a tenth of the political and media efforts dealing with plastic bags, to re-focus and perhaps limit the use of motor vehicles as well.

prom

ocija

Proizvodnja kakovostneembalaže s ciljnimi

bariernimi lastnostmi

Uporaba poliolefinskihreciklatov

Vrhunski 8-barvni tisk

Termoplasti–Plama d.o.o., Hrušica 104, 6244 PodgradTel.: + 386 (05) 71 49 302, fax: + 386 (05) 71 49 303

E-mail: termoplasti@ter-plama.si, www.ter-plama.si

Proizvodni program:

Polietilenske folijeLDPE, MDPE, HDPE� za industrijsko

(avtomatsko) pakiranje� termoskrčljive folije za

zbirno ali posamično pakiranje, avtomatsko pakiranje ter ročnopaletiziranje

� enojno navite� gradbene folije� UV- obstojne� folije za kaširanje� dezinirane folije

Vreče, vrečke� nosilne reklamne

vrečke za široko potrošnjo: s feksibilno ročko, z ojačanim izsekomvrečka-majica,PE-blokirane

� luksuzne butične vrečke

� vrečke za industrijsko pakiranje na trnih

� vrečke z možnostjo zapiranja s samolepilnimi materiali

� vreče in vrečke za uporabov gospodinjstvu

� industrijske vreče� nizko talilne vrečke� vrečke z okroglim dnom

14

DOSJE VREČKA

EOL-38-april-April-08Dosje

Veliko se v zadnjem času govori o domnevnem škodljivem vplivu plastičnih vrečk na okolje.S to temo se ukvarjajo mediji, proizvajalci, tr-govci, strokovna javnost, vzbudila pa je tudi razmislek pri končnih uporabnikih. Krešejo se različni pogledi. Argumenti proti uporabi pla-stičnih vrečk velikokrat predstavljajo pomanj-kljivo znanje o tej temi.In zakaj so plastične vrečke še vedno najbolj sprejemljiva rešitev? Res je, da plastične vrečke, odvržene v naravo, okolje vizualno kvarijo, vendar ga nikakor ne onesnažujejo. Narejene so iz polietilena, ki vse-buje ogljik in vodik, izpostavljene sončni svetlo-bi pa v nekaj letih razpadejo na ogljik in vodo, naravna elementa okolja. Teorije in trditve o tisočletni razgradnji plastičnih vrečk so zato ne-utemeljene in neumestne.Iztrošene ali poškodovane vrečke ter druge fo-lije iz polietilena je ob ustreznem, poudarjamo ustreznem, zbiranju in sortiranju mogoče reci-klirati in jim tako ponovno vrniti uporabnost. Ob tem trčimo na perečo temo zbiranja in sor-tiranja odpadne embalaže, ki je v Sloveniji še vedno v povojih. Ne moremo reči, da imamo v Sloveniji vzpostavljen sistem sortiranja odpad-kov, saj v veliko slovenskih občinah ne poteka niti osnovno ločevanje. V skladu s tem moramo najprej vzpostaviti pogoje, da bo reciklaža mo-goča, in sistemsko dvigovati zavest potrošnikov o varovanju okolja.

Ob bok polietilenski vrečki se največkrat po-stavlja papirnata, češ da je okolju prijaznejša. Papirnate vrečke so res biorazgradljive, vendar so jih v preteklosti prav zaradi finančnih, eko-loških in praktičnih razlogov, predvsem večje nosilnosti, zamenjale polietilenske. Poleg tega papirnate vrečke pri procesu proizvodnje zahte-vajo bistveno več porabljene energije in njihova proizvodnja bolj onesnažuje okolje kot proizvo-dnja polietilenskih vrečk. Slednje so izdelane iz zelo majhne količine uporabljenega materiala, prav tako se tudi osnovna surovina – polieti-lenski granulat – proizvaja izjemno učinkovito. Zakaj se torej vračati v preteklost?Polietilenske nosilne vrečke se zaradi svoje trdnosti in boljše nosilnosti od papirnatih v gospodinjstvu ponovno uporabljajo za skladi-ščenje ali kot vreče za smeti. Gre za večkratno in večnamensko uporabnost. Pretežni del nosil-nih polietilenskih vrečk uporabniki hranijo za nadaljnjo uporabo in jih ne zavržejo takoj po opravljenem nakupu v trgovini.Pa še to v prid plastičnim vrečkam. Že nekaj časa je znano dejstvo, da je mogoče proizvesti tudi biorazgradljivo plastično vrečko iz narav-nih materialov na osnovi škroba. Standardi proizvodnje na tem področju še niso poenoteni, prav tako ni enotnega stališča, v kolikšnem času naj vrečka razpade. V Termoplasti-Plama se na projekt uvajanja proizvodnje biorazgradljivih vrečk skrbno pripravljamo. Kmalu bomo trgu

Jože Ceglar

Petkrat »da« za polietilenske vrečke

ponudili biorazgradljive vrečke, ki bodo izde-lane po posebnem proizvodnem postopku in bodo razgradljive v dvanajstih do štirinajstih mesecih. Cena pa bo le za spoznanje spreme-njena.

Zakaj se torej zatekati k slabšim rešitvam, ko pa lahko z ustreznim ozaveščenjem ljudi in dobrim sistemom zbiranja in recikliranja polietilenskih vrečk zelo veliko prispevamo k varovanju oko-lja.

Five Times ‘Affirmative’ for Polyethylene Bags

Used and damaged bags, as well as other polye-thylene films can be recycled and made usable again provided – and this cannot be stressed eno-ugh – they are appropriately disposed of, collected and sorted. This brings us to the burning issue of collecting and sorting waste packaging, still at a very early stage in Slovenia. The Slovenian waste sorting system is still far from being functional, as many municipalities in the country do not imple-ment even the basic waste separation. Therefore we should first establish the conditions that make recycling possible only then can we systematically raise the environmental protection awareness of consumers.

EOL-38-april-April-08 15Novosti

prom

ocija

16 OSKARJI ZA EMBALAžO

EOL-38-april-April-08Nagrade

Predlogov malo, štirje zmagovalci

Zmagovalci 32. slovenskega oskarja za embalažo so bili izbrani, podeljeni pa bodo na sejmu INPAK v okviru 46. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma avgusta na Pomurskem sejmu. Zmagovalci so: Kontejner tip Atom 20' OHT Type A RS, Radenska Classic 0,25 l in 0,5 l, Maslinovo ulje ekstra djevičansko, aroma limun, 0,2 l in Transportno-prodajna embalaža za paštete Disney.

V žiriji, predsedoval ji je doc. dr. Andrej Ple-stenjak z Biotehniške fakultete v Ljubljani, so sodelovali Jani Bavčer, Arsenal, dr. sc. Kata Ga-lić, Prehrambeno biotehniška fakulteta Zagreb, doc. Klementina Možina, Naravoslovnotehni-ška fakulteta Ljubljana, in dr. Vera Rutar, Inšti-tut za celulozo in papir Ljubljana.Za nagrado oskar, ki jo sicer organizira Pomur-ski sejem, pokrovitelj je GZS, se je potegovalo 15 prijaviteljev iz Slovenije in Hrvaške. Žiranti so izbirali med 24 izdelki, za najvišje priznanje pa so nominirali 12 izdelkov:

– Sestavljiva in personalizirana embalaža, pri-javitelj in avtorstvo: AV studio d.o.o. Velenje.

– Embalaža za družino izdelkov blagovne znamke Guerilla (steklenice, transportna škatla, darilna škatla, darilna vrečka, etiketa, vizitka, zgibanka, svinčniki, majice), prijavi-telj in avtorstvo: Bons d.o.o. Ljubljana.

– Kontejner tip: Atom 20' OHT Type A RS, pri-javitelj in avtorstvo: Container d.o.o. Celje.

– Pullus, prijavitelj in avtorstvo: Kraft&Werk d.o.o. Maribor.

– Griotte desert 102 g, prijavitelj in avtorstvo: Kraš d.o.o. Zagreb, Hrvaška.

– Septolete pastile, prijavitelj: Krka, d.d., Novo mesto, avtorstvo: Movera, Votan Leo Burnet.

– Modelčki, prijavitelj: Mediamix, d.o.o., Mari-bor, avtor: Matej Borin.

– Radenska Classic 0,25 l in 0,5 l, Radenska Na-turelle 0,25 l in 05 l, prijavitelj: Radenska d.d. Radenci, avtor: Matjaž Zorc, Radenska d.d. Radenci.

– Hologramska dekorativna pločevinka za vino, prijavitelj in avtorstvo: Saturnus, Vogel&Not d.o.o. Ljubljana.

prom

ocija

Oskar za Radensko

»Naša nova steklenička s svojo eleganco in svežino odraža večino strateškihvrednot našega podjetja, kot so radost in veselje, energija, mladost in živah-nost. Poudarja tudi užitek v pitju, dosegljivost in hkrati visoko kakovost iz-delka. V kolikšni meri je steklenička skladna s strateškimi vrednotami, smotestirali na različnih predlaganih modelih stekleničk Radenske in konkuren-čnih izdelkov,« je povedal Slavko Ficko, vodja marketinga v Radenski d. d., Radenci.Da so v sodelovanju s priznanim strokovnjakom industrijskega oblikovanja MatjažemZorcem iz agencije Futura DDB prišli do najboljše rešitve za potrošnike in za mineral-ne vode iz Radenske, dokazuje tudi dejstvo, da so potrošniki novo stekleničko vtrženjski raziskavi, ki jo je lani izvedlo podjetje Aragon med skoraj tisočimi anketiranci,označili za najbolj privlačno v primerjavi s konkurenčnimi stekleničkami.

Radenska je Oskarja za embalažo 2008 prejela za prenovljeni steklenički volumna0,25 in 0,5 litra za naravni mineralni vodi iz družine Treh src. Pomembna prednostnovih stekleničk je, da po podobi sledita že izdelani liniji plastenk. Vse oblike plastenkin manjši steklenički iz družine vod so tako sedaj poenotene ter s tem na trgu boljprepoznavne. Posebna lastnost nove stekleničke so predvsem utori in zavite linije,ki odražajo eleganco in dajejo steklenici poseben videz. Utori hkrati povzročajo, dase svetloba ob stiku s steklenico lomi. Tako prihaja do odsevov v vodi in na steklenički,kar jo popestri ter naredi atraktivnejšo in bolj svežo.

EOL-38-april-April-08 17Nagrade

– Maslinovo ulje ekstra djevičansko, aroma li-mun, 0,2 l, prijavitelj: Stella Croatica, Split, Hrvaška, avtorja modela: prof. Viktor Popo-vić in prof. Melita Popović.

– Costella, 1,5 l in 0,5 l z vsemi izdelki v druži-ni, prijavitelj: Uskok d.d. Vas, avtor modela: samostojni oblikovalec Robi Dovjak.

– Transportno-prodajna embalaža za paštete Disney, Valkarton d.d., Logatec, avtor mode-la: Romana Zakrajšek, Valkarton d.d., Loga-tec.

Žirija je utemeljila izbor za vsakega prejemnika oskarja.

Kontejner Atom 20' OHT Type A RS:Kontejner je namenjen prevozu in skladiščenju nizko in srednje radioaktivnih odpadkov z naj-večjo dovoljeno maso 24 ton. Predstavlja novost na trgu takih kontejnerjev, narejenih po vseh zahtevanih mednarodnih standardih. Odlikuje ga še cela vrsta novosti in izboljšav, od katerih velja omeniti snemljivo trdo streho z notranjim mehanizmom za zapiranje, ravne zunanje stene, ki so točkovno privarjene in prilepljene v kon-tejner, snemljivo vratno prečko za lažji dostop, dno, zavarjeno v lovilno posodo, in tudi plino-tesnost, ki preprečuje kontaminacijo okolja.

Radenska Classic 0,25 l in 0,5 lSteklenice predstavljajo posrečen poskus poeno-tenja steklene embalaže za polnjenje mineralnih vod blagovne znamke Radenska. S svojo obliko in samo izdelavo vzbujajo pri kupcu vtis, da ku-puje kakovosten izdelek. Manjše steklenice za 0,25 litra so za enkratno uporabo, večje za 0,50 litra pa so povratne za večkratno uporabo. Za-pirajo se z aluminijastimi navojnimi pokrovčki, ki imajo tudi funkcijo originalnega zapiranja. Relief valovnice na zgornjem delu steklenice daje vtis živosti in svežosti izdelka. Osrednji del steklenice, kjer je nalepka, je čitalna lupa za bra-nje karakterističnih podatkov o izdelku, ki so odtisnjeni na notranji strani nalepke. Kovinski lesk nalepke še dodatno prispeva k privlačnemu videzu embalaže.

Maslinovo ulje ekstra djevičansko, aroma limun, 0,2 l Steklenica za ekstra deviško olje je iz masivnega brezbarvnega stekla konične, proti vratu zožene oblike za 200 mililitrov vsebine. Predstavlja no-vost na področju pakiranja olj, saj 90 odstotkov njene površine pokriva snemljiv kartonski ovitek, ki preprečuje negativen vpliv svetlobe na kako-vost oljčnega olja. Prav tako kot nekak pivnik preprečuje zamaščenost in omogoča dober opri-jem steklenice.

Transportno-prodajna embalaža za paštete DisneyKartonska zloženka Disney predstavlja preprosto in celovito rešitev transportno-prodajne embala-že za izdelke v lončkih iz aluminijskega laminata, kot so na primer paštete. Sestavljena je iz pokrova, dna in vložkov. V vložkih so izrezane odprtine, v katere se v pokončnem položaju vložijo lončki paštete. V vsakega od obeh vložkov je mogoče pa-kirati lončke drugačne gramature ali vrste paštete, kar je še posebno pomembno za manjše trgovine. Ker so lončki v vložkih pakirani v pokončnem položaju, so izdelki lepo vidni na prodajni polici in omogočajo hitro polnjenje polic. Preprečujejo tudi podiranje in mešanje različnih izdelkov.

Dr. Andrej Plestenjak, predsednik žirije, je takole obrazložil merila, po katerih se je odločala žirija:»Kriteriji, na osnovi katerih je žirija izbrala nagrajence, so bili predvsem izvirnost modelov, njihova zaščitna funkcija vsebine (mehanska, kemijska in mikrobiolo-ška), skladnost z veljavnimi predpisi in standardi, praktičnost njihove uporabe (ravnanje, polnjenje, zapiranje, odpiranje ...), estetski vidik modela in njegova tržna komunikativnost, tehnični vidiki njegove proizvodnje, možnosti njegove uporabe v tehnikah pakiranja in ekološka merila RS in EU: ali so modeli načrto-vani v smislu zmanjšanja mase oz. volumna materiala in njihova predvidena pot kot odpadna embalaža, kjer je poseben poudarek namenjen ponovni uporabi in snovni reciklaži.«

prom

ocija

Celovite rešitve na področjuproizvodnje specialnihkontejnerjev z več kot 30-letnotradicijo!

ww

w.c

on

tain

er.s

iC

ON

TAIN

ER

, d.o

.o.,

Bež

igra

jska

ces

ta 6

, 30

00

Cel

je, t

el.:

03

/42

6 3

2 0

0, f

ax: 0

3/4

26

32

76

, e-m

ail:

cont

aine

r@m

aksi

m.s

i, w

ww

.co

ntai

ner.s

i

Kontejner je namenjen za prevoz in skladiščenje nizko insrednje radioaktivnih odpadkov z največjo dovoljeno maso24 ton. Predstavlja novost na trgu tovrstnih kontejnerjev,narejen pa je po vseh zahtevanih mednarodnih standardih.Kljub temu ga odlikuje še cela vrsta novosti in izboljšav,od katerih velja omeniti snemljivo trdo streho z notranjimmehanizmom za zapiranje, ravne zunanje stene, ki so toč-kovno privarjene in prilepljene v kontejner, snemljivo vrat-no prečko za lažji dostop, dno, zavarjeno v lovilno posodoin nenazadnje je pomembna tudi plinotesnost, ki prepre-čuje kontaminacijo okolja.

EOL-38-april-April-0818 Obraz

Podjetje s programskim paketom za deponije

OBRAZ

»Naše podjetje se ukvarja s kalibracijami in kontrolo mase, volumna, pretokov tekočin in merilnikov krvnega tlaka. Zdi se, da se, glede na dejavnost, ne ukvarjamo z embalažo, vendar imamo razvit sistem za nadzor količine predpakiranih izdelkov, s katerimi lahko natančno nadzorujemo, ali je v embalaži zadostna količina izdelka. Embalažo lahko obravnavamo tudi kot odpadek. Teh je vsak dan več in Slovenija komaj rešuje probleme z odlaganjem odpadkov. Komunalna podjetja, ki so odgovorna za odvoz in sprejem odpadkov, morajo imeti zelo dober vpogled v svoje delovanje, kar jim lahko omogočimo z našo programsko opremo. Razvili smo nekaj tehtnic, med katerimi je najnovejša t. i. suhomontažna tehtnica za opremo deponij,« pojasnjuje Alojz Kračun, direktor in lastnik podjetja Alba iz Celja.

Podjetje Alba je v sodelovanju z uporabniki razvilo suhomontažno tehtnico, ki je novost na trgu. »Naš svetovalec pri razvoju programske opreme za uporabo na deponijah je bila Lidi-ja Čepon (JP Snaga Ljubljana), ki je bila hkrati tudi predstavnica naročnika. Pri razvoju smo seveda upoštevali naročnikove želje in veljavno zakonodajo na tem področju, zato je bilo treba v projekt vložiti veliko truda in delovnih ur,« razlaga Alojz Kračun. Prednost suhomonta-žne tehtnice je v njeni mobilnosti in preprosti montaži, njena dolžina pa je lahko do osemnajst metrov. To pomeni, da jo lahko po potrebi upo-rabnik tudi sam prestavi brez večjih stroškov na drugo lokacijo. Podporna programska oprema je namenjena delovanju v operacijskih sistemih MS Windows. Omogoča vnos podatkov tehta-nja, vpogled v podatke po različnih kriterijih, na primer po dnevu dovoza, vozilu, šifri vozi-la, vrsti odpadka, izvoru odpadka, pošiljatelju, prejemniku, volumnu odpadkov, odlagališču odpadkov in še veliko več. Seveda je mogoče vse te podatke tudi natisniti.

Kako je prišel na idejo?»Naše podjetje ima lasten razvoj in močan in-ženiring. Začeli smo izdelovati in popravljati elektronske tehtnice in dejavnost kmalu razši-rili še z industrijsko medicinsko elektroniko in elektroniko široke potrošnje. Razširili smo tudi prodajni program z izdelki podjetja Sartorius iz Nemčije, ki je svetovni proizvajalec tehtnic in tehtalnih instrumentov. Zavedali smo se, da največ velja lastno znanje. Z našimi izdelki smo pridobili zaupanje velikih podjetij, kot sta na primer Krka iz Novega mesta in Lek. Na trgu smo prisotni že več kot dvajset let. Našo stro-kovno usposobljenost potrjujejo certifikati in akreditacije po standardu ISO/IEC 17025:2005 za kalibracijski laboratorij in ISO/IEC 17020 za kontrolni organ,« poudari Alojz Kračun, ki se v svoji sodobno urejeni pisarni lahko vsak tre-nutek ozre v omaro z razstavljenimi tehtnicami častitljive starosti. Pravi drobni etnološki biseri.»Samo tehtanje je seveda premalo. Inženiring pomeni zdaj že polovico naših storitev. Bistveno je, da naročnik z našim izdelkom pridobi. Del naše dejavnosti je prodaja vseh vrst elektronskih

Aloj

z Kr

ačun

Foto

: She

rpa

EOL-38-april-April-08 19Obraz

tehtnic, bistven del pa je razvoj lastnih tehtal-nih sistemov s podporno programsko opremo, nadgrajevanje obstoječih tehtalnih sistemov z nadzornimi programi, sistemi za nadzor po vo-dilih HACCP ter seveda strokovno svetovanje in usposabljanje,« omenja Alojz Kračun obse-žen seznam dejavnosti, ki jih opravljajo njiho-ve poslovne enote v Celju, Ljubljani in Murski Soboti.

»Omejitev pri razvoju ni,« razmišlja direktor, ki je svojo delovno pot začel v štorski tovarni traktorjev, po odpravi proizvodnje pa brez obo-tavljanja začel s samostojno obrtno dejavnostjo, potem ko je pridobil obrtno dovoljenje za po-pravila elektronskih tehtnic. Domači trg mu je sčasoma postajal premajhen, saj mu je širitev dejavnosti na popravila industrijske medicinske elektronike in elektronike široke potrošnje omo-gočila vstop na Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter v Srbijo. Mimogrede, nekaj tipskih tehtnic so že naredili na Hrvaškem, suhomontažne pa so namestili tudi na splitski gradbeni deponiji. S širjenjem dejavnosti in novimi sodelavci je leta 1990 ustanovil podjetje Alba. Zakaj Alba? V spomin na prijatelja Alojza Albo, po materi je bil Slovenec, po očetu Čeh, ki je Alojzu Kraču-nu svetoval na podjetniški poti in ga spodbujal. Takrat so le redki razmišljali o samostojni pod-jetniški poti.

Danes je Alba že sredi zrele razvojne poti. Pro-daja lastno znanje in svoje podjetniške potenci-ale vidi v razvojnem oddelku. Poslovno dejav-nost širi s področja merjenja mase in volumna v različne programe za nadzor in meritve ter v razvoj elektronike. Leto 2000 je bilo za Albo precej prelomno. Takrat so razvili modele naj-sodobnejših elektronskih tehtnic in programe za industrijsko elektroniko. Na slovenskem trgu so uveljavili lastne izdelke. Med drugim na pri-mer elektronske osne tehtnice, ki omogočajo dinamično tehtanje in so priročnejše od kla-sične mostne tehtnice, predvsem pa zelo upo-rabne. Tudi za komunalne deponije, gradbišča, kamnolome, peskokope, betonarne, za tiste lo-kacije, kjer želijo natančne podatke o tovoru in nadzor, kaj se z njim dogaja.

Vrnimo se k embalaži. Čemu je namenjen sis-tem za nadzor predpakiranih izdelkov? »Predvsem živilski industriji. Z našim siste-mom proizvajalec preveri, ali je v embalaži toli-kšna količina izdelka, kot je označeno na etiketi, in določi zakonsko določene mejne vrednosti mase. Preverjene so torej vrednosti, ki jih mora proizvajalec poznati, preden gre izdelek na trg. V tem primeru gre za izdelke do teže deset ki-logramov,« pove Alojz Kračun in tudi na tem področju vidi poslovne priložnosti.

Image

A Company Offering a Software Package for Waste Disposal Sites

“Our company specialises in calibration and the control of mass, volume and fluid flow rates as well as blood pressure meters. Judging by our areas of activity we do not fit into the packaging business. But we have developed a system for the measure-ment of the quantity of pre-packed products, whi-

prom

ocija

ch allows for precise monitoring of the quantity of the product in the packaging. Packaging can also be considered as waste, the quantity of which gro-ws by the day and Slovenia is barely coping with its waste disposal problems. Public utilities, which are responsible for the collection and acceptance of waste, need to have a good insight into their opera-tions, and we can offer that with our software. We have developed several weighing scales, the newest of which is the “dry installation” scale for waste disposal facilities” Alojz Kračun, Manager and owner of the Alba company from Celje explains.

Today, Alba is well on the mature leg of its develo-pment journey. It markets its own knowledge and sees its entrepreneurial potential in its R&D de-

partment. It is expanding its activities from mass and volume measurement to different monitoring and measurement programmes and the develo-pment of electronic equipment. 2000 was a mile-stone year for Alba in many ways. They developed models of the most modern electronic scales and programmes for industrial electronics. They su-ccessfully marketed their own products on the Slo-venian market, among others the electronic axial scale, which allows for dynamic weighing and is more practical than the classic weighbridge, but is above all very useful. This applies to waste disposal sites, construction sites, quarries, gravel pits, conc-rete production plants, sites that need precise in-formation about the cargo and monitoring of what happens with it.

ALBA d.o.o., trgovina in proizvodnja,Lava 7 3000 Celje, Slovenijatel.: (+386) 3/42-81-800, fax.:42-81-810www.alba-slo.si

Mostna suhomontažna tehtnica

Osna tehtnica – NTP

Tehtnica ne potrebuje gradbenih del(prihranek cca 50 %) !!!

Dolžina: 3 x 6 m (1 segment)3 x 12 m (2 segmenta)3 x 18 m (3 segmenti)

Višina: 15 cmRazdelek: 20 kg

Tipsko odobrena v EU- zeleni M

EOL-38-april-April-0820 Inovacije

Plastična embalaža brez elektrostatičnega naboja

NOVI MATERIALI

Embalažo lahko opredelimo kot material, ki je namenjen zaščiti, rokovanju in transportu blaga, navsezadnje pa ima lahko tudi vlogo vizualnega učinka na potrošnika. Najpogosteje uporabljeni materiali, ki se uporabljajo za embalažo, so prav gotovo papir, les, plastika, steklo, jeklo in aluminij. Med njimi precejšni delež zavzema plastična embalaža. Nizka teža, relativno zadostna trdnost in velika energijska učinkovitost skozi življenjsko obdobje kot tudi sposobnost reciklaže so glavni razlogi za uporabo plastične embalaže. V določenih situacijah mora imeti embalaža poleg vseh navedenih lastnosti tudi nekatere funkcionalne lastnosti, ki imajo pozitiven učinek na okolje.

Eden izmed naravnih pojavov je statična elek-trika. Za preprečitev njenega nastanka ne more-mo storiti prav veliko, lahko pa zmanjšamo njen učinek. Elektrostatični naboj se lahko ustvari na površini cevi na bencinskih črpalkah, na emba-laži za visoko vnetljive tekočine za namen skla-diščenja in transporta, na plastičnih vrečkah ali na zabojih, ki vsebujejo eksplozivni material, kot je smodnik, ali na uporabljenih orodjih v zaprtih prostorih, kot so rudniki in tuneli. Pri vsem tem lahko ena iskra privede do katastrofe. Prav tako se lahko občutljive elektronske kom-ponente poškodujejo ob nastanku elektrostatič-nega naboja in razelektritvi. Ker je elektrostatič-

na razelektritev zelo resen problem, posledica katere so lahko veliki stroški ali nevarnost za širše okolje ob morebitnih eksplozijah, je reši-tev uporaba materialov, ki neškodljivo prevajajo elektrostatični naboj.

Termoplastični polimeri so večinoma neprevo-dni, zato se v večini primerov uporabljajo kot električni izolatorji. Zaradi njihove ugodne pro-izvodnje in predelave so polimeri zelo zaželeni kot material za različne namene. Kjer želimo doseči določen prenos elektrostatičnega na-boja, moramo polimere ustrezno modificirati, da uspemo in povečamo njihovo prevodnost.

Foto

: Arh

iv Is

okon

Iztok Švab, Miran Vrabl,Gašper Gantar, Janez Navodnik

EOL-38-april-April-08 21Inovacije

Rezultat tega je, da lahko glede na določeno uporabnost polimerov opredelimo kategorije prevodnosti:

1. Izolatorji (oplaščanje žic)2. Disipacijski (antistatični polimeri)3. Prevodni (polimeri, sposobni prevajanja

majhne količine električnega toka)4. Visoko prevodni (polimeri, sposobni preva-

janja večjih količin električnega toka)

Zaželeni antistatični polimeriTežnja polimernih materialov po prevodnosti je v splošnem izražena s površinsko uporno-stjo. V splošnem imajo termoplastični polime-ri površinsko upornost med 1012 in 1016 omov, kar predstavlja zelo slabo prevodnost (prenos) elektrostatičnega naboja. Za nekatere aplikacije slaba prevodnost vodi do neželenih posledic, predvsem težnje po nastanku in obstanku elek-trostatičnega naboja. Zato je uporaba polimer-nih materialov z antistatičnimi lastnostmi zelo zaželena pri končnih uporabnih lastnostih. Za nekatere aplikacije pa je zaželena še celo večja prevodnost.Medtem ko je precej prevodnih materialov vse-splošno znanih (kovine), je le-te večinoma zelo težko oblikovati v zahtevne oblike. Na drugi strani pa lahko termoplastične polimere pra-viloma preprosto oblikujemo v različne oblike

Janez Navodnik

Polimeri kot melodijaKak zaprisežen sovražnik plastike bo težko primerjal polimere z glasbo. Vendar tako kot iz nekaj not lahko sestavimo neskončno števi-lo melodij, čudovitih in tudi odbijajočih, lah-ko iz nekaj polimerov in dodatkov zdaj sami zložimo na tisoče različnih materialov, čudo-vitih, skoraj čudežnih, če smo dobri kompo-nisti, ali pa zelo slabih, če ne znamo skladati. Napredni materiali so večinoma polimeri z nekaj količinami dodanih visokotehnoloških, vse pogosteje tudi nanostrukturiranih mate-rialov. Taki materiali zmorejo skoraj vse, na primer pretvarjati katero koli vrsto energije v drugo, svetiti, proizvajati zvok, samodejno spreminjati obliko, se gibati ali vibrirati. Mo-derni televizijski sprejemnik in mobilnik sta sestavljena iz takih materialov, v nekaj letih bodo tudi drugi izdelki. Pri nas se z novimi naprednimi materiali ukvarja že kar nekaj firm, mnoge pa se na to pripravljajo. Da bi se hitreje povezali s tujimi proizvajalci in institucijami ter poskušali naj-pomembnejše materiale uvrstiti med razvoj-ne prioritete, se je večina aktivnejših na tem področju povezala v tehnološko platformo NaMat. Ker so zaradi velike pestrosti, nizke cene in preproste predelave polimeri najza-nimivejši nosilci ali tudi kar bistveni sestavni del novih materialov, je pobudo za nastajanje širše platforme prevzel Grozd Plasttehnika. Pozneje so se pridružile tudi organizacije s področja keramike, kovin itd.Tehnološke platforme so v evropskem merilu precej pomembne, saj se v njihovem okviru izoblikujejo skupna strokovna stališča glede tehnologij in področij, najpomembnejših za

Evropo. Tako so se izoblikovali posamezni programi in prioritete po programih in v njih. Pomembno je poudariti, da so tisti, ki odločajo o razdeljevanju subvencij za razvoj skoraj v celoti upoštevali prioritete tehnolo-ških platform.

V zvezi z materiali je značilna velika nepo-vezanost med posameznimi skupinami, ki so pogosto tudi nelojalno tekmovale med seboj. Nepovezanost in enostranskost je glede na delitev organiziranosti gospodarstva in šol-stva, ki večinoma temelji na materialih, npr. lesarji, metalurgi, tekstilci, steklarji, plasti-čarji. Taka delitev pa je v sodobni tehnologiji skrajno neustrezna in zavira razvoj. Inženirji iz posameznih poklicev poznajo le prednosti svojih materialov in zato z njimi močno pre-tiravajo ali jih vsiljujejo.Sodobni najboljši materiali niso ne jeklo ne silicij ne plastika, keramika ali les. Za vsak izdelek, za vsako komponento sestavljenih izdelkov je najboljši material tisti, ki omogo-ča največjo funkcionalnost po najnižji ceni in glede obremenitve okolja. Tu pa materia-li tekmujejo med seboj tako rekoč pri vsaki komponenti in si pogosto izmenjujejo »ru-meno majico«. Vse pogosteje je za funkcio-nalne materiale treba sestaviti več različnih materialov, med katerimi za mnoge večina ne pozna niti imena. Strokovnjaki napoveduje-jo večinsko zamenjavo materialov že v nekaj letih. Če si ogledamo sodobni avtomobil, lahko verjamemo, da se ne motijo. Sodelova-nje med različnimi poklici in neobremenje-no upoštevanje prednosti vseh materialov je ključnega pomena za uspešen razvoj izdelkov. Polimerci imamo to srečo, da večina kompo-zitnih materialov temelji na polimerih, da ti postajajo najpogostejši nosilni material, v

novejšem času pa tudi nosilci funkcij. To ve-lja tudi za lastnosti, ki za polimere niso bile značilne, na primer magnetni materiali, ele-ktro- ali termoprevodni materiali, materiali, ki svetijo, polprevodniki, supertoplotni izola-torji itd. V Sloveniji je kar nekaj projektov, s katerimi smo s skupnimi močmi razvili nove materiale.Primer elektroprevodnih materialov:Proizvajalec polimernih mešanic Isokon je skupaj z največjim proizvajalcem plastične embalaže AHA Plastik iz Kanala ob Soči in strokovnjakov iz tehnološkega centra Tecos ter Grozda Plasttehnika razvil polimerni ma-terial z elektroprevodnimi nanodelci. AHA Plastik iz Kanala ob Soči je usposobil tehno-logijo za predelavo tovrstnih materialov in po konkurenčnih cenah se že tržijo izdelki za uporabo z vnetljivimi snovmi. Plastična embalaža za te namene sicer ni primerna, saj močan elektrostatični naboj lahko pov-zroči eksplozijo ali požar. Pri razvoju novih materialov pogosto naletimo na težave pri predelavi, na potrebne spremembe orodij ali strojev, pri certificiranju itd. Interdisciplinar-na sestava tima je zato neizogibna. Pomemb-no je vedeti, da tudi večje firme nimajo stro-kovnjakov za vsa potrebna področja in da je sestava razvojnega tima prek več organizacij nujno potreben pogoj.Uspeh, ki ga je tim dosegel brez prehudih za-pletov, nas je opogumil za razvoj še drugih polimernih materialov, katerih uporaba ima mnoge nove koristne, za polimere nezna-čilne lastnosti. Zaradi večje fleksibilnosti in manjših materialnih stroškov smo se odločili v okviru razvojne enote Grozda Plasttehnike (TC PoliEko) za usposobitev polindustrijske-ga laboratorija. Zanimanje med drugimi pre-delovalci polimerov je veliko.

in velikosti. Zaradi njihove preproste predelave so termoplastični polimerni materiali, ki pre-vajajo elektrostatični naboj, pogosto zaželeni v aplikacijah, kjer ni potrebna prevodnost ko-vin. Dejstvo je, da lahko polimer modificiramo z različnimi dodatki in na ta način prikrojimo specifične prevodne lastnosti, od zelo nizke do izjemno visoke prevodnosti.Antistatični polimerni materiali ne prevajajo električnega naboja v običajnem smislu. Kakor koli, v antistatičnih polimerih se lahko elektro-ni gibljejo čez (po) površini z območja z večjim nabojem na območje z manjšim nabojem in na ta način zmanjšujejo (odstranjujejo) težnjo po elektrošoku oz. da bi prišlo do nastanka iskrice. Antistatični polimerni materiali so v splošnem opredeljeni s površinsko upornostjo od 109 do 1011 omov.Prevodni termoplastični polimerni materiali so opredeljeni s površinsko upornostjo od 102 do 107 omov. Za doseganje prave elektroprevodno-sti polimernih materialov je polimeru potrebno dodati elektroprevodni dodatek. Za prevodnost (površinska upornost od 102 in 107 omov) se predvsem uporabljajo elektroprevodne saje, ki so tudi cenovno zanimive. Za visoko prevodne termoplastične polimerne materiale (površin-ska upornost <102 omov) pa je potrebna upora-ba ogljikovih vlaken, nerjavečega jekla in oglji-kovih nanocevčic.

Projekt več partnerjevV okviru projekta, ki je bil sofinanciran s strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehno-logijo, smo naslednja podjetja: ISOKON d.o.o., AHA PLASTIK d.o.o. KANAL, TECOS d.o.o. in GIZ GROZD PLASTTEHNIKA razvila elektro-prevodne polimerne materiale oz. kompavnde na osnovi termoplastičnih polimerov. Glavni namen projekta je bil razvoj elektroprevodnega polimernega kompavnda, ki se bo v nadalje-vanju lahko predeloval z različnimi predelo-valnimi postopki, kot so ekstruzijsko pihanje, injekcijsko vbrizgavanje in ekstrudiranje. Splo-šno je znano, da lahko z določeno vsebnostjo elektroprevodnih saj v polimerni matriki dose-žemo določeno stopnjo prevodnosti polimerne-ga kompavnda. Pri tem pa je potrebno vzeti v obzir, da se na ta način poslabšajo reološke in mehanske lastnosti, kar vpliva na nadaljnjo pre-delavo in končno uporabo izdelkov. Zato je bilo glavno vodilo pri razvoju elektroprevodnega polimernega materiala, da s pravilno izbiro ele-ktroprevodnega dodatka dosežemo zahtevano elektroprevodnost polimernega materiala, pri tem pa minimalno vplivamo na ostale lastnosti. Z uporabo dvopolžnega kompavnderja, ki omo-goča zelo učinkovito homogeno vmešavanje različnih dodatkov v polimerno matriko, smo razvili elektroprevodni polimerni kompavnd, ki se lahko uspešno z različnimi predelovalni-

EOL-38-april-April-0822 Inovacije

mi postopki (ekstruzijsko pihanje, injekcijsko vbrizgavanje in ekstrudiranje) predeluje v raz-lične proizvode, predvsem za namen elektro-prevodne plastične embalaže. V podjetju AHA PLASTIK d.o.o. KANAL, katerega dejavnost je proizvodnja plastične embalaže, so s postop-kom ekstruzijskega pihanja izdelali 20 L ročko s površinsko upornostjo <106 omov (slika 1).

Embalaža ustreza vsem zahtevam, ki so potreb-ne za njeno brezskrbno uporabo za embaliranje vnetljivih in eksplozivnih snovi, saj zaradi pre-vodnosti na embalaži ne nastaja elektrostatič-ni naboj. Prav tako so v AHA PLASTIK d.o.o. KANAL s postopkom injekcijskega vbrizga-vanja izdelali vedro s površinsko upornostjo <106 omov (slika 2). Takšno vedro je primerno za transport in skladiščenje eksplozivnih snovi (npr. smodika).

Prodor elektroprevodne plastične embalažeElektroprevodna plastična embalaža je proizve-dena na osnovi polipropilena (PP) in polietile-na (PE), ki sta tudi kemijsko obstojna in zaradi tega primerna za embaliranje različnih medijev. Takšna elektroprevodna embalaža zadovoljuje zahteve, ki predpisujejo, da se pri embalaži iz umetne mase ne sme ustvarjati elektrostatični naboj, ki bi lahko pri razelektritvi povzročil vžig ali eksplozijo. V okviru projekta je bila narejena tudi raziskava slovenskega trga uporabe elektroprevodne em-balaže. Za uporabo embalaže obstaja predpis, da se pri embalaži iz umetne mase, ki je namenjena embaliranju vnetljivih in eksplozivnih snovi, ne sme ustvarjati elektrostatični naboj, ki bi lahko pri razelektritvi povzročil vžig ali eksplozijo, poleg tega obstaja tudi direktiva EU 1999/92/EC, ki med drugim zajema tudi ukrepe proti-eksplozijske zaščite, in sicer preprečevanje vžiga eksplozivnega ozračja, kar se lahko doseže tudi z uporabo embalaže, na kateri se ne ustvarja elektrostatični naboj. Z raziskavo je ugotovlje-no, da je seznanjenost s predpisi in direktivami dobra, kjer uporabljajo vnetljive in eksplozivne snovi. Opaziti je, da je uporaba elektroprevodne plastične embalaže precej omejena, saj za ta na-men prevladuje kovinska embalaža. V zadnjih dvajsetih letih je eden izmed najpomembnej-ših tehnoloških napredkov na področju pla-stike široka zamenjava plastike za kovine. Z intenzivnim razvojem polimernih materialov so se lastnosti polimernih materialov bistveno izboljšale in v nekaterih primerih so postale primerljive z lastnostmi kovin z vidika zahte-vane trdnosti in togosti v uporabnem smislu. Poleg tega so nižja teža in cena ter odpornost proti koroziji in kemijska inertnost argumenti, ki povečujejo uporabno vrednost polimernih materialov. Z doseganjem določene prevodno-sti polimernih materialov pa se je uporaba poli-mernih materialov zelo približala kovinam tudi z vidika uporabe materialov z elektroprevodni-mi lastnostmi. V to skupino materialov vsekakor spada elek-troprevodna plastična embalaža, uporabnost katere se bo v prihodnosti povečala, saj je za varno in učinkovito ravnanje z vnetljivimi in eksplozivnimi snovmi bistvena uporaba emba-laže, na kateri se ne ustvarja elektrostatični na-boj, v nasprotnem primeru lahko razelektritev privede do nezaželenih in neslutenih posledic.

Slika 1: 20 l ročka s površinsko upornostjo <106 omov.

Slika 2: Vedro s površinsko upornostjo <106 omov.

Multi-Partner Projects

Under the project which was partially funded by the Ministry of Higher Education, Science and Technology, the companies ISOKON d.o.o., AHA PLASTIK d.o.o. KANAL, TECOS d.o.o. and GIZ GROZD PLASTTEHNIKA have jo-intly developed current-conducting polymer materials or compounds based on thermoplastic polymers. The main objective of the project was to develop a current-conducting polymer com-pound, which could later be processed in a va-riety of ways, such as blow moulding, injection and extrusion moulding. It is commonly known that by including a certain amount of current-conducting soot in the polymer matrix, a certain degree of conductivity is achieved in the polymer compound. One should however note that this

process causes a deterioration of rheological and mechanical properties, which in turn affec-ts subsequent processing and the end use of the product. Therefore, the principal guideline in the development of the current-conducting polymer material was to find a current-conductive ad-ditive which would at the same time meet the conductivity requirements and would have a minimum impact on other characteristics pos-sessed by the material. By using a twin screw compounder, which allows for very homogenous mixing of various additives to the polymer ma-trix, we were able to develop a current-conduc-ting polymer compound, which can stand the various processing procedures (blow moulding, injection and extrusion moulding) to produce a variety of products, mainly used for plastic cur-rent-conducting packaging.

prom

ocija

prom

ocija

www.aha-plastik.si

Vaš razvojni in proizvodni partner za predelavo termoplastov

www.isokon.si

i s o k o n

EOL-38-april-April-08 23Embalaža in okolje

Dokončno sta padla dva okoljska mita

KNJIGA OEMBALAžI

Embalaža in varstvo okolja, zahteve, smernice in podjetniške priložnosti. To je naslov strokovne knjige, ki interdisciplinarno obravnava ne le raznovrstno problematiko embalaže in njenega (ne)sožitja z okoljem, pač pa avtorjev polemični razgled sega mnogo globlje in, brez pretiravanja, tudi precej višje, kot je praviloma v navadi pri knjigah te vrste. Kaj je dragocenejše? Ali to, da avtor izrazito problematizira razmerja in mostove med embalažo in okoljem, ali to, da z ostrim sociološkim očesom odkrije brezna civilizacijske surovosti zdajšnjega porabništva? Porabništvo, ki globalno in metaforično onesnažuje. Ni problem odpadek, problem je kultura odmetavanja. Avtor knjige, dr. Gregor Radonjič, izredni profesor za tehnološke discipline na EPF, v okviru katerih predava tudi predmet Embalaža, s številnimi prikazi, kaj se dogaja z embalažo po svetu in kaj v Sloveniji, s predstavitvami izsledkov več tujih raziskav spodbuja k razmisleku na marsikateri ravni, vabi k strokovnim odmevom, predvsem pa k temeljitemu študiju problemov in pojavov, ki jih je razgrnil v knjigi. In kaj pravi avtor?

Zakaj ste se pri knjigi Embalaža in varstvo okolja odločili za interdisciplinarno obravnavo? Običajno so se avtorji doslej v specializiranih strokovnih knjigah o embalaži zadrževali bolj pri funkciji embalaže, embalažnih materialih in dizajnu.Za reševanje okoljske problematike v praksi je danes nujno povezovati znanja različnih strok. Že samo področje varstva okolja je izrazito večdisciplinarno, vsaka stroka pa ima še svoje specifike. Tako je tudi področje embalaže in pa-kiranja. Ko trčita dve tako kompleksni področji, nujno pride do prelivanja znanj in oblikovanja novih interakcij. V Sloveniji žal nimamo prav veliko knjig s področja embalaže in pakiranja. Tiste, ki so, so dejansko bolj usmerjene v tehno-loške ter materialne specifike in so nedvomno

koristne in potrebne za slovenski prostor.

Toda interdisciplinarni pristop dokazuje, da se v svetu in pri nas ostri odnos do onesnaževalcev okolja. Ali pa vendarle, na primer, embalažo kot odpadek še zmerom preveč podcenjujemo?Interdisciplinarni odnos oziroma pristop je posledica poskusov čim bolj učinkovitega re-ševanja okoljske problematike v gospodarstvu in družbi. Danes mora tisti, ki je odgovoren za okolje, obvladovati različna področja, saj so okoljski problemi v gospodarstvu postali izje-mno kompleksni in seveda resni. Poti nazaj ni več, gre samo še za prilagajanje zahtevam. Vse to velja tudi za embalažno panogo. Ne bi rekel, da se podcenjuje področje embalažnih odpadkov. Prej nasprotno. Embalažna panoga je bila v EU

Gregor Radonjič

Jože Volfand

Foto

: Maj

a M

odrin

jak

EOL-38-april-April-0824 Embalaža in okolje

ena prvih, ki so jo pričakale resne zakonodajne direktive in zahteve se z leti še stopnjujejo.

Vendar je to vzbudilo v embalažni panogi proces, ki skrbi. Med naročniki embalaže in izdelovalci embalaže prihaja pogosto do nesporazumov, saj naročniki zahtevajo nižje cene in zelo varčujejo pri materialih. Nekateri strokovnjaki menijo, da to negativno vpliva na kakovost, uporabnost in okoljsko prijaznost embalažnih izdelkov.To je dejansko lahko problem. Po eni strani je zmanjševanje mase embalaže na enoto paki-ranega blaga pomemben vidik razvoja okolju primernejše embalaže. Po drugi strani pa tako zmanjševanje nikakor ne sme iti v škodo ključ-ne embalažne funkcije, tj. zaščitne funkcije. Potrebno se je zavedati, da je bilo za izdelke, ki so pakirani v embalažo, porabljenih mnogo več surovinskih virov in energije kot za embalažo, ki te izdelke varuje. Ob nezadostni embalaži se lahko pakirano blago nepovratno poškodu-je, živila se lahko hitreje kvarijo. Ves surovin-ski in energijski potencial, ki je bil vložen v te izdelke, se nepovratno izgubi in to predstavlja neprimerno večjo škodo za okolje kot odpadna embalaža. Ko se podjetje odloča, da bo zmanj-ševalo maso svoje embalaže, mora pri tem sku-paj obravnavati različne kategorije embalaže: prodajno, skupinsko in transportno.

In preočitno varčevanje pri materialih?Pretirano zmanjševanje mase prodajne embala-že lahko povzroči povečanje mase transportne embalaže in vpliv na okolje se lahko s tem še dodatno poveča. Ne glede na take pasti pa so-dobni tehnološki razvoj embalažnih materialov in tehnik oblikovanja embalažnih proizvodov velikokrat omogoča uporabo tanjše in lažje embalaže brez negativnega vpliva na kakovost pakiranega blaga.

No, to je najbrž ključno vprašanje. Katera embalaža je okolju najprijaznejša? To je še posebno aktualno, ker stroka pri tem ni enotna? Vi ste naklonjeni plastični embalaži?

Stroka pri tem vprašanju ni enotna in tudi niko-li ne bo enotna, saj odgovora na to vprašanje ni mogoče enoznačno podati. Za ožji namen upo-rabe je sicer lahko neki material ali kombinacija več materialov ustreznejša, toda na splošno ne moremo trditi, da je ena družina materialov okoljsko primernejša od druge. Seveda obstajajo med embalažnimi materiali in izdelki pomemb-ne razlike tudi pri vplivih, ki jih imajo ti na oko-lje. O tem ni nobenega dvoma. Toda te razlike se kažejo od primera do primera drugače. Že proizvajalci se med seboj razlikujejo glede sto-pnje tehnološkega razvoja svoje opreme in to že delno vpliva na okoljski profil embalaže. Tisti s sodobnejšo opremo, na primer, dosegajo manj-šo porabo energije na enoto izdelka kot drugi. Mislim, da je eden od pomembnejših sklepov knjige prav ta, da je okoljska problematika em-balaže zelo redko črno-bela.

Zagotovo to velja tudi za plastično embalažo, ki jo vi, kot pišete v knjigi, presojate bolj dobronamerno kot drugi.Kar se tiče plastične embalaže, si svoj odnos do nje oblikujem izključno na osnovi strokovnih in znanstvenih kriterijev. Gre za tisto družino embalažnih materialov, kjer nedvomno poteka najintenzivnejši tehnološki razvoj, obenem pa so prav ti materiali najbolj na udaru javnosti glede okoljske primernosti. In pri tem se upora-bljajo marsikdaj argumenti, ki so danes povsem preseženi ali poenostavljeni. Plastična embalaža takoj asociira na biološko nerazgradljivost, pri tem pa se pozablja, da sta biološko nerazgradlji-vi tudi steklena in kovinska embalaža. Plastična embalaža ima vrsto prednosti tudi z okoljskega vidika, ki jih preprosto ni mogoče spregledati. Seveda ima svoje pomanjkljivosti, ki so pred-vsem povezane s težavami pri reciklaži, pa tudi z morebitno vsebnostjo škodljivih snovi. Ven-dar to ni specifika samo plastične embalaže. Ne-varne snovi lahko vsebuje tudi papirna oziroma kartonska embalaža, ki pa ima v najširši javno-sti zelo dobro okoljsko podobo.

Zelo zanimiva je vaša teza, da se argument o biorazgradljivosti embalaže v naravi ne more obravnavati kot

verodostojno okoljsko merilo. Ali drugače – po vaše je ključni problem ta, da se odpadna embalaža v okolju sploh pojavi kot odpadek. Se pravi, embalaža sploh ne sme biti odpadek. Kaj želite sporočiti bralcu?Tu gre za dve stvari. Najprej, biorazgradljivost je eden glavnih kriterijev, na katerega najprej pomisli širša javnost, ko razmišlja o okoljski primernosti embalaže. To kažejo ankete. Žal se velikokrat pozablja oziroma se sploh ne ve, da se biorazgradljivost lahko ustrezno manifestira le v določenih pogojih, na primer v kompostar-nah. V tesno stisnjenih slojih deponij se snovi zelo težko razgrajujejo, če sploh. Ko so kopali po ameriških deponijah odpadkov, so naleteli na časopise, ki so bili po dvanajstih letih popol-noma berljivi, ob njih pa so izkopali ostanke ne-razgrajene hrane. In drugič, zelo sporno bi bilo, če bi biorazgradljivost embalaže postala alibi za njeno še množičnejše odmetavanje v okolju, kar je realna nevarnost. Embalaža ni proizvajana za odmetavanje v okolju. Za onesnaževanje v nara-vi ni kriva embalaža, kriv je človek.

Se tudi Slovenija spreminja v družbo odmetavanja, ki jo, kot pišete, poraja nebrzdano porabništvo? Kakšna je potemtakem »kultura metanja stvari v smeti«? Ne samo Slovenija, po vsem svetu se mnoge države spreminjajo v družbo odmetavanja. 'Kultura odmetavanja' je kultura brezglavega menjavanja številnih izdelkov. Je kultura, ki ji zadovoljitev materialne želje pomeni kratkotraj-no zadovoljstvo, ki pa traja le do pojava novega modela ali novega oglasa. Skratka, to je kultura potrošnikov odvisnikov in je kultura naseda-nja reklamnim sporočilom. Predvsem pa je to kultura, ki izrazito poudarja materialno, se bolj malo sprašuje, kako to početje vpliva na okolje, oziroma meni, da bodo za okolje že nekako po-skrbeli drugi. Seveda to povzroča večje količi-ne embalaže. In premnogi pozabljajo, da je pri tem odpadna embalaža posledica in ne vzrok! Ukvarjanje s posledicami pa nikoli ni tako učinkovito kot ukvarjanje z vzroki. Resnično učinkovit način zmanjševanja količin odpadne

prom

ocija

Format 16 x 24 cm, 320 strani, dvobarvni tisk, broširana vezava z zavihom; knjiga je na-tisnjena na papirju z evropskim certifikatom European Flower, ki upošteva okoljske kriterije. Cena 32 €

Prva knjiga v slovenščini, ki prinaša celosten in vsestranski pregled področja embalaže

s poudarkom na varstvu okolja.

Zgodovinski pregled in vloga ■

embalaže v družbiosnovni pojmi in funkcije embalaže ■

vplivi embalaže v dobavnih verigah ■

blagaznačilnosti embalažnih materialov ter ■

njihove prednosti in pomanjkljivostismernice okoljske zakonodaje za ■

embalažostroški pakiranja ■

vpliv demografskih sprememb in ■

življenjskih navadproblematika nanoembalaže, ■

biorazgradljive embalažeravnanje z odpadno embalažo ■

metoda ocenjevanja okoljskega ■

življenjskega cikla embalažeokoljsko oblikovanje embalaže ■

embalaža v luči sodobne porabniške ■

družbeštevilni primeri iz prakse ■

GREGOR RADONJIČ

EMBALAŽA IN

VARSTVOOKOLJA

ZAHTEVE, SMERNICE IN PODJETNIŠKE PRILOŽNOSTI

INTERDISCIPLINARNAO B R A V N A V A

Naročila in informacije: www.zalozba-pivec.com, info@zalozba-pivec.com

EVO EP.indd 1 4/10/08 11:47:20 AM

EOL-38-april-April-08 25Embalaža in okolje

embalaže in trošenja virov za njihovo proizvo-dnjo bi zato bilo le korenito brzdanje vzorcev sodobne potrošniške družbe.

V knjigi ste problematizirali pridelavo in proizvodnjo hrane in pijače kot bolj obremenjujoče okoljske indikatorje, kot je proizvodnja embalaža zanje. Zakaj? Eno od bolj objektivnih meril za ocenjevanje vplivov embalaže na okolje je obravnavanje njene vloge in vplivov v celotni dobavni verigi blaga. Med drugim to pomeni tudi analizo em-balaže skupaj s pakiranim blagom. V knjigi po-dajam rezultate zelo sistematičnih raziskav, na primer iz Nizozemske, Velike Britanije in Dan-ske, ki so potrdile, da je energija, potrebna za proizvodnjo embalaže, praviloma precej nižja kot energija, potrebna za proizvodnjo pakirane-ga izdelka. S kvarjenjem hrane oziroma drugega pakiranega blaga se izgubi mnogo več snovnih in energijskih virov, ki so bili potrebni za njeno pridelavo oziroma za transport, hrambo v za-mrzovalnikih ipd. Nekateri živilski izdelki, kot so npr. mesni, pa so – če prištejemo pridelavo in proizvodnjo krme – še posebej energijsko in od-padkovno intenzivni v primerjavi z embalažo, v katero so pakirani. Tudi za tehnične izdelke je poraba energije in snovi za njihovo proizvodnjo neprimerno večja kot za proizvodnjo pripada-joče embalaže. Zato je tudi z okoljskega vidika zelo pomembno, da embalaža preprečuje kvar-jenje oziroma poškodbe blaga, saj se sicer izgu-bijo vsi surovinski in energijski viri, potrebni za proizvodnjo in transport blaga. Pa tudi količine odpadkov se s tem zmanjšujejo.

Ko v knjigi ocenjujete vplive embalaže na okolje in razlagate metodo ocenjevanja življenjskega cikla, gre za metodologijo LCA, odpirate problem, ki se ga proizvajalci premalo zavedajo. Kaj kažejo raziskave?Metoda LCA, ki jo omenjate, zajema vse vpli-ve, ki jih v svojem življenjskem ciklu izzove neki proizvod. Tak cikel vključuje pridobivanje surovin, proizvodnjo in predelavo materialov, oblikovanje izdelkov, transport, pridobivanje

potrebne energije ter ravnanje z odpadki. Me-toda se je zadnji dve desetletji v svetu intenziv-no razvijala in ima zelo specifičen mednarodno standardiziran metodološki okvir. Seveda ima metoda LCA svoje prednosti in pomanjkljivo-sti, toda njena uveljavitev v praksi v razvitih dr-žavah je dokončna. Prvič sem o tej metodi v jav-nosti predaval leta 1999 na prvem slovenskem posvetovanju o okoljskem menedžmentu in od takrat se pri nas pravzaprav ni nič kaj bistveno spremenilo. V svoji knjigi sem metodi LCA po-svetil obsežno poglavje in ga ilustriral s primeri njene uporabe na področju embalaže v svetu.

To pomeni, da metodo LCA (Life Cycle Assessment) v svetu uporabljajo.Uporabljajo jo številna podjetja kot podporo okoljskemu menedžmentu oziroma poslovnim odločitvam, državne institucije pa kot pomoč pri oblikovanju okoljskih politik na širšem ni-voju. Raziskave so res številne in jih je tukaj ne-mogoče navajati v večjem obsegu. Morda samo to: z rezultati metode LCA sta dokončno padla dva okoljska mita v povezavi z embalažo, in si-cer da je papirna vrečka za okolje avtomatično primernejša kot plastična in ta, da je vračljiva embalaža vselej superiornejša od nevračljive. Sicer pa se ta metoda ne uporablja le za emba-lažo. Že vrsto let se uporablja tudi v visokoteh-noloških panogah, kot so avtomobilska in raču-nalniška industrija ter telekomunikacije, z njo pa so si pomagali celo pri gradnji olimpijskega stadiona v Sydneyju.

The Book on Packaging

Two Environmental Myths Finally Disproved

The key question is probably; which is the most environmentally friendly type of packaging? It appears this is a very topi-cal subject, one that experts cannot agree on. Are you personally in favour of plastic packaging?

Experts cannot agree on this issue and never will, as it is impossible to provide a straight answer. It may be that a specific material or a combina-tion of materials are better for certain limited use, but it is impossible to say that one group of materials are more appropriate for the enviro-nment than others. Of course, there are notable differences between different materials when it comes to their impact on the environment; there can be no doubt about that. But these differences are manifested in a variety of ways, depending on the context. To begin with, there are differences between various manufacturers and the equi-pment used, which is partially responsible for the environmental portfolio of a type of packaging. For instance, the manufacturers using modern equipment will consume less energy per unit than those using out-of-date machines. I think that one of the most important conclusions proposed by this book is that environmental issues are ra-rely black or white.

This is certainly the case for plastic packag-ing. In your book, you express a more favour-able opinion towards it than others.

My opinion on plastic packaging is based solely on expert and scientific criteria. This group of packaging materials is certainly undergoing the most intensive technological development, yet at the same time, plastic materials are under the most severe public scrutiny as far as their enviro-nmental suitability is concerned. The detractors often use simplified reasoning that is completely out-of-date today. Plastic packaging automa-tically evokes biological non-degradability, but what people tend to forget is that glass and metal packaging is also non-degradable. From an envi-ronmental point of view, plastic packaging holds many advantages that simply cannot be ignored. It does have its shortcomings, which are mostly due to problems with recycling, as well as the fact that it may contain harmful substances. However, this issue is not specific only for plastic packaging: paper or cardboard packaging can also contain dangerous substances, yet it is viewed very favou-rably by the wider general public.

prom

ocija

Zbirni center za ravnanje z ločeno zbranimi frak-cijami se nahaja v Spodnjem Starem Gradu v bližinikrške jedrske elektrarne. Obsega sprejemni platos tehtnico, nadstrešnico za obdelavo, prostor zaskladiščenje ločeno zbranih frakcij odpadkov inplato za kompostiranje, sortirno linijo, pretovornopostajo in center za predelavo gradbenih odpadkov.

Spodbudni rezultatiV zbirnem centru v Spodnjem Starem Gradu ločenozbrane vrste odpadkov obdelajo in jih predajo kon-čnemu uporabniku sekundarnih surovin. Pri temso zelo uspešni, saj ločeno zberejo več kot 30 od-stotkov odpadkov. V zbirnem centru že več kot letodni deluje tudi sodobna sortirna linija za razvrščanjeločeno zbranih odpadkov. Ta omogoča bolj natan-čno ločevanje odpadkov, zviša vrednost na trgusurovin in pripomore k manjšemu obremenjevanjuokolja. Na sortirni liniji lahko sortirajo 20 tisoč tonodpadkov na leto. Rezultati zbiranja so vsako letospodbudnejši – pred štirimi leti so zbrali približnotisoč ton ločenih frakcij, lani pa že več kot 3.600.komunalno stavbno podjetje d.d., www.kostak.si

Zbirni center Spodnji Stari Grad je tako eden izmedprimerov dobre prakse, s kakršnimi Slovenija napodročju ravnanja z odpadki zelo dobro sledi za-hodni Evropi.

Pridelava kakovostnega kompostaPreostale odpadke sicer odlagajo na regijsko od-lagališče CeROD v Leskovcu pri Novem mestu.Biološke odpadke pa obdelajo sami v kompostarni,kjer s tehnološkimi postopki pridobivajo kakovostenkompost, ki je naravno gnojilo, saj je podjetje laninadgradilo sistem za predelavo biološko razgrad-ljivih odpadkov s sistemom prisiljenega komposti-ranja.

Predelava gradbenih odpadkovOb koncu minulega leta je bil v sklopu zbirnegacentra odprt še center za predelavo gradbenihodpadkov s sodobno mobilno drobilno enoto zmagnetnim izločevalcem in vso potrebno dodatnostrojno opremo.

Zbirni center v Krškemzgled dobre prakse

Zasluge za to, da je sistem ravnanja z odpadkiv občinah Krško in Kostanjevica na Krki edenizmed bolje urejenih in organiziranih v Sloveniji,ima družba Kostak. Ta je že pred leti začelauvajati ločevanje odpadkov na izvoru. Kostakzbira in odvaža komunalne odpadke v 15 kra-jevnih skupnostih, kjer ima postavljenih 150zbiralnic za ločeno zbiranje.

EOL-38-april-April-0826 Logistika

Jak Koprivc Distribucijski center je srce, ne strošek

LOGIST LETA

Logist leta 2007 je Marko Cedilnik. To laskavo priznanje so mu podelili v Celju, in sicer na strokovnem logističnem srečanju, ki ga je organizirala Fakulteta za logistiko. Marko Cedilnik je direktor Mercatorjeve logistike in trdi, da ni več uspešnega, sodobnega poslovanja trgovine brez distribucijskih centrov. Distribucijski centri so srce, ožilje za delovanje trgovske organizacije. In, kot pogosto pravi, dobro organizirana logistika odločilno prispeva k racionalizaciji poslovanja. Te praktične izkušnje prenaša tudi kot predavatelj študentom Fakultete za logistiko.

Zagotovo ni naključje, da mag. Marko Cedil-nik, direktor logistike v Poslovnem sistemu Mercator in prejemnik naziva Logist leta 2007, logistiko v tako velikem sistemu, kot je Mer-cator, primerja s srcem, ki stalno deluje. »Če se o nas ne govori, pomeni, da delamo dobro,« pravi, kljub temu pa je zanj priznanje »Logist leta 2007«, ki ga deli s celotnim kolektivom, vendarle tudi zunanje potrdilo uspešnosti lo-gističnih poti v podjetju. Samo tako na Mer-catorjevih policah nič ne primanjkuje in ne zmanjka, številni blagovni tokovi pa potekajo nemoteno.V enem letu Mercatorjeva logistika prevozi več kot pet milijonov kilometrov ali sedem-krat toliko, kot je dolga pot na Luno in nazaj. V trgovine dostavi več kot 500 tisoč ton bla-ga. Kolona desettisočtonskih tovornjakov, ki vse to opravlja, bi bila dolga 530 kilometrov. V Mercatorjevi logistiki imajo 125 tisoč kvadra-tnih metrov skladišč, več kot 1400 zaposlenih in skoraj še enkrat toliko najetih delavcev. V njihovem voznem parku je več kot 500 vili-čarjev in komisioniranih vozičkov, več kot 140 lastnih tovornih in dostavnih vozil, več kot 200 najetih tovornih vozil. Vsak dan obdelajo 3700

naročil, ki imajo 120 tisoč pozicij. Vsak dan morajo pripraviti dva tisoč ton blaga, 350 tisoč odjemnih enot in pet milijonov litrov tekočin. Blago zložijo na deset tisoč transportnih enot in opravijo 550 voženj ... Mercatorjev logi-stični center skrbi za dostavo blaga na tri tisoč prodajnih mest. V njegovih skladiščih je na leto tudi po 80 tisoč različnih izdelkov.

Logistika mu je užitek, ne le posel

Ko so Marka Cedilnika razglasili za logista leta 2007, so zapisali, da logistika v sistemu Mercator predstavlja, kljub veliki razvejanosti in množici različnih dejavnosti, kompleksen in poenoten sistem. Poudarili so, da so pod Cedilnikovim vodstvom v Mercatorju razvili sistem kakovosti v logističnih procesih – osvojili so ključne stan-darde in dosegli odlične rezultate.

Marko Cedilnik se je začel »bolj naključno kot zavestno« z logistiko ukvarjati v osemdesetih letih – najprej kot avtoprevoznik, potem pa kot »ekonomski zdomec« v Afriki, ko je opravljal za ljubljanski Smelt tehnično asistenco v Libiji. Tam se je v nekem remontnem centru za letala prvič srečal z organizacijo večjih skladišč, s pri-pravo logistike za proizvodnjo. Ob vrnitvi v do-movino se je ob številnih dilemah, kako naj bi nadaljeval svojo prihodnjo delovno kariero, od-ločil za Mercator. V Mercatorju je – ob precej-šnji zadržanosti tamkaj že zaposlenih starejših

vodstvenih delavcev – postal kontrolor skladi-šča. Takrat se še ni govorilo o kontroli procesov v skladišču, kontrolor je bil zadolžen za vse – za spremljanje kvalitete in kvantitete, predvsem pa za zaznavanje določenih pomanjkljivosti. Ce-dilnik pravi, da so tudi v sodobni organizaciji skladišča zadržali kontrolorja, vendar pa je nje-gova vloga bolj strukturirana, jasneje so dolo-čene njegove pristojnosti in dolžnosti. »Povsod, kjer gre za organiziran proces, se vse začne s planiranjem, organiziranjem, izvajanjem in na koncu s kontrolo,« poudarja Cedilnik.

Vsekakor pa Cedilnik že od vsega začetka ve, da v logistiki ne moreš biti uspešen, če nimaš posluha zanjo. Kot amaterski igralec tudi v po-slovni svet prenaša prepričanje, da je treba vse-lej iskati vlogo, ki ti najbolj ustreza. Kar nekaj znamenj potrjuje, da je logistika zanj več kot samo posel. »Pri delu moraš tudi uživati,« pravi. Deluje kot »praktik« in »teoretik«, saj poučuje tudi prvo generacijo logistov na celjski fakulteti za logistiko. V prispodobi pravi, da je zanj logi-stika nekaj takega, kot so korenine pri drevesu. Ali pa: »Podjetje mora imeti srce, mora imeti logistiko. Čeprav logistika ni glava podjetja, njegov razmišljajoči del, je vendarle nekaj, brez česar še tako genialna poslovna glava ne more preživeti. Odločaš se z glavo, toda če nimaš do-brega srca, ti tudi glava ne pomaga ...« Zato ne preseneča Cedilnikov kritičen odnos do vseh tistih marketinških teoretikov in praktikov, ki že predolgo zanemarjajo »oskrbovalno stran

Foto

: Bob

o

EOL-38-april-April-08 27Logistika

marketinga«, in do tistih, ki v logistiki še vedno vidijo nekakšen »nepotreben strošek«. Zagoto-vo je tudi Cedilnikova zasluga, da v Mercatorju takega razmišljanja preprosto ni več. »Logisti-ka ni strošek, ampak dodana vrednost,« pravi Marko Cedilnik in poudarja, da je optimizacija logistične infrastrukture eden izmed strateških projektov Mercatorjeve uprave.V zadnjih desetih letih so se v sistemu Mercator zgodile radikalne spremembe tudi v pogledih na logistiko in njeno organiziranost. Ob vzpo-stavitvi Mercatorja kot enotne družbe je leta 2006 tudi logistika v njem postala »globalna«. Pred tem je že leta potekal proces novega vre-dnotenja logistike. Marko Cedilnik je ob koncu devetdesetih let ob združitvi trgovskih podjetij v Ljubljani v Mercator – trgovina Ljubljana po-stal direktor sektorja logistike, kar je bila tedaj pomembna novost tudi v sistemu Mercator. Ljubljanskemu zgledu so sledili le še v Merca-torju Ptuj, drugod pa so zadržali »oddelke za logistiko« in »vodje logistike«. Nekateri so v ljubljanski rešitvi videli celo precenjevanje logi-stike. Vztrajali so pri tezi, da je lahko logistika le sestavni del komerciale, ne pa samostojen sektor.

Lastna distribucijska skladišča so prednost

V Mercatorju imajo zdaj namesto več kot dvaj-set skladišč z različno organizacijo, z različnimi lokacijami, z različnimi sistemi naročanja, ki so oskrbovala maloprodajno mrežo Mercatorja, le še tri skladišča za tako imenovani marketpro-gram – v Ljubljani, Novi Gorici in na Ptuju – leta 2011 pa naj bi centralno skladišče zožili zgolj na eno lokacijo. Tudi sicer so vzpostavili visoko specializacijo, saj imajo za vse drugo bla-go v Sloveniji samo še eno skladišče, prav tako zgolj eno skladišče tudi za tehnični program. Zmanjšali so se skupni stroški, to pa ni edina prednost.Med dvema možnima konceptoma oskrbe tr-govskih poslovalnic z blagom – direktno od proizvajalca oziroma dobavitelja ali pa prek lastnih distribucijskih skladišč – daje Mercator prednost lastnim distribucijskim skladiščem. Cedilnik pravi, da uspešno sodobno poslova-nje trgovine brez distribucijskih centrov pre-prosto ni več mogoče. Kupci zahtevajo čedalje širši izbor blaga – v Mercatorju ponujajo prek 10.000 izdelkov od 200 dobaviteljev, med njimi nekateri predstavljajo 90 odstotkov vse prodaje, nekateri pa le nekaj odstotkov. V takih razme-rah je še posebno pomembno racionaliziranje s skladiščnim prostorom. Gradnja in širitev skladišč pri posameznih prodajalnah, ki morajo biti na čim boljših lokacijah, bi bila predraga in marsikje tudi nemogoča, prometno zapletena itd. Oskrba iz lastnih centralnih distribucijskih centrov je cenejša in ekološko sprejemljivejša. Včasih se je na dan pred posameznimi malopro-dajnimi trgovinami pojavljajo tudi po štirideset in več kamionov »direktnih dobaviteljev«, zdaj pa, denimo, celotno dostavo blaga opravi samo en dobavitelj iz distribucijskega centra. Seveda pa tako prodajalne in logistika postajajo vse bolj odvisne druga od druge. Logistična oskrba prek distribucijskih centrov bistveno manjša obseg (in stroške) administrativnih poslov, osebje v prodajalnah je razbremenjeno nekaterih ope-racij v računovodskem in finančnem informa-

cijskem sistemu. Prodajalne z distribucijo blaga prek distribucijskih centrov po elektronski poti pridobijo standardizirano dokumentacijo, po-trebno za nemoteno poslovanje. Tako dobavo spremlja poenotena dokumentacija, ki omo-goča hiter prevzem in pripravo blaga za proda-jo. Seveda pa tak način dela po Cedilnikovem mnenju zahteva poenotenje in modernizacijo še vrste drugih opravil v različnih službah v trgo-vskem sistemu in pri različnih dobaviteljih. Prava »logistična« kariera Marka Cedilnika in njegova pot do prvega človeka logistike v siste-mu Mercator se je pravzaprav začela leta 1990, ko je postal vodja skladišča v Mercatorjevem Blagovnem centru v Ljubljani, v skladišču, ki je zdaj centralno Mercatorjevo skladišče.

Osrednje skladišče bo vrhunsko avtomatizirano

»Tedaj seveda Mercator še ni bil to, kar je zdaj,« pravi Cedilnik. Skladišče v Ljubljani je bilo v sestavi Mercatorjevega Blagovnega centra, ki je bil takrat izrazito logistično podjetje, brez la-stne prodajne mreže. Center je skrbel za oskrbo Mercatorjevih trgovin, ki so bile takrat samo-stojne pravne osebe, oskrboval pa je tudi druge slovenske trgovine. V bistvu so poslovali z eks-ternimi kupci.Pri gradnji tega skladišča pred tridesetimi leti so se spogledovali z najsodobnejšimi svetovni-mi koncepti tistega časa. Od nekaterih najdr-znejših rešitev so celo odstopili, ker so se zdele »politično nesprejemljive«, preveč drzne, »po-tratne«, prezgodnje. Zdaj v Mercatorju načrtu-jejo gradnjo novega osrednjega skladišča, ki naj bi oznanjalo nove čase in najsodobnejše metode skladiščenja, saj bo vrhunsko avtomatizirano.Zmogljivosti »starega« skladišča so v zadnjih le-tih povečali za več kot dvakrat. Skladišče je bilo projektirano za 350 ton dnevnega prometa, zdaj pa so ga s sodobnimi informacijskimi tehnolo-gijami, računalniško podporo in še nekaterimi drugimi organizacijskimi prijemi usposobili za več kot tisoč ton dnevnega prometa. »To pa po-meni, da je izkoristek skladišča – z vso dodelavo – zdaj še dvakrat večji,« poudarja Cedilnik.

Seveda pa take rezultate omogoča tudi bolj do-mišljeno sodelovanje z oskrbno verigo. Cedilnik govori o zelo odzivnem in fleksibilnem sodelo-vanju dobaviteljev. Včasih si niso mogli misliti, da bi dobaviteljem naročali dobavo blaga »da-nes za danes«, kar je zdaj nekaj običajnega.O »oskrbnih verigah« obstajajo različne »te-orije«, za Cedilnika pa je pri vseh poglavitno »vzpostavljanje in razvijanje sodelovanja, ki ni samo kupoprodajni odnos«. To pa pomeni tudi ustvarjanje določene skupne infrastrukture, baze podatkov in skupne organiziranosti, sku-pne standardizacije. Gre skratka za nekakšno soodvisnost, pri kateri se jasno vidi, kje ima kdo prednosti in slabosti. »V takih razmerah ne smeš izkoriščati slabosti tistega, od katerega si soodvisen,« razmišlja Cedilnik in opozarja, da principi »oskrbovalnih verig« še vedno niso dovolj razviti. Ponekod, denimo, v avtomobilski industriji verige utemeljuje končni proizvajalec. Cedilnik je prepričan, da tak diktat pri trgovini ni mogoč, čeprav poskušajo nekatere velike tr-govske aglomeracije storiti vse, da bi si pridobi-le tak položaj. »Trgovec, ki oskrbuje potrošnike,

preprosto ne more biti sam vladar in diktator. Trgovina je samo ponudnik proizvodov, ki so že dokončno izoblikovani pri proizvajalcu, ta sto-ritev pa je lahko učinkovita, racionalna in po-trošniku prijazna, če je trgovina dobro organi-zirana.« Opozarja, da lahko »samo sodelovanje vseh v oskrbni verigi prinese koristi vsem.«Organizacija logistike v Mercatorju se je spre-minjala skupaj s siceršnjimi spremembami in reorganizacijami v Mercatorju. Skladno s tem so se spreminjale tudi Cedilnikove funkcije. Leta 1995 je postal šef Mercatorjevega skladišč-no-transportnega centra, leta 2006 pa je prevzel vodenje celotne logistike v Mercatorju.

Logistician of the Year

Distribution Centre is the Heart, not a CostThe Logistician of the Year 2007 is Marko Cedilnik. He received this prestigious award at a meeting of logistics professionals, organised by the Faculty of Logistics and held in the town of Celje.. Marko Cedilnik, who is the Logistics Manager at Mercator, claims: “One can no longer imagine a successful modern retail business without distribu-tion centres.” They constitute the heart and veins for the functioning of a retailer. Additionally – as he often mentions – well-organised logistics con-tribute crucially to the rationalisation of business operations. He shares his great practical knowledge with the students of the Faculty of Logistics, where he is a lecturer. There are two alternative concepts in the provision of merchandise to retail stores: the goods are ei-ther shipped directly to the shops by the producer or supplier, or via the retailer’s own distribution warehouses – Mercator favours the latter option. Cedilnik says that one can no longer imagine a su-ccessful modern retail business without distributi-on centres. The consumers demand an increasingly wide selection of goods – at Mercator over 10,000 different products are available, supplied by 200 companies, some of which represent 90 percent of all sales, while others only reach a few percent. Faced with such conditions, the rationalisation of storage space is all the more important. Building or expanding existing storehouses adjacent to in-dividual shops, which must be placed at the best possible locations, would be too expensive and sometimes impossible or extremely complicated in terms of traffic, etc. Provisioning from Mercator’s own distribution centres is more cost-effective and acceptable in terms of its impact on the en-vironment. In the past, there were occasions when forty or more lorries from “direct suppliers” would service a single shop in a one day, whereas today, for instance, the entire day’s shipment of goods from the distribution centre can be delivered by a single lorry. On the other hand, the shops and lo-gistics are becoming increasingly dependent upon each other. Logistical provisions via distribution centres mean a considerable decrease in the scope (and costs) of administrative operations, the shop assistants in individual shops are freed from their former duties of handling certain accounting and financial information system operations. The shops which have their goods delivered through distribu-tion centres receive standardised documentation in electronic form, which is required for smooth operation. In other words, this modern distribu-tion type includes standardised documentation, which allows for a swift delivery and preparation of goods to be put on sale.

28 OBLIKOVANJESISTEMOVOSKRBOVALNIHVeRIg

EOL-38-april-April-08Logistika

Oblikovanje sistemov oskrbovalnih verig (SOV), ki bi povezovale nabavo, prodajo, logi-stiko in informatiko v tako celoto, da bi bili fi-nančni učinki sodelujočih poslovnih partnerjev bistveno boljši, zadovoljstvo končnih kupcev pa veliko večje, je v Sloveniji še na začetku; toda ne le zaradi prislovične zaprtosti slovenskih gospodarskih subjektov, ki je največja cokla nujnemu sodelovanju zainteresiranih partner-jev pri oblikovanju oskrbovalnih verig, temveč zato, ker nimamo določenih tehnoloških stan-dardov pri paletizaciji in predvsem pri embali-ranju izdelkov, in zaradi pomanjkanja ustrezno izobraženih logistov. O tem smo se pogovarjali s svetovalcem, predavateljem in direktorjem lju-bljanske družbe Loma consulting Francijem Pu-šenjakom, ki je na letošnji konferenci Logistika 08 – bila je 5. in 6. marca v Celju – povezoval pogovor o primerih dobre prakse pri oblikova-nju SOV v našem gospodarstvu.

Kaj pravzaprav vključuje sistem oskrbovalnih verig SOV, ki ga v svetu označujejo s kratico SCM?F. Pušenjak: Pri tem sistemu gre za povezova-nje različnih dejavnikov v sistem, katerega cilj je čim učinkovitejše oskrbovanje vseh dejavni-kov, od primarnih proizvajalcev do končnega potrošnika. Seveda pa v tem sistemu nastopajo tudi različni podsistemi. Že pri primarnem pro-

Trgovci morajo prevzeti nekatere dodatne naloge. Zaradi potreb končnih porabnikov in logistike bi morali standardizirati vse ravni embaliranja izdelkov. Vlada bi morala pomagati logistom pri povezovanju gospodarstva. To je nekaj aktualnih poudarkov o temi, ki je v logistiki v zadnjem času zelo aktualna – o sistemih oskrbovalnih verig.

Oskrbovalnih verig pri nas ne bo, dokler bo na vsakem tovarniškem dvorišču skladišče

izvajalcu se iz različnih sklopov zgradi veriga, da poteka oskrbovanje proizvodnje. Ko prehaja izdelek do končnega potrošnika, se oblikujejo druge verige. Vmes pa so distributerji in trgovci, ki oblikujejo tretje sklope oskrbovalnih verig. Šele na koncu nastane tista oskrbovalna veriga, ki vodi od primarnega proizvajalca do končne-ga potrošnika.

Koliko osnovnih podsistemov je vključenih v sistem oskrbovalnih verig?F. Pušenjak: V teoretičnem modelu govorimo o štirih osnovnih podsistemih v SOV, ki so sami po sebi zelo razvejeni. Prvi sklop oziroma pod-sistem predstavlja primarna proizvodnja izdel-kov, nato so distribucijski sistemi, ki se ukvar-jajo s približevanjem izdelkov trgom, vmes pa nastopajo (vele)trgovci kot samostojni podsi-stem, potem kot zadnji nastopi še podsistem mikrooskrbe, ki izdelek pripelje do končnega potrošnika oziroma do končnega mesta porabe, če gre za industrijo.

Kaj je torej bistvo sistema oskrbovalnih verig?F. Pušenjak: Pri oblikovanju SOV sledimo dve-ma osnovnima ciljema. Prvi cilj je, kako čim

učinkoviteje oskrbeti vse porabnike v sistemu SOV. Značilnost globalnega gospodarskega sis-tema je namreč ta, da so različni podsistemi lo-cirani na različnih koncih sveta. Avtomobilska industrija, na primer, sestavlja avtomobile v eni državi, posamezne dele pa dostavlja iz različnih držav in celin. Prvi cilj je torej učinkovito na velikih razdaljah oskrbeti vse porabnike v siste-mu. Drugi cilj je povezan z denarjem, stroški in z njimi povezanim vprašanjem, kako vse skupaj čim ceneje opraviti. Pred oblikovanjem oskr-bovalnih verig smo pri sistemih oskrbovanja govorili o sistemu 'ena na ena', kar pomeni: ko nekaj potrebujem, naročim, trgovec, na primer, pa priskrbi, kar potrebujem. In posel je v nepo-vezanih delih končan. Oskrbovalne verige pa so prinesle spremembo – akterji se poskušajo po-vezati, zato da bi čim hitreje izpolnili naročilo.

Učinkoviteje, hitreje, ceneje

Kaj se dogaja, ko je oskrbovalna veriga oblikovana?F. Pušenjak: Oskrbovalna veriga je oblikovana, ko si vsi členi v njej med seboj porazdelijo določene naloge in oskrbovalne funkcije. Idealno bi bilo, če bi v okviru enega člena delovala logistika in

Franc Pušenjak Foto

: She

rpa

EOL-38-april-April-08 29Logistika

ne bi imeli, kot imajo zdaj, vsi proizvajalci in vsi veliki in mali trgovci svojih skladišč. Logistika je še vedno zelo decentralizirana in razpršena, zato je tudi draga, saj je za njeno delovanje potrebna obsežna koordinacija. Taka razpršena logistika namreč zahteva veliko organizacije in sredstev, zaradi velike porabe časa je tudi neučinkovita. Smisel postavljanja sistema oskrbovalnih verig je torej predvsem v poenostavitvi vseh procesov, skrajšanju poti in oblikovanju učinkovitejšega, hitrejšega in seveda cenejšega sistema.

Zakaj se je sploh začel oblikovati sistem oskrbovalnih verig?F. Pušenjak: Pobudnica je bila avtomobilska industrija, ki potrebuje za sestavo avtomobila ogromno komponent v izredno kratkih časov-nih intervalih. Izdelovalci oziroma montažerji avtomobilov so zadnji v dolgi proizvodni verigi številnih dobaviteljev. Da bi si zagotovile po-trebne sestavine v kar najkrajšem času, so začeli vse oskrbovalne sklope povezovati v sistem JIT, po angleško 'just in time', kar pomeni 'ravno ob pravem času'. Z uvedbo tega sistema so se izdelovalci avtomobilov znebili zalog sestavnih delov, saj jim je dobro postavljen sistem JIT za-gotavljal v vsakem trenutku toliko sestavin, ko-likor so jih neposredno na liniji pri izdelavi av-tomobilov potrebovali. Ko so se znebili zalog, so vrsto funkcij prenesli na dobavitelje. Ti zdaj skr-bijo za skladiščenje sestavnih delov, za kontrolo njihove kakovosti in še za marsikaj drugega. Tak sistem oskrbovanja je postal za končnega proi-zvajalca učinkovitejši in cenejši. Logisti se prav pri avtomobilski industriji učimo postavljati sisteme oskrbovalnih verig, najboljši vzorci pa so na Japonskem in v Ameriki.

Kakšne so razmere na tem področju pri nas?F. Pušenjak: Podobne, morda nekoliko slab-še kot v Evropi, ki je na tem področju precej konvencionalna in si ne upa narediti revoluci-onarnih sprememb. Slovensko gospodarstvo je skoraj na začetku tega razvoja, čeprav na teo-retski ravni o problemu SOV veliko govorimo. Ključna ovira pri gradnji oskrbovalnih verig v Sloveniji je tipična slovenska zaprtost. Vsak go-

spodarski subjekt v Sloveniji je zaprt. Smo sicer odprti za posel, nismo pa odprti za sodelovanje pri poslu, ki terja delitev dela. Še vedno je zako-reninjena miselnost, da mora imeti vsako slo-vensko podjetje na svojem dvorišču svoj 'lager', skladišče izdelkov. Menimo, da je s podjetjem gotovo nekaj narobe, če nima skladišča na svo-jem dvorišču. Konkretnih primerov ne bi nava-jal, lahko pa rečem, da si celo veliki proizvajalci, ki izdelujejo kakovostne izdelke in jih prodajajo na globalnem trgu, logistiko predstavljajo na svojem tovarniškem dvorišču.

Kako se pri nas snujejo oskrbovalne verige?F. Pušenjak: Poskusi gredo v to smer, da se v SOV povezujejo nabavni, prodajni in logistični procesi, ki vključujejo transportno, skladiščno in dodelavno dejavnost, seveda pa vse te ključ-ne procese povezuje informatika. Problem je v tem, ker bi se, denimo, nabava nekega podjetja lahko povezala v oskrbovalno verigo samo tako, da bi spremenila svoj koncept oziroma način dela. Največ sta v zvezi s SOV naredili logisti-ka in informatika. Ker niti nabava niti prodaja sprememb pri sebi nista naredili, smo z obliko-vanjem SOV pri nas na začetku.

Nimamo postavljenih tehničnih standardov

Ali se zadeve premikajo?F. Pušenjak: Se, počasi se tudi na tem področju zadeve premikajo. Vse bolj se krepi miselnost, da bi bilo za podjetje bolje, če bi se postavile logistične verige, s katerimi bi specializirana logistična podjetja prevzemala oskrbno nalogo in koncentracijo logističnih tokov. Zdaj je tako razmišljanje šele v povojih, zato imajo velika logistična podjetja, kot so Intereuropa, Viator Vektor in podobna, velike težave. Še vedno na-mreč produkcijska podjetja raje poslujejo po sistemu 'ena na ena', kot da bi sooblikovala sis-tem oskrbovalnih verig.

Kako pa je s trgovino? F. Pušenjak: Trgovina kot močan člen v oskrbo-valni verigi je zgodba zase. Če pojasnim teore-

tični model, bi se morala velika specializirana trgovska podjetja, prehrambna in tista s teh-ničnim blagom, umestiti v SOV ne samo kot člen med proizvajalcem in trgom oziroma kot trgovec, ki kupi izdelek in ga proda, ampak bi se morala sama oblikovati v močan in samosto-jen oskrbovalni člen. Kaj to pomeni? Sama pri sebi bi morala razviti take logistične sisteme, ki bi bili sposobni prevzemati in izvajati zahtevne oskrbovalne naloge. To ne pomeni le skladiščiti izdelkov, temveč prevzeti blago (izdelke ali pol-izdelke) od proizvajalca in ga dodelati v tako obliko, ki je neposredno uporabna za končnega potrošnika. Gre za dodelavne posle, na primer za razrez pločevine na določeno mero, ki je potrošnik na trgu ne more kupiti, saj dobi v tr-govini le velik kos pločevine. Trgovsko podjetje bi moralo torej opravljati tudi konfekcioniranje polizdelka na željo kupca. Slovensko gospodar-stvo je tipično drobno gospodarstvo in bi tako ponudbo zelo potrebovalo. Merkur, denimo, jo že uvaja. Naslednja zelo pomembna funkcija, ki bi jo morali prevzeti trgovci, je ustrezno embali-ranje blaga na željo končnega potrošnika. S tem bi tudi razbremenili proizvajalca. Toda naša tr-govska podjetja so doslej zelo malo storila za to. Veliki proizvajalci naj bi ohranili le industrijsko pakiranje, trgovci pa bi morali prevzeti pakira-nje malih količin blaga, kakršno je primerno za blago na policah trgovin.

Kakšne so posledice dejstva, da nabava in prodaja nista povezani v SOV?F. Pušenjak: Na trgu se nabava in prodaja spo-prijemata s standardi, ki so popolnoma različni. To se kaže že pri paletizaciji izdelkov, ki je ne-standardizirana. Tudi embaliranje ni usklajeno s smiselnimi logističnimi moduli. Postavljanje tehničnih standardov je potrebno zaradi porab-nika ter dobre in učinkovite logistike. Kot se pri procesu oskrbe blago različno uporablja, bi se morala skladno z uporabo menjavati tudi em-balaža. Tega pri nas za zdaj ni.

Kdo je tisti, ki bi moral te standarde postaviti?F. Pušenjak: Svoje bi zagotovo morale narediti šole, katerih učni programi zdaj niso usklajeni

prom

ocija

Na izjemni lokaciji na Črnučah nudimo storitve:• skladiščenja vseh vrst blaga• skladiščenja carinskega blaga• zunanjega skladiščenja blaga• komisioniranja blaga• odpreme blaga• pretovarjanja blaga• dodelav in etiketiranja• transporta

Sodobni informacijski sistem nam omogočapopolno sledljivost blaga po evropskih standardihin izdelavo dokumentacije za vse vrste odpremeblaga.

LOGIČEN ODGOVORNA LOGISTIČNA VPRAŠANJA

Mladinska knjiga LOGISTIKA, d.o.o., Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana - Črnuče, tel: 00 386 1 5603900, fax: 00 386 1 5603940, e: info@mk-logistika.si, www.mladinska.com/logistika

EOL-38-april-April-0830 Logistika

s to problematiko. Tehničnih institucij, ki bi se ukvarjale s tehničnimi standardi, nimamo. Največ bi po moje lahko naredili vmesniki, kot jim pravim, to so trgovci, ki so v SOV umeščeni med porabniki in producenti. Trgovci bi morali postaviti standarde, ki bi sledili potrebam trga in bi bili nadgradnja potreb, ki jih postavlja tehnologija. Sploh bi moral biti začetek gradnje učinkovitejšega oskrbovanja obraten: slediti bi moral potrebam kupcev, ne proizvajalcev. Za uvajanje pravih standardov in oblikovanje celo-tnega sistema oskrbovalnih verig so pomembni kadri, tehnični logisti, ki jih zdaj še nimamo. Z menoj vred smo v Sloveniji predvsem priučeni logisti z osnovnim znanjem drugih strok, nalo-ga relativno mlade Fakultete za logistiko pa je, da ponudi znanja in kadre, ki bi znali v praksi izpeljati potrebne spremembe. Namen konfe-renc, kakršna je bila v Celju, je s primeri dobre prakse opozoriti na začetne premike pri gradnji

SOV v Sloveniji in seveda tudi na druge proble-me slovenske logistike.

Establishing supply chain systems

Supply Chains in Slovenia Unlikely due to the Ubiquity of Factory Storehouses

Today’s retailers must deal with certain additio-nal tasks. Due to the demands of the end users and for logistical reasons, all levels of product packaging should be standardised. The Gover-nment should aid the logisticians in bringing together various branches of the economy. One of the salient current trends in logistics is the so-called supply chain systems. The process of supply chain management (SCM) aims to coordinate and bring together purchases, sales, logistics and IT to constitute a whole, which

would considerably improve the financial results of all business partners involved, while the end buyers are much more satisfied. In Slovenia, this process is only just beginning which is not due only to the proverbial reserve of Slovenian enter-prises, the greatest obstacle for the cooperation of interested partners, which is however key in the supply chain establishing process, but also due to the lack of certain technological standards in the ‘palettisation’ and – even more importantly – in the packaging of products, not forgetting the lack of appropriately trained logisticians. We discus-sed these matters with Franci Pušenjak, counsel-lor, lecturer and manager of the Ljubljana-based Loma Consulting Company. At the Logistika 08 conference (on logistics) held on 5 and 6 March in Celje, Mr. Pušenjak moderated the discussion on best practice cases in the establishing of SCM in Slovenia’s economy.

EOL-38-april-April-08 31

Označevanje za sledljivost

Adheziv d.o.o., Primož 24c3230 Šentjur, Slovenijatel.: 03/ 749 0 740fax: 03/ 749 0 741GSM: 041/ 612 610e-mail: vojko.arzensek@siol.net

Adheziv Srbija, tel.: +381 (0)21 300 990

Adheziv Croatia, tel.: +385 (0)49 300 432

prom

ocija

EOL-38-april-April-0832 Logistikapr

omoc

ijapr

omoc

ija

Embalažni samolepilni trakovi AERO AERO proizvaja več skupin embalažnih trakov - odvisno od nosilca (BOPP, PVC ali papir) in lepila (lahko je izdelano na osnovi naravnega kavčuka ali vodne disperzije akrilatov). Vsaka od teh kombinacij vam lahko prinese določene prednosti, ki so značilne za posamezno skupino. Izbirate lahko med različnimi širinami, dolžinami navitja in pakiranjem. Tri ključne skupine samolepilnih trakov za zanesljivo pakiranje:AERO PACK 1501 • za ročno in strojno pakiranje• za grobe in gladke površine in za kartone iz recikliranih materialov• za uporabo pri nizkih in povišanih temperaturah• rjav, prozoren in belAERO PACK 1401• za ročno pakiranje• mehak, stabilen samolepilni trak• priporočamo aplikacijo pri sobni temperaturi• rjav, prozoren in belAERO PACK 1549• okolju prijazen samolepilni trak• brez vonja, odporen proti staranju, UV svetlobi in vlagi• rjav, prozoren, bel, rumen, rdeč, moder, zelen in črn

Če želite poleg zapiranja embalaže promovirati tudi svoje podjetje, izberite samolepilne trakove potiskane z logotipom ali sloganom podjetja. M

erku

r — tr

govi

na in

sto

ritve

, d. d

., C

esta

na

Okr

oglo

7, 4

202

Nak

lo

w

ww

.mer

kur.

eu

Dobro zapakirano in zalepljeno!

Dodatna pojasnila:KRIVEC UROŠ Telefon: (03) 543 25 06 Faks: (03) 543 23 54 E-pošta: uros.krivec@merkur.si

SELAN META Telefon: (01) 280 14 44 Faks: (01) 280 15 18 E-pošta: marjeta.selan@merkur.si

EOL-38-april-April-08 33Logistika

prom

ocija

Na celjski konferenci Logistika 08 so o posa-meznih delih oskrbovalnih verig, o nekaterih slovenskih primerih dobre prakse in proble-mih, ki še zavirajo napredek logistike pri nas, spregovorili še drugi strokovnjaki.

Matjaž Marovt, član uprave Prevent Global, je govoril o nabavi kot elementu oskrboval-nih verig: »Nabava opredeljuje potrebe, izbira dobavitelje, se pogaja o primerni ceni, dolo-ča plačilne in dobavne pogoje in nenazadnje spremlja izpolnjevanje naročil. Ker pa pri izpolnjevanju naročil zaloge niso zaželene, postaja sistem 'just in time' vse običajnejši za izpolnjevanje naročil. Veliko nabavnih funk-cij je pri izvajanju tega sistema prenesenih od proizvajalca na dobavitelja, v praksi pa to ve-likokrat pomeni le izgovor za prenos stroškov na najšibkejšega v verigi.«

Primož Gričar, direktor razvoja v ljubljan-skem podjetju Sapphir, in Martin Lah, direk-

tor sektorja proizvodnje, tehnologije in inve-sticij v podjetju Radenska, sta na konferenci v Celju govorila o prodaji kot elementu sistema oskrbovalnih verig ter predstavila projekt po-sodobitve in optimizacije poslovnih procesov na področju prodaje in skladiščenja, ki so ga v Radenski d.d. izvedli lani. Ključ prenove je bil po njunem prehod na vodenje zalog v manipulacijskih enotah, njen glavni cilj pa sledljivost izdelkov v celotni oskrbovalni ve-rigi. Spremembe pri procesih prodaje in skla-diščenja so sicer pripeljale do učinkovitejšega poslovanja Radenske, trčile pa ob problem nedogovorjenih standardov.

Stojan Grgič, predavatelj na Poslovno-teh-niški fakulteti Univerze v Novi Gorici, je na Logistiki 08 govoril o logistiki kot elementu oskrbovalnih verig. »Logistika predstavlja osnovo povezave posameznih gospodarskih subjektov na poti blaga. Povezave, ki so vedno bolj globalne, pa zahtevajo od logistov nove

vrline, znanja in nove izkušnje. Vlada bi mo-rala bolje sodelovati pri uveljavitvi logistov kot povezovalcev posameznih enot gospodar-stva, saj logisti sami zdaj ne morejo združiti svojih sil. Pobude iz preteklosti, da bi postavi-li klaster podjetij, izvajalcev logistike, nismo uresničili, zato nimamo domačih logistov, ki bi zmogli zgraditi moderne povezovalne ve-rige.«

Igor Žula iz podjetja S&T Slovenija je na kon-ferenci v Celju govoril o transportu kot ele-mentu sistema oskrbne verige. Opozoril je, da je naša država v fazi, ko pospešeno in uspešno gradi velika gospodarsko-logistična središča, in omenil geostrateško lokacijo Slovenije, ki je zaradi križanja 5. in 10. koridorja odlična in vključuje vse transportne možnosti. Z vidika transporta je opozoril tudi na vlogo informa-cijske tehnologije, ki mora biti po njegovem v funkciji celovitega obvladovanja oskrbne verige.

Nekaj dobrega, a še veliko ovir

Primož GričarMatjaž Marovt Martin Lah Stojan Grgič Igor Žula

What does the system supply chain manage-ment – internationally often referred to as SCM – actually consist of?

F. Pušenjak: Its main feature is that it coordinates different elements, thus creating a system aimed at providing an optimised supply of everyone in-volved: from the primary producers to the end users, the consumers. Of course, the system also includes several sub-systems. If we focus for in-stance on the primary producer, the various links form one chain, which enables the supply of the production to function appropriately. As the pro-duct moves through the stages towards the end user, other chains are formed. Here we find the distributors and the retailers, who form their own supply chains. And in the very end, the final su-pply chain is formed, which leads from the pri-mary producer to the consumer.

EOL-38-april-April-0834 Okolje OKOLJE KOTPOSLOVNAPRILOžNOSTDiagnoza je premalo, bolnika moramo zdraviti

»Na našem inštitutu,« pravi direktor mag. Marko Mavec, »iščemo najboljše rešitve za okoljske probleme že več kot petnajst let. Ponujamo svoje znanje, zanesljivost, kakovost«. Naročnikom se predstavljajo s sloganom 'od zaznave okoljskih problemov do strokovnih rešitev'. Ni dolgo tega, kar so inštitut obiskali poslovni partnerji iz Črne gore. V dveh letih je inštitut občini Pljevlja pripravil Lokalni ekološki akcijski program (LEAP). Naključje? Ne. Ali je velenjski ERICo, inštitut za ekološke raziskave, po naključju internacionaliziral poslovanje?»Seveda ne,« razlaga mag. Marko Mavec, ki si je pridobival najboljše ekološke izkušnje v delovni karieri kot vodja tehničnih služb v Premogov-niku Velenje. »Že takrat smo se morali speci-alizirati in s strokovnim znanjem, z okoljskim know howom, reševati Šaleško dolino. Okoljska problematika v občini Pljevlja spominja na ti-sto v Šaleški dolini ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja. Okoljske probleme stopnjuje kotlinska lega naselja, v kotlini pa so premo-govnik, termoelektrarna in industrijski obrati. Zaradi močnega onesnaževanja je območje onesnaženo in degradirano. Naloga našega in-štituta je bila identificirati okoljske programe in predlagati rešitve, akcijski program. To smo storili. Plevlja je naša pomembna referenca. V jugovzhodni Evropi je vse več povpraševanj po ekoloških raziskavah in storitvah. Projekte sofi-nancira tudi EU, kar je dodaten motiv.«

ERICo ni bil vseskozi na trgu. Ko so ga ustanovili, je najprej delal samo za

Šaleško dolino. In kdaj je okolje postalo njegova velika poslovna priložnost?Direktor uporabi besedo evolucija. Ekološka sanacija Velenja je zahtevala monitoringe in nova znanja. Celovito določitev stanja okolja s primerjalno študijo o onesnaženosti okolja v zgornji Mežiški dolini v letih 1989 in 2001 na inštitutu uvrščajo med pomembnejše nacional-ne projekte. Podobno so se raziskovalno sreča-li z Zasavjem, kjer so analizirali onesnaženost okolja in naravne vire kot omejitveni dejavnik in dejavnik razvoja. Pod njihovo lupo so tudi matična podjetja. Raziskovali so čezmerno onesnaženje zraka, ki ga povzroča Termoelek-trarna Šoštanj. Termoelektrarna je sicer poleg Premogovnika Velenje in Gorenja, ki je večinski lastnik inštituta ERICo, eden izmed njegovih lastnikov.

Kaj pa Celjska kotlina, ki je poleg Mežiške doline in Zasavja med najbolj degradiranimi v Sloveniji?

Mar

ko M

avec

»Tudi zanjo so značilne hude obremenitve, ki so posledica industrijske tradicije,« poudari mag. Marko Mavec. Gre za težke kovine, kadmij, za mineralna olja. ERICo sodeluje pri sanaciji de-gradiranih tal, kjer gradijo Tehnopolis. »Izkopi zemlje, raziskave o uporabnosti tal, predlogi sanacije, to je naša naloga. Nobena rešitev ni, da se izkopana zemlja prepelje z gradbišča na drugo lokacijo, saj se tem samo preseli problem. Raziskave kažejo, da z globino precej upada onesnaženost zemlje. Glinena plast se začne zgodaj, v globini 10 do 15 metrov, tako da vode ne morejo odtekati. To območje potrebuje eko-remediacijo, čistilne naprave, da bo v Voglajno odtekla čista voda, površine pa je treba poplo-čiti ali zatraviti. Zemljine oziroma izkope smo pregledali, zdaj so potrebni ukrepi. Obstaja še ena opcija, to so umetne zemljine, materiali, ki so izdelani po posebnih postopkih. Iz naravnih izkopov in odpadkov lahko pridobimo inertni, nenevarni material. Tak tipičen proizvod za sa-nacijo je stabilizat, ki se uporablja za sanacijo ugreznin Premogovnika Velenje.«

Foto

: Pet

er M

arin

šek

EOL-38-april-April-08 35Okolje

Ali bi bila točna ocena, da je največ vaših poslovnih priložnosti povezanih z monitoringi?»Ne, to ne bo držalo,« trdi mag. Marko Mavec. V strukturi prihodkov monitoringi nimajo majh-nega deleža, saj so naročniki ERICa elektroin-dustrija, TEŠ, HSE, Premogovnik in drugi. Med naročniki je precej komunalnih podjetij. Zakaj? ERICo izvaja celovite ekološke monitoringe na območjih premogovniških ugreznin, na odla-gališčih elektrofiltrskega pepela, na deponijah premoga, posebej pa so aktualni monitoringi zraka. »V zadnjem času so v Sloveniji vroča tema prašni delci v zraku, da o vodah, površin-skih in odpadnih, ne govorim. Poznate razprave v Celju, zahteve po monitoringu so stalne in na tem področju imamo veliko strokovnih izku-šenj,« pojasnjuje mag. Marko Mavec.

Zakaj komunalna podjetja iščejo ERICo?Predvsem zato, ker ERICo izvaja celovite moni-toringe na odlagališčih odpadkov. Meri meteo-rološke parametre, emisije snovi v vodi, v zraku in izdeluje programe monitoringa onesnaženo-sti podzemnih voda.Morda so najzanimivejši posel poročila o vpli-vih na okolje, ki so glede na vrsto, obseg ali lokacijo posega pogoj za pridobitev okoljskega delovanja. Na inštitutu izvedejo tudi ekološke preglede podjetij.

Je torej diagnostika zelo razvita?»Seveda, brez nje ne gre,« odgovori mag. Mar-ko Mavec. »A to bi bilo premalo. Naš inštitut je specializiran in naši raziskovalci so bili zgodaj vpisani v evidenco raziskovalnih skupin pri Mi-nistrstvu za znanost in tehnologijo. Zelo smo povezani s strokovnimi ustanovami in univer-zami doma in na tujem. Toda naša strategija ni samo monitoring, ni le diagnoza. Naš cilj je zdraviti bolnika. Izobražujemo, svetujemo, predlagamo ukrepe. Za podjetja so sanacijski ukrepi ključni, tudi finančno. Mislim na okolj-sko pristojbino. Če podjetje odpravi negativne vplive na okolje, se mu avtomatično zmanjšajo okoljske dajatve. Kakor koli že, okoljske pristoj-bine stimulirajo podjetja k odpravljanju virov onesnaževanja.«Med dejavnostmi omeni direktor tudi monito-ring tehnoloških in komunalnih odpadnih vod. Torej so sposobni, na primer, odkriti salmonelo v vodi? »Postopek je znan,« pojasni mag. Mar-ko Mavec. Najprej je treba locirati vir, nato pa predlagati ukrepe. V Sloveniji je bilo v zadnjem letu nekaj primerov salmonele v vodah. Zani-mivo, manj opazna storitev inštituta ERICo so bioindikacije in biomonitoring onesnaženega okolja. Problem je bil naslednji – kakšen je vpliv cest in prometa na prostoživeče živali in kako preprečiti trke vozil z divjadjo. Na 23 najbolj problematičnih odsekih slovenskih cest so iz-vedli monitoring ustreznih ukrepov in z ultraz-vočnimi odvračalnimi napravami, ki zaznajo divjad, ko namerava prečkati cesto, zmanjšali nesreče zaradi srnjadi za 83 odstotkov. Projekt Zaščitni ukrepi za divjad na cesti je med tremi opcijami – ultrazvočne naprave, svetlobni od-sevniki in kemična odvračala – tehtnico nagnil k ultrazvočnim napravam. Z bioindikacijo so med drugim določili obremenjenosti jezerskih ekosistemov s težkimi kovinami, pri čemer so uporabili bioindikatorske organizme na prime-ru šaleških jezer.

Njihov oddelek za tehnološke storitve in svetova-nje je specializiran za izvedbe emisijskih in imi-sijskih monitoringov, predvsem pa je s storitva-mi usmerjen v industrijo in lokalne skupnosti.

Poseben pogled si zasluži laboratorij inštituta ERICo. Na leto pregledajo okrog 12.000 vzorcev in naredijo 60.000 analiz. Laboratorijski prostori so opremljeni z vrhunsko opremo. »Po razisko-valni opremljenosti se lahko merimo z najrazvi-tejšimi raziskovalnimi inštitucijami. To velja za področje atomske absorpcijske spektrometrije, tekočinske, ionske in plinske kromatografije ali pa za elementarne analize. Med 58 zaposlenimi imamo avtorje 34 izvirnih znanstvenih člankov

in več kot 1.500 vpisanih referenc v Kooperativ-nem bibliografskem sistemu online,« pove mag. Marko Mavec.

Zakaj se je ERICo znašel v Skupini Gorenje, ni težko vprašanje. V dolgoročni razvojni strate-giji se je Gorenje izrazito usmerilo v poslovne priložnosti, ki jih v jugovzhodni Evropi ponuja okolje, predvsem ko gre za celovito ravnanje z odpadki. Zato ni čudno, da so se v zadnjih me-secih v lastniškem objemu Gorenja znašli Suro-vina, Kemis, Publicus, ECONO in ERICo.

Tudi ERICo se usmerja na tuje trge. V BiH, Makedonijo, Črno goro. »Širok portfelj dejav-

prom

ocija

36 OdPAdKI NA GORENJSKEM

EOL-38-april-April-08Okolje

nosti bo ostal. Naročniku lahko ponudimo zelo raznolik program strokovnih storitev. Z vsemi novostmi,« poudari mag. Marko Mavec.

In še en podatek. Šolske skupine iz vse Slovenije vabi inštitut z okoljsko-izobraževalnimi pro-grami na obisk v svoje prostore in jih seznani z energijo in ekologijo, potjo od premoga do ele-ktrične energije, sekundarnim biotopom, čišče-njem odpadnih vod in podobo Šaleške doline. Lani je to dolino obiskalo 12.000 otrok. Zakaj? »Ti otroci bodo naši prihodnji naročniki. Pred-stavljamo, kaj ERICo dela, vzgajamo in izobra-žujemo. Tudi to je naše poslanstvo,« odgovori mag. Marko Mavec.

The enviroment as a Business Opportunity

Setting the Diagnosis does not Suffice, One Needs to Cure the Patient

“Our Institute has been seeking the optimal solu-tions for environmental problems for over fifteen years,” says Marko Mavec, MSc. “We offer our knowledge, reliability and quality”. The Insti-tute presents itself to its clients with the slogan ‘Identifying environmental problems and provi-ding expert solutions’. Just recently, the Institute welcomed business partners from Montenegro. It only took the Institute a couple of years to pre-pare a Local Environmental Action Programme (LEAP) for the municipality of Plevlja. Was it a coincidence? No. Was it a coincidence that ERI-Co, the Institute for Environmental Research ba-sed in the town of Velenje, has internationalised its activities?

Of course not, says Marko Mavec, who has gathe-red his rich experience in the field of enviro-nmental policy working as the Technical Services Manager at the Velenje Coal Mine. “Even then, we had to specialise and rely on our expert kno-wledge and environmental know-how to salvage the local Šaleška Valley. The environmental issu-es encountered at the municipality of Plevlja are reminiscent of the situation in the Šaleška Valley in the late 1980’s. Environmental problems are aggravated by the town’s location in a basin, and the basin features a coal mine, a coal-fired power station and industrial facilities. Due to industry, the area is very heavily polluted and degraded. The task of our Institute was not only to identify environmental programmes, but also to propose solutions in an action plan. This is what we have done. Plevlja is an important reference to us. The-re is an increasing demand for environmental re-search and services in South-East Europe. These projects are partially funded by the EU, which to us means extra encouragement.”

Velika prelomnica za reševanje problema odpadkov na Gorenjskem se je zgodila 25. marca. Večina županov gorenjskih občin, ki so združeni v konzorciju Centra za ravnanje z odpadki (CERO), se je strinjala z novo lokacijo na Polici-Exoterm, predelovalnice odpadkov na Gorenjskem. Krajani Tenetiš, ki so zaradi ostrega nasprotovanja gradnji regijskega centra za ravnanje z odpadki za štiri mesece zaprli tamkajšnje odlagališče, so zadovoljni. To pa ne velja za krajane, ki živijo v bližini nove lokacije CERO. Ti že zbirajo podpise proti gradnji predelovalnice odpadkov.

Ker Ministrstvo za okolje in prostor zaradi ostrega nasprotovanja krajanov Tenetiš in Mla-ke ni potrdilo umestitve regijskega centra za ravnanje z odpadki na območje deponije Tene-tiše, je Mestna občina Kranj v prvi okoljski me-diaciji v Sloveniji predlagala območje Exoterma na meji med Kranjem in Naklim. Krajani Tene-tiš so zato prenehali ovirati odvažanje odpad-kov na odlagališče in se strinjali, da se do julija prihodnje leto, ko odlagališču poteče okoljsko dovoljenje, tja vozijo odpadki.

Ne gre za regijski center Ob objektu za predelavo odpadkov v industrijski coni Exoterm-Polica sta za odlaganje preostan-kov odpadkov določeni Mala Mežakla in Kovor. Kot je povedala Mendi Kokot, predstavnica za odnose z javnostmi na Mestni občini Kranj, na Gorenjskem tudi v prihodnje ne bomo mogli govoriti o regijskem odlagališču odpadkov. »V skladu z Operativnim programom odstranjeva-nja odpadkov je predvideno, da bi za območje Gorenjske v industrijski coni Exoterm-Polica v

zaprtem objektu vzpostavili mehansko biološko obdelavo predhodno že sortiranih odpadkov, ostanek ostanka odpadkov pa bi do zapolnitve sprejemali na odlagališčih Mala Mežakla, ki je v občini Jesenice, in Kovor v občini Tržič,« je pojasnila Mendi Kokot. Operativni program je po predlogu Ministrstva za okolje in prostor ob koncu marca potrdila tudi vlada.

Vključenih 200.000 prebivalcev Na kranjski občini so zagotovili, da bo indu-strijski objekt za obdelavo odpadkov uporabljal sodobno tehnologijo, ki zagotavlja povsem za-prt sistem, brez emisij škodljivih snovi v oko-lje. Zato so po njihovih zagotovilih strahovi o obremenjevanju okolja povsem odveč. »Center za ravnanje z odpadki na tej lokaciji predvideva najprej ločevanje odpadkov po frakcijah. Nasle-dnji korak je odstranjevanje vode – izsuševa-nje ostanka odpadkov. Ostanek se nato sortira na del, ki se lahko uporabi kot energent, in na del, ki ga je treba odpeljati na deponijo. S ta-kim sistemom se del odpadkov, ki bo odpeljan na deponijo, kar najbolj zmanjša, največji del se ponovno uporabi kot surovina, del pa v obliki energije,« je pojasnila Mendi Kokot. V CERO Gorenjska je vključenih 23 občin z okoli 200 tisoč prebivalci, omogočal pa bo predvidoma predelavo 80 tisoč ton komunalnih odpadkov letno.

Nezaupljiva civilna iniciativa želi več informacij Nova lokacija je velik korak k reševanju pro-blematike odpadkov na Gorenjskem in iskanju lokacije zanje. Ta problem se vleče že dvanajst let. A povsem brez zapletov tudi tokrat ne gre. »Sprva je bila predvidena sortirnica v Tenetišah. Zakaj zdaj ta lokacija ni dobra?« se sprašujejo Drago Šarabon in člani civilne iniciative naselij Struževo, Naklo, Polica in Okroglo. Za predlog sortirnice oziroma predelovalnice odpadkov so okoliški krajani izvedeli iz množičnih občil, šele pred kratkim sta jim krajevna skupnost in občina začeli pošiljati obvestila in informacije v zvezi z načrtovanim objektom za odpadke. Naj-bolj jih moti, da projekta sploh še niso videli. »Pri ljudeh vlada zato nezaupanje,« pravi Drago Šarabon in dodaja, da ne vedo niti, ali bo zgra-jena sortirnica (prebiralnica) ali predelovalni-ca odpadkov. Do 20. aprila je civilna iniciativa zbrala 300 podpisov krajanov Struževega in 600 podpisov prebivalcev drugih naselij.

Lokacija končno dogovorjena?

Helena Kojnik

EOL-38-april-April-08 37Raziskave

v okolje. Tako precej zmanjšamo obremeni-tev okolja in tveganje zdravja, ki je povezano s prisotnostjo ostankov zdravilnih učinkovin v okolju. Raziskave kažejo, da trenutno uveljavljeni in de-lujoči postopki čiščenja odpadnih in pitnih vod na komunalnih čistilnih napravah pri mnogih zdravilnih učinkovinah niso zadosti učinko-viti za njihovo uspešno odstranitev. Nekatere zdravilne učinkovine se pretvorijo v produkte razgradnje, katerih identiteta in farmakološko delovanje večinoma nista znana, zato je negoto-vost zaradi njihove prisotnosti v okolju še toliko večja in skrb zbujajoča. Koncentracije ostankov zdravil v okolju in v pitnih vodah so sicer nizke, zato je verjetnost za kakršne koli akutne učinke zelo majhna. To pa ne velja za posledice dolgo-trajne izpostavljenosti ostankom zdravil v oko-lju, ki so doslej še neraziskane. Nekatere vrste

RAZISKAVE

Zdravilne učinkovine pod lupoEster Heath, Tina Kosjek,Boris Kompare

V svetu narašča zaskrbljenost zaradi prisotnosti ostankov zdravilnih učinkovin v okolju, katerih vpliv je, v primerjavi z drugimi onesnažili, razmeroma nepreučen. Zdravilne učinkovine so spojine, ki zaradi svoje farmakološke aktivnosti prinašajo potencialno možnost za učinek na živali in človeka. Glavni vir takega onesnaženja so komunalne, industrijske in bolnišnične odpadne vode, v katere vstopajo zdravilne učinkovine z urinom ali blatom bolnikov, nemalokrat pa tudi kot odvržena neporabljena zdravila. Odpadne vode se največkrat iztekajo v površinske vode, nekatere so predhodno očiščene na čistilnih napravah, druge pa ne.

zdravil predstavljajo še posebno tveganje člove-ka in okolja, bodisi zaradi njihove visoke pora-be, obstojnosti ali načina delovanja. Tako se na primer zdravila za lajšanje bolečin, zniževanje povišanega krvnega tlaka, regulacijo maščob v krvi in pomirjevala predpisujejo mnogim bol-nikom za daljše življenjsko obdobje, na njihovo vse večjo porabo pa vpliva tudi demografsko staranje. Večjo pozornost velja posvetiti tudi antibiotikom v odplakah iz bolnišnic, saj ti lah-ko pripeljejo do razvoja rezistence (odpornosti) organizma proti aktivni učinkovini in v skraj-nem primeru celo do splošne neučinkovitosti takega zdravila. Zaradi načina delovanja poseb-no tveganje, povezano z njihovo prisotnostjo v okolju, pripisujemo tudi protirakavim učinko-vinam in učinkovinam z delovanjem na repro-dukcijski sistem.

nadaljevanje v naslednji številki

Sama učinkovitost čiščenja zdravilnih učin-kovin na čistilnih napravah je vprašljiva, saj te niso prirejene za odstranjevanje takih spojin. Z vključitvijo najnovejših tehnologij za odstra-njevanje zdravilnih učinkovin lahko na čistilnih napravah omejimo ali preprečimo njihov vstop

EOL-38-april-April-0838 Odlagališča

odpadkov kot prebivalci v drugih državah EU (največ Norveška, Irska, Ciper, Danska – več kot 700 kilogramov na prebivalca na leto – in naj-manj Slovaška, Češka in Poljska – letno pod 300 kilogramov na prebivalca). Težava je v količini končno odloženih odpadkov; zaradi nezadostne-ga ločenega zbiranja pri izvoru, pomanjkljive in-frastrukture za obdelavo komunalnih odpadkov in nepopolnega povezovanja v regijske centre ne dosegamo zadovoljivih rezultatov. Tako je v letu 2006, denimo, vsak Slovenec proizvedel 431 kg komunalnih odpadkov, od teh pa je bilo kar 361 kg odloženih na odlagališčih. Cilj do leta 2013 je le še okrog 150 kilogramov na prebivalca,« so primerjavo z drugimi evropskimi državami po-jasnili na Ministrstvu za okolje RS.

Kot so zapisali na Statističnem uradu RS, je bil v 5. okoljskem akcijskem programu zapisan cilj, da je treba na ravni EU do leta 2000 stabilizirati nastajanje komunalnih odpadkov. Količina takih odpadkov naj bi znašala 300 kilogramov na leto na prebivalca. Ta cilj je bilo težko doseči. Leta

DIVJA ODLAGALIšČAOdPAdKOVTina Huremovič Nihče ne ve, koliko jih je …

Za legalna odlagališča odpadkov vemo. Teh je po zadnjih podatkih Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije triinosemdeset. Za nelegalna, t. i. črna ali divja odlagališča odpadkov, pa ne ve nihče. To seveda še zdaleč ne pomeni, da jih ni in da ne kazijo podobe še dokaj neokrnjene narave v Sloveniji. že natančnejši pogled naokrog na poti v službo, trgovino, mesto ali izlet je dovolj zgovoren. Večji kosovni odpadki, avtomobilske gume, plastična embalaža …vse to kazi naravno okolje ter onesnažuje tla in podtalnico. Dejstvo je, tako ugotavljajo tudi strokovnjaki pristojnih institucij, da zakonodaje za divja odlagališča odpadkov praktično ni. Pristojnost za nadzor je deljena, zato manj učinkovita. žal ni registra ali kakšne druge evidence vseh takih odlagališč pri nas in občine, ki to imajo, so prej redkost kot pravilo. Storilci običajno niso znani, za svoje okoljske packarije niso kaznovani, čeprav kazenski zakonik daje to možnost. Vsega tega torej ni, pa bi moralo biti. Kajti divja odlagališča pri nas so. še več, veliko jih je. Po nekaterih ocenah celo med 50 in 60 tisoč. Dovolj torej, da se začne sistematično reševati ta okoljski problem.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je leta 2006 v Sloveniji nastalo v pov-prečju 431 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca oziroma 1,18 kilograma na pre-bivalca na dan. Skupaj je tako nastalo 865.620 ton komunalnih odpadkov, kar je za 2,4 odstot-ka več kot leta 2005. Z javnim odvozom je bilo zbranih za 4,2 odstotka več komunalnih odpad-kov kot leta 2005. Med odpadki je bilo največ t. i. drugih komunalnih odpadkov, in sicer skoraj 87 odstotkov. Po podatkih Statističnega urada RS je leta 1995 količina odpadkov znašala 515 kilogramov na prebivalca, leta 2002 pa (od leta 1995 do 2006) najmanj, in sicer 407 kilogramov na prebivalca. V zadnjih letih pri nas torej ni iz-razitega zmanjševanja ali povečevanja količine nastalih komunalnih odpadkov.

Kdaj bo odpadkov res manj?V Evropi so trendi nekoliko drugačni. Po podat-kih Eurostata je količina odpadkov v Evropski uniji znašala leta 2006 517 kilogramov na prebi-valca. »Povprečni prebivalec RS ne povzroči več

EOL-38-april-April-08 39Odlagališča

2004 je namreč povprečna letna količina odpad-kov na prebivalca znašala 530 kilogramov.

Pomemben člen v verigi zbiranja in odvoza odpadkov so odlagališča. Po uradni evidenci Agencije RS za okolje je bilo ob koncu leta 2006 v Sloveniji evidentiranih 83 odlagališč odpad-kov, od tega 60 odlagališč s statusom javne in-frastrukture. V letu 2006 je bilo na odlagališčih odpadkov, ki so javna infrastruktura, odloženih 844 tisoč ton in pol odpadkov, od tega 728 ti-soč ton komunalnih in njim podobnih odpad-kov ter 116 tisoč ton nekomunalnih odpadkov. Kot so zapisali v Statističnem uradu RS, je bila leta 2006 povprečna struktura odpadkov, odlo-ženih na odlagališčih, ki so javna infrastruktu-ra, naslednja: 82 odstotkov je bilo komunalnih odpadkov, 4 odstotki gradbenih odpadkov, od-padkov iz obdelave odpadnih voda je bilo 3 od-stotke in pol, 0,6 odstotka odpadne embalaže, 3 odstotke pa predstavljajo odpadki iz obdelave lesa in uporabe papirja. Drugih odpadkov je bilo slabih 6 odstotkov.

Zakona o divjih odlagališčih ni Posebnega zakona o divjih odlagališčih v Slove-niji nimamo. Obstaja splošen Zakon o varstvu okolja RS. V njem piše, da so divja odlagališča odpadkov posledica nepravilnega ravnanja s komunalnimi odpadki oziroma odpadki iz go-spodinjstev. Med te odpadke spadajo: kosovni odpadki, embalaža iz pločevine, stekla, plastika, kovina, hrana. Omenjenih odlagališč ne nadzira okoljski inšpektor. Spadajo namreč pod okrilje občin in njihovih nadzornih služb. Če so na divjem odlagališču drugi odpadki, gradbeni in nevarni odpadki ali gume, ukrepa državni okolj-ski inšpektor, ki poskuša ugotoviti povzročitelja. Če ga ni mogoče ugotoviti, velja načelo subsidi-arnosti – odgovornost za ravnanje z njimi pre-vzameta občina oziroma država. Po podatkih Inšpektorata RS za okolje in prostor, pod nadzor tega inšpektorata spadajo konkretni povzročite-lji odpadkov in dejavnosti, kjer odpadki nasta-jajo, ne pa tudi splošen nadzor črnih odlagališč, so leta 2007 po načelu subsidiarne odgovornosti odredili odstranitev odpadkov, kot so gume, az-bestni odpadki neznanega povzročitelja v šestih primerih ter v dveh v tem letu. Višino kazni za kršitve v zvezi s komunalnimi odpadki določa-jo predpisi lokalnih skupnosti. Višino kazni za nepravilno ravnanje z odpadki iz različnih de-javnosti pa določa Zakon o varstvu okolja in nekateri specialni predpisi za posamezne vrste odpadkov. »Zakon o varstvu okolja za take krši-tve določa globo v višini 6.259 evrov za pravno in 1877 evrov za odgovorno osebo pravne osebe. Za fizične osebe je določena globa 625 evrov,« so pojasnili na Inšpektoratu RS za okolje in prostor ter izpostavili, da kazenski zakonik nepravilno ravnanje z odpadki, ki ogroža življenje ali zdrav-je večjega števila ljudi ali povzroči nevarnost za delno ali popolno škodo okolja, opredeljuje kot kaznivo dejanje. Sicer pa o ravnanju z odpadki govori tudi Nacionalni program varstva okolja iz leta 1999. Ta je uveljavitev sodobnih oblik rav-nanja z odpadki opredelil kot enega prednostnih ciljev, vsebinsko pa je povzel načelne cilje in ukrepe strateških usmeritev. Vendar konkretne-je o divjih odlagališčih odpadkov ne govori.

Še najbolj konkreten dokument, ki sicer izha-ja iz Nacionalnega programa varstva okolja, je

Matjaž Primc, Pangea – Društvo za varovanje okolja Koper»Problem divjih odlagališč odpadkov se v slovenski Istri žal stopnjuje. Opažamo, da na-stajajo nova in se širijo stara. Velika težava je odlaganje raznega gradbenega materiala, ki zaradi sestave po mnenju ljudi – zanje je to samo predelan kamen – spada v naravo. Po-leg tega je v dolini Dragonje nastala deponija ostankov izkopavanj za temelje številnih gra-denj na Obali. Z zemljo so praktično zasuli del pritoka Dragonje in s tem popolnoma spre-menili krajino. V osrčju bodočega krajinskega parka Dragonja pa nastajajo črne deponije, kjer posamezniki na svojih zemljiščih dovolijo odlaganje raznega materiala, saj je to kratko-ročno donosen posel. Žal se absurdna situacija v dolini Dragonje, s tem ko je območje prak-tično brez inšpekcijskega nadzora in zaščite, samo še stopnjuje. Mestna občina Koper je skupaj s piransko občino Ministrstvu za oko-lje RS že na začetku lanskega leta predlagala zaščito omenjenega območja v obliki parka, vendar do leta 2010 ni pričakovati bistvenih sprememb. Kaj pa sanacija obstoječih divjih odlagališč? Sanacije so drage in počasne. Nji-hov potek in uspešnost pa sta večinoma odvi-sna od lokalnega prebivalstva. Zgodilo se je že, da je bil zagotovljen denar za sanacijo, pa med domačini ni bilo dovolj iniciative. Menim, da Komunala Koper in druge komunalne službe na Obali ponujajo dovolj podpore in infor-macij, da se lahko vsak reši nepotrebnih od-padkov po primerni ceni in ne škodi okolju. Mi smo to izkoristili in doslej sanirali sedem divjih odlagališč odpadkov.«

Kot kaže, je Mestna občina Koper ena red-kih slovenskih občin, ki se je sistematično lotila odkrivanja divjih odlagališč odpadkov, njihovega spremljanja in saniranja. Občinski inšpektorat, kot so pojasnili v kabinetu ko-prskega župana, se vsako leto v sodelovanju s Komunalo Koper odpravi na ogled najbolj problematičnih divjih odlagališč odpadkov v občini. Velja dogovor, da se k sanaciji pristo-pi v tistih primerih, kjer je mogoče pozneje s

postavitvijo fizičnih ovir, denimo prekopom, postavitvijo signalnih količkov, preprečiti ponovno odlaganje odpadkov. Po sanaciji pa aktivnost še ni končana. Vse vpletene strani, občina, Komunala Koper in občani, mora-jo narediti vse, da do nadaljnjih kršitev ne bi več prihajalo. V okviru finančnih zmožnost v Mestni občini Koper tako vsako leto poskrbijo za sanacijo od sedem do deset odlagališč div-jih odpadkov. Za to namenijo okrog 40 tisoč evrov. Sicer pa gre tudi na območju Mestne občine Koper v glavnem, število teh prime-rov nekoliko upada, za komunalne odpadke ter odpadni gradbeni material. Sestavili so tudi prioritetni seznam sanacije. Ta je nujno potrebna v 50 primerih, potrebna v 95 in ne-potrebna v 31 primerih. Dokaz za bolj sistematičen pristop k reševanju okoljskega problema divjih odlagališč odpad-kov v Mestni občini Koper je tudi uvedba sple-tne GIS aplikacije DIVO/JV. Ta je na občinski spletni strani, uvedena pa je bila spomladi leta 2007. Namenjena je občankam in obča-nom, ki želijo sodelovati pri evidentiranju še neodkritih divjih odlagališč in prikazuje vsa že evidentirana in potrjena divja odlagališča v občini. Omogoča tudi vnos podatkov v Ka-taster divjih odlagališč v MOK. Ker se sple-tna aplikacija GIS uporablja šele eno leto, še ni mogoče podati podrobnejše ocene o njeni učinkovitosti in koristnosti. V MOK pa zatrju-jejo, da je odziv občanov za zdaj zadovoljiv.«

V Kopru se je izkazala PangeaNa pobudo Urada za okolje in prostor Mestne občine Koper je Pangea – Društvo za varovanje okolja Koper leta 2004 izpeljalo projekt popisa divjih odlagališč odpadkov na območju predlaga-nega Krajinskega parka Dragonja. Projekt je potekal v treh fazah. Najprej so izdali posebno infor-mativno zloženko in o namenu projekta seznanili lokalne skupnosti. V drugi fazi so identificirali divja odlagališča na terenu, popisali značilnosti ter določili koordinate posameznih divjih odla-gališč odpadkov. V tretji fazi so bile na vrsti analize pridobljenih podatkov, sestava prioritetnega seznama za sanacijo divjih odlagališč ter predlog sanacijskega načrta do leta 2010. Pangea je bila na terenu aktivna od aprila do decembra 2004 in v tem času na območju predlagane-ga Krajinskega parka Dragonja ocenila, da je vseh divjih odlagališč odpadkov 110, od tega so 4 kri-tična. Velika so do 3000 kvadratnih metrov in več. Po grobih ocenah naj bi jih bilo danes še več.

»Operativni program odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgra-dljivih odpadkov«, ki je bil sprejet in noveliran 27. marca 2008 s sklepom vlade. Na strani 31 piše: »Poseben primer predstavljajo tudi obsto-ječa in stalno nastajajoča nelegalna odlagališča. V primerjavi s preteklimi leti, ko je bilo sani-ranih že precej črnih odlagališč, gre v glavnem za večja odlagališča inertnih (predvsem gradbe-nih) odpadkov, pojavljajo pa se tudi posamezne

lokacije z nenevarnimi odpadki. Evidentiranje ''črnih odlagališč'' bo treba pozneje še posebej opredeliti (vzpostavitev in vodenje evidence, določiti nosilce projekta ...), enako velja tudi za ukrepanje in sistematično odpravo posledic čr-nih odlagališč.«Podobne usmeritve so predlagali tudi na Agen-ciji Republike Slovenije za okolje in prostor, ven-dar pravno to področje ravnanja z odpadki osta-ja zelo slabo urejeno. Več lahko, so prepričani na

EOL-38-april-April-0840 Odlagališča

ARSO, vsi skupaj pričakujemo od spremembe zakona o varstvu okolja, ki naj bi bil v kratkem pripravljen in obravnavan v parlamentu.

Ker ni ustreznih pravnih podlag in ker se na na-cionalnem nivoju nihče sistematično ne ukvarja z nelegalnimi odlagališči, torej jih ne odkriva, evidentira in ne daje smernic, kako jih odpra-viti, tudi ni podatka, koliko takih odlagališč kazi podobo slovenskega naravnega okolja. Po nekaterih ocenah bi lahko divjih odlagališč od-padkov pri nas našteli tudi od 50 do 60 tisoč. Bolj kot problem države so divja odlagališča problem lokalnih skupnosti. Te pa se z njim spoprijemajo različno.

Vsako mesto s svojim receptomOdkrivanja in analize divjih odlagališč odpad-kov na območju Ljubljane so se lotili na Geo-grafskem inštitutu Antona Melika v Ljubljani. Dr. Aleš Smrekar, vodja Oddelka za varstvo

nega izvora, 19 odstotkov primarnih odpadkov, 11 odstotkov je komunalnih in 2 odstotka in-dustrijskih odpadkov. Smrekar še piše, da je več kot tretjina divjih odlagališč polno aktivnih, kar pomeni, da je še vedno zelo dejavno dovažanje odpadnega materiala. Meni tudi, da bo sčasoma treba sanirati vsa divja odlagališča odpadkov, vendar tega ni mogoče kmalu narediti.

Na Mestni občini Celje so povedali, da name-sto o divjih odlagališčih govorijo o »ekscesnih dogodkih«. Nekaj teh je, kot je pojasnil Vinko Andoljšek s celjskega občinskega inšpektorata, stalnih, denimo na Teharjah v bližini grobišča povojnim žrtvam, na začetku Pelikanove poti v Zagradu, pri kamnolomu Pečovnik in v okolici Svinjskega sejma. Andoljšek ocenjuje, da se je stanje na tem področju bistveno izboljšalo. To pripisuje ukrepom, kakršni so urejen odvoz od-padkov, možnost brezplačnega odvoza v Regio-nalni center za ravnanje z odpadki in organizi-

sejem ob t. i. Kidričevi cesti, v Gorici pri Šmar-tnem, pri avtobusnem obračališču na Lopati, v gozdu ob cesti Lopata–Šmartno v Rožni dolini, na Kukovčevi žagi in ob cesti Lopata–Galicija. In za kakšne odpadke gre? Bela tehnika, gume, plastični material, deli avtomobilov, gradbeni material, azbestne plošče, straniščne školjke, žimnice, ostanki računalnikov, ostanki barv …Osnovnošolci so svoje ugotovitve posredovali celjskemu županu in drugim pristojnim služ-bam, z njimi pa so seznanili tudi Mestni svet Mestne občine Celje.

V štajerski prestolnici čistijo sproti V kabinetu Franca Kanglerja, župana Mestne občine Maribor, so zagotovili, da podatkov o divjih odlagališčih odpadkov v občini nimajo, ker vsako odkrito tako odlagališče takoj očisti-jo in prostor sanirajo. »Število divjih odlagališč v zadnjem času niha. Pred časom se je število zmanjševalo, v zadnjem času pa se je povečalo

Vir: SI-STAT, Statistični urad Republike Slovenije, 2007Vir: Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2006; SI-STAT, Stati-stični urad Republike Slovenije, 2006; Municipal waste generated, EUROSTAT, 2007

Količina komunalnih odpadkov na prebivalca v Sloveniji in EU-27 iz Kazalci okolja v Sloveniji

Struktura odloženih odpadkov na odlagališčih, ki so javna infrastruktura iz Kazalci okolja v Sloveniji

okolja, je celo napisal knjigo z naslovom »Divja odlagališča odpadkov na območju Ljubljane«. V njej, izšla je lani, med drugim piše: »Dozdaj-šnje študije o divjih odlagališčih odpadkov na Ljubljanskem polju, Iškem vršaju in območjih lokalnih vodnih virov v Mestni občini Ljublja-na so pokazale, da je na območjih, pomembnih za vodno oskrbo slovenske prestolnice, velika količina odpadkov. Na obravnavanih vodovar-stvenih območjih smo našli in preučili kar 1586 divjih odlagališč odpadkov, od tega na Ljubljan-skem polju 1445, na Iškem vršaju 104 in na območjih lokalnih vodnih virov 37. Samo na Jarškem produ na levem bregu Save kot najbolj problematičnem območju jih je 151.« Smrekar s sodelavci je še ugotovil, da je skupna površi-na divjih odlagališč na omenjenih območjih 128.056 kvadratnih metrov, prostornina od-padkov pa 220.071 kubičnih metrov. Povprečno odlagališče meri slabih 81 kvadratnih metrov in ima skoraj 139 kubičnih metrov odpadnega ma-teriala. Analiza posameznih divjih odlagališč je pokazala, da je 67 odstotkov odpadkov gradbe-

rane akcije zbiranja velikih kosovnih odpadkov. Tako kot v drugih slovenskih občinah nadzor nad takimi posegi v prostor izvajata občinsko redarstvo in pristojni občinski inšpektor. Če in-špektor odkrije povzročitelja, mora ta odpadke odstraniti. Če kršitelj ni znan, opravijo čiščenje Javne naprave. Na leto je njihova intervenci-ja potrebna v kakšnih 120 primerih. Če gre za odlagališča na privatnih zemljiščih, prevzame zadevo državni inšpektor. Če lastnik zemljišča ne prijavi sam divjega odlagališča, je za to odgo-voren in dolžan plačati globo.

Podrobneje so divja odlagališča v Mestni ob-čini Celje marca letos opisali in odkrili učenci 5. b-razreda Osnovne šole Lava. Pod vodstvom razrednika Aleksandra Špeca so se pridružili vseslovenski okoljski akciji »Očistimo Slovenijo nevarnih odpadkov«. Z anketo so sestavili se-znam črnih odlagališč odpadkov, jih poiskali, fotografirali in ocenili vrsto in količine odpad-kov. V svojih ugotovitvah so navedli naslednja črna odlagališča: kamnolom Pečovnik, Svinjski

predvsem zaradi azbestnih plošč. Slednje na-mreč ljudje odlagajo na divjem odlagališču, da se izognejo stroškom, ki bi jih morali plačati, če bi plošče odložili na za to predvidenem mestu,« je o divjih odlagališčih odpadkov v Mestni ob-čini Maribor (MOM) zapisala Alenka Šurlan iz službe za stike z javnostjo MOM ter dodala, da so odlagališča manjšega obsega, od sedem do osem kubičnih metrov. Med odpadki prevla-dujejo kosovni odpadki, denimo bela tehnika, staro pohištvo, avtomobilske pnevmatike in azbestne plošče. Tako kot drugod tudi na ob-močju mariborske mestne občine skuša inšpek-cijska služba v skladu z Odlokom o ravnanju z odpadki MOM ob odkritju divjega odlagališča najprej ugotoviti, kdo je povzročitelj. Nato pod-jetje Snaga poskrbi za čiščenje odlagališča. Ker povzročitelj pogosto ni odkrit, stroške saniranja nosi občina. To torej pomeni, da nevestnost in malomarnost nekaterih ljudi plačujejo vsi obča-ni. Na leto sicer v Mestni občini Maribor odpra-vijo od 30 do 50 divjih odlagališč odpadkov.

EOL-38-april-April-08 41Odlagališča

Milenko Roš, Kemijski inštitut RS»Problem divjih odlagališč odpadkov pri nas je velik, saj jih odkrivamo za vsakim vogalom, predvsem pa ob bregovih rek in potokov. Sle-herno divje odlagališče negativno vpliva na oko-lje, predvsem zaradi izluževanja z vodo. Izlužki končajo ali v rekah, potokih ali pa podtalnici. V drugih evropskih državah tak problem rešujejo s kontrolo, kaznovanjem in izobraževanjem. Pri nas bi bilo treba divja odlagališča sanirati, vzpo-redno pa poostriti nadzor in kršitelje kaznovati. Uvesti bi bilo treba tudi stalno izobraževanje na vseh nivojih, torej v šolah in medijih. Ljudi je treba ozavestiti tako, da se jim prikažejo nega-tivni vplivi divjega odlaganja. Samo kaznovalna politika ni dovolj.«

Veliko odpadkov, veliko delaNa Ministrstvu za okolje in prostor RS se stri-njajo, da poseben primer predstavljajo obstoje-ča in stalno nastajajoča nelegalna odlagališča. Tudi na Agenciji Republike Slovenije za okolje in prostor opozarjajo na problem nelegalnih odlagališč odpadkov ter izpostavljajo pomen čim prejšnje pravne ureditve tega okoljskega problema. Ker gre za večplastno problematiko, bo to zagotovo premalo. Treba bo dodati vsaj še učinkovite ekonomske ukrepe in, kar je najpo-membnejše, poskrbeti za ozaveščenost vsakega posameznika ter spremeniti njegov odnos do odpadkov ter ravnanja z njimi. Toliko bolj pre-seneča, da prav za okoljsko ozaveščanje pravilo-ma zmanjka sredstev.

Illegal dumps

No One Knows how Many there Are...

We know about the legitimate waste disposal si-tes. There are 83 of these in Slovenia according to the latest data from the Ministry of the Envi-ronment and Spatial Planning. However, no one knows about the illegal, rogue dumps. That by far does not mean that none of these exist, and that they do not smear the still relatively pristine natu-ral environment in Slovenia. If you take a better look around on your way to work, to the shop, to the city or on your weekend family trip, you will surely notice the problem. Large pieces of house-hold appliances, car tyres, plastic packaging... all of this spoils the natural environment and pollu-tes the soil and the groundwater. The fact is, and this is confirmed by experts, that there is virtually

no legislation dealing with rogue dumps. The ju-risdiction is divided and control is therefore less effective. There is no register or other official re-cord on how many dumps of this kind there are and municipalities that keep these registers and records are few and far between. The perpetrators usually remain unknown and unpunished for the environmental mess they make, although the Penal Code prescribes penalties for such actions. Therefore, we see that everything is lacking and action is badly needed because rogue dumps are a reality in Slovenia. Not only that, there are be-tween 50 and 60 thousand of them according to some estimates. That should be enough to justify a systematic approach to the solution of this envi-ronmental problem.

The most concrete document that is published by the National Environmental Protection Program-me is the amended “Operational programme for waste disposal with the aim of reducing the amo-unts of biodegradable waste disposed of ” adopted

by the government on March 2008. Page 31 reads: “A special issue is also the existing and constantly appearing illegal dumps. In contrast with previo-us years, when many rogue dumps were cleared, in most cases dealing with large dumps of inert (mainly construction waste) material, and some locations with non-hazardous materials are also appearing. The details for the recording of “rogue dumps” will have to be determined at a later date (setting up and handling of the register, appoint-ment of the project holders, etc.), and the same goes for the handling and systematic repair of the damage caused by illegal dumps.”Similar guidelines were also suggested by the Environmental Agency of the Republic of Slove-nia (ARSO), but the area of waste management remains rather poorly regulated. At ARSO they believe we can expect more from the amendments to the Environment Protection Act, which should be prepared and should undergo a reading in par-liament shortly.

... ima na področju ravnanja s papirnimi odpadki dolgo-letno tradicijo, saj smo na slovenskem tržišču prisotni že 35 let in smo daleč največji v tej dejavnosti, saj zberemo preko 60.000 ton vseh vrst odpadnih surovin letno.

... poleg zbiranja in predelave vseh vrst odpadnih surovin se podjetje ukvarja tudi s prodajo pisarniškega materiala in papirno higienske konfekcije.

Zbiranje in odkup vseh odpadnih surovinTel.: 01 / 548 49 31

Informacije in naročilo - trgovinaE-pošta: trgovina@papir-servis.siTel.: 01 / 548 49 41 ali 01 / 548 49 42

Papir servis, d.d., LjubljanaPod ježami 3, 1000 Ljubljana

www.papir-servis.si

42 TRg OdPAdNe EMBALAžE

EOL-38-april-April-08Odpadna embalaža

Podatki so zbrani, sheme merijo rezultate

Kaj se je lani dogajalo na trgu odpadne embalaže? Na odru so trije igralci: Slopak, Interseroh in ZEOS kot specializirana shema. Dinosova družba Ekodin še ni zaživela. Vse sheme smo v anketi povprašali, ali je na trgu več reda in kako se približujemo ciljem iz direktive o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Vendar smo želeli, da verigo odnosov znotraj shem ocenijo tudi tisti, ki so ali niso zadovoljni s tem, kar se dogaja na trgu odpadne embalaže. Kot kaže, embalažna okoljska politika Slovenije potrebuje nekaj sprememb.

Koliko zavezancev je bilo vključenih v vašo shemo v letu 2007, koliko embalaže so dali na trg v letu 2007 in kakšen je trend glede na prejšnja leta?

Tonja Stražiščar, Slopak: V letu 2007 (na dan 31. 12. 2007) je bilo v sistem družbe Slopak vključenih 1.583 zavezancev, ki so dali na trg 172.830,63 tone embalaže. Vsekakor smo veseli, da nam je uspelo obdržati tržni delež.

Mateja Mikec, Interseroh: V sistem ravnanja z odpadno embalažo družbe INTERSEROH je vključenih 197 zavezancev po uredbi, od tega je 120 zavezancev preneslo na našo družbo svoje obveznosti ravnanja z odpa-dno embalažo po 26. členu in 77 zavezancev po 26. členu in po 34. členu.

Poleg tega, v skladu s prakso v tujini, plačuje stro-ške zavezancev za ravnanje z odpadno embalažo v Sloveniji 145 njihovih dobaviteljev iz tujine.

V sistem ravnanja z odpadno embalažo družbe INTERSEROH je bilo ob koncu leta 2007 vklju-čenih 18.944 ton embalaže, količina se je, glede na leto 2006, skoraj podvojila (2006: 9.691 ton). V skladu z že sklenjenimi pogodbami je za leto 2008 v sistem ravnanja z odpadno embalažo družbe INTERSEROH vključenih okoli 25.000 ton embalaže.

Emil Šehič, Zeos:V letu 2007 je bilo v shemo ZEOS vključenih 135 zavezancev za ravnanje z odpadno električ-no in elektronsko opremo (EE-opremo). Ti so na trg Republike Slovenije dali prek 21.000 ton EE-opreme. Po podatkih iz leta 2006 je bilo v letu 2007 dano na trg Republike Slovenije neko-liko več EE-opreme, so pa razlike v posameznih skupinah. Več je opreme na področju zabavne opreme in računalništva, nekoliko manj pa za velike gospodinjske aparate. Vsekakor se proda-ja EE-opreme povečuje.

Koliko odstotkov odpadne embalaže se je glede na celotno zbrano odpadno embalažo predelalo? Kaj kažejo podatki za posamezno vrsto embalažnega materiala?

Tona Stražiščar, Slopak: Predelali smo 87,75 odstotka celotne količine zbrane embalaže, skupaj s tisto, ki še čaka na pre-delavo, pa bo ta delež znašal okoli 95 odstotkov.

Mateja Mikec, Interseroh: V letu 2007 je bilo zbrane 11.429 ton odpadne embalaže, kar pomeni 60 odstotkov vse embala-že, dane na trg. V 89 odstotkih je bila izvedena snovna predelava, v 9 odstotkih energetska pre-delava in v 0,4 odstotka ponovna uporaba.

Za del embalaže smo zagotovili predelavo sami (predvsem za odpadno embalažo, ki smo jo prevzeli od komunalnih podjetij), za preostalo odpadno embalažo pa so, po pogodbi, zagotovi-

EOL-38-april-April-08 43TRg OdPAdNe EMBALAžE

Odpadna embalaža

li predelavo naši podizvajalci, zbiralci v našem sistemu.

Po posameznih materialih so bili doseženi na-slednji deleži: embalaža iz papirja: 70 odstot-kov; embalaža iz plastike: 48 odstotkov; emba-laža iz lesa: 49 odstotkov; kovinska embalaža: 66 odstotkov; embalaža iz stekla: 266 odstotkov (prevzeli in predelali smo več embalaže, kot je vključene v naš sistem).

Emil Šehič, Zeos:Zavezanci, vključeni v skupno shemo ZEOS, so v letu 2007 zbrali 3.262 ton OEEO, od tega dobro tretjino hladilno-zamrzovalnih aparatov, četrtino velikih gospodinjskih aparatov, petino televizorjev in monitorjev, desetino malih go-spodinjskih aparatov in sijalk. Vsa zbrana OEEO je bila ustrezno obdelana v centrih za obdelavo v Republiki Sloveniji in v tu-jini. Pri tem so bile upoštevane vse zahteve, ki jih nalaga zakonodaja. Dosežene so bile stopnje pre-delave od 65 do 96 odstotkov. To pomeni, da je bil izredno velik del zbrane OEEO ponovno pre-delan in uporabljen pri izdelavi novih izdelkov.Še posebno smo bili pozorni in dosledni pri ob-delavi in nadaljnji predelavi odpadnih hladilno-zamrzovalnih aparatov, televizorjev, monitor-jev in plinskih sijalk. Te skupine odpadkov so namreč med bolj obremenjujočimi za okolje in

varstvo ljudi. Glede na dejstvo, da v Sloveniji ni ustreznih tehnologij predelave takih odpadkov, smo predelavo zagotovili prek akreditiranih in notificiranih podjetij v Nemčiji.

Tematska strategija Evropske unije za predelavo in recikliranje odpadkov zahteva, da se države še bolj osredinijo na zmanjšanje nastajanja odpadkov s celostnim presojanjem vplivov na okolje v življenjskih ciklih izdelkov. Opozarja na možnosti postopnega prehajanja s proizvodnih tokov na materialne tokove, na bistveno večjo podporo razvoju trga recikliranih materialov in izdelkov itd. Kaj kažejo razmere v Evropski uniji?

Tonja Stražiščar, Slopak: Ne glede na pomembnost zagotavljanja predela-ve odpadnih materialov je v Republiki Sloveniji ta trg še vedno precej majhen v primerjavi s trgi v Evropski uniji. Praksa kaže, da se bo morala Slovenija aktivno vključiti na ta trg, kjer zaradi majhnih količin nikoli ne bo pomemben akter. Možnosti se ji odpirajo pri izboljšanju priprave odpadnih materialov za predelavo, kar bistveno vpliva na njihove cene na evropskem trgu. To pomeni, da mora Slovenija tudi v skladu s te-matskimi strategijami Evropske unije čim več energije in sredstev vložiti v čim zgodnejše lo-

čevanje in nadaljnje sortiranje odpadkov.

Mateja Mikec, Interseroh:Glede na način izvajanja direktive o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo so v Evropi dr-žave v glavnem razvrščene v dve skupini. Prva skupina držav šele vzpostavlja verodo-stojen nadzor nad masnimi tokovi odpadne embalaže in pospešuje izvajanje zakonodaje, ki preprečuje njeno odlaganje. V to skupino se uvrščajo vse nove članice Evropske unije, tudi Slovenija, med starimi pa predvsem Italija. Ne-katere od teh držav izvajajo direktivo bolj ali manj na formalni ravni. Druga skupina držav ima že uveden učinkovit nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo, odlaganje odpadne embalaže ni dovoljeno in se ne izvaja. Take države se bližajo 100-odstotni predelavi. Kot naslednjo stopnjo razvoja em-balažnega sistema pa uvajajo sisteme povratne embalaže, biorazgradljive embalaže itd.

Emil Šehič, Zeos:Nedvomno je, da se slovensko gospodarstvo ve-dno bolj zaveda pomembnosti materialov, ki jih podjetja vgrajujejo v svoje izdelke tudi z vidika reciklabilnosti. Na eni strani je mogoče z upora-bo reciklirnih materialov znižati stroške izdelka, na drugi strani pa se zmanjšuje delež materialov, ki se odlagajo na deponijah. S tem se znižujejo stroški ravnanja z odpadno EE-opremo.Velikokrat so te rešitve pogojene z investicijami v nove tehnologije, te pa so ekonomsko upra-vičene glede na zadostnost obsega oziroma ko-ličin materialov. Trenutno so količine dostikrat premajhne, zato do takih investicij ne pride. Vsekakor zato velja razmišljati o načinu stimu-liranja takih proizvajalcev in o ustreznem nad-zoru materialnih tokov odpadne EE-opreme. Precejšen del takih odpadkov (okoli 70 odstot-kov) še vedno konča med mešanimi komunal-nimi odpadki ali pa so neustrezno obdelani.

Kje potrebuje embalažna okoljska politika Slovenije nove spodbude?

Tonja Stražiščar, Slopak:Po našem mnenju je embalažna politika Repu-

prom

ocija

INTERSEROH d.o.o., BrnËiËeva ulica 45, 1231 Ljubljana-»rnuËetel.: 01 560 91 55, GSM 031 333 155matej.hribar@interseroh.com, www.interseroh.si

Odvrzite brEme vElikih strOπkov!INTERSEROH - skupna shema ravnanja z odpadno elektriËno in elektronsko opremo

Mateja MikecTonja Stražiščar Emil Šehič

EOL-38-april-April-0844 Odpadna embalaža

blike Slovenije na dobri poti, da doseže vse po-stavljene cilje, kar kažejo tudi podatki poslova-nja družbe Slopak v preteklih letih. Nujno pa bi bilo preprečiti nadaljnje drobljenje trga zadev-nih storitev in minimalizirati administrativne obremenitve zavezancev. Ponovno spreminjanje zakonodaje gotovo ne bi bilo produktivno, za večjo učinkovitost obstoječih sistemov pa bi bilo nujno sprejeti vse akte, predvidene v uredbi.

Mateja Mikec, Interseroh: Embalažna okoljska politika potrebuje nekaj več reda. Sistem je dokaj dobro postavljen, manjka-jo pa nekateri izvedbeni akti, ki bi preprečili manipulacije. Poleg tega je ali šele bo težava slovenskega em-balažnega sistema, da omogoča konflikt intere-sov, predvsem pri izvajalcih/zbiralcih, in bo zato nekaterim omogočal postavljati tarife za ravna-nje z odpadno embalažo, ki ne bodo temeljile na ekonomskih izračunih. To pa bo slabilo sistem: ker bo manj denarja, bo nižja raven storitev za končne uporabnike embalaže. Embalažni sistem potrebuje v tej fazi stabilnost in urejenost, saj bo v prihodnje potrebno nare-diti še marsikaj pri zajemanju odpadne embala-že iz drobnih razpršenih virov (drobni končni uporabniki) in pri spodbujanju izvajalcev javne službe ravnanja z odpadki, da bodo z uvajanjem novih rešitev pri zbiranju odpadne embalaže iz gospodinjstev dosegali večje količine.

Emil Šehič, Zeos:Dejstvo je, da je skupna shema ZEOS vzpostavi-la proces zbiranja in ravnanja z OEEO v celoti, kljub temu pa je treba zagotoviti učinkovitejše zbiranje in obdelavo v Sloveniji. Spodbujati je treba ozaveščenje podjetij in javnosti k pravilne-mu prepuščanju OEEO, spodbujati javna pod-jetja k ustreznemu načinu zbiranja, predvsem prek zbirnih centrov, in ustvariti pogoje za obde-lavo in predelavo OEEO v Sloveniji. Tako bodo ustvarjena nova delovna mesta, materiali iz pro-cesa obdelave bodo kot pomemben vir surovin ostajali v Sloveniji, obremenitve okolja bodo niž-je, s tem pa bodo tudi stroški ravnanja z OEEO za zavezance in posledično potrošnike nižji.

Kako je v Sloveniji s podeljevanjem simbola zelena pika kot dokaz vključenosti zavezancev v sistem?

Tonja Stražiščar, Slopak:V Sloveniji je družba Slopak ekskluzivni ime-tnik licence za uporabo znaka zelena pika, ki ga lahko s pogodbo prenese na svoje pogodbene partnerje.

Mateja Mikec, Interseroh: Znak zelena pika je marketinški znak v lasti Pro Europe. Uporaba znaka v Sloveniji ne pomeni, da je embalaža vključena v sistem ravnanja z odpadno embalažo kljub razlagam, ki se poja-vljajo v javnosti. Take razlage so zavajajoče in popolnoma neresnične. V skladu z uredbo o ravnanju z embalažo in od-padno embalažo se kot dokaz vključenosti v sis-tem uporablja izjava na računu ali na dobavnici za dobavljeno blago.Znak zelena pika se v Sloveniji uporablja za kor-porativno identiteto podjetja, ki ima licenco Pro Europe in ki poskuša ta znak zlorabiti z name-nom omejevanja konkurence.

Znana odločba Urada za varstvo konkurence je ocenila, da podjetje, ki ima licenco za uporabo znaka zelena pika, tega znaka ne sme upora-biti zato, da bi onemogočalo konkurenco. Ker pa tako podjetje spodbuja uporabo znaka zele-na pika kot dokaz, da je embalaža vključena v sistem, mora urediti svoja razmerja z drugimi sistemi. Prav tako se ta znak ne sme uporabljati za nelojalno konkurenco.

Emil Šehič, Zeos:Žal je glede izpolnjevanja obveznosti ravnanja z OEEO še precej podjetij, ki svojih obveznosti ne izpolnjujejo v celoti. Podjetja se sicer zave-dajo svojih obveznosti, vendar se jim spretno izogibajo. Vsekakor bi bilo treba uskladiti in primerjati podatke, ki jih imajo državni organi, in zagotoviti enake pogoje na trgu tudi na tem področju. Dodatno pa k temu izredno pripo-morejo tudi inšpekcijski nadzori.

Kateri so največji problemi v zvezi s predelavo in reciklažo embalažnih materialov?

Tonja Stražiščar, Slopak:Največja težava je še vedno premajhna ozave-ščenost končnih uporabnikov (mednje spa-damo tudi občani) in posledično premajhna količina ločeno zbranih odpadkov. Legitimnim igralcem na trgu storitev ravnanja z odpadki pa še vedno povzroča skrbi sivi trg, saj kar nekaj izredno kakovostne embalaže ponikne neznano kam. Lepša stran te medalje je, da te količine go-tovo ne končajo na deponijah.

Mateja Mikec, Interseroh: Največji problemi so pri zagotavljanju ustrezne čistosti odpadne embalaže, še posebej v indu-striji in v storitvah (gradbeništvo). V skladu z uredbo mora končni uporabnik ustrezno iz-prazniti embalažo, tako da je omogočena njena predelava. Pri zbiranju odpadne embalažo mo-ramo posvetiti veliko prizadevanj komunikaciji s končnimi uporabniki, zato da je embalaža ob prevzemu ustrezno pripravljena. Poleg tega nastaja velik problem pri predelavi določene vrste embalaže zaradi vrste materiala, na primer lončki, ki se uporabljajo pri avtoma-tih za tople napitke. Poleg tega postaja čedalje bolj pereč problem embalaža nagrobnih sveč, za katero ni zadostne in/ali ustrezne predelave. V spremembi uredbe je ta embalaža zdaj predmet embalažnega sis-tema, toda ta rešitev ni dorečena. Ta embalaža se zaradi problematičnosti predelave ne more razvrstiti v kategorijo preostale plastične em-balaže.Poleg tega po naši presoji in razumevanju dolo-čil uredbe ni pravilno, da predelavo embalaže, čeprav po pogodbi med družbo in izvajalcem, zagotavljajo podizvajalci. Po tej uredbi ima od-govornost za ustrezno predelavo družba, ki pa, ker predelavo zagotavljajo njeni podizvajalci, izgublja dejanski nadzor nad izvajanjem pre-delave. Tak sistem v drugih državah Evropske unije, kjer sistemi ustrezno delujejo, ni običajen oziroma dovoljen. Naša družba je, v pogajanjih z izvajalci, prista-la na tak sistem, ker tako že od vsega začetka deluje največja družba za ravnanje z odpadno embalažo. Vsekakor pa bomo po posvetovanju

z Ministrstvom za okolje ta sistem v letu 2009 začeli spreminjati.

Emil Šehič, Zeos:V Sloveniji ne razpolagamo s tehnologijami za ravnanje z OEEO v celoti. Vendar se ta se-gment procesa kakovostno rešuje z izvajalci v tujini. Bolj pereč problem so količine OEEO oziroma materialni tokovi, ki nekontrolirano, brez ustrezne obdelave, končajo na odlagališčih med mešanimi komunalnimi odpadki ali pa pri podjetjih, ki niso registrirana oziroma nimajo dovoljenj za izvajanje take obdelave. Večino teh problemov je mogoče rešiti z učinkovitejšim sis-temom zbiranja od končnih potrošnikov prek zbirnih centrov javnih podjetij in prek trgovcev ter istočasno ozaveščati in spodbujati končne uporabnike k prepuščanju OEEO.

Različna mnenja o sistemu

Spremembe bodo dobrodošle

O tem, kako uspešen je sistem ravnanja z odpa-dno embalažo, mnenja niso enotna. A tisti,ki so vanj vključeni, razmišljajo o spremembah.

Kaj bi bilo treba spremeniti oziroma izboljšati v sistemu ravnanja z embalažo oziroma odpadno embalažo?

Dušan Marc, Papir servis, Ljubljana:Družba Papir servis, d. d., Ljubljana, ki je že od samega začetka delovanja nacionalnega sistema ravnanja z odpadno embalažo njegov pomemb-ni člen, je v dobrih štirih letih pridobila koristne izkušnje, in sicer ne samo na področju ravnanja z odpadno embalažo, temveč tudi pri ravnanju z drugimi specifičnimi vrstami odpadkov. Ve-seli smo, da smo danes del te »zgodbe«. To se navsezadnje kaže tudi v vedno večjem obsegu našega delovanja. V okviru sistema družbe Slopak, d. o. o., je bilo v letu 2007 tako prevzeto že okoli 29.000 ton odpadne embalaže, od tega skoraj 16.000 ton odpadne embalaže iz papirja in kartona, prek 5.300 ton odpadne embalaže iz stekla ter več kot 4.600 ton odpadne embalaže iz plastike. Za sla-bo četrtino prevzete odpadne embalaže je bila zagotovljena (snovna) predelava v Sloveniji, za dobro četrtino v drugih državah EU, za skoraj polovico prevzete odpadne embalaže pa je bila zagotovljena predelava v državah zunaj EU.

Z zanimanjem spremljamo dogajanje v zvezi s pojavom več družb za ravnanje z odpadno em-balažo. Menimo, da država pri tem ni do konca odigrala svoje vloge. Brez medsebojne uskladi-tve mehanizma prostega delovanja trga na eni strani in jasne opredelitve oziroma razmejitve obveznosti med javnimi službami in družbami za ravnanje z odpadno embalažo bomo na naci-onalnem nivoju težko dosegali zahtevane cilje.

Janez Štalec, Loška komunala, Škofja Loka:Situacija se je v zadnjih dveh letih zelo izbolj-šala in se že izboljšuje, toda nekatere stvari še manjkajo:– gradnja regijskih centrov,– izvajalcem lokalnih gospodarskih javnih

služb dovoliti zbiranje celotne embalaže in

EOL-38-april-April-08 45Odpadna embalaža

odpadne embalaže, kar je najbolj realno in racionalno,

– strog inšpekcijski nadzor nad vsebino opre-me za zbiranje ostanka odpadkov,

– kupcu je treba sporočiti, da je v ceni izdel-ka plačal tudi embalažo, in na embalaži bolj vidno in nazorno napisati, kam z embalažo. Na večini embalaže je sporočilo o reciklaži v drobnem tisku, znaki so zelo majhni, kot to sploh ne bi bilo pomembno. Vsa preostala sporočila na embalaži »preglasijo« informa-cijo o ločenem zbiranju in recikliranju em-balaže. Sporočilo o ločenem zbiranju in reci-klaži bi moralo zasesti na primer eno tretjino nalepke – podobno kot je na cigaretni škatlici sporočilo o škodljivosti kajenja. Če embalaže ne zbiramo ločeno, da bi omogočili recikla-žo, prav tako škodujemo okolju in posredno zdravju vseh živih bitij,

– cene smetarine morajo biti realne, da pokri-vajo vse stroške in s tem bo tudi odnos do vseh vrst odpadkov realnejši (vsako stvar ce-nimo toliko, kolikor nas stane),

– strošek za povzročitelje odpadkov mora biti odvisen od količine povzročenega ostanka odpadkov in

– potrebujemo več ozaveščenosti državnih in-stitucij – povzročiteljem odpadkov je treba dati nedvoumno informacijo, da je vse v eni kanti najdražje in da ni ekološko. Z vsakim izločenim odpadkom in oddajo v reciklažo se strošek končne oskrbe odpadkov zmanjša, saj je strošek odlaganja 1 kilograma odpadkov 4- do 5-krat večji od stroška reciklaže.

Jože Leskovar, Kostak, Krško:Republika Slovenije ima skladno z direktivami EU obveznost povečati količino zbrane emba-laže. S trenutno veljavnim sistemom zbiranja pa žal ne bomo dosegli zastavljenih količin. Prav tako imajo izvajalci dejavnosti ravnanja z odpadki z zbiranjem embalaže velike stroške. Ocenjujemo, da bi s pravilno razporeditvijo em-balažnine na izvajalce dejavnosti (komunale) uspeli zbrati večje količine. Na ta način bi lahko država tudi izpolnila obveznosti do institucij EU. Embalažna podjetja (družba Slopak) delno krijejo stroške pri zbiranju embalaže iz podjetij, zbrano embalažo v okviru javne službe pa mo-rajo financirati izvajalci dejavnosti sami. Oce-njujemo, da bi z večjim finančnim prispevkom in enotnim sistemom ločenega zbiranja odpad-kov (embalaže) in z večjo finančno stimulacijo s strani embalažnih podjetjih lahko hitreje dose-gli začrtane količine.

Kje se najbolj zatika pri doseganju ciljev na področju reciklaže in drugih načinov predelave?

Dušan Marc, Papir servis, Ljubljana:V družbi Papir servis, d. d., Ljubljana, ne razpo-lagamo s podatki o doseganju ciljev deležev re-cikliranja oziroma predelave odpadne embalaže na nacionalnem nivoju za leto 2007, tj. za zadnje iz obdobja, ki ga določa obstoječi nacionalni operativni program iz leta 2002. Po neuradnih odzivih družb za ravnanje z odpadno embalažo sklepamo, da ni večjih odstopanj. Morda osta-jajo težave pri doseganju zahtevanih deležev za nekatere vrste materialov, na primer steklo. Glede na to, da je spremenjena direktiva EU za obdobje do konca leta 2012 določila bistveno višje deleže, in sicer za skupne deleže reciklira-nja oziroma predelave odpadne embalaže in za deleže recikliranja za posamezne vrste materi-alov, obstaja določena bojazen, kako bomo to dosegali v prihodnje. Tudi zato ker Vlada RS še ni novelirala operativnega programa, s katerim bi, poleg dinamike po posameznih letih, dolo-čila tudi ključne ukrepe. V mislih imam pred-vsem ukrepe za preventivno delovanje, tj. glede zmanjševanja količin embalaže, dane na trg, ter ukrepe glede povišanja zbranih količin odpadne embalaže, zlasti v komunalnem sektorju.

Posebno pozorno spremljamo aktivnosti, ki jih izvaja pristojno ministrstvo glede ukrepov, ki naj bi omogočili povečanje ločeno zbrane odpa-dne embalaže v okviru ločenega zbiranja frakcij komunalnih odpadkov pri izvoru. Bojimo se, da brez natančnih predhodnih analiz in izračunov rezultati ne bodo taki, kot jih večina pričakuje, da se torej ne bo povečal izkoristek, ne da bi se povišali stroški.

Janez Štalec, Loška komunala, Škofja Loka:Dokler ni kazni, mnogi problema ne jemljejo

resno,– čeprav so cene za odlaganje odpadkov rela-

tivno visoke, še vedno ne spodbujajo dovolj k ločevanju odpadkov. V nekaterih občinah povzročitelji tudi niso obveščeni, da se z loče-vanjem odpadkov stroški za odpadke zmanj-šujejo,

– inšpekcijskega nadzora nad vsebino zabojni-ka za zbiranje ostanka odpadkov še ni,

– nekaj embalaže pristane med odpadnimi su-rovinami, ker je tržno zanimivo in ni zajeto v odpadno embalažo.

Jože Leskovar, Kostak, Krško:Neenotni sistemi, slabe finančne stimulacije za zbiranje embalaže in pomanjkanje ustreznih objektov so glavne ovire pri doseganju koli-činskih in kakovostnih ciljev zbrane embalaže. Redko katera lokalna skupnost ima možnost, s tem pa tudi izvajalec dejavnosti ravnanja z od-padki, da na objektih v posameznih občinah ustrezno ravna z embalažo. Pritiski javnosti (nimby efekt) in pa neustrezni razvojni projekti na področju ravnanja z odpadki ne omogočajo ustreznih načinov zbiranja in obdelave. Dokler ne bodo posamezni občinski izvajalci dejavno-sti ravnanja z odpadki (komunalna podjetja) imeli možnost ustreznega kvalitetnega zbiranja, obdelave in predelave embalaže ter ustrezne finančne stimulacije, bo sistem neučinkovit. S postavitvijo večjega števila zbiralnic (ekoloških otokov) in izgradnjo več zbirnih centrov bi se količina ločeno zbrane embalaže vsekakor po-večala.

Ali so med shemami, zavezanci in komunalnimi podjetji vzpostavljeni odnosi, ki spodbujajo učinkovito izvajanje direktive o ravnanju z odpadno embalažo?

Dušan Marc, Papir servis, Ljubljana: Z vzpostavljenimi odnosi med ključnimi akter-ji, in mednje spadamo tudi mi, so postavljena dobra izhodišča za naprej. Prepričan sem, da bo tudi v prihodnje ključni problem predstavljala delitev odgovornosti in s tem stroškov glede ravnanja z odpadno embalažo. Hoteli ali ne, še vedno splošna načela trajnostnega razvoja bo treba prilagoditi realnosti in jih operacionalizi-rati. Znanja je dovolj.

Janez Štalec, Loška komunala, Škofja Loka:Vzpostavljeni odnosi so zadovoljivi. Povemo lahko, da pri nas zdajšnje cene za transport zbrane odpadne embalaže od zbirnega centra do prevzemnika pokrivajo dobro polovico de-janskih realnih stroškov. Postavljeni smo pred dejstvo, saj družba za ravnanje z embalažo pravi, da ne more dati več, kot znaša cena. Ob tem naj povemo, da ne gre za stokanje zaradi prenizkih cen in da je naše izvajanje storitev kar najracio-nalnejše, kar se tiče stroškov, in da izpolnjujemo celotno veljavno zakonodajo na vseh področjih (varstvo okolja, varnost in zdravje pri delu, ce-stnoprometni predpisi …).

Jože Leskovar, Kostak, Krško:Med zavezanci (embalažerji) in komunalnimi podjetji ni neposrednega odnosa, temveč zgolj posredni, preko embalažnega podjetje (družbe Slopak), katerega solastniki so največja embala-žna podjetja v Sloveniji. Slopak direktno vzpod-buja ločeno zbiranje embalaže in na nekaterih projektih tudi medsebojno sodelujemo, vendar je medsebojnega sodelovanja za izvedbo kva-litetnega sistema zbiranja embalaže premalo. Učinkovito izvajanje direktive o ravnanju z od-padno embalažo bo mogoče samo z ustreznim sodelovanjem med povzročitelji, zbiralci, emba-lažnim podjetjem in embalažerji, vendar ne na do sedaj uveljavljen način, temveč na transpa-rentni način, s pravično razdelitvijo prihodkov in stroškov.

Janez ŠtalecDušan Marc Jože Leskovar

EOL-38-april-April-0846 Novosti

V letu 2007 je družba zbirala odpadno električno in elektronsko opremo od končnih uporabnikov in distributerjev in31. 3. 08 tudi poročala pristojnim organom. V letu 2008 bo družba največ pozornosti namenila sodelovanju z izvajalcijavnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki.

Glede na pozitivne izkušnje pri sodelovanju z družbo, o katerih poročajo njeni zavezanci, je v letu 2008 moč pričakovati,da jim bo Slopak ponudil še več storitev na področju zagotavljanja predpisov ravnanja z odpadki.

Slopaksklepa

pogodbe zaodpadno

električno inelektronsko

opremo

V letu 2007 je družba Slopak razširila dejavnost na zagotavljanjepredpisanega ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo.V oktobru lani je bil načrt, katerega nosilec je družba Slopak, vpi-san v Evidenco načrtov in skupnih načrtov ravnanja z električnoin elektronsko opremo.

Družba Slopak je že pred vpisom omenjenega načrta operativnopristopila k vzpostavljanju sistema ravnanja z odpadno električnoin elektronsko opremo. Sklenjene so bile pogodbe s predelovalciin dogovori z zbirnimi centri ter javnimi komunalnimi podjetji gledezbiranja in prevzemanja odpadne električne in elektronske opreme.

Skladno z določili Uredbe o ravnanju z odpadno električno in elek-tronsko opremo je družba dobila možnost takoj začeti z operativnimizvajanjem obveznosti, opredeljenih v Uredbi za vse zavezance,vključene v shemo družbe.

Vodovodna 100, 1000 LjubljanaTelefon: 01 56 00 250, e-pošta: slopak@slopak.sipr

omoc

ija

EOL-38-april-April-08 47Novosti

Poslovne priložnosti na tujih trgih

� Angleško podjetje povprašuje popapirnatih kozarcih za vroče in hladnetekočine s pripadajočimi plastičnimipokrovčki.

Več informacij: www.izvoznookno.si,rubrika Poslovne priložnosti.

Informacije za izvoznike

Sejmi v tujini

� New York, ZDA - The Eastern Packaging Exposition - EastPack,03.06.2008 - 05.06.2008

� Bologna, Italija - MECFORPACK- Packaging Machinery Exhibition and Conference,05.06.2008 - 06.06.2008

� Sao Paulo, Brazilija - International Fair of Packaging and Processes for the Food and Beverage Industries - Fispal Technologia, 03.06.2008 - 06.06.2008

� Moskva, Rusija - International Specialized Exhibition for the Packaging Industry – ROSUPAK, 24.06.2008 - 27.06.2008

Več informacij: www.izvoznookno.si, rubrika Izvoznikov imenik, Sejmi.

Obvestila na Izvoznem oknu

V Uradnem listu EU, serija L, št. 76 z dne19.3.2008, je bila objavljena UredbaSveta (ES) št. 249/2008 z dne 17. marca2008 o spremembi Uredbe (ES) št.1425/2006 o uvedbi dokončneprotidampinške dajatve na uvoz nekaterihvreč in vrečk iz plastičnih mas s poreklomiz Ljudske republike Kitajske in Tajske.

Zadevni izdelek so vreče in vrečke izplastičnih mas, ki vsebujejo najmanj 20mas. % polietilena, katerih debelina plastine presega 100 mikrometrov, s poreklomiz Ljudske republike Kitajske, ki setrenutno uvršča pod oznake KN ex 392321 00, ex 3923 29 10 in ex 3923 2990 (oznake TARIC 3923 21 00 20, 392329 10 20 in 3923 29 90 20).

Za kitajskega izvoznika proizvajalcaXinhui Alida Polythene Limited se gledena rezultate preiskave zdi primernospremeniti protidampinško dajatev, ki seuporablja za uvoz zadevnega izdelka z8,4% na 4,3%.

Več informacij:http://www.izvoznookno.si/mednarodno_trgovanje/obvestilo/?id=2008031915021252

Pomoč slovenskim podjetjem pri iskanju poslovnih partnerjev na Kitajskem -ogled specializiranih sejmov v Šanghaju s strani PSG

Šanghaj je največji kitajski komercialni center in ima kot tak tudi šest velikihmednarodnih sejmišč. Na njih je letno organiziranih več sto sejmov in razstav.

Ogled ali razstavljanje na specializiranem sejmu je običajno najboljša predstavitevoz. informacija za slovenska mala ali srednje velika podjetja, ki želijo vstopiti na novotržišče. Žal pa je tak pristop tako časovno kot tudi cenovno zahteven, zato si ga vsakopodjetje poslovno ne more privoščiti.

Predstavništvo slovenskega gospodarstva (PSG) v Šanghaju vam pomaga tako, da:� namesto vas obišče dogovorjeni sejem in dobi prvi vtis o razstavljavcih;� nabavi in vam pošlje sejemski katalog;� po vašem navodilu obišče nekaj izbranih razstavljavcev;� na sejmu opravi poslovni razgovor s vašim poslovnim partnerjem.

Obisk sejma v Šanghaju bo vodja PSG opravil brezplačno in podjetju – slovenskemunaročniku poslal kratko poročilo. O obisku se je potrebno predhodno dogovoritipreko e-maila: ljubomir.ulaga@japti.si in pri tem upoštevati druge obveznosti vodjePSG. Prav tako mora podjetje pričakovati, da bo obisk opravljen na splošni poslovniravni in ne more reševati specifičnih ali panožno strokovnih vprašanj.

Več informacij:http://www.izvoznookno.si/podatki/chn/aktualno/?id=2008031414511666.

prom

ocija

EOL-38-april-April-0848 Novosti

prom

ocija