3. Deblo SEMENOVKE (Spermatophyta)

• So najstarejše kopenske rastline;

• Imajo razvito prevajalno tkivo, oporno tkivo in povrhnjico;

• Razdelitev debla semenovk na:

1. golosemenke,

2. kritosemenke.

Razdelitev golosemenk

Razdelimo jih na:

- SAGOVCE; dvodomne rastline; po videzu spominjajo na palme;

- GINKIJEVCE; dvodomna drevesa s pahljačastimi listi; živi fosili;

- IGLAVCE (borovke, cipresovke in tisovke); imajo iglice ali luskaste liste. Borovke in cipresovke so enodomne. Predstavniki: smreka, bor, macesen klek.

Zavitolistni sagovec - Cycas revolta

• Ena najstarejših kopenskih rastlin; še iz časov dinozavrov; pred ca. 130 mio. let

Vir: zavitolistni sagovec; pridobljeno 6. 12. 2012; http://roze.si/zavitolistni-sagovec

Sagovec

Vir; sagovec; pridobljeno 6.12. 201 http://projekti.gimvic.org/2002/2b/ogrozenevrste/OSNOVNA/OGROZENE%20RASTLINE.HTM

GINKO (Ginko biloba)

Vir: ginko biloba: pridobljeno 6. 12. 012; http://zdravplanet.blogspot.com/2009/05/ginko-

ginko-biloba.html; http://rastline.mojforum.si/rastline-post-62677.html

Golosemenke • so brez izjeme lesnate rastline;

• semenske zasnove; so nezavarovane na površju plodnih lusk – bodočih semen.

Vir: smreka; pridobljeno 6. 12. 2012; http://kamniski-vrh.net/b.html

• Najbolj znano drevo med iglavci. Moški cvetovi rdečkasto-rumeni, iz ženskih rdečih pa se razvijejo storži; s semeni.

Vir: cvetenje smreke in storži; pridobljeno 6. 12. 2012; http://kamniski-vrh.net/b.html

Smreka-shema cvetov

Vir: cvetovi smreke: pridobljeno 6. 12. 2012; http://www2.arnes.si/~sskrles1s/smreka/navadna_smreka.htm

Metageneza; Vir: pridobljeno 8. 1. 2013; http://sl.wikipedia.org/wiki/Rastline

Iglavci v Sloveniji

Tri družine:

1. BOROVKE; smreka, jelka, macesen in več vrst borov,

2. CIPRESOVKE; brin in cipresa,

3. TISOVKE; tisa.

Smreka (Picea abies)

Vir: Smreka; pridobljeno:6. 12. 2012; http://www2.arnes.si/~evelik1/les/smreka.htm

Kritosemenke – skupne značilnosti

• od vseh rastlin so najbolj razvite;

• imajo pravo steblo, liste, korenine in celo cvet;

• semenska zasnova je obdana s plodnim listom in je zato skrita v plodnici;

• prevladujejo zeliščne vrste, veliko pa je tudi drevesnih in grmovnih vrst;

• prevladuje diploidna (2n) faza, haploiden gametofit je močno zakrnel in se razvije šele v času zrelosti spolnih celic;

• cvet je najpomembnejši organ, ki

kritosemenke razvojno postavlja nad

ostale rastline;

• prevladujejo žužkocvetke, nekatere vrste

so sekundarno postale vetrocvetke;

• pelod lahko prenašajo tudi druge živali in

celo voda;

• po oploditvi iz semenske zasnove,

natančneje iz embrionalne vrečke v kateri

je jajčna celica, nastane seme, ki je

obdano z enim ali več zaščitnimi sloji

(plod);

• seme vsebuje mlad sporofit = kalček, ki

ima razvite klične liste, hranilno tkivo ter

zasnovo korenine;

• danes poznano čez 240.000 vrst

kritosemenk, ki so razširjene v vseh

območjih planeta.

Morfologija cveta navadne zajčje deteljice (Oxalis acetosella).

1: venčni list, 2: čašni list, 3: prašnik, 4: brazda na cvetnem pestiču, 5: plodnica, 6: plodnica, 7: jajčece

Vir: Morfologija cveta navadne zajčje deteljice (Oxalis acetosella); pridobljeno 8. 1. 2013;

http://sl.wikipedia.org/wiki/Cvet

Razdelitev kritosemenk – glede na št. kličnih listov

DVOKALIČNICE

(Dicotyledonae)

• kalček ima dva klična lista,

• vejnato razrasle korenine,

• žile v steblu so razporejene v kolobarju,

• žile v listih so mrežasto razrasle,

• cvetni deli so ponavadi štiri ali pet števni.

ENOKALIČNICE

(Monocotyledonae)

• kalček ima le en klični list,

• šopasta razrast korenin, žile v steblu so neurejene,

• listne žile potekajo vzporedno,

• cvetni deli so ponavadi tridelni ali mnogokratniki števila tri.

Kalček-fižol

Vir: fižol; pridobljeno 8. 1. 2013; http://botanika.biologija.org/zeleni-

skrat/poskusi_sam/zalozne_snovi_v_semenu.htm

Steblo dvokaličnice in enokaličnice

Vir: prerez stebla; pridobljeno 8. 1. 2013; https://sites.google.com/site/rzknatecaj/trpotec---

rastlina-leta-2010/01---trpotec-je-rastlina

List dvokaličnice

Vir: list dvokaličnice; pridobljeno 8. 1. 2013; http://foto.biologija.org/4images/details.php?image_id=95&sessionid=dktr6o7g90hk3b09b65o4

vtj97

Cvet dvokaličnice

Vir: cvet dvokaličnice; pridobljeno 8. 1. 2013; http://www2.pef.uni-

lj.si/kemija/pai/cvet/index.html

Kritosemenke – ekološki pomen

• najbolj razviti avtotrofni organizmi in

njihov razvoj se še ni zaustavil;

• razširjene so po vsem svetu in so

pomembne pri ustvarjanju različnih

ekosistemov;

• večina živalskih vrst je močno odvisnih

od kritosemenk, bodisi jim zagotavljajo

hrano, bodisi življenjski prosto;

• pomembne so pri nastajanju prsti

(predvsem drevesa) in poseljevanju novih

okolij kot pionirske vrste;

• pomembna vloga v človeški prehrani,

saj predstavljajo večinski delež celotne

rastlinske hrane;

• pomembne so v tekstilni, kemični in

farmacevtski industriji, gradbeništvu…

Dvokaličnice – sistemska delitev

• nekateri sistematiki delijo dvokaličnice na dva (pod)razreda in sicer na nižje razvite dvokaličnice in na više razvite dvokaličnice;

• izvornejše: magnolijevke, lokvanjevke, poprovke, lovorovke in rogolistovke; značilna spiralasta namestitev cvetnih elementov; kažejo tiste znake, kot njihovi predniki, ki so bili blizu sagovcem;

• delitev v številne redove, ki tudi niso poenoteni pri vseh znanstvenikih;

• najpogosteje delitev v družine, rodove in vrste;

Dvokaličnice – poenostavljena

delitev v družine

• v Sloveniji so predstavniki ca. 114 družin

dvokaličnic:

1. družina: magnolijevke (Magnoliaceae)

2. družina: lovorovke (Lauraceae)

3. družina: poprovke (Piperaceae)

4. družina: lokvanjevke (Nymphaeaceae)

5. družina: rogolistovke

(Ceratophyllaceae)

6. družina: zlatičevke (Ranunculaceae)

7. družina: klinčnice (Caryophyllaceae)

8. družina: kaktejevke (Cactaceae)

9. družina: rožnice (Rosaceae)

10. družina: bukovke (Fagaceae)

11. družina: brezovke (Betulaceae)

12. družina: metuljnice (Fabaceae)

13. družina: križnice (Brassicaceae)

14. družina: vrbovke (Salicaceae)

15. družina: mlečkovke (Euphorbiaceae)

16. družina: vresovke (Ericaceae) 17. družina: razhudnikovke (Solanaceae) 18. družina: črnobinovke

(Scrophulariaceae) 19. družina: ustnatice (Lamiaceae) 20. družina: kobulnice (Apiaceae) 21. družina: broščevke (Rubiaceae) 22. družina: zvončičevke

(Campanulaceae) 23. družina: nebinovke (Asteraceae) 24. družina: radičevke (Cichoriaceae)

Dvokaličnice – ekološki pomen

• v to skupino sodijo vsa sadna drevesa, ki jih

človek goji za lastno prehrano ali pa jih predela v

sokove, marmelado ali celo zdravila;

• večina lesnih vrst, ki jih človek izkorišča za

gradnjo hiš in drugih stavb;

• mnogo vrst je pomembnih v farmaciji in

tekstilni industriji;

• enostavna in hitra kalitev ter rast; primerne za

vzgojo in vzrejo.