2011_2x

Letnik 18 / øtevilka 2 / leto 2011

TRENER ROKOMET / letnik 18, øtevilka 2, leto 2011, ISSN 1318-7333

Izdaja: Zduæenje rokometnih trenerjev SlovenijeDavœna øtevilka: 75347083Matiœna øtevilka: 1120085Transakcijski raœun: 02015-0087754554 pri NLB, LjubljanaInternet: www.zrts.siE-poøta: [email protected]

Predstavnik: dr. Marko Øibila

Odgovorni urednik: Marko Primoæiœ

Uredniøki odbor: dr. Marko Øibiladr. Marta BonBoris ŒukUroø Mohoriœ

Jezikovni pregled: Bogdan in Tatjana Koøak

Naslov uredniøtva: Zdruæenje rokometnih trenerjev SlovenijeLeskoøkova 9 e, p.p. 535, 1000 LjubljanaTelefon: (01) 547 66 42, Fax: (01) 547 66 46

Naklada: 500 izvodov

Oblikovanje in tisk: TOPS d.o.o., Æelezniki

Foto:

Kraj in datum izdaje: Ljubljana, december 2011

Revijo je sofinancirala: FUNDACIJA ZA FINANCIRANJE ØPORTNIH ORGANIZACIJ VREPUBLIKI SLOVENIJI

Tehniœna navodila avtorjem:Besedilo poøljite po elektronski poøti na naslov [email protected] ali na zgoøœenki na naslovZRTS, Leskoøkova 9e, 1000 Ljubljana in na izpisu. Besedilo ne sme biti raœunalniøko oblikovano (najne bo razlomljenih strani, besede nedeljene). Slikovno in grafiœno gradivo priloæite na posebnih listih(v originalih, ne v fotokopijah!!!), vsako sliko s svojo øtevilko, v tipkopisu pa naj bo oznaœeno kamkatera sodi. Podnapise k slikam vkljuœite na ustrezno mesto kar v osnovno besedilo œlanka. Zaæeljenoje slikovno gradivo na fotografijah ali skenirano. Œe imate printscrine naj bodo vkljuœeni v tekst.Ne pozabite dodati svojih podatkov: domaœi naslov, obœino stalnega bivaliøœa, matiœno in davœnoøtevilko, øtevilko osebnega raœuna ter ime in sedeæ banke. Priloæeno fotografsko in grafiœno gradivovam bomo vrnili.

Uvodnik ..................................................................................................................................................... 4

Marko Øibila, Marta Bon, Uroø Mohoriœ, Primoæ PoriRazlike v izbranih tipiœnih igralnih parametrih na petih zaporednih evropskih prvenstvih v rokometu od leta 2002 do leta 2010 ................................................................................ 5

Marko Øibila, Marta Bon, Uroø Mohoriœ, Primoæ PoriPovezanost med deleæem podkoæne toløœe in rezultati doseæenimi v sprintu,testih odrivne moœi in maksimalne porabe kisika pri slovenskih mladinskihrokometnih reprezentantih ................................................................................................................... 10

Primoæ Pori, Marija Jeler, Igor Øtirn, Marta Bon, Marko ØibilaVpliv povratne informacije na spremembo hitrosti leta æoge pri strelu z dolgim zamahom iznad glave s tal v rokometu ................................................................................ 15

Igor Justin, Maja Pori, Tanja Kajtna, Primoæ PoriNekatere antropometrijske znaœilnosti in gibalne sposobnosti slovenskihrokometnih vratarjev ............................................................................................................................. 20

Marta Bon, Mitja Braœiœ, Marko Øibila, Primoæ PoriSpremljanje frekvence srca strokovnega vodstva med tekmo lige prvakinj .................................... 25

Marta Bon, Mojca Doupona Topiå, Marko Øibila, Primoæ Pori, Bojan LeskoøekModeli migracij v rokometu glede na nekatere teritorialne karakteristike .................................... 30

Maja Pori, Igor Justin, Tanja kajtna, Primoæ PoriKatere gibalne sposobnosti imajo najveœji vpliv na tekmovalno uœinkovitost slovenskih rokometnih vratarjev? ........................................................................................................ 34

KAZALO

3TRENER – ROKOMET december 2011

Darius

Označi

TRENER – ROKOMET december 20114

Spoøtovani bralci,

Evropska rokometna zveza(EHF) je bila ustanovljena l.1991 v Berlinu, svoj sedeæ paima od vsega zaœetka na Dunaju.Lansko leto je tako preteklo æedvajset let plodnega dela te naj-moœnejøe rokometne kontinen-talne organizacije. Zagotovo jeustanovitev EHF pomenila nekevrste prelomnico v razvoju roko-meta. Projekti, ki potekajo vokviru EHF so raznoliki – odorganizacije vrhunskih klubskihin reprezentanœnih tekmovanj dopublicistiœne, izobraæevalne inpropagandne dejavnosti. S svojobogato dejavnostjo je EHFvleœni konj celotnega svetovne-ga rokometa. Dvajseto obletnicoobstoja so na EHF proslavili vœetrtek 17.11. 2011 v elitnemhotelu Pyramide v dunajskempredmestju. Prireditev so poime-novali 20th EHF Anniversary»HeartBeat HandBall«. Œez danso se vrstile razliœne okroglemize na temo trenutnega stanjarokometa in njegovega nadalj-njega razvoja. Vrhunec pa je sle-dil zveœer s posebno proslavo,kjer so najzasluænejøim œlanompodelili posebna priznanja.Proslavi je sledila veœerja zbogatim varietejskim progra-mom. Da pa bi ta izjemni dogo-dek øe dodatno vsebinsko oboga-tili so se vodilni na EHF odloœili,da v dveh naslednjih dneh (18. in19. 11. 2011) organizirajo øeprvo znanstveno konferenco spodroœja prouœevanja razliœnihvidikov rokometne igre (EHFScientific Conference 2011).Tudi ta dogodek pomeni nekevrste prelomnico za rokometni

øport. Prviœ je bila namreœ orga-nizirana znanstvena konferenca,ki je bila povsem posveœenarokometu. Nekatere øportnepanoge so tovrstno prakso uved-le æe pred leti, saj je znanstvenoprouœevanje fenomenov poveza-nih s posameznim øportom-kljuœno za objektivno in poglo-bljeno znanje. V Evropi (in tudina drugih celinah) deluje æe veli-ko øtevilo raziskovalcev, ki spomoœjo znanstvenega inøtru-mentarija prouœujejo rokometnoigro. Udeleæujejo se razliœnihznanstvenih konferenc in svojeprispevke objavljajo v mnogihznanstvenih revijah. Tokrat pa soimeli vsi priloænost, da se ude-leæijo znanstvene konferencenamenjene izkljuœno rokometuin na njej objavijo svoje prispev-ke. Te priloænosti nismo æeleliizpustiti tudi vsi tisti slovenskiraziskovalci, ki kakorkoli deluje-mo na podroœju znanstvenegaprouœevanja rokometa.Konference se je udeleæilo 12avtorjev in soavtorjev izSlovenije. Skupaj smo objavili 9prispevkov. V njih smo obravna-vali raznolike teme – od psiho-loøkih znaœilnosti slovenskihvratarjev do analize srœnega utri-pa pri trenerjih med razliœnozahtevnimi rokometnimi tekma-mi. Vse naøe prispevke smoustno predstavili in tudi odgo-varjali na vpraøanja prisotnih.Predstavitve so bile zelo dobrosprejete in mnogi kolegi iz dru-gih dræav so se æivo zanimali zanaøe delo. Prav razgovori medodmori in ob prostem œasu sobili zelo pomembni prirazœiøœevanju dilem glede razi-skovalnega dela na razliœnih

podroœjih, ki se dotikajo roko-meta.Prispevki so bili tudi ustre-zno recenzirani in objavljeni vmonografiji. Seveda je potekalacelotna konferenca v angleøœiniin tudi prispevki so morali bitinapisani v tem jeziku. Polegpisne monografije je bila izdanatudi elektronska verzija, ki jolahko zainteresirani najdete naspletnem naslovu:

http://www.eurohandball.com/ehf/handballbasics.

Ker pa se nam je zdelo, da je bilakonferenca zelo pomembna innaøi prispevki dovolj kakovo-stni, smo se odloœili za izborøestih, ki jih (prevedene v slo-venøœino) objavljamo v priœu -joœem Trenerju. Rokometni tre-nerji najveœkrat nimajo stika zznanstveno literaturo in tuditovrstno œtivo se jim zdi preveœabstraktno. Z objavo naøih pri-spevkov pa æelimo pribliæatinaøe izsledke vsem slovenskimrokometnim trenerjem. Menimo,da bomo tako tudi zmanjøalipredsodke mnogih, ki menijo daso rezultati raziskovalnega delana podroœju øporta v praksi teækouporabni.Seveda s tem ne æelimoprekiniti tradicijo objavljanjastrokovnih œlankov, ki so trener-jem najveœkrat bliæje. Œe pabodo odzivi s terena ugodnibomo tudi v prihodnje objavljalizanimive prispevke s podroœjaaplikativne øportne znanosti. Stem bomo tudi razøirili podroœja,s katerih lahko œrpamo gradivoza objavo v naøi reviji.

Marko Øibila

UVODNIK

IZVLEŒEK

Izbrali smo nekatere najbolj zani-mive parametre igralne uœinkovi-tosti iz petih zaporednih moøkihœlanskih evropskih prvenstev vobdobju od leta 2002 do leta2010. Izraœunali smo opisno sta-tistiko za vse spremenljivke inrazlike med posameznimi prven-stvi. Iz dobljenih rezultatov lahkozakljuœimo, da obstaja mnogorazlik med posameznimi obrav-navanimi prvenstvi. To nakazujedoloœene razvojne teænje v sod-obnem rokometu.

Kljuœne besede: rokomet,evropska prvenstva, analiza igre

UVODNa podlagi sistemske teorijelahko øportno uspeønost opiøemov okviru »sistema øportnik«.

V tem smislu pomeni igralna alitekmovalna uspeønost v rokome-tu kvantitativno (øtevilœno)ovrednotenje igralœevih aktivno-sti, ki jih ti izvajajo v posebnih,tekmovalnih pogojih ob sodelo-vanju s soigralci in oviranju sstrani nasprotnikov. Igralno us -peønost lahko tako razumemo kotvsoto realiziranih akcij posamez-nega igralca ali skupine igralcevv œasu tekme. Zanjo je znaœilno,da daje podatke o izpolnjenihigralnih nalogah. Pozna mo indi-vidualno in ekipno igralno alitekmovalno uspeønost (Tabor -sky, 2001). Naj pomemb nejøi

zakljuœki iz predhodnih raziskav,kjer so avtorji obravnavali pod-obne probleme so, da tekmoval-na uspeønost v rokometu bazirana mnogih razliœnih dejavnikih.Model situacijske uspeønosti setako razlikuje med razliœnimiekipami in razliœnimi tekmami(Gruiå, 2006). Na velikih tekmo-vanjih v œlanski starostni katego-riji izvedejo ekipe v povpreœju60-70 napadov in prav tolikokratigrajo v obrambi. Povpreœno øte-vilo golov doseæenih na posame-zni tekmi naraøœa. Na tekmah, kiso jih igrale najboljøe ekipe naEP 1994 od œetrtfinala naprej, jebilo skupno povpreœje doseæenihgolov na tekmo 47,5, medtem koje doseglo to øtevilo na EP 2006æe 60,5. Na drugi strani pa semanjøa povpreœna razlika v golihmed zmagovalnimi in poraæeni-mi ekipami – na EP 2004 je bilata razlika 15,9% (4,1 gola), na EP2006 pa samo øe 9,7 % (3,1 gola)(Taborsky, 2007). V napadu seveliko uporablja igra z dvemapivotoma (prehod na drugegapivota) in kriæanja s krilom, manjje statiœne igre (Sevim,&Taborsky, 2004). V povpreœjunapadi na EP 2004 niso trajaliveœ kot 25-30 sekund. V posta-vljeni obrambi ekipe najveœ upo-rabljajo consko obrambo 6:0, kipa jo izvajajo na zelo agresivennaœin z veliko medsebojnegasodelovanja med branilci. Ob tejse pogosto uporabljata øe conskiobrambi 5:1 in 3:2:1. Druge con-ske ali kombinirane obrambe se

na velikih tekmovanjih upora-bljajo v manjøi meri. Izjema jeconska obramba 4:2, ki jo nekajlet kot osnovno obrambno posta-vitev uporabljala reprezentancaŒeøke (Sevim, &Taborsky,2004).V naøem prispevku æelimoprepoznati razvojne teænje vdoloœenih parametrih tekmoval-ne uspeønosti v rokometu. V tanamen smo zbrali podatke petihzaporednih evropskih prvenstevodigranih leta 2002, 2004, 2006,2008 in 2010.

METODEVzorec analiziranih enot je obse-gal 237 tekem (EP 2002 – 50tekem, EP 2004 – 47 tekem, EP2002 – 47 tekem, EP 2008 – 46tekem, EP 2010 – 47 tekem).Uporabljeni podatki so bili zbra-ni z uradnim zbiranjem podat-kom med tekmovanji s pomoœjoraœunalniøkega programa “EHF/Swiss Timing Handball EUROScouting Manual software packa-ge”. Izbrali smo samo najzanimi-vejøe spremenljivke. Za obdela-vo po datkov smo uporabili pro-gramski paket SPSS (Statis ticalPacka ge for the Social Scien ces).Izra œu nali smo osnovne stati-stiœne znaœilnosti opazovanihspremenljivk. Normalnost poraz-delitve smo testirali s pomoœjoShapiro-Wilk testa. Razlike vparametrih tekmovalne uœinkovi-tosti smo ugotavljali s pomoœjoKruskal-Wallis testa, ki je nepa-rametriœna alternativa Analizi

TRENER – ROKOMET december 2011 5

Razlike v izbranih tipiœnih igralnih parametrih na petih zaporednih EP v rokometu od leta 2002 do leta 2010

Marko Øibila, Marta Bon, Uroø Mohoriœ, Primoæ Pori

RAZLIKE V IZBRANIH TIPIŒNIH IGRALNIH PARAMETRIHNA PETIH ZAPOREDNIH EVROPSKIH PRVENSTVIH V ROKOMETU OD LETA 2002 DO LETA 2010

variance (ANOVA). Zadoloœitev razlik med posamezni-mi prvenstvi smo izvedli seri-jo“post-hoc”Mann-Whitneytestov.

REZULTATIV tabeli 1 so prikazane osnovnestatistiœne znaœilnosti uporablje-nih spremenljivk in znaœilnostShapiro-Wilk testa za preverjanjenormalnosti porazdelitve.

V naslednjih tabelah so prikazanirezultati Kruskal-Wallis inMann-Whitney testa, na osnovikaterih smo ugotavljali, ali obsta-jajo statistiœno znaœilne razlikemed izbranimi igralnimi parame-tri, ki so bili zabeleæeni na petihzaporednih EP.

V vseh parametrih, ki opisujejoigralno uœinkovitost napadalcev,obstajajo statistiœno znaœilnerazlike. Na EP 2002 je bilo izve-denih statistiœno znaœilno manjnapadov kot na ostalih prven-stvih. Zanimivo je tudi, da je bilostatistiœno znaœilno manj napa-dov izvedenih na EP 2010 kot naEP 2006 in 2008. Na EP 2002 jebilo doseæeno statistiœno znaœil-no manj zadetkov kot na ostalihprvenstvih. Najveœ zadetkov jebilo doseæenih na EP 2006 – sta-tistiœno znaœilno veœ kot na EP2002, 2004 in 2008. Tudi v øtevi-lu golov doseæenih iz pozicijskihnapadov obstaja statistiœnoznaœilna razlika med EP 2002 inostalimi prvenstvi. Zanimivo paje, da je bilo na EP 2008 iz pozi-cijskih napadov doseæenih stati-stiœno manj golov kot na EP2006 in 2010. Na EP 2010 je bilodoseæenih statistiœno manj zade-tkov iz protinapadov kot na EP2006 in 2008. Tudi øtevilo asi-stenc je bilo na EP 2010 stati-


6 TRENER – ROKOMET december 2011

Tabela 1: Osnovne statistiœne znaœilnosti uporabljenih spremenljivk terkoeficient Shapiro-Wilk testa za preverjanje normalnosti porazdelitve.

Spremenljivka Prvenstvo x– s min max Shapiro-Wilk test Sig.

Øt. napadov

EP 2002 53,73 4,74 41 65

,001EP 2004 58,78 5,78 47 81EP 2006 58,56 4,22 49 68EP 2008 58,07 5,03 46 71EP 2010 56,82 5,9 44 69

Øtevilo golov

EP 2002 26,11 4,77 15 36

,008EP 2004 28,50 4,54 20 41EP 2006 29,62 4,32 20 39EP 2008 28,08 4,58 19 41EP 2010 28,62 4,78 20 40

Øt. golov izpozic. napada

EP 2002 21.87 4,46 11 31

,028EP 2004 24,31 4,12 15 35EP 2006 25,11 4,19 16 36EP 2008 23,26 4,26 15 33EP 2010 24,79 4,17 13 34

Øt. golov izprotinapada

EP 2002 4,24 2,67 0 13EP 2004 4,22 2,60 0 17EP 2006 4,51 2,63 0 12EP 2008 4,82 2,52 0 13EP 2010 3,64 2,39 0 13

Asistence

EP 2002 15,92 6,1 2 30

,000EP 2004 13,91 6,15 4 36EP 2006 12,97 4,5 2 24EP 2008 13,89 6,13 2 32EP 2010 10,96 4,5 2 23

Odvzete æoge

EP 2002 4,2 0 13

,000EP 2004 4,87 3,27 0 16EP 2006 4,19 2,46 0 10EP 2008 4,07 2,32 0 11EP 2010 3,12 2,08 0 11

Blokirani streli

EP 2002 3,81 2,63 0 12

,000EP 2004 3,73 2,84 0 18EP 2006 3,06 2,04 0 9EP 2008 3,28 2,42 0 15EP 2010 3,29 2,56 0 13

Opomin –rumeni karton

EP 2002 2,78 ,48 1 4

,000EP 2004 2,9 ,3 2 3EP 2006 3,12 ,64 2 4EP 2008 2,96 ,51 2 4EP 2010 3,05 ,52 2 4

2min.izkljuœitev

EP 2002 4,66 1,9 0 10

,000EP 2004 5,19 1,92 1 11EP 2006 4,84 2,08 1 11EP 2008 4,29 1,91 1 10EP 2010 4,45 1,93 0 11

Vratarjeveobrambe

EP 2002 13,58 4,14 4 26

,000EP 2004 13,77 3,68 3 21EP 2006 14,0 3,92 5 25EP 2008 13,77 3,63 4 29EP 2010 13,9 4,06 6 24

x– – povpreœne vrednosti, s – standardni odklon, min – minimalne vrednosti, max– maksimalne vrednosti



Tabela 2: Razlike v spremenljivkah napada med posameznimi EP.

Spremenljivka Øt. napadova Øt. golovb Øt. golov iz pozic.napadac

Øt. golov iz protinapadad Asistencee

EP 2002 53,73* 26.11* 21.87* 4.24 15.92*EP 2004 58,78* 28.50* 24.31* 4.22 13.91*EP 2006 58,56* 29.62* 25.11* 4.51* 12.97*EP 2008 58,07* 28,08* 23,26* 4,82* 13,89*EP 2010 56,82* 28,62* 24,79* 3,64* 10,96*

“*” Razlike znaœilne pri p<0.05.a2002<2004, 2006, 2008 in 2010; 2010<2004 in 2006.b2002<2004, 2006, 2008 in 2010; 2006>2002, 2004 in 2008.c2002<2004, 2006, 2008 in 2010; 2008<2006 in 2010.d2010<2006 in 2008.e2010<2002, 2004, 2006 in 2008; 2002>2004, 2006 in 2008.

Tabela 3: Razlike v spremenljivkah obrambe in disciplinskih kaznih med posameznimi EP.

Spremenljivka Odvzete æogea Blokirani strelib

Vratarjeve obrambec

Opomin – rumenikartond

2 min.izkljuœiteve

EP 2002 4.20* 3.81 13.58 2.78* 4.66EP 2004 4.87* 3.73 13.77 2.90* 5.19*EP 2006 4.19* 3.06 14.00 3.12* 4.84EP 2008 4,07* 3,28 13,77 2,96* 4,29*EP 2010 3,12* 3,29 13,9 3,05* 4,45*

“*”Razlike znaœilne pri p<0.05.a2010<2002, 2004, 2006 in 2008.bni statistiœno znaœilnih razlik.cni statistiœno znaœilnih razlik.d2002<2004, 2006, 2008 in 2010;2004<2006 in 2010. e2004>2008 in 2010.

Graf 1: Povpreœno øtevilo vseh napadov, povpreœno øtevilo vsehdoseæenih golov, povpreœno øtevilo golov doseæenih v pozicijskemnapadu in povpreœno øtevilo golov doseæenih iz protinapada naobravnavanih EP.

stiœno niæje kot na ostalih prven-stvih. Pri tej spremenljivki jezanimivo tudi dejstvo, da je bilona prvem analiziranem tekmova-nju 2002 zabeleæenih statistiœnoznaœilno veœ asistenc kot na osta-lih prvenstvih.

Iz tabele 3 lahko razberemo, daso branilci napadalcem na EP2010 odvzeli statistiœno manj æogkot na EP 2002, 2004, 2006 in2008. V øtevilu blokiranih strelovin v øtevilu vratarjevih obramb nibilo statistiœno znaœilnih razlikmed prvenstvi. Opominov oz.rumenih kartonov je bilo na EP2002 dosojenih statistiœno znaœil-no manj kot na ostalih prven-stvih. Øtevilo 2-min. izkljuœitevpa je bilo statistiœno znaœilno

viøje na EP 2004 kot na EP 2008in 2010.

RAZPRAVA INZAKLJUŒKIIz dobljenih rezultatov lahkozakljuœimo, da obstaja mnogorazlik med posameznimi obrav-navanimi prvenstvi v parametrihtekmovalne uœinkovitosti.Øtevilo napadov je bilo znaœilnoviøje na EP 2004, 2006, 2008 in2010 kot na EP 2002. Nekolikopresenetljivo pa je dejstvo, da jebilo na zadnjem EP 2010 pov-preœno øtevilo napadov na tekmoniæje v primerjavi z EP 2006 in2008. Na osnovi tega lahko neka-ko predvidevamo, da jenaraøœanje øtevila napadov natekmo doseglo svoj vrh na EP2004, 2006 in 2008 ter je sedaj vmanjøem upadu. To je posledicasprememb v pravilih in moøtvenetaktike. Pokazalo se je namreœ,da slabo pripravljeni napadi spreveœ hitrim zakljuœevanjem sstreli iz slabo pripravljenih pri-loænosti vodijo k slabøi uœinkovi-tosti in slabøemu konœnemurezultatu. Zato ekipe, øe posebejna velikih tekmovanjih, kot soevropska prvenstva, nekolikoraje uporabljajo bolj kontroliranoigro, v kateri se odigra manjøeøtevilo napadov, ki pa so taktiœnobolje pripravljeni in je njihovauœinkovitost viøja. Ta predvide-vanja so podprta z dejstvom, dase øtevilo golov, ki so doseæeni vpozicijskem napadu na EP 2010,ne razlikuje statistiœno znaœilnood øtevila golov doseæenih na EP2006 in 2008. Na EP 2010 je bilotorej poslediœno doseæeno znaœil-no manj golov iz protinapada kotna drugih prvenstvih (celoznaœilno manj kot na prvenstvihodigranih 2002 in 2004). Izmed

parametrov, ki opisujejo kako-vost igre v obrambi samo prispremenljivkah “blokirani streli”in “vratarjeve obrambe”, ni stati-stiœno znaœilnih razlik medprvenstvi. Frekvenca pojavljanjateh dveh parametrov je bila sta-bilna na vseh obravnavanihprvenstvih. To lahko pomeni, daspremembe v pravilih in v taktikiin tehniki igranja tudi v daljøemœasovnem obdobju osmih let nisopripeljale do znaœilnih spremembna tem podroœju. Zakljuœimotorej lahko, da je vratarjeva uœin-kovitost pri branjenju strelovdosegla vrh æe pred nekaj leti.Sklepamo lahko, da se vzpored-no izboljøujejo sposobnosti strel-cev in vratarjev. Strelci skuøajonajti vedno nove naœine strelja-nja, øe posebej v zadnjih letihimajo pri tem vse veœ svobode.Poslediœno skuøajo tudi vratarjislediti novostim pri strelih in seustrezno prilagajajo s svojimistrategijami branjenja. Zatolahko reœemo, da naøa analizastatistiœnih pokazateljev ne potr-juje povsem ugotovitev analize ovratarjevi uœinkovitosti na EP2006 (Pollany, 2006). Avtor opi-suje uœinkovitost vratarjev kotizjemno in ob tem øe posebejizpostavlja napredek vratarjev obbranjenju strelov iz tako imeno-vane 100% priloænosti (situacije,kjer je vratar sam proti strelcu innima pomoœi branilcev).Podobno velja tudi za ugotovitveiz øtudije, v kateri so avtorji pri-merjali statistiœne podatke ouœinkovitosti vratarjev na trehzaporednih velikih tekmovanjih– EP 2004, OI 2004 inSP 2005(Sevim, &Bilge, 2007). Na pod-lagi teh primerjav avtorji zatrju-jejo, da se uspeønost vratarjevpostopno viøa. Vsekakor jepotrebno ob tem upoøtevati dej-stvo, da so reprezentance, ki

nastopajo na evropskih prven-stvih, medsebojno bolj izenaœeneglede svoje kakovosti (evropskeekipe so v povpreœju kakovost-nejøe kot tiste iz drugih kontinen-tov) kot tiste, ki nastopajo na sve-tovnih prvenstvih in olimpijskihigrah. Glede na to bi bila medse-bojna primerjava podatkov iztako razliœnih tekmovanj zavaja-joœa. Zatorej je smiselno medse-bojno primerjati samo podatke izkakovostno enakih ali podobnihtekmovanj. V prihodnje bi bilosmiselno analizirati razlike vuspeønosti branjenja med vratarjizmagovalnih in poraæenih ekip.Nekateri napori v tej smeri so biliæe narejeni (Rogulj, 2000; Gruiå,2006).

Naøi rezultati kaæejo, da je igrana povpreœni tekmi postalahitrejøa z veœjim øtevilom izve-denih napadov – z zgoraj opisanoizjemo EP 2010. Poslediœno jebilo doseæenih tudi veœ zadetkov.Œas priprave napadov se jeskrajøal in igra je postala boljindividualna z manjøim øtevilomasistenc. Zanimivo pa je, da nenaraøœa øtevilo zadetkov do -seæenih s klasiœnim protinapa-dom. Kljub sploønemu naraø -œanju hitrosti igre in øtevilu napa-dov ter doseæenih zadetkov kaæe,da moøtva raje igrajo bolj kontro-lirane oblike napadov proti con-ski ali kombinirani obrambi. Tinapadi pa imajo zelo kratko pri-pravljalno fazo in igralci se hitroodloœajo za strele. Sklepamolahko, da je to tudi posledicasprememb pravil igre, ki v zad-njih letih bistveno vplivajo nakrajøi œas igre v napadu. Pri temimamo v mislih predvsemPravilo 7, ki govori o igri z æogoin pasivni igri v napadu terPravilo 10, ki govori o zaœetnemmetu. Zaœetni met po prejetem



zadetku namreœ veœina moøtevna velikih tekmovanjih izvajazelo hitro in tako æe po nekajsekundah pridejo v priloænost zastrel. Pri tem pa je zelo pomem-ben tudi kriterij sodnikov pridosojanju razliœnih disciplinskihkazni zaradi prekrøkov branilcev.Sodniki s svojim sojenjemnamreœ onemogoœajo grobe pre-krøke, s katerimi bi branilcineøportno prepreœevali strele izpriigranih priloænosti napadal-cev. Vrhunski igralci morajotorej odliœno obvladati baziœne inpoglobljene aktivnosti potrebneza napad na postavljeno obram-bo. Izvajati jih morajo znati hitroin v kontinuiteti ter brez pripra-vljalne faze. Kot praktiœne apli-kacije, ki izhajajo iz naøih ugoto-vitev, bi torej lahko navedli:

• pomen treniranja in igranjakratkih kontinuiranih napadov shitro izvedenimi streli po

razliœnih skupinskih kombina-cijah naraøœa;

• pomembno je izjemno hitrovraœanje po konœanem napaduv postavljeno obrambo predsvojim vratarjevim prostorom;

• malo ali niœ menjav igralcev vfazah napad – obramba, karoteæuje igro specialistov za igrosamo v napadu ali obrambi.

REFERENCE 1. Gruiå, I. (2006). Situacijska efi-kasnost muøkih rukometnih ekipana svjetskom prvenstvu uPortugalu 2003. [Situation effica-cyof male handball teams at the2003 World Championships inPortugal. In Croatian.]Unpublished Master’s thesis,University of Zagreb. Zagreb:Kinezioloøki fakultet.

2. Pollany, W. (2006). 7th EuropeanChampionship for MenSwitzerland 2006 Qualitative trendAnalysis. Retrieved August 8,2011, from http://activities.euro-handball.com.

3. Rogulj, N. (2000). Differences insituation-related indicators of the-handball game in relation to theachieved competitive results ofteams at 1999 world championshipin Egypt. Kinesiology, 32(2), 63-74.

4. Sevim, Y., &Taborsky, F. (2004).Qualitative trend analysis of the 6th

men’s European championship.RetrievedAugust 8, 2011, fromhttp://activities.eurohandball.com.

5. Sevim, Y. & Bilge, M. (2007).The Comparison of the LastOlympic, World and EuropeanMen Handball Championships andthe Current Developments inWorld Handball. ResearchYearbook 2007, 13(1), 65-71.

6. Taborsky, F. (2001). Game perfor-mance in Handball. Handball(Periodicalfor Coaches,Refereesand Lectures) 2, 23-26.

7. Taborsky, F. (2002).Entwicklungen in Spitzenhandball(The development in TopHandball). IHF Symposium forCoaches, Lisboa.

8. Taborsky, F. (2007). Playing per-formance in Team handball(Summary Descriptive Analysis).Research Yearbook 2007, 13(1),156-159.



IZVLEŒEK

V prispevku predstavljamokorelacijsko povezanost medodstotkom podkoæne toløœe inrezultati doseæenimi pri merit-vah sprinterskih sposobnosti,odrivne moœi in pokazateljemmaksimalne porabe kisika. Vvzorec merjencev je bilovkljuœenih 90 rokometaøev, kiso bili v razliœnih obdobjih œlanislovenske mladinske reprezen-tance. Izraœunali smo osnovnestatistiœne znaœilnosti izbranihspremenljivk. Za oceno korela-cijske povezanosti smo uporabi-li Pearsonov korelacijski koefi-cient. Na podlagi rezultatovlahko sklepamo, da so vse moto-riœne spremenljivke in maksi-malni sprejem O2 v negativnipovezavi z odstotkom podkoænetoløœe.

Kljuœne besede: vrhunski roko-met, podkoæna toløœa, motorika,korelacija

UVODObremenitev igralcev med roko-metno igro vsebuje kombinacijointenzivnih intervalnih aktivno-sti, kot so razliœni teki, sprinti,skoki kot tudi medsebojni tele-sni dvoboji med igralci –dræanje in potiskanje (Jensen,Johansen & Liwendahl, 1999).Morfoloøke znaœilnosti telesa inmotoriœne sposobnosti imajo

zagotovo velik vpliv na igralnouspeønost v rokometu (Jensen,Johansen & Larsson, 1999;Øibila & Pori, 2009, Mohamed,etal., 2009). To je øe posebejznaœilno za vrhunski rokomet,kjer so prednosti igralcev zugodno morfoloøko in moto-riœno strukturo øe posebej raz-vidne (Ran nou, Prioux, Zouhal,Gratas-Delamarche & Delamar -che, 2001). Sodobne raziskave, vkaterih so avtorji prouœevalimorfoloøki telesni profil vrhun-skih rokometaøev, nakazujejo,da med somatotipskimi znaœil-nostmi prevladuje mezomorfnakomponenta ob nekoliko manj -øem deleæu ektomorfne (poudar-jene vzdol æne razseænosti skele-ta) in endomorfne komponente(Øibila, & Pori, 2009). Izmedosnovnih motoriœnih sposobno-sti so øe posebej pomembneeksplozivna in elastiœna moœmiøic nog ter rok in ramenskegaobroœa, agilnost, hitrost sprintain specifiœna aerobna in anaer-obna vzdræljivost ter gibljivostpredvsem v ramenskem pa tudikolœnem obroœu (Øibila 1989;Jensen, Johansen & Liwendahl,1999). Glede na omenjeno someritve morfoloøkih telesnihznaœilnosti in motoriœnih spos-obnosti primerno orodje za iden-tifikacijo in nadaljnjo selekcijonadarjenih posameznikov (Øi -bila, 1996). Seveda pa ob tem nesmemo pozabiti, da je v øportnih

igrah igralna uspeønost poveza-na tudi z nekaterimi drugimiœlovekovimi znaœilnostmi, spos-obnostmi in lastnostmi (Falk,Lidor, Lander & Lang, 2004). VSloveniji je cilj sistematiœnegaizvajanja meritev rokometaøevna dræavni ravni objektivizacijaocene posameznikove nadarje-nosti. Tako je moæno z veœjogotovostjo vkljuœevati posamez-nike v dræavne reprezentance vrazliœnih starostnih obdobjih(Øibila, 2009). V manjøih dr -æavah je øe posebej pomembnosistematiœno spremljanje razvo-ja igralcev, ki je podprto tudi zraziskovalnimi podatki (Bloom -field, Ackland & Elliot, 1994).Dodatno pa lahko dobljeni re -zultati pomagajo trenerjem tudipri naœrtovanju treninga (Øibila,2009). Selekcija talentiranih po -sameznikov je namreœ dolgo-roœen in neprekinjen processpremljanja tistih posamezni-kov, ki v razliœnih starostnih ob -dobjih izpolnjujejo kriterije zavkljuœevanje v reprezentanœneekipe (Mohamed, etal., 2009).Kompleksnost odkrivanja na -darjenih igralcev je torej pove-zana tako z ocenjevanjem genet-skih pred ispozicij (Bou chard,Malina & Pérusse, 1997) kottudi sposobnosti za napredek spomoœjo intenzivnega treninga(Ericsson, Krampe & Tesch-Römer, 1993; Reilly, Williams,Nevill & Franks, 2000). Za

Povezanost med deleæem podkoæne toløœe in rezultati doseæenimi v sprintu, testih odrivne moœi in ...


Marko Øibila, Marta Bon, Uroø Mohoriœ, Primoæ Pori

POVEZANOST MED DELEÆEM PODKOÆNE TOLØŒE IN REZULTATI DOSEÆENIMI V SPRINTU, TESTIH ODRIVNEMOŒI IN MAKSIMALNE PORABE KISIKA PRI SLOVENSKIHMLADINSKIH ROKOMETNIH REPREZENTANTIH

zajem ustreznih podatkov izobravnavanih podroœij smo vSloveniji razvili nabor testnihpostopkov, ki se uporablja zameritve reprezentanœnih kandi-datov v starostnem obdobju medsedemnajstim in enaindvajsetimletom (Øibila, 2009). Upo ra -bljeni merski postopki pokrivajoveœino sposobnosti in znaœilno-sti, ki so pomembne za rokome-taøevo uspeøno igranje. Pro -blem, ki smo ga ob rednih merit-vah v zadnjih letih zasledili, jepovezan z naraøœanjem deleæapodkoæne toløœe pri merjenihigralcih. Prav zaradi tega smoskuøali izraœunati povezanostmed odstotkom podkoæne toløœein med rezultati doseæenimi vtestih za oceno ravni razvitostisprinterskih sposobnosti, odri-vne moœi in sprejema VO2max.

METODEVzorec merjencev

Vzorec merjencev je sestavljalo90 kakovostnih slovenskih mla-dinskih reprezentantov, ki so biliudeleæenci rednih meritev mor-foloøkih telesnih znaœilnosti inmotoriœnih sposobnosti v okviruRokometne zveze Slovenije.Pripadali so trem razliœnim ge -

neracijam (rojeni 1988/1989,1990/1991 in 1992/1993). Me -ritve so bile izvedene v letih2009 in 2010. V œasu meritev sobili merjenci stari povpreœno17,43±1,57let. Njihova povpre -œna telesna viøina je znaøala185,5±6,38 cm in njihova pov-preœna telesna masa 83,0±10,67kg.

Spremenljivke

Ocena vrednosti podkoænetoløœe (odstotek telesne maø œo -be) je bila izraœunana na podlagiizmerjenih devetih koænih gub,ki so zajete v standardni antro-pometriœni bateriji sestavljeni iz24 mer (Duquet & Hebbe linck,1977). Za oceno eksplozivne inelastiœne moœi miøic nog smouporabili tenziometrijsko ploø -œo. Merjenci so opravili dvarazliœna skoka: skok iz polœepa(SJ) in skok z nasprotnim giba-njem (CMJ). Sprinterske spos-obnosti so bile ocenjene s po -moœjo œasov doseæenih v sprin-tih na 5, 10 in 20 metrov s star-tom z mesta (T5m, T10m inT20m) in z leteœim startom(LT5m, LT10m in LT20m).Aerobna vzdræljivost je bila oce-njena s pomoœjo “30-15IFT” testa(Buchheit, 2005a; Buchheit,2005b). To je intervalni test (sprekinitvami) in se izvaja na

rokometnem igriøœu z uporaborokometnih oznaœb (œrt) naigriøœu. Test je sestavljen iz 30 steka in 15 s poœitka, ki je lahkohoja ali stanje na mestu. Hitrost(tempo) teka narekuje zvoœnisignal, ki daje merjencem orien-tacijo. Hitrost teka (obremeni-tev) z vsako naslednjo ponovit-vijo naraøœa, merjenci pa gaizvajajo do izœrpanosti, oziromadokler lahko sledijo stopnjujoœiobremenitvi. Kot konœni rezultatse øteje zadnja hitrost, ki jo mer-jenec preteœe v skladu z opisani-mi pravili (MAH). Iz doseæene-ga rezultata je bil izraœunan pri-bliæek maksimalne porabe kisikapo formuli: VO2max(ml/min/kg)=28,3-2,15*G-0,741 * A-0,0357* P+0,0586 * A * V+1,03 * V, pri œemer posamezni znakipomenijo: G–spol (1=moøki, 2 =æenski); A–starost; P–teæa inV–konœna hitrost doseæena natestu (MAH).

Vse meritve so bile izvedene zistimi merilci in z uporaboenake merilne tehnologije.

Metode obdelave podatkov

Za obdelavo podatkov smo upo-rabili programski paket SPSS16.00 (Statistical Package forthe Social Sciences). Izraœunali



Test Merjena sposobnost Merska enota% podkoæne toløœe deleæ maøœobe %5-m sprint – start z mesta hitrost sprinta sekunde10-m sprint – start z mesta hitrost sprinta sekunde20-m sprint – start z mesta hitrost sprinta sekunde5-m sprint – leteœi start hitrost sprinta sekunde10-m sprint – leteœi start hitrost sprinta sekunde20-m sprint – leteœi start hitrost sprinta sekundeVO2max maksimalnisprejem O2 ml/min/kgskok iz polœepa eksplozivna moœ nog cmskok z nasprotnim gibanjem elastiœna moœ nog cm

Tabela 1: Vzorec spremenljivk.

smo osnovne statistiœne znaœilno-sti opazovanih spremenljivk(povpreœje, standardni odklon,minimalna in maksimalna vred-nost, sploøœenost in asimetrija).Nor malnost porazdelitve smotestirali s pomoœjo Kolmogorov-Smirnov testa. Za doloœitev stop-nje povezanosti med spremenljiv-kami smo uporabili Pear sonovkoeficient korelacije. Statistiœnoznaœilne razlike so bile sprejeteob 1% tveganju alfa napake.

REZULTATIV tabeli 2 so predstavljene osno-vne statistiœne znaœilnosti spre-menljivk telesna viøina in tele-sna masa, odstotek telesnemaøœobe ter izbranih motoriœnihspremenljivk. Predstavljene sopovpreœne vrednosti, standardniodkloni, najniæje in najviøjevrednosti, koeficient sploøœeno-sti (kurtosis), koeficient asime-

trije (skewness) in koeficientKolmogorov-Smirnov testa, kikaæe normalnost distribucijepodatkov.

Rezultati K-S testa kaæejo, da sopodatki pri vseh spremenljivkahnormalno razporejeni.

V tabeli 3 so predstavljeni rezul-tati Pearsonovih korelacijskihkoeficientov, na osnovi katerihsmo ugotavljali, ali obstajajo sta-tistiœno znaœilne povezanostimed deleæem podkoæne toløœe inrezultati doseæenimi v moto-riœnih testih. V tabeli smo pred-stavili tudi koeficiente, ki kaæejopovezanost med samimi moto-riœnimi spremenljivkami.

RAZPRAVA INZAKLJUŒKINa osnovi rezultatov naøe razi-skave lahko sklepamo, da so vsemotoriœne spremenljivke in

sprejem VO2max v negativnipovezavi z odstotkom podkoænetoløœe. V obstojeœi literaturilahko zasledimo podobne ugoto-vitve – odveœna podkoæna toløœalahko negativno vpliva na øport-nikovo gibljivost, moœ, hitrost,agilnost in aerobne sposobnosti(Houtkooper, Mullins, Going,Brown & Lohman, 2001; Klos s -ner, 2007). Nekateri raziskoval-ci zatrjujejo (Castro-Pi nero, etal., 2010), da ima lahko previso-ka vrednost telesne mase (inpodkoæne toløœe) znaœilno nega-tiven vpliv na øportno uœinkovi-tost. Glede na rezultate teh razi-skav dosegajo otroci s œezmernotelesno teæo (maso) slabøe rezul-tate v sprinterskih preizkuønjahkot njihovi vitkejøi vrstniki.Prekomerna telesna teæa je po -sledica slabih prehranskih navadin manjøe telesne (øportne)aktivnosti. Najverjetneje se prinekaterih igralcih iz naøegavzorca pojavlja prevelika koli -œina podkoæne toløœe kot posle-dica kombinacije obojega –nezdrave prehranske navade inna nek naœin tudi pomanjkanjeustrezno intenzivnega in obseæ -nega treninga.

Zelo pomemben vidik, ki gamoramo upoøtevati, je tudi ta, dase otroci s prekomerno telesnoteæo zelo hitro utrudijo medøportnim treningom in da potre-bujejo dvakrat toliko energijekot njihovi vitkejøi vrstniki(Moya, 2008). Øe veœ, takøniotroci so tudi bolj podvræenipoøkodbam v øportu (Mc Hugh,2010), predvsem zaradi biome-haniœne (tehniœne) neuœinkovi-tosti in drugih dejavnikov (Jon -nalagadda, Skinner & Moore,2004). Vse to so argumenti, kiutemeljujejo pomen zgodnjegazaœetka opazovanj otrok in mla-



Spremenljivka x– S min max kurt skew pK-S Starost 17.43 1.57 15.0 20.0TV 187.25 5.93 166.4 202.9 .376 .312 .827TM 83.0 10.67 60.2 109.1 -.332 .192 .935%TM 12.93 4.49 6.3 27.3 1.128 1.072 .158T5m 1.13 .07 .97 1.31 -.262 .438 .245T10m 1.94 .11 1.71 2.20 -.318 .247 .284T20m 3.18 .14 2.91 3.54 .344 -.171 .585TL5m .69 .04 .60 .78 -.117 .176 .435TL10m 1.36 .09 1.18 1.59 -.378 .409 .361TL20m 2.52 .11 2.29 2.81 .263 .544 .573VO2max 50.0 2.54 42.86 57.72 .639 -.147 .476SJ 33.82 5.3 23.2 47.4 -.263 .376 .857CMJ 36.16 5.46 24.14 52.1 -.188 .192 .977

Tabela 2: Osnovne statistiœne znaœilnosti vseh obravnavanih spre-menljivk.

Legenda: x– – povpreœne vrednosti; s – standardni odklon; min – minimalne vrednosti; max– maksi-malne vrednosti; kurt – sploøœenost; skew – asimetrija;pK-S – znaœilnostKolmogorov-Smirnov testa;TV–telesna viøina; TM –telesna masa; %FM –deleæ podkoæne toløœe; T5m – 5-m sprint – start zmesta;T10m – 10-m sprint – start z mesta;T20m – 20-m sprint – start z mesta;TL5m – 5-m sprint – leteœistart;TL10m – 10-m sprint – leteœi start;TL20m – 20-m sprint – leteœi start;Vo2max –maksimalni sprejemO2;SJ –skok iz polœepa; CMJ –skok z nasprotnim gibanjem.

dostnikov, longitudinalno spre -mljanje njihovega razvoja inrelativno hitro ukrepanje, œe sepojavijo problemi s prekomernotelesno teæo.

Optimalna telesna masa in deleæpodkoæne toløœe variira medposameznimi øportniki, medrazliœnimi øporti in tudi medposameznimi igralnimi vlogamioziroma mesti znotraj ekip(Gibson, 2009). Tudi v rokome-tu obstajajo razlike v deleæihpodkoæne toløœe pri igralcih, kiigrajo na posameznih igralnihmestih (Øibila & Pori, 2009).Dejstvo je tudi, da lahko opazi-mo veœ øportnikov s prekomer-no telesno teæo v øportih, kjer jeizrazita skupna masa telesapomembna za tekmovalni uspeh,npr. ameriøki nogomet, sumo,dviganje uteæi. Pri takønih øpor-tih je pomen visoke telesnemase izredno visok in dvigujetekmovalœevo uœinkovitost (œe -tudi je zaradi tega nekoliko pri-zadeta sama motoriœna uœinko-vitost). Zato je izrazita telesnamasa prepoznana kot pomem-ben dejavnik za selekcijo vmnogih øportih (Gibson, 2009).Podobno velja seveda tudi zarokomet, kjer je telesna masazelo pomembna za igralno

uspeønost, posebej za igralnomesto kroænega napadalca. Todaiz negativne povezanosti medpoveœano koliœino podkoænetoløœe in doseæki v pomembnihmotoriœnih testih pri igralcih iznaøega vzorca lahko izpeljemosklep, da je zmanjøanje preveli-ke koliœine podkoæne toløœenujno za napredovanje v tekmo-valni uspeønosti rokometaøev.Glede na naøa spoznanja bimorali trenerji osveøœati igralceo pomenu ohranjanja primerneravni podkoæne toløœe in o nje-nem zmanjøanju v primeru pre-komerne telesne teæe. Pri tem bimorali igralcem svetovati gledezdravih prehranskih navad inustreznega treninga. Predvide -vamo lahko, da bi to vplivalotudi na izboljøanje vseh tistihmotoriœnih sposobnosti, ki sopomembne za uspeøno igranjerokometa.

REFERENCE1. Bloomfield, J., Ackland, T. R. &

Elliot, B. C. (1994). AppliedAnatomyand Biomechanics inSport., Melbourne: BlackwellScientific Publications.

2. Bouchard, C., Malina, R. M.,&Pérusse, L. (1997). Genetics ofFitnessand Physical Performance.Champaign, IL: Human Kinetics.

3. Buchheit, M. (2005a). Le 30-15Intermittent Fitness Test:

Illustration de la programmationdu travail de la puissance maxima-le aerobie a partir d’un test de ter-rainapproprie. – 1ere partie.Approches du Handball, 88, 36-46.

4. Buchheit, M. (2005b). Le 30-15Intermittent Fitness Test:Illustration de la programmation dutravail de la puissance maximaleaerobie a partir d’un test de terrainapproprie. – 2eme partie. Approchesdu Handball, 89, 41-47.

5. Cameron-Donaldson, M.L. (2003).The female athlete triad: a gro-wing health concern.OrthoNursing, 22, 322-324.

6. Castro-Pinero, J., Gonzales-Montesinos, J.L., Keating, X.D.,Mora, J., Sjostrom, M. &Ruiz, J.R.(2010). Percentile Values forRunning Sprint Field Tests inChildren Ages 6-17 Years:Influence of Weight Status,Research Quarterly forExerciseand Sport, 18 (2), 143-151.

7. Duquet, W., Van Gheluwe, B.,Hebbelinck, M. (1977). Computerprogram for calculating the Heath-Carter anthropometrics somatoty-pe. J Sports Med, 17(3), 255-262.

8. Ericsson, K. A., Krampe, R. T.,&Tesch-Römer, C. (1993). Therole of deliberate practice in theacquisition of expert performance.Psychological Review, 100, 363-406.

9. Falk, B., Lidor, R., Lander, Y., &Lang, B. (2004). Talent identifica-tion and early development of elitewater-polo players: a 2-yearfol-low-up study. Journal of SportsSciences 22(4), 347-355.

10. Gibson, A.L., Mermier, C.M.,Wilmerding, M.V., Bentzur, K.M.& McKinnon, M.M. (2009). BodyFat Estimation in CollegiateAthletes: An Update. HumanKinetics – ATT, 14(3), 13-16.



Tabela 3: Vrednosti Pearsonovega koeficienta korelacije med spremenljivkami.

%FM T5m T10m T20m TL5m TL10m TL20m Vo2max CJ CMJ%TM 1.000 -,312** -,328** -,474** -,423** -,297** -,499** -,542** -,304** -,320**T5m -,312** 1.000 ,729 ,845 ,400 ,333 ,558 ,319 ,456 ,389T10m -,328** ,729 1.000 ,797 ,716 ,813 ,697 ,435 ,624 ,547T20m -,474** ,845 ,797 1.000 ,639 ,547 ,857 ,382 ,587 ,553TL5m -,423** ,400 ,716 ,639 1.000 ,797 ,770 ,330 ,537 ,534TL10m -,297** ,333 ,813 ,547 ,797 1.000 ,722 ,421 ,607 ,548TL20m -,499** ,558 ,697 ,857 ,770 ,722 1.000 ,388 ,591 ,610Vo2max -,542** ,319 ,435 ,382 ,330 ,421 ,388 1.000 ,340 ,239

CJ -,304** ,456 ,624 ,587 ,537 ,607 ,591 ,340 1.000 ,727CMJ -,320** ,389 ,547 ,553 ,534 ,548 ,610 ,239 ,727 1.000

11. Houtkooper, L.B., Mullins, V.A.,Going, S.B., Brown, C.H., &Lohman, T.G. (2001). Body com-position profiles of elite Americanathletes. Int J Sport Nutr ExercMetab.,11, 162-173.

12. Jensen, K., Johansen, L., &Larson, B. (1999). Physical perfor-mance in Danish elite team hand-ball players. In 5th IOC WorldCongress on Sport Sciences 1999:Book of abstracts (p. 197).Canberra: Sports MedicineAustralia.

13. Jensen, K., Johansen, L., &Liwendahl, F. (1999). One-yearchanges in physical performancein world-class team handballplayers from Danish nationalyouth teams. In 5th IOC WorldCongress on Sport Sciences 1999:Book of abstracts (p. 198).Canberra: Sports MedicineAustralia.

14. Jonnalagadda, S.S., Skinner, R. &Moore L. (2004). OverweightAthlete: Fact or Fiction? CurrentSport of Medicine Reports, 3, 198-205.

15. Malina R.M., Bouchard C. & Bar-Or, O. (2004). Growth, matura-tion, and physical activity (2nd

ed.), Human Kinetics, Champaign,IL.

16. Mc Hugh, M.P. (2010). Oversizedyoung athletes: a weighty concern,British Journal of SportsMedicine, 44 (1), 45-49.

17. Mohamed, H., etal. (2009).Anthropometric and performancemeasures for the development of atalent detection and identificationmodel in youth handball. J SportSci, 27(3), 257-266.

18. Moya, M. (2008). An update inprevention and treatment of pedia-tricobesity, World Journal ofPediatrics, 4 (3).

19. National Collegiate AthleticsAssociation. NCAA 2006-07Sports Medicine Handbook(2006). Klossner, D., Ed. NCAAGuideline 2e. Assessment of body-composition. Indianapolis, IN:National Collegiate AthleticAssociation, 33-36.

20. Rannou, F., Prioux, J., Zouhal, H.,Gratas-Delamarche, A., &Delamarche, P. (2001).Physiological profile of handballplayers. Sports Med. Phy. Fitness,41(3), 349-352.

21. Reilly, T., Williams, A. M.,Nevill, A. & Franks, A. (2000). Amulti disciplinary approach to

talent identification in soccer. JSportSci, 18(9), 695-702.

22. Øibila, M. (1989). The influence ofsome anthropometric characteri-stics, basic and specific motor abi-lities and functional capabilities ofyoung handballplayers on playing-success. MS thesis. In Slovenian(Universityof Ljubljana, Ljubljana,1989).

23. Øibila, M. (1996). Zaœetni innadaljnji izbor nadarjenih rokome-taøev na podlagi izbranih morfo-loøkih in motoriœnih parametrov[Initial and further selection ofchildren gifted for handball on the-basis of some chosen morphologi-cal and motor parameters]. Trenerrokomet, 3(2), 7-18.

24. Øibila, M. (2009). Vsebina dela sslovenskimi rokometnimi repre-zentancami mlajøih starostnihkategorij [The content of programfor Slovenian young category and-ball nationalteams]. Trener roko-met, 16 (2), 5-14.

25. Øibila, M., & Pori, P. (2009).Position-Related Differences inSelected Morphological BodyCharacteristics of Top-LevelHandball Players. CollAntropol.,33(4), 1079-1086.



IZVLEŒEK

Streli s tal spadajo med najos-novnejøe oblike strelov v roko-metu. V raziskavi nas je zanima-la hitrost leta æoge v fazi izmetaob prisotnosti povratne informa-cije v obliki radarja. Rezultati sopokazali, da ima povratna infor-macija pozitiven vpliv na hitrostizmeta æoge merjencev naøegavzorca. Ugotovitve lahko po -veæemo predvsem s poveœanomotivacijo merjencev medvadbo strelov proti vratom. Vprocesu treninga je lahko torejpovratna informacija z radarjauporabno motivacijsko sredstvoza doseganje viøjih izmetnihhitrosti æoge pri vadbi strelov stal.

Kljuœne besede: rokomet, strels tal, povratna informacija, radar

UVODZa strele proti vratom jekljuœnega pomena œasovnososledje vkljuœevanja razliœnihdelov telesa, ki omogoœa razvitimaksimalno hitrost in kontrolovseh delov telesa. Enako veljatudi za strel z dolgim zamahomiznad glave stal (SST), ki spadamed najosnovnejøe rokometnestrele. Za uœenje zaœetnikov jenajlaæji, za vrhunske igralce paje nepogreøljiv predvsem pristrelih z razdalje. Osnovno teh-niko SST lahko razdelimo v dvefazi: pripravljalna faza in fazaizmeta (Øibila, 2004).

Glavni biomehanski faktor, kiomogoœa vse tipe strelov, jekvaliteta prenaøanja impulzovod spodnjih do zgornjih delovtelesa (medenica, ramena,komolec, zapestje). Pomembnoje tudi stopnjujoœe naraøœanjehitrosti v posameznih sklepih.Tako naj bi bila med strelomdoseæena najveœja hitrost vmedenici prej kot v ramenu, vramenu prej kot v komolcu itd.Tudi rotacije segmentov naj bise v strel vkljuœevale v takønemvrstnem redu. Proksimalni seg-menti naj bi zaœeli z rotacijopred distalnimi segmenti(Enoka, 1998). Proksimalno-distalni princip opisujemo kotœasovno usklajeno gibanje vsklepih in telesnih segmentih, kise zaœne s proksimalnimi gibi vtrupu in se konœa distalno naekstremitetah (Marshall, Elliot,2000). Rezultat tega proksimal-no-distalnega delovanja posa-meznih segmentov telesa jehitrost æoge, ki je najveœja vzadnji toœki izmeta (Hong,Cheung, Roberts, 2001).

V procesu treninga strelov nagol se uporabljajo razliœni pri-stopi in metode za poveœanjehitrosti leta æoge (Carter,Kaminski, Douex, Knight, &Richards, 2007). V veœini pri-merov gre za specifiœno razvija-nje gibalnih sposobnosti, kot somoœ, hitrost in koordinacija.Glavni namen priœujoœe raziska-ve pa je bil ugotoviti, ali lahko

poveœamo hitrost leta æoge priSST tudi s pomoœjo zunanjegavpliva. V naøem primeru smopovratno informacijo dobili zradarja. Predvidevali smo, da botrening s povratno informacijovplival na poveœanje motivacijein s tem tudi na silovitejøe streleproti vratom.

METODEPreizkuøanci

Vsi preizkuøanci (øtudenti dru-gega letnika Fakultete za øport)so v øtudijskem letu 2010/2011obiskovali osnovni program pripredmetu Teorija in metodikarokometa dvakrat tedensko potri øolske ure. Eksperimentalnoskupino je predstavljalo 38 mer-jencev (povpreœna starost 21,6 ±2,1 leta; povpreœna telesnaviøina 179,9 ± 5,8 cm; pov-preœna telesna masa 79,4 ± 7,4kg), kontrolno skupino øtuden-tov pa 35 merjencev (povpreœnastarost 21,2 ± 2,0 leta; pov-preœna telesna viøina181,2 ± 5,1cm; povpreœna telesna masa76,0 ± 7,1 kg).

Vzorec spremenljivk inpripomoœki

Za ugotavljanje znaœilnostivzorca smo uporabili podatke ostarosti øtudentov in osnovneantropometrijske mere (telesnamasa in telesna viøina). V vzo-rec spremenljivk smo zajeli tri

Vpliv povratne informacije na spremembo hitrosti leta æoge pri strelu z dolgim zamahom iznad glave s tal ...


Primoæ Pori, Marija Jeler, Igor Øtirn, Marta Bon, Marko Øibila

VPLIV POVRATNE INFORMACIJE NA SPREMEMBOHITROSTI LETA ÆOGE PRI STRELU Z DOLGIM ZAMAHOMIZNAD GLAVE S TAL V ROKOMETU

razliœice strelov z dolgim zama-hom iznad glave s tal (Tabela 1).

Za merjenje hitrosti leta æoge priSST smo uporabili radar StalkerATS professional sports (ApliedConcepts, Inc., ZDA) (Slika 1),ki je bil postavljen en meter zapreœno œrto rokometnega igriøœain postavljen na viøini 150 cmod tal. Radar je izmeril najviøjohitrost leta rokometne æoge vkilometrih na uro. Tako za meri-tve kot tudi med uœenjem invadbo smo uporabili rokometneæoge po standardnih merilihMednarodne rokometne zvezeobsega med 54 in56 cm. Masarokometnih æog je znaøala med0,375 kg in 0,400 kg, masateæke æoge pa 0,800 kg.

Potek in organizacijaeksperimenta

Eksperiment je potekal v okvirurednega pedagoøkega procesana Fakulteti za øport (Pori inØibila, 2009). Program je vsebo-val dvajset vadbenih enot, ki so

bile izvedene dvakrat tedensko vdesetih tednih. Meritve so bileizvedene trikrat: pred zaœetkomprograma, po prvem delu ekspe-rimentalnega programa in nakoncu.

Eksperimentalni program je bilrazdeljen na dva dela. V prvemdelu, ki je obsegal osem vadbe-nih enot (øtiri tedne), smo øtu-dentom posredovali osnovneinformacije o SST. V drugemdelu, ki je trajal øest tednov(dvanajst vadbenih enot), pa soøtudenti poleg osnovnega peda-

goøkega procesa izvajali øedodatne treninge strelov na gol(Tabela 2). V drugem delueksperimenta so bili øtudentjerazdeljeni na eksperimentalno inkontrolno skupino. Med doda-tnim treningom je eksperimen-talna skupina izvajala strele naprazen gol, za katerim smonamestili radar. Radar je po vsa-kem izvedenem strelu podalstrelcu informacijo o hitrosti letaæoge (Slika 2).

Dobljene rezultate meritevhitrosti leta æoge smo beleæili,



Oznaka Opis spremenljivke Enota1. MHÆ Strel z dolgim zamahom iznad glave s tal z dominantno roko km/h2. MHM Strel teæke æoge z dolgim zamahom iznad glave s tal z dominantno roko km/h3. MHS Strel z dolgim zamahom iznad glave s tal z nedominantno roko km/h

Tabela 1: Izbrane spremenljivke strelov z dolgim zamahom iznad glave s tal, izraæene s hitrostjo leta æogepri izmetu.

Slika 1: Modelna slika radarja,ki smo ga uporabili za potreberaziskave.

Tabela 2: Naœrtovanje dodatnega treninga strelov z dolgim zama-hom iznad glave s tal.

Teden/Øtevilo vadbenihenot na teden

Øtevilo ponovitev/Øtevilo vadbenih enot na teden

Teden 5/2 10/2Teden 6/2 15/2Teden 7/2 18/2Teden 8/2 15/2Teden 9/2 18/2Teden 10/2 20/2Skupaj: 192

Slika 2: Modelna slika organizacije meritev drugega dela eksperi-menta.

urejali in obdelali s pomoœjoizbranih metod deskriptivne sta-tistike. Razlike med posamezni-mi meritvami znotraj skupinsmo preverjali s ponovljenimimeritvami (repeated measur-ment method). Statistiœnoznaœilne razlike smo sprejeli s5% statistiœne znaœilnosti (dvo-smerno testiranje).

REZULTATINa sliki 3 so prikazane pov-preœne hitrosti leta æoge pri trehrazliœicah strelov z dolgimzamahom iznad glave s tal(MHÆ, MHM, MHS) izmerjenena prvi in drugi meritvi. V tej

fazi eksperimenta merjenci øeniso bili razdeljeni na kontrolnoin eksperimentalno skupino.Razvidno je, da se je pri vsehtreh razliœicah strelov s tal pov-preœna hitrost leta æoge na drugimeritvi poveœala. Rezultatikaæejo, da se je hitrost leta æogepri MHÆ v povpreœju poveœalaza 1,4 km/h; pri MHM za 0,7km/h in pri MHS za 2 km/h.Razlike med prvo in drugomeritvijo so statistiœno znaœilneza vse spremenljivke. Viøje pov-preœne hitrosti leta æoge v tejfazi eksperimenta pripisujemopredvsem posledicam procesauœenja strela z dolgim zamahomiznad glave s tal.

Na sliki 4 prikazujemo pov-preœno hitrost leta æoge priizmetu pri vseh treh razliœicahstrelov z dolgim zamahom iznadglave s tal (SST) eksperimental-ne in kontrolne skupine naøegavzorca (MHÆ, MHM, MHS). Privseh treh spremenljivkah jeviden napredek v hitrosti letaæoge ob izmetu. Najveœji napre-dek je viden pri strelih z domi-nantno roko (MHÆ). V eksperi-mentalni skupini se je pov-preœna hitrost izmeta izboljøalaza 6,9 km/h, v kontrolni skupinipa za 2,9 km/h. Tudi ponovljenemeritve so pokazale statistiœnoznaœilne razlike (p<0,05).



Slika 3: Povpreœna hitrost leta æoge pri SST (MHM, MHÆ, MHS) na prvi in drugi meritvi.

Legenda:M1, M2 – prva in druga meritev;MHÆ – SST z dominantno roko;MHM – SST s teæko æogo z domi-

nantno roko;MHS – SST z nedominantno roko.

* 81, 9<83, 5; # 61, 1<61, 8 in @ 61, 1<63, 1; (p<0, 05)

Slika 4: Povpreœne hitrosti leta æoge pri razliœicah SST (MHÆ, MHM, MHS) na drugi in tretji meritvi.

Legenda:M2, M3 – druga in tretja meritev; MHÆ – SST z dominantno roko;MHM – SST s teæko æogo z

dominantno roko; MHS – SST z nedominantno roko;CON – kontrolna skupina;EXP – eksperimentalna skupina.MHÆ/EXP – 84,0<90,9 (p<0,05);MHÆ/CON – 83,0<85,8 (p<0,05);MHM/EXP – 61,7<,64,4 (p<0,05);MHM/CON – 61,9<63,3 (p<0,05.);MHS/EXP – 62,8<66,1 (p<0,05);MHS/CON – 63,5<64,7 (p<0,05).

Tudi pri metih teæke æoge zdominantno roko (MHM) jepriølo do statistiœno znaœilnihrazlik med povpreœnimi rezulta-ti hitrosti leta æoge med drugo intretjo meritvijo. Radar je potrdil,da je kontrolna skupina v pov-preœju napredovala za 1,4 km/h,eksperimentalna skupina pa za2,7 km/h. Podobne rezultatesmo dobili pri strelu s tal z nedo-minantno roko (MHS), kjer se jepovpreœna hitrost leta æoge veksperimentalni skupinipoveœala iz 62,8±6,2 km/h na66,1±6,6 km/h. Kontrolna sku-pina (1,2 km/h) je v primerjavi zeksperimentalno skupino (3,3km/h) manj napredovala.

RAZPRAVA V raziskavi nas je zanimalasprememba hitrosti leta æoge vfazi izmeta ob prisotnostipovratne informacije v oblikiradarja. Rezultati analize sopotrdili, da je eksperimentalnaskupina, ki je trenirala pod vpli-vom povratne informacije,pokazala veœji napredek kotkontrolna skupina v vseh trehrazliœicah strelov z dolgimzamahom iznad glave s tal(MHÆ, MHM, MHS).

Wagner, Buchecker in Muller(2010) so naredili analizo privrhunskih rokometaøih in priølido zakljuœka, da je hitrost izme-ta æoge najpomembnejøi faktor,ki doloœa uspeønost pri strelihproti vratom. V procesu trenira-nja rokometaøev lahko na spre-membo hitrosti leta æoge obizmetu vplivamo z razliœnimisredstvi in metodami. Øtevilneraziskave so pokazale, da vøportih, kot so rokomet, base-ball, vaterpolo in v drugih»metalnih« øportih, razliœne

oblike vadbe moœi pozitivnovplivajo na izboljøanje izmetnehitrosti. Carter in drugi (2007)so priøli do zakljuœka, da kombi-nirani pliometriœni trening steæko æogo za zgornji del telesavpliva na napredek v hitrostiizmeta baseball æogice.Raziskava Escamilla, Speer,Fleising, Berrentine in Andrews(2000) nakazuje, da trening zlaæjimi in teæjimi baseball æogi-cami vpliva na izboljøanjeizmetne hitrosti klasiœne æogice.V eni zadnjih raziskav na tempodroœju (Sudan, 2009) pa sougotovili, da tako maksimalnikot balistiœni trening moœi zazgornji del telesa vplivata nametalno hitrost pri izkuøenihrokometaøicah.

Ugotovitev Van den Tillaarja(2003), da posameznik na zaœet-ku uœenja gibalne naloge napre-duje mnogo bolj, nato pa ravennapredka zaœne postopno upada-ti, je delno resniœna. To se jepokazalo v naøi kontrolni skupi-ni, ki zaradi øesttedenskega tre-ninga strelov na gol ni pokazalabistvenega napredka v primerja-vi z napredkom, ki je bildoseæen po øtirih tednih uœenjaosnov rokometa. Po øestih ted-nih vadbe strelov na gol smougotovili, da je moøka kontrolnaskupina pokazala veœji prirastekhitrosti izmeta v primerjavi sprirastkom iz prvega dela ekspe-rimenta (MHÆ=2,7 km/h,MHM=1,4 km/h, MHS=1,2km/h).

V primerjavi z opisanimi razi-skavami so naøi merjenci v pov-preœju dosegli viøje povpreœnerezultate hitrosti izmeta æoge.Van den Tillaar in Ettema(2007) sta naredila tridimenzio-nalno analizo strela z dolgimzamahom iznad glave pri vrhun-

skih rokometaøih. Povpreœnaizmerjena hitrost je bila 21,55m/s. Podobne hitrosti so izmeri-li tudi v drugih raziskavah(Fradet, Botcazou, Durocher,Cretual, Multon, Prioux, &Delamarche, 2004; Wagneretal., 2010). Glavni razlog pripi-sujemo masi æoge, ki smo jouporabili za potrebe naøegaeksperimenta. Vsi øtudentje sonamreœ za uœenje in vadbo roko-metnih elementov uporabljaliæogo velikosti 2 (masa æoge od0,375 kg do 0,400 kg). V ostalihøtudijah pa so merjenci za izved-bo strelov uporabljali æoge veli-kosti 3, z maso med 0,425 kg in0,475 kg. Glavni razlog zatakøno odloœitev je bil predvsemv tem, ker so bili merjencinaøega vzorca rokometaøi zaœet-niki, œeprav je bila njihova pov-preœna starost okoli 21 let. Zizbiro manjøe rokometne æogesmo jim æeleli olajøati uœenjeosnovnih rokometnih prvin.

ZAKLJUŒEKPovratna informacija z radarja jelahko uporabno motivacijskosredstvo za vadeœe v procesuuœenja in vadbe strela z dolgimzamahom iznad glave s tal.

VIRI1. Enoka, R. M. (1998).Neuromechanical Basic ofkinesiology. Human Kinetics,Champagn.

2. Escamilla, R. F., Speer, K. P.,Fleisig, G. S., Barrentine, S. W. &Andrews, J. R. (2000). Effects ofthrowing overweight andunderweight baseballs on throwingvelocity and accuracy. SportsMedicine, 29 (4), 259-272.

3. Carter, A. B., Kaminski, T. W.,Douex, Jr. T., Knight, C. A. &Richards, J. G. (2007). Effects ofhigh volume upper extremityplyometric training on throwingvelocity and functional strength



ratios of the shoulder rotators incollegiate baseball players. Journalof Strength and ConditioningResearch, 21 (1), 208-215.

4. Fradet, L., Botcazou, M.,Durocher, C., Cretual, A., Multon,F., Prioux, J. & Delamarche, P.(2004). Do handball throwsalways exhibit a proximal-to-distalsegmental sequence? Journal ofSports Scinence, 22, 439-447.

5. Hong, D., Cheung, T. K. &Roberts, E. M. (2001). Athreedimensional, six-segmentchain analysis of forceful overarmthrowing. Journal ofElectromyographyandKinesiology, 11, 95-112.

6. Marshall, R. & Elliott, B. C.(2000). Long-axis rotation: The

missing link in proximalto- distalsegmental sequencing. Journal ofSports Sciences, 18, 247-254.

7. Sudan, J. (2009). Effects ofballistic and maximal resistancetraining on throwingvelocity inwell-trained female handballplayers. Raziskovalno delo, Nord-Trondelag University College,Faculty of teacher education.

8. Øibila, M. (2004). Rokomet –izbrana poglavja. Ljubljana:Fakulteta za øport.

9. Øibila, M., Pori, P. (2009).Rokometni praktikum za trenerjepripravnike. Ljubljana: Fakultetaza øport, Inøtitut za øport.

10. Wagner, H., Buchecker, M., P.von Duvillard, S. & Muller, E.(2010). Kinematic description of

elite vs. Low level players inteam-hanball jump throw. Journalof Sport Science and Medicine, 9,15-2.

11. Van den Tillaar, R. & Ettema, G.(2003). Instructions emphasizingvelocity, accuracy, or both inperformance and kinematics ofoverarm throwing by experiencedteam handball players. Perceptualand motor skills, 3 (1), 731-742.

12. Van den Tillaar, R. & Ettema, G.(2007). A three-dimensionalanalysis of overarm throwing inexperienced handball players.Journal of applied biomechanics,23, 12-19.



IZVLEŒEK

Cilj raziskave je bil ugotovitirazlike v doloœenih antropome-trijskih znaœilnostih in gibalnihsposobnostih med rokometnimivratarji 1. in 2. slovenske roko-metne lige in øtudenti Fakulteteza øport v Ljubljani. Rezultati sopokazali, da so slovenski roko-metni vratarji viøji, teæji in slabøiv nekaterih testih hitre (eksplo-zivne) moœi nog.

Kljuœne besede: rokometni vra-tarji, øportnorekreativna popula-cija, antropometrijske znaœilno-sti, gibalne sposobnosti

UVODIgralci nastopajo na razliœnihigralnih mestih, kjer opravljajorazliœne naloge, zato so na vsa-kem igralnem mestu potrebnespecifiœne sposobnosti in znaœil-nosti igralcev (Rogulj, Srhoj,Nazor, Srhoj in Œavala, 2005;Srhoj, Marinoviå in Rogulj,2002; Øibila, 2004; Øporis,Vuleta, Vuleta, Jr. in Milanoviå,2010). Povsem specifiœno vlogov rokometu imajo rokometnivratarji, saj je njihova glavnanaloga branjenje strelov naspro-tnih igralcev, kjer hitrost æogelahko doseæe tudi preko 120km/h (Bideau, Multon, Kulpa,Fradet, Arnaldi in Delemarche,2004).

Rokometne vratarje se v klubihpogosto izbira na podlagi antro-

pometrijskih znaœilnosti (nekoli-ko veœja telesna viøina in masa)in, æal, mnogokrat slabøih gibal-nih sposobnosti ali na podlagiosebne æelje otrok za to igralnovlogo (Øibila, Pori in Imperl,2008). Za doseganje visokeganivoja tekmovalne uspeønosti jeza rokometne vratarje pomem-ben tudi visok nivo razliœnihgibalnih sposobnosti (Srhoj idr.,2002; Øibila idr., 2008).

Ugotovljeno je bilo, da sovrhunski rokometni vratarjivisoki in z izrazito dolgimi udi,da pokrijejo œim veœji del vrat.V povpreœju so vrhunski roko-metni vratarji visoki preko 190cm in tehtajo tudi veœ kot 90 kg(Srhoj idr., 2002; Øentija,Matkoviå, Vuleta, Tomljanoviåin Dæaja, 1997). Vrhunski roko-metni igralci in vratarji so v pri-merjavi z igralci in vratarji, kitekmujejo na niæjem nivoju,viøji, teæji in imajo veœ pustetelesne mase in manj maøœobnemase (Gorostiaga, Granados,Ibanez in Izquierdo, 2005;Hasan, Rahaman, Cable inReilly, 2007; Massuça inFragoso 2011; Vasques,Antunes, Duarte in Lopes,2005).

Nekateri avtorji so prouœevaligibalne sposobnosti rokometnihvratarjev. Zapartidis, Vareltzis,Gouvali in Kororos (2009) soprimerjali selekcionirane inneselekcionirane mlade roko-metne vratarje in ugotovili, da

med skupinama ni razlik v hitrimoœi nog in rok, gibljivosti zad-njih miøic stegna in hrbta, hitro-sti teka (sprint 30 m) in vzdrælji-vosti. Chaouachi, Brughelli,Levin, Boudhina, Cronin inChamari (2009) so primerjalivrhunske rokometne igralce narazliœnih igralnih mestih in ugo-tovili, da se med seboj nisorazlikovali v hitrosti teka(sprint), hitri moœi nog, vzdrælji-vosti in maksimalni moœi rok innog.

Antropometrijske znaœilnosti ingibalne sposobnosti rokometnihvratarjev so bile najveœkratprouœevane skupaj z ostalimiigralci rokometa, kjer se je pri-merjalo igralce na razliœnihigralnih mestih ali igralcerazliœne kakovosti. Pomembnoje ovrednotiti antropometrijskeznaœilnosti in gibalne sposobno-sti rokometnih vratarjev tudiglede na øportnorekreativnopopulacijo, saj bomo tako dobiliøe bolj popolno sliko o ustrezno-sti selekcije, treninga in pre-hrambnih navad rokometnihvratarjev.

METODEVzorec merjencev

V raziskavo je bilo prostovoljnovkljuœenih 46 polnoletnih zdra-vih rokometnih vratarjev prve indruge slovenske rokometne lige– eksperimentalna skupina (sta-rost: 24,2 ± 5,2 let; telesna

Nekatere antropometrijske znaœilnosti in gibalne sposobnosti slovenskih rokometnih vratarjev


Igor Justin, Maja Pori, Tanja Kajtna, Primoæ Pori

NEKATERE ANTROPOMETRIJSKE ZNAŒILNOSTI INGIBALNE SPOSOBNOSTI SLOVENSKIH ROKOMETNIHVRATARJEV

viøina: 185,6 ± 4,9 cm; telesnamasa: 88,2 ± 9,6 kg; igralneizkuønje: 11,8 ± 4,8 let), in 18zdravih øtudentov tretjega letni-ka Fakultete za øport (kontrolnaskupina), ki se redno ukvarjajo søportno rekreacijo (starost: 23,1± 1,3 let; telesna viøina: 181,5 ±3,7 cm; telesna masa: 77 ± 8,4kg).

Vzorec spremenljivk

Za ugotavljanje antropometrij-skih znaœilnosti so bili upora-bljeni trije testi (Marfell-Jones,Olds, Stewart in Carter, 2006),kjer so bile izmerjene tri spre-menljivke:

• telesna viøina (v centimetrih);meritve so bile opravljene spomoœjo stadiometra,

• telesna masa (v kilogramih);meritve so bile opravljene spomoœjo elektronske tehtnice,

• koæna guba nadlahti (v milime-trih); meritve so bile opravljenes pomoœjo Harpenden-ovegakaliperja, s katerim se je nanedominantni roki izmerilakoæna guba na miøici tricepsbrachii.

Izraœunan je bil indeks telesnemase – koliœnik med telesnomaso in kvadratom telesneviøine (v kilogramih na kvadra-tni meter) (WHO WorkingGroup, 1986).

Za ugotavljanje gibalnih sposob-nosti je bilo uporabljenih øesttestov, kjer je bilo izmerjenihoziroma izraœunanih deset spre-menljivk:

• „odnoæenje leæe na boku”(Pistotnik, 1991), kjer se jemeril kot (v stopinjah) – ocenagibljivosti kolœnega sklepa(primikalk kolka); meritve so

bile opravljene s pomoœjogoniometra, lociranega naddesnim kolenom,

• „skok iz polœepa” (Bosco,1999), kjer se je merila oziro-ma raœunala viøina (v centime-trih) in energija (v joulih) –ocena hitre moœi nog; meritveso bile opravljene s pomoœjomerilne tehnologije OptoJump(Microgate, Italija),

• „skok z nasprotnim gibanjem”(Bosco, 1999), kjer se je merilaoziroma raœunala viøina (v cen-timetrih) in energija (v joulih)– ocena hitre moœi nog; meri-tve so bile opravljene spomoœjo merilne tehnologijeOptoJump (Microgate, Italija),

• „globinski skok z viøine 45cm” (Bosco, 1999), kjer se jemerila oziroma raœunala viøina(v centimetrih), energija (v jou-lih) in odrivni œas (v sekundah)– ocena hitre moœi nog; meri-tve so bile opravljene spomoœjo merilne tehnologijeOptoJump (Microgate, Italija),

• „met medicinke (0,8 kg) z enoroko” (Øibila, 1995), kjer se jemerila dolæina (v metrih) –ocena hitre moœi rok in ramen-skega obroœa; meritve so bileopravljene s pomoœjo merilne,

• „koraki vstran” (Øibila, 1995),kjer se je meril œas (v sekun-dah) – ocena agilnosti vboœnem gibanju; meritve sobile opravljene s pomoœjoroœne øtoparice.


Rezultati meritev so bili obdela-ni s statistiœnim programomSPSS 18.0. Nivo statistiœneznaœilnosti je bil sprejet s 5 %napako alfa. Izraœunani so bili

osnovni statistiœni parametri.Razlike v nekaterih antropome-trijskih znaœilnostih in gibalnihsposobnostih med eksperimen-talno in kontrolno skupino so seugotavljale s pomoœjo Analizevariance (ANOVA).

REZULTATI INRAZPRAVARazvidno je, da so rokometnivratarji, v primerjavi s kontrolnoskupino, statistiœno znaœilnoviøji, teæji in imajo statistiœnoznaœilno viøji indeks telesnemase ter veœjo koæno gubo nad-lahti. Podobne razlike so bileugotovljene v raziskavah, kjerso primerjali vrhunske in manjkakovostne rokometne igralce invratarje (Gorostiaga idr., 2005;Hasan idr., 2007; Massuça inFragoso, 2011; Vasques idr.,2005), s to razliko, da so imeli vraziskavah omenjenih avtorjevbolj kakovostni rokometni igral-ci in vratarji manj maøœobnetelesne mase. Iz rezultatov neka-terih raziskav (Srhoj idr., 2002;Øibila in Pori, 2009; Øporis idr.,2010) je mogoœe videti, daimajo rokometni vratarji v pri-merjavi z igralci, ki nastopajo nadrugih igralnih mestih, veœjevrednosti koænih gub (ocenapodkoæne maøœobe), kar jeenako kot v naøi raziskavi, kjerso bili rokometni vratarji pri-merjani s øportnorekreativnopopulacijo.

Vratarji, ki so viøji in imajodaljøe okonœine, lahko pokrijejoveœji prostor vrat, kar jim poma-ga pri branjenju (Srhoj idr.,2002; Øentija idr., 1997; Øibilain Pori, 2009). Pri pokrivanjuprostora lahko pomaga tudiveœji obseg trupa in okonœin ozi-roma bolj izraæene transverzalne



dimenzije skeleta. Vendar pa sez veœanjem telesne viøine inobsega trupa in okonœin ter boljizraæenimi transverzalnimidimenzijami skeleta, ki jih vnaøi raziskavi nismo merili,poveœuje tudi telesna masa(masa okonœin), kar se lahko vprimeru nezadostne moœi miøic,ki so pomembne za izvedbogibanja, odraæa tudi v manjhitrem pospeøevanju telesa ozi-roma telesnih segmentov(manjøi prirastek hitrosti)(Enoka, 1994; Zatsiorsky,1995). Pri skoku iz polœepa in znasprotnim gibanjem ter pri glo-binskem skoku z viøine 45 cm je

bila izraœunana energija, ki so jomerjenci proizvedli ob odrivu –v trenutku zapuøœanja podlage(energija = ½ x telesna masa xhitrost ob odrivu ²) (Enoka,1994). Rokometni vratarji soproizvedli podoben nivo energi-je kot kontrolna skupina, zato izenaœbe sledi, da so zaradi veœjetelesne mase dosegli niæjohitrost ob odrivu – v trenutkuzapuøœanja podlage, kar pomenitudi statistiœno znaœilno niæjeskoke v primerjavi s kontrolnoskupino.

Rezultati pri globinskem skokuz viøine 45 cm kaæejo, da so

merjenci v kontrolni skupiniimeli enak odrivni œas kot roko-metni vratarji, a so hkrati skoœiliviøje, kar pomeni, da v enakemœasu ob predpostavki enake tele-sne viøine (in dolæine okonœin)lahko doseæejo bolj oddaljenotoœko v prostoru. Vendar pa sorokometni vratarji viøji, kar jimæe v izhodiøœu omogoœa dosega-nje bolj oddaljene toœke v pro-storu. Œeprav so vertikalni skokiz obema nogama manj speci-fiœno gibanje rokometnih vratar-jev, se preko rezultatov v tehtestih lahko oceni sposobnosthitrega pospeøevanja telesa ozi-roma doseganja visoke hitrosti



SPREMENLJIVKA S X SD MIN MAX ANOVA

Telesna viøina (cm)E 185,6 4,9 173 194 0,002**K 181,5 3,7 174 187

Telesna masa (kg)E 88,2 9,8 68 113,5 0,000***K 77 8,4 66,5 103

Indeks telesne mase (kg/m²)E 25,6 2,7 18,8 32,3 0,002**K 22,1 6,3 18,1 33,6

Koæna guba nadlahti (mm)E 9,2 3,7 4 20 0,036*K 7,2 2,4 4 12

Kot pri odnoæenju leæe na boku (0)E 66,1 10,5 43 90

80K 63,9 8,1 0,445 47

Viøina pri skoku iz polœepa (cm)E 33,5 3,6 24,1 39,3 ,000***K 38,1 6,8 31,1 46,2

Energija pri skoku iz polœepa (J)E 288,2 38 207,6 367,6

0,993K 288,3 52 226 403,7

Viøina pri skoku z nasprotnim gibanjem (cm)E 35,7 3,4 26,2 44,4 0,000***K 40,6 5,4 32,6 50,2

Energija pri skoku z nasprotnim gibanjem (J)E 307,1 37,9 225,8 415,4

0,972K 306,7 53,9 230,5 413,7

Viøina pri globinskem skoku z viøine 45 cm(cm)

E 33,2 5,4 23,9 50 0,002**K 37,8 4,3 31,1 45,5

Odrivni œas pri globinskem skoku z viøine 45 cm (s)

E 0,22 0,04 0,16 0,330,295

K 0,21 0,02 0,17 0,25Energija pri globinskem skoku z viøine 45 cm (J)

E 287,4 40,4 214,6 369,90,981

K 285,8 51,3 218,1 400,5Dolæina meta medicinke (0,8 kg) z eno roko (m)

E 23,6 3,3 18,5 33,20,465

K 23 3,1 18 28,5

Œas pri gibanju vstran (‘’Koraki vstran’’) (s)E 7,8 0,5 6,8 8,7

0,074K 8 0,5 7,1 8,8

Legenda: S – skupina; E – eksperimentalna skupina; K – kontrolna skupina; X – povpreœna vrednost; SD – standardna deviacija; MIN, MAX – minimalnain maksimalna vrednost; ANOVA (sig.) – Analiza variance (statistiœna znaœilnost – * p < 0.05; ** p < 0.01; *** p < 0.001).

Tabela 1: Osnovni statistiœni parametri in razlike med eksperimentalno in kontrolno skupino.

gibanja, na kar vplivata moœ intelesna masa (Bosco, 1999;Enoka, 1994; Zatsiorsky, 1995).Pri bolj specifiœnem testu zarokometnega vratarja („korakivstran”) pa je mogoœe videti, daso rokometni vratarji dosegliboljøe rezultate, ki pa øe niso bilistatistiœno znaœilni. Lateralnaagilnost je pomembna predvsempri obrambi strelov z daljøe raz-dalje (Guiterres-Davila, Rojas,Ortega, Campos in Parraga,2011).

Rezultati pri odnoæenju leæe naboku se med eksperimentalno inkontrolno skupino niso razliko-vali. Razlog je lahko v manjøispecifiœnosti testa, saj je gibanjeizvedeno le v enem sklepu inbrez sukanja oziroma rotacije vkolku. Pri branjenju obiœajnopride do sukanja oziroma rotaci-je v kolku in tudi do gibanja vhrbtenici, kar omogoœa doseœiveliko veœjo amplitudo gibanja,ki je lahko zadostna za uspeønobranjenje. Tudi rezultati primetu medicinke (0,8 kg) z enoroko se med skupinama nisorazlikovali. Hitra moœ rok inramenskega obroœa je lahkopomembna predvsem v protina-padih, ko mora vratar hitro innatanœno podati æogo najboljeodkritemu igralcu (Øibila,Justin, Pori, Kajtna in Pori,2010). Avtorji so ugotovili, daso vratarji, ki so tekmovali naviøjem nivoju, dosegli tudiboljøe rezultate pri metu medi-cinke (0,8 kg) z eno roko. V dru-gih merjenih gibalnih sposobno-stih pa se vratarji, ki tekmujejona razliœnih nivojih, niso razli-kovali. Podobno so ugotoviliZapartidis idr. (2009), saj ob pri-merjanju selekcioniranih inneselekcioniranih mladih roko-metnih vratarjev niso naøli

razlik v merjenih gibalnih spos-obnostih.

Øportnorekreativna skupina je vveœini testov gibalnih sposobno-sti dosegla enake rezultate kotrokometni vratarji, v testih hitremoœi nog pa celo boljøe. S tegavidika ima øportnorekreativnaskupina prednost, saj se je poka-zalo, da ob enakem odrivnemœasu lahko doseæejo bolj odda-ljeno toœko v prostoru. Vendarpa imajo rokometni vratarjiprednost v telesni viøini, ki jimæe v izhodiøœu omogoœa dosega-nje bolj oddaljene toœke v pro-storu. Zato je teæko zakljuœiti,katera skupina merjencev je zvidika obravnavanih antropome-trijskih znaœilnosti in gibalnihsposobnosti v prednosti. Razlogza slabøe rezultate vratarjev jelahko v manj specifiœnih testih,saj so vratarji v bolj specifiœnemtestu glede na njihovo gibanje(„koraki vstran”) dosegli neko-liko boljøe rezultate od øportno-rekreativne skupine. Øportnore -kreativna skupina je izkazalaviøji nivo hitre moœi v manj spe-cifiœnih testih za rokometnegavratarja, zato bi bilo zanimivovedeti, kakøni bi bili rezultati vbolj specifiœnih testih, œe bi tudita skupina imela toliko speci-fiœnega treninga kot rokometnivratarji.

ZAKLJUŒEKNa uspeønost branjenja lahkovplivajo øtevilni dejavniki: iz -kuønje, anticipacija – predvide-vanje nasprotnikovih akcij, reak-cijski œas, doloœene psiholoøkeznaœilnosti, tehnika, telesna vi -øina, kvaliteta lastne in nasprotneekipe, ... (Ca�al-Bru land inSchmidt, 2009; Christo foridis,Kalivas, Matso uka, Bebetsos in

Kambas, 2010; Gorostiaga idr.,2005; Hasan idr., 2007; Morganin Patterson, 2009; Roca, Ford,McRobert in Mark Williams,2011; Øibila idr., 2008; Trnini�,2006; Zwierko, 2007). Zaradivelikega øtevila moænih dejavni-kov uspeønosti branjenja, jeglede na rezultate v naøi raziska-vi ena izmed moænih interpretacijto, da je vloga gibalnih sposob-nosti, ki smo jih merili, zauspeønost branjenja manjøegapomena. Po drugi strani je æe enaobramba vratarja ali ena moœnain natanœna podaja v protinapaduza uspeh ekipe lahko kljuœna inprav to obrambo oziroma podajolahko omogoœi viøji nivo hitremoœi (v optimalni kombinaciji zmaso telesa oziroma telesnih seg-mentov), ki omogoœa hitrejøepospeøevanje telesa oziromatelesnih segmentov. Teæko jezakljuœiti, kakøen nivo doloœenihgibalnih sposobnosti je potrebenza uspeøno branjenje, vsekakorpa viøji nivo doloœenih sposob-nosti lahko omogoœa veœjouspeønost. Idealen rokometnivratar naj bi imel zato vse dejav-nike, ki lahko vplivajo nauspeønost branjenja, na visokemnivoju. Zato so zelo pomembniustrezna selekcija, trening in pre-hranjevalne navade.

VIRI1. Bideau, B., Multon, F., Kulpa, R.,

Fradet, L., Arnaldi, B. inDelemarche, P. (2004). Using vir-tual reality to analyze links betwe-en handball thrower kinematicsand goalkeeper’s reactions.Neuroscience Letters, 372 (1-2),119-122.

2. Bosco, C. (1999). Strength asses-sment with the Bosco’s test. Rome:Tipografia Mancini.

3. Ca�al-Bruland, R. in Schmidt, M.(2009). Response bias in judgingdeceptive movements, ActaPsychologica, 130, 235-240.



4. Chaouachi, A., Brughelli, M.,Levin, G., Boudhina, N. B.,Cronin, J. in Chamari, K. (2009).Anthropometric, physiological andperformance characteristics of eliteteam- handball players. Journal ofSports Sciences, 27 (2), 151-157.

5. Christoforidis, C., Kalivas, V.,Matsouka, O., Bebetsos, E. inKambas, A. (2010). Does genderaffect anger and aggression inhandball players? The CyprusJournal of Sciences, 8, 3-11.

6. Enoka, R. M. (1994).Neuromechanical Basis ofKinesiology. Second Edition.Champaign: Human Kinetics.

7. Gorostiaga, E. M., Granados, C.,Ibanez, J. in Izquierdo, M. (2005).Differences in physical fitnessand throwing velocity among eliteand amateur male handbal players.International Journal of SportsMedicine, 26 (3), 225-232.

8. Guiterrez-Davila, M., Rojas, F. J.,Ortega, M., Campos, J. in Parraga,J. (2011). Anticipatory strategiesof team-handball goalkeepers.Journal of Sports Sciences 2011Jul 13. (Epub ahead of print).

9. Hasan A. A. A., Rahaman J. A.,Cable N. T. in Reilly T. (2007).Anthropometric profile of elitemale handball players in Asia.Biology of Sport, 24, 3-12.

10. Marfell-Jones, M., Olds, T.,Stewart, A.D. in Carter, J. E. L.(2006). International Standardsfor Anthropometric Assessment.International Society for theAdvancement ofKinanthropometry.Potchesfstroom, South Africa.

11. Massuça L. in Fragoso I. (2011).Study of Portuguese handballplayers of different playing status.A morphological and biosocialperspective. Biology of Sport, 28,37-44.

12. Morgan, S. in Patterson, J. (2009).Differences in oculomotor beha-viour between elite athletes fromvisually and non-visually orientedsports. International Journal ofSport Psychology, 40, 489-505.

13. Pistotnik, B. (1991). Ovrednotenjerazliœnih merskih postopkov giblji-vosti – doktorska disertacija.Ljubljana: Fakulteta za øport.

14. Prudente, J., Garganta, J. inAnguera, M. T. (2010).Methodological Approach toEvaluate Interactive Behaviours inTeam Games: An Example inHandball. V A. J. Spink, F.Grieco, O. E. Krips, L. W. S.Loijens, L. P. J. J. Noldus in P.H.Zimmerman. Proceedings ofMeasuring Behaviour (str. 16-18).Eindhoven.

15. Roca, A., Ford, P. R., McRobert,A. P. in Williams, M. A. (2011).Identifying the processes under-pinning anticipation and decision-making in a dynamic time-con-strained task. CognitiveProcessing, 12 (3), 301-310.

16. Rogulj, N., Srhoj, V., Nazor, M.,Srhoj, L. in Œavala, M. (2005).Some antropologic characteristicsof elite female handball players atdifferent playing positions.Collegium Antropologicum, 29 (2),705-709.

17. Srhoj, V., Marinoviå, M. inRogulj, N. (2002). Position speci-fic morphological characteristicsof top-level male handball players.Collegium Antropologicum, 1,219-227.

18. Øentija, D., Matkoviå, B. R.,Vuleta, D., Tomljanoviå, M. inDæaja, I. (1997). Funkcionalnesposobnosti vrhunskih rukometaøai rukometaøica. V Milanoviå D. inHeimer S. (ur.), Zbornik radovaMe�unarodnog savjetovanja„Dijagnostika treniranosti spor-taøa” (str. 36-43). Zagreb:Fakultet za fiziœku kulturuSveuœiliøta u Zagrebu.

19. Øibila, M. (1995). Oblikovanje inovrednotenje informacijskegasistema za iskanje nadarjenihrokometaøev in za spremljanje nji-hovega razvoja – doktorska diser-tacija. Univerza v Ljubljani:Fakulteta za øport.

20. Øibila, M. (2004). Rokomet –izbrana poglavja. Ljubljana:Fakulteta za øport.

21. Øibila, M., Pori, P. in Imperl, D.(2008). Rokometni vratar: tehnika,taktika, metodika. Ljubljana:Fakulteta za øport.

22. Øibila, M. in Pori, P. (2009).Morphological characteristics ofhandball players, CollegiumAntropologicum, 33 (4), 1079-1086.

23. Øibila, M., Justin, I., Pori, M.,Kajtna, T. in Pori, P. (2010).Quality level-related differences inselected morphological body cha-racteristics and motor abilities ofgoalkeepers in team handball.Sportmont, 23-24 (8), 51-57.

24. Øporis, G., Vuleta, D., Vuleta, D.Jr. in Milanoviå, D. (2010).Fitness profiling in handball: phy-sical and physiological characteri-stics of elite players. CollegiumAntropologicum, 34 (3), 1009-1014.

25. Trniniå, S. (2006). Selekcija, pri-prema i vo�enje koøarkarja imomœadi. Pula: Vikta.

26. Vasques D.G., Antunes P.C.,Duarte M.F.S. in Lopes A.S.(2005). Morphology of male hand-ball players from Santa CatarinaState. Revista Brasileira deCiência e Movimento, 13, 69-81.

27. WHO Working Group (1986). Useand interpretation of anthropome-tric indicators of nutritional status.Bulletin of the World HealthOrganization, 64: 929-941.

28. Zapartidis, I., Vareltzis, I.,Gouvali, M., and Kororos, P.(2009). Physical fitness and ant-hropometric characteristics in dif-ferent levels of young team hand-ball players. The Open SportsSciences Journal, 2, 22-28.

29. Zatsiorsky, V. M. (1995). Scienceand practise of strength training.The Pennsylvania StateUniversity: Human Kinetics.

30. Zwierko, T. (2007). Differences inperipheral perception betweenathletes and nonathletes. Journalof Human Kinetics, 19, 53-62.



IZVLEŒEK

Namen øtudije je bilo preuœeva-nje frekvence srœnega utripa œla-nov strokovnega vodstva (prvegatrenerja, dveh pomoœnikov tre-nerja (36 ± 3,39 let, viøina 178 ±6,86cm, telesna masa 83,3 ±5,23kg)). Analizirali smo vred-nosti petih tekem. Za ekipo stabili zelo pomembni tekmi RKGyor : RK Krim Mercator inKrim : Buduœnost v ligi prvakinjv sezoni 2010/2011. Podatkesmo analizirali øe na treh tekmahv tako imenovani regionalni ligiin eno trening tekmo. Vrednostisrœnega utripa (SU) so bile mer-jene z uporabo sistema Polar 2(the Polar Team System 2, PolarElectro, Finska) na sekundniinterval. Osnovna ideja teleme-triœne metode merjenja srœnegautripa je merjenje na daljavo.Podatki so nato preneseni na PCin obdelani s Polar Team 2 soft-warejem neposredno med tekmo.Priloæen raœunalniøki programomogoœa prikaz srœnega utripa væivo. To kaæe trenutno absolutnoali pa relativno vrednost srœnegautripa in njegovo cono. Na meril-nikih so prikazane tudi nume-riœne vrednosti trenutnega abso-lutnega ali relativnega srœnegautripa. Moæen je tudi prikazpodatkov v obliki diagrama ozi-roma krivulje. Hkrati lahko zaizbrane merjence spremljamotudi statistiko, ki zajema absolut-no in relativno vrednost srœnegautripa, najviøji in povpreœni srœniutrip, deleæ v odstotkih posamez-nih con srœnega utripa ter trajanje

meritve. Moæno je tudi zapisova-nje statistiœnih podatkov tekme.Rezultati kaæejo, da je bila ener-gijska poraba merjencev 476,0±258,9 kcal. Srednja vrednost SUvseh tekem je bila 94,96 ± 17,36udarcev/min in povpreœna 87,9±8,5 ud./min. Najviøja doseæenavrednost znaøa 145 (glavni tre-ner), na sploøno pa je bila maksi-malna vrednost SU v vseh tek-mah 119,2 ± 12,6 ud./min.

Vrednosti SU in energijske pora-be so na ravni povpreœja pridoseæenih najviøjih vrednostih-viøje pri prvem trenerju kot pripomoœnikih trenerja. Velik vplivna vrednosti SU in na energijskoporabo vseh œlanov strokovnegavodstva ima pomembnost tekme.Tekme lige prvakinj izzovebistveno burnejøe odzive organ-izma.

Kljuœne besede: rokomet,tekma, srœni utrip, trener

UVOD V zadnjem desetletju se vse veœøtudij usmerja v preuœevanjevodenja v øportu (trenerstvo,coachin) (Gilbert & Trudel,2004). Veœina øtudij se usmerjapredvsem v preuœevanje vedenjav povezavi z uspeønostjo v prak-si; le nekaj øtudij pa preuœuje tre-nerja neposredno na tekmovanju(Smith & Cushion, 2006), kjer sodoseæki bolj pomembni.

Horton, Baker, Deakin (2005) sopreuœevali razliœna vedenja tre-

nerjev (pet trenerjev dræavnihreprezentanc Kanade) v moøtve-nih øportih z namenom, da bidoloœili osnovne elemente njiho-vih praktiœnih odzivov na okolje.Vsak trener je bil opazovanpreko veœ treningov, ki so seodvijali v centralnem okolju tre-ninga kot priprava na mednarod-ni nastop. Uporabili so tako ime-novani modificirani vpraøalnikobna øa nja trenerjev (CoachingBehavior Recording Form).Kvalitativni podatki so bili prid-obljeni z metodo odprtega interv-juja tako s trenerji kot s øportniki.Rezultati so potrdili, da so navo-dila (inøtrukcije) osnovna metodatrenerjev. Øe bolj pomembno paje, da se najveœ navodil veæe nataktiœna navodila; pri taktiœnihnavodilih in elementu nagrada/spodbuda se pojavljajo øe boljpomembne razlike v frekvencipojavljanja in trajanja. Iz rezulta-tov bi lahko sklepali, da trener-ji/eksperti uporabljajo in prilaga-jajo prakso z namenom, da omo-goœijo maksimalen transfer infor-macij do igralcev. V naøi øtudijipa smo æeleli predvsem ugotovitipsiholoøke zahteve trenerjev nazahtevanih tekmah. Nekaj poiz-kusov prouœevanja psiholoøkihzahtev s fizioloøkimi pokazateljiv ekipnih øportih æe zasledimo:preko srœnega utripa v nogometu(Bangsbo, 2007), v rokometu(Bon, 2003; Braœiœ, Bon, 2010),preko koncentracije laktatov vkrvi (Bangsbo, 2007). Merjenjesrœnega utripa se med tekmolahko uporablja za opis intenziv-

Spremljanje frekvence srca strokovnega vodstva med tekmo lige prvakinj


Marta Bon, Mitja Braœiœ, Marko Øibila, Primoæ Pori

SPREMLJANJE FREKVENCE SRCA STROKOVNEGAVODSTVA MED TEKMO LIGE PRVAKINJ

nosti in tudi za oceno energijskeporabe, œe primerjamo posamiœnisrœni utrip in razmerje porabekisika (V VO2) (Bangsbo, 2006).Te informacije lahko zagotovijopomembne podatke o intenziv-nosti tekmovanja oziroma tekmepa tudi o prehranskih zahtevahpred, med in po tekmi. To veljaza igralce, ki so aktivni naigriøœu. Øtudije, ki opisujejoenergijske potrebe ob igranjurokometa, opisujejo igro kot kon-taktni øport, ki vsebuje komplek-sne zahteve maksimalne moœi,hitrosti, gibljivosti in tudi aerob-ne in anaerobne kapacitete(Braœiœ, Bon, 2010; Bon, 2003).Podobne øtudije so naredili tudiGazes Broadus, Sovell, Della -statious Colonel (1969), ki soizvedli eksperimentalno in labo-ratorijsko øtudijo o kontinuira-nem radio elektro-kardiograf-skem spremljanju trenerja nanogometni in koøarkarski tekmi.Trideset nogometnih in koøarkar-skih trenerjev je bilo med tekma-mi, ki so jih vodili, pod neneh-nim nadzorom preko radio tele-metriœnih naprav. Ta metoda incela øtudija podaja veliko infor-macij o delovanju trenerja.V naøiøtudiji smo tudi æeleli pridobitipredvsem podatke o fizioloøkihodzivih organizma preko sprem-ljanja frekvence srœnega utripana uradnih tekmah. Podatke smoanalizirali na treh tekmah ligeprvakinj, na treh tekmah v takoimenovani regionalni ligi in enitrening tekmi. Vrednosti srœnegautripa (SU) so bile merjene zuporabo sistema Polar (the PolarTeam System 2, Polar Electro,Finska) na sekundni interval.Osnovna ideja telemetriœnemetode merjenja srœnega utripaje merjenje na daljavo.Merjencem tako sprejemnika nipotrebno imeti pri sebi oziroma

ga nositi na zapestju ali kje drug-je na telesu. Opremljeni so le zoddajnikom, ki ga s pomoœjo ela-stiœnega pasu, tako kot pri kla-siœnem merjenju, pritrdimo naprsi. Moœan oddajnik, ki jenameøœen v oddajnem pasu (pod-obno kot pri klasiœnem naœinumerjenja srœnega utripa) spomoœjo bluetooth tehnologijeprenaøa podatke o srœnem utripumerjenca do sprejemnika oziro-ma antene. Podatki so nato pre-neøeni na PC in obdelani s PolarTeam2 softwarejem neposrednomed tekmo. Priloæen raœunal-niøki program omogoœa prikazsrœnega utripa v æivo. Ti kaæejotrenutno absolutno ali pa relati-vno vrednost srœnega utripa innjegovo cono. Na merilnikih soprikazane tudi numeriœne vred-nosti trenutnega absolutnega alirelativnega srœnega utripa.Moæen je tudi prikaz podatkov vobliki diagrama oziroma krivu-lje. Hkrati lahko za izbrane mer-jence spremljamo tudi statistiko,ki zajema absolutno in relativnovrednost srœnega utripa, najviøjiin povpreœni srœni utrip, deleæ vodstotkih posameznih con srœne-ga utripa ter trajanje meritve.Moæno je tudi zapisovanje stati-stiœnih podatkov tekme. Tovrstnipodatki nam omogoœajo kakovo-stno vrednotenje dela obremeni-tve trenerjev na tekmah.

METODE Vzorec

V øtudiji so sodelovali œlani stro-kovnega vodstva RK KrimMercator Ljubljana (starost 36 ±3,39 let, velikost 178 ± 6,86 cm).Zajetihje bilo veœ trenerjev oziro-ma œlanov strokovnega vodstva.Prikazujemo rezultate treh tre-nerjev na tekmi lige prvakinj in

øe na dveh tekmah niæjih ravnipomembnosti in zahtevnosti (tre-ning tekme in tekme regionalnelige).

Protokol

Za øtudijo je bil razvit posebenprotokol zajema podatkov. Srœniutrip strokovnega vodstva je bilzajet na sekundi interval ob upo-rabi Polar team sistem PolarTeam System 2 (Polar Electro,Finland).

Sistem vsebuje posebno elektro-do na pasu, ki snema EKG signalneposredno (brez zapestne ure).Zajeti podatki se potem pre-naøajo v raœunalnik in se obdela-jo s posebnim sistemom (softwa-re Polar Team).

REZULTATI Srœni utrip (SU)

Na osnovi zajetih podatkov pro-gram prikazuje vrednosti srœnegautripa (udarci/min-1) in samodej-no preraœunava porabo kalorij zavsakega posameznika.

Povpreœni SU œlanov strokovne-ga vodstva med vsemi tekmamije bil 87,9 ± 14,1 ud./min.Maksimalna vrednost SU je bila119,2 ± 16,2 ud./min. Energijskaporaba je bila 476,1 ± 265,6 kcal.

Prikaz 1 in Prikaz 2 prikazujetaprimer tekme RK Plevlja (ŒG),ki je iz tekmovalnega vidika neuvrøœamo med zelo pomembne,kajti regionalna liga je imela boljznaœaj »uœnega poligona« zaekipo. Bilo pa je tudi uvodomajasno, da je ekipa RK Krim kva-litetnejøa z igralskim kadrom,prav tako pa je kvalitetnejøaglede na organizacijo kluba in zizkuønjami. Povpreœne vrednostiSU na obeh tekmah, ki so bile



igrane v regionalni ligi (90,5bits/min) so bile bistveno niæjekot tekme v ligi prvakinj.

Rezultati na prikazih 3, 4 in 5kaæejo razliœne vrednosti SUglede na pomembnost tekme zaekipo. Tekma proti ekipi Gyora(SUmax; 145, povpreœje = 117)je bila odloœujoœa tekma za obemoøtvi (tako za Gyor kot za KrimMercator). Zmagovalno moøtvose je uvrstilo v œetrtfinale lige

prvakinj v sezoni 2009/2010.Vse ostale tekme so bile manjpomembne oziroma niso biletako odloœilne za napredovanjeekipe RK Krim Mercator.

Skladno s priœakovanji rezultatikaæejo velike razlike v fizio-loøkih in psiholoøkih obremenit-vah med prvim trenerjem inobema pomoœnikoma trenerja(Prikaz 6, 3, in 4). Prvi trener imapo priœakovanju bistveno viøje

povpreœne vrednosti SU, torejveœ kot 10 udarcev viøje vredno-sti (prvi trener, povpreœne vred-nosti 94,4 udarcev/min; pomo -œnika trenerja 81,4 udarcev/min).

V ekipah, kot je Krim, je osno-vna usmeritev kluba v tekme ligeprvakinj. Od uspeønosti tehtekem je pravzaprav odvisenobstoj kluba. Z nastopi kluba jena nek naœin povezana dinamikarazvoja panoge v dræavi.



Vloga SUMAX SUAVER KCAL Tekma Raven t. “POMEMBNOST ”PRVI TRENER 128 93 261 BUDUŒNOST (ŒG) CHL 2PRVI TRENER 145 117 1069 GYOR (HUN) CHL 1PRVI TRENER 96 81 650 HYPO (AUT) CHL 2PRVI TRENER 117 92 442 PLEVLJA (ŒG) REG 3PRVI TRENER 119 89 512 PLEVLJA (ŒG) REG 3POMOŒNIK TRENERJA 107 71 356 BUDUŒNOST (ŒG) CHL 2POMOŒNIK TRENERJA 139 102 693 GYOR (HUN) CHL 1POMOŒNIK TRENERJA 97 74 296 PODRAVKA (CRO) FM 3POMOŒNIK TRENERJA 128 85 244 BUDUŒNOST (ŒG) CHL 2POMOŒNIK TRENERJA 116 75 238 PODRAVKA (CRO) FM 3POVPREŒNO 119,2 87,9 476,1STDEV 16,4 14,1 265,6

Tabela 1: Srœni utrip trenerjev med tekmami.

*CHL: tekme lige prvakinj (CHAMPIONS LEAGUE)FM: FRIENDLY MATCH – prijateljska tekmaREG: REGIONAL LEAGUE – regionalna liga

Prikaz 1: Srœni utrip – primer vrednosti prvega trenerja med tekmo.

Prikaz 2: Srœni utrip prvega trenerja med tekmo (Plevlja, regionalna liga).



Prikaz 3: Srœni utripin kcal vseh œlanovstrokovnega tima medvsemi analiziranimitekmami.

Prikaz 4: Srœni utripvseh trenerjev –razliœna ravenkvalitete oziromapomembnosti vsehanaliziranih tekem.

Prikaz 5: Srœni utripprvega trenerja medtekmami razliœnihkakovostnih ravni.

Prikaz 6: Primerjalnaanaliza SU prvegatrenerja in povpreœjadveh pomoœnikovtrenerja glede narazliœno pomembnosttekme.

Prikaz 7: Primerjalnaanaliza rezultatovmerjenja SU prvegatrenerja in pomoœnikana dveh najpomemb-nejøih tekmah ligeprvakinj.

Posredno govorimo lahko celo o»usodni« povezanosti za sloven-ski æenski øport. Zato verjetnorezultate lahko øtejemo kot osno-vni pokazatelj, kakøne odzivesproæajo telesne, mentalne inœustvene obremenitve prav na tehtekmah. Tako v povpreœnih vred-nostih (prvi trener ima 18,5 veœjiSU) kot v doseæenih najveœjihvrednostih (prvi trener 136,5ud./min in pomoœnik 123ud./min) dosega prvi trenerbistveno viøje vrednosti.

ZAKLJUŒKI V zadnjih letih se poveœuje øtevi-lo øtudij, ki prouœujejo podroœjetrenerstva z znanstvenimi meto-dami. V naøi øtudiji smo æeleliprouœevati energijske zahteve, kijih vodenje tekme zahteva od tre-nerja in œlanov. Analizirali smopodatke, pridobljene neposrednomed tekmami razliœne pomemb-nosti in razliœne tekmovalneravni preko Polar team sistema.Iz zakljuœkov lahko sklepamo, daima tekma, ki je odloœilnegapomena za moøtvo, znaœilnoviøjo energijsko zahtevnost kottekme, ki imajo bolj znaœaj tre-ning tekme. Preko poveœanihvrednosti SU lahko sklepamo, daso razlike tudi glede na vlogo

posameznika v strokovnem timu.Prvi trener ima bistveno viøjevrednosti SU med pomembnimitekmami kot vsi ostali œlani stro-kovnih timov. Z naøo øtudijo smonaredili uvodne korake na tovrst-nem raziskovanju in priœakuje-mo, da se bo s tovrstnimi raziska-vami nadaljevalo, predvsem medtekmami najviøje ravni zahtevno-sti. Potrebno je ugotoviti vplivevodenja tekme na pokazateljefizioloøkih odzivov organizma,kot je SU, pa tudi nekatere drugevplive (morda vsebnost LA vkrvi; spremembe v hormonskisliki itd.). Osnovni namen pa jenajti ustrezne protistresne pro-grame za trenerje, s katerimi biizniœili ali vsaj zmanjøali vplive-stresorjev na telo oziroma na dol-goroœno zdravje trenerjev vvrhunskem øportu.

VIRI1. Bangsbo J., MoSU, Krustrup

(2007): Physical and metabolicdemands of training and match playin the elite football player. In:Nutritiopn in Football; R. J.Maugan Routlege.

2. Bon, Marta (2001). Kvantificiranovrednotenje obremenitve in sprem-ljanje frekvence srca igralcev roko-meta med tekmo. Ljubljana: [M.Bon], 2001.

3. Braœiœ, Mitja, Bon, Marta.Merjenje srœnega utripa med roko-metno tekmo: Uporaba sistema

Polarteam sistem 2 med rokometnotekmo. Trener rokom., 2010, letnik17, øt. 2, str. 16-24.

4. Buchheit, M. (2005). Le 30-15Intermittent Fiteness Test:Illustration de la programmation dutravail de la puissance maximaleaerobie a partir d’un test de terrai-napproprie. – 1ere partie.Approches du Handball, 88, 36-46.

5. Gilbert &Trudel (2004) W.D.Gilbert and P. Trudel, Analysis ofcoaching science research publis-hed from 1970-2001. ResearchQuarterly for ExerciseandSport, 75 , pp. 388-399.

6. Horton, Baker, &Deakin (2005) S.Horton, J. Baker and J. Deakin,Experts in action: A systematicob-servationof 5 nationalteamcoaches.InternationalJournalofSportPsychology, 36 , pp. 299-319. |ViewRecord in ScopusCitedBy inScopus (4).

7. Gazes Peter C.M.D., BroadusF. Sovell M.D.,J.William Dellastatiousa, Colonel(1969): Continuous radio electro-cardiographic monitoring of foot-ball and basketball coaches during-games: American Heart Journal.Volume 78, Issue 4, October 1969,Pages 509-512.

8. Horton, S., Baker, J., Deaklin J.:(2005): Experts in action: A syste-matic observation of 5 nationalteam coaches International Journalof Sport Psychology; Vo: 36, Issue4, October 2005, Pages 299-319.

9. Hagemann, N.,Strass B., Busch D.(2008): The complex problem –sol-ving competence of the team coac-hes. Physology of Sport andExercise pp 301-317.

10. Smith, Matt, Cushion CSU is top-her (2006): An investigation of thein – game behaviours of professio-nal, top – level youth soccer coac-hes. Journal of Sports Sciences,Volume 24, Number 4, Number4/April 2006 , pp. 355-366(12).



IZVLEŒEK

V øtudiji smo analizirali nekate-re znaœilnosti prestopov roko-metaøev iz ene evropske dræavev drugo. Posebno pozornostnamenjamo razmerju in vlogiposameznih dræav v skupinahdræav. Dræave smo v skupinerazdelili glede na nekatera zgo-dovinska in geografska dejstva(nekdanja Jugoslavija, SZ itd.).Spremljali smo spremembe intrende v vzorcu migracij od leta2006 dalje. Podatke smo prido-bili iz baze EHF (Europeanhandball federation), ki spremljavse prestope rokometaøev sklad-no s predpisi IHF (InternationalHandball Federation) in takoimenovanim zakonikom zakoni-tosti (“Player Eligibility Code”)ter pravilnikom, ki ureja presto-pe med dræavami (“IHFRegulations for Transfer betwe-en Federations”). Uporabljenipodatki vkljuœujejo znaœilnostiprestopov (zaœetek in konecpogodbe, dræavo, iz katere pri-haja, in dræavo, v katero presto-pa igralec) in sociodemografskeznaœilnosti (spol in starost). Zaanalizo podatkov smo uporabiliustrezno metodologijo (c2 inenosmerno analizo variance(SPSS 10.1 za Windows).Vzorec zajema 3.602 æensk in5.433 moøkih, ki so v analizira-nem obdobju prestopili iz klubav eni dræavi v klub druge dræavemed leti 1996 in 2006. Skupnoje bilo narejenih 20.650 presto-pov (13.103 oziroma 63,5%moøkih in 7.547 oziroma 36,5%

æensk). Dinamika prestopov jebila skoraj enaka v skupinivzhodnih dræav (12,8%) kot vskupini zahodnoevropskih dræav(12,5 %). Veliko dinamiko pre-hodov beleæimo v Skandinaviji(11,1%) in v nekdanji Jugo -slaviji (9,2%). Starost analizira-nih oseb je od 10 do 48 let(M=25 let). V analiziranemobdobju so moøki prestopali boljpogosto (60,1% vseh prestopov)kot æenske. Razmerje med spo-loma je zelo podobno v skupiniZahodna Evropa in v skupiniSkandinavija. V ostalih skupi-nah dræav (Sovjetska zveza,Vzhodna Europa, ex-YU) sode-mostatistiœno znaœilne razlike lemed spoloma; æenske igralkerokometa prestopajo manj pogo-sto kot rokometaøi.

UVOD Veœina raziskovalcev se strinja,da so migracije øportnikov pro-ces, ki se nenehno razvija inspreminja. Tako kot pri migraci-jah delovne sile na sploøno jetudi pri migracijah øportnikov.In seveda tudi v rokometu somigracije podroœje, ki vkljuœujedinamiœno dræavo, klub/ekipo inøportnike v kompleksne verigepogajanj glede pravic in odgo-vornosti. V zadnjih letih se jetako øtevilo globalnih migracijdelavcev kot migracij øportni-kov izrazito poveœalo.

Nacionalne zgodbe se oblikujejopreko vse bolj popularne kulturein medijev, nekateri ljudje pa to

vlogo vraœajo identifikacijipreko øporta, velikih øportnihprireditev in øportnih objektov.Øportniki vse bolj predstavljajosvoj narod in nacionalne vred-note (Doupona Topic & Coa k -ley, 2010). Øportne zgodbe vosnovi slavijo militarizem inøovinizem. Ampak glede na nji-hovo posebno vlogo se vse boljnagibajo k iskanju zavesti naro-da in navdihujejo javne razpra-ve, ki ustvarjajo vsaj zaœasnoenotnost med dræavljani, ob -œutek ponosa, in priloænosti zauveljavljanje. Gre za iskanje inuveljavljanje nacionalne identi-tete glede na øirøi geopolitiœniprostor (Bairn, 2001, 2009; Fox,2006; Elliott in Maguire, 2008;Hogan, 2003; Lechner, 2007;Maguire, 1999; Maguire et al.,2009; Merkel, 2008; Poulton,2004; Rowe, 2003; Shobe, 2008;Tuck, 2003).

Migracije øportnikov so postalevidna lastnost globalnega øporta(Maguire, 1999; Maguire, Jar -vie, Mansfield in Bradley,2002). V mnogih øportih øport-niki prestopajo in se selijo pred-vsem znotraj ene dræave, z glo-balizacijo vse bolj med razliœni-mi dræavami tako na isti celini, vzadnjem obdobju pa tudi zunajsvoje celine. Rezultat je sodobnaøportna kultura, ki presega prejoddaljene geografske, politiœne,kulturne, etniœne in gospodarskemeje. V nekaterih raziskavahprostega pretoka delovne sile inmigracij v øportu je bil vkljuœentudi rokometni trg delovne sile



Marta Bon, Mojca Doupona Topiå, Marko Øibila, Primoæ Pori, Bojan Leskoøek

MODELI MIGRACIJ V ROKOMETU GLEDE NA NEKATERETERITORIALNE KARAKTERISTIKE

(npr.: Agergaard, 2008; Bon &Doupona Topic, 2008, 2010;Bon, Leskoøek & TopicDoupona, 2011).

METODEPodatki vkljuœujejo znaœilnostiprestopov rokometaøev (zaœetekin konec prestopa, iz dræave, vdræavo) in sociodemografske-znaœilnosti (starost in spol). Zanamen raziskave so bile upora-bljene ustrezne metode (c 2 inenosmerno ANOVA analize–SPSS 10,1 za Windows). Vvzorec oseb je bilo vkljuœenih3.602 æensk in 5.433 moøkih, kiso prestopili iz kluba ene dræavev drug klub druge dræave medleti 1990 in 2006. Za 373 oseb ninobenih podatkov o zaœetkuprvega prestopa.

REZULTATI Do leta 2006 beleæimo skupno20.650 prestopov rokometaøevin rokometaøic, od tega moøkih:13.103 ali 63,5% in 7.547 ali36,5 %æensk.

Nemœija je vodilna dræava poøtevilu prestopov (Prikaz 2). 9%vseh prestopov v rokometu sezgodi v Nemœiji. Œe analiziramodinamiko prestopov glede naoblikovane skupine dræav



Prikaz 1: Vsi prestopi do leta2006.

Prikaz 2: Pregled vseh prestopov v Evropi po posameznih dræavah(uporabljene so mednarodne oznake dræav).

Prikaz 3: Deleæ prestopov (% in nominalno) glede na skupinedræav.

(Prikaz 3), beleæimo podobnodinamiko tako v zahodnem deluEvrope (12,8%) kot v vzhodnemdelu (12,5%). Skandinavskedræave (11,1%) in bivøa Jugo -slavija (9,2%) sta tudi zelo akti-vni skupini dræav.

Starost igralcev je bila med 10in 48 leti (M=25 let). V analizi-ranem obdobju (Prikaz 1) sopogosteje prestopali moøki(60,1% vseh prestopov) kot æen-ske. Razmerje po spolu znotrajskupin dræav kaæe podobno raz-merje v zahodnoevropskih dr -æavah in v skandinavskih dræa -vah (Prikaz 3).

Œe analiziramo le zahodnoe-vropske dræave glede na fre-kvenco prestopov, slika pono-vno kaæe na Nemœijo (37%), kije vodilna dræava. V VzhodniEvropi (Prikaz 4) je to Romunija(29%), v nekdanji SZ pa je toUkrajina (37%). Danska jevodilna dræava po frekvencahprestopov v skupini skandinav-skih dræav (39%), v nekdanjiJugoslaviji pa Hrvaøka (37%).Tako na Hrvaøkem kot naDanskem je rokomet edenuspeønejøih in najpopularnejøihøportov pri obeh spolih.

RAZPRAVA Na frekvenco prestopov roko-metaøev iz dræave v dræavo vpli-vata dva faktorja: razvitost inpopularnost rokometa ter eko-nomska in politiœna moœ dræave.Poleg tega v teh zgodnjih letih21. stoletja øporti, tudi rokomet,predstavljajo podroœje za prepo-znavno identiteto, na kateremgradijo dræave in predstavnikinarodov. Øportni rezultati odme-vajo kot potrditev uspeønostinaroda in dræavljani sprejemajoto kot potrditev na regionalni inglobalni ravni. Redke so dejav-nosti, ki so na tem podroœju takoodmevne, kot je øport. Zato semnoge dræave in narodi obrnejona øportnike, ko obstaja æeljazaspodbujanje nacionalnega pono-sa in krepitev identitete za dose-

ganje pomembnih ciljev (vanHilvoorde, Ellingin Stokvis,2010).

Prav tako je jasno, da so øportnadogajanja, pa tudi migracijeigralcev, v osnovi institucional-ni odziv na gospodarske krize iniskanje drugih priloænosti.Gospodarska moœ igra v migra-cijah veliko vlogo, vendargospodarska moœ sama po sebine pomeni samodejno prevladov øportu. Pomenijo pa odnosi vøportu pomemben odraz prevla-dujoœih gospodarskih odnosov.

Razliœne raziskave migracij seveœinoma ukvarjajo z dejavniki,ki vplivajo na migracije in zintenzivnostjo razliœnih dejavni-kov na dinamiko migracij. Maloraziskan pa je vpliv migracijekotmehanizem uravnavanja v spre-

minjajoœem se gospodarstvu.Gibanje migrantov je v ustreznismeri, vendar se postavlja vpra -øanje, ali so øtevilke dovolj, dase uœinkovito uravnavajo inodpravljajo razlike v dohodkih,ki se ob tem pojavljajo. Obstaja -moœna domneva, da se razlikene uravnavajo uravnoteæeno(Sjaastad, 2011). V prihodnje bibilo smiselno raziskati, kakøniso finanœni uœinki migracij vøportu. Tovrstna vpraøanja sopovsem odprta tudi v rokome-tnih migracijah.

ZAKLJUŒEKV skupini raziskovalcev se vzadnjih letih sistematiœno lote-vamo prouœevanja problematikemigracij v rokometu. Tudi vrokometu, kot na sploøno v øpor-



Prikaz 4: Razdelitev dræav vpetskupin.

SOVJETSKA ZVEZA

tni politiki migracij, ostajajomnoga vpraøanja odprta. Enopomembnejøih vpraøanj zabliænjo prihodnost ostaja tudi,kdo ima od migracij najveœjekoristi. Ekonomisti in drugi sona sploøno nezadovoljni sprete-klo uspeønostjo migracij v smi-slu zmanjøevanja geografskihrazlik v dohodkih kljub ogrom-nemu obsegu notranjih selitev,ki poteka v øportu in tudi vevropskem rokometu. Pri obrav-navanju migracij v evropskemrokometu lahko posebno mestonamenimo jugoslovanskemurokometu. Osnovno znaœilnostmigracij lahko opiøemo kot veli-ko intenzivnost na majhnemprostoru. S tem, da prevladujejopredvsem emigranti oziromaveliko veœ rokometaøev in roko-metaøic s tega obmoœja odhaja,kot pa jih prihaja. Dokaj velikaintenzivnost migracij je sicer nasamem prostoru med nekdanji-mi republikami skupne dræave.Med samimi dræavami, nekda-njimi republikami, pa so velikerazlike v vzorcu migracij. Œenpr. Slovenci prestopajo v drugedræave zelo redko, pa beleæimorelativno veliko prestopov izdrugih dræav prostora nekdanjeJugoslavije v Slovenijo. Pogostopa rokometaøe s tega prostora izSlovenije pot vodi øe v drugeevropske dræave.

Migracije rokometaøev so pri-mer in poveœanje globalizacije,regionalizacije in internacionali-zacije druæbe na sploøno.Poveœevanje migracij predsta-

vlja tudi nadaljnji razvoj roko-meta kot ene od najbolj dina-miœnih in razvitih øportnih igerv Evropi. Naøi podatki vsebuje-jo podatke le do leta 2006. Zaugotavljanje sodobnih trendovin znaœilnosti v migracijah roko-metaøev bo potrebno nadaljnjeraziskovanje na posodobljenihpodatkih.

VIRI1. Agergaard S (2008): Elite

Athletesas Migrants in DanishWomen’s Handabll: InternationalReview for the Sociology of Sport.(http://irs.sagepub.com/content/43/1/5); 11. 9. 2011.

2. Amavilah, Voxi Heinrich (2009).National identity, globalization,and the well-beingofnations.Resource & EngineeringEconomics Publications Services,Working Paper No. 20092. Onlineat http://mpra.ub.uni-muenchen.de/14948/

3. Bon, Marta, DouponaTopiœ,Mojca (2011). Muøki rukomet nateritoriji nekadaønje Jugoslavije –uspjehi in transferi igraœa. SportMont, mart 2011, br. 25-27/VIII.

4. Bon, Marta, Leskoøek, Bojan,DouponaTopiœ, Mojca (2010).Analysis of transfers of Slovenianfemale handball players in2009/10 seasons. V: Kovaœ,Marjeta (ur.), Jurak, Gregor (ur.),Starc, Gregor (ur.). 5thInternational Congress YouthSport 2010, Ljubljana, 2-4December 2010. Book ofabstracts.Ljubljana: Facultyof Sport, 2010,str. 62.

5. Doupona Topiœ, Mojca, Bon,Marta (2008). The paths ofmigrations of handball in Europe.V: Doupona Topiœ, Mojca (ur.),Liœen, Simon (ur.). Sport, culture& society: abstractbook.Ljubljana: University of Ljubljana,Facultyofsport, str. 132.

6. Doupona Topiœ, Mojca, Coakley,Jay (2010): Complicating theRelationship Between Sport and

National Identity: The Case ofPost-Socialist Slovenia. Sociologyof Sport Journal, 2010, 27,371-389.

7. Richard Elliott, Joseph Maguire(2008): Thinking Outside of theBox: Exploring a ConceptualSynthesis for Research in the Areaof Athletic Labor Migration.Sociologyof Sport Journal, 2008,25, 482-497.

8. Bairner, Alan. (2009). Nationalsports and national landscapes: Indefence of primor dialism.National Identities 11(3), 223-239.

9. Bairner, Alan. (2001). Sport,Nationalism, and Globalization:European and North Americanperspectives. Albany: StateUniversity of New York Press.

10. Hogan, Jackie. (2003). ‘Stagingthe nation: Genderedandethnicized discourses ofnational identity in Olympicopening ceremonies’. Journal ofSport and SocialIssues27(2), 100-23.

11. Hogan, Jackie. (2009). Gender,raceand national identity: Nationsoff leshandblood. New York:Routledge.

12. Lechner, Frank J. 2007. Imaginedcommunities in the global game:Soccer and the development ofDutch national identity. In RichardGiulianotti & Roland Robertson(Eds.). Globalization and sport(pp. 107-121). Oxford, UK:Blackwell Publishing Ltd.

13. Maguire, Joseph. (1999). Globalsport: Identities, societies,civilizations. Cambridge, England:Polity Press.

14. Poulton, Eemma. (2004).Mediated patriot games: Theconstruction and representation ofnational identities in the Britishtelevision production of Euro ’96.International Review for theSociology of Sport 39(4), 437-455.Rowe, David. (2003). Sport andthe repudiation of the global.International Review for theSociology of Sport 38(3), 281-294.

15. Sjaaasted Larry A: (2011): TheCostsand Returns of HumanMigration: Journal of PoliticalEconomy, Vol. 70 No. 5 Part 2:Investment in Human Beings (pp.80-93). The University OfChicago Press.



Izvleœek

Osnovni cilj raziskave je bilugotoviti povezanost med izbra-nimi gibalnimi sposobnostmi tertekmovalno uœinkovitostjo slo-venskih rokometnih vratarjev.Vzorec merjencev je zajemal 46moøkih rokometnih vratarjev, kiso bili v œasu meritev aktivniigralci prve in druge slovenskerokometne lige. Rezultati razi-skave kaæejo, da so bili tisti vra-tarji naøega vzorca, ki so imelibolj razvito eksplozivno in ela-stiœno moœ tudi z vidika ocenje-valcev ocenjeni kot bolj kakovo-stni vratarji.

Kljuœne besede: Rokomet, roko-metni vratarji, gibalne sposob-nosti, tekmovalna uœinkovitost.

UVODV rokometni igri so igralnevloge igralcev v moøtvu razde-ljene glede na njihove sposob-nosti, znaœilnosti in lastnosti(Øibila, 2004). Igralno mestorokometnega vratarja je glede naostala najbolj specifiœno.Njegova poglavitna aktivnost jebranjenje strelov nasprotnika vfazi obrambe. Vkljuœuje pa setudi v druge pod-faze rokometneigre, kot sta pod-fazi protinapa-da ter vraœanja v obrambo. Vliteraturi obstajajo øtevilne razi-skave, narejene na razliœnihvzorcih rokometnih vratarjev,kjer so raziskovalce zanimalenjihove gibalne sposobnosti.

Najveœkrat so rezultate teh razi-skav primerjali z rezultati merje-nja gibalnih sposobnosti igral-cev, ki igrajo na drugih igralnihmestih v moøtvu. Ugotovili pasmo, da do sedaj ni bila opra-vljena nobena analiza, kjer biraziskovalce zanimalo, kolikønaje povezanost nekaterih gibalnihsposobnosti s tekmovalno uœin-kovitostjo vratarjev.

Naj povzamemo nekatere najpo-membnejøe ugotovitve tematskovezanih predhodnih raziskav napodroœju obravnave rokometnihvratarjev:

• igralci, ki igrajo na razliœnihigralnih mestih se razlikujejotako v morfoloøkih znaœilno-stih telesa kot tudi v gibalnihsposobnostih; vratar tukaj niizjema (Chaouachi, Brughelli,Levin, Boudhina, Cronin inChamari, 2009; Øibila in Pori,2009; Sporiø, Vuleta, Vuletain Milanoviå, 2010, Milanese,Piscitelli, Lampis in Zanca -naro, 2011),

• vratarjevo igralno mesto jezelo specifiœno tudi z vidikarazvitosti gibalnih sposobno-sti. Ugotavljajo, da so analizi-rane gibalne sposobnostirokometnih vratarjev v pov-preœju slabøe, kot pri igralcina drugih igralnih mestih(Gruiå in Vuleta, 2009; Sporiøidr., 2010; Christodoulidisidr., 2009).

Sodobni model rokometne igrepostavlja zelo visoke zahteve okondicijski pripravljenosti roko-metaøev. V rokometu lahkoizmed vseh gibalnih sposobnostiizpostavimo kot najpomemb-nejøe miøiœno moœ (eksplozivnain elastiœna moœ), hitrost invzdræljivost (Marques, 2010).Razvitost za rokomet pomemb-nih gibalnih sposobnosti morabiti torej na visoki ravni, ampaknekoliko specifiœno glede naigralno mesto. Znaœilnosti posa-meznega igralnega mesta sekaæejo tudi v ravni obremenitev,katerim so igralci izpostavljenina treningih in tekmah. Œepravse mogoœe na prvi pogled ne zdi,so med igralci na igriøœu prisot-ne relativno velike razlike tako vobsegu in intenzivnosti cikliœnihgibanj, kot tudi v pogostostipojavljanja acikliœnih aktivnosti(Øibila, Vuleta in Pori, 2004).

Rokometni vratar tudi v tehspremenljivkah moœno zaostajaglede na zunanje, krilne inkroæne napadalce. Ti podatki sona nek naœin presenetljivi, gledena to, da je igralno mesto vratar-ja z vidika gibalne angaæiranostizelo kompleksno in od njih zah-teva øiroko paletno razliœnihznanj in sposobnosti. Nekateriavtorji (Sibila, Pori in Imperl,2008) so mnenja, da se razlogiza to morebiti skrivajo tudi v nedovolj temeljitih postopkihizbora primernih igralcev za toigralno mesto æe v mlajøih sta-

Katere gibalne sposobnosti imajo najveœji vpliv na tekmovalno uœinkovitost slovenskih rokometnih vratarjev?


Maja Pori, Igor Justin, Tanja Kajtna, Primoæ Pori

KATERE GIBALNE SPOSOBNOSTI IMAJO NAJVEŒJIVPLIV NA TEKMOVALNO UŒINKOVITOST SLOVENSKIHROKOMETNIH VRATARJEV?

rostnih kategorijah. Dogaja se,da trenerji pogosto na igralnomesto vratarja izberejo otrokaali mladostnika, ki æe v izho-diøœu dosega nekoliko niæje kri-terije z vidika razvitosti gibalnihsposobnosti in morfoloøkihznaœilnosti v primerjavi z ostali-mi vadeœimi v ekipi (Øibila idr.,2008).

V nadaljevanju besedila bomonekoliko bolj predstavili gibalnesposobnosti kot so miøiœno moœ,koordinacija in gibljivost, ki jihpoleg hitrosti in vzdræljivostiøtevilni avtorji uvrøœajo medpomembnejøe specifiœne spos-obnosti rokometnih vratarjev.

Miøiœno moœ lahko opiøemo kotsposobnost uœinkovitega inkakovostnega premagovanjazunanjih sil, oziroma sposob-nost razvitja najveœje sile v enikontrakciji (Knapik, Sharp,Darakjy, Jones, Hauret in Jones,2006). Eno od pojavnih oblikmoœi imenujemo tudi hitra alieksplozivna moœ, za katero jepomembno, da razvijemo mak-simalno silo œim hitreje (Knapikidr., 2006; Santtila, Kyrolainenin Häkkinen, 2009). Tudi zarokometne vratarje je hitra moœzelo pomembna in se med njiho-vimi aktivnostmi v razliœnihfazah igre pogosto pojavlja(hitre reakcije, kratki sprinti,vertikalni in boœni skoki). V naøiraziskavi smo za merjenje ome-njene sposobnosti uporabili 5testov. Priœakovali smo, da bodorezultati pokazali, da imajokakovostnejøi vratarji tudi boljøeteste hitre oziroma eksplozivnemoœi.

Koordinacija je sposobnostuœinkovitega reøevanja razliœnozahtevnih kompleksnih gibalnihnalog. Pri rokometnih vratarjih

se ta sposobnost odraæa pred-vsem, kadar poskuøajo zrazliœnih tehnikami branjenjaprepreœiti (ubraniti) strelenasprotnikovih igralcev.Branjenje strelov zahteva zavratarje aktivacijo celotnegatelesa ter predstavlja izvedbokompleksnih gibalnih nalog œimbolj natanœno kot tudi v œimkrajøem œasu. Med najpomemb-nejøa gibanja sodijo prav gotovoboœna gibanja, ki jih izvajajo vsmislu razliœnih boœnih skokovter izpadnih korakov (Rogulj inPapiå, 2005). Bolj so omenjenegibalne strukture usklajene, boljlahko govorimo o racionalnemgibanju (Malacko, 2000), oziro-ma dobri tehniki branjenja.

Gibljivost je po svoji definicijisposobnost izvajanja gibov znajveœjimi amplitudami. Gruiå,Ohnjec in Vuleta (2011) menijo,se dobra gibljivost pri rokome-taøih najveœkrat zelo pozitivnopovezuje s drugimi gibalnimisposobnosti (moœ - silovitoststrelov, viøina odriva…) ali pase odraæa predvsem v dobri teh-niki izvedbe razliœnih tehniœnotaktiœnih elementov rokometnemotorike. Dobro znano je tudidejstvo, da je veœja gibljivosttudi uœinkovita preventiva predpoøkodbami (Rubini, Costa inGomes, 2007) in omogoœa boljracionalno pot do doseganjavisoke ravni telesne kondicije(American College of SportsMedicine, 1998; Zak inSterkowicz, 2006).

Ocenjevanje kakovosti branje-nje rokometnih vratarjev naj-veœkrat doloœimo glede na raz-merje med izvedenimi strelinasprotnikov proti vratom terubranjenimi streli vratarja(Prudente, Garganta in Anguera,2010). V naøi raziskavi smo pri-

merjali razliœno kakovostne vra-tarje (po mnenju treh neodvisnihocenjevalcev) z ravnjo razvitostinekaterih njihovih gibalnihsposobnosti.

METODE Vzorec merjencev

V raziskavo je bilo prostovoljnovkljuœenih 46 polnoletnih zdra-vih rokometnih vratarjev 1. in 2.slovenske rokometne lige (sta-rost: 24,2 ± 5,2 let; telesnaviøina: 185,6 ± 4,9 cm; telesnamasa: 88,2 ± 9,6 kg; igralneizkuønje: 11,8 ± 4,8 let), karpredstavlja 63% registriranihœlanskih slovenskih vratarjev.

Vzorec spremenljivk

Za ugotavljanje gibalnih spos-obnosti smo uporabili øesttestov:

1. ‘’odnoæenje leæe na boku(OLB)” (Pistotnik, 1991), kjerse je meril kot (v stopinjah) –ocena gibljivosti kolœnegasklepa (primikalk kolka);meritve so bile opravljene spomoœjo goniometra, locirane-ga nad desnim kolenom;

2. ‘’skok v daljino z mesta(SDM)’’, kjer smo merilidolæino skoka z mesta; meritveso bile opravljene s pomoœjomerilne tehnologije OptoJump(Microgate, Italija)

3. „skok iz polœepa (SP)”(Bosco, 1999), kjer se je meri-la oziroma raœunala viøina (vcentimetrih) – ocena hitremoœi nog; meritve so bileopravljene s pomoœjo merilnetehnologije OptoJump (Micro -gate, Italija);

4. „skok z nasprotnim gibanjem(SNG)” (Bosco, 1999), kjer se



je merila oziroma raœunalaviøina (v centimetrih) – ocenahitre moœi nog; meritve so bileopravljene s pomoœjo merilnetehnologije OptoJump (Micro -gate, Italija);

5. „globinski skok z viøine 45cm (GS)” (Bosco, 1999), kjerse je merila oziroma raœunalaviøina (v centimetrih) – ocenahitre moœi nog; meritve so bileopravljene s pomoœjo merilnetehnologije OptoJump (Micro -gate, Italija);

6. „met medicinke (0,8 kg) z enoroko (MM)” (Øibila, 1995),kjer se je merila dolæina (vmetrih) – ocena hitre moœi rokin ramenskega obroœa; meritveso bile opravljene s pomoœjomerilnega traku;

7. „koraki vstran (KVS)”(Øibila, 1995), kjer se je merilœas (v sekundah) – ocena agil-nosti v boœnem gibanju; meri-tve so bile opravljene s po -moœjo roœne øtoparice.

Oceno kakovosti branjenja (KB)vratarjev naøega vzorca so poda-li trije neodvisni ocenjevalci,strokovnjaki na rokometnempodroœju. Vratarje so ocenili nalestvici od 1 (zelo slabo) do 5(odliœno). Ocenjevali so tehnikobranjenja kot tudi njihovo tek-movalno uœinkovitost. Oba kri-

terija sta nadalje predstavljalaskupno povpreœno oceno.


Rezultati meritev so bili obdela-ni s statistiœnim programomSPSS 18.0. Najprej so izraœuna-li bili osnovni statistiœni para-metri. Za doloœitev skladnostitreh neodvisnih ocenjevalcevsmo uporabili Kendallov koefi-cient konkordance (W). Pove -zanost med izbranimi spremen-ljivkami in tekmovalno uœinko-vitostjo (kakovostjo) smo izra -œunali s Pearsonovim koeficien-tom korelacije. Nivo statistiœneznaœilnosti je bil sprejet s 5 %napako alfa.

REZULTATI Z RAZLAGOOsnovne statistiœne znaœilnostiobravnavanih spremenljivk soprikazane v Tabeli 1. Kendallovkoeficient konkordance (W) jebil statistiœno znaœilen (p=0,01**),kar pomeni, da so bili ocenjeval-ci med seboj skladni v svojihdanih ocenah o kakovosti vratar-jev naøega vzorca.

Rezultati analize so pokazali, daje bila v naøem primeru moœ roknajbolj povezana z oceno kako-vosti branjenja. Samo testnanaloga meta s teæko æogo (MM),ki meri hitro moœ rok in ramen-

skega obroœa, je imela namreœstatistiœno znaœilno povezanostz tekmovalno uœinkovitostjovratarjev, vkljuœenih v naø vzo-rec (tabela 2).

Rokometni vratarji, ki imajobolj izraæeno hitro moœ rok, ver-jetno laæe in hitreje izvedejodoloœene gibalne naloge kot sona primer razliœni meti. Metrokometne æoge lahko predsta-vlja gibanje, ki zahteva hitromobilizacijo velike koliœineenergije oziroma aktiviranje œimveœjega øtevila motoriœnih enotv œim krajøem œasu. Rokometnivratar ima namreœ pomembnovlogo tudi, ko ne stoji v vratih inbrani strele nasprotnika.Sestavni del njegove taktike (?)je tudi izvajanje prve podaje vfazi protinapada, ko poskuøaœim hitreje natanœno podati æogonajbolje postavljenemu (odkrite-mu) soigralcu v igriøœu (Øibila,Justin, Pori, Kajtna in Pori,2010). Kakovostna izvedba teh-nike metov ena najpomemb-nejøih elementov rokometnemotorike (van Muijen, Joris,Kemper in Schenau, 1991), kipa se ne odraæa le pri strelih nagol, ampak tudi pri izvajanjudolgih podaj (Skoufas,Stefanidis, Michailidis,Hatzikotoulas, Kotzamanidou inBassa, 2003). Rokometni vratar-



Spremenljivka Enota X SOMet medicinke (MM) m 23,62 3,25Skok v daljino z mesta (SDM) cm 244,95 15,48Skok iz polœepa (SP) cm 33,52 3,58Skok z nasprotnim gibanjem (SNG) cm 35,70 3,35Globinski skok (GS) cm 33,20 5,41Koraki v stran (KVS) s 7,80 0,46Odnoæenje leæe na boku (OLD) st(0) 66,11 10,53Kakovost branjenja (KB) ocena 3,41 1,18

Legenda okrajøav: X – povpreœna vrednost; SO – standardni odklon

Tabela 1. Osnovne statistiœne znaœilnosti spremenljivk uporabljenih v raziskavi

ji, ki imajo viøjo raven razvitostihitre moœi rok, vræejo æogo zveœjo hitrostjo, kar poslediœnolahko vodi v izvedbo hitrejøegaprotinapada. Rezultati raziskavso namreœ potrdili, da imamiøiœna moœ velik vpliv nahitrost æoge (van Muijen idr.,1991). V literaturi nismo uspelizaslediti rezultatov raziskav, skaterimi bi podprli naøe ugoto-vitve o povezanosti hitre oziro-ma eksplozivne moœi rok s tek-movalno uœinkovitostjo roko-metnih vratarjev. Navedemolahko je rezultate raziskaveØibile in sodelavcev (2010), kiso ugotovili, da imajo vrhunskirokometni vratarji statistiœnoznaœilno boljøe rezultate v testumeta teæke æoge kot manj kako-vostni vratarji.

Hitra moœ nog je pomembna, kose je potrebno hitro premakniti(kratki øprinti, hitri øtarti, nenad-ni skoki). V testu skok v daljinoz mesta (SDM) je potrebnosonoæno skoœiti œim dlje.Podobna gibalna naloga se zah-teva v testih skok iz polœepa(SP), skok z nasprotnim giba-njem (SNG) in globinski skok(GS), le da gibanje poteka v ver-tikalni smeri. V testni nalogiskok iz polœepa se mora merje-nec odriniti sonoæno iz poloæajapolœepa (kot v kolenih mora biti90 stopinj) œim viøje; v testni

nalogi skok z nasprotnim giba-njem pa zaœne z iztegnjeniminogami in pred odrivom nav-zgor izvede le naravno krœenjenog. Testna naloga v testu glo-binskega skoka pa zahteva skok(oziroma le spuøœanje, ker seizvede brez odriva navzgor alinaprej) iz viøine 45 cm in izved-bo vertikalnega skoka takoj podotiku stopal tal. Podobne gibal-ne aktivnosti (skoki) so sestavnidel gibanja rokometnega vratar-ja, zato smo priœakovali visokopovezanost z oceno njegove tek-movalne uœinkovitosti. Rezultativ omenjenih testih eksplozivnemoœi nog so bili predstavljeni lev obliki doseæene dolæine (v testuSDM) ali viøine (V testih SP,SNG in GS). Zavedati se mora-mo, da pri branjenju strelov nagol, ni pomembno samo to, kakodaleœ ali kako visoko lahko vra-tar skoœi, ampak tudi to, kakohitro lahko razvije maksimalnosilo. Torej ni pomembna samodoseæena konœna razdalja, ampaktudi hitrost dosega le-te. Vratar,ki je sposoben hitrejøega razvojamaksimalne sile, kar se kaæe vhitrem premiku telesa ali delovtelesa v doloœeno smer, bo pribranjenju strelov na gol boljuspeøen kot tisti, ki lahko doseæeenako konœno razdaljo, vendarsilo razvije poœasneje. V naøiraziskavi torej nismo ugotovilistatistiœno znaœilnih povezav

testov skokov z oceno tekmoval-ne uspeønosti, kar lahko kaæe tudina to, da bi bilo potrebno upoøte-vati prav ta, tako imenovan prira-stek sile v doloœenem œasu.

Testna naloga koraki v stran(KVS) zahteva izvedbo boœnegagibanja s spremembami smerina razdalji 6 metrov (naloga se 4krat ponovi). Potrebno je torejhitro in natanœno gibanje. Boœnogibanje s prisunskimi koraki jenajbolj pogosto uporabljennaœin gibanja rokometnega vra-tarja v fazi branjenja strelov nagol (Guiterres-Davila, Rojas,Ortega, Campos in Parraga,2011). Pri izvajanju takeganaœina gibanja se najveœjahitrost gibanja razvije v zadnjifazi (torej tik pred branjenjustrela), kar je posledica iztegni-tve nog (Rogulj in Papiå, 2005).Rezultati naøe raziskave nisopokazali statistiœno znaœilnepovezanosti tega testa agilnosti stekmovalno uœinkovitostjo; pravtako povezav ni bilo ugotovlje-nih s testom gibljivosti. Delno bilahko podprli dobljene rezultatez izsledki Øibile in sodelavcev(2010), kjer so ugotovili, da medbolj in manj kakovostnimi vra-tarji ni statistiœno znaœilnihrazlik v niti v agilnosti, niti vgibljivosti.

Glede na to, da razen v testuhitre moœi rok, nismo ugotovili



Tabela 2. Povezanost med vsemi izbranimi spremenljivkami

Spremenljivke MM SDM SP SNG GS KVS KBMet medicinke (MM) 1Skok v daljino z mesta (SDM) 0,32* 1Skok iz polœepa (SP) 0,24 0,37* 1Skok z nasprotnim gibanjem (SNG) 0,23 0,50** 0,70** 1Globinski skok (GS) 0,06 0,52** 0,47** 0,55** 1Koraki v stran (KVS) -0,25 -0,31* -0,23 -0,27 -0,30* 1Odnoæenje leæe na boku (OLD) 0,06 0,36* 0,03 0,23 0,28 -0,23 1Kakovost branjenja (KB) 0,50** 0,15 0,16 0,02 0,09 -0,10 0,06

Legenda okrajøav: * p≤0,05; ** p≤0,01

statistiœno znaœilnih povezav stekmovalno uœinkovitostjo, jemoæno, da je bila razvitost tehsposobnosti na podobnem nivo-ju pri vseh merjenih rokometnihvratarjih. Kljub odsotnosti pove-zav ne moremo zakljuœiti, damerjene sposobnosti nisopomembne za rokometnega vra-tarja; le v naøem primeru z njiminismo mogli loœiti bolj od manjkvalitetnih vratarjev. Prav takoje mogoœe upoøtevati dejstvo, daizbrani testi niso bili najboljustrezni za ugotavljanje poveza-nosti z oceno tekmovalne uœin-kovitosti, saj smo z njimiposkuøali meriti osnovne gibal-ne sposobnosti, mogoœe pa jepotrebno v prihodnje vkljuœititeste specifiœne rokometnemotorike.

ZAKLJUŒEKUgotavljanje znaœilnosti igral-cev na razliœnih igralnih mestihv rokometu je z vidika dosega-nja vrhunskih rezultatov zelopomembno. Dobljeni podatkitovrstnih analiz omogoœajoboljøe poznavanje specifiœnostiposameznih igralnih mest, kar selahko odraæa tako v boljøi selek-ciji kot naœrtovanju trenaænegaprocesa. Veœji poudarek v pro-cesu treniranja se tako daje raz-voju tistih gibalnih sposobnosti,ki kaæejo najveœjo povezanost stekmovalno uœinkovitostjo in sotorej pri igralcu najbolj zaæele-ne. Priœujoœa øtudija je pokaza-la, da je bila le povezava testahitre moœi rok statistiœno znaœil-no povezana s tekmovalno uœin-kovitostjo izbranega vzorcarokometnih vratarjev.Najverjetneje lahko vzroke zato, da nismo ugotovili drugihznaœilnih povezav, iøœemo vpodobnem nivoju razvitosti

ostalih gibalnih sposobnostimed vratarji. Kot æe omenjeno,mora imeti rokometni vratarvisok nivo razvitosti razliœnihgibalnih sposobnosti, ki verjetnopredstavljajo neko ‘bazo’.Mogoœe bi z izborom testov spe-cifiœne rokometne motorikeugotovili veœ razlik med bolj alimanj kakovostnimi vratarji, karpa lahko predstavlja raziskoval-no izhodiøœe za nadaljnje razi-skave. Vsekakor je vloga roko-metnega vratarja specifiœna inkot taka zahteva drugaœnoobravnavo in tudi loœeno odostalih igralnih mest.

VIRI1. American College for Sports

Medicine (1998). Position stands orespiratory and muscular fitnessand flexibility in healthy adults.Medicine & Science n therecommended quantity and qualityfor exercise for developing andmaintaining cardio in Sports &Exercise, 30 (6), 975-991.

2. Chaouachi, A., Brughelli, M.,Levin, G., Boudhina, N.B., Cronin,J. & Chamari, K. (2009).Anthropometric, physiological andperformance characteristics of eliteteam-handball players. J Sports Sci.27(2), 151-7.

3. Christodoulidis, T., Karras, D.,Kororos, P., Skoufas, D.,Toganidis, T., Vareltzis, I. &Zapartidis, I. (2009). Profile ofyoung female handball players byplaying position. Serbian Journal ofSport Science 3 (1-4), 53-60.

4. Gruiå, I. & Vuleta, D. (2009).Comparison of physicalconditioning of the first and secondleague male handball players.Science in Team handball. Zagreb:University of Zagreb.

5. Gruiå, I., Ohnjec, K. & Vuleta, D.(2011). Comparison and analysis ofdifferences in flexibility among toplevel male and female handballplayers different ages. Actauniversitatis Physical educationand sport, 9 (1), 1-7.

6. Gutierrez-Davila, M., Rojas, F.J.,Ortega, M., Campos, J. & Parraga,J. (2011). Anticipatory strategies ofteam-handball goalkeepers. JSports Sci. 2011 Jul 13. (Epubahead of print).

7. Knapik, J.J., Sharp, M.A., Darakjy,S., Jones, S.B., Hauret, K.G. &Jones, B.H. (2006). Temporalchanges in the physical fitness ofUS army recruits. Sports Med, 36(7), 613-634.

8. Malacko, J. (2000). Basics of sporttraining. Beograd: Sportskaakademija.

9. Marques, M.C. (2010). In-seasonstrength and power training forprofessional male team handballplayers. Strength and ConditioningJournal 32 (6). 74-81.

10. Milanese, C., Piscitelli, F.,Lampis, C. & Zancanaro, C.(2011). Anthropometry and bodycomposition of female handballplayers according to competitivelevel or the playing position. JSports Sci. 2011 Jul 19. ([Epubahead of print).

11. Prudente, J., Garganta J. &Anguera, M.T. (2010).Methodological approach toevaluate interactive behaviors inteam games: an example inhandball. In: Spink AJ, Grieco F,Krips OE, Laijens LWS, NajdusLPJJ and Zimmermann PH (Eds.).Proceeding of MeasuringBehavior. Netherlands: Eidhoven,(pp 16-18).

12. Rogulj, N. & Papiå, V. (2005).Low side-step kinematiccharacteristics of handballgoalkeeper. In: KP Adlassnig &Bracale, M (eds.). Proceedings ofabstracts of BioMed conference,Austria: Innsbruck, (pp 826).

13. Rubini, EC, Costa, ALL &Gomes, SC (2007). The effects ofstretching on strengthperformance. Sports medicine, 37(3), 213-224.

14. Santtila, M., Kyrolainen, H. &Hakkinen, K. (2009). Changes inmaximal and explosive strength,electromyography and musclethickness of lower and upperextremities induced by combinedstrength and endurance training insoldiers. Journal of Strength andConditioning Research, 23 (4),1300-1309.

15. Skoufas D., Stefanidis P.,Michailidis C., Hatzikotoulas K.,Kotzamanidou M and Bassa E.(2003. The effect of handballtraining with underweighted ballson the throwing velocity of novicehandball players. J. Hum. Mov.Stud. 44, 157-171.

16. Sporiø, G., Vuleta, D., Vuleta, D.Jr. & Milanovi , D. (2010). Fitnessprofiling in handball: physical andphysiological characteristics ofelite players. Coll Antropol. 34(3),1009-14.



17. Øibila, M. (2004). Handball –Selected Chapters. Ljubljana:Faculty of Sport.

18. Øibila, M., Vuleta, D., & Pori, P.(2004). Position-relateddifferences in volume andintensity of large-scale cyclicmovements of male players inhandball. Kinesiology 36 (1), 58-68.

19. Øibila, M., Pori, P. & Imperl, D.(2008). Rokometni vratar: tehnika,taktika, metodika. Ljubljana:Fakulteta za øport.

20. Øibila, M. &, Pori, P. (2009).Position-related differences inselected morphological bodycharacteristics of top-levelhandball players. Coll Antropol.33(4), 1079-86.

21. Øibila, M., Justin, I., Pori, M.,Kajtna, T. & Pori, P. (2010).Quality level-related differences inselected morphological bodycharacteristics and motor abilitiesof goalkeepers in team handball.Sportmont 23-24 (8), 51-57.

22. van Muijen A.E., Joris H.J.J.,Kemper H.C.G. & van IngenSchenau G.J. (1991). Throwingpractice with different ball weight:effects on throwing velocity andmuscle strength in femalehandball players. Sports Training,Med. and Rehab. 2: 103- 113.

23. Æak, S. & Sterkowicz, S. (2006).A relative evaluation of thedevelopment of flexibility in boysat the ages between 8 and 15.Biology of Sport, 23 (4), 401-412).



Documents

2011_2x