OBLIGACIJE – POVZETEK

1. Običaj, poslovni običaj, dobri poslovni običaj, uzance:

Običaji: so ravnanja, ki so ustaljena med osebami, ki ne vstopajo v obligacijska razmerja pridobitnega namena – dispozitivna naravaPoslovni običaji: so ravnanja, ki so pričakovana med osebami posebnih lastnosti, t.j. gospodarskimi subjekti oz. trgovci – disp.Dobri poslovni običaji: moralne norme, ki vežejo stranke v pravnem prometu. Veljajo kot pravo. Določajo meje dovoljenega ravnanja med udeleženci v pravnem prometu – kogentni.Uzance: so že zbrani – kodificirani poslovni običaji. Novejša teorija: so podrobna pravila določenega ožjega poslovnega kroga (izjema so Splošne uzance za blagovni promet iz l. 1954). Sprejemajo jih združenja gospodarskih subjektov (gospodarske zbornice) ali posamezni gospodarski subjekti (borze, banke).

Duty to mitigate (243/4. OZ) – sodelovalna dolžnostStranka mora storiti vse, da se škoda ne poveča, mora storiti vse razumne ukrepe, da bi se zmanjšala škoda, sicer lahko druga stranka zahteva zmanjšanje odškodnine.To ne pomeni restitucije, da mora škodo odpravljati ali zmanjševati že nastalo škodo.

Prestacije – izpolnitveno ravnanjeGre za vsebino izpolnitve, predmet obveznosti: izpolnitveno ravnanje – nekaj dati, storiti, opustiti, dopustiti

- aktivna: dare, facere (dati, storiti)- pasivna: non facere (opustiti)

Obligacije PROPTER REM + primerObligacijsko razmerje je včasih odvisno od tega, ali ima stranka pravico do določene stvari. Torej obligacijsko razmerje izvira iz določenega stvarnopravnega razmerja oz. je odvisno od obstoja stvarnopravnega razmerja.Primer: etažna lastnina – L fizičnega dela zgradbe je dolžan prispevati k stroškom za vzdrževanje skupnega premoženja. 119/6 SPZ – Če etažni lastnik ne vplača svojega prispevka v rezervni sklad, ga mora upravnik pisno pozvati k plačilu. Poziv upravnika se šteje za verodostojno listino v smislu ZIZ-a.

Obligacije DILIGENCE + primerSo obligacije prizadevanja – kadar ni mogoče pričakovati od S, da bi se zavezala, je dovolj, da se potrudi v smeri, ki naj bi pripeljala do uspeha z zadostno skrbnostjo. Tudi če ne doseže potrebnega rezultata, ne krši obveznosti. Primer: mandatna pogodbaNasprotje je obligacija rezultata (obligacija z določeno vsebino).Primer: podjemna pogodba

2. Obligacije v ožjem in širšem smislu; razlika kontrakt – pogodba

Obligacije v ožjem in širšem smislu; razlika kontrakt – pogodbaOblig. v ožjem smislu: terjatev z vidika upnika in dolg z vidika dolžnikaOblig. v širšem smislu: obligacijsko razmerje med S; gre za pravice in dolžnosti, ki izvirajo iz kakšnega pravnega naslova.Kontrakt: je pogodba, s katero nastane obligacijsko razmerjePogodba: z njo obveznost nastane, se spremeni ali ukine/preneha (Cigoj, str. 93) P je širši pojem! Vsak kontrakt je pogodba, ni pa vsaka pogodba kontrakt!

1

Vrste obveznosti glede na pravni naslov:poslovne: - kontrakti: pravico ustvarjajo(pogodbene) - pogodbe: pravico spreminjajo, ukinjajo

- enostranski pravni posli: zavezana je ena stranka, ki voljo izjavi (VP, ponudba, sprejem ponudbe, asignacija, pooblastilo, pobot…)

neposlovne (zakonite): - delikti- kvazidelikti- kvazikontrakti

Zakonite: nastanejo zaradi kakšnega dogodka ali dejanja strank, ne da bi pri tem izrazile kakšno poslovno voljo.

Razlika med delikti in kvazidelikti glede odgovornosti:- delikti: subjektivna odgovornost (neminem laedere (nepogodbena odg.) je pri kontraktih

pacta sunt servanda)- kvazidelikti: objektivna odgovornost

Dvostranski pravni posli – pogodbe (izjava volj najmanj 2 S):- enostranske pogodbe (darilna) – ena S je zavezana, druga upravičena- dvostranske pogodbe (kupoprodajna, najemna, zakupna…) – obe S sta zavezani in

upravičeni; so vzajemne oz. sinalagmatične – obveznosti sta medsebojno odvisniRazlika je v številu zavez.

Posebnosti sinalagmatičnih pogodb – obveznosti sta medsebojno odvisni (zasledovalna pravica) Str. 288- ugovor neizpolnitve, ogroženosti in razveljavitev obveznosti (značilno samo za sinalagmatične)

Naštej dvostranske PP! – obe S sta hkrati D in U- vzajemne P (sinalagmatične): contractus bilateralus aequales – izpolnitev ene S je

odvisna od izpolnitve druge S (kupna, najemna, prevozna)- nevzajemne P: contractus bilaterales inequales (shranjevalna, posodbena, mandatna) –

obveznost ene stranke ni odvisna od obveznosti druge stranke

Razlika med enostranskimi PP in enostransko obveznostno pogodbo (primer) (str. 96)- enostranski PP: od pogodbe se razlikuje od števila izjav volj (samo 1 S izjavi voljo); so

pravna dejanja, iz katerih izvirajo pravne posledice na področju obveznostnega prava in vendarle to niso obveznostne pogodbe (opomini, opcije, odpoved, pobotna izjava, oporoka)

- enostranska obveznostna P: ena S zavezana, druga S upravičena (darilna, shranjevalna, posodbena); zanjo je značilno, da vsaka od S nastopa bodisi samo kot D bodisi samo kot U.

Enostranski obveznosti posel: ustvarja obveznost v breme osebe, ki izjavi voljo, da se zaveže. Zaveza obstoji že preden jo druga S sprejme. Pazi – časovna razlika med nastankom D in T. So tisti kontrakti, iz katerih izhaja dolžnost vrnitve stvari – C, str. 91.

Enostranski PP – samo 1 S izjavi voljo- nastanejo glede na obstoječe obveznostno razmerje in to razmerje ukinjajo ali spreminjajo

o odstopo odpovedo pobotna izjava (ope exceptionis)o pravica izbire (opcija)o obnovitev zaveze

2

- nastanejo ne glede na obstoječe obveznostno razmerje in navadno ustanavljajo novo zavezoo javna obljubao izdaja VPo ponudbao sprejem ponudbeo pooblastitevo nakazilo – poseben primer pooblastitve

3. Pravni posli

Kateri enostranski PP niso odvisni od obstoja PPP?o Javna obljuba nagradeo Ponudbao Pooblastitevo Izdaja VP

Predpostavke pravnih poslov (PPP): 5- poslovna sposobnost- prava volja brez napak- možnost in dopustnost predmeta- oblika, če je predpisana- kavza (ne pozabi na kavzo, čeprav je Cigoj ne omenja) ali podlaga

Kvazikontrakti (obogatitveni zahtevki) – objektivna odgovornost- obogatitveni zahtevki- verzijski zahtevek- kondikcijski z.- gestija: poslovodstvo brez naročila

Temelj je ZAKON.

Vrste obveznosti glede na pravno varstvo:- popolne (civilne): pravo jim priznava pravno varstvo. Jo je mogoče iztožiti.- nepopolne (naturalne): pri teh obveznostih ni mogoče izsiliti izpolnitve po D s tožbo, a

so vendarle plačljive. So samo tiste, ki jih zakon opredeljuje kot take. Obveznosti, ki se na splošno priznavajo kot naturalne, so zastarane obveznosti. Zanje je značilno, da so že prej obstajale kot popolne, a so pozneje to lastnost izgubile. Zastarana terjatev postane v sodnem postopku popolna z molčanjem (ni ugovora zastaranja). Naturalne so tudi tiste, ki nastanejo iz igre (le če je dovoljena). Vzrok za neiztožljivost – Z želi varovati udeležence pred lahkomiselnim zapravljanjem. Obveznost se sme prenesti kot terjatev, prevzeti kot dolg, utrditi s poroštvom, zastavo sme se pobotati… Pridobitelj terjatve se seveda mora strinjati z lastnostjo terjatve.

Kako lahko pridobi U terjatev od dolžnika? Razloži 2 načina in ju primerjaj s pridobitvijo stvarne pravice.

o Izvirno (originarno): s sklenitvijo pogodbe oz. povzročitvijo škode (odškodninska terjatev) – zavezovalni PP

o Izvedeno (derivativno): obligacija je že bila in nekdo dobi obstoječo terjatev s cesijo – razpolagalni PP

Razlika komutativna / aleatorna PKomutativna pogodba Aleatorna pogodba

1. predmet obveznosti je jasen 1. iz pogodbe se ne vidi dajatev, ni jasna

3

2. vrednost koristi iz pogodbe je S znana ob sklenitvi P

3. vidna je izpolnitev4. izpolnitev 1 S povsem ustreza izpolnitvi

2 S = ekvivalenca

prestacija2. (3) ni vidna izpolnitev3. (4) korist S, ki jo prejme, se ne da

vrednotiti ob sklenitvi P (korist ni znana)

4. (2)vrednost izpolnitve je odvisna od negotovega dogodka (zavarovl. P, P o dosmrtnem preživljanju…)

Pravni naslov (iustus titulus): dejstvo, iz katerega obveznost nastane. Tako se obligacije delijo na dve veliki skupini – poslovne in neposlovne. C -str. 8

Modus acquirendi: pridobitni načinReservatio mentalis: miselni pridržekLitispendenca: visečnost pravdeLucidum intervalum: svetli trenutekNegotium claudicans: šepajoči posel – je posel, ki ga sklene oseba brez posl. sposobnosti (delna)Preasumptio iuris: izpodbojna pravna domnevaPreasumptio iuris et de iure: neizpodbojna pravna domnevaImpedimentum praescriptionis: zadržanje zastaranjaInterruptio praescriptionis: pretrganje zastaranjaPactum de contrahendo: predpogodba ali promessa ali preliminarna pogodba

Kdaj molk naslovnika ponudbe zavezuje?Kadar sta stranki v stalni poslovni zvezi glede nekega blaga (1) in naslovnik ni takoj ugovarjal (2).

Sporazum (C - 93): nastane, ko se volji strank ujemata, potem ko sta izraženi tako, kakor določa zakon.

Culpa in contrahendo Je odgovornost za pogajanja. Odgovorna je S:

- ki se pogaja brez namena skleniti pogodbo- ki se pogaja z namenom, a brez utemeljenega razloga odstopi

Obseg odškodnine: - odgovornost za navadno škodo (damnum quod rem) – škodo nastalo s pogajanji;- ne pa tudi za izgubljeni dobiček oz. izgubljeno priliko (negativni pogodbeni interes); če

sta pa bili S tik pred sklenitvijo P, pa se bo morda to tudi priznalo

Razlika med gentleman's agreement in pogodbo- GA: stranki ne izjavita volje se pravno zavezati; pravo ne daje pravnega varstva (S

nimajo volje se zavezati); stranke veže samo častno, kajti nobena S ne more zahtevati sankcije, če druga S tak sporazume prekrši

- P: je posel, s katerim ustanovijo, prenehajo ali spremenijo pravice in pravna razmerja in je pravno dejanje samo, če pravo določa zanjo pravne posledice

In fraudem legis agere (obid zakona) - fraudolencaNe krši se Z po črki, ampak po namenu. Ne krši neposredno zakonske norme. Na nek drug način ravna, da obide normo. Primer: simuliran PP (ta ne more veljati, lahko pa velja prikrit PP, ki ga simulirani skriva v sebi).

4

Navidezna P oz. simulirana P sodi v kategorijo poslov, pri katerih volja ni resnična. V primerih simulacije S hočeta, da posel nastane le na videz, na zunaj. Za S posel ne velja. Simulirani PP lahko preide v izigravanje (obid) zakona – fraudolenca, zaradi česar je tak PP ničen.

Navidezni posel (le na videz, nima učinka, namen je prikrit) - simuliranStranki hočeta, da nastane posel le na videz, na zunaj. Za S ta posel ne velja. Navidezna P nima učinka med pogodbenima S. Če pa navidezna P prikriva kakšno drugo P, velja ta, če so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost.

Razlika simulirani pravi posel in disenz (nesporazum)O nesoglasju govorimo, kadar se izjavi volje S ne krijeta. Treba je ločiti od zmote v pravnem naslovu, kjer se izjavi krijeta, le da vsaka S razume pod izjavo nekaj drugega kot nasprotna S. Torej NI ujemanja VOLJ, NI SOGLASJA, ter taka pogodba NE NASTANE. Glej tudi 16. OZ. Če gre za nesporazum o naravi P ali o podlagi P ali predmetu P = P ni bila sklenjena!!!

Verba sunt inteligenda ut res magis valeat quam pereat. Je načelo, da naj posel kljub pomanjkljivosti obvelja. Gre za posebno interpertacijsko normo v 88. OZ pri delni ničnosti. Pogodbeno določilo ostane v veljavi tako, da se nično določilo ne upošteva.

Načelo ultra viresZOR je uvedel načelo specialne pravne sposobnosti. Pravna oseba lahko sklepa P v pravnem prometu v mejah svoje pravne sposobnosti, sicer P nima pravnega učinka. ZGD ohranja to načelo z dodatkom. Družba sme opravljati tudi vse druge posle, ki so potrebni za njen obstoj in za opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti.Pravni posli, ki jih sklene družba s tretjimi osebami in s katerimi prekorači v registru vpisano dejavnost, so veljavni, razen če tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoračitev.

Razlika med pogodbo o prizadevanju in garancijsko pogodbo z vidika odškodninske odgovornosti ( C - 91)P o prizadevanju (diligenca): kdor obljubi, ne odgovarja, če je obljubil drugemu le to, da se bo pri tretjem prizadeval, da bi se ta zavezal nekaj storiti ali opustiti, pa v tem primeru ni uspel kljub vsemu prizadevanju.Garancijska P: obljuba dana drugemu, da bo tretji nekaj storil ali opustil, ne veže tretjega; tisti, ki je to obljubil, pa odgovarja za morebitno škodo, ki drugemu nastane zato, ker se tretji noče zavezati, da bo to storil ali opustil (P v breme tretjega).

Garancijska: - prevzem rizika za ravnanje 3.- objektivna odgovornost

Ponudba – enostranski obveznosti poselJe predlog dan določeni osebi za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako da bi se z njegovim sprejemom pogodba lahko sklenila.

Razlika med denarnimi in nedenarnimi izpolnitvamiDenarne:

o Čiste (znesek je določen oz. ugotovljen)o Prinosnina (moraš jih prinesti) o Predmet obveznosti je denaro Možna je predčasna izpolnitevo Zamudne obresti (denar, druge nadomestne stvari)

Nedenarne:

5

o Iskovinao Nečiste (znesek je treba šele ugotoviti ali določiti)

Pactum de quota litisNemoralni motiv – udeležba zastopnika pri iztoževalnem znesku.

Pactum de non licitando Nemoralni motiv – neudeležba na dražbi

Species perit ei cui debetur, genus perire non consetur.Individualno določena stvar propade tistemu, komur je dolgovana, medtem ko se šteje, da po vrsti določena stvar ne more propasti.

Omejeni genusPredmete, ki so po svoji naravi generični, lahko stranki omejita glede na prostor in čas. Tako je genus omejen na določeno geografsko območje. Lahko tudi ožje – skladišče.

Koncentracija – genus postane species - individualizacijaD ima pravico, da opravi indiviualizacijo (izločitev B). Šteje se, da je B izločeno, ko D ukrene vse, kar je potrebno, da drugi S omogoči prevzem ter obenem od nje zahteva, da naj B prevzame. Takšna izročitev se imenuje koncentracija. Genus postane species.

Actio Pauliana

- stečajna tožba (po stečajnih pravilih) - civilna tožba (oškodovanje; priviligiranje upnikov); 255 –

splošno praviloOZ: 255 – 260; ureja malo drugače kot stečajna pravila; ZR: 1 leto za odplačne posle, 3 L za neodplačne posle + zakonec, sorodstvo v ravni/stranski vrsti do 4. kolena in svaštvo R/S vrsta do 2. kolena+ odpoved dediščini (256/3) – presumptio iuris et de iureS/O rok: 1/3 leta – od dneva, ko je bilo storjeno izpodbijano dejanje;ali od dneva, ko je bilo treba opraviti opuščeno dejanje

3 splošne predpostavke:- obstoj terjatve- pravno dejanje dolžnika - škoda (eventus damni)- + subjektivni pogoji za izpodbijanje

256. OZ: posebni subjektivni pogoji za izpodbijanje: - subjektivni element (consilium fraudis – scientia damni)- položaj 3. osebe- familia suspecta (presumptio iuris)

Gre za izpodbijanje D pravnih dejanj, ki so bila storjena v škodo U in zaradi katerih D nima dovolj sredstev za izpolnitev U terjatve.Urejena je v stečajnih pravilih. Pravna dejanja storjena v zadnjem letu pred uvedbo stečajnega postopka, se lahko izpodbijejo, če je stečajni D s premoženjem razpolagal brezplačno ali za neznatno plačilo.

Actio Publiciana (varuje se bonitarna lastnina) – publicijanska tožbaS publicijansko tožbo se varuje bonitarna lastnina. Bonitarni oz. domnevni L je dobroverni lastniški posestnik. Domnevni L stvari ima ob odvzemu posesti pravico zahtevati njeno vrnitev

6

Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj ali actio Pauliana je institut civilnega prava, ki je namenjen varstvu upnikovih interesov in s katerim je moč izpodbijati pravna dejanja dolžnika na škodo upnika.

od dobrovernega lastniškega posestnika, pri katerem je stvar na podlagi šibkejšega pravnega naslova. Tu bo šlo predvsem za premične stvari.V primeru kolizije dveh BL, ima močnejši pravni naslov tisti, ki je stvar dobil odplačno. Če sta njuna pravna naslova enako močna, pa ima prednost tisti, ki ima stvar v neposredni posesti.

Actio Aquiliana (neodplačna) – 256/3 – 3 letaVsaka napaka volje ima za posledico izpodbojnost pravnega posla, če je posel neodplačen. V škodo U sklenjeno neodplačno pogodbo je mogoče izpodbijati, čeprav nobena od strank ni imela namena, da bi U oškodovala oz. ni vedela, za slabo stanje prezadolženca.

Consilium fraudis (256. OZ) – oškodovalni namen – pogoj za izpodbijanjeOdplačna razpolaganja, ki povzročijo prikrajšanje U, so izpodbojna, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

- prikrajšanje- oškodovalni namen D (consilium fraudis)- pridobitelj je za ta oškodovalni namen zoper upnike vedel (conscius fraudis) – pri

zakoncu in svaštvu se to domneva!

Pomen ugovorova) ugovori, ki jih lahko uveljavljaš kot tožbo ali dilatorni – zastarajo (ugovor

pobotanja, ugovor neizpolnitve – exc. non adimpleti contractusb) ugovori, ki jih ne moreš uveljavljati s tožbo ali preemptorični – ne zastarajo in so

samostojni, uveljavljaš jih lahko le, ko si tožen (ugovor zastaranja)Peremptorični ugovori: trajni; razdiralni – zanikajo veljavnost zahtevka

Dialatorični ugovori: odlagalni; ne pobijajo pravice, samo začasno preprečijo uveljavljanje zahtevka (ugovor najema, užitka; ugovor mladoletnosti)

Expromissio: brezplačni prevzem tujega dolga (Institucije, str. 65); rim. p.: je obljuba novega D brez prošnje starega.

Remissio: brezplačni odpust dolga (Institucije, str. 65)

Ara (arrha): realni kontraktJe premoženjska korist, ki jo ob sklenitvi pogodbe S izroči drugi S zaradi utrditve svoje obveznosti . Če je dvomljivo, v kateri namen je bila izročena korist, se v praksi šteje, da gre za predujem (vnaprejšnja izpolnitev).Akcesorni dogovor o ari je realen dogovor in to šele takrat, ko se ara da in nič prej (dana mora biti v celoti!!!)

Ara kot odstopnina (skesnina) – glej tudi 67,68 OZPogodbeni S se morata dogovoriti, da ima bodisi ena bodisi vsaka od njiju pravico odstopiti od P, če da odstopnino (skesnino). S, ki ima pravico odstopiti od P, mora dati skesnino hkrati z izjavo o odstopu. Če je bila ob ari dogovorjena pravica odstopiti od P, se šteje ara za odstopnino in lahko vsaka S odstopi od P.

Določbe o ariGlej 64 – 68. OZ!

Arbitratorska pogodba – izvensodna razlaga P – 85. OZP, da bo tretji dal razlago spornih določil.Je pogodba, kjer S določita, da bo v primeru nesoglasja glede namena in pomena pog. dal tretji razlago P.

7

+ v spor lahko stopita šele, ko bo tretji mogel dati razlago ali če je v P drugače določeno!

Dolus coloratus (obarvani naklep)Teži k nekim ciljem, ki jih lahko vrednostno ocenimo.Dolus coloratus ali obarvani naklep je pojem iz kazenskega materialnega prava - zanj se zahteva poseben storilčev namen; teži k ciljem, ki jih lahko vrednostno ocenimo (npr. kazniva dejanja iz koristoljubnosti, nizkotni nagibi); glej 158. KZ.

KAVZA

Klasična teorija kavzeKlasična teorija vidi kavzo v namenu, ki izhaja iz tipa P. Predvsem je ta teorija temeljila na spoznanju, kaj je vzrok pri sinalagmatičnih pogodbah – pri teh je kavza zaveza nasprotne S:

causa aquirendi oz. credendi: - vzajemnost zaveze: izpolnitev ene S je odvisna od izpolnitve druge S (condictionis

implendae causa)- pravilo sočasne izpolnitve: S pri dvostranskih P ni dolžna izpolniti obveznosti prej kot jo

izpolni nasprotna S causa donandi:- ekonomskega namena v takem P NI!!! - kavza pri darilni P je oprostilni namen; namen, da naj bo S dajatve prosta- namen izpolnitve je povečanje koristi druge S brez kakršnegakoli plačila nasprotne

koristi za naklonitev causa solvendi: utrditvena kavza- S se dodatno zaveže, utrdi svojo obveznost- Sem spadajo: a) Datio in solutumb) Zastava in poroštvoc) Ara

Klasična teorija ne nudi obrazložitve za fiduciarne posle.

Implied conditions: okoliščinae, ki morajo obstajati in je treba z njimi pri takšnem poslu računati.

Katere izmed pojmov je klasična teorija opredelila kot kavzo? Obkroži.Aquirendi – credendi, donandi, solvendi – vsi so pravilni

Kako je definirana kavza?Kavza (podlaga) je neposreden vzrok obveznosti. Biti mora odločilen, kvalificiran namen, zaradi katerega se je sklenjena P dvignila iz nenačrtnih odnosov.

Teorije o objektivni kavzi.Poleg okoliščin, ki jih imajo S v svoji predstavi, lahko obstajajo okoliščine, na kateri S niti ne mislita, ker so samo po sebi umevne in pomenijo predpostavke za veljavnost PP. Primeri:- zahteva, da mora obstajati ekvivalenca med izpolnitvama S, če je ekvivalenca smisel te P- dosegljivost in smiselnost namena P

Teorije o subjektivni kavzi!Stranki menita, da je kakšna okoliščina tako važna, da utegne od nje biti odvisna veljavnost pr. posla.

8

Določila v OZ o kavzi, motivuGlej 39. OZ – podlaga, 40. OZ – nagib (ne vpliva na kavzo, razen če je nedopusten!!)

- dopustna podlaga!!!- Ni podlage – nična P!!!- Nedopustna – v nasprotju z U, MN, PP!!!-

Razlika med delikti in kvazideliktiDelikti: obligacije, ki nastanejo zaradi nastanka škode, kot posledica krivdnega ravnanja – predstavljajo institut subjektivne odškodninske odgovornosti (SOO)Kvazidelikti: obligacije, ki nastanejo zaradi nastanka škode, kadar oseba odgovarja ne glede na krivdo – predstavljajo institut objektivne odgovornosti (OOO)Razlike so:

- v odgovornosti (soo,ooo)- v predpostavkah, kaj kdo dokazuje

Civilni delikt: kršitev splošnih in abstraktnih pravil, neizpolnitev obveznosti, kršitve pravic… (vir iz neta)

Po komentarju OZ:Predpostavke civilnega delikta so okvir, ki nam je na voljo, da doženemo, čigav je riziko nastanka konkretne škode, ali je oškodovančev ali pa jo lahko pripišemo komu drugemu.Generalno klavzulo odškodninskega prava ali splošni civilni delikt tako opredeljujejo naslednje predpostavke:

- protipravno ravnanje (ali opustitev)- škoda- vzročna zveza- krivda

Predpostavke kvazidelikta oz. objektivne odškodninske odgovornosti:- škodni dogodek- škoda- vzročna zveza- objektivna odškodninska odg. (odg. Ne glede na krivdo – torej, da je vzrok škodi nevarna

stvar ali nevarna dejavnost)

PunktacijaJe osnutek pisne pogodbe. Je listina, ki vsebuje glavne točke pogodbe. S tako listino podpišejo z namenom, da bodo pozneje napisale listino, ki bodo vsebovale njihov celotni dogovor.

Učinek punktacijePravni učinek punktacije je, da so S dogovorjene o tistih okoliščinah, o katerih sta sprejeli punktacijo. A tudi tiste okoliščine, ki niso sprejete, so lahko že predmet dogovora. Punktacija je torej POLNA POGODBA v tistih točkah, glede katerih so S dogovorjene. Celo zaznamba v ZK se lahko opravi na podlagi punktacije.

Punktacija Predpogodba – pactum de contrahendo – promessa ali preliminarna pogodba

Je za pogodbo v tistih točkah, v katerih sta S dogovorjeni.

Je pogodba, katere izpolnitev je sklenitev druge pogodbe oz. glavne pogodbe (npr. predpogodba v zvezi s P o odjemu)

9

Razlika med pooblastilno in pooblastitveno pogodboPooblastilna P: je 2-stranski PP, pri katerem pooblaščenec deluje kot direktni zastopnik (v tujem imenu za tuj račun); izdati se mora pooblastilo, ki je enostranski pravni posel.Pooblastitvena P: zastopnik deluje kot indirektni (posredni) zastopnik (v svojem imenu za svoj račun). Ni potrebno pooblastilo (komisijska pogodba). Ima pa edicijsko dolžnost (po končanem poslu mora prepustiti koristi) – pooblastitelj mu daje pravico, da sprejme upravičenje. Je enostranski pravni posel.

Razlika med pooblastilo - pooblastitev- pooblastilo: kadar je pooblastilo objavljeno tretjemu, posamezniku ali javnosti na sploh,

govorimo o pooblastilo.- Je navzven objavljena pooblastitev, ki določa vsebino pravic; zoper 3. osebe je

pooblastilo abstrakten pravni posel.- pooblastitev: kadar pooblastilo ni objavljeno, govorimo o pooblastitvi v notranjem

razmerju.- Določa obseg pravic in ni objavljeno navzven ( f.o. in p. o.)

Razlika pooblastitev – mandatPooblastitev – enostranski akt – ne zaveže Mandat – pogodba – zavežeJe enostranski akt, s katerim daje pooblastitelj pooblaščencu pravico, da zanj opravi določen posel, pooblaščenec pa se ne zaveže, da bo ta posel opravil.Sprejel je upravičenje. Objava pooblastitve je pooblastilo.

Obstajajo pooblastila brez mandata, ki se lahko pridobijo na podlagi drugega posla (pooblastilo po zaposlitvi, družbena P…)

Je pogodba, s katero se mandatar zaveže opraviti posel.

Obstajajo mandati brez pooblastila – komisijska p.

Razlika falsus procurator – prekoračitev (72, 73. OZ)Razlika je v odškodninski odgovornosti, če zastopani ne odobri pogodbe. Pri prekoračitvi lahko tretja DV stranka zahteva od zastopnika in zastopanega – sta solidarno odgovorna, objektivna odgovornost zastopnika.Pri neupravičenem zastopanju pa falsus procurator odgovarja sam. Prav tako se zahteva DV druge stranke.

Dilema ego, alter ego- ego: del pravne osebe; organ PO; izoblikujejo in izjavljajo voljo; organ NI zastopnik,

temveč del pravne osebe; direktor gospodarske družbe deluje kot EGO, ker je organ družbe

- alter ego: je zastopnik pravne ali fizične osebe, ki pridobi pooblastilo; izjavlja voljo, ki jo zastopa

Tretji kot solvens?- poroštvo, prevzem dolga, pristop k dolgu, prevzem izpolnitve, asignacija, zastopanje

Tretji kot accipiens?- putativni dedič, plačilo pooblaščencu, čigar pooblastilo je ugasnilo, pa izpolnitelj tega ni

vedel

4. POGODBE V KORIST TRETJIH

10

Pogodbe v korist tretjihKdor ima actio directa pri pogodbah v korist 3. osebe (aktivna legitimacija, zahtevki).

Značilnosti pristne pogodbe v korist tretjegaZnačilna posebnost P v korist 3. je actio directa, ki jo pridobi beneficiar. Ta direktna tožba dovoljuje dolžniku (promisarju), da bo po svojem dolžniku (promitentu) plačal svojega upnika (beneficiarja). Actio directa pridobi tretji (beneficiar), če gre za pristno P v korist 3.Torej AL sta promisar in beneficiar, če gre za pristno P.

D1 – promisarD2 – promitentU – beneficiar

Pri pogodbi v korist 3. je terjatev v beneficiarjevem premoženju: akrescenca, akceptiranje- od trenutka sklenitve P – teorija o akrescenci (prenos v beneficarjevo premoženje)- od trenutka beneficarjevega soglasja – teorija o akceptiranju (sprejem pravic šele s

strankino izjavo – vstopna pravica)

Pogodbe v korist 3. Opredeli pravna razmerja med 3 strankami v primeru P v korist 3. (npr. asignacija)

- kritno (promitent – promisar)- valutno (promisar – beneficiar- kavzalno (promitent – beneficiar)

Tipične: - zavarovalna pogodba – ko pogoj dospe- trasportna pogodba – ko B prispe- izročilna P – ko 3. sprejme

OBRESTI, VALORIZACIJA

Obresti : - so nadomestilo za uporabo denarja- pravni temelj nastanka obveznosti plačati obresti je lahko:

- bodisi pravni posel- bodisi drugo pravno sredstvo

(zamuda)

Pogodbene obresti: so obresti, za katere se dogovorita U in D in ki tečejo v obdobju od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti. Pravni temelj nastanka obveznosti plačati pogodbene obresti je pravni posel (pogodba).382. OZPogodbeni stranki se lahko dogovorita, da mora D za obdobje od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti poleg glavnice plačati pogodbene obresti. Če so dogovorjene PO, nista pa določeni obrestna mera in zapadlost, velja OM 6 % letno, obresti pa zapadejo hkrati z zapadlostjo glavnice.

Zamudne obresti: so obresti, ki so določene kot civilna sankcija za zamudo (kršitev obveznosti plačati določen denarni znesek ob zapadlosti).

11

P v korist 3.S pogodbo v korist tretjega, se ena S (promitent) zaveže, drugi stranki (promisarju ali stipularju), da bo P izpolnil tretjemu (beneficiarju). Pravna pogodba v korist tretjega je samo tista, pri kateri ima tretji pravico zahtevati izpolnitev pogodbe. To je pristna pogodba (aktivno legatimacijo ima beneficiar z actio directa).P v korist tretjega je pravni posel, ki ne zavezuje beneficarja, temveč pogodbeni stranki.

Tečejo v obdobju od zapadlosti denarne obveznosti (nastanka zamude) do njenega plačila.Pravni temelj nastanka obveznosti plačati zamudne obresti je pravno dejstvo nastanka (nastopa) zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti.

Obrestna mera ZO v domači valutiČe je D v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti. Obrestna mera ZO znaša 8 % letno, če poseben zakon ne določa drugače.Glej zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti, sprememba na 6 m.

Zamudne obresti za obveznosti izražene v tuji valutiZnaša 15,5 %; ta OM je sestavljena iz 8 % za nadomestilo uporabe tujega denarja in potem se teh 8 % valorizira (z valutno klavzulo). Valorizacija znaša 7,5 %.

Oderuške obresti – relevantna določba za max OMČe je dogovorjena OM zamudnih ali pogodbenih obresti za več kot 50 % višja od predpisane OM ZO, se takšne dogovor šteje za oderuško pogodbo, razen če U dokaže, da ni izkoristil stiske ali težkega gmotnega stanja D, njegove nezadostne izkušenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti ali da korist, ki si jo je izgovoril zase ali za koga drugega, ni v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali se zavezal dati ali storiti. Domneva iz prejšnjega odstavka ne velja za gospodarske pogodbe.

8 % + (50 % od 8 % (temu prištejemo še 7,5 % valorizacijo)) = 19,5 % OM – to predstavlja max OM oz. vse, kar je nad to stopnjo, predstavlja oderuške obresti.

Procesne obresti (so izjema od anatocizma) = obresti na obrestiSo posebna vrsta ZO. Od splošne vrste zamudnih obresti se razlikujejo:

- SZO tečejo od neplačane glavnice denarne obveznosti (za obdobje od zapadlosti te glavnice do plačila)

- P(rocesne)O pa tečejo od zapadlih in neplačanih (zamudnih ali pogodbenih) obresti – obresti na obresti

Od neplačanih obresti je mogoče zahtevati ZO samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. To pravilo predstavlja izjemo od anatocizma.Vrstni red poplačila: stroški postopka, obresti, glavnica

381. OZ – Procesne obresti Od neplačanih O je mogoče zahtevati ZO samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.

372. OZ – Valorizacija denarnih obveznosti1) Pogodbeni S se lahko dogovorita, da se višina D denarne obveznosti določi glede na

spremembe cen za blago in storitve, izraženih z indeksom cen, ki ga ugotavlja pooblaščena organizacija (indeksna klavzula), ali glede na gibanje tečaja tuje valute (valutna klavzula), ali glede na spremembe drugih cen, če ni takšen dogovor v nasprotju z zakonom.

2) Kadar se pog. S dogovorita za valorizacijo denarnih obveznosti, se valorizacija opravi za obdobje od nastanka obveznosti do njene izpolnitve, če se S ne dogovorita drugače.

Razlika med anatocizmom in ultra alterum tantum (obkroži)- anatocizem velja zgolj za pogodbene obresti- anatocizem in UAT veljata tako za zamudne kot tudi za pogodbene obresti- UAT velja zgolj za pogodbene obresti (obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, a

neplačanih O doseže glavnico)

12

- Anatocizem velja zgolj za zamudne obresti

Specialni zakon o obrestni meri in kaj ureja? – denarne obv. v domačem denarjuJe zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1A). Ureja predpisano obrestno mero ZO, po kateri se obrestujejo denarne obveznosti v domačem denarju od dneva nastanka dolžnikove zamude do dneva plačila.

5. Anatocizem v OZ (veljavnost): - od zapadlih, pa neplačanih O ne tečejo ZO, če zakon ne določa drugače- nično je pogodbeno določilo, da od zapadlih neplačanih O tečejo obresti- vendar je lahko v pogodbi vnaprej dogovorjeno, da bo OM višja, če D ne bo pravočasno

plačal zapadlih O- izjema od anatocizma (obresti tečejo od obresti) – od neplačanih O je mogoče zahtevati

ZO samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo (381. OZ)

6. Ultra alterum tantum – samo za POGODBENE OBRESTIObresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa neplačanih O doseže glavnico. Načelo velja samo za pogodbene O. ZO imajo funkcijo kazni in tudi odškodnine. Normalno je, da so ZO večje od pogodbenih in da tukaj načelo UAT ne velja. Nekoč je bila revalorizacija vključena (preračunavanje vrednosti) v OM. Takrat je bilo treba črtati načelo UAT. OZ loči valorizacijo in obresti, zato je načelo spet aktualno.

Valorizacija denarnih obveznosti (372. OZ)= ohranjanje vrednosti denarnih enot

- dopušča vse klavzule (drsna, indeksna, valutna)

Pogodbeni S se lahko dogovorita, da se višina dolžnikove denarne obveznosti določi glede na: - spremembe cen za blago in storitve, izraženih z indeksom cen, ki ga ugotavlja

pooblaščena organizacija (indeksna k.)- glede na gibanje tečaja tuje valute (valutna k.)- glede na spremembe drugih cen, če ni takšen dogovor v nasprotju z zakonom

Kadar se PS dogovorita za valorizacijo denarnih obveznosti, se valorizacija opravi za obdobje od nastanka obveznosti do njene izpolnitve, če se S ne dogovorita drugače.

Indeksna klavzula – izjema od monetarnega nominalizma!Je blagovna klavzula. Je pogodbeno določilo, s katerim se S dogovorita za valorizacijo obveznosti na podlagi indeksa cen – spremembe vrednosti dobrin, storitev in blaga. Je ena od izjem od načela monetarnega nominalizma, ki jo zakon daje na razpolago strankam.Zor je uporabo te klavzule strogo pogojeval, Oz pa jo dovoljuje brez omejitev.

Načelo monetarnega nominalizmaČe je predmet obveznosti vsota denarja, mora D plačati tisto število denarnih enot, na katero se glasi obveznost, če se U in D v skladu z Z ne dogovorita drugače:

- dispozitivno načelo- dopustna je valorizacija

165. OZ – Kdaj zapade odškodninska obveznostOdškodninska obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode.

Zamudne obresti pri OO- OO so zapadle s trenutkom nastanka škode- Odmerjanje po cenah na dan izdaje sodne odločbe- Za zdaj urejeno: od dneva izdaje prvostopenjske sodbe si v zamudi (nepremoženjska)

13

- Tečejo od dneva vložitve zahtevka (premoženjska)- Za stare zadeve, ki so bile vložene pred 1.1.2002 začnejo ZO teči od 1.1.2002

Pazi: pomembna je ločitev na čiste in nečiste terjatve (299. OZ).

Klavzula o efektivnem plačilu v tuji valutiV tuji valuti izražena terjatev se lahko na domačem ozemlju izplača vedno v domači valuti. Toda to velja samo, če se S nista dogovorili česa drugega ali če ni določeno, da je treba terjatev plačati ravno v tisti valuti.

7. VREDNOSTNI PAPIRJIAmortizacija VP = razglasitev izgubljenega VP za neveljavnega (sodna razveljavitev listine). Odločba o razveljavitvi ima kasatoričen (listina se razveljavi) in konstitutiven učinek (odločba nadomesti izgubljeno listino).

Katere VP amortiziramo?Izgubljene.

Vrste amortizacije?1. razveljavitev po amortizacijskem postopku (243. ZGD-1, 237. OZ)2. razveljavitev delnic s strani družbe (244. ZGD-1) – z dovoljenjem sodišča

Zamenjava poškodovanega VP (delnice – 245. zgd -1) – na zahtevo upravičenca!236. OZ: Imetnik poškodovanega VP, ki ni primeren za promet, njegovo pristnost in vsebino pa je mogoče natančno ugotoviti, je upravičen zahtevati nov VP na enak znesek, vrniti pa mora poškodovani papir in stroške.

237.OZ: amortizacija VP1) Izgubljen VP se lahko razglasi za neveljavnega (se amortizira).2) Izdajatelj VP mora sedanjemu imetniku VP na njegovo zahtevo in proti povrnitvi

stroškov izročiti vse listine in mu dati vse informacije, ki jih imetnik potrebuje v amortizacijskem postopku.

8. Vrednostni papir (definicija, vrste): = je enostranski obveznostni poselJe pisna listina, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil na njej zapisano obveznosti zakonitem imetniku.Glede na to, v kakšnem razmerju sta si stvar in pravica, ločimo:

popolni: če pravica nastane samo z zapisom na papir in če je njena nadaljnja usoda odvisna od papirja. S papirjem se prenese pravica, s papirjem se uveljavlja pravica:

• inkorporacija pravice v papirju• negociabilnost pravice s papirjem (pravica se prenaša s papirjem; negoc:

lahko daš v promet)Kdor ima papir, lahko zahteva izpolnitev (legitimacijska funkcija). D do te legitimacijske f. ni upravičen, ne dolžan kontrolirati. Taki so: orderski in imetniški papirji (menica, ček).

Nepopolni - če se kakšna funkcija pravice opravlja brez papirja;- če pravica nastane že pred zapisom;- če se pravica prenaša brez zapisa;

Pravica se lahko uveljavlja tudi brez papirja (če S izkaže pravico kako drugače). Taki so: imenski, rekta (neprenosni) papirji, vinkulirani, police življenjskega

zavarovanja, zastavni listi…

14

Prejudic: VP izgubijo svojo vrednost s prejudicem. Če je za izvrševanje pravice iz VP predpisana določena storitev, preneha ta pravica, če se dejanje ne opravi v določenem prekluzivnem roku. VP s tem izgubi svojo vsebino, svojo pravico, je prejudiciran, veljajo splošna pravica o zastaranju (238. OZ). Nepopolni Popolni

- posamezne funkcije brez papirja- vez s papirjem je zrahljana- ni 100 % inkorporacije- imenski- rekta (neprenosni)- vinkulirani (prepoved prenosa VP)- police življenjskega zavarovanja- zastavni listi

Pravica se uveljavlja tudi brez papirja!

- ni pravice brez papirja- ni prenosa brez papirja- 100 % inkorporacija + 100 %

negociabilnost- imetniški /prinosniški- ordrski (ček, menica)- prenos pravice vezan na prenos papirja- nobene f. ni mogoče opravljati brez

papirjaKdor ima papir, lahko zahteva izpolnitev! – legitimacijska f.

Vrste: 1. - abstraktni

- in kavzalni2. - diskretni

- in indiskretni3. Glavna delitev po vsebini pravice, ki je v papirju:

- korporacijski- obligacijski- stvarnopravni

4. Kdo je izdajatelj:- javnopravni - in zasebnopravni

5. - na akcept- brez akcepta

6. - VP s kuponi- VP s taloni

Recta klavzula: klavzula, da se papir ne sme prenašati z indosamentom; lahko pa se s cesijo. Orderski papirji postanejo imenski, če vsebujejo to klavzulo.

VP: če nima bistvenih sestavin, lahko pa izpolnjuje pogoje za drug VP – menica, ki ni popolna, lahko izpolnjuje pogoje za nakazilo (asignacijo).

Za nepopolne VP je značilno (obkroži):- pravica lahko nastane pred zapisom na papir- so lahko vinkulirani- se lahko pravica prenese brez zapisa po tistem, ko je nastala z zapisom- se prenesejo s tradicijo (popolni)- pravica nastane samo z zapisom na papir in nadaljnja usoda je odvisna od papirja- so lahko imenski

Bianco indosament

15

ORDERSKI VP r ec ta k lavzu la IMENSKI VP

Bianko indosament vsebuje le podpis indosanta.

Nepopolni in popolni VP se razlikujejo glede na:- inkorporacijo - pravica se inkorporira v listino, da se brez nje ne more prenesti; pri

popolnih VP: inkorporacija 100 %- negociabilnost – pravica se prenaša s papirjem

Prejudic VPVP izgubijo svojo vrednost s prejudicem. Če je za izvrševanje pravice VP predpisana določena storitev, preneha ta pravica, če se ne opravi v prekluzivnem roku. VP s tem izgubi svojo vsebino, svojo pravico, je prejudicirana.Če VP ni prejudiciran, veljajo splošna pravila o zastaranju.

VinkulacijaPrepoved prenosa VP. Imetniški papirji postanejo imenski, če se vanje vpiše klavzula o prepovedi prenosa (vinkulacija).S posebnim zakonom ali izjavo izdajatelja, zapisano na samem VP, se lahko prepove kakršenkoli njegov prenos.

Kakšna je cesija pri VP?Je oblična.Izjava na hrbtni strani VP.Izjavi se sedanji upravičenec (imenski VP).

Kreacijska teorija VPDoloča, da pravica nastane z vpisom pravice na papir in podpisom izdajatelja. Na splošno je pri nas sprejeta emisijska teorija.Kreacijska teorija pride v poštev, kadar gre papir iz rok izdajatelja brez vednosti in je tretji pošteni pridobitelj.Glej 216/4 OZ.

Emisijska teorija VPPosel nastane že s enostransko izjavo volje, potrebno pa je še, da izdajatelj zavestno da papir v promet.

Kdaj nastane obveznost iz vrednostnega papirja=Obveznost iz papirja nastane, ko je VP podpisan in dan v promet. (VP je enostranski obveznostni posel – zgolj izjava ene stranke – emisijska t.)

216. OZ – Komu gre pravica iz VP (kreacijska)4) Pošteni pridobitelj VP na prinosnika postane njegov zakoniti imetnik in pridobi pravico do terjatve, ki je zapisana na njem tudi, če je VP odšel iz rok izdajatelja oz. prejšnjega imetnika brez njegove volje.

226. OZ – Prepoved prenosa (vinkulacija)4) S posebnim zakonom ali izjavo izdajatelja, zapisano na samem VP na ime, se lahko prepove kakršenkoli njegov prenos.

9. NAČELA

16

Načelo skrbnosti – 6. OZ (v sferi odškodninskih odgovornosti)1) Udeleženci v oblig. razmerju morajo pri izpolnjevanju svoje obveznosti ravnati s

skrbnostjo, ki se v pravnem prometu zahteva pri ustrezni vrsti obligacijskih razmerij (skrbnost dobrega gospodarstvenika oz. dobrega gospodarja).

2) Udeleženci v obli. razmerju morajo pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih (skrbnost dobrega strokovnjaka).

Posega v celoto obligacijskega prava. Načelo postavlja kriterije za obnašanje subjektov v obligacijskih razmerjih. Pomembno je v sferi odškodninske odgovornosti. Ločimo 3 standarde:

a) Standard dobrega gospodarja (velja za fizične osebe)b) Standard dobrega gospodarstvenika (pravne osebe, gospodarski subjekti)c) Standard dobrega strokovnjaka (fizična oseba; strokovnjak je nekdo, ki prihaja iz

določene stroke)Največji pomen tega načela je pri gradaciji (stopnjevanju) krivde. Ali sta stopnja skrbnosti in stopnja krivde premo ali obratno sorazmerni?Stopnja skrbnosti in stopnja krivde sta obratno sorazmerni.

10. Načelo afirmacije pogodb – n. stopnjevanja sankcij

Načelo afirmacije pogodb – obrazloži načelo stopnjevanja sankcij (bistvo)Najskrajnejša sankcija je ničnost in če je le možno naj pravni posel ostane v veljavi. Katera sankcija pride v poštev, je odvisno od tega , kateri javni interes se varuje.Javni interes – vedno ničnost!Zasebni interes – izpodbojnost!Sankcije: delna ničnost, konvalidacija, teorija o realizaciji, izpodbojnost (relativna ničnost), konverzija.

Načelo paritete – 51. OZ domneva o popolnosti listine (56. OZ)1) Za sklenitev pogodbe se ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon določa drugače.2) Zahteva zakona, da mora biti pogodba sklenjena v določeni obliki, velja tudi za vse njene

poznejše spremembe in dopolnitve.3) Vendar so veljavne poznejše ustne dopolnitve o stranskih točkah, o katerih oblična

pogodba nič ne govori, če to ni v nasprotju z namenom, zaradi katerega je ta oblika predpisana.

4) Veljavni so tudi poznejši ustni dogovori, s kateri se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke, in je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank.

Zahteva zakona, da mora biti pogodba sklenjena v določeni obliki, velja tudi za vse njene poznejše spremembe ali dopolnitve.

17

1. dispozitivna narava zakonskih določb2. n. avtonomije volje strank3. n. enakopravnosti udeležencev OR4. n. vestnosti in poštenja5. n. skrbnosti6. prepoved zlorabe pravic7. n. ekvivalence (enake vrednosti dajatev)8. n. pacta sunt servanda (dolžnost izpolnitve obveznosti9. prepoved povzročanja škode (neminem laedere)10. n. mirnega reševanja sporov11. n solidarnosti12. n. dobre vere in poštenja

Izjemi: Veljavne so tudi poznejše ustne dopolnitve o stranskih točkah, o katerih oblična P nič

ne govori, če to ni v nasprotju z namenom, zaradi katerega je oblika predpisana. Veljavni so poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo

obveznosti ene ali druge stranke, če je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank.

Pojasni na primeru iz zakona, kako je uveljavljeno načelo stopnjevanja sankcij!86. OZ; najhujša sankcija je ničnost, ki se uporabi, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če, zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega.

86. OZ – Ničnost1) Pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, je nična, če

namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v pos. primerih ne predpisuje kaj drugega.

2) Če je sklenitev določene pogodbe prepovedano samo eni stranki, ostane pogodba v veljavi, razen če ni v zakonu za posamezni primer določeno kaj drugega, stranko, ki je prekršila zakonsko prepoved pa zadenejo ustrezne posledice.

11. Načelo avtonomije volje

Načelo avtonomije volje – prosto urejanje obligacijskih razmerij – 3. OZPomeni prosto urejanje obligacijskih razmerij. To konkretno pomeni – stranke so proste v:

1) odločitvi o sklenitvi OR2) v izbiri pogodbenega partnerja3) v kakšni obliki bosta sklenili OR (če ni omejena)4) izbira prava : omejitve od načela avtonomije

ne smejo jih urejati v nasprotju z ustavo, moralo in prisilnimi predpisikontrahirna dolžnost (17. OZ – obvezna sklenitev in obvezna vsebina pogodbe – zavarovalne Ppredkupna pravica (npr. kmetijska zemljišča se lahko prodajo samo določeni osebi) predpostavke pravnih poslov:

o poslovna sposobnosto voljao možnost in dopustnost predmetao kavzao oblika

12. Načelo vestnosti in poštenja – moralno načelo

Načelo vestnosti in poštenja – moralno načelo – 5. OZ- eno od moralnih načel- gre za moralna načela, ki so se razvila v pravnem prometu- treba je upoštevati interese obeh strank- uporaba pri sklepanju OR, uveljavljanju pravic, izpolnjevanju obveznosti- ravnanje v skladu z dobrimi poslovnimi običaji = kogentne narave

18

13. Prepoved povzročanja škode – neminem laedere + splošno načelo – pog. in nepog. Obveznosti+ actio popularis= temeljno načelo odškodninske odgovornosti

Prepoved povzročanja škode – neminem laedere – 10. OZ- temeljni pomeni: varstvo oškodovanca – takšen položaj kot je bil pred nastankom škode- značilnosti:

o splošnost: pogodbene obveznosti in nepogodbene o. (delikti)

- actio popularis definira aktivno legitimacijo – vsakdo lahko zahteva, da se odstrani vir nevarnosti (nedoločen pojem)

- temeljno načelo odškodninskega prava: o višina odškodnine = kolikor je škode + morda še večo dejanska škodao izgubljeni dobičeko nepremoženjska škoda, če si jo imel

14. Načelo dispozitivnosti – drugačno urejanje

Načelo dispozitivnosti – drugačno urejanje - 2. OZ Udeleženci oz. udeleženke (v nadaljnjem besedilu – udeleženci) lahko uredijo svoje OR drugače, kot je določeno v tem zakoniku, če iz posamezne določbe tega zakonika ali iz njenega smisla ne izhaja kaj drugega.15. Načelo enakopravnosti

Načelo enakopravnosti – 4. OZUdeleženci v OR so enakopravni. Pomeni pravno enakopravnost → enakost pred zakonom. Npr.: ena stranka sestavi P. Pri spornih določilih se razlaga v prid stranke, ki pogodbi pristopa.

16. Načelo enake vrednosti dajatev – ekvivalenca

Načelo enake vrednosti dajatev – ekvivalenca – 8. OZ2 predpostavki:

- dvostranska P- pravna posledica je samo takrat, kadar jo Z določa

Pri sklepanju dvostranskih P izhajajo udeleženci iz načela enake vrednosti vzajemnih dajatev.Z določa, v katerih primerih ima kršitev tega načela pravne posledice.

17. Pacta sunt servanda – kontrakti – n. dolžnosti izpolnitve obveznosti

Načelo dolžnosti izpolnitve obveznosti – pacta sunt servanda – 9. OZU v OR so dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev. Obveznost ugasne samo s soglasno voljo U v OR ali na podlagi Z. Nekdo ne izpolni obveznosti → spremeni se v odškodninsko obveznost.

19

18. Načelo mirnega reševanja sporov

Načelo mirnega reševanja sporov - 11. OZU v OR si morajo prizadevati, da rešujejo spore z usklajevanjem posredovanjem ali drug miren način, da bi se razbremenilo delo državnih organov (institut poravnave).

19. Venire contra factum proprium

Načelo prepovedi zlorabe pravic – Venire contra factum proprium – 7. OZPravice iz OR so omejene z enakimi pravicami drugih. Izvrševati jih je treba v skladu s temeljnimi načeli tega zakonika in z njihovim namenom.Udeleženci v OR se morajo pri izvrševanju svojih pravic vzdržati ravnanja, s katerim bi bila otežena izpolnitev obveznosti drugih udeležencev. Za navidezno izvrševanje pravice gre, če njen nosilec ravna z izključnim ali očitnim namenom, da drugemu škoduje.

Venire contra factum proprium (primer)Nihče ne more priti v nasprotje s svojim prejšnjim ravnanjem.Nemoralno je kasnejše obnašanje, ki je v nasprotju s prejšnjim, ko se v drugi stranki s prejšnjim obnašanjem vzbudi kakšno nezaupanje, tako da npr. druga stranka misli, da upravičenec ne namerava zahtevati izpolnitve. Nihče ni upravičen zanikati pravni položaj, ki bi ga razumen človek lahko imel za obstoječega glede njegove besede ali obnašanje.Primer. Ena od strank zahteva izpolnitev, čeprav je iz njenega obnašanja izhajalo, da do izpolnitve nima interesov.

20. Kontrahirna dolžnost pactum de contrahendo

Kontrahirna dolžnost – 17. OZ1) Če mora nekdo po zakonu skleniti pogodbo, lahko zainteresirana oseba zahteva, da se

takšna pogodba nemudoma sklene.2) Določbe predpisov, s katerimi je delno ali v celoti določena vsebina pogodb, so sestavni

del teh pogodb in jih dopolnjujejo ali pa stopajo na mesto pogodbenih določil, ki niso v skladu z njimi.

Dolžnost, ki je določena v Z in nalaga določeni osebi, da mora skleniti pogodbo ali da mora skleniti P z določeno vsebino.

- obveznost sklenitve P: za izvajalce javnih služb, zavarovalništvo, odvetništvo… - v primeru kršitve le odškodninska sankcija – 162. OZ

- obv., da ima P določeno vsebino: če S kršita predpise, ki določajo obvezno vsebino, pogodba VELJA:- minimalni garancijski rok za brezhibno delovanje- odgovornost izvajalca za solidnost gradnje- predpisana cena za posamezno blago in storitve

162. OZ – Odgovornost v zvezi z obveznostjo sklenitve pogodbeKdor je po Z dolžan skleniti kakšno pogodbo, mora povrniti škodo, če na zahtevo zainteresirani take P nemudoma ne sklene.

Obratovalna dolžnost – 767. OZ – osebe, ki so dolžne odgovoriti na ponujeno naročilo Kdor opravlja tuje posle kot poklic ali kdor se za to javno ponuja, mora, če noče sprejeti ponujenega naročila, ki se nanaša na take posle, o tem nemudoma obvestiti drugo stranko; sicer odgovarja za škodo, ki tej nastane zaradi tega.

20

Pogodba na zahtevo državnega organaOmejitev pogodbene svobode: S sta dolžni P skleniti, če tako določi državni organ. Določita se dolžnost in vsebina.

140. OZ – Privolitev oškodovanca - Volenti non fit inuria1) Kdor v svojo škodo dovoli drugemu, da ta nekaj stori, ne more zahtevati od njega

škode, ki mu jo je s tem povzročil.2) Nična je izjava, s katero je oškodovanec privolil, da mu nekdo stori škodo z dejanjem, ki

je po Z prepovedano.Ni krivice, če je bil zavezanec (oškodovanec) soglasen, da se zaveže.Primer 1: pri verziji oškodovanec želi ob premiku premoženja korist druge S. In ta enostranska izjava volje prikrajšanjca lahko povzroči, da verzijski zahtevek ni utemeljen.Primer 2: pri gestiji nima pravice do povračila tisti, ki se je s prikrajšanjem zadovoljil.

Kateri element odškodninskega dejanskega stanja je ob načelu volenti non fit inuria izključen?Izključen je element nedopustnosti škodnega ravnanja. Škoda je še vedno nedopustna.

Kaj je pacta sunt servanda na področju kontraktov na področju deliktov? Če je pacta sunt servanda na področju kontraktov, je neminem laedere na področju deliktov.

Pravno praviloDoloča potrebno ravnanje v določenih okoliščinah in pravne posledice v primeru kršitev. Je abstraktno in splošno. Točno opredeljuje nek tip vedenja in ravnanja. Je določljivo.

Pravno načeloOpredeljeno le primeroma (le najznačilnejši elementi). Posreduje le nek tip vedenja in ravnanja (npr. nikomur škodovati). Gre za vrednostno merilo.So nedoločljivi.Priznati pa jim je treba uporabo v konkretnih primerih. Omogočajo kreativnost v zvezi z uporabo in razlago prava.

Pravni standardiKo so pravna načela na taki stopnji določljivosti, da govorimo o pravnih standardih (nevarna stvar, dober gospodar). Na abstraktni ravni so nedoločeni, na konkretni ravni pa določljivi (konkretni dejanski stan) → njegova vsebina se lahko v konkretnem primeru določa. Njegovo vsebino zapolni sodnik. V zakon se vključuje zaradi širše uporabnosti.

21. ZMOTA IN PREVARA

Zmota in prevaraZmota je napačna predstava o kakšni okoliščini. Predstava ne ustreza resničnosti.Prevara je dejanje, s katerim kdo spravi drugega v zmoto, zato da bi ta sklenil pravni posel. Gre za kvalificirano obliko zmote.

ERROR: zmotaERROR IN NEGOTIO: zmota v pravnem naslovu – zmota glede pravne narave posla (prodam, 3. misli, da posodim)

21

Kdaj je zmota pravno relevantna?Ko je:

- bistvena:o če se nanaša na bistveno lastnost predmetao če se nanaša na osebo, s katero se sklepa pogodbao če se nanaša na okoliščine, ki štejejo za odločilne

- opravičljiva: če si ravnal dovolj skrbno in nisi kriv za zmotoRazveljavitev lahko zahteva stranka, ki je v zmoti, razen če pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu.

Kakšna zmota je prevara? Kdo izpodbija?Prevara je kvalificirana zmota (glej zgoraj). Pri prevari se upošteva vsakršna zmota (ni razlike med bistveno in nebistveno). Izpodbija pa prevarana stranka.

Razlike v pogledu odškodninskih zahtevkov pri zmoti in prevari. Kdo ima od koga odškodninski zahtevek?

- prevara : Odškodninski zahtevek ima S, ki je bila prevarana.- zmota: Če je P zaradi zmote razveljavljena, ima druga poštena S pravico zahtevati

povrnitev škode, ki ji je zaradi tega nastala, ne glede na to, da stranka, ki je bila v zmoti, za svojo zmoto ni bila kriva (objektivna odgovornost)

Katera zmota je relevantna za odškodninsko pravico in pojem: error in negotio.Error in negotio - zmota v pravnem naslovu. Zmota glede pravne narave posla.Primer: nekdo proda stvar, drugi pa jo vzame, ker misli, da je izročena na posodo.

Kakšna zmota mora biti pri izpodbijanju?Bistvena + opravičljiva

Kakšna zmota mora biti pri izpodbijanju prevare?Le opravičljiva (ravnal skrbno, nisem kriv za zmoto).

Kakšna odgovornost je pri zmoti?Objektivna odg.

KALKULACIJSKA ZMOTA (C – 114): je zmota v izračunavanju na podlagi podatkov, glede katerih S nista v zmoti. Če so ti podatki odločilniZmota glede predmeta:

- v identičnosti- v lastnosti- v vrednosti

Kdaj lahko stranka zahteva razveljavitev pogodbe zaradi nebistvene zmote?- pri prevari (49. OZ)- pri neodplačnih P – zmota v nagibu (47. OZ)

Pogodba je neveljavna zaradi izpodbijanja napake volje. Kdo in v kakšnih pogojih izpodbija?

1. grožnja: stranka, kateri se je grozilo (45. OZ)2. prevara: prevarana stranka (49. OZ)3. zmota: stranka, ki je v zmoti (46. OZ)

ZAMUDA

22

Upnikova zamuda (mora accipiendi – creditoris)Upnik pride v zamudo, če brez utemeljenega razloga noče sprejeti izpolnitve, ali jo s svojim ravnanjem prepreči.

Pravne posledice, če nastopi mora creditoris – 301. OZ- prenehajo teči obresti- prehod nevarnosti iz D na U- preneha D zamuda- dolžan je povrniti D škodo, ki jo ima zaradi zamude

22. NIČNOST IN IZPODBOJNOST

Možnost konvalidacijePri ničnosti in izpodbojnosti

Predpostavke:1. poslovna sposobnost

a. popolna - Nb. delna – I

2. volja brez napak:a. zmota – Ib. prevara – Ic. grožnja – I

3. možnost in dopustnost predmeta (nemožnost * nedopustnost, nedoločljivost predmeta) - N4. oblika, če se zahteva – N (forma ad valorem, če je oblika pogoj za veljavnost)5. kavza – N (neobstoj, nedopustnost)

Kdaj je P izpodbojna?- če je P sklenila poslovno omejeno sposobna oseba- če so pri sklenitvi obstajale napake volje strank: grožnja, strah, bistvena zmota, prevara- če je v zakonu ali v posebnem predpisu tako določeno- če je šlo za čezmerno prikrajšanje (laesio enormis)

Rok za izpodbojnost:OR: 3 leta od dneva sklenitve pogodbeSR: 1 leto od dneva, ko je S izvedela za razlog izpodbojnostiNičnost ne zastara.

Kdaj je pogodba nična – 86. OZ1) Pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, je nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v pos. primerih ne predpisuje kaj drugega – stopnjevanje sankcij2) Če je sklenitev določene pogodbe prepovedano samo eni stranki, ostane pogodba v veljavi, razen če ni v zakonu za posamezni primer določeno kaj drugega, stranko, ki je prekršila zakonsko prepoved pa zadenejo ustrezne posledice.

Kateri instituti kažejo na to, da je ničnost zgolj skrajna sankcija?Konverzija, konvalidacija, delna ničnost

Moderne teorije ničnosti- t. realizacije- t. o stopnjevanju sankcij- t. afirmacije

23

Razlika glede sankcij pri napakah v stipulacijskem in napakah v solucijskem stadiju.- stipulacijska (sklenitvena) napaka: zmota – I- izpolnitvena napaka: neizpolnitev, nepravilna izpolnitev – glej sankcije neizpolnitve –

razveza P

Prioritetne posledice neveljanosti:1. ničnost2. izpodbojnost

Ničnost in kondikcije:Posledica ničnosti je kondikcija (vsaka S vrne to, kar je dobila na podlagi ničnega posla). Ničnost ne zastara, vendar pa zastara kondikcijski zahtevek v 5 letih – se pravi, kljub nezastarljivosti ničnosti po 5 letih si ne moreš pomagati, ker nimaš več kondikcijskega zahtevka.

Pri vsaki od navedenih posledic neveljavnosti označite, ali je značilna za nično P (N) ali za izpodbojno (I) ali za obe (N,I)

- načelna možnost konvalidacije – N,I- prekluzivni rok za uveljavljanje neveljavnosti – I- neugasljivost zahtevka za uveljavljanje neveljavnosti – N- ugotovitev neveljavnosti po uradni dolžnosti – N- pravica vsakogar, ki ima pravni interes, da zahteva ugotovitev neveljavnosti – N- izključna pravica S, v interesu katere je neveljavnost določena, da uveljavlja neveljavnost

- I- pravica zahtevati vrnitev tistega, kar je bilo na podlagi neveljavne pogodbe izpolnjeno –

I,N- možnost konfirmacije (potrditve) – I- krivdna odškodninska odgovornost dobrovernemu sopogodbeniku – N- objektivna odškodninska odgovornost DV sopogodbeniku – I

Forma ad valoremOblika je pogoj za veljavnost pravnega posla. Lahko jo določa zakon ali pa se stranki sami dogovorita. Z – sankcija je ničnost pogodbe, razen če iz namena predpisa, s katerim je določena oblika, ne izhaja kaj drugega (55/1. OZ).S – sankcija je ničnost, če sta dogovorjeni, da je oblika pogoj za veljavnost (55/2. Oz)Teorija zavzema načelo stopnjevanja sankcij: izpodbojnost je dovolj.

Forma ad solemnitatem – posebna stopnja obličnosti (pred pričami, državnimi organi)Strohsack: pogodba, sklenjena v svečani obliki. Danes takih svečanih oblik ni več, zato govorimo o tej stopnji obličnosti, ko se zahteva posebna stopnja obličnosti.Cigoj: oblika je pogoj za veljavnost poslaCigojeva f. ad solemnitatem = Strohsackova f. ad valorem

Forma ad probationemJe oblika, dogovorjena v dokazne namene.Pogodba ni odvisna od oblike. Oblika ima samo namen, da S z njo dokazujeta obstoj pogodbe.P je sklenjena tudi sicer, čeprav ni bilo predpisane obličnosti.Dokazovati je treba obstoj pogodbe v ustrezni, predpisani (dogovorjeni) obliki.Npr.: oblika, ki je potrebna za vpis v ZK.

24

Posebna oblika je izjema od pravila, da se pogodbe sklepajo neformalno. Izjeme ni treba tolmačiti ekstenzivno.

55. člen: Sankcija, če pogodba nima posebne oblike1) Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, je nična, če iz namena predpisa, s katerim je

določena oblika, ne izhaja kaj drugega.2) Pogodba, ki ni sklenjena v dogovorjeni obliki, je nična, če sta se stranki dogovorili, da je

pogoj za njeno veljavnost posebna oblika.

Teorija o realizacijiPogodba, ki ni bila sklenjena v zahtevani obliki, z izpolnitvijo konvalidira (postane veljavna).Zadostuje, da je P sklenjena v pretežnem delu.

58. člen: Če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika – teorija o realizacijiPogodba, za katero se zahteva pisna oblika, je veljavna, čeprav ni bila sklenjena v tej obliki, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale, razen če iz namena, zaradi katerega je oblika predpisana, očitno ne izhaja kaj drugega.

Kdaj pogodba vseeno ni nična?Kadar je prepoved ali kak drug vzrok ničnosti manjšega pomena in je bila P izpolnjena.Zaradi ničnosti pogodbenega določila ni nična sama pogodba.

Posledice nemožnosti izpolnitve, ki je: - začetna in zanjo ni nihče odgovoren (P nična + povračilna obveznost)- začetna in je zanjo odgovorna ena stranka (P nična + odškodninska odg S, ki je odg.)- naknadna in je zanjo odgovoren U (P velja, D je prost odgovornosti, obdrži terjatve do U)- naknadna in je zanjo odgovoren D (P velja + pogodbena obv. preide v odškodnino ali

odstop od P + odškodnina)- naknadna in zanjo nihče ni odgovoren (razdrtje po Z, D je prost, povračilna obveznost)

Domneva o popolnosti listine (načelo paritete)1) Če je pogodba sklenjena v posebni obliki, bodisi na podlagi Z ali po volji S, velja samo

tisto, kar je v tej obliki izraženo.2) Vendar pa so veljavni sočasni ustni dogovori o stranskih točkah, o katerih v oblični P ni

nič rečeno, če niso v nasprotju z njeno vsebino ali če niso v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bila oblika predpisana.

3) Veljavni so tudi njeni sočasni ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali obeh strank, če je posebna oblika predpisana samo v interesu obeh pogodbenih strank.

Posledice razvezane pogodbe- odškodninski zahtevek- kondikcijski zahtevek (če obe S vračata – vzajemnost)- vrnitev drugih koristi- S, ki vrača denar, mora plačati obresti od dneva, ko je prejela plačilo

Posledice ničnosti!

Kondikcija: vsaka S vrne drugi S, kar je prejela na podlagi nične pogodbe, če pa vrnitev ni mogoča, pa mora dati ustrezno denarno nadomestilo po cenah ob izdaji sodne odločbe.Če pa je P nična, ker po svoji vsebini ali namenu nasprotuje morali, lahko sodišče zavrne zahtevek nepoštene stranke (condictio ob turpem causam).

25

Ratihabicija (odobritev za nazaj)Odobritev pri zastopanju: - pri prekoračitvi pooblastila

- pri falsus procurator

V primeru prekoračitve pooblastila ali ko nekdo sklene posel v tujem imenu brez pooblastila (FP), posel sam po sebi ni neveljaven. Zastopani ali navidez zastopani namreč lahko tak posel odobri. Tretja oseba je vezana, čeprav je posel negotov. Vendar pa jo pravo varuje tako, da lahko zahteva, naj se zastopani v primernem roku izjavi o odobritvi posla. Pri prekoračitvi posla zakon tretji osebi celo daje pravico (v kolikor je DV), da se takoj, ko za prekoračitev izve, izjavi, da se ne čuti vezana s pogodbo, ne da bi čakala, da se zastopani izreče. (72/4. OZ).,

72/4. OZ – Prekoračitev pooblastilČe druga S ni vedela in ni bila dolžna vedeti za prekoračitev pooblastil, lahko takoj, ko izve zanjo, izjavi, da se ne čuti vezano s pogodbo, ne da bi čakala, da se zastopani izreče o njej.

Katera teorija je sprejeta pri izpodbijanju (teorija volje)?Teorija volje – upošteva se prava volja, ker je bistveno, kar je stranka hotela.

Razdor pogodbe – actio redhibitoria- posledica: vrnitev stvari – kondikcija- pri generični: - abstraktni kriterij

- konkreten kriterij

Stranka lahko izpodbija pogodbo (obkroži)- čezmernega prikrajšanja- poslovne nesposobnosti sopogodbenika- kadar gre za pravno relevantno zmoto- zaradi spremenjenih okoliščin po sklenitvi in pred izpolnitvijo P- pri nepravilni izpolnitvi- zaradi neizpolnitve

PREDMET

Kasnejša dopustnost predmeta – 90. OZNična P ne postane veljavna, če prepoved ali kakšen drug vzrok ničnosti pozneje preneha. Če je prepoved manjšega pomena in je bila P izpolnjena, se ničnosti ne more uveljavljati – konvalidacija.

Poznejša možnost – zahtevekNičnost → konvalidacija

Kdaj je predmet obveznosti določljiv – 38. OZPredmet obveznosti je določljiv, če vsebuje P podatke, s katerimi ga je mogoče določiti, ali če sta S prepustili nekomu tretjemu, naj ga določi.Če ta tretji noče ali ne more določiti predmeta obveznosti, je pogodba nična.

Naknadna možnost predmeta – poznejša možnost predmeta – 36. OZP, sklenjena z odložnim pogojem ali rokom, je veljavna, če je predmet obveznosti, ki je bil v začetku nemogoč, postal mogoč, preden se je uresničil pogoj ali preden je iztekel rok.

Razlika med subjektivno in objektivno nemožnostjo z vidika veljavnosti in sankcij:

26

a. subjektivna nemožnost:I. razveza, če gre za fiksni posel

II. kondikcijaIII. odškodninski zahtevek

b. objektivna nemožnost:I. ničnost

II. kondikcijski zahtevekIII. odškodninski zahtevek

Razlika med začetno in naknadno nemožnostjo z vidika veljavnosti in sankcij:c. začetna nemožnost (posel je ničen, razen kadar je P sklenjena pod odložnim

pogojem oz. rokom)I. ničnost, kadar je objektivna nemožnost (ne glede na krivdo)

II. kondikcijaIII. odškodnina

d. naknadna nemožnostI. posel je veljaven

II. nastopijo sankcije nemožnosti izpolnitve

IZPOLNITEV, NEIZPOLNITEV

Solucijska (izpolnitvena) faza neizpolnitev nemožnost izpolnitve nepravilna izpolnitev

o z zamudoo s stvarnimi napakamio aliud

Aliud (druga stvar)Pri tej vrsti izpolnitve gre za to, da S izpolni nekaj drugega kot to, kar je dolžna. Vprašanje je, ali gre v tem primeru za neizpolnitev ali nepravilno izpolnitev. Če je določen predmet izpolnitve species, D pa izpolni nekaj drugega, gre vsekakor za neizpolnitev. Če pa je predmet genus, pa lahko gre za nepravilno izpolnitev – odvisno od presoje U: ali ta druga stvar ustreza namenu – 1. kavzi pogodbe in 2. ima za U smisel.

Nomotehnična ureditev nepravilne izpolnitve po zakonu (razlika od ureditve neizpolnitve → uporaba zakona; da veš kje je kaj urejeno; to ni isto kot vsebina oz. razlika med instituti)

- neizpolnitev je urejena v splošnem (103. – 111. OZ) in posebnem delu (477., 518. OZ)- nepravilna izpolnitev: napotitvena norma je v splošnem delu OZ (100/3), ki določa, da

se uporabljajo za odgovornost D določbe o odgovornosti prodajalca za stvarne in pravne napake pri prodajni P, razen kjer je predpisano kaj drugega (npr. podjemna, najemna, gradbena…)

100. člen: Odgovornost za stvarne in pravne napake1) Pri dvostranski P odgovarja vsak pogodbenik za stvarne napake svoje izpolnitve.

27

2) Pogodbenik odgovarja tudi za pravne napake izpolnitve in mora varovati drugo stranko pred pravicami in zahtevki tretjih oseb, s katerimi bi bila njena pravica izključena ali zožena.

3) Za te dolžnikove obveznosti se smiselno uporabljajo določbe tega zakonika o odgovornosti prodajalca za stvarne in pravne napake, če ni za posamezni primer predpisano kaj drugega.

117. člen: Nemožnost izpolnitve, za katero S odgovarja1) Če je postala izpolnitev obveznosti ene stranke dvostranske P nemogoča zaradi dogodka,

za katerega odgovarja druga S, njena obveznost ugasne, sama pa obdrži svojo terjatev do druge S; zmanjša jo le za toliko, za kolikor je imela koristi od tega, da je postala prosta lastne obveznosti.

2) Poleg tega mora odstopiti drugi S vse pravice, ki bi jih lahko imela nasproti tretjim v zvezi s predmetom svoje obveznosti, katere izpolnitev je postala nemogoča.

3) Če pa je postala izpolnitev obveznosti stranke dvostranske pogodbe nemogoča zaradi dogodka, za katerega odgovarja ta stranka, lahko druga stranka po svoji izbiri zahteva odškodnino zaradi neizpolnitve ali pa odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev škode.

116. člen: Nemožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka1) Če je postala izpolnitev obv. ene S dvostranske pogodbe nemogoča zaradi dogodka, za

katerega ni odgovorna niti prva niti druga S, ugasne tudi obv. druge S; če pa je ta že izpolnila del svoje obveznosti, lahko zahteva vrnitev po pravili o vračanju tistega, kar je bilo neupravičeno pridobljeno.

2) Če je delna nemožnost izpolnitve posledica dogodka, za katerega ni odgovorna niti prva niti druga S, lahko druga S odstopi od P, če delna izpolnitev ne ustreza njenim potrebam; sicer ostane P v veljavi, druga S pa ima pravico zahtevati sorazmerno zmanjšanje obveznosti.

S katero problematiko se OZ ukvarja pri nemožnosti izpolnitve predmeta (117/3)?Če pa je postala izpolnitev obveznosti stranke dvostranske pogodbe nemogoča zaradi dogodka, za katerega odgovarja ta stranka, lahko druga stranka po svoji izbiri zahteva 1. odškodnino zaradi neizpolnitve ali pa 2. odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev škode.Zakrivljena nemožnost izpolnitve; neizpolnitev.Odgovornost 1. S in izbira 2 S.

Posledica, če pride do nemožnosti izpolnitve ene stranke, za katero nobena ne odgovarja (116)?Ugasne tudi obveznost druge S; obveljajo pa pravila o vračanju tistega, kar je neupravičeno pridobljeno.

Posledice nemožnosti, ko nihče ne odgovarja (116)Ugasne obveznost + kondikcija.

Posledica, če pride do nemožnosti izpolnitve ene S, za katero odgovarja druga S (117)Njena obveznost ugasne, sama pa obdrži svojo terjatev do druge S. Zmanjša jo le za toliko, kolikor je imela koristi od tega, ker je bila prosta lastne obveznosti. Compensatio lucri et damnum.

Razlika med fiksnim in nefiksnim poslom pri sankcijah neizpolnitve (možno tudi: Uveljavljanje sankcij U zaradi D zamude)104, 105 OZ

28

Fiksni posel: rok je bistvena sestavina pogodbe; P je razveljavljena po samem zakonu – ex lege. Lahko pa U ohrani P v veljavi pod pogojem, da o tem nemudoma obvesti D in mu določi dodaten, primeren rok za izpolnitev (fiksni posel transformira v nefiksni); če D še v tem roku ne izpolni, lahko U razveže P z izjavo

Nefiksni posel: D ima pravico, da tudi po izteku roka izpolni obv., U pa lahko tudi po roku zahteva izpolnitev. Če hoče U odstopiti od P, mora pustiti D primeren dodatni rok za izpolnitev. Če D ne izpolni v dodatnem roku, nastanejo enake posledice kot takrat, ko je rok bistvena sestavina P – P se razveže po samem zakonu.

Ugovor ogroženosti (102)S, ki se je zavezala, da bo prva izpolnila obv., odloži njeno izpolnitev, dokler druga S ne izpolni svoje obv. ali ne da zadostnega zavarovanja, da jo bo izpolnila.Je v skladu s pravilom o sočasni izpolnitvi pri dvostranskih pogodbah.Učinki ugovora:

- stranka zadrži izpolnitev svoje obveznosti- utemeljen ugovor prepreči nastop dolžnikove zamude- pravica do zadržanja traja, dokler ni dano primerno zavarovanje

Rebus sic stantibusPravno razmerje ostane v veljavi samo, v kolikor se razmere, pod katerimi je bila sklenjena pogodba, bistveno ne spremenijo

o gre za zahtevek za razvezo pogodbe, če nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliščine, ki otežujejo izpolnitev obveznosti ene S ali če se ne da doseči pogodbeni namen

o nasprotna S lahko ponudi prilagoditev P (podobno kot pri čezmernem prikrajšanju: ena S izpodbija, druga S ponudi izpolnitev)

o S mora povrniti pravičen del škode, ki je drugi S zaradi razveze P nastala; še prej pa mora obvestiti drugo S o razvezi

Zahtevek (po komentarju OZ in Cigoju) – glej 112. OZ- S, ki ji je izpolnitev P otežena, lahko zahteva razvezo P v obliki ugovora ali nasprotne

tožbe (ne more pa sodno izsiliti njene spremembe)- S mora ta svoj namen sporočiti nasprotni S- nasprotna S sicer lahko ponudi spremembo P (112/4), ni pa tega dolžna storiti- niti razveza niti sprememba nista mogoči po uradni dolžnosti - sodba, s katero sodišče spremeni P, ima značaj prenovitve P – novacije

Formuliraj zahtevek: zahteva po razvezi P zaradi spremenjenih okoliščin.

Exceptio non adimpleti contractus – ugovor neizpolnjene obveznosti- ugovor neizpolnitve- ugovor sočasnosti pri vzajemnih sinalagmatskih P- S, ki še ni izpolnila, me toži

Exceptio non rite adimpleti contractus – ugovor nepravilno izpolnjene obveznosti- ni urejeno- nepravilna izpolnitev- že bilo izpolnjeno narobe

29

- ne sprejmem kot izpolnitev - če sprejmem:

- le jamčevanje- ni tega ugovora

Kdaj je U dolžan od 3. sprejeti izpolnitev (271/2,3)?2) U je dolžan sprejeti izpolnitev od vsakogar, ki ima kakšen pravni interes, da bi bila obveznost izpolnjena, celo če D tej izpolnitvi nasprotuje.3) U je dolžan sprejeti izpolnitev od tretjega, če se D s tem strinja, razen če mora po P ali po naravi same obv. to obv. izpolniti osebno D.

Materialna ekscepcija v obligacijskem pravu- ugovor nepravilne izpolnitve- ugovor neizpolnitve- ugovor ogroženosti- zasledovalna pravica

Razlika med datio in solutum in datio pro solvendoDatio in solutum – nadomestna izpolnitev – izpolnitveni surogat

Datio pro solvendo – dajatev namesto plačila

Je pogodba med S, med katerima obstoji obv. razmerje, po kateri sprejme U namesto prvotne neko drugo izpolnitev. Iz tega izhaja, da dajatev namesto plačila ne ustvari nove obveznosti, temveč ugasi že obstoječo obveznost (solucijska pogodba).283. OZJe odplačen posel.

1. Realna pogodba.2. Realna subrogacija.3. Nanaša se samo na solucijski stadij – izpolnitev.4. Je odplačen posel.

Ne pomeni izpolnitve, ampak dogovor, po katerem se ima U pravico poplačati iz dajatve, ko jo prejme od D. U pridobi le poleg prejšnjega zahtevka nov zahtevek, ki je od prejšnjega odvisen le toliko, da novega zahtevka U ne more več uveljavljati, če je prejšnji plačan in prejšnji je od novega odvisen toliko, da zapadlost odloži do trenutka, ko U novi zahtevek brezuspešno uveljavlja.Dajatev je lahko terjatev ali stvar. Iz terjatve se U poplača, ko jo izterja; iz dajatve pa ko jo spremeni v denar (proda). Iz izkupička se poplača. Če ta ne zadostuje, živi terjatev glede neplačanega ostanka še naprej.Presežek vrednosti je U dolžan vrniti.

1. Pooblastilno razmerje.2. Ni izpolnitev.3. Pridobi nov zahtevek poleg starega.

Kdaj D poravna obveznost?Ko pravilno upniku ponudi ob pravem času na pravem mestu izpolnitev.

30

23. ODŠKODNINSKE OBVEZNOSTIOdškodninska obveznostJe obv. S, da poravna škodo, za katero je odgovorna.

Predpostavke odškodninske obveznosti1. nedopustno škodljivo dejstvo2. nedopustna škoda (pravno priznana)3. vzročna zveza (med škodljivim dejstvom in nedopustno škodo)4. odgovornost

Škodljivo dejstvo kot predpostavka odškodninske odgovornostiGeneralno načelo – neminem laedere – pravi, da sem mora vsakdo vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo. Škodljivo dejstvo mora biti NEDOPUSTNO, sicer iz njega ne nastane odškodninska obveznost.Škodljivo dejstvo je lahko:

- DOGODEK: dejstvo, ki ga ne povzroči človek- RAVNANJE: dejstvo, ki ga povzroči človek z aktivnim ravnanjem - comissio ali

pasivnim ravnanjem - omissio

24. IZKLJUČITVEObkroži primere, ko je izključena nedopustnost (izključenost) škodnega dogodka, ne pa škode:Izključitev nedopustnosti:

- škodljivega dogodka IN škode:o silobran: je obramba, neizogibno potrebna, da storilec odvrne od sebe istočasen

protipraven napado volenti non fit inuria: privolitev oškodovanca – mora biti zavestna in dopustnao posegi državnih organovo roditeljska pravica: pravica staršev, da kaznujejo svoje otroke, če je to vzgojno in brez

škodljivih posledico dopustnost zaradi dajanja informacij; če kdo razširja nedopustna dejstva, ki so

drugemu škodljiva, pa tega ne stori javno in mu neresničnost ni znana – ni odgovoreno dovoljena samopomoč – kdor pri dovoljeni samopomoči povzroči škodo tistemu, ki je

povzročil potrebo po samopomoči, je ni dolžan vrniti (škode)- škodljivega dejstva, NE pa škode:

o skrajna sila: je stiska, v kateri kdo povzroči škodo zato, da bi od sebe ali drugega odvrnil neposredno pretečo nevarnost; če to odvrača od večje nevarnosti, je dejanje dopustno, ni pa dopustno škodno dejanje (da povzročiš zraven škodo!!)

o posegi upravnih organov: usmrtitev z nevarno boleznijo okužene živalio odvrnitev škode od drugega: kdor pretrpi škodo pri tem, ko odvrača od drugega

škodno nevarnost, ima pravico od njega zahtevati povrnitev tiste škode, ki se ji je smotrno izpostavil

o zakoniti interesi posameznika ali skupnosti; npr. zasilen pristanek letala na tujem zemljišču, dopustnost imisij…

25. KRŠITVENačini kršitve pogodbene obveznosti:

- nepravilna izpolnitev- neizpolnitev

26. POO

31

Predpostavke poslovne (pogodbene) odškodninske odgovornosti: 1) kršitev POO, ki ima znake protipravnega ravnanja2) škoda, ki jo v sferi pogodbi zveste stranke povzroči kršitev pogodbene obveznosti druge

S3) vzročna zveza med kršitvijo pogodbene obveznosti in škodo, ki zaradi te kršitve nastane

pogodbi zvesti S4) vzrok za kršitev izvira iz sfere pogodbene S, ki bi morala opraviti izpolnitev obveznosti-

odgovornost

27. POO in NOO - razlike

Razlika med poslovno odškodninsko odgovornostjo in neposlovno odškodninsko odgovornostjo

- razlikujeta se po temelju – POO je SUBJEKTIVNO-OBJEKTIVNA (subjektivna, ki se približuje objektivni); NOO pa je ali subjektivna ali objektivna

- pogodbena razširitev – 241. OZ; omejitev in izključitev odgovornosti – 242. OZ- obseg odškodnine je determiniran s pričakovanostjo (kriterij predvidljivosti) – 243. OZ

28. OO in POO - razlike

Razlika med objektivno odgovornostjo in poslovno odškodninsko odgovornostjo – ekskulpacija Razlikujeta se v ekskulpacijskih razlogih (razbremenilnih, oprostilnih). Razbremenilni razlog je pravno dejstvo (dogodek oz. človekovo ravnanje), katerega obstoj izključuje (razbremenjuje) odškodninsko odgovornost. Dokazno breme o njegovem obstoju nosi odgovorna oseba. Razbremenilni razlog je torej oblika negativne predpostavke odškodninske odgovornosti, ki jo mora zatrjevati in dokazati odgovorna oseba.Razlika:

- pri NOO se odgovorna oseba razbremeni odškodninske odgovornosti, če dokaže, da ni kriva (da ni bila deliktno sposobna oz. je ravnala z dolžno skrbnostjo)

- pri POO se odgovorna oseba razbremeni odškodninske odgovornosti, če dokaže, da bi bila stvar, ki je predmet obveznosti, naključno uničena, tudi če bi on svojo obveznost pravočasno izpolnil

- pri Objektivni Odgovornosti pa mora odgovorna oseba dokazati, da je vzrok za škodo dogodek oz. ravnanje zunaj njene sfere

29. NAČELO POPOLNE ODŠKODNINE IN IZJEME – 169. OZ

Obseg odškodnine:- oškodovanec ima pravico do povračila celotne odškodnine:

o navadne škode (damnum emergens)o povrnitve izgubljenega dobička (lucrum cesans)

- povračilo se odmerja po cenah ob izdaji sodbe- pravica do popolne odškodnine pomeni, da se povrne toliko, kolikor je potrebno, da se

vzpostavi stanje, kakršno je bilo brez škodnega dogodka32

- deljena odgovornost: če je oškodovanec tudi sam prispeval- pri POO je vključen element pričakovanosti- 2 izjemi:

o cena posebne priljubljenosti ino zmanjšanje odškodnine po načelu pravičnosti

30. KOREKCIJE ODŠKODNIN

Zmanjšanje/povečanje odškodnineSodišče upošteva tudi okoliščine, nastale po povzročitvi škode, zato oškodovancu prisodi odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegovo premoženje spet takšno, kakršno bi bilo, če ne bi bilo škodljivega dejanja ali opustitve.Izjemi sta:

- korekcija navzgor: če je bila stvar uničena ali poškodovana namenoma, lahko sodišče odmeri odškodnino glede na vrednosti, ki jo je imela stvar za oškodovanca – praetium affectionis

- korekcija navzdol: po načelu pravičnosti o škoda ni bila povzročena namenoma in ne iz hude malomarnosti + šibke

premoženjske razmere → pomanjkanjeo če je oškodovalec povzročil škodo, ko je kaj delal v oškodovančevo korist, se

upošteva skrbnost, ki jo kaže oškodovalec v lastnih stvareh – diligentio quam in suis

Odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila – 154. OZ1) Pri nesreči premikajočih se motornih vozil, ki je bila povzročena po izključni krivdi

enega imetnika, se uporabijo pravila o krivdni odgovornosti.2) Če je nesreča obojestranska, odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki jim je nastala, v

sorazmerju s stopnjo svoje krivde.3) Če ni kriv nobeden, odgovarjata imetnika po enakih delih, razen če pravičnost ne zahteva

kaj drugega.4) Če za škodo, ki jo utrpijo drugi v celoti ali deloma odgovarjata oba imetnika motornih

vozil, je njuna odgovornost solidarna.1-3 = subjektivna odgovornost po načelu krivde med objektivno odgovornimi (notranje razmerje)»Če« - da se lahko tisti, ki v notranjem razmerju ni kriv, ekskulpira. Ekskulpira se lahko že v odškodninskem postopku in ne šele v regresnem.

Kako odgovarjajo osebe pri nesreči, ki jo povzročijo s premikajočimi se motornimi vozili (odgovornost imetnikov nevarnih stvari)?- solidarno in objektivno (nevarna stvar)- notranje razmerje (med sabo) – krivdna odgovornost:

o kriv izključno eden – odgovarja 100% samo krivda obojestranska – v sorazmerju s stopnjo krivdeo ni kriv nobeden – po enakih delih, razen če pravičnost ne terja drugačeo če za škodo, ki jo utrpijo drugi, v celoti ali deloma odgovarjata dva imetnika

motornih vozil, je njuna odgovornost solidarna

KRIVDNA IN NEKRIVDNA ODGOVORNOST

33

Krivdna odgovornost135 – 140. OZKrivda je podana, kadar oškodovalec povzroči škodo namenoma ali iz malomarnosti.2 krivdni obliki:

- naklep: konkretno merilo- malomarnost: abstraktno merilo (culpa in abstracto) ima 2 kriterija: dober gospodar oz.

gospodarstvenik in strokovnjak o culpa lata (velika) – kršitev navadne skrbnostio culpa levis (lahka) – kršitev posebne skrbnostio culpa levissima (zelo lahka) – pri objektivni odgovornosti – se domneva

Posredna krivda: Napeljevalci odgovarjajo solidarno.

Diligentia quam in suis – skrbnost kot v lastnih zadevah (konkretno merilo; pri POO) – oškodovalec povzroči škodo, ko kaj dela v oškodovančevo korist.

V katerih primerih je določena objektivna odgovornost?Je kavzalna odgovornost, odgovornosti za uspeh; odg. ne glede na krivdo.2 veji:

- odgovornost za škodljive učinke stvari in delovanja- odgovornost za ravnanje drugih ljudi:

o odg. delodajalca za delavceo odg. gospodarja za pomočnikao odg. RS za vojakeo odg. za neprištevne osebeo odg. za zastopnike

Izvor: - zakon- pogodba (garancijska): producentska, objektivna odg. za stvarne napake; S se o njej

dogovorita (prevzem garancij)

Ekskulpacija objektivne odgovornosti:(pri subjektivni je treba dokazati nekrivdo, tako da se dokaže, da je ravnal prav)3 ekskulpacijski razlogi:

1) višja sila (vis maior)- zunanjost vzroka (izven stvari ali učinka)- kvalificirano naključje (nepričakovan zunanji vzrok)

2) dejanje tretjega – vzrok je dejanje tretjega, ki predstavlja kvalificirano naključje (učinka ni mogoče pričakovati, se izogniti, obiti)

3) dejanje oškodovanca – vzrok je dejanje oškodovanca, ki ima elemente kvalificiranega naključja

Pomembno je, koliko je dejanje 3. ali oškodovanca prispevalo k dejanju, ne glede na krivdo:

- dejanje 3. bistveno prispevalo – absolutna ekskulpacija- dejanje 3. deloma prispevalo – deljena odgovornost

V katerih primerih je določena objektivna odgovornost?- odg. D iz obveznostnega razmerja zaradi neizpolnitve pogodbe (POO)- odg. za škodo za nevarne stvari (motorno vozilo…)- odg. proizvajalca stvari z napako za nevarne lastnosti stvari (subjektivnost)- odg. pogodbenika za škodo, ki jo pretrpi sopogodbenik zaradi sklenitve nične pogodbe- odg. prodajalca za pravno napako prodane stvari (jamčevanje je vedno

objektivno!!!)

34

- odg. imetnika motornega vozila

Katera določba vsebinsko opredeli temelj POO?

Temelj POO?- objektivno – subjektivna

Kako ugotovimo, kakšna POO po temelju?- po ekskulpacijskih razlogih

Iz katere določbe se vidi razlika med poslovno in neposlovno OO?240. OZ – kako se D ekskulpira- subj. okoliščine + obj. zunanji vzrokPOO je po temelju vedno subjektivno – objektivna, to pa ugotovimo glede ekskulpacijske razloge. Subjektivnost se kaže v 240. OZ, ki govori o okoliščinah, ki jih ni mogoče preprečiti, ne odpraviti in se jim izogniti, niso pa zunanje.Na objektivnost pa kaže kvalificirano naključje – gre za vzrok, ki je zunaj stvari in katerega učinka ni mogoče pričakovati, se mu izogniti ali odvrniti.Pri strokovnjakih je izključen zunanji vzrok, ker se skorajda ni možno ekskulpirati.NOO je po temelju ali subjektivna (če dokaže, da ni kriv) ali objektivna (če se lahko ekskulpira po enem od treh razlogov).

Ekskulpacijski razlogi pri POO – 240. OZDolžnik je prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oz. da je zamudil z izpolnitvijo zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogoče preprečiti, ne odpraviti in se jim izogniti. Ekskulpacijski razlogi pri OO:

- vis maior (153. OZ):o zunanjost vzrokao kvalificiranost naključja (nepričakovano, neizogibno, ni mogoče odvrniti)

- dejanje 3. osebe- dejanje oškodovanca

Kaj so elementi vis maior?o Zunanjost vzrokao Kvalificiranost naključja (nepričakovanost, neizogibno, ni mogoče odvrniti)

• Zunanjost vzroka• Izreden nepričakovan dogodek• Nepreprečljivost, nepremagljivost, neodklonljivost

Elementarni dogodki, družbeni dogodki, ukrepi državnih organov.

Navedi katera predpostavka odškodninske odgovornosti se domneva subjektivni odgovornosti (krivda); kaj natančno se domneva (culpa levis) in v korist koga je določena pravna domneva?Domneva se odgovornost (krivda). Natančno se domneva najmanjša stopnja krivde (lahka malomarnost; naklep se mora vedno dokazati). Domneva se v korist oškodovanca.

Katero načelo nam pomaga pri gradaciji ene izmed krivdnih oblik (pojasni, pri kateri vrsti krivde in kako)?Načelo skrbnosti nam pomaga pri gradaciji malomarnosti, saj malomarnost predstavlja abstraktno merilo (naklep pa konkretno merilo). Stopnja skrbnosti in krivde sta obratno sorazmerni.

35

Substituirana škoda (138/2 in 3)Nastane pri odvračanju druge škode. Npr.: če kdo reši nekoga, ki je ogrožen in ima sam pri tem škodo.

- S želi škodo Š1 odvrniti od druge S in pri tem povzroči Š2- Š2 nastane in nadomesti prvotno škodo Š1- Š2 je povzročena po storilcu in bi moral zanjo odgovarjati, ampak je ravnal visoko

moralno, s tem da je hotel škodo odvrniti in ker je vzrok njegovega ravnanja prvotno grozeča škoda, se v pravu priznava, da je za Š odgovoren prvi storilec!!

- tudi z odstranjevanjem posledic škode lahko nastanejo stroški in kakšna škoda; če takšne stroške opravi oškodovanec sam (tretja oseba), je treba poleg načel »negotiorum gestio« uporabiti načelo odškodninskega prava

- stroški takšne gestije pomenijo nadaljnjo posredno škodo, ki jo mora storilec- odstranjevanje posledic škode je dovoljeno, če je smotrno ter je v korist oškodovancu ali

storilcu

Razmerje ekvivalenca / restitucija (164. OZ) ali vprašanje: Ekvivalenca kot odškodnina?V prvi vrsti pride v poštev vzpostavitev prejšnjega stanja (restitucija), kakršno je bilo pred nastankom škode. Če se s tem škoda ne odpravi popolnoma sledi za ostanek denarna odškodnina.Kdaj pride v poštev ekvivalenca?Ko restitucija ni mogoča ali primerna.Na zahtevo oškodovanca, razen če okoliščine primera ne terjajo drugače (posegi v sfero).

Producentska odgovornost – 2 vidikaKdor da v promet kakšno stvar, ki jo je izdelal, ki pa pomeni zaradi kakšne napake škodno nevarnost za osebe ali stvari, odgovarja za škodo, ki nastane zaradi take napake – objektivno.Proizvajalec odgovarja tudi za nevarne lastnosti stvari, če ni ukrenil vsega, kar je potrebno, da škodo, ki jo je mogel pričakovati, preprečiti z opozorilom, varno embalažo ali kakšnim drugim ustreznim ukrepom – subjektivno.

Za škodo, ki jo povzroči 9-letni otrok, odgovarja (142. OZ)- povzročitelj, vendar samo če oškodovanec dokaže, da je bil prišteven - povzročiteljevi starši, vendar samo če oškodovanec dokaže, da so krivi- povzročiteljevi starši, če ne dokažejo, da niso krivi - povzročitelj, če ne dokaže, da ni kriv- povzročiteljevi starši odgovarjajo objektivno

Pravno priznane nepremoženjske škode, na podlagi katerih upravičenec lahko uveljavlja pravično denarno odškodnino, so:

1) telesne bolečine (pretrpljene in bodoče)2) duševne bolečine (pretrpljene in bodoče):

a. zmanjšanje življenjske aktivnostib. skaženostic. razžalitve dobrega imena in častid. okrnitve svobodee. osebnostne pravicef. posebno težke invalidnosti bližnjegag. kršitve dostojanstvah. kršitve moralnih avtorskih pravic (169. ZASP – zakon o avtorskih in sorodnih

pravicah)3) strah (primarni in sekundarni)4) okrnitev ugleda pravne osebe

36

Kršitev osebnostne pravice je sicer pravno priznana oblika nepremoženjske škode, vendar ni vedno podlaga za pravično denarno odškodnino. Podlaga za pravično denarno odškodnino je le, če je poseg v pravico imel za posledico:

- telesne bolečine- duševne bolečine- strah

Glej 178. – objava sodbe ali popravka (povrnitev nepremoženjske škode) in 134. OZ –zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic!

Posredni oškodovanci so osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti družinskega člana pravico do denarne odškodnine zaradi pretrpljenih duševnih bolečin. Glej 180. OZ – osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine!

ZATO PAZI, ČE TE NA IZPITU VPRAŠA: - pravno priznane oblike nepremoženjske škode ali (vse nastale od 1 – 4 in od a do h)- pravno priznane oblike nepremoženjske škode, na podlagi katerih upravičenec lahko

uveljavlja pravično denarno odškodnino↓

3 osnovne oblike nepremoženjske škode1) telesne in duševne bolečine (pretrpljene in bodoče)2) duševne bolečine (pretrpljene in bodoče) zaradi…3) strah (primarni in sekundarni)

Obkroži pravno priznane oblike nepremoženjske škode (pravilne so vse)- duševne bolečine zaradi kršitve pravice do zasebnosti- duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic- bodoče duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti kake osebe- bodoče telesne bolečine- okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe

Do katerega leta odgovarjajo starši za svoje otroke in kakšna je njihova odgovornost glede na otrokove razvojne stopnje? – 137. OZ

- do dopolnjenega 7. leta starosti odgovarjajo starši objektivno za škodo, ki jo povzroči njihov otrok

- med 7. in 14. letom odgovarjajo subjektivno starši za škodo, razen če dokažejo, da niso krivi; če odgovarja poleg njih tudi otrok (če je razumel), je njihova odgovornost solidarna

- z dopolnjenim 14. letom odgovarja po splošnih pravilih o odgovornosti za škodo

Porazdelitev dokaznega bremena pri subjektivni in objektivni odškodninski odgovornostiSubjektivna odgovornost Objektivna odgovornost

Škodni dogodek Oškodovanec OškodovanecŠkoda Oškodovanec OškodovanecVzročna zveza Oškodovanec Se domneva (odgovornost po

načelu vzročnosti)Odgovornost Povzročitelj

- krivda se domneva – zgolj najmilejša oblika (culpa levis???

Povzročitelj - dokazuje, da obstajajo

ekskulpacijski razlogi (3)

- dokaže, da ni vzročnosti

37

Nomotehnična ureditev odškodninskih odgovornosti po OZNOO je urejena v okviru povzročitve škode, POO pa v okviru učinkov obveznosti in izpolnitve. Vendar pa zakon napotuje na uporabo pravil ene za drugo in obratno. V 243. členu pravi, da se določbe glede na obseg odškodnine smiselno uporabljajo tudi za NOO, če tam ni določeno drugače. V 246. členu pa pravi, da se za POO (povrnitev škode) smiselno uporabljajo pravila o povrnitvi nepogodbene škode.

Nomotehnična ureditev POOZakon v 246. členu določa, da se za povrnitev poslovne škode smiselno uporabljajo pravila, ki veljajo za neposlovno škodo. Pojmovanje odškodninske obveznosti kot enega tipa obveznosti, tako če gre za pogodbeno kot tudi, za nepogodbeno odškodnino, terja enotno ureditev za obe vrsti obveznosti, tako da se vzamejo za podlago pravila o neposlovni odškodninski odgovornosti in ta dopolnijo z razlikami, ki veljajo za poslovno odškodninsko odgovornost.

Kaj je subjektivna odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom?Dokazno breme je obrnjeno, kadar želi Z olajšati oškodovančev položaj. Tako je naše pravo olajšalo oškodovančev položaj glede dokazovanja krivde. Storilec mora dokazati, da ni kriv, če hoče biti razbremenjen obveznosti.Velja načelo, da nosi obrnjeno dokazno breme dolžnik, ki je škodo povzročil s tem, da je prekršil pogodbeno obveznost ali obveznost, ki izvira iz zakona.Dokazno breme je obrnjeno tudi pri objektivni odgovornosti. Kdor ima nevarno stvar, je odgovoren za škodo, ki izvira iz te nevarne stvari.

Obkroži primere subjektivne nevarnosti- odg. iz garancije (obj.)- odg. prodajalca za pravne napake prodane stvari (obj.)- odg. proizvajalca za napako nevarne lastnosti stvari (producentska)- odg. pogodbenika za škodo, ki jo pretrpi sopogodbenik zaradi sklenitve nične

pogodbe (vedno subjektivna)- odg za škodo nevarne stvari (obj.)

Odškodnina – vrste:1. restitucija (v naravi)2. ekvivalenca (v denarju)3. satisfakcija (denar za nepremoženjsko škodo)

Škoda: je vsako prikrajšanje, ki je pravno priznano.

153. OZ – oprostitev odgovornosti (nevarna stvar ali nevarna dejavnost)138. OZ – silobran, stiska, odvrnitev škode od drugega – substituirana škoda139. OZ – dovoljena samopomoč

240. OZ – oprostitev dolžnika odgovornosti – objektivna koncepcijaD je prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oz. da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpravit in se jim tudi ne izogniti.

241. OZ – pogodbena razširitev odgovornosti- lahko tudi za primere, za katere sicer ne odgovarja

38

- ni v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja

242. OZ – omejitev in izključitev odgovornosti243. OZ - obseg odškodnine (kriterij predvidljivosti)

O kakšni obliki odgovornosti govorimo pri vmešavanju v tuje posle (2 stavka)?Govorimo o odgovornosti za mešano naključje (casus mixtus). Poškodovalec ne povzroči neposredno škodo, ampak samo okoliščine, ki so ugodne za nastanek škode, ki nastane iz nekega drugega dogodka.

Casus mixtus- S ne zagreši škode- Neprimerno ravna → povzroči neugodno situacijo za nastanek škode (nekrivdo)- Odgovornost za mešano naključje (objektivna); S zagreši neko nepravilnost, vendar iz te

nepravilnosti še ne nastane škoda, ampak samo položaj ugoden za nastanek škode; škoda nastane po naključju, ne bi pa nastala, če ne bi bilo zakrivljenega položaja; je objektivna odgovornost; vzročna zveza ni direktna; pravo določi vzročno zvezo

Primeri: - vmešavanje v tuje posle (166.OZ)- kršitev varnostnih predpisov (156. OZ)- casus mixtus v pogodbah (zamuda upnika – 301. OZ)- dolžnikova nedopustna ravnanja (117. OZ)

Kdaj gre za objektivno odgovornost?Objektivna (kavzalna) odgovornost je odgovornost za škodo ne glede na krivdo. Odgovorna oseba postane zavezanec, kako hitro nastane vzrok škode. Deli se na dve veji:

- odg. za škodo, nastalo v zvezi z nevarno stvarjo oz. nevarno dejavnostjo (vzročnost se domneva)

- odg. za ravnanje drugih ljudiIzvira lahko iz zakonske norme, lahko pa se S glede nje dogovorita (prevzem garancij pomeni objektivno odgovornost).

Kdaj gre za objektivno odškodninsko odgovornost?- nevarna stvar- ko Z tako določa- ko se zaveš s pogodbo- objektivna odg. za druge osebe

Kako OZ definira nevarno stvar?Je ne definira. Je pravni standard, ki je kot tak (na abstraktni ravni) nedoločljiv/nedoločen, v konkretnem primeru pa je določljiv.

Navedi podlage za odškodninsko obveznost in kam uvrščamo producentsko odgovornost – NOO- glej 23

Odgovornost za nomen bonum – odg. za izterljivost terjatve (boniteta)

Odgovornost za nomen verum – odg. za obstoj terjatve

39

Pogodbena kazen Je civilna sankcija za kršitev obveznosti opraviti izpolnitveno ravnanje, ki se ga je s pogodbo zavezala opraviti pogodbena stranka, za katero se dogovorita stranki pogodbe, ki je pravni temelj te izpolnitve obveznosti.Dvojni pomen:

- instrument izpolnitve pog. obveznosti- olajšanje položaja upnika v primeru kršitve pog. obv. dolžnika

Kdaj ima stranka poleg izpolnitvenega zahtevka še pogodbeno kazen?1) če je kazen dogovorjena za primer neizpolnitve obveznosti, lahko U zahteva bodisi

izpolnitev obveznosti bodisi pogodbeno kazen;2) kadar je kazen dogovorjena za primer, če dolžnik zamudi z izpolnitvijo, ima U pravico

zahtevati tako izpolnitev obv. kot pogodbeno kazen

ACTIO POPULARISActio popularis – opredeli pojem z vidika oZ (133. člen po komentarju)Pojem: zahteva, da se odstrani škodna nevarnostVsako lahko zahteva od drugega, da odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoločenemu številu oseb večja škoda, ter da se vzdrži dejavnosti, iz katere izvira vznemirjanje ali škodna nevarnost, če nastanka vznemirjanja ali škode ni mogoče preprečiti z ustreznimi ukrepi.Smisel določbe: odškodninsko varstvo okoljaKonkretizirano temeljno načelo OZ – prepoved povzročanja škode. Gre za možnost realizacije sodnega varstva že pred nastankom škode!

Posebnosti v razmerju do splošnega civilnega deliktao odstranitveni zahtevek ni odvisen od nastanka škode; enako velja za opustitveni

zahtevek; zadostujeta konkretna škodna nevarnost ali vznemirjanjeo le obstoj »škode, ki presega običajne mere«, je protipraven, medtem ko to ne velja za

dejavnost iz katere izvirao krivda ni predpostavka za odškodninski zahtevek v tovrstnih primerih (gre za

objektivno odg.)

Actio libera in causa – glej 136/2 Oz in 16/3 KZ – to je pravilo o dejanjih, ki so svobodna, ko odločamo, ne pa, ko jih izvršujemo (glej Pavčnik; teorija prava, str. 105)

Actio popularis (krajše)Je popularna, ljudska tožba. Aktivno legitimiran je vsakdo, ki je za to zainteresiran. Vsakdo, ki opazi grozečo nevarnost, škodo, lahko toži na odvrnitev nevarnosti in odpravo dosedanje škode.

DELAVCI - DELODAJALCIOdgovornost za delavce (147. OZ)Za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako ko je bilo treba.Oškodovanec ima pravico zahtevati povrnitev škode tudi neposredno od delavca, če je ta škodo povzročil namenoma. Kdor je oškodovancu povrnil škodo, ki jo je povzročil delavec namenoma ali iz hude malomarnosti, ima pravico zahtevati od delavca povrnitev plačanega zneska.Ta pravica zastara v 6 mesecih od dneva, ko je bila odškodnina plačana. – kondikcijski zahtevek delodajalca

40

Določba prvega odstavka tega člena ne posega v pravila o odgovornosti za škodo, ki izvira od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti.

Specialni ekskulpacijski razlogi (ekskulpacijski razlogi delodajalca za delavca)Če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba (147/1).

Kako OZ ureja odgovornost delodajalca?Delodajalec odgovarja za delavca objektivno (odgovornost za ravnanje drugih), za škodo, ki je nastala pri delu ali v zvezi z delom → oškodovanec ima neposredni zahtevek do delodajalca. Kadar je delavec ravnal krivdno, potem se lahko delodajalce ekskulpira tako, da dokaže, da je delavec kriv. V tem primeru sta nasproti oškodovancu odgovorna solidarno. Oškodovanec lahko neposredno terja od delavca. Če škodo povrne delodajalec, ima kondikcijski zahtevek zoper delavca (6 m).

Civilna kazen. Ali jo naše pravo pozna?Odškodnina za primer, ko škoda sploh ne nastane, ali pa nastane, pa stranka zanjo ni civilnopravno odgovorna. Govorimo o čistem penalu zaradi varstva pogodbene discipline.

Cum viribus je jamstvo z določenimi deli premoženja.

Pro viribus: do višine vrednosti določenih delov premoženja.

Odgovornost cum viribus: gre za omejitev po vrsti premoženja in zato tudi po vrednosti. Npr. taka odgovornost nastopi po zakonu o dedovanju tedaj, kadar se na zahtevo zapustnikovih upnikov zapuščina loči od dedičevega premoženja. Zapustnikovi upniki, ki so zahtevali tako ločitev, lahko zahtevajo plačilo svojih terjatev samo iz zapuščinskega premoženja (143. ZD).

Odgovornost pro viribus: gre za omejitev po vrednosti, ne pa tudi po vrsti premoženja. Npr. dedič odgovarja za zapustnikove dolgove omejeno. Torej do določene vrednosti. Vendar pa dedič ne odgovarja samo s podedovanim premoženjem, ampak tudi z lastnim (142. ZD).

Teorija o predvidljivostiStranka naj odgovarja za bližnje posledice vedno, za oddaljenejše pa samo, če so predvidljive.

Opredeli bistvo teorije o predvidljivosti pro poslovni odškodninski odg. (POO) – 234/1. OZU ima pravico do povračila navadne škode in izgubljenega dobička, ki bi ju D moral pričakovati ob kršitvi pogodbe kot možni posledici kršitve pogodbe glede na dejstva, ki so mu bila takrat znana ali pa bi mu morala biti znana.Bistvo: D je dolžan povrniti samo tisto škodo, katero je lahko pričakovati ob sami kršitvi. To velja samo pri lahki malomarnosti, izključeno pa ob hudi malomarnosti in naklepu.

Kako odgovarja 14. letnik?Mladoletnik z dopolnjenim 14. letom odgovarja po splošnih pravilih o odgovornosti za škodo. Skupaj s starši, solidarno.

Poslovno nesposobna oseba?Glej 42. in 98. OZ.

Člen 132 – opredelitev škodeŠkoda je zmanjšanje premoženja (navadna škoda), preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček), pa tudi povzročitev telesnih in duševnih bolečin ali strahu drugemu ter okrnitev ugleda pravne osebe (nepremoženjska škoda):

41

Pozitivni pogodbeni interes: pogodba je veljavna, vendar je zaradi nepravilnosti v izpolnjevanju nastala škoda.Negativni pogodbeni interes: pogodba ni veljavna. Oškodovanec ima nasproti tistemu, ki je za neveljavnost odgovoren negativni pog. interes (zahtevaš odškodnino zaradi neveljavnosti). Stranka ima izgubo, ker P ni bila izpolnjena – interes zaupanja.Pri obeh pa lahko uveljavljam škodo in izgubljeni dobiček.

Posebni primeri odgovornosti- odg. zaradi terorističnih dejanj, javnih demonstracij ali manifestacij- odg. organizatorja prireditve (glej 157.OZ)- odg. imetnika živali- odg. imetnika stavbe- odg. za rušenje gradbe- odg. zaradi opustitve nujne pomoči- odg. v zvezi z obveznostjo sklenitve P- odg. v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena

Odgovornost organizatorja prireditve – 157. OZOrganizator shoda večjega števila ljudi v zaprtem prostoru ali na prostem, odgovarja za škodo, nastalo s smrtjo ali telesno poškodbo, ki nastane zaradi izrednih okoliščin, ki nastanejo ob takih priložnostih, kot je gibanje množic, splošen nered in podobno.

STVARNE IN PRAVNE NAPAKEPredpostavke stvarnih in pravnih napaka) predpostavke stvarnih napak (6):

i. dvostransko obvezen posel (odplačen)ii. napaka obstaja v času prehoda nevarnosti naključnega uničenja ali poškodovanja

na kupcaiii. napaka se pojavi v določenem roku (skrita napaka)iv. pregled stvari (očitna napaka – notifikacija takoj)v. uveljavitev v določenem roku (1 leto)

vi. nevednost (U ni vedel za napako)b) predpostavke pravnih napak (4)

i. dvostranski obvezen poselii. napake obstajajo ob prehodu lastninske pravice na kupcaiii. U uveljavlja zahtevek, če se pojavi nekdo tretji, ki uveljavlja pravico do stvariiv. U ne ve za napako

Razlike jamčevalnih zahtevkov pri stvarnih in pravnih napakahSTVARNE: takoj!!!PRAVNE NAPAKE: ne moreš takoj; zahtevati moraš naknadni rok, actio quanti minoris je sekundarni zahteve = pri razdrtju

JamčevanjeJamčevanje za napake je dolžnikova odgovornost upniku, da stvar nima ne pravnih ne stvarnih napak (100/1).Jamčevanje se uporablja pri odplačnih poslih in ima objektiven pomen → zahtevki glede jamčevanja nastanejo ne glede na krivdo. Načelno vodilo za vse vrste P so določila o odgovornosti za SN in PN prodajalca pri prodajni pogodbi, kolikor Z za posamezno pogodbo ne ureja drugače (100. OZ → tehnika napotitve).

Katere pojme označuje jamčevalni zahtevek?

42

- actio redhibitoria - actio quanti minoris - izpolnitveni zahtevek - zamenjava stvari - popravilo stvari - datio solutum

Jamčevanje, jamčevalni zahtevki – 468. OZ1) izpolnitveni zahtevki

o zamenjava stvari (genus)o popravilo stvari (če ni preveč stroškov)

2) zmanjšanje kupnine – actio quanti minoris3) razveljavitev pogodbe – actio redhibitoria+ v vseh primernih povrnitev škode

Kakšen je vrstni red? Ali ima ius variandi? - zahtevki po 468/1 – poljubno izbere kupec; izjema je actio redhibitoria, ki je omejena – K

ne sme odstopiti, če P ne da še ene šanse (primernega) dodatnega roka (470)- možen je ius variandi – lahko si premisliš, vendar le od najnižje sankcije do najhujše, ne

pa obratno (da si že odstopil, potem pa se odločiš za nižjo – ne gre)

Kako izračunamo znižanje kupnine?Izračuna se po RELATIVNI METODI. Kolikor je blago z napako ob sklenitvi p v odstotku manj vredno od blaga brez napake. Za ta odstotek se zniža kupnina.

Posebnost glede odškodnine pri garanciji (481, 482/2)Kupec ima pravico tudi do povračila škode, ki mu je nastala zaradi tega, ker stvari ni mogel uporabljati, in sicer od trenutka, ko je zahteval popravilo ali zamenjavo, do njune izvršitve.

Kako OZ ureja pri jamčevalnih zahtevkih za SN pravico kupca uveljaviti odškodnino?- vezana je na grajanje napak (izpolnitveni zahtevek, znižanje kupnine, odstop =

damnum circa rem)- po spl. pravilih o odškodninski odgovornosti (refleksna škoda = damnum extra rem)

Actio redhibitoria = odstopJe pravni zahtevek, s katerim stranka zahteva odstop od pogodbe. S lahko odstopi od P (jo razdre), če si izbere takšno sankcijo. Zato zadostuje enostranska izjava – opcija. S izjavi, da razdira pogodbo. Pogoj je, da kupec pusti prodajalcu dodaten rok za izpolnitev pogodbe.

Jamčevalni zahtevekS ga veljala pri posledicah SN in PN, pri garanciji.

Izpolnitveni zahtevekŠirši pojem, s katerim zahtevamo izpolnitev P. Nanaša se na ugovore pri nepravilni izpolnitvi.

Značilnosti jamčevanja za pravne napake- izključi se lahko s pogodbo- je dispozitivno (vedno dispozitivno, zato tudi možna izključitev s

pogodbo)- je kogentno- je subjektivno- je objektivno (jamčevanje je vedno objektivno!!!!)

43

Roki pri jamčevanju; kako je z ugovori? - pravica iz jamčevanja ugasne po 1 letu, odkar je kupec odposlal obvestilo (če je

pravočasno grajal)- perpetuacija ugovorov: stranki ostane pravico do ugovorov, čeprav so roki za

uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov že potekli; torej K, ki je pravočasno obvestil P o napaki, lahko po poteku enoletnega roka, če še ni plačal kupnine kot ugovor zoper prodajalčev zahtevek, naj mu plača kupnino, uveljavlja svoj zahtevek, naj mu zniža kupnino ali povrne škodo

Izpolnitveni zahtevek pri jamčevanju za SN. Razloži modalitete, pogoje.- pogoji: grajanje napak, 1 leto za uveljavitev zahtevka- modalitete: genus, species

- odprava napak (če je ekonomično)- zamenjava (ne, če gre za species)

OBOGATITVENI ZAHTEVKIDefiniraj.Naštej 3 razlike med kondikcijo in verzijo (glej 190).

Novacija: način prenehanja obveznosti po volji strank Verzija: okoriščanje ene stranke na škodo druge stranke – nikoli ni bilo pravnega

temelja. Učinkuje erga omnes. Sodi med povračilne (obogatitvene) zahtevke. Kondikcija: obveznost vrnitve oz. nadomestitve vrednosti nastane (inter partes), če

nekdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla. Izpolnitev brez pravne podlage. Zadostuje golo prenehanje pravnega naslova.

• Condictio indebiti: stranka izpolni obveznost iz nične ali razveljavljene pogodbe.• Condictio ob causam finitam: če pravna podlaga za izpolnitev odpade (pogodba

je razvezana).• Condictio causa data causa non secuta: nekaj je bilo izpolnjeno glede na

pričakovano podlago, ki se ni uresničila. Odpadla je pravna podlaga (poročno darilo dano, a se ne poročita).

Gestija: kadar kdo opravlja posel koga drugega, čeprav mu te funkcije ne nalaga kakšen pravni temelj.

OZ ureja verzijo in kondikcijo v 190. členu.

Predpogoji za verzijo.Premik premoženja + ni pravne podlage.

Predpostavke obogatitvenih zahtevkovPovračilni zahtevek nastane samo, če dogodek, iz katerega nastane obveznost, povzroči na eni strani prikrajšanje, na drugi pa okoriščanje (obogatitev). Prikrajšanje mora biti nedopustno (zakon ne dovoljuje, da se tudi stranka z njim strinja – volenti non fit inuria).

Katere izmed naštetih predpostavk morajo biti podane pri obogatitvenih obveznostih? Obkroži.

- škoda

44

- ŠD- prikrajšanje in obogatitev- vzročna zveza- odgovornost

Kondikcija – kdaj ne more zahtevati vrnitve kljub neupravičeni pridobitvi?- izpolnitev moralne / naravne dolžnosti- condictio ob turpem causam (kadar je neupravičena obogatitev hkrati tudi neko

nedopustno ravnanje)- nepremoženjska škoda, če je bila odškodnina plačana poštenemu pridobitelju (195. OZ)- drugo: volenti non fit inuria, naturalne obligacije (191. OZ)

Kdaj se ne more zahtevi vrnitev izpolnjenega kljub neupravičeni obogatitvi? Obkroži.- volenti non fit inuria- kadar kdo plača, čeprav ni dolžan- moralna dolžnost- naturalna dolžnost (neiztožljiva)- ob turpem causam (kadar je neizpolnitev hkrati prepovedano dejanje)

Kondikcija pri razvezani pogodbi zaradi neizpolnitve (111. OZ)111/4. OZ – vsaka stranka dolguje drugi povračilo zaradi koristi, ki jih je medtem imela od tistega, kar je dolžna vrniti oz. povrniti.Kondikcijski zahtevek pri razvezi pogodbe zaradi neizpolnitve P:

- obe stranki sta prosti obveznosti, razen povrnitve škode- stranka, ki vrača denar, mora plačati tudi obresti

Katere gestije poznaš? Naštej in opredeli v enem stavku vsako gestijo:o nujna: kadar je gestija opravljena v stiskio koristna: kadar je posel smotrno opravljen v korist gospodarjao nedopustna: je gestija, če jo dominus prepove, ali če jo ne prepove, toda ni je mogoče

opredeliti kot nujno ali koristnoo nepristna: nastane, ker je gestor v zmoti in misli, da je posel njegov ali pa ker gestor

hote opravi posel zanj (npr. nekdo izboljša tuje premoženje)

Dopustna gestija – zahteva se:o gestor: skrbnost, nadaljevalna dolžnost, notifikacijska dolžnost, edicijska dolžnost,

dolžnost obračunao dominus: koristne in potrebne potroške mora vrniti, ne glede na to, čemu je kakšna korist

nastala; nagrada; ius tolendi

Nepristna gestija: Oz navaja kot nepristno gestijo primer, ko kdo opravlja tuj posel z namenom, da koristi obdrži zase, čeprav ve, da je posel tuj. Nepoštena stranka nima gestijskega zahtevka, je pa odškodninsko odgovorna gospodarju – na zahtevo mora dati račun in izročiti dosežene koristi (edicijska dolžnost), lahko zahteva tudi vrnitev stvari v prejšnje stanje in še povrnitev škode.Teorija navaja kot nepristno gestijo primer, ko gestor opravlja tuj posel zase, ker zmotno misli, da je njegov (ni gestijski, ampak verzijski zahtevek).

Navedi 3 primere verzijskega zahtevka – okoriščanje / prikrajšanje- naravni dogodek

45

- živali se pasejo na sosednjem travniku- banka nakaže moj denar 3. osebi- najemnik da prepleskat stanovanje- ravnanje prikrajšanjca (vloži svoje delo v tujo korist)- ex alienu contractu (verzijski v povezavi z neko pogodbo – pri tripartitnem razmerju)

Kdaj se uporablja verzija, kdaj odškodnina (198. OZ)?- ena ali druga: uveljavljaš lahko oboje; izbral boš tisto, ki jo boš lažje dokazal; načeloma

je lažje dokazovati verzijo (ni govora o vrnitvi stvari; nadomestitev koristi od uporabe tuje stvari v svojo korist)

- uveljavljaš lahko alternativno: iz enega ali drugega temelja- ne smeš biti obogaten iz škodljivega dejstva – kolikor si prikrajšanj, toliko dobiš

Condictio furtiva, condictio sine causao condictio furtiva: ne gre za povračilni, temveč odškodninski zahtevek, ker okoriščanec ni

v dobri verio condictio sine causa: povračilni zahtevek brez pravnega temelja (okoriščanec v dobri

veri) - verzijski

Condictio furtiva – nedobroverni prevzem izpolnitve (odškodninski zahtevek)Okoriščanec ni v DV, zato ne gre za povračilni zahtevek, temveč odškodninski. Odgovoren je za celotno škodo, za vrednost, ki jo je stvar imela na dan, ko jo prikrajšanec zahteva. Od trenutka, ko dobi stvar, plača zamudne obresti.

Kdaj se ne more zahtevati vrnitev (191. OZ)?Kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se ognil sili.

Condictio ob turpem causamPovračilni zahtevek ni dopusten, če je neutemeljena izpolnitev obenem nedopustno ravnanje. Izpolnitev, ki je bila opravljena za nemoralen namen, se ne sme zahtevati nazaj. Sodišče zavrne zahteve prikrajšanje – nepoštene stranke.Primer: plačilo zastarane obveznosti – naturalna (neiztožljiva) obveznost. Izpolnim, kar mi ni treba, vendar pa sem dolžan. In če to izpolnim, ne morem zahtevati nazaj.Plačilo za mamilo ali orožje dam napačnemu.

Condictio ob turpem causam pomeni:- solvens ne more zahtevati nazaj spolnitve, če je P nična zaradi tega, ker po svoji

vsebini ali namenu nasprotuje ustavnim in moralnim načelom ali kogentnim predpisom

- solvens ne more zahtevati nazaj tega, kar je bilo dano ali storjeno, da bi bila izpolnjena kakšna navidezna obveznost ali kakšna moralna ali družbena dolžnost

- solvens ne more zahtevati nazaj spolnitve, če accipiens koristi nima več- solvens ne more zahtevati nazaj neutemeljeno plačanih zneskov odškodnine, če so bili

plačani poštenemu prejemniku

Razlika v predpostavkah in pravnih posledicah med laesio enormis in oderuštvomČezmerno prikrajšanje – 118. OZ:

46

- očitno nesorazmerje med obveznostmi strank; oškodovana stranka ni vedela za pravo vrednost

- obogatena S lahko obdrži pogodbo v veljavi, s tem da ponudi izpolnitev do prave vrednosti

- rok: 1 leto od sklenitve pogodbe – pravica zahtevati razveljavitevOderuštvo – 119. OZ

- nekdo izkoristi stisko, težko premoženjsko stanje, neizkušenost, lahkomiselnost drugega- zahtevek za zmanjšanje obveznosti se lahko vloži v 5 letih

Oderuška pogodba – 119. OZČe kdo izkoristi stisko ali težko premoženjsko stanje drugega, njegovo nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost in si izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali storil ali se zavezal dati ali storiti drugemu, je takšna pogodba nična.Za oderuško pogodbo se smiselno uporabljajo določbe tega zakonika o posledicah ničnosti in o delni ničnosti pogodb.Če oškodovani zahteva, da se njegova obveznost zmanjša na pravičen znesek, ugodi sodišče takemu zahtevku, če je to mogoče; v tem primeru ostane pogodba z ustrezno spremembo v veljavi.Oškodovani lahko vloži zahtevek za zmanjšanje obveznosti na pravičen znesek v petih letih od sklenitve pogodbe.

Kakšna je odgovornost pri čezmernem prikrajšanju?Vedno objektivna!!!

Tretji kot solvens – 271. OZU je dolžan plačilo tretjega sprejeti, če ima ta pravni interes ali če ponudi izpolnitev v sporazumu z dolžnikom. Pravni interes ima tretji tedaj, če je sam v kakšni zavezi zaradi tega dolga, npr:

- porok- zastavitelj

Narava izpolnitve mora biti takšna, da lahko kdo drug izpolni.Upnik je vedno upravičen sprejeti izpolnitev po tretjem, tudi proti dolžnikovi volji. Vendar je D varovan: izpolnitev tretjega lahko prepreči, če sam ponudi izpolnitev.

Tretji kot accipiensVeljavne so izpolnitve po putativnem dediču. Gre za dediča, ki mu je bilo z odločbo o dedovanju priznano, da je dedič, pa se pozneje izkaže, da v resnici ni upravičenec. Položaj je tak, kakor bi nepravi dedič pravega zastopal pri prevzemu izpolnitve. Tudi pri pooblaščencu, čigar pooblastilo je ugasnilo, je plačilo veljavno opravljeno, če izpolnitelj brez svoje krivde ni vedel za prenehanje pooblastila.

Vezanost civilnega in kazenskega sodišča- pri predhodnem vprašanju smo vezani na obsodilno in oprostilno sodbo; vpliva na

odškodninsko odgovornost- pri identičnem dejanskem stanju pa smo vezani zgolj na obsodilno sodbo zgolj glede:

o obstoja kaznivega dejanjao kazenske odgovornosti

- pri praetium affectionis ni več vezanosti na naklepno kaznivo dejanjeo po OZ civilno sodišče ni več vezano na ugotovitev naklepnega kaznivega dejanja

(to bilo po zor)o dovolj je, da se ugotovi namenoma povzročena škoda – torej dovolj je NAMEN

47

Razlika: praetium affectionis po ZOR in OZ: namen, naklep….189. ZOR 168. OZČe je bila stvar uničena ali poškodovana z naklepnim kaznivim dejanjem, lahko sodišče odmeri odškodnino glede na vrednost, ki jo je imela stvar za oškodovanca.

Če je bila stvar uničena ali poškodovana namenoma, lahko sodišče odmeri odškodnino glede na vrednost, ki jo je imela stvar za oškodovanca.

Praetium affectionisCena posebne priljubljenosti – subjektivna vrednost uničenega predmeta. Normalno se odškodnina odmerja po prometni vrednosti stvari. Če je pa škoda storjena s posebno hudim (kaznivim) dejanjem, se prizna odškodnina glede na vrednost, ki jo ima stvar za oškodovanca. To je lahko poleg druge subjektivne škode, tudi škoda posebne priljubljenosti.

Uporaba teorije vzročnosti pri kazenskem in civilnem pravu- kazensko pravo se v praksi največkrat opira na teorijo o adekvatni vzročnosti (kot

vzroke, za katere S odgovarja, je treba obravnavati tiste vzroke, ki niso nenormalni)- civilno pravo daje prednost »ratio legis« vzročnosti (nauk o pravno relevantni

vzročnosti: v pravu pridejo v poštev samo tisti vzroki, ki so obenem kršitve pravne norme in jih pravna norma glede na namen šteje za vzroke)

Zaradi tega različnega gledišča v teoriji utegnejo nastati razlike glede vzročnosti zveze.

Ratio legis vzročnostJe pravno relevantna vzročnost. Vzrok je tisto, kar pravo predpisuje kot relevantno.

ROK, POGOJ, ZASTARANJE

Dospelost: pomeni, da ima U pravico dolžnika terjati ob določenem času in da je dolžnik že takrat dolžan plačati.Dospelost je torej izpolnitveni čas.Stranka je v zamudi, če ob dospelosti ne izpolni in le nastopi še kakšna druga okoliščina, kakor je ta določena z zakonom.

Kdaj se obveznost šteje za dospelo?Loči: dospela obveznost – kdaj S pride v zamudo!!!

Dospela obveznost Kdaj stranka pride v zamudo

Rok izpolnitve določen Dospe v roku, ki je določen Ko preteče rok oz. naslednji dan (299/1)

Rok izpolnitve ni določen Dospe takoj, ko obv. nastane (289. OZ)

Po opominu (299/2)

PrekluzijaJe izguba pravice, če je upravičenec v roku, ki je za to določen, ne izvaja.

Conditio sine qua non (ne condictio!!!!)Je pogoj, brez katerega ne gre.

Razmerje med rokom in pogojem – 63. OZ

48

Kadar se učinek pogodbe začenja od določenega časa, se smiselno uporabljajo pravila o odložnem pogoju; kadar pa P neha veljati, pa po izteku določenega roka, se smiselno uporabljajo pravila o razveznem pogoju.

Navedite zastaralne roke!- zakonita pravica do preživljanja (ne zastara)- terjatve na dobavljeno električno energijo (in začetek njihovega teka) – 1 leto – po

izteku leta, v katerem je terjatev zapadla v plačilu- neposlovna odškodninska terjatev – objektivni rok 5 let, subjektivni rok 3 leta- terjatve zavarovalca iz pogodbe o življenjskem zavarovanju – 5 let oz. 10 let, če

oseba ni vedela, da je zavarovalni primer nastopil (od nastanka zav. primera)

Navedite zastaralne roke (346 – 357. OZ)- terjatev obresti – 3 leta ali če je zastaralni rok terjatve krajši od 3 let, zastarajo v enakem

roku kot glavna terjatev- pravica do preživljanja – ne zastara- odškodninska terjatev – SR je 3 leta (oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je

povzročil), v vsakem primeru pa v 5 letih, odkar je škoda nastala (objektivni rok)- terjatev zakupnine – 3 leta- terjatve iz gospodarskih P – 3 leta- odškodninska terjatev zaradi korupcije – 5 let odkar je oškodovanec izvedel za škodo

in za tistega, ki jo je povzročil, v vsakem primeru pa v 15 letih, odkar je bilo dejanje povzročeno

- zavarovanje – 5/ 10 let pri pogodbah o življenjskem zavarovanju; 3/ 5 let pri drugih zavarovanjih

- električna energija, telefon… - 1 leto; zastaranje začne teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo

Razlika: - preživninska pravica (pravica do preživljanja) – ne zastara; je občasna terjatev, s

katero se izčrpava pravica sama- terjatev preživninske obveznosti – zastara 3 leta po zapadlosti

Impaedimentum praescriptionis (zadrževanje zastaranja)

Interruptio praescriptionis (pretrganje zastaranja)

Razlogi za pretrganje zastaranja – naštej!1) pripoznava dolga (izjava ali posredno; plačilo na računa, da zavarovanje, zahteva nov rok (constitutum debiti proprii))2) novacija3) stečajni postopek4) procesno dejanje, ki ima namen uveljaviti upnikovo terjatev

ZastaranjeJe prenehanje pravice zahtevati izpolnitev obv., potem ko je upravičenec v času, ki določa zakon ni uveljavljal. Z zastaranjem se civilna obv. spremeni v naturalno!!!Ne propre immortali timore teneantur: D so zavarovani pred bojaznijo, da bodo morali stopiti v pravdo, ko zahtevkov ne pričakujejo več. Upravičenec (dolžnik) se ne more odreči pravici zastaranja vnaprej!Dolžnik se ne more odpovedati zastaranju prej, kakor preteče zanj določen čas.Dolžina rokov je kogentna.

Zastaralni roki

49

- subjektivni rok: odkar je oškodvanec izvedel za škodo in tistega, ki jo je povzročil- objektivni rok: odkar je terjatev nastala

Splošni zastaralni rok5 let!

Neuporabna pravila o zastaranju!345. OZ; pravila o zastaranju se ne uporabljajo v primerih, ko je v zakonu določen rok, v katerem je treba vložiti tožbo ali opraviti določeno dejanje, ker bi bila sicer pravica izgubljena (npr. pri Prekluzija).

Zastaranje vs. PrekluzijaZastaranje Prekluzija

- preneha civilna obveznost, še dalje pa obstoji naturalna

- iz upravičenih razlogov se lahko pretrga ali ustavi

- obv. popolnoma preneha- prekluzija teče naprej - prekluzija v zakonu (čezmerno

prikrajšanje; jamčevalni zahtevki; izpodbijanje)

Constitutum debiti proprii – kje v OZ je urejen (izjava dolžnika upniku, da dolg obstoji)Če gre za pripoznavo dolga (utrditev obveznosti). Pripoznanje dolga je dogovor, s katerim ena stranka drugi stranki prizna, da njena obveznost obstoji (priznajo pa se dejstva, ki niso pravice). Pri pripoznanju gre za izjavo volje, pri priznanju pa za izjavo vednosti. Prva ima konstitutiven, druga pa deklarativen pomen (declare).Pripoznanje je dolžnikova izjava upniku, da dolg obstoji. Poda se z neposredno izjavo ali posredno (npr. da se kaj plača na račun, da plača obresti ali zavarovanje).Značilnosti (in razlika od novacije): prejšnja obveznost ne ugasne, temveč obstoji poleg nove.Namen: zavarovanje dolga (causa securitatis, causa solvendi)Ima akcesorno naravo – če prvotna zveza ni veljavna, tudi zaveza pripoznanja ni veljavna.Učinki: najpomembnejša posledica je navadno pretrganje zastaranja – interruptio praescriptionis.V OZ je urejen pri zastaranju – pretrganje zastaranje (364. OZ).

Odstop od načela akcesornosti – upnik, čigar terjatev je zavarovanja (343)1) Ko preteče čas zastaranja, se U, čigar terjatev je zavarovanje z zastavo ali hipoteko, lahko poplača le iz obremenjene stvari, če jo ima v rokah ali če je njegova pravica vpisana v javni knjigi.2) Zastarane terjatve za obresti in druge občasne dajatve pa se ne morejo poplačati niti iz obremenjene stvari.

ALTERNATIVNE OBVEZNOSTI

Alternativna obligacija (izbirna obligacija): pomen latinskega reka in katera vprašanja ureja OZ

- izbirna obveznost- kadar ima S pravico izbirati izmed več obveznostmi tiste, ki naj se izpolnijo- dve stvari sta v zavezi, ena v izpolnitvi – rek: duales res vel plures sunt in obligatione,

una autem in solutione- pravico do izbire ima dolžnik, upnik ali tretja oseba- upravičenec svoje izbire ne sme pozneje spremeniti – ne obstoji ius variandi

50

- OZ ureja: Pravico izbireNepreklicnost in učinek izbireTrajanje praviceIzbira zaupana tretjemuOmejitev na preostali predmetOmejitev v primeru odgovornosti ene stranke (389. člen)

Pravica do izbire Odgovornost za nemožnost

Posledica

Dolžnik (389/1) Dolžnik Obveznost se omeji na preostali predmet.Pogodba ostane v veljavi.

Dolžnik(389/2) Upnik Dolžnikova obveznost preneha.Lahko izpolni s preostalim predmetom + zahteva odškodnino.Pogodba veljavna.

Upnik (389/1) Dolžnik Upnik lahko zahteva preostali predmet ali odškodnino.Pogodbo obdrži v veljavi + odškodnina. – ali: Odstopi od pogodbe + odškodnina (neg. pog. interes)

Upnik (389/2) Upnik Lahko da odškodnino in zahteva drug predmet.Pogodba ostane veljavna.

Facultas alternativa (fakultativno upravičenje):- pri fakultativnem upravičenju je D dolžan opraviti določeno izpolnitev- pri tem ima pravico, da si premisli in izbere drugo izpolnitev- ena stvar v zavezi, dve v izpolnitvi – una res est in obligatione, duae autem in facultate

solutionis (samo 1 stvar je v zavezi in 2 stvar možna v izpolnitvi)

Fakultativna terjatevU lahko namesto dogovorjenega predmeta zahteva od D kakšen drug predmet.Če pogodba ali zakon določa, da lahko U namesto dolgovanega predmeta zahteva od D kakšen drug določen predmet, mu je D dolžan, če U to zahteva, ta predmet izročiti.Sicer veljajo za takšne fakultativne terjatve glede na namen pogodbenikov in okoliščine posla ustrezna pravila o fakultativnih in o alternativnih obveznostih.

Ius variandi 384, 385, 386. OZPravica premisliti si, ko si že enkrat izbral (D je nima ne pri alternativnih obv. kot ne pri facultas alternativa).

384. člen – Pravica izbireČe ima kakšna obveznost dva ali več predmetov, vendar mora D dati le enega, da bi bil prost obveznosti, potem ima, če ni dogovorjeno kaj drugega, pravico do izbire dolžnik in obveznost preneha, ko izroči predmet, ki ga je izbral.

385. člen – Nepreklicnost in učinek izbire1) Izbira je opravljena in se ne more več spremeniti, ko stranka, ki ima to pravico, obvesti drugo stranko o tem, kaj je izbrala.2) Od izbire dalje se šteje, da je bila obveznost od začetka dalje enostranska in da je bila njen predmet od začetka izbrana stvar.

386. člen – Trajanje pravice

51

1) D ima pravico izbire vse dotlej, dokler ni v prisilni izvršbi ena izmed dolgovanih stvari popolnoma ali delno izročena upniku po njegovi izbiri.2) Če ima pravico izbire U in se ta ne izreče o njej v roku, ki je določen za izpolnitev, lahko D zahteva od njega, naj izbere in mu za to določi primeren rok; po izteku tega roka preide pravica izbire na dolžnika.

SOLIDARNE OBVEZNOSTI

Kdaj odgovarjamo solidarno?- če zakon tako določa- če se tako zavežemo s pogodbo

Sistemi učinkovanja pri solidarnih obveznostih (teorija glede medsebojnega učinkovanja dejanj pri solidarnih razmerjih)

• sistem parcialnega učinkovanja: dejanja učinkujejo samo proti tistim upnikom in proti tistim dolžnikom, pri katerem se zgodijo

• sistem generalnega učinkovanja: dejanje ene izmed več oseb učinkuje tudi na položaj ostalih oseb

• sistem omejenega generalnega učinkovanja: kompromisni sistem; dejanje sicer učinkuje za vse, vendar ne v celoti, temveč samo za tisti del terjatve, ki pripada pripadnikom glede na notranje razmerje (regresno razmerje); naše pravo je sprejelo ta sistem

Kako v regresnem razmerju vpliva, da je U odpustil dolg enemu solidarnemu dolžniku?Omejeni generalni učinek (397/2):

- obveznost se zmanjša za dolg, ki pade- ta odpust ne pomeni, da je v notranjem razmerju prost- to pomeni, da U ne more enega D odpustiti tako, da mu ne bi nič dolgoval v notranjem

razmerju; ostali D se lahko regresirajo za toliko koliko so že plačali

Odpust dolga pri solidarni obveznosti – učinki pri solidarnih dolžnikih – učinek pri solidarnem U

- dolžniki – generalno: z odpustom dolga po sporazumu s kakšnim solidarnim dolžnikom so prosti obveznosti tudi drugi dolžniki (397)

- dolžniki omejeno generalno: če pa ima odpust dolga namen oprostiti obveznost le enemu, se solidarna obveznost zmanjša za del, ki pada nanj; drugi D solidarno odgovarjajo za ostanek obveznosti (397)

- upniki – omejeno generalno: z odpustom dolga med D in enim U, se zmanjša solidarna obveznost za toliko, kolikor znaša upnikov delež pri terjatvi (409)

Kako vpliva v regresnem razmerju odpust dolga enemu solidarnemu dolžniku?Vpliva omejeno generalno (zgoraj).

Navedi primer iz OZ:- generalno: zamuda upnika- omejeno generalno: odpust dolga enemu dolžniku (397/2), novacija (398/2)- parcialno: 402/1; zadržanje zastaranja; odpoved zastaranju…

397. člen – Odpust dolga 1) Z odpustom dolga po sporazumu s kakšnim solidarnim dolžnikom, so prosti obveznosti tudi drugi dolžniki. (generalno dolžniki)

52

2) Če pa je imel odpust namen oprostiti obveznosti le dolžnika, kateremu je bil dolg odpuščen, se solidarna obveznost zmanjša za del, ki glede na medsebojna razmerja med dolžniki pada nanj, drugi dolžniki pa solidarno odgovarjajo za ostanek obveznosti. (omejeno generalno dolžniki)

398. člen – Prenovitev (novacija)1) S prenovitvijo, ki jo je upnik sklenil s kakšnim solidarnim dolžnikom, so prosti tudi drugi dolžniki.2) Če pa sta U in D omejila prenovitev na del obveznosti, ki pada na D, potem obveznost drugih ne preneha, temveč se le zmanjša za ta del.

402. člen – Zamuda enega dolžnika in pripoznava dolga1) Zamuda enega solidarnega D nima učinka nasproti drugim dolžnikom.2) Isto velja tudi za dolg, ki bi ga pripoznal eden od solidarnih D.

408. člen – Pobot1) D lahko pobota svojo obveznost s terjatvijo nasproti upniku, ki zahteva od njega izpolnitev.2) S terjatvijo, ki jo ima nasproti kakšnemu drugemu upniku, lahko D pobota svojo obveznost le do višine tistega dela solidarne terjatve, ki pripada temu D.

409. člen – Odpust dolga in prenovitevZ odpustom dolga in prenovitvijo med D in enim U se zmanjša solidarna obveznost za toliko, kolikor znaša upnikov delež pri terjatvi.

SUBROGACIJA

Personalna subrogacija na pasivni strani- prevzem dolga- prevzem izpolnitve- pristop k dolgu

Načini subrogacijea) personalna (spremenijo se subjekti – 3) :

1. sprememba stranke (spremeni se upnik, ki hkrati dolžnik in dolžnik, ki je hkrati upnik – kupoprodajna pogodba)

2. sprememba upnika (subrogacija na aktivni strani)cesija

3. sprememba dolžnika (subrogacija na pasivni strani)pristop k dolguprevzem dolgaprevzem izpolnitve

b) realna (spremeni se obligacija): med istima osebama se spremeni predmet obligacije

Aktivna (upniška) stran personalne subrogacije- cessio legis (poroštvo; na podlagi zakona preidejo na poroka pravice upnika)- cessio necessaria (mandat)- cessio voluntaria (pogodbena cesija; odstop na podlagi pravnega posla - dogovor)

Zakonita subrogacija se imenuje cessio legis. Nujna pa cessio necessaria. Razlog razlikovanja med obema vrstama je v tem, ali je solvens plačal dolg, za katerega je odgovoren ali pa zanj ni odgovorne (pri mandatni p. mandatar). Osebno je odgovoren pri

53

poroštvu. Tedaj nastopi cessio legis. Takšna cesija nastopi tudi, če je kdo zavezan s svojim premoženjem (če je njegova stvar zastavljena). O cessio necessaria govorimo, kadar pravice upnika ne preidejo na plačnika že same po sebi s plačilom, marveč je potrebno kakšno dejanje katere od strank, da pravice upnika preidejo na plačnika.O prostovoljni govorimo, kadar se stranki o njej dogovorita:

- dogovor med U in plačnikom- dogovor med D in plačnikom

Nekatera plačila dajejo plačniku tujega dolga povračilni zahtevek, ki ni istoveten zahtevku, ki ga je imel prejšnji dolžnik. Razlika med zakonito in nujno cesijo ter subrogacijskim (regresnim) zahtevkom, ki nastane brez cesije, je, da je pri cesiji zahtevek novega U lahko omejen zaradi okoliščin, ki so nastale že pri prejšnjem U (npr. zastaranje terjatve), regresne pravice, ki niso cessio legis, pa so od prejšnjega zahtevka neodvisne in tudi zastaralni roki tečejo na novo.

Stranke pri subrogaciji na pasivni strani aliOpredeli stranke kot subjekte, ki sklepajo pogodbe, ki se nanašajo na spremembo D v obligacijskem razmerju vse tri pogodbe; definicije pogodb!

- prevzem dolga (dolžnik in 3. oseba): pogodba med novim dolžnikom in prvotnim D, s privolitvijo U ali med novim D in U, po kateri novi D prevzame dolg – učinek prevzema izpolnitve; upnik ni stranka – on da samo soglasje

- prevzem izpolnitve (D in 3. oseba): je dogovor med D in 3. osebo, s katerim se ta D-ju zaveže, da bo izpolnila D-jevo obveznost nasproti upniku. U še naprej ostaja v razmerju izključno z D

- pristop k dolgu (U in 3. oseba): k pravnemu razmerju med U in D pristopi na D strani poleg njega še tretji, ki se proti U zaveže, da bo izpolnil njegovo terjatev do D. Postane upnikov sodolžnik. U ima pravico po lastni izbiri terjati izpolnitev od D ali tretjega ali od obeh solidarno

CESIJACesija je pogodba, s katero prenese U terjatev na drugega, novega upnika. Sodelujeta samo cedent in cesionar; cessus mora biti samo obveščen.

- kavzalen posel (kavza je plačilo ali zavarovanje druge terjatve)- abstrakten posel (za cesusa – ne more izpodbijati)- spada med subrogacije (personalne)- v obligacijskem pravu je to, kar je tradicija v stvarnem pravu- akcesoren posel (obstoj odvisen od obstoja terjatve)

Vsebuje: zavezovalni posel (ker zavezuje določeno stranko, da prenese pravico) razpolagalni posel (s katerim se terjatev dejansko prenese)

Pogoji:- dopustnost; mora biti prenosljiva terjatev; cesija ni mogoča pri intuitue personae- prometnost;- določenost: dolžnik, ki želi prepoved cediranja in je v kritnem razmerju izdana listina, iz

katere izhaja obstoj terjatve, mora poskrbeti, da se v tej listini zapiše prepoved cediranja

Funkcija cesije: Vzpostavitev singularnega pravnega nasledstva. Cesionar naj v celoti vstopi v pravni položaj cedenta.

Vrste cesije:

54

- cessio necessaria: kadar Z nalaga stranki dolžnost prenosa terjatve – komisija, zastopanje, mandat; na podlagi pogodbe

- cessio voluntaria: odstop terjatve na podlagi PP; poslovni namen je lahko odplačen ali darilni

- cessio legis: kadar Z neposredno določa, da zaradi kakšnega dogodka preide terjatev na drugega U; npr.: nekdo plača tuj dolg, pa ima pri tem kakšen interes (porok 1019. OZ, solidarni zavezanec 188. OZ); zakon določa prehod terjatve; ni pogodbe, gre za pravo personalno subrogacijo

Posebni primeri cesije: inkaso cesija (425/2) – če D odstopi svojemu U svojo terjatev samo v izterjavo, ugasne

ali se zmanjša njegova obveznost šele tedaj, ko U izterja odstopljeno terjatevcesija v zavarovanje (426) – če je bila terjatev odstopljena v zavarovanje prevzemnikove terjatve proti odstopniku, je prevzemnik dolžan kot dober gospodarstvenik oz. kot dober gospodar skrbeti za izterjavo odstopljene terjatve in po izterjavi, potem ko zase obdrži, kolikor je potrebno za poplačilo njegove lastne terjatve proti odstopniku, temu izročiti presežek

cesija v izpolnitev (425/1) – če D odstopi U svojo terjatev ali njen del namesto izpolnitve svoje obveznosti, ugasne takrat, ko je sklenjena pogodba o odstopu, njegova obveznost do zneska odstopljene terjatve (primer je datio in solutum)

Večkraten odstop (420)Če je U odstopil isto terjatev raznim osebam, pripada terjatev tistemu prevzemniku, o katerem je odstopnik najprej obvestil D ali ki se je pri D prvi oglasil (po predavanjih ne sodi med posebne primere!!!)Cesija v zavarovanje (426)Če je bila terjatev odstopljena v zavarovanje prevzemnikove terjatve proti odstopniku, je prevzemnik dolžan kot dober gospodarstvenik oz. kot dober gospodar skrbeti za izterjavo odstopljene terjatve in po izterjavi, potem ko obdrži zase, kolikor je potrebno za poplačilo njegove lastne terjatve proti odstopniku, temu izročiti presežek.

Cesija v zavarovanje – pojem in razlika med OZ in SPZ (207. SPZ)Je fiduciarni posel, kadar cesionar nastopa proti D kot da bi bil pravi U, kot da mu je terjatev prenesena brez omejitev. Če cedent svoje dolgove poplača, je dolžan cesionar cedirati terjatev nazaj. Če pa cedent dolgove ne poplača, ima cesionar pravico, da se poplača iz izterjane terjatve.Razlika:

- po OZ ni potrebna notifikacija D (pride v poštev pri večkratnem odstopu terjatve – 426)- po SPZ je potrebna notifikacija D

Kdaj se pogodba o prevzemu dolga spremeni oz. učinkuje kot pogodba o prevzemu izpolnitve?Dokler U v P o prevzemu dolga ne privoli oz. jo odkloni!

Komu cessus plača?Cesionarju, do obvestila pa tudi cedentu.

Inkaso cesijaOdstop v izterjavo ali inkaso cesija je poseben primer cesije, ki obstaja takrat, ko se odstopnik in prevzemnik dogovorita, da prevzemnik to terjatev izterja od D. Če prevzemnik to terjatev realizira, ima pravico, da se z njo poplača – poravna svoje terjatve, ki jih ima proti odstopniku. Če izterja od D toliko, kolikor je zadosti, to obdrži in obveznost odstopnika do njega ugasne. Če ne izterja dovolj, obdrži tisto, kolikor je izterjal, ostanek svoje terjatve pa še naprej terja od cedenta (odstopnika).

55

a. cedent kaj dolguje cesionarjub. cedent nič ne dolguje cesionarju (je izterjevalec – inkasant – pooblaščenec Cta)

Odstop v izterjavo se lahko opravi takrat, ko cedent nič ne dolguje prevzemniku, ampak samo želi, da prevzemnik iz kateregakoli razloga izterja terjatev od D, namesto da to opravi sam. V tem primeru je prevzemnik dolžan vse, kar izterja od D predati cedentu. Cesionar je v tem primeru le izterjevalec – inkasant in dela kot pooblaščenec cedenta. Pozicija se za cesusa nič ne spremeni, lahko še vedno plača cedentu.

Inkaso cesija & odstop v zavarovanjePri odstopu v izterjavo je terjatev že pred odstopom dospela, tako da lahko prevzemnik takoj zahteva izpolnitev.

Komu cesus lahko plača pri inkaso cesiji?Obema; vseeno komu, saj terjatev ne preide iz premoženja cedenta – 425/4

Inkaso cesija (odstop v izterjavo)Je primer cesije, ko terjatev ne preide iz cedentovega premoženja. D (cesus) odstopljene terjatve lahko izpolni svojo obveznost obema, celo če je bil obveščen o odstopu.

Akcesorije pri cesiji (418)1) S terjatvijo preidejo na prevzemnika stranske pravice, kot so pravica do prednostnega poplačila, hipoteka, zastava, pravica iz pogodbe s porokom, pravica do obresti, do pogodbene kazni ipd.2) Vendar sme odstopnik izročiti zastavljeno stvar prevzemniku le, če zastavitelj v to privoli; sicer ostane stvar pri odstopniku, da jo hrani za prevzemnika.3) Domneva se, da so zapadle, pa ne plačane obresti odstopljene z glavno terjatvijo.

Usoda zastave pri cesijiPazi: zastavna pravica preide na cesionarja, posest ostane pri cedentu!

Delni prenos pri cesiji: - prioritetno se bo pri akcesorijami poplačal prvi upnik- nemo contra se subrogasse censetur

Glej tudi 276. OZ.

Nemo contra se subrogasse censetur – 276.OZ načelo ni urejeno pri cesiji; velja pri delni cesijiU se ne more s tem, da T prenese, postaviti v slabši položaj glede varščin oz. prednostnih pravic, ki jih ima v zvezi s terjatvijo. Če cedent del terjatev še obdrži, ima vrstni red plačila pred cesionarjem, ki pride na vrsto šele, ko je cedent poplačan. S se lahko dogovorijo, da cedent nima prednosti. Tedaj varščine krijejo dolg sorazmerno z velikostjo obeh U.Načelo se je razvilo iz spoznanja, da pomeni subrogacija plačilo, ki naj upniku ne jemlje njegovih pravic!!!1. Cedent zaradi opravljene cesije ne sme priti v slabši položaj.2. U ne sme priti v slabši položaj glede varščin pri delni cesiji.Varščine krijejo dolg sorazmerno z velikostjo terjatev obeh upnikov.

Ugovori cessusa do cesionarja – 3 vrsteSo ugovori, ki bi jih imel zoper cedenta do trenutka, ko je cessus izvedel za odstop:

- ugovori, ki izvirajo iz terjatve (da dolg ne obstoji ali da je drugačen – te ugovore ima samo, če terjatve ne pripozna)

56

- ugovori, ki se nanašajo na veljavnost cesijskega akta (npr. da cesionar ni postal upnik, ker prenos terjatveni dopusten)

- ugovori pobotanja, ki bi jih imel zoper cedenta do obvestila o odstopu terjatve. Pobotati sme celo takšne terjatve, ki še niso zapadle vsaj do trenutka, ko dospe v plačilo odstopljena terjatev (315)

Denunciacija – obvestilo o odstopu

Globalna cesija – odstop večih bodočih terjatev

Kondicija pri cesiji – cesus plača cedentu →cesus zahteva od cedenta s kondicijo.

Razmerje OZ/SPZ glede terjatve v zavarovanje- OZ nič ne pove glede pogodbe- SPZ jo ureja

Pactum de non cedendo; Učinek prepovedi; glej tudi 417. OZJe dogovor med D in U, da U ne bo cediral terjatve, ki jo ima nasproti Dka. Sprememba ZOR:OZ:

- Po OZ mora biti PDNC zapisan v temeljni listini (ne velja, če je zapisan zgolj v kakšnem aneksu), saj je PDNC po svoji pravni naravi samostojna pogodba, ki jo sklepata U in D glede svoje medsebojne obveznosti. Lahko se sklepa skupaj s poslom, iz katerega izvira obveznost, lahko pa kot popolnoma samostojen posel, ki se nanaša na obstoječo ali bodočo obveznost.

- Za civilne pogodbe OZ določa absolutni učinek prepovedi, razen če je bila ob prenosu terjatve predložena listina, ki izkazuje obstoj terjatve, iz katere pa ne izhaja prepoved prenosa in če prevzemnik za prepoved prenosa ni vedel in ni bil dolžan vedeti.

- Pri gospodarskih pogodbah prenos kljub PDNC učinkuje. D je varovan s tem, da lahko ne glede na naznanitev cesije, svojo obveznost še naprej izpolni cedentu – odstopniku T.

Posledice PDNC, kadar se terjatev kljub temu prenese. Obkroži.- D lahko vedno izpolni odstopniku- V gospodarskih pog. kljub temu učinkuje- Prenos terjatve v civ. P ne učinkuje- Če je o T izdana in ob prenosu predložena listina in ta dogovor ni zapisan na listini,

prenos ne učinkuje

PDNC – 2 izjemi: (ustni)- temeljna listina- gospodarske pogodbe

Kdaj preneha obveznost dolžnika, ki odstopi svojemu U svojo terjatev v izpolnite? Obkroži.

- ko cedent obvesti cesusa o odstopu- ko upnik izterja odstopljeno terjatev- ob sklenitvi pogodbe o odstopu terjatve (glej še 425)- ko U obvesti cedenta, da je dolg prenehal

Splošni in posebni razpolagalni posel po OZ- splošni: cesija- posebni: cesija pri vrednostnih papirjih (indosament + dodana obličnost (pri VP na ime))

Fiduciarna cesija (cesija v zavarovanje) v SPZ in OZ:

57

SPZ: odstop terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija) je oblika zavarovanja terjatve, pri kateri odstopnik (cedent) odstopi T prevzemniku (cesionarju). Če ni drugače dogovorjeno, se šteje, da je pridobitelj pridobil T pod razveznim pogojem plačila zavarovane T. Za fiduciarno cesijo se smiselno uporabljajo določila o odstopu terjatve. Če je bila ista T večkrat odstopljena v zavarovanje, pridobi T tisti, ki mu je bila prvemu odstopljena. Prior tempore potior iure (hitrejši po času, močnejši po pravici).OZ: če je bila T odstopljena v zavarovanje prevzemnikove terjatve proti odstopniku, je prevzemnik dolžan kot dober gospodarstvenik oz. kot dober gospodar skrbeti za izterjavo odstopljene T in po izterjavi, potem ko obdrži zase, kolikor je potrebno za poplačilo njegove lastne T proti odstopniku, temu pa izročiti presežek (426. OZ).

Večkratni odstop terjatve v zavarovanje- po SPZ: večkratni odstop se ravna glede na prioriteto cesije. Terjatev pridobi samo tisti,

ki mu je bila T prvemu odstopljena. To velja samo za konflikt dvoje ali več odstopov v zavarovanje – samo za fiduciarne odstope.

- Po OZ : temelji na prioriteti obvestitve; T pripada tistemu prevzemniku, o katerem je odstopnik najprej obvestil D ali ki se mu je Dku prvi oglasil.

Nemo plus iuris…. Varuje dolžnika.

In kako zdaj ravnati v konfliktnih situacijah fiduciarne cesije in navadne cesije?1. v primeru dveh ali več cesij iste T, pri čemer te cesije ne bodo fiduciarne,

velja pravilo iz OZ; učinkovitost cesije bo odvisna od prioritete obvestitve2. v primeru dveh ali več fiduciarnih cesij iste T pa velja pravilo SPZ –

učinkovitost cesije bo odvisna od prioritete cesije3. v primeru konflikta med običajno in fiduciarno cesijo : splošna ureditev

iz OZ – odločujoči pomen ima obvestitev dolžnika

Fiducija v zavarovanje (ustni)U ne more vse zadržati zase, ampak mora presežek izročiti cedentu za poplačilo.

Fiducia cum creditore contracta (fiducija namesto zastave)Varščina ustanovljena namesto zastavne pravice. Stvar obdrži fiduciant, ker jo potrebuje. Fiduciar ima varščino v lastninski pravici, ki se ustanovi s posesoričnim konstitutom.

Fiducia cum amico contracta (lastniška fiducija)Nekdo odsvoji stvar drugemu, ki se mora izkazati kot upravičenec, toda v resnici teh stvari trajno ne potrebuje. Primer take fiducije je prenos VP v inkaso cesijo.

Kaj pomeni: nekdo odstopi terjatev v izpolnitev = odstop terjatve namesto izpolnitve - 425. OZOdstop namesto izpolnitve – glej zakon.Če D odstopi Uku svojo terjatev ali njen del namesto izpolnitve svoje obveznosti, ugasne takrat, ko je sklenjena pogodba o odstopu, njegova obveznost do zneska odstopljene terjatve.

Razlika: odstop v zavarovanje – zastavna pravicaOdstop v zavarovanje je treba razlikovati od zastavne pravice. Razlika je v položaju prejemnika zavarovanja, to je upnika terjatve, za katero je zavarovanje dano.To velja predvsem za nedenarne terjatve.Z vidika dajalca zavarovanja je odstop v zavarovanje manj ugoden kot zastavitev T. Pri zastavitvi se pripadnost T ne spremeni in je omejena samo na možnost razpolaganja s T. Pri odstopu v zavarovanje pa nastopijo vse posledice cesije in pridobitelj zavarovanja pridobi vse možnosti za razpolaganje s T. Gre za to, da učinkuje fiduciarni posel samo inter partes, in kršitve fiduciarnega posla ni mogoče uveljavljati proti tretjim osebam.

58

Pignus nominis (zastavitev terjatve) Cesija v zavarovanjeStvarno pravoSPZPostane imetnik zastavne pravice (zastavni U)

Prva razlika je v instrumentariju: actio pigneraticia

Za prenos je potreben modus acquirendi (tradicija pri premičninah; vpis v ZK pri nepremičninah; obvestitev pri T) in iustus titulus (dam ti v zastavo – pogodba)

Notifikacija D je obvezna (konstitutiven element)

Težje je priti do zastavne pravice.

Obligacijsko pravo.OZPostane U – imetnik terjatve.

Obvestilo dolžnika ni esencialno.

Za prenos je potrebna cesija.

Cesus lahko izve kasneje.

Notifikacija je potrebna le za učinek.

PRISTOP K DOLGU, PREVZEM DOLGA, PREVZEM IZPOLNITVE

Pristop k dolgu pri prevzemu kakšne premoženjske celote oz.Značilnosti pristopa k dolgu pri prevzemu premoženjske celote oz.Posebni primer pristopa k dolgu! 433. OZ!1. Tisti, na katerega preide po pogodbi kakšna premoženjska celota ali posamezen njen del, odgovarja poleg dotedanjega imetnika in solidarno z njim za dolgove, ki se nanašajo na to celoto oz. na njen del, vendar le do vrednosti njenih aktiv. 2. Nima pravnega učinka nasproti upnikom pogodbeno določilo, ki bi izključevalo ali omejevalo odgovornost iz prejšnjega odstavka.

Prevzem hipoteke: prodaja nepremičnine, na kateri je hipotekaPrevzem dolga, ko je dolg zavarovan s hipoteko – 428. OZ1. Hipoteka spada med stranske pravice in s terjatvijo preidejo na prevzemnik stranske praviceČe je bilo ob odtujitvi kakšne nepremičnine, na kateri je hipoteka, med pridobiteljem in odtujiteljem dogovorjeno, da bo pridobitelj prevzel dolg nasproti hipotekarnemu upniku, se v primeru, če hipotekarni upnik na pisno zahtevo odtujitelja v treh mesecih ne odkloni svoje privolitve v pogodbo o prevzemu dolga, se šteje, da je vanjo privolil.2. V pisni zahtevi je treba U opozoriti na to posledico, ker se sicer šteje, kakor da zahteve ni bilo.

Samčeva na konzultacijah:- sklene se prodajna pogodba obremenjena s hipoteko- upnik ima varstvo na hipoteki- U lahko realizira zastavo- K od D prevzame dolg do U - Odsvojitelj obvesti U, da naj se izjasni- Če v 3 mesecih se ne izjasni in je bil opozorjen na posledice molka, se šteje, da je v P o

prevzemu dolga privolil.

59

- Če U odkloni soglasje → PREVZEM IZPOLNITVE – 427/5. Oz: Pogodba o prevzemu dolga ima učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve, dokler upnik vanjo ne privoli, kakor tudi, če privolitev odkloni. Vendar kupec ne prevzame dolga tudi ne pristopa k dolgu, zato nima upnik nasproti njemu (kupcu) nobene pravice (434/3. OZ).

Specialni primeri prevzema dolga – ustni- prenos pogodbe (122. OZ): z dolgovi se prenesejo tudi upniške pravice iz pogodbe. Za

tak prenos morata dati privolitev D in U. Za prenos pogodbe gre šele, če strani obravnavata pogodbo kot enoto, ne pa kot seštevek posameznih pravic in obveznosti.

- Prevzem premoženja (433): značilno za to vrsto prevzema dolga je Načelo ultra vires: prevzemnik ni odgovoren za večji znesek dolgov, kot znaša

vrednost premoženja (pro viribus) Načelo koneksnosti: dolgovi morajo biti v zvezi s premoženjem, ki ga prevzemnik

dobi- prevzem hipoteke (428)

Privativni učinek pri prevzemu dolga – 428Prevzem dolga, pri katerem sodeluje tudi dolžnik, je privativen (pravi), če se stranki ne dogovorita, da naj bo kumulativen (glej spodaj). S tem, da vstopi nov dolžnik, je prejšnji prost.

Kumulativni učinekKumulativni (nepravi) učinek je tisti prevzem dolga, pri katerem dolžnik ne sodeluje. Prevzemnik postane dolžnik, poleg tega pa stari dolžnik ostane še naprej dolžnik (novi je dolžnik, ne porok!). U lahko toži kogar hoče. Nastane na podlagi dogovora (glej zgoraj) ali pa na podlagi zakona (če je prevzemnik prezadolžen - 429/2).Učinek pogodbe o prevzemu dolga – 429. OZS prevzemom dolga stopi prevzemnik na mesto prejšnjega D, ta pa je s tem prost obveznosti. Vendar v primeru, če je bil prevzemnik ob upnikovi privolitvi v P o prevzemu dolga prezadolžen, U pa tega ni vedel in ni bil dolžan vedeti, prejšnji D s tem ni prost obveznosti, pogodba o prevzemu dolga pa ima učinek pogodbe o pristopu k dolgu. (postane sodolžnik)Med prevzemnikom in U obstaja ista obveznost, ki je dotlej obstajala med prejšnjim D in U.

Odgovornost prenositelja pri prenosu pogodbePrenositelj odgovarja prevzemniku za veljavnost prenesene pogodbe.Prenositelj mu ne jamči, da bo druga S izpolnila svoje obveznosti iz prenesene P, razen če se je za to posebej zavezal.Prenositelj ne jamči drugi stranki, da bo prevzemnik izpolnil obveznosti iz P, razen če se je za to posebej zavezal.

Kako je s stranskimi pravicami pri prevzemu dolga in prenosu pogodbe – 430. OZStranske pravice, ki so dotlej poleg terjatve, ostanejo še naprej; vendar pa poroštvo in zastave, ki so jih dale tretje osebe, prenehajo, če poroki in zastavitelj ne privolijo v to, da bodo odgovarjali za novega dolžnika.Če ni bilo dogovorjeno kaj drugega, prevzemnik ne odgovarja za neizterjane obresti, ki so zapadle do prevzema.

Določbe o stranskih pravicah v zvezi s pogodbo o prevzemu dolga se smiselno uporabljajo tudi za prenos pogodbe.

PRODAJNA POGODBA

Katero škodo lahko uveljavlja kupec, ko uveljavlja posamezen jamčevalni zahtevek (468)?

60

• Damnum quod rem – škodo, ker ima stvar napake• Damnum circa rem – škodo zaradi zaupanja • Damnum extra rem – refleksna škoda

Škoda pri jamčevanju: damnum circa rem, damnum extra rem

Kdaj odgovarja prodajalec za stvarne napake, ki se pojavijo po preteku 6-mesečnega roka?- če je K pravočasno grajal stvarne napake- če je vedel, da ima stvar napake - če je K prevaral, da stvar nima napak - vedno, ko se K tako zaveže

Ko je tako dogovorjeno; ko je za napake vedel ali bi moral vedeti ali bi moral vedeti, pa jih je zamolčal; ko je K prevaral (je zagotavljal, da ima stvar določene lastnosti); trajno razmerje (npr. zakup).

Povrnitev škode, če se prodajna pogodba razdre 503 – 506. OZ; specialna določbePosebnosti odškodninske odgovornosti prodajalca, če se pogodba razdre zaradi stvarnih napak

1. po splošnih pravilih o povrnitvi škode, nastale s kršitvijo pogodbe (503)2. diferenčna metoda (teorija); abstrakten način izračunavanja škode; ugotovi se

razlika med ugotovljeno ceno in ceno na trgu, ko bi pogodba morala biti izpolnjena (504)

3. konkretni kriterij; kritni kup in kritna prodaja (505)4. razliko do popolne odškodnine lahko vedno uveljavlja (isto kot pri PK) (506 –

napotitev na 243. OZ) ∉2. in 3. točka sta specialni določbi za izračunavanje odškodnine.

Kritna prodaja - ustniČe je prodajna pogodba razvezana zaradi kupčeve zamude z izpolnitvijo, prodajalec (pogodbi zvesta stranka) ne more uresničiti interesa, da za stvar, ki je bila predmet prodaje, prejme kupnino. Ta interes lahko uresniči tudi tako, da stvar proda drugemu kupcu, torej da opravi kritno prodajo. Če prodajalec v takem primeru za stvar prejme kupnino, nižjo do tiste, ki je bila dogovorjena s (prvo) prodajno pogodbo, mu nastane škoda. V tem primeru sme prodajalec zahtevati razliko med kupnino, ki je bila določena v pogodbi in kupnino pri kritni prodaji. Prodaja mora biti opravljena v primernem roku in na primeren način. O nameravani prodaji mora prodajalec obvestiti kupca (505).

Kritni kup (nakup) -ustniČe je prodajna P razvezana zaradi prodajalčeve nepravilne izpolnitve, K (kot pogodbi zvesta stranka) ne more uresničiti interesa, da prejme stvar, ki je bila predmet prodajne P, za kupnino, ki je bila dogovorjena s P. Ta interes lahko K uresniči tudi tako, da stvar kupi od drugega prodajalca, torej opravi kritni nakup. Če mora kupe v takem primeru za stvar plačati višjo ceno od tiste, ki je bila dogovorjena s (prvo) P, mu nastane škoda. V tem primeru sme kupec zahtevati razliko med kupnino, ki je bila določena v pogodbi, in kupnino pri kritnem kupu. Nakup mora biti opravljen v primernem roku in na primeren način. O nameravanem nakupu mora kupec obvestiti prodajalca (505).

3 vrste škode:- damnum quod rem (škoda, ker ima stvar napake) – ta škoda je že krita v

jamčevalnem zahtevku- damnum circa rem (škoda iz zaupanja) – ne gre na škodo na stvari, temveč škodo

zaradi stvari (ne morem pravilno izpolniti dalje – zaupal sem, da mi bo moj

61

sopogodbenik pravilno izpolni, pa mi ni) 468/2. OZ; uveljavlja se zgolj ob grajanju v predvidenih rokih

- damnum extra rem (refleksna škoda) – nastane na drugih dobrinah (npr. mikrovalovko raznese in poškoduje kuhinjo; zid se podre in poškoduje avto); uveljavlja se po splošnih pravilih, ne glede na grajanje – 468/3

Razlika med damnum circa rem in damnum extra remKako OZ ureja pri jamčevalnih zahtevkih in stvarnih napakah pravico kupca uveljavljati odškodnino? 468

- Samčeva: pri DCR moraš grajati napake in si vezan na jamčevalne roke; pri DER pa ni potrebno grajati in nisi vezan na jamčevalne roke

- Komentar OZ: ker se za povrnitev refleksne škode uporabljajo splošna pravila o poslovni odškodninski odgovornosti, za uveljavitev zahtevka za povrnitev te škode ni treba, da bi bile izpolnjene posebne predpostavke prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake:

o Pravočasno obvestilo o napakio Okoliščina, da se napaka pokaže v jamčevalnem rokuo Sodna uveljavitev v enoletnem prekluzivnem roku

a) Izpolnjeni pa morata biti splošni predpostavki prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake (468/3):

o stvar ima napakoo vzrok za napako izvira v prodajalčevi sferi

b) Izpolnjeni pa morata biti tudi dodatni predpostavki POO – škoda v vzročni zvezi z napako (468/2)

Zakaj se pri jamčevalnih zahtevkih govori o odškodnini v dveh delih?Odškodnina na dveh mestih.Pri nepravilni izpolnitvi lahko stranki nastanejo tri različne oblike škod (468); DQR, DCR, DER.Posebej pa se še lahko obravnava povrnitev škode pri razdrtju pogodbe, kjer sta dve obračunski metodi za povrnitev škode: abstrakten in konkreten način. Še vedo pa ima oškodovanec pravico do plačila morebitne višje škode (503 – 506).

Kako se uporabljajo pravila po OZ za stvarne napake?V splošnem delu je norma (100), ki določa, da se uporabljajo za odgovornost D določbe o odgovornosti prodajalca za stvarne in pravne napake pri prodajni pogodbi, razen kjer je predpisano kaj drugega (npr. podjem, gradbena pogodba).

Katero škodo lahko uveljavlja kupec, ko uveljavlja posamezni jamčevalni zahtevek? Obkroži.- damnum extra rem – refleksno škodo - damnum circa rem – škodo zaradi zaupanja - damnum quod rem - škodo, ker ima stvar napake (škoda krita v jamčevalnem

zahtevku)Katere lahko kumulirajo? Circa in extra (zaupanje, refleksna).

Odgovornost za stvarne napake in kateri dve možnosti sta za odškodninsko odgovornost prodajalca (468)?Obkroži.

- jamčevalni zahtevki (razdor pogodbe, actio quanti minoris, odprava napake, zamenjava stvari)

- DCR - DER

Razlika med producentsko odgovornostjo in damnum extra rem!

62

Producentska: uveljavlja jo vsak, ki je oškodovan, ker ima stvar napake; je neposlovna odškodninska odgovornostDER: uveljavlja samo kupec; poslovna odškodninska odgovornost.

Pomen dejstva, da je prodajalec vedel napako (465)?Kupec ne izgubi pravice sklicevati se na kakšno napako niti tedaj, ko ni:

- izpolnil svoje obveznosti, da bi bil stvar nemudoma pregledal,- ali obveznosti, da bi bil v določenem roku obvestil prodajalca, - in niti tedaj, ko se je napaka pokazala šele po 6 mesecih od izročitve stvari, če je bila P

napaka znana ali mu ni mogla ostati neznana.

Značilnosti jamčevanja za stvarne napake:- objektivnost- dispozitivnost- ni mogoče izključiti

Kdaj pride do izgube jamčevanja pri prodajni pogodbi?Izključitev napake zaradi njene očitnosti:

i. Stranka že ob sklenitvi ve za napake, čeprav so bile skrite.ii. Napaka je bila očitna, stranka napake ni poznala, pač pa je poznala predmet

(vedela, da nekaj ni v redu).iii. Stranka prevzame blago počez, to je v stanju kakršnem je (klavzula quale – tale

(takšen – kakršen).iv. Stranka bi morala grajati, pa tega ne stori, ampak odobri blago.v. Pridobitelj napako zakrivi oz. napaka nastane, ker kupec s stvarjo ne zna ravnati

(uporaba ni normalna).vi. Prodaja na prisilni javni dražbi.

Izključitev po dogovoru:i. Upravičenec se jamčevanju odpove.

ii. Klavzule: ogledano – sprejeto, klavzule, ki označujejo lastnosti za nevažne.iii. Odpoved jamčevanja s konkludentnimi dejanji (razpolaganje z blagom, ki ima

napake), vendar je treba ugotoviti, ali uporaba pomeni odrek.

Prodajna pogodba (435) - ustniS prodajno pogodbo se prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta pridobil LP, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino.Prodajalec kakšne pravice se zavezuje, da bo kupcu priskrbel prodano pravico; če izvrševanje te pravice posest stvari, pa tudi, da mu bo stvar izročil.

S sklenitvijo prodajne pogodbe:- preide lastništvo na prodani strani na kupca- kupec pridobi pravico zahtevati prenos LP na prodani stvari - kupec pridobi izpolnitveni zahtevek

Prodaja sporne pravice (441):- sporna pravica (o njej teče spor na sodišču oz. spor med strankama o obstoju te pravice)

je lahko predmet prodajne pogodbe- vendar je nična pogodba, s katero bi odvetnik ali kakšen drug prevzemnik naročila kupil

sporno pravico, katere uveljavitev mu je bila zaupana (pactum de quota litis – nemoralni motiv: udeležba zastopnika pri iztoževanem znesku)

- prepoved za odvetnika (sankcija za ničnost) ali druge prevzemnike naročila (tisti, ki jim je stranka zaupala pravico)

- od svojega mandanta ne moreš kupiti, lahko pa kupiš od X osebe

63

- udeležba na uspehu v pravdi je za odvetnike dovoljena (pactum de quota litis) – višina do 15% prisojenega zneska v premoženjski zadevi (17/3 – Zakon o odvetništvu)

Prodaja tuje stvari (440):Prodaja tuje stvari veže pogodbenika; vendar lahko kupec, ki ni vedel in ni bil dolžan vedeti, da je stvar tuja, odstopi od P, če zaradi tega ne more doseči njenega namena in zahteva odškodnino.

Prodajna pogodba vs. Podjem pri stvarnih napakahProdajna P PodjemNeznatne napake se ne upošteva.Ni delitve na bistvene oz. nebistvene.

Glej 458. OZ.

Upoštevajo se bistvene oz. nebistvene napake.

Glej 638, 639.

Razlika: prodajna pogodba – prodajno naročiloProdajna pogodba Prodajno naročilo – starinarska pogodbaS prodajno P se prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da ob ta pridobil LP, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino.

Do izročitve stvari kupcu trpi nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja stvari prodajalec, z izročitvijo stvari pa preide nevarnost na kupca.Nevarnost ne preide na kupca, če je ta zaradi kakšne napake, ki jo ima izročena stvar, odstopil od pogodbe ali zahteval menjavo stvari.

S pogodbo o prodajnem naročilu se prevzemni naročila zavezuje, da bo določeno stvar, ki mu jo je izročil naročitelj, prodal za določeno kupnino v določenem roku ali pa mu jo bo v tem roku vrnil.

Stvar, ki je bil izročena prevzemniku naročila, ostane naročiteljeva in on trpi nevarnost, če bi bila po naključju uničena ali poškodovana, vendar pa ne more razpolagati z njo, dokler mu ni vrnjena.

Glede na kaj se loči jamčevanje pri podjemu?Glede na stopnjo napake: bistvena / nebistvena. Če je napaka bistvena, ima naročnik takoj možnost odstopiti od pogodbe, ne da bi prej zahteval odpravo napake.

Razmerje med prodajno in podjemno pogodbo, glede na to katera stranka je priskrbela material – 620. OZ

- P, s katero se ena S zavezuje izdelati določeno premično stvar iz svojega materiala, se šteje v dvomu za prodajno pogodbo

- Vendar pa P ostane podjemna, če se je naročnik zavezal dati bistven del materiala, ki je potreben za izdelavo stvari

- Vsekakor se P šteje za podjemno P, če sta imela pogodbenika v mislih zlasti podjemnikovo delo

Primer: prodajna P samo sklenjena, nič niso izročili - ustniKupec ima pravico zahtevati, da mu prodajalec izroči stvar tako, da bo pridobil LP.

Lex commissoria pri emptio venditio – kup s klavzulo o odstopu1. Stranki se lahko dogovorita, da ima vsaka od njiju pravico do odstopa od pogodbe, če druga stranka pogodbe ne izpolni, čeprav ne pride v poštev siceršnji zakoniti pogoj o odstopnem upravičenju.

64

2. Pri zastavi pa je to dogovor, ko pripade zastavljena stvar upniku, če je dolžnik s plačilom terjatve v zamudi. Tak dogovor je pri zastavi PREPOVEDAN.

Definiraj.- prodaja z lastninskim pridržkom – pactum reservati dominii: prodajalec določene

premične stvari si lahko s posebnim pogodbenim določilom pridrži LP tudi potem, ko stvar izroči kupcu vse dotlej, dokler kupec ne plača vse kupnine (520, 521)

- predkupna pravica: s pogodbenim določilom o predkupni pravici se lastnik stvari (prodajalec) zavezuje, da bo predkupnega upravičenca obvestil o nameravani prodaji stvari določeni osebi ter o pogojih prodaje ter mu ponudil, naj jo on kupi pod enakimi pogoji (507)

- prodaja na obroke: s P se prodajalec zavezuje, da bo kupcu izročil določeno premično stvar, še preden mu bo kupnina popolnoma izplačana, kupec pa se zavezuje, da jo bo odplačal v obrokih v določenih časovnih presledkih (522)

POSEBNI TIPI PRODAJE (Cigoj)

Prodaja na podlagi predkupne pravice (507): z vpisom v ZK lahko postane pravica z absolutnim učinkom; za zakonito predkupno pravico je značilno, da trajanje ni omejeno.Prodajno naročilo: contractus aestimatorius, starinarska P (ni poseben tip po Kocbeku)P o dovodu stvari: kadar prodajalec dovaja stvari po posebnih instalacijah h kupcu, količin predmeta kupne P je ob sklenitvi negotova. Kupec odvzame, kolikor ga je volja. Količino, ki jo bo odvzel, mora prodajalec odbrati po posebnih napravah. Na podlagi teh ugotovitev izračuna prodajalec ceno.Kup na poskušnjo (524)Prodaja po vzorcu ali modelu (518)Prodaja s specifikacijo (519)Prodaja z lastninskim pridržkom (520)Prodaja na obroke (522)Akreditivna prodaja (financirani kup – Cigoj) (527)Pomorska kupna P (P s transportnimi klavzulami)Kup nade (tvegana pogodba – aleatorna)Javna prodaja (cena se izoblikuje z dražbo): tisti, ki ponudi največ nad izklicno ceno, je kupec.

Predkupna pravica in ZKVpis predkupne pravice v ZK ima samo publicitetni in ne konstitutivni učinek.

Prenumerandni kupČe se stranki dogovorita za plačilo vnaprej, gre za prenumerandni kup.

Trajanje predkupne pravice (511)Predkupna pravica preneha s potekom časa, ki je določen s pogodbo. Če čas trajanja ni določen, predkupna pravica preneha s potekom petih let od sklenitve pogodbe.

Odkupna pravica v SPZ-ju (definicija) (38. SPZ)Lastnik se lahko s pravnim poslom zaveže, da bo drugi pogodbeni stranki pod dogovorjenimi pogoji na njeno zahtevo prodal določeno stvar (odkupna pravica). Odkupna pravica se ne more prenesti. Odkupna pravica se lahko časovno omeji. Preneha s smrtjo oz. prenehanjem druge pogodbene stranke.Odkupna pravica učinkuje proti tretjim osebam, če je vpisana v ZK.

65

Akreditiv (527)Akreditivna prodaja je poseben tip prodaje, pri kateri se kupnina plača s pomočjo dokumentarnega akreditiva, ki ga odpre banka na zahtevo dolžnika. Upnik ob predložitvi ustreznih dokumentov dobi od banke izplačan akreditivni znesek.Izpolnitveni zahtevek pri jamčevanju

- zamenjava (ne pride v poštev pri species)- odprava napake (ne pride v poštev, če so stroški previsoki)

Poleg izpolnitvenega zahtevka ima kupec pravico do povračila škode.

Perpetuacija ugovorov (glej 480)Stranki ostane pravica do ugovorov, čeprav so roki za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov že potekli. Torej kupec, ki je pravočasno in pravilno obvestil (grajal) prodajalca o (stvarni napaki, lahko po poteku enoletnega roka, če še ni plačal kupnine kot ugovor zoper prodajalčev zahtevek, naj mu kupnino plača, uveljavlja svoj zahtevek, naj mu zniža kupnino ali povrne škodo.

Kaj mora storiti kupec, ki je pravilno grajal?V enem letu mora uveljavljati jamčevalni zahtevek, sicer izgubi pravico. Ostane pa mu še perpetuacija ugovorov. Pogoj: kupnina še ni plača + prodajalec toži na plačilo kupnine.

Akreditivna prodajaAkreditivna prodaja je poseben tip prodaje, pri kateri se kupnina plača s pomočjo dokumentarnega akreditiva, ki ga odpre banka na zahtevo dolžnika. U ob predložitvi ustreznih dokumentov dobi od banke izplačan akreditivni znesek.

Prodaja z lastninskim pridržkom Prodajalec določene premične stvari si lahko s posebnim pogodbenim določilom pridrži LP tudi potem, ko stvar izroči kupcu, vse dotlej, dokler kupec ne plača vse kupnine.

Pridržek LP učinkuje nasproti kupčevim upnikom le, če je bil podpis kupca na pogodbi, ki vsebuje določilo o pridržku LP notarsko overjen pred kupčevim stečajem ali pred rubežem stvari.

Na stvareh, o katerih se vodijo posebne javne knjige, si je mogoče pridržati LP le, če tako določajo predpisi o ureditvi in vodenju teh knjig.

ZAKUPNA (NAJEMNA) POGODBA

Zakup (locatio conductio rei)Z zakupno pogodbo se zakupodajalec zavezuje, da bo zakupniku izročil določeno stvar v rabo, ta pa bo zato plačal določeno zakupnino.

Relocatio tacita (molče obnovljeno razmerje) pri zakupu – molče obnovljen zakup (615)Če zakupnik po preteku časa, za katerega je bila pogodba sklenjena, še naprej uporablja stvar, zakupodajalec pa temu ne nasprotuje, se šteje, da je sklenjena zakupna P za nedoločen čas z enakimi pogoji kot prejšnja. Zavarovanja, ki so jih dale tretje osebe za prvi zakup, prenehajo s pretekom časa, za katerega je zakup bil sklenjen.

Actio directa zakupodajalca zoper podzakupnika (608)

66

Da bi se zakupodajalec poplačal za svoje terjatve, nastale iz zakupa, lahko zahteva neposredno od podzakupnika plačilo zneska, ki ga ta dolguje zakupniku iz podzakupa (npr. če zakupnik ne plača).

PODJEMNA POGODBA (POGODBA O DELU) – locatio conductio operis

Glede na kaj se loči jamčevanje pri podjemu?Loči se glede na stopnjo napake: bistvena / nebistvena. Če je napaka bistvena, ima naročnik takoj možnost odstopiti od pogodbe, ne da bi prej zahteval odpravo napake.

Kdaj lahko podjemnik odstopi od P zaradi stvarnih napak?Če je naročnik zahteval, naj stvar izdela iz materiala z napakami, na katere ga je podjemnik opozoril, mora podjemnik ravnati po njegovi zahtevi, razen če je očitno, da material ni primeren za naročeno delo, ali če bi izdelava iz zahtevanega materiala lahko škodila podjemnikovemu ugledu, v tem primeru lahko podjemnik odstopi od pogodbe.Pravica zahtevati odpravo napak – stroški (637)1. Naročnik, ki je pravilno obvestil podjemnika, da ima izvršeno delo neko napako, lahko zahteva od njega, da mu napako odpravi, in mu za to določi primeren rok.2. Pravico ima tudi do povračila škode, ki mu je zaradi tega nastala.3. Če bi odprava napake zahtevala pretirane stroške, jo podjemnik dela lahko odkloni, vendar ima v tem primeru naročnik po svoji izbiri pravico znižati plačilo ali odstopiti od pogodbe in pravico do povračila škode.

MANDATNA POGODBA (NAROČILNA P)

Pojasni razliko med mandatno in podjemno pogodbo glede periculum rei (644, 645)Periculum rei: nevarnost stvari – stranka nosi škodo, ki nastane na stvari. Odgovornost zaradi nevarnosti uničenja stvari.Periculum obligationis: odgovornost za izpolnitev (izpolnitveni zahtevek med strankama)Razlika glede periculum rei:Mandatna P: nevarnost oz. škodo nosi mandant (naročnik), ker ima on korist.Podjemna P: nevarnost nosi izvajalec, razen v primeru, kadar da material naročnik.

Mimo tega vprašanja za kolokvij je koristno vedeti še to:Periculum obligationis:Mandatna P: mandant (spet)Podjemna P: vedno podjemnik (izvajalec), razen če naročnik ne izpolnjuje svoje sodelovalne dolžnosti (ne odzove se vabilu, da stvar pregleda).

V čigavem imenu (svojem ali tujem) in na čigav račun (svoj ali tuj) delujejo:- mandatar v svojem / tujem imenu in na tuj račun- zastopnik v svojem / tujem imenu in na tuj račun- komisionar v svojem imenu in na tuj račun- pooblaščenec v tujem imenu in na tuj račun

Edicijska dolžnost – izročitvena dolžnostPo končanem poslu mora stranka drugi stranki prepustiti vso korist, ki izvira iz posla.

Edicijska dolžnost pri mandatu pomeni da(obkroži):- mora mandatar po končanem poslu mandantu prepustiti vso korist, ki izvira iz posla

67

- mora mandant mandatarja opremiti z vsemi potrebnimi dokumenti in podatki ter navodili za sklenitev posla

- mora mandatar prepustiti tretji osebi vse zahtevke, ki bi jih imel proti mandantu- mora mandant prepustiti tretji osebi vse zahtevke, ki bi jih imel proti mandatarju

Katere določbe se uporabljajo za odškodninsko odgovornost pri mandatu?Po kakšnem vrstnem red se uporabljajo določbe pri mandatni pogodbi za odškodninsko odgovornost?

1. določbe o mandatni pogodbi2. določbe o poslovni odškodninski odgovornosti3. določbe o prodajni pogodbi4. določbe o neposlovni odškodninski odgovornosti

DARILNA POGODBA

Darilo Darilna pogodba je obveznostna P, s katero ena stranka, darovalec, neodplačno prepusti drugi stranki, obdarjencu, kakšno stvar ali pravico, obdarjenec pa to prepustitev sprejme (glej tudi 533).

Razloži ureditev obličnosti darilne P po oZ z opredelitvijo pravnih učinkov pri posameznih modalitetah!

- 538: kadar ni sklenjena v pisni obliki oz. ni takoj stvar izročena, gre za NATURALNO OBLIGACIJO; če darovalec izpolni, ne more več zahtevati nazaj

- 545: darilna P ni realna pogodba, ampak konsenzualna oblična. Darilna P za primer smrti mora biti v notarski obliki, listina mora biti izročena obdarjencu.

Danajsko darilo (darilo v škodo obdarjenca)Normalen položaj je tak, da želi darovalec drugi stranki priskrbeti korist, če že ne v prometni vrednosti, pa vsaj korist z njegovega, obdarjenčevega vidika. Če mu hoče priskrbeti škodo in to tudi doseže s pogodbo, stori obenem nedopustno dejanje. Torej darilo v škodo obdarjenca.

Odškodninska odgovornost darovalcaKdor vedoma podari tujo stvar in obdarjencu to okoliščino zamolči, odgovarja za škodo.Če ima podarjena stvar napake ali nevarne lastnosti, zaradi katerih nastane škoda obdarjencu, darovalec odgovarja za škodo, če je za napako oz. za nevarno lastnost vedel ali bi bil moral vedeti in ni opozoril obdarjenca.

Mešano darilo – negotium cum donationisJe pogodba, pri kateri iz volje strank oz. iz njene narave videti, da naj bo deloma odplačna, deloma neodplačna. Če ta namen ni razviden iz posla, ne gre za darilo; tedaj je neodplačnost samo element nagiba ene od strank. Druga strank šteje plačilo za polno plačilo, čeprav je zmanjšano.

Vzajemno darilo (niso darila)To niso darila. Le če darilo ene stranke presega vrednost darila druge stranke, je presežek darilo. Pri teh pogodbah je značilno, da je darilna zaveza ene stranke veljavna samo, če veljavna tudi zaveza druge stranke.

POSOJILNA, POSODBENA, KREDITNA POGODBA

68

Razlika med posojilno in posodbeno pogodboPosojilna P Posodbena PP o odsvojitviS posojilno P se posojilodajalec zavezuje, da bo posojilojemalcu izročil določen znesek denarja ali določeno količino drugih nadomestnih stvari, posojilojemalec pa se zavezuje, da mu bo po določenem času vrnil enak znesek denarja oz. enako količino stvari iste vrste in kakovosti.Na prejetih stvareh pridobi posojilojemalec lastninsko pravico in zato ne vrne istih stvari, temveč druge stvari enakih lastnosti.

Vrnitvena dolžnost, ki obstoji v obeh primerih, je po svoji vsebini različna.

Odplačna.

P o uporabi

S posodbeno P se posodnik zavezuje, da bo izposojevalcu izročil stvar v neodplačno rabo, izposojevalec pa se zavezuje, da bo stvar vrnil.

Causa posodbe je brezplačna uporaba stvari.

Neodplačna.

Velika razlika: pri posojilu postane prejemnik stvari tudi stvarnopravni upravičenec in zato ne vrne istih stvari, marveč druge stvari istih lastnosti.

Kreditna vs. PosojilnaKreditna PosojilnaNi urejena v OZ. Urejena je v ZOR (pismena P).Predčasna vrnitev možna vedno.Vprašanje glede obresti pri predčasni vrnitvi plačila: da, lahko avtomatično predčasno odbiješ. Če je nastala škoda, jo povrneš.

Je urejena v OZ.Možna je predčasna vrnitev le denarnih obveznosti.Obresti prej ne moreš avtomatično odbiti (za čas od dneva plačila do zapadlosti), razen če si k temu upravičen po pogodbi ali če je to v skladu z običaji (373).

Prekarij v OZPrekarij je urejen v sklopu posodbene P (583/3). Gre za obveznostno razmerje do preklica. Če čas trajanja in namen uporabe nista določena, lahko posodnik zahteva stvar kadarkoli hoče.Je P do preklica.Pogodbeno razmerje rahlih vezi.

ObvezniceČe javnopravne osebe ali denarni zavodi izdajajo obveznice zato, da zberejo denarna sredstva, ki se jih zaveže eminent vrniti upravičencem do obveznic, gre za posel, ki je po vsebini posojilo, po obliki pa kupna pogodba. Eminent proda obveznice interesentom, obenem pa zagotovi ob emisiji, da jih bo spet odkupil.

Contractus mohatraePosojilodajalec drugi stranki blago izroči, da ga ta proda tretjemu, kupnino pa obdrži kot posojilo. Če se stvar uniči, nevarnosti ne nosi posojilojemnik , ker poslovni namen prenosa stvari ni, da bi posojilojemnik pridobil pravico na stvari, ampak samo pravico, da stvar veljavno proda komu drugemu.

POBOT (KOMPENZACIJA)

69

Pobotanje - ustniPobotanje je prenehanje nasprotnih terjatev med istima strankama, ki sta druga nasproti drugi obenem upnika in dolžnika.

Pogoji za kompenzacijo (6):- vzajemnost- istovetnost- dospelost- iztožljivost- likvidnost (ni v OZ)- resničnost terjatve (ni v OZ)

Izjeme od načela vzajemnosti pri pobotanju (4):- cesija (315/1): dolžnik pobota, kar je imel do trenutka obvestila o cesiji zoper cedenta- poroštvo (313/2, 1024): porok pobota terjatev, ki jo ima zoper upnik glavni dolžnik- zastava (313/3)- solidarne obveznosti

Ali lahko prevzemnik izpolnitve uveljavlja v pobot dolžnikovo protiterjatev proti upniku?- da- ne (dolžnik ne more pobotati tistega, kar dolguje upniku, s tistim, kar upnik dolguje

njegovemu poroku – 313/1)- da, če dolžnik soglaša s pobotom

Primer: ali lahko cesus pobota terjatev zoper cesionarja s protiterjatvijo zoper cedenta?- obvestilo o cesiji 1.1.2004; terjatev nastala 1.2.2004 – obe terjatvi dospeta hkrati.

Odg.: NE- terjatev nastala pred obvestilom 31.12.2003, obvestilo 1.1.2004, dospeli istočasno. Odg.:

Lahko.

Pactum de compensandoStranki se lahko dogovorita, da naj se njune vzajemne terjatve štejejo za pobotane. Tovrstno pobotanje ne učinkuje od tedaj, ko si stojita terjatvi nasproti, ampak od trenutka, ki ga določita stranki. Če ničesar ne določita, velja pobotanje šele od trenutka, ko postane pogodba veljavna (Cigoj, Teorija obligacij, str. 436; Sporazumno, prostovoljno pobotanje – compensatio voluntaria).

Razlika med kompenzacijo in pactum de compensando aliRazlika med enostranskim in dvostranskim pobotom aliPrisilni pobot in pactum de compensando

Kompenzacija – enostranski Pactum de compensando – dvostranski- enostranska izjava volje- prisilni učinek EX TUNC (od takrat,

ko so stekli pogoji)- pogoji za pobot morajo biti izpolnjeni

- pogodba (volja obeh strank): S se svobodno odločita, kdaj bo pobot stekel

- ni treba izpolnjevati pogojev, sporazum jih nadomesti

Pactum de compensando je sporazumni pobot (compensatio voluntaria), kjer se stranki sami dogovorita, naj se njune vzajemne terjatve štejejo za pobotane. Enostranska kompenzacija pa je primer prenehanja obveznosti po volji ene stranke s pobotno izjavo, ki učinkuje ex tunc (terjatvi se štejeta za pobotani, ko sta si stopili nasproti, ko so izpolnjeni pogoji za pobot). Dogovor pa za razliko od tega učinkuje od trenutka, ki ga določita stranki, če pa ničesar ne

70

določita, pa od takrat, ko postane pogodb veljavna. Pri enostranskem morajo biti izpolnjeni pogoji, pri dogovoru pa pogoje nadomesti volja obeh strank, tako da niso nujni.

Bistvo posameznih vrst kompenzacij:- prisilna: če eden to želi, drugi pa ni nujno, da se strinja- enostranska: s pobotno izjavo ope exceptionis- sodno prisilna: prisilna- sporazumna: prostovoljna, pactum de compensando; ni treba izpolnjevati pogojev, ker

jih sporazum nadomesti- multilateralna kompenzacija: borza; večstranski pobot; v verigi se med sabo pobotajo;

na podlagi zakona / pogodbe »clearing & settlement agreement«

Vrste pobotanja in od kdaj učinkujejo:- ope exceptionis – s pobotno izjavo: učinkuje za nazaj od trenutka, ko sta si stopili

terjatvi nasproti (izpolnjeni so pogoji)- pactum de compensando – dogovor strank: učinkuje od trenutka, ki ga določita

stranki. Če ne določita ničesar, velja pobotanje od trenutka, ko postane pogodba veljavna.- ipso iure pobotanje – avtomatično pobotanje: terjatve, ki so se na dan uvedbe

stečajnega postopka mogle pobotati, veljajo za pobotane - pobotanje v izvršbi- pobotanje v pravdi (sodni pobot)- večstranska (multilateralna) kompenzacija

Način uveljavljanja kompenzacije:- s pobotno izjavo- v pravdi- v izvršbi

Ali se lahko pobotajo zastarane terjatve? 314. OZDolg se lahko pobota z zastarano terjatvijo, vendar le, če takrat, ko so stekli pogoji za pobot, terjatev še ni bila zastarana.

Solidarnost dolžnikov in pobotanje! 396. OZVsak solidarni dolžnik se lahko sklicuje na pobot svojega sodolžnika. Solidarni dolžnik lahko pobota terjatev svojega sodolžnika z upnikovo terjatvijo, vendar samo toliko, kolikor znaša del dolga tega sodolžnika v solidarni obveznosti.(Samec)Kolikor gre solidarnost med dolžniki, lahko učinkuje pobot:

- generalno: ker se lahko sklicuje na pobot svojega sodolžnika- omejeno generalno: solidarni dolžnik lahko pobota terjatev svojega sodolžnika do

upnika z upnikovo terjatvijo, vendar le toliko, kolikor znaša del dolga tega sodolžnika v solidarni obveznosti

Solidarnost upnikov in pobotanje! (408)Dolžnik lahko pobota svojo obveznost s terjatvijo nasproti upniku, ki zahteva od njega izpolnitev.S terjatvijo, ki jo ima nasproti kakšnemu drugemu upniku, lahko dolžnik pobota svojo obveznost le do višine tistega dela solidarne terjatve, ki pripada temu upniku.

Ope exceptionis – pobotna izjava - ustniPobotanje se uveljavi s pobotno izjavo. Toda kakor hitro je izjava podana, učinkuje za nazaj, od trenutka, ko sta si nastopili nasproti tako, da so izpolnjeni pogoji za pobotanje. Obstaja več teorij

71

(civilistična, procesna in mešana), vendar naravi izjave ustreza, da učinkuje na procesnopravnem področju (ko stranka umakne tožbo).

Kdaj ni vzajemnosti, pa kljub temu pobotamo? Pactum de compensando.Primeri nedopustnosti pobota(5)!Primeri, ko je pobot izključen kljub temu, da so podani pogoji (316)!

1. terjatev, ki je ni mogoče zarubiti2. terjatev stvari ali vrednost stvari, ki so bile dolžniku dane v hrambo ali na posodo ali jih

je dolžnik brezpravno vzel ali brezpravno pridržal3. terjatev, nastala z namerno povzročitvijo škode4. odškodninska terjatev za škodo, storjeno z okvaro zdravja ali s povzročitvijo smrti5. terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja

PORAVNAVA

Transakcija - poravnavaJe dvostranska (vzajemna) pogodba, s katero se negotovo ali sporno razmerje spremeni tako, da se negotovost odpravi.Negotovo ali sporno je razmerje:

- če se stranki o njegovi vsebini ne strinjata- če je uveljavitev pravice negotova

Nova obveznost nastane na podlagi vzajemnega popuščanja. Bistveno je, da je izpolnitev vzajemna, da je tudi tisti, ki pripozna, nekaj dolžan.

Transakcija in akcesorije (1056)Kadar je s poravnavo izvršena prenovitev obveznosti (poravnava, ki je obenem novacija), je porok prost odgovornosti za njeno izpolnitev, preneha pa tudi zastava, ki jo je dal kdo tretji. Sicer pa ostaneta porok in zastavitelj še naprej v zvezi, njuna obveznost se lahko zmanjša, poveča pa le, če se poravnavo strinjata. Če dolžnik s poravnavo pripozna sporno terjatev, obdržita porok in zastavitelj pravico uveljavljati proti upniku ugovore, katerim se je dolžnik s poravnavo odpovedal.

Dve zmoti pri poravnavi: ustni- zmota o »caput controversum«: kadar se zmota nanaša na okoliščine, ki so jih stranke

imele za negotove ali sporne že takrat, ko so sklepale poravnavo, gre za zmoto o okoliščinah, ki so »caput controversum«. V takih primerih zmote ni mogoče uveljavljati. Stranki sta hoteli ravno to dvomljivo okoliščino odstraniti in sta se sporazumeli, da je ne bosta preiskovali. Tako sta poiskali novo rešitev s poravnavo.

- zmota o » non caput controversum«: drugačen je položaj, ko gre za okoliščino, ki sta jo stranki imeli za nesporno. Tej okoliščini se nista nameravali izogniti. Gre za zmoto o okoliščini, ki bi utegnila povzročiti, da stranki poravnave sploh ne bi sklenili, ko bi vedeli, da je dvomljiva. Tedaj veljajo splošna pravila o zmoti.

Kaj se zgodi s stranskimi pravicami (akcesorijami) pri: ali ustniRazlika med novacijo in poravnavo: ustni

- prenovitvi (novaciji): 325/2 – prenehata tako zastava kot poroštvo, razen če bi bila s porokom ali z zastaviteljem drugače dogovorjeno. 325/3 – to velja tudi za druge stranske pravice, ki so bile v zvezi s prejšnjo obveznostjo

- poravnavi (transakciji): kadar je s poravnavo izvršena prenovitev obveznosti, je porok prost odgovornosti za njeno izpolnitev, preneha pa tudi zastava, ki jo je dal kdo tretji.

72

Sicer pa ostaneta porok in zastavitelj še naprej v zavezi, njuna obveznost se lahko zmanjša, poveča pa le, če se s poravnavo strinjata

Razlika med poravnavo in novacijo je v tem, da pri poravnavi ostanejo v veljavi poroštva in zastave ter vsi akcesoriji, pri novaciji pa ne.

Kam sodi:- transakcija (poravnava) – sprememba obveznosti ( v posebni del)- novacija – prenehanje obveznosti po volji obeh strank (v splošni del)

Prisilna poravnava – stečajNekdo se poravna prisilno. Povezana je s stečajem. Zgodi se v stečaju ali pred stečajem. Dolžnik je dolžan 100 upnikom. Vrne lahko 50, če bi se vsi strinjali, gre za poravnavo. Če se ne strinjajo, sodišče izda sklep, da poravnava velja tudi za tiste, ki se niso strinjali. To je prisilna poravnava, ki jo moramo ločiti od sodne in izvensodne poravnave.

S čem se spremeni obveznost – sprememba obveznosti:- poravnava- zastaranje- stečaj (konkurz)

NOVACIJA (PRENOVITEV)

Novacija Je pogodba, s katero se stranki že obstoječe zaveze dogovorita, da ta obveza ugasne in nastane namesto nje nova obveza tako, da je veljavno prenehanje prejšnje obveznosti odvisno od nastanka nove obveznosti.Če je dvom, novacija ni privativna, temveč kumulativna. Torej v dvomu obstaja nova obveznost poleg stare.

Solidarnost dolžnikov pri novaciji in poravnavi – 398, 399Novacija (prenovitev):

- generalno: s prenovitvijo, ki jo je upnik sklenil s kakšnim solidarnim dolžnikom, so prosti vsi drugi dolžniki

- omejeno generalno: če sta U in D omejila prenovitev na del obveznosti, ki pada na dolžnika, potem obveznost drugih ne preneha, temveč se le zmanjša za ta del

Poravnava:- parcialno: poravnava, ki jo je sklenil eden izmed solidarnih D z upnikom, nima učinka

nasproti drugim dolžnikom- vendar jo imajo ti pravico sprejeti, če ni omejena na dolžnika, s katerim je bila

sklenjena

Objektivna novacijaNanaša se na bistvene sestavine (predmet, podlaga).

Animus novandi (prenovitveni namen) – 324 (volja, da se opravi prenovitev)Prenovitev se ne domneva; če torej stranki nista izrazili namena, naj dotedanja obveznost ugasne, ko sta ustvarjali novo, potem prejšnja obveznost ne preneha, temveč obstaja še naprej poleg nove.

73

MEŠANO

POGODBE O ODSVOJITVAH (5)1. prodajna pogodba – emptio venditio2. menjalna pogodba – permutatio3. darilna pogodba – donatio4. posojilna P – muutum5. izročilna P

POGODBE O STORITVAH (3)1. podjemna P (locatio conductio operis)2. P o naročilu (mandatum)3. shranjevalna – hrambena pogodba (depositum)

a) gospodarske pogodbe:i. skladiščni posli (skladiščnica: pobotnica (priznanica) + varant (zastavnica)

ii. bančni posli

POGODBE O UPORABI (4)1. posodbena P (commodatum)2. zakupna – najemna P (locatio conductio rei)3. leasing P4. P o licenci

POGODBE O UDELEŽBI (2)1. družbena P (societas)2. kooperacijske P

POGODBE O TVEGANJU – ALEATORNE (3)1. P o negotovem izidu dogodkov in pogodbe o negotovi stvari2. zavarovalna P3. pogodbe o preživljanju

POGODBE UREJENE V SPLOŠNEM DELU OZ (13)1. cesija2. prevzem dolga3. prevzem izpolnitve4. pristop k dolgu5. odpust dolga6. arbitratorska pogodba (85. OZ – izvensodna razlaga pogodb)7. nadomestna izpolnitev – datio in solutum (realni kontrakt)8. P o prenovitvi – novacija9. P v korist tretjega 10. garancijska pogodba11. P o prizadevanju12. pactum de compensando (sporazumno pobotanje)13. ara

74

UTRDITEV OBVEZNOSTI (9)1. poroštvo (fideiusio)2. zastava (pignus)3. varščina (kavcija)4. pridržna pravica (retencijska)5. pridržek LP (pactum reservati dominii)6. ara7. pogodbena kazen8. pripoznava dolga (constitutum debiti proprii)9. predujem (avans)

Katera pogodba praviloma preneha s smrtjo ene pogodbene stranke, če ni drugače dogovorjeno?

- zakupna- mandatna- prodajna- družbena- posojilna

Gre za intuitu personae razmerja, ki prenehajo s smrtjo ene stranke. Vprašanje se lahko glasi tudi: Pogodbe, katere prenehajo s smrtjo ene stranke? Odg.; intuitu personae.

Kateri zavezovalni pravni posli niso podlaga za pridobitev LP na predmetu pogodbe?- izročilna P- shranjevalna P- posojilna P- nepristna hramba (depositum irregulare)- posodbena P- menjalna P

Kako se lahko prenese terjatve? Naštej načine oz. institute!1. cesija2. indosament3. vrednostni papir4. prenos pogodbe (cesija in prevzem dolga v enem) – 122. OZ

PRENOS OBLIGACIJ1. cesija (aktivna stran)2. prevzem dolga (pasivna stran)3. pristop k dolgu (PS)4. prevzem izpolnitve (PS)5. asignacija (nakazilo)

Ali je za veljavno prenehanje obveznosti z odpustom dolga potrebno soglasje dolžnika?Da (odpust je dvostranski posel).Ne.OZ tega instituta ne ureja.Odpust dolga je dogovor med upnikom in dolžnikom, po katerem se upnik odreče svoji terjatvi in dolžnik ta odrek sprejme. Soglasje je potrebno. Ni pa potrebno, da bi dolžnik izrecno privolil v upnikov odpust, ker zadostujejo že konkludentna dejanja (319. OZ, Cigoj, Teorija obligacij str. 427).

Katere od naštetih pogodb so urejene v OZ? Obkroži.

75

Katere izmed pogodb so urejene v OZ?- emptio venditio- izročilna P- datio in solutum- zastavna pogodba- posojilna P- kreditna P- skupnost (ni pogodba)

Katere pogodbe so urejene v OZ? Obkroži.- depositum irregulare- societas leonina (levja družba)- skupnost- kreditna pogodba- akreditivni kup- locatio conductio operis (podjemna)

Katere pogodbe so urejene v OZ?- skladiščnica- izročilna- nadomestna izpolnitev- zastavna pogodba- kreditna pogodba- skupnost

Katerega izmed institutov OZ ne pozna?- societas leonina- datio in solutum- constitutum debiti proprii- pactum de pignore dando (zastavna obljuba)- locatio conductio rei

Katere izmed pogodb OZ ureja v posebnem delu?- nakazilo (ureja v posebnem delu, vendar ni pogodba, temveč dvojno pooblastilo)- odstop terjatve v zavarovanje (splošni)- prevzem dolga (splošni)- prenovitev (splošni)- pristop k dolgu (splošni)- poravnava

Katerih imenskih pogodb ZOR ni urejal in jih sedaj OZ?Katere pogodbe so prenesene iz ZD? (2)V OZ so na novo urejene:

- družbena pogodba – societas ODZ- darilna P (neodplačna) ODZ- posodbena P (neodplačna) ODZ- pogodba o preužitku (P o preživljanju)- izročilna P ZD- P o dosmrtnem preživljanju ZD- +- pravila za skupnost (ni pogodba)

76

Primerjava OZ – ZOR (bančne obveznosti – niso v OZ: kredit, akreditiv, bančna garancija)V OZ niso urejene bančne obveznosti:

- kreditna P- kreditna p na podlagi zastave VP- akreditiv- bančna garancija- hranilne vloge- deponiranje VP- bančni tekoči računi- pogodba o sefu

Realni kontrakti po OZ:- ara (pogodba o ari)- datio in solutum- posodbena P (P o uporabi)- posojilna P (P o odsvojitvi)- zastava (ni v OZ)- darilna (konsenzualna oblična)

Navedi stranke pri:- prevzem dolga (dolžnik in 3. oseba (prevzemnik) + privolitev upnika)- pristop k dolgu (U in 3. oseba)- prevzem izpolnitve (D in 3. oseba)- kondikciji (solvens, accipiens)- verziji (prikrajšanec, okoriščanec – tisti, ki je obogaten)

Stranke pri asignaciji:Dvojna pooblastitev; iz dveh enostranskih poslov zložen posel; ni pogodba!Z nakazilom pooblašča ena oseba, nakazovalec, drugo osebo, nakazanca, da na njen račun izpolni nekaj določeni tretji osebi, prevzemniku nakazila, tega pa pooblašča, da v svojem imenu sprejme to izpolnitev.

• Nakazovalec → asignant• Nakazanec → asignat• Prejemnik nakazila → asignatar

Asignant – asignat → kritno razmerje Asignat – asignatar → kavzalno razmerje Asignant – asignatar → valutno razmerje

Kje so izjeme od vzajemnosti?- pri cesiji - pri poroštvu- pri zastavi

Latinski izrazi:- prodajna pogodba – emptio venditio- starinarska P – contractus aestimatorius- najemna P – locatio conductio rei- delovršna, službena P – locatio conductio operis- družbena – societas- posojilna – muutum- posodbena – commodatum

77

- shranjevalna – depositum- zastavna – pignus- menjalna – permutatio

Katere izmed naštetih obligacij so prenosljive? Obkroži.- terjatve prodajalca za plačilo kupnine iz kupne pogodbe- terjatve pleskarja za plačilo storitve iz podjemne pogodbe- terjatve pr. osebe za plačilo odškodnine zaradi krnitve ugleda ali dobrega imena- terjatve za plačilo denarne odškodnine zaradi pretrpljenih telesnih bolečin- terjatve za povrnitev premoženjske škode v obliki denarne rente zaradi smrti bližnjega ali

zaradi telesne poškodbe ali okvare zdravja

Katere izmed naštetih obligacij so neprenosljive? Glej tudi 176 OZ.- terjatve prodajalca za plačilo kupnine iz kupne pogodbe- terjatve pleskarja za plačilo storitve iz podjemne pogodbe- terjatve pr. osebe za plačilo odškodnine zaradi krnitve ugleda ali dobrega imena- terjatve za plačilo denarne odškodnine zaradi pretrpljenih telesnih bolečin- terjatve za povrnitev premoženjske škode v obliki denarne rente zaradi smrti

bližnjega ali zaradi telesne poškodbe ali okvare zdravja

Pravice do odškodnine v obliki denarne rente zaradi smrti bližnjega ali zaradi telesne poškodbe ali okvare zdravja ni mogoče prenesti na drugega.Zapadli zneski odškodnine se lahko prenesejo na drugega, če je bil odškodninski znesek določen s pisnim sporazumom med strankama ali s pravnomočno sodno odločbo.

Dedovanje in odstop terjatve za povrnitev nepremoženjske škode – 1841. terjatev za povrnitev nepremoženjske škode preide na dediče samo, če je bila priznana s

pravnomočno sodno odločbo ali pisnim sporazumom.2. pod enakimi pogoji je lahko ta terjatev predmet odstopa, pobota in izvršbe.

Prenosljive pa so vsi za premoženjsko škodo.

LICENCA

Z licenčno P se dajalec licence zavezuje, da bo pridobitelju licence v celoti ali delno odstopil pravico izkoriščanja patentiranega izuma, tehničnega znanja in izkušenj, znamke, vzorca ali modela, ta pa se zavezuje, da mu bo za to dal določeno plačilo.

Pravice nosilca patenta pri izključni licenci- ne more izkoriščati predmeta licence- lahko odreče dovoljenje za podlicenco- ostanejo mu pravice nosilca intelektualne lastnine (je absolutni upravičenec patenta kot

intelektualne lastnine)- je imetnik intelektualne pravice- prenesel je uporabo

712. OZ: če je dogovorjena izključna licenca, ne sme dajalec licence v nobeni obliki sam izkoriščati predmeta licence in ne posameznih njegovih delov, in v mejah prostorske veljavnosti licence tudi ne prepustiti tega komu drugemu.

722. OZ: kadar je za podlicenco potrebno dovoljenje dajalca licence, sme ta odreči pridobitelju izključne licence dovoljenje samo iz resnih razlogov.

78

Vrste licenc:- preproste: navadne; lahko se dajo več pridobiteljem glede izkoriščanja iste pravice- izključne: pridobitelj lahko vsako drugo osebo izključi od izkoriščanja pravice

PodlicencaPridobitelj izključne licence lahko odstopi pravico izkoriščanja predmeta drugemu (podlicenca). V pogodbi pa je lahko dogovorjeno, da ne sme dati drugemu podlicence in da mu je ne sme dati brez dovoljenja dajalca.S podlicenčno pogodbo se ne vzpostavlja pravno razmerje med pridobiteljem in dajalcem licence.

CONTRACTUS AESTIMATORIUS – STARINARSKA POGODBA (PRODAJNO NAROČILO)

Starinarska pogodba- ni poseben tip prodajne pogodbe- treba jo je razlikovati od prodajne komisije- izroči le dogovorjeno kupnino- riziko nosi naročnik – ne more razpolagati- po roku – kupi prevzemnik- preklic ni možen!!!- če čas v pogodbi ni določen, se šteje prevzemnik samo za pooblaščenca

Contractus aestimatorius je? Obkroži.- pogodba med prevzemnikom naročila in prodajalcem, ki se zaveže stvar prodati - prodajna pogodba med prodajalcem in kupcem- komisijska pogodba- modaliteta delovršne pogodbe

KOMISIJSKA POGODBA

Razlika komisijska pogodba vs. Prodajno naročiloKomisijska P Prodajno naročiloS komisijsko pogodbo se komisionar zavezuje, da bo za plačilo (provizijo) v svojem imenu na račun komitenta opravil enega ali več poslov, ki mu jih je zaupal komitent.

- v svojem imenu za tuj račun- navzven se ne deklarira kot zastopnik- je indirekten zastopnik- izroča prejeto kupnino in ne

dogovorjene!!!- dobi provizijo- je mandatna pogodba

S P o prodajnem naročilu se prevzemnik naročila zavezuje, da bo določeno stvar, ki mu jo je izročil naročitelj, prodal za določeno kupnino v določenem roku, ali pa mu jo v tem roku vrnil.

- starinar mora v dogovorjenem roku prodati (vrniti) stvar

- starinar ne dobi provizije; izroča zgolj dogovorjeno kupnino (čeprav je od tretjega prejel več)

- ni mogoče preklicati

Razlika je v dogovorjeni kupnini!!!

V obeh primerih nosita breme nevarnosti naročnika. Razlika je v tem, da mora starinar izročiti naročniku kupnino, za katero sta bila dogovorjena, komisionar pa toliko kolikor je prejel (on dobi že po zakonu provizijo).

79

PRENEHANJE OBVEZNOSTI

Poznamo: - naravno- izjemno:

o po volji obeh stranko po volji ene strankeo ipso iure

Prenehanje obveznosti po volji obeh strank (4):- dajatev namesto plačila (datio in solutum – nadomestna izpolnitev) 283. OZ (splošni del)- prenovitev – novacija 323-327. OZ (SD)- odpust dolga 319-322. OZ (SD)- sporazumna razveljavitev pogodbe (odprava pogodbe = razveza)

Prenehanje obveznosti po volji ene stranke(4)- pobotanje – kompenzacija 311-318. OZ- sodna položitev- samopomočna prodaja- razveza z opcijo (odstop, odpoved, skesnina, neuveljavitev pravice)

Prenehanje obveznosti IPSO IURE – po zakonu; brez volje strank (3)- združitev – confusio 328.OZ (S)- prenehanje objektov obveznosti- prenehanje upnikovega interesa

Odstop- enostranska razvezna izjava- učinkuje takoj, navadno tudi za nazaj- zakon daje odstopno upravičenje- actio redhibitoria

Odpoved- kadar se razmerje pretrga šele po nekem roku, potem ko je podana izjava- pretrganje velja od tedaj naprej- pretrganje z odpovejo je značilno za vsa trajna pogodbena razmerja- velja domneva, da jih lahko vsaka stranka pretrga z odpovedjo (kadarkoli, razen ob

neprimernem času)- če je odpoved poslana, velja prejemna teorija

Opcija- enostransko odstopno upravičenje- odstop- odpoved- skesnina- neuveljavitev pravice

Kako se prekine: pogodba sklenjena za določen čas – nedoločen čas; kje so razlogi?Pri P za določen čas: MORAŠ imeti razlog.Pri P za nedoločen čas: NE RABIŠ razloga.

POROŠTVO

80

Pojasni naslednjo trditev: Z izpolnitvijo preneha obveznost, ne pa tudi obveznostno razmerje (max. 3 stavki).Npr.: pri poroštvu, ko plača obveznost glavnega dolžnika upniku, ugasne obveznost med D in U, vendar še naprej traja obveznost med porokom in D. Nastopi subrogacijski učinek. Na poroka, ki je poravnala upnikovo terjatev, preide ta terjatev s vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev (1018).

Kako odgovarja porok upniku?Subsidiarno ali solidarno – 1019. OZ

- subsidiarno: od poroka se sme zahtevati izpolnitev obveznosti šele potem, ko je glavni dolžnik ne izpolni v roku, ki je določen v pisni zahtevi

- solidarno: če se je porok zavezal kot porok in plačnik (fideiussor et solutor), odgovarja kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati.

Kako odgovarja porok upniku? Obkroži.- za ustrezno zmanjšano obveznost glavnega dolžnika v stečaju- ne odgovarja v primeru poslovne nesposobnosti dolžnika- odgovarja subjektivno- odgovarja subsidiarno, v določenih primerih pa …(navedite vrsto in primere)… - ne odgovarja, če upnik opusti zastavno pravico za toliko kolikor bi moral U dobiti z

realizacijo te praviceV posameznih primerih pa solidarno:

- če gre za gospodarske pogodbe- v primeru dolžnikove plačilne nesposobnosti- če se porok tako zaveže (dogovor)

Kako odgovarja porok?Načeloma subsidiarno, razen v določenih primerih solidarno.

Kako dolgo traja poroštvo?Solidarni porok: z zastaranjem obveznosti glavnega dolžnika zastara obveznost poroka.Subsidiarni porok: če je rok za zastaranje obveznosti glavnega dolžnika daljši od dveh let, zastara obveznost po dveh letih od zapadlosti glavnega dolžnika, razen če porok odgovarja solidarno z dolžnikom.

Kdaj ni subsidarnosti pri poroštvu?- če je glavni dolžnik prišel v stečaj- če se stranki tako dogovorita- če je očitno, da iz sredstev glavnega dolžnika ni mogoče doseči njene izpolnitve

Praktična razlika med solidarnim in subsidiarnim poroštvom (1019)V pisni zahtevi pri subsidiarnem poroštvu. Upnik mora pisno opomniti dolžnika, da mu izpolni. Vendar ne pri :

- gospodarskih pogodbah- če je očitno, da glavni dolžnik ne bo izpolnil (gre takoj do poroka)- ne, kadar je g.d. v stečaju

Pri solidarnem: porok je porok in plačnik.

Subrogacijski učinek pri poroštvu pomeni da:- praviloma odgovarja porok z vsem svojim premoženjem za zavarovano terjatev

81

- lahko upnik, če ni dogovorjeno drugače, zahteva plačilo od poroka šele po opozorilu in izostanku plačil

- mora biti poroštvena pogodba pisna- je poroštvo odvisno od obstoja vsebine glavne obveznosti- lahko porok plačan znesek zahteva nazaj od D

Akcesornost pri poroštvu pomeni da:- pravilom odgovarja porok z vsem svojim premoženjem- lahko U, če ni dogovorjeno drugače, zahteva plačilo od poroka šele po opozorilu in

izostanku plačil- mora biti poroštvena pogodba pisna- je poroštvo odvisno od obstoja vsebine glavne obveznosti- lahko porok plačan znesek zahteva nazaj od D

Kakšne ugovore ima subsidiarni porok?Beneficium ordinis: upnik mora zahtevati izpolnitev prvo od glavnega dolžnika, šele nato od porokaPorok ima vse ugovore glavnega D nasproti upniku (ugovor pobotanja; nima pa osebnih dolžnikovih ugovorov)Ima tudi svoje ugovore (ničnost poroštvene pogodbe)

Odgovornost poroka za stroške in obresti – 1017. OZ1. Porokova obveznost ne more biti večja od obveznosti glavnega dolžnika; če je

dogovorjeno, da je večja, pa se zmanjša na mero dolžnikove obveznosti.2. Porok odgovarja za izpolnitev cele obveznosti, za katero je prevzel poroštvo, če njegova

odgovornost ni omejena na kakšen njen del ali kako drugače vezana na lažje pogoje.3. Porok mora povrniti morebitne stroške, ki jih je imel upnik, da bi izterjal dolg od

glavnega dolžnika.4. Porok odgovarja tudi za vsako povečanje obveznosti, nastalo z dolžnikovo zamudo ali po

dolžnikovi krivdi, če ni dogovorjeno kaj drugega.5. Odgovarja le za tiste pogodbene obresti, ki zapadejo po sklenitvi poroštvene pogodbe.

Intercesija (pri poroštvu)Gre za utrditev obveznosti, da se stranka zaveže za tuj dolg.Intercesija ni privativna, ko pristop novega dolžnika prvotni obveznosti prejšnjega dolžnika oprosti, ampak je kumulativna, ko je torej novi dolžnik porok, zavezan za glavnega dolžnika.

Exceptiones in remUgovori, ki izvirajo iz glavnega dolga. Tak ugovor je npr. dogovorjeni odlog plačila, znižanje plačila, odpust dolga; skratka vsi ugovori, ki se nanašajo na sam dolg, ki so na razpolago dolžniku, tako da z njimi lahko razpolaga tudi porok.

Exceptiones in personaUgovori, ki se nanašajo na osebne okoliščine glavnega dolžnika. Porok se nanje ne more sklicevati. Npr.: da je plačilno nesposoben, ne more se sklicevati na življenjski minimum glavnega dolžnika ter tudi ne na omejeno odgovornost glavnega dolžnika.

Poroštvo po naraviOsebno jamstvo – jamčiš z vsem svojim premoženjem.Zastava je stvarno – realno jamstvo; jamčiš s stvarjo.

LEASING

82

Razlika med zloženo in mešano pogodbo Mešana P Zložena PKadar se več pogodb zlije v eno tako, da ta P ne vsebuje posameznih pogodb v celoti, ampak le nekatere od njihovih sestavin.Kako razlagati mešano pogodbo?

- delitvena metoda- absorbcijska metoda- kreacijska metoda

Če je mogoče, je treba najprej opraviti delitev, kar pa ni vedno mogoče- posel je največkrat enoten – če je posel enoten, je treba ugotoviti, ali so nekatere sestavine pretežnega pomena (absorbcija), tako da se en more ves posel presojati po merilih oz. pravilih, ki veljajo za njegov del.Če nič od navedenega ni mogoče, je treba postaviti nova pravila za mešano razmerje – kreacijska metoda.

Primer: pogodba o leasingu

Stranke lahko zložijo več različnih vrst pogodb bodisi inominatne bodisi nominatne. Sestava teh pogodb je taka, da obstajajo kljub enotnemu dogovoru vendarle še vse značilnosti posameznih pogodb. Pogodbe so le v medsebojni odvisnosti. Če ena pogodba ni veljavna, tudi druga ni veljavna (podobno kot pri vzajemnih pogodbah)

Primer: nekdo proda drugemu avto, obenem pa mu da garažo v najem.

- padec domin kot primerjava

LeasingLeasing pogodba je pogodba o uporabi stvari in odplačevanju njene vrednosti. Tudi leasing pogodbe so rabokupne pogodbe. Značilno zanje je, da se stvar da v zakup ali njem tako, da je po končani uporabi stvar pretežno že iztrošena. Zaradi tega je rabnina višja – obsega tudi amortizacijske stroške.

Finančni leasing: leasing, ki traja vso obratno (amortizacijsko) dobo, ko je mogoče predmet izkoriščati. Pomeni pogodbo o investiranju.

Operativni leasing: zanj je značilna kratka doba izkoriščanja in v predvsem uporaba predmeta.

Sale and lease back: prodajalec proda investicijski predmet in se zaveže, da ga bo odkupil (nepremičnine velike vrednosti, ki se malo obrabljajo),

Revolving leasing: prejemnik predmeta je upravičen zamenjati po poteku roka predmet z drugim, navadno modernejšim predmetom opreme. V P o leasingu kot mešani pogodbi se prepletajo značilnosti pogodb o zakupu, kreditu, licenci, podjemu, mandatu.

Direktni: ni posrednika med prodajalcem (lizingodajalec) in lizingojemalcem.

Indirektni: med prodajalca (proizvajalca) in lizingojemalca (kupca) se vmeša posrednik (lizingodajalec – banka).

Leasing je mešana pogodba iz kupne pogodbe in: - menjalne- neodplačnega posojila- najemne- podjemne - odplačnega posojila

SHRANJEVALNA (DEPOSITUM) POGODBA

83

Odgovornost za receptum – gostinska hrambaOdgovornost je objektivna in limitirana (741/1,2). Za popolno (nelimitirano) odgovornost gostilničarja pa je potrebno, da mu gost izroči stvari v hrambo, kot tudi če je škoda nastala po njegovi krivdi ali po krivdi osebe, za katero odgovarja (747/4).Glej 741 OZ.Določbe o gostinski hrambi se smiselno uporabljajo tudi za bolnišnice, garaže, železniške spalnike, organizirana taborjenja ipd. (746).Ekskulpacija: 741/3Ta odgovornost je izključena, če so bile stvari uničene ali poškodovane zaradi okoliščin, ki se jim ni bilo mogoče izogniti ali jih odvrniti, ali zaradi kakšnega vzroka v sami stvari, ali če so izginile po krivdi samega gosta ali pa po krivdi tistih, ki jih je gost pripeljal s seboj ali so ga prišli obiskat.

Depositum irregulare – shranjevalno posojilo, nepristna hrambaPredmet te pogodbe so nadomestne vrstne stvari. Deponent jih izroči depositarju, toda ta jih ni dolžan shranjevati ločeno od svojega premoženja, ampak jih lahko pomeša s svojim premoženjem in je dolžan vrniti le enako količino iste vrste. Depozitar postane lastnik shranjevanih stvari, nanj preide nevarnost poškodovanja in uničenja že ob izročitvi.

Depositum irregulare Posojilna PStranka sme zahtevati izročene stvari vsak čas nazaj.

Kraj vrnitve: shranjevalec je dolžan stvar vrniti tam, kjer jo mora po dogovoru shranjevati.Navadno brez obresti.

Stvari ne morejo biti predmet pobotanja.

Posojilodajalec ne sme zahtevati vrnitve posojila pred dogovorjenim rokom.

Znesek posojila pa je dolžan posojilojemnik upniku prinesti.

Obresti.

Predmet posojilne P se lahko pobota.

Depositum – CommodatumEna je pogodba o storitvi, druga pogodba o uporabiNekateri vidijo v shranjevalni pogodbi elemente posodbene in najemne pogodbe, vendar takšno zvezo zanika dejstvo, da shranjevalec nima v rokah svojo korist. Korist pri posodbeni je brezplačna uporaba stvari.

SekvestracijaShranjevalec se imenuje sekvester, če mu dasta pravdni stranki ali pa sodišče v shranjevanje stvari, o kateri teče pravda. Shranjevalec je dolžan stvar vrniti tisti stranki, ki v pravdi zmaga.- pogodbena (sequestratio voluntaria): sekvester sklene pogodbo z obema strankama v sporu.- sequestratio necessaria: sekvestracija, ki jo odredi državni organ. Pravice in dolžnosti sekvestra izvirajo iz odloka tega organa.

UČINKI OBVEZNOSTI

Po OZ lahko U izpodbija prezadolženčeva odplačna pravna dejanja, ki so povzročila prikrajšanje

- samo če D vedel ali bi moral vedeti, da škoduje U- samo če je D hotel U oškodovati- odplačno razpolaganje se lahko izpodbija, če je D ob razpolaganju vedel ali bi moral

vedeti, da s tem škoduje svojim upnikom in če je bilo tretjemu, s katerim je bilo ali

84

v čigar korist je bilo pravno dejanje storjeno, to znano ali bi mu moramo biti znano (256/1)

Kdaj je upnik dolžan sprejeti izpolnitev obveznosti od 3. osebe?- če ima 3. oseba pravni interes- če se dolžnik s tem strinja

Pridržna (retencijska) pravica (261)Upnik zapadle terjatve, v čigar rokah je kakšna dolžnikova stvar, jo ima pravico pridržati, dokler mu ni plačana terjatev.

Položaj imetnika retencijske pravice – učinek pridržne pravice!Upnik, ki ima na podlagi pridržne d (264).

- ius retinendi- ius distrahendi (pravica do prodaje in plačila)

Imetnik retencijske pravice nima stvarne pravice na stvari – če izgubi posest, izgubi tudi pravico.

Posebnost retencijske praviceNi stvarna pravica. Ni absolutna pravica. Ni koneksnosti – stvar ne rabi biti v zvezi s terjatvijo.

Razmerje med retencijo in pignusomV obeh primerih ima imetnik stvari pravico, da se iz zastave oz. predmeta v retenciji poplača.

DRUŽBA, DRUŽBENA POGODBA (SOCIETAS)

Razlogi za prenehanje družbe in posledice njegovega nastopa 1000 – 1002 OZ (ni potrebno vedet vseh razlogov)Razlogi:Prenehanje v ožjem smislu:

- ko poteče čas, za katerega je ustanovljena- ko je dosežen namen, zaradi katerega je ustanovljena ali ko postane dosega tega namena

nemogoča;- če tako sklenejo družabniki,- če je družbenik umrl ali izgubil poslovno sposobnost ali se je proti njemu kot

samostojnemu podjetniku posamezniku začel postopek stečaja ali prisilne poravnave- če je družbenik odpovedal pogodbo

Posledica prenehanja:Prenehanje v širšem smislu – postopek ureditve razmerij, ki so nastala v družbi.Gre za likvidacijo, ki so jo družbeniki dolžni opraviti po prenehanju družbe:

- poravnati obveznosti nasproti 3. osebam- nadomestiti družbenikom stroške in izplačila, ki presegajo to, kar so dolžni s pogodbo- razdelitev ostanka premoženja med družbenike po enakih delih kot veljajo za prispevke

(pogodba lahko določi drugačne dele)

Premoženje v družbiNa premoženju družbe, ki nastane s prispevki družbenikov ali s poslovanjem družbe, imajo družbeniki enake solastninske ali drugačne soimetniške deleže, če pogodba ne določa drugače.

Razlika med parcialnim posojilom in družbeno pogodbo- parcialno posojilo: je posojilna pogodba, ki ima elemente pogodbe o udeležbi.

Posojilojemalec ima pravico zahtevati namesto obresti delež na dobičku pri poslu, za

85

katerega je posojilo uporabljeno. Pri parcialnem posojilu za razliko od družbene pogodbe ni:

o bistva skupnega namenao skupnega odločanja / upravljanjao določitve dobička / izgube

- družbena P: skupen namen, skupno poslovanje – delovanje (causa pogodbe), odločanje, delitev koristi in izgube

GRADBENA POGODBAOdgovornost: 662. OZ

1. Izvajalec odgovarja za morebitne napake v izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost, če se take napake pokažejo v desetih letih od izročitve in prevzema del.

2. Izvajalec odgovarja tudi za morebitne pomanjkljivosti zemljišča, na katerem je zgrajena gradba, ki se pokažejo v desetih letih od izročitve in prevzema del, razen če je specializirana organizacija dala strokovno mnenje, da je zemljišče primerno za gradnjo, in se med gradnjo niso pojavile okoliščine, ki bi vzbujale dvom o utemeljenosti strokovnega mnenja.

3. To velja tudi za projektanta, če izvira napaka gradbe iz kakšne napake v načrtu.4. Po določbah prejšnjih odstavkov ta dva nista odgovorna le naročniku, pač pa tudi

vsakemu drugemu pridobitelju gradbe.5. Te njune odgovornosti ni mogoče s P niti omejiti niti izključiti.

Glej tudi ostale člene!!!!

ZASTAVA

Pactum de pignore dando – zastavna obljubaNi več relevantna. Danes zastavna pogodba ni več realni kontrakt. Zastavljena stvar se lahko izroči še po sklenitvi pogodbe.Zastavna obljuba je konsenzualni kontrakt in je torej pogodba,s katero se stranki zavežeta skleniti zastavno pogodbo. Pactum torej ni enostranska obveznost, ki naj bi zavezovala zastavo upnika, kateri bi imel pravico, da pogodbo sklene. Zastavoupnik takoj s sklenitvijo prevzame obveznost in pridobi pravice.

Pignus nomini – zastava terjatve

Zavezovalni in razpolagalni posel po SPZZavezovalni pravni posel je posel obligacijskega prava. Razpolagalni pravni posel je posel stvarnega prava. Sam po sebi ne more ustvariti stvarnopravne spremembe. Potrebno je določeno dejanje, ki predstavlja zunanji izraz razpolagalnega posla (izročitev – tradicija in / ali vpis v ZK.Zgolj stvarnopravni posel zadostuje le pri odstopu terjatve. Cesija tako ne pozna realnega akta. Razpolagalni posel je v kavzalnem odnosu do zavezovalnega. Veljaven zavezovalni posel je torej pogoj za veljavni prenos LP.

Lombardni kreditJe primer kredita v zvezi z zastavno pravico. Je poseben tip posojila, ki se sklene tako, da se vrednostni papirji zastavijo banki za zavarovanje kredita. Če kreditojemalec po zapadlosti dobljenega kredita ne vrne, se lahko banka poplača. Pogodba je pismena.

Actio pignareticia161. SPZ: če se pokaže, da ima zastavljena premičnina kakšno stvarno ali pravno napako, za katero zastavni upnik v trenutku sklepanja zastavne pogodbe ni vedel oz. je bilo dogovorjeno, da bo napaka do izročitve stvari v posest odpravljena in zaradi napake zastavljena premičnina ne

86

pomeni zadostnega zavarovanja za poplačilo zavarovane terjatve, ima zastavni upnik pravico zahtevati od zastavitelja drugo primerno zavarovanje. Gre za tožbo zastavnega upnika napram zastavitelju, ker ima stvar napake.

RAZNO

Civilnopravna sankcija: → neveljavnost→ odškodninska zaveza

Necivilna pravna sankcija: npr. kazen za gospodarski oz. disciplinski postopek.

Onerozna P – odplačnaLiberalna, lukrativna – neodplačna

Odškodninska zaveza: Nastane lahko odškodninska zaveza, če vmesna oseba (sel) deluje na strankino nevarnost.Druga poštena S ima pravico do odškodnine (ker pogodba ni ostala v veljavi).Velikokrat pa zakonodaja predpisuje kot sankcijo kazen za gospodarski oz. disciplinski postopek, ne da bi bila določena kakršna civilnopravna sankcija. In sicer zato, ker želi v veljavi obdržati posel in se zadovolji z necivilnimi sankcijami.Pogajanja brez namena skleniti P ustvarjajo odškodninsko zavezo.Teorija realizacijeP, za katero se zahteva pisna oblika, je veljavna, čeprav ni bila sklenjena v tej obliki, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale, razen če iz namena, zaradi katerega je oblika predpisana, očitno ne izhaja kaj drugega.

Začetek člena, nadaljuj: (131. OZ)Kdor povzroči drugemu škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde.

Členi gradbena – pravica do odškodnineKot pri podjemu.

Spoliatus ante omnia restituendes.Tistemu, komur je bila stvar nasilno odvzeta, je treba to stvar še pred razpravljanjem vrniti.

Cuius periculum euius commodum.Kdor nosi nevarnost, nosi korist.

Pretium succedit in locum rei.Kadar postane izpolnitev nemogoča, ker je predmet uničen, prejme dolžnik včasih nadomestilo za ta predmet (zavarovalna vsota pri dejanski nemožnosti; pri pravni pa dobi razlastitveno odškodnino).

Dies interpelat pro homineČas opozarja namesto človeka.

Vis cedens in hominem constantissimumGrožnja mora biti taka, da zastraši povprečno trdnega moža.Strah se šteje za utemeljenega, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini stranke ali koga drugega.

87

Condictionis impiendae causaVzajemnost zaveze: izpolnitev ene stranke je odvisna od izpolnitve druge stranke

Kako v dvomu odgovarja naročnik oz. zakupodajalec?Naročitelj objektivno odgovarja za škodo, ki nastane mandantu v zvezi z izpolnjevanjem mandata (in je mandant ni sam povzročil krivdno) – 777. OZZakupodajalec odgovarja zakupniku objektivno, da stvar nima napak (stvarnih in pravnih) 592 – 599. OZ

Ali drži naslednja trditev? Oškodovanec ima v skladu s pravili OZ, pravico do izbire med možnima načinoma povrnitve premoženjske škode. Drži. 164. OZPrvi in drugi odstavek 164. govorita o možnostih (restitucija in ekvivalenca). Zakon ne ureja razmerja, kateri zahtevek je primaren oz. sekundaren. Oškodovanec ima vedno izbirno pravico med restitucijo in ekvivalenco.

Na splošno o obeh trditvah:Prva dva odstavka nam pravita o načinih (restitucija, ekvivalenca), npr.: nekdo mi poškoduje avto in mi reče, da mi bo popravil avto. Jaz imam še vedno možnost, da zahtevam odškodnino (denar) – razen če okoliščine primera opravičujejo vzpostavitev prejšnjega stanja (restitucija).

Tretji in četrti odstavek govorita o izjemah:Izjema od denarne odškodnine 164/4:

- če okoliščine primera opravičujejo vzpostavitev prejšnjega stanjaDve izjemi od restitucija 164/3:

- kadar ni mogoča- kadar je sodišče mnenja, da ni nujno, da bi to storila odgovorna oseba

Razlika med actio in Exceptio.

Ali drži naslednja trditev?Vzpostavitev prejšnjega stanja je primarna obveznost dolžnika (odgovorne osebe) in dolžnik ima pravico zahtevati, da sam opravi vzpostavitev, oškodovanec pa mu mora to dovoliti.164. OZ. Ne drži. Zahtevek postavlja oškodovanec. Ni nujno, da kot prvo zahteva restitucijo (ni primarnosti oz. sekundarnosti zahtevkov).

Retraktne pravice: so strogo osebne pravice v korist upnika. C – 446:

Nadomestni commodum: izpolnitvena obv. se spremeni v subrogirano, kadar ima upnik pravico zahtevati nadomestno stvar (npr. zavarovalnica), s tem obdrži pogodbo v veljavi.

Societas leonina: skupnega namena ni, če mora eden samo prispevati, drugi pa ima samo koristi. Takšna pog. utegne pomeniti kak drug tip pogodbe (garancijska, darilna).

Actio pro socio: vsak družbenik, ki je že sam vložil premoženjski vložek, lahko s to tožbo zahteva od ostalih, da vložijo dogovorjen vložek.

Intuitu personae: osebe, ki se med seboj združujejo, želijo imeti vezi samo med seboj. Na druge osebe se razmerje ne more prenesti, razen če se vsi s tem strinjajo. Prav zaradi tega se to razmerje šteje za zaupno. (Institucije, str . 265)Ali

88

Locuzione latina che qualifica in contratto concluso in consideratione della persona con la quale si contratta. Il contratto di lavora, il mandato sono ad esempio dei contratti intuito personae.Ali - on a personal basis Personal contract: The benefit of a contract cannot be assigned if ti is clear that the debtor is only willing to preform in a favor of one particular creditor, and if it would be unjust to force him to perform in favour of other. In such cases it is sometimes said that the »personal nature of the contract prevents assignment«.

89