2021: mednarodno leto sadja in zelenjave

Združeni narodi želijo z mednarodnim letom sadja in zelenjavepoudariti pomen sadja in zelenjave za zdravje in razvoj ljudi teropozoriti na škodo, ki jo naredimo z odpadno hrano. Sadje inzelenjava spadata med hitro pokvarljiva živila, zato je pomembno,da se primerno transportirata, skladiščita in shranjujeta – tako vtrgovini kot v gospodinjstvu. Hkrati želijo spodbuditi večjoodločnost pri promociji pravičnejšega, bolj trajnostnega inučinkovitejšega prehranskega sistema.

Čemu mednarodno leto sadja in zelenjave?

Koliko sadja in zelenjave pojemo?

Član gospodinjstva v Sloveniji je v 2018 doma porabil približno 21 kg krompirja, skoraj 12 kg jabolk in nekaj več kot 7 kg zelene solate. Da je uživanje sadja in zelenjave zdravo oz. da sta pogostost uživanja sadja in zelenjave in višina samoocene splošnega zdravstvenega stanja povezani, potrjujejo tudi podatki. Med tistimi, ki so menili, da je njihovo splošno zdravstveno stanje zelo dobro, je bilo 67 % takih, ki so sadje jedli vsaj enkrat na dan, in 73 % takih, ki so vsaj enkrat na dan jedli zelenjavo.

Količina doma porabljene zelenjave in sadja na člana gospodinjstva, Slovenija, 2018

Vir: SURS

krompirbananeagrumijabolka

konzervirana in predelana zelenjavaparadižnik

zelena solatačesen in čebulazelje in ohrovt

paprikakorenjegrozdjehruške

marelice in breskvegrah in stročji �žol

�žol, suh grah, bob in leča

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24

kg

V 2019 smo v Sloveniji porabili za prehrano skoraj 246.000 ton zelenjave ali skoraj 118 kg na prebivalca. Posamezen prebivalec je porabil povprečno skoraj 50 % več zelenjave kot v 2000. Stopnja samooskrbe z zelenjavo je bila v 2019 43-odstotna. V letih od 2000 do 2020 je bila najnižja v 2010 (30-odstotna), najvišja pa v 2000 (47-odstotna).

Zelenjave pojemo čedalje več

Poraba zelenjave na prebivalca, Slovenija

Vira: SURS, KIS

0

20

40

60

80

100

120

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

kg

V 2019 smo v Sloveniji porabili za prehrano 267.000 ton sadja, od tega skoraj 60 % svežega. Stopnja samooskrbe s sadjem med leti močno niha. Od 2000 naprej je bila najnižja v 2017, 15-odstotna (ko je bila letina sadja v Sloveniji zelo slaba), najvišja pa v 2000, 66-odstotna. V 2019 je bila 30-odstotna. Prebivalec Slovenije je v tem letu porabil povprečno 128 kg sadja.

Stopnja samooskrbe s sadjem čedalje nižja

Stopnja samooskrbe s sadjem, Slovenija

Vira: SURS, KIS

0

10

20

30

40

50

60

70

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

%

Na kmetijskih gospodarstvih v Sloveniji se je v 2019 pridelalo malo več kot 120.000 ton zelenjave, od tega največ belega zelja, več kot 19.000 ton, kar je bilo 16 % vsega pridelka zelenjave.

Od zelenjave pridelamo največ zelja

TyTyT pe something

Pridelava zelenjave (katere pridelek je tehtal več kot 1.000 ton), Slovenija, 2019

Vir: SURS

belo zelje 19.286

solata 13.052

čebula 10.101

paradižnik 9.013

bučke 6.718

radič 6.254

paprika 4.261

endivija 2.755

korenček 5.666

kumare 2.411

cvetačain brokoli 1.845

rdečapesa 4.865

�žol zastročje 1.975

por 1.136

V intenzivnih sadovnjakih prevladujejo jablane in tudi največji del površine v intenzivnih sadovnjakih je namenjen tej sadni vrsti. V 2019 so bile jablane 76 % vseh sadnih dreves, rasle pa so na 54 % površine intenzivnih sadovnjakov. Tudi pridelek jabolk je bil med vsemi sadnimi vrstami najtežji, obrodile so skoraj 24 ton jabolk na hektar.

Intenzivni sadovnjaki

Pridelava sadja v intenzivnih sadovnjakih, Slovenija, 2019

Vir: SURS

površina število dreves pridelek

jabolka 54 %

breskve, nektarine, marelice 8 %

hruške 5 %

češnje in višnje 5 %

drugo sadje 27 %

Ekstenzivni sadovnjaki

Pridelava sadja v ekstenzivnih sadovnjakih, Slovenija, 2019

Vir: SURS

Ekstenzivni sadovnjaki so kmečki sadovnjaki, v katerih se gojijo pretežno stare sadne sorte. Tudi med temi prevladujejo jablane, vendar se njihovo število znižuje (od 1991 do 2019 se je znižalo za 30 %). Tudi v ekstenzivnih sadovnjakih dajo največ pridelka jablane, v 2019 so ga dale skoraj 10.000 ton. Na splošno pa pridelek zelo niha, ker je močno odvisen od vremenskih razmer. Največ jabolk na drevo smo obrali v 2018 (78,8 kg), najmanj pa v 2017 (9,1 kg).

število dreves pridelek pridelek na drevo

0200.000400.000600.000800.0001.000.0001.200.000

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

štev

ilo

jabolka hruške breskve in nektarine marelice češnje in višnje češplje in slive

Vinogradi v Sloveniji so v 2019 merili skupaj 15.550 ha. 69 % površine vinogradov je bilo zasajenih z belimi sortami, 31 % pa z rdečimi sortami grozdja. Podobno razmerje je bilo tudi pri številu trt in pridelku. Vseh trt, belih in rdečih sort skupaj, je bilo v 2019 malo manj kot 61 milijonov in vse skupaj so obrodile 105.000 ton grozdja. Pridelek belih sort je bil nekoliko večji od pridelka rdečih sort (prve so obrodile 6,9, druge 6,5 tone na hektar).

Grozdje: pridelamo več belega kot rdečega

površina število trt pridelek

bele sorte 69 %

rdeče sorte 31 %

Pridelava grozdja v vinogradih, Slovenija, 2019

Vir: SURS

Pridelovalci zelenjave v Sloveniji so v 2019 na slovenskih živilskih trgih prodali 306 tonzelene solate, 209 ton čebule, 158 ton korenčka itd. Povprečno najvišjo ceno so dosegle sveže gobe (22,13 EUR/kg), povprečno najnižjo ceno pa namizna jabolka (1,71 EUR/kg).

Na tržnicah prodane največ zelene solate

Prodaja kmetijskih pridelkov iz lastne pridelave na živilskih trgih, Slovenija, 2019

Vir: SURS

10 pridelkov, prodanih v največjih količinah

400

300

200

100

0

zelenasolata

čebula endivija namiznajabolka

kislo zelje paradižnik radič belo zelje korenček solatnekumare

ton