NEPRAVDNO PRAVO

NEPRAVDNO PRAVO

I. SPLONI DEL: SPLONE ZNAILNOSTI NEPRAVDNEGA POSTOPKA

1.SPLONO O NEPRAVDNEM POSTOPKU1.1. POJEM NEPRAVDNEGA POSTOPKA

Nepravdni postopek je civilni sodni postopek odloanja. V to kategorijo spadata tudi pravdni postopek in postopek v delovnih sporih, ker se v njiju tudi odloa. Sem pa ne spadata izvrilni in steajni postopek, v katerih gre za konkretno izvritev pravic.

1.2. ZAKONI, V KATERIH JE UREJEN NEPRAVDNl POSTOPEK

Bistvene nepravdne postopke ureja Zakon o nepravdnem postopku (ZNP, 1986). ZNP ureja postopke, po katerih redno sodie obravnava osebna stanja, druinska in premoenjska razmerja ter druge zadeve, za katere je s tem ali z drugim zakonom doloeno, da se reujejo v nepravdnem postopku. Sploni del zakona vsebuje samo procesne dolobe, posebni del pa tudi materialne. Vendar v ZNP niso urejeni naslednji nepravdni postopki:

1. Zakon o dedovanju - zapuinski postopek.2. Zakon o zemljiki knjigi - zemljikoknjini postopek.

3. Zakon o sodnem registru - registrski postopek. 4. Zakon o gospodarskih drubah - postopek sodnega imenovanja lana nadzornega sveta, e drubeniki o njem ne morejo dosei veine; postopek sodnega imenovanja lana uprave, e lani nadzornega sveta o njem ne morejo dosei veine; postopek za odvzem upravienja za vodenje poslov ter postopek za posredovanje informacij.5. Stvarnopravni zakonik nastanek etane lastnine s sodno odlobo; ureditev razmerij; delitev solastnine; mejni spor; ustanovitev nujne poti.6. ZZZDR - odvzem roditeljske pravice; odvzem poslovne sposobnosti; konkretni ukrepi glede izvajanja roditeljske pravice; vzgoja, varstvo in preivljanje otrok. ko se odloa skupaj s stiki.7. Stanovanjski zakon - imenovanje upravnika v vestanovanjski hii; odloanje o tem, kateri najemnik ostane v stanovanju po razvezi zakonske zveze, prenehanju zunajzakonske skupnosti in smrti; nesoglasja glede plaila in vzdrevanja.8. Zakon o urejanju prostora - postopek razlastitve (razlastitev poteka v 2 fazah; odloitev v upravnem postopku in doloitev denarnega nadomestila v nepravdnem postopku).9. Zakon o vrailu predmetov kulturne dediine - e je protipravno odnesen, vrnitev po hitrem postopku.10. Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku - postopek priznanja tujih sodnih in arbitranih odlob.11. Obligacijski zakonik - societeta.12. Zakon o denacionalizaciji - postopek odloanja o vrnitvi denacionaliziranega premoenja, e je bilo le-to lastniku odvzeto na podlagi pravnega posla, sklenjenega pod vplivom sile, gronje ali zvijae - postopek denacionalizacije je upravni postopek (!!!).

13. * sporno je, ali se steajne zadeve ureja v pravdnem ali nepravdnem postopku. Po naravi je bolj primerna uporaba nepravdnega postopka (po ZPP velja glede strokov naelo uspeha, po ZNP pa, da vsak krije svoje stroke).Razlog za to je, da je ZNP iz leta 1986, ko je bilo urejanje temeljnih razmerij v pristojnosti federacije, ostalo pa v pristojnosti republik. Poleg tega pa se ZNP skozi as ni noveliral, pa pa so ga drugi zakoni razveljavljali.1.3. RAZMEJITEV PRAVDNEGA IN NEPRAVDNEGA POSTOPKA Oba postopka sta civilnopravna. O razmejitvi (kriterijih razmejitve) pravdnega in nepravdnega postopka obstajajo naslednje teorije:

teorija spora,

teorija strank, teorija prevencije in represije, teorija ugotovitvene in oblikovalne narave odlob,

teorija upravnega delovanja, pozitivistina teorija.Pravdni postopek ostaja temeljna oblika varstva civilnih pravic.

1.3.1. TEORIJA SPORA

Je najstareja teorija, ki se je relativno dobro obnesla. Arhaien naziv za nepravdni postopek je nesporni postopek.V pravdnem postopku se odloa o spornih zadevah (reevanje sporov glede civilnih pravic), v nepravdnem pa o nespornih zadevah. V nepravdnem postopku se odloa o zadevah, pri katerih:

ni nobenega spora med strankama (npr. zemljikoknjini, registrski, zapuinski postopek);

obstaja sicer doloen spor med strankama, vendar je ureditev doloenega razmerja v skupnem interesu obeh strank (npr. imenovanje lana nadzornega sveta). V pravdnem postopku pa naj bi bila odloitev za eno stranko vedno ugodna ter za drugo neugodna.Kritika teorije spora navaja, da se tudi v pravdnem postopku odloa o nespornih zadevah (npr. sporazumna razveza zakonske zveze) ter da se tudi v nepravdnem postopku odloa o spornih zadevah (npr. mejni spor, odvzem poslovne sposobnosti, odvzem roditeljske pravice).

1.3.2. TEORIJA STRANK

V pravdnem postopku nastopajo stranke, v nepravdnem pa udeleenci. Razlika je terminoloka, pa tudi konceptualna (vsebinska).

V pravdnem postopku imamo vedno dve stranki z nasprotujoimi si interesi. etudi imamo sospornike, je e vedno prisoten koncept dveh strank.

V nepravdnem postopku ni koncepta dveh strank - niso vedno prisotni nasprotujoi si interesi, stranka je lahko le ena (npr. postopek za prisilno hospitalizacijo duevno bolnih, zemljikoknjini postopek) ali si udeleenci elijo isto (npr. zapuinski postopek).Poznamo pa tudi nepravdne postopke, v katerih nastopa ve strank z nasprotujoimi si interesi (npr. postopek za ureditev razmerij med solastniki). Kritika teorije strank pravi, da poznamo tudi nepravdne postopke, v katerih nastopata dve stranki z nasprotujoimi si interesi.

1.3.3. TEORIJA PREVENCIJE IN REPRESIJE

Pravdni postopek je represiven - stranka v njem zahteva sodno varstvo zaradi pravne kritve, sodie pa reagira na e storjeno kritev.

Nepravdni postopek je preventiven - drava naj pravno posee v doloeno razmerje z namenom, da v prihodnosti ne bi nastali spori in da se zagotovi pravna varnost in jasnost (npr. zapuinski postopek da ne bi prilo do spora med dedii, upniki, zemljikoknjini postopek jasnost).Kritika teorije prevencije in represije ima 2 pomisleka:

1.tudi v pravdnem postopku prihaja do prevencije - primer preventivnega sodnega varstva je ugotovitvena toba, ko kritve e ni, obstaja pa realna nevarnost, ker toenec zanika obstoj pravnega razmerja ali pravice. Npr. delodajalec delavcu grozi, da mu ne bo izplaal plae, zato delavec vloi ugotovitveno tobo o veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.

2.tudi v nepravdnem postopku prihaja do represije zaradi e storjenih dejanj taken primer je odvzem roditeljske pravice.

1.3.4. TEORIJA UGOTOVITVENIH (deklaratornih) in OBLIKOVALNIH (konstitutivnih) ODLOB Odlobe v pravdnem postopku naj bi bile ugotovitvene (tudi dajatvena sodba je ugotovitvene narave), ker naj bi se z njimi ugotavljalo pravno stanje, ki e obstaja, in sankcioniralo njegove kritve varstvo e obstojeih pravic (to velja tudi za oblikovalno sodbo).

V nepravdnem postopku naj bi bile odlobe oblikovalne, ker naj bi se z njimi ustvarjala neka nova pravna razmerja oz. se na novo oblikovala (npr. vknjiba v ZK, vpis v sodni register, doloitev meje, ustanovitev nujne poti, odvzem roditeljske pravice, doloitev poslovodje d.o.o.).Kritika te teorije ima 2 pomisleka:

1.tudi v pravdnem postopku obstajajo oblikovalne odlobe - npr. razveza zakonske zveze. Oblikovalna toba v pravdnem postopku konkretizira oblikovalno upravienje stranke - npr. stranka ima pravico z oblikovalno tobo razvezati zakonsko zvezo, vloiti tobo za razveljavitev pogodbe, sklenjene v zmoti.

2.tudi v nepravdnem postopku obstajajo odlobe, ki niso oblikovalne - ki pravno niesar ne spreminjajo (npr. sklep o dediih je deklaratorne narave, prisilna hospitalizacija duevno bolnega v niemer ne spreminja pravnega stanja). Oblikovalna toba v nepravdnem postopku lahko konkretizira oblikovalno upravienje stranke (npr. drubeniki imajo pravico imenovati lana nadzornega sveta), lahko pa tudi ne (npr. nihe nima pravice drugemu odvzeti poslovno sposobnost).

1.3.5. TEORIJA UPRAVNEGA DELOVANJA

Nepravdni postopki po svoji naravi spominja na upravni postopek. Temeljni znailnosti upravnega postopka sta:

skrbstvo drave; in javni interes.

Ti dve znailnosti ima veina nepravdnih postopkov (v zadevah, kjer so vpleteni otroci, odvzem poslovne sposobnosti, prisilna hospitalizacija). Pomembno je tudi zagotavljanje pravne varnosti in predvidljivosti. V nepravdnem postopku je tudi (enako kot v upravnem postopku) veliko diskrecijskega odloanja, postopek je proneji od pravdnega.Kritika teorije pravi, da obstajajo tudi nepravdni postopki, kjer ni skrbstvene komponente drave (npr. postopki po SPZ). Po drugi strani pa so tudi v pravdnem postopku zadeve, kjer je izraen javni interes.1.3.6. POZITIVISTINA OZ. LEGALNA TEORIJA (POZITIVISTINI KRITERIJ)

Nobena izmed omenjenih teorij se ne obnese sama zase; pomembne so vse teorije. Konna reitev v nai ureditvi je omiljeni pozitivistini kriterij; skladno s pozitivistinim pristopom. To pomeni, da je nepravdni vsak postopek, ki ga kot taknega doloa zakon. Pozitivistini kriterij ima 2 naeli 1. len:

1.v nepravdnem postopku se odloa, kadar zakon tako doloa - e zakon ni ne doloa, pride v potev pravdni postopek (presumpcija v korist pravdnega postopka). Nepravdni postopek mora zakon izrecno doloati.2.v nepravdnem postopku se odloa tudi, kadar ga zakon izrecno ne doloa, vendar glede na naravo stvari ni mono odloati po drugem postopku (npr. ni spora, ni dveh strank, itd). Ti dve toki predstavljata omiljeni pozitivistini kriterij (2. toka omiljuje pogoje 1. toke). Pri nas pa obstaja samo en postopek, za katerega zakon ne doloa izrecno, da je nepravdni, vendar se zadeva reuje v njem. Arbitrani postopek ni ne nepravdni ne pravdni, saj sploh ni sodni postopek. Vendar ima sodie v arbitranem postopku doloene pristojnosti po pravdnem (doloa ZPP) in po nepravdnem postopku (po sodni praksi!). Sodie odloa v nepravdnem postopku, ko se stranke ne morejo sporazumeti glede arbitra, ko se dva arbitra ne moreta sporazumeti glede tretjega ali ko ga toenec ne postavi.Spor delimo na pravi (stranka trdi, da ima prav) in nepravi spor (dolnik ve, da mora plaati, a se temu izogiba).2.NAELA NEPRAVDNEGA POSTOPKA 2.1. NAELO DISPOZITIVNOSTI IN OFICIALNOSTI

Naelo dispozitivnosti pomeni, da se postopek zane, tee in kona po volji strank, pri emer stranke prosto razpolagajo z zahtevkom. Sodie je na zahtevek strank v pravdnem postopku vezano. 2.len: Nepravdni postopek se zane na predlog ali po uradni dolnosti (po u.d. e tako doloa zakon).

V nepravdnem postopku poznamo 3 izjeme od naela dispozitivnosti:

1.zaetek postopka po uradni dolnosti - doloeni nepravdni postopki se lahko zanejo na predlog stranke ali po uradni dolnosti. Po uradni dolnosti se zanejo:1)postopek prisilne hospitalizacije duevno bolnega,

2)zapuinski postopek,3)registrski postopek,4)zemljikoknjini postopek (e npr. tee sodni postopek glede stvarnih pravic na nepreminini)..

Po uradni dolnosti ali na predlog strank se zanejo:

1)postopek za odvzem roditeljske pravice,

2)postopek za odvzem poslovne sposobnosti,

Postopek, zaet po uradni dolnosti, je z vidika nepristranskosti problematien, saj sodie lahko med udeleenci vzbudi videz pristranosti, ker je zaelo postopek.Naelo dispozitivnosti je pomembno tudi z vidika obrambe. Sodie o uvedbi postopka po uradni dolnosti namre ne izda sklepa in utemelji, na podlagi katerih okoliin ga je uvedlo stranka zato nima pravice do obrambe, dobi le vabilo na narok.2.vezanost na tobeni zahtevek - v nepravdnem postopku ni zahtevka (je predlog, ne toba). Stranka ni dolna postaviti zahtevka, e pa ga, sodie nanj ni vezano. Stranka mora zgolj opisati stanje in sodie mora ugotoviti, kakne pravne posledice izhajajo iz tega stanja. Sodie ni vezano na zahtevek, je pa omejeno na vrsto postopka ter na vrsto razmerja, katerega ureditev eli stranka.

3.razpolaganje z zahtevkom - v nepravdnem postopku ni zahtevka, zato tudi ni monosti razpolaganja z zahtevkom (pripoznava, odpoved zahtevku). Vendar obstajata v nepravdnem postopku naslednji 2 monosti:

umik predloga, in sodna poravnava (NE v urejanju osebnih in druinskih stanj!!).

3. len: V nepravdnem postopku se udeleenci lahko poravnajo, razen e:

ne morejo razpolagati s svojimi pravicami - nedispozitivnost; npr. odvzem poslovne sposobnosti, odvzem roditeljske pravice; ali narava razmerja poravnavo izkljuuje - e je le en udeleenec, razglasitev pogreanca za mrtvega, postopek z listinami, sodni depoziti.Pri poravnavi v takem primeru sodie izda sklep, da poravnave ne dovoli. Idealen za poravnavo pa je npr. mejni spor. 2.2. NAELO ZAKONITOSTI

V pravdnem postopku sodie vodi postopek po procesnem redu, kot ga doloa zakon. Sodie nima monosti lastnega urejanja postopka, stranke pa ne morejo odrejati poteka postopka, razen ko je to izrecno dogovorjeno. Pravdni postopek morda dopua premalo monosti sodniku, da prilagodi potek postopka okoliinam primera.Nepravdni postopek je manj formalen od pravdnega (manj procesnih formalnosti). Manj je predhodnih zakonskih dolob, ki bi tono opredeljevale potek postopka. FLEKSIBILNOST sodie ima ve monosti, da postopek prilagodi konkretnemu primeru.Takna je ureditev je sprejeta, ker je upotevanje formalnih pravil bolj pomembno pri odloanju o spornih zadevah.

2.3. RAZPRAVNO IN PREISKOVALNO NAELO

V pravdnem postopku velja skoraj v celoti razpravno naelo => sodie ne sme ugotavljati dejstev, ki jih nobena stranka ni navajala.

V nepravdnem postopku velja kombinacija obeh nael. Glede poznavanja prava velja naelo iura novit curia, glede dejstev in dokazov pa razpravno naelo.

Veljata 2 izjemi od razpravnega naela. 6. len: Sodie lahko izvede tudi dokaze, ki jih ni navedla nobena od strank:

1.v postopku, zaetem po uradni dolnosti;

2.e je to potrebno zaradi koristi mladoletnikov oz. oseb, ki ne morejo skrbeti za svoje pravice in interese.

To je v povezavi s 5. lenom: Sodie mora po uradni dolnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi mladoletnikov in oseb, ki zaradi duevne bolezni ali drugih okoliin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese.

Sodie v teh dveh primerih lahko samo ugotavlja dejstva, le-ta pa se dokazujejo z dokazi.

Ureditev glede dokazov: ZNP ne pove niesar (v njem ne pie, da lahko sodie samo izvaja dokaze), zaradi subsidiarne uporabe pa bi bilo treba uporabljati ZPP, v katerem velja izkljuno razpravno naelo - sodie mora izvesti le dokaze, ki jih predloijo stranke. Takna ureditev ni logina, ker je bil ZNP sprejet leta 1986, ko je e veljal stari ZPP, ki je doloal, da mora sodie tudi v pravdnem postopku izvesti vse potrebne dokaze po uradni dolnosti. Leta 1999 pa je bil sprejet novi ZPP, ki je uvedel isto razpravno naelo, vendar v prehodnih dolobah ne doloa, kakno naelo velja za nepravdne postopke. Zato imamo glede izvajanja dokazov na podroju nepravdnega prava pravno praznino. Kljub temu sodia v nepravdnem postopku uporabljajo preiskovalno naelo.2.4.NAELO USTNOSTI

V pravdnem postopku velja, da sodie odloi na temelju ustne obravnave.

7. len: Sodie opravi narok, e je to predpisano z zakonom (zakon izrecno doloa), ali e oceni, da je to za postopek potrebno (diskrecija).

V nepravdnem postopku je ustna obravnava obvezna le v primeru, e jo zakon izrecno doloa. V tem primeru mora priti do naroka. e narok ni predpisan, se o njem sodie odloi samo - lahko ga razpie ali pa tudi ne (diskrecijsko odloanje). Narok je predpisan skoraj povsod. Ni predpisan v postopku prisilne hospitalizacije duevno bolnih, redki pa so v zemljikoknjinem in registrskem postopku.

Tu se zastavlja vpraanje, ali je narok koristen ali ne. Iz naela kontradiktornosti ne izhaja nujno monost, da stranka pred sodiem nekaj izjavi ustno, ker je kontradiktornost lahko tudi pisna. Po mnenju ESP je lahko narava zahtevka takna, da zahteva ustnost.

2.5.NAELO JAVNOSTI

7. len: Naroki so javni, e zakon ne doloa drugae. V nepravdnih postopkih je ve omejitev kot v pravdnih. Javnost je izkljuena v nepravdnih postopkih glede osebnih stanj, glede odvzema roditeljske pravice in prisilne hospitalizacije. Javnost je naeloma izkljuena v vseh postopkih, ki niso ustni. Mono je tudi, da je javen neustni postopek. To pomeni, da gre lahko vsak dravljan na sodie in zahteva sodbo na vpogled.2.6.NAELO KONTRADIKTORNOSTI

4.len: Sodie mora dati udeleencem v postopku monost, da se izjavijo o navedbah drugih udeleencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka. To lahko izkljui le zakon.

Po sprejetju ZNP leta 1986 so bila zelo razirjena stalia, da naj naelo kontradiktornosti v nepravdnem postopku ne bi imelo taknega pomena kot v pravdnem postopku. Najbolj pogosti argumenti, da naelo kontradiktornosti ne bi imelo take tee v nepravdnem postopku, so bili, da:

a. v nepravdnem postopku v doloenih primerih ne nastopajo stranke z nasprotujoimi si interesi;b. v nekaterih nepravdnih postopkih sodeluje le en udeleenec;c. ZNP doloa, da v nekaterih primerih lahko sodie opusti zaslianje udeleencev (npr. v postopku za prisilno hospitalizacijo duevno bolnih, e bi zaslianje lahko poslabalo zdravstveno stanje duevno bolnega) - takno stalie je popolnoma napano, ker zaslianje spada med dokazna sredstva. Dokaz zaslianja stranke nima veze z naelom kontradiktornosti, saj stranki ne odtegne monosti sodelovanja v postopku. V nekaterih nepravdnih postopkih pa je zaslianje obvezno (npr. odvzem poslovne sposobnosti).Namen naela kontradiktornosti je zagotovitev: enakosti strank pred zakonom e ena stranka nekaj izjavi ali predloi kot dokaz, se mora imeti druga stranka monost o tem izjaviti; IN kvalitete razmerja med dravo in posameznikom; sodiem in stranko. e bi veljala a. in b., drugi namen naela kontradiktornosti ne bi bil izpolnjen. Dravni organ odloa o subjektu, ki mora imeti monost vplivati na odloitev sodia.Naelo kontradiktornosti velja tudi v nepravdnem postopku, ker je to ustavna zahteva.2.7. NAELO MATERIALNE RESNICE

ZPP iz leta 1999 je to naelo rtal, ker je vano samo, da se spor rei (ni isto res; sodie resda presoja le dokaze, ki jih predlagajo stranke, vendar mora paziti na zakonitost). Uinkovitost sodnega varstva zagotavljajo hitrost postopka, procesna jamstva in vsebina postopka.

V nepravdnem postopku je cilj reitve zadeve e bolj poudarjen, ker je pogosto podan javni interes.2.8. NAELO PROSTE PRESOJE DOKAZOV

Tudi v nepravdnem postopku sodie ni vezano na nobeno formalno pravilo o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako se dokazi ocenjujejo. Vendar so v nekaterih nepravdnih postopkih doloena obvezna dokazna sredstva - to so:

izvedensko mnenje psihiatra (odvzem poslovne sposobnosti, prisilna hospitalizacija duevno bolnih); izvedensko mnenje geodetske stroke (mejni spor).2.9. NAELA O DEJSTVIH IN DOKAZIH

V pravdnem postopku velja prekluzija dejstev in dokazov; stranka jih lahko navaja le na prvem naroku, kasneje pa le, e izkae, da jih prej brez svoje krivde ni mogla navesti.Tudi v nepravdnem postopku po veinskem staliu velja prekluzija, kljub njegovi bolj neformalni naravi. Problematien glede tega je le zapuinski postopek, kjer je ius novorum zelo neprimeren. Kljub temu pa se ta problem da zaobiti s fleksibilno razlago pojma krivde.2.10. NAELO HITROSTI POSTOPKA in PRAVICA DO OBRAMBE 5/I ZNP: Sodie si mora ves as postopka prizadevati, da se pravice in pravni interesi udeleencev im prej ugotovijo in zavarujejo. Ni potreben sklep, da se postopek zane po uradni dolnosti z utemeljitvijo okoliin. To pa ni dobro z vidika pravice do samoobrambe.3.PRISTOJNOST

3.1. STVARNA PRISTOJNOST

Stvarno pristojno je okrajno sodie. Od tega pravila obstajajo tri izjeme; gospodarski spori, druinske zadeve in postopek priznavanja tujih sodnih odlob. O pritobah pa odloa vije sodie.

Primer: Delniar je pred okronim sodiem (gospodarski oddelek) vloil predlog za doloitev lana nadzornega sveta, ker glede imenovanja delniarji niso mogli dosei veine. Kaj bo storilo sodie? Gre za nepravdni postopek, ker tako doloa ZGD. Vendar v gospodarskih sporih (po pravdnem postopku) odloa okrono sodie, zato bi bilo nekoliko neprimerno, e bi se gospodarska zadeva dodelila okrajnemu sodiu. Ta problem je reila novela ZGD, ki je lex specialis - nepravdni postopek, v katerem se na predlog delniarja doloi lan nadzornega sveta, se dodeli okronemu sodiu, kljub temu, da ne gre za pravdni postopek. Enako velja za postopek sodnega imenovanja lana uprave, e lani nadzornega sveta o njem ne morejo dosei veine.Enak problem se kae tudi v druinskih razmerjih. Za tako specialno in odgovorno podroje bi morala obstajati specializirana druinska sodia. Vendar pri nas zakonodaja ni naklonjena specializacijam - imamo samo delovna in socialna sodia, druga pa so splona sodia s posameznimi oddelki. V druinskih zadevah tudi odloa okrono sodie.3.2. KRAJEVNA PRISTOJNOST

12. len: Krajevna pristojnost se doloi po stalnem prebivaliu osebe, zoper katero je predlog vloen ali proti kateri se vodi postopek po uradni dolnosti. Glede tega obstajata 2 posebnosti:

pristojnost za zemljikoknjini postopek se doloi po sodiu, na katerega obmoju se nahaja nepreminina;

pristojnost za postopek prisilne hospitalizacije duevno bolnih se doloi po sodiu, na katerega obmoju se nahaja psihiatrina bolninica.14. len: Udeleenci ne morejo s sporazumom spreminjati krajevne pristojnosti.

15. len: e je bil predlog vloen pred ve krajevno pristojnimi sodii, je pristojno tisto sodie, pred katerim je bil predlog najprej vloen; e se je postopek zael po uradni dolnosti, pa je pristojno tisto sodie, ki je prvo zaelo postopek.

16. len: Sodie se lahko izree za krajevno nepristojno do izdaje odlobe na 1. stopnji.

Primer: (13. len ZNP) ZNP doloa, da je za odloanje o pravici na nepreminini pristojno sodie, na katerega obmoju lei nepreminina, e pa lei nepreminina na obmoju ve sodi, je krajevno pristojno vsako od teh sodi. Ustrezno enako dolobo ima tudi ZPP in ob predlogih za spremembo ZPP je odvetnika zbornica uveljavljala pripombo, da takna ureditev ogroa pravno varnost, ker zakon doloa, da je pristojnih ve sodi, bi se lahko zgodilo, da bi o isti zadevi istoasno odloalo ve sodi, s tem pa se pojavlja nevarnost, da bi lahko prilo do ve med seboj razlinih odloitev. Takno stalie je napano, ker se upoteva litispendenca - postopek, ki se zane pred enim sodiem, se ne more pozneje e tudi pred drugim sodiem.

Primer: (15. len ZNP) A je proti B-ju dne 15.3.2001 vloil predlog za ureditev razmerja med solastniki pred Okrajnim sodiem v Kranju, kjer ima B prebivalie. Ta predlog je bil B-ju vroen 30.5.2001. B pa je proti A-ju dne 20.3.2001 pred Okrajnim sodiem v Ljubljani (kjer ima prebivalie A) vloil predlog za ureditev razmerja med solastniki glede iste stvari. Ta predlog je bil A-ju vroen 15.5.2001. Kaj bosta storili sodii? Tudi v nepravdnem postopku velja pravilo o litispendenci, saj ni potrebe po dveh enakih postopkih. Sodie zato kasneje vloen predlog (20.3.) zavre.V pravdnem postopku litispendenca nastopi v trenutku, ko je toba vroena. V nepravdnem postopku v nasprotju s pravdnim litispendenca nastopi v trenutku vloitve predloga. Razloga za to sta:

vroitev predloga lahko sploh ne pride v potev, ker je v postopku en sam udeleenec;

v nepravdnem postopku pogosto na zaetku ni jasno, kdo so stranke postopka (v pravdnem postopku pa je to jasno e od vsega zaetka). Primer: (16. len ZNP) A je proti B-ju vloil predlog za odvzem poslovne sposobnosti. Predlog je vloil pred okrajnim sodiem v Mariboru, kjer je B tedaj imel prebivalie. Tekom postopka se je B odselil na Ptuj. Ali je sodie v Mariboru e pristojno? V pravdnem postopku ta institut imenujemo ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori). Za doloitev pristojnosti sodia torej ni pomembno, da se okoliine, na podlagi katerih je bil postopek zaet, spremenijo. Naeloma ustalitev pristojnosti velja tudi v nepravdnem postopku, vendar sodie lahko tudi prenese pristojnost. Sodie v primeru prenosa pristojnosti s sklepom odstopi zadevo pristojnemu sodiu, zoper ta sklep pa je mona pritoba. Razlogi za prenos pristojnosti so v zakonu iroko navedeni:

e je oitno, da se bo tako laje izvedel postopek;

e je prenos pristojnosti smotrn zaradi koristi mladoletnika oz. osebe, ki ne more skrbeti sama zase.Sodie lahko upoteva dejstvo, da se je oseba, proti kateri je bil vloen predlog, preselila. Pomembni so razlogi smotrnosti.

4.RAZMERJE MED NEPRAVDNIM POSTOPKOM IN DRUGIMI POSTOPKI

4.1. RAZMERJE MED NEPRAVDNIM IN UPRAVNIM POSTOPKOM

Najprej je potrebno ugotoviti sodno pristojnost. e sodne pristojnosti ni, potem sodie predlog zavre. e je bil predlog e prej zavren tudi pred upravnim organom, potem se sproi spor o pristojnosti pred Ustavnim sodiem.

4.2. RAZMERJE MED NEPRAVDNIM IN PRAVDNIM POSTOPKOM

Takna razmejitev poteka znotraj enega sodia. Pri vejih okrajnih sodiih obstajajo celo pravdni in nepravdni oddelki, pri manjih pa ne.V pravdnem postopku se odloa o utemeljenosti zahtevkov, v nepravdnem pa se ureja razmerja med udeleenci.ZNP doloa smiselno uporabo dolob ZPP-ja, kadar ZNP ali drug zakon ne doloa drugae.17. len: 1. Kadar sodie ugotovi, da bi bilo treba postopek opraviti po pravilih pravdnega postopka, pa e ni bila izdana odloba o glavni stvari, ustavi s sklepom nepravdni postopek. Po pravnomonosti tega sklepa se postopek nadaljuje po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiem.2. e je bilo v nepravdnem postopku odloeno o stvari, ki bi se morala reevati po pravilih pravdnega postopka, je tako odlobo mogoe izpodbijati s pravnimi sredstvi iz tega razloga samo, e je nepravdno sodie zagreilo katero od bistvenih kritev dolob pravdnega postopka.

V tem primeru se odloba nepravdnega sodia lahko izpodbija s pravnimi sredstvi po dolobah zakona o pravdnem postopku.

Primer: Delniar je pred sodiem vloil predlog za razveljavitev sklepa skupine delniarjev. Sodie je o tem odloalo v nepravdnem postopku. Kaj naj stori sodie, e:

a) v teku tega postopka ugotovi, da bi bilo o zadevi treba odloati v pravdnem postopku?e sodie v teku nepravdnega postopka ugotovi, da bi bilo treba odloati po pravdnem postopku, s sklepom ustavi nepravdnega. Po pravnomonosti tega sklepa se zadeva nadaljuje v pravdnem postopku. Procesna dejanja nepravdnega sodia lahko pravdno sodie uveljavi v pravdnem postopku. Ni potrebno, da pravdno sodie ta procesna dejanja opravi znova, razen e procesna dejanja nasprotujejo pravdnemu postopku (naelo smotrnosti). Procesna dejanja v nepravdnem postopku morajo biti opravljena v skladu s pravili pravdnega, da bi bila v njem upotevna. Preveri se na primer, ali ima predlog vse sestavine tobe; e jih nima, se vrne v popravo. e se npr. zamenja sodnik, bo potrebno nekatera dejanja ponoviti.b) se postopek na prvi stopnji v nepravdnem postopku e zakljui?

e se zadeva na I. stopnji v nepravdnem postopku zakljui in bi postopek moral biti pravdni, mora stranka to pomanjkljivost uveljavljati s pravnimi sredstvi. e se je postopek na 1. stopnji namesto v pravdnem zakljuil nepravdnem postopku, to ni kritev sama po sebi. Lahko pa pride do absolutne ali relativne kritve postopka, e so bila v sojenju po ZNP krena pravila ZPP. Stranka mora v pritobi navajati, da sodie doloenih procesnih dejanj, ki jih je storilo v nepravdnem postopku, ne bi smelo storiti v pravdnem postopku (npr. sodie je v nepravdnem postopku izvedlo tudi dokaze, ki jih stranka ni navajala; ni bilo glavne obravnave, eprav je v pravdnem postopku obvezna; pravila o sestavi sodia) torej le, e je nepravdno sodie zagreilo kakno bistveno kritev dolob ZPP. Pravna sredstva se vlagajo neposredno po pravilih ZPP, o njih pa se odloa po pravdnem postopku. Posledica tega je na primer, da je v pravdnem postopku naeloma mona revizija, ki je v nepravdnem postopku praviloma ni e po 1. in 2.-stopenjskem nepravdnem postopku oseba vloi revizijo po pravilih pravdnega postopka, je to izredno pravno sredstvo.Primer: V pravdnem postopku je tonik vloil tobo za ureditev meje. V teku postopka toenec ugovarja, da gre za mejni spor, o tem pa bi bilo treba odloiti v nepravdnem postopku. Kaj naj stori sodie? Sodie naj s sklepom ustavi postopek, po pravnomonosti tega sklepa se postopek nadaljuje v nepravdnem postopku, procesna dejanja, opravljena v pravdnem postopku pa niso sama po sebi neveljavna.Zaradi ekonominosti in smotrnosti ni potrebno ponoviti vseh dejanj; e je le mogoe, dejanja obveljajo.

Vasih ni jasno, ali gre za ao negatoria ali za mejni spor. Falsa demonstratio non nocet e stranka vlogo netono oznai, ji to ne gre v kodo.5.ODLOANJE V NEPRAVDNEM POSTOPKU

V nepravdnem postopku odloa sodnik posameznik. Doloena procesna dejanja lahko izven naroka opravi strokovni sodelavec: postavi zaasnega zastopnika;

postavi pooblaenca za sprejem pisanj oz. naloi tujcu, da si v Slo imenuje taknega poob.;

izda sklep o zavarovanju dokazov; izda zaasno odredbo (ne more pa zavrniti predloga za izdajo zaasne odredbe);

zaslii prio na domu.

Zakon pravi, da lahko strokovni sodelavec opravi posamezna dejanja izven naroka, e zakon ne doloa drugae. Pristojnosti strokovnih sodelavcev se irijo, s tem pa se razbremenjuje sodnike.

6.PREDHODNA VPRAANJA

8. len: Kadar je odloba sodia odvisna od predhodne reitve vpraanja, ali obstoji kakna pravica ali pravno razmerje, pa o njem e ni odloilo sodie ali kaken drug pristojen organ (predhodno vpraanje), lahko sodie samo rei to vpraanje, e ni z zakonom drugae doloeno.

Odloitev sodia o predhodnem vpraanju ima pravni uinek samo v nepravdni zadevi, v kateri je bilo vpraanje reeno.

9. len: e sodie pri reevanju predhodnega vpraanja ugotovi, da so med udeleenci sporna dejstva, od katerih je odvisna reitev predhodnega vpraanja, prekine postopek in jih napoti, da v doloenem roku sproijo postopek za reitev tega vpraanja.

Sodie napoti na pravdo oziroma upravni postopek praviloma tistega udeleenca, katerega pravico teje za manj verjetno, lahko pa tudi drugega udeleenca glede na njegov interes za ureditev pravnega razmerja. 10. len: e udeleenec, ki ga je sodie napotilo na pravdo ali upravni postopek, v doloenem roku sproi pravdo oz. upravni postopek, se nepravdni postopek nadaljuje, ko se pravnomono kona postopek pred sodiem ali drugim pristojnim organom.

e udeleenec, ki ga je sodie napotilo, ne sproi pravde oz. upravnega postopka v doloenem roku, sodie odloi ne glede na zahtevke, glede katerih je napotilo udeleenca.e je nepravdno sodie odloilo po drugem odstavku tega lena, kakor tudi e je odloilo, moralo pa bi napotiti udeleenca na pravdo oz. upravni postopek, pravnomonost odlobe nepravdnega sodia ni ovira, da se o zadevnem zahtevku ne bi mogla sproiti pravda ali upravni postopek.

Primer: V postopku za doloitev nujne poti je nasprotni udeleenec (B - lastnik slueega zemljia) ugovarjal, da predlagatelj (A) sploh ni legitimiran za postopek, saj ni lastnik gospodujoega zemljia. Odgovori:

a)ali vpraanje A-jeve lastninske pravice na gospodujoem zemljiu predstavlja predhodno vpraanje v tem postopku? Predlog za nujno pot da lahko samo lastnik (procesna in stvarna legitimacija). Lastninska pravica predlagatelja je v tem postopku predhodno vpraanje. e je predlagatelj lastnik, se lahko ustanovi nujna pot, e ni lastnik, se ne more. e je predlagatelj zgolj najemnik, ne more ustanoviti nujne poti.

b)kako naj ravna sodie, e je o A-jevi lastninski pravici e bilo odloeno v pravdi med istima strankama?

V tem primeru je predhodno vpraanje na matinem podroju e reeno. e je predhodno vpraanje e reeno, potem je nepravdno sodie vezano na odloitev matinega organa (pozitivni vidik pravnomonosti).

c)kako naj ravna sodie v primeru, e A navaja, da je lastnik, in sicer, da je lastninsko pravico pridobil na podlagi priposestvovanja, B pa na to ugovarja, da dejstvo, da naj bi A imel posest zadosti asa za priposestvovanje, ne dri? Priposestvovanje predstavlja dejansko vpraanje. e je odloitev v nepravdnem postopku odvisna od predhodne reitve spornega dejanskega vpraanja, mora nepravdno sodie postopek prekiniti in stranke napotiti na pravdo. Nepravdno sodie postopek mora prekiniti (e pa bi se odloalo v pravdnem postopku, bi lahko sodie prekinilo postopek ali predhodno vpraanje reilo samo). Nepravdno sodie ne sme nikoli odloati o spornih dejstvih, ki predstavljajo predhodno vpraanje. Namen tega izvira iz pretekle ureditve, ko v nepravdnem postopku niso bila zagotovljena taka jamstva kot v pravdnem postopku, vendar danes takega razlikovanja ni ve.Nepravdno sodie pa ugotavlja druga sporna dejstva, od katerih je odvisna odloitev v glavni stvari in o tem izvaja dokaze (npr: nujna pot ali ima parcela zvezo z javno potjo; prisilna hospitalizacija ali je bolnik duevno bolan). d)kako naj ravna sodie v primeru, e A navaja, da je lastnik, in sicer, da je lastninsko pravico pridobil na podlagi vpisa v zemljiko knjigo, B pa na to ugovarja, da iz pravil Zakona o zemljiki knjigi izhaja, da je vpis nien? Vpis v zemljiko knjigo predstavlja pravno vpraanje (vpraanje, ali obstoji pravica ali pravno razmerje). e je odloitev v nepravdnem postopku odvisna od predhodne reitve spornega pravnega vpraanja, ima sodie 2 monosti: vpraanje lahko rei samo; ali prekine postopek in poaka na reitev spornega pravnega vpraanja na matinem podroju. Po pravnomonosti se zadeva nadaljuje v nepravdnem postopku.e vpraanje rei sodie samo, ima odloitev uinek le v konkretni zadevi.

e)kako naj ravna sodie, e se odloi za napotitev na pravdo, bolj verjetno pa je, da ima prav B? Na pravdo se vedno napoti tistega, za katerega je manj verjetno, da ima prav. e je bolj verjetno, da ima prav B, potem sodie napoti na pravdo A-ja. Ta mora vloiti tobo z ugotovitvenim zahtevkom, da je pridobil lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja, pri emer mu ni treba izkazati pravnega interesa, saj je bil na pravdo napoten v napotitvi je zaobseen pravni interes za ugotovitveno tobo.f)kako naj ravna sodie, e se odloi za napotitev na pravdo, bolj verjetno pa je, da ima prav A? e je bolj verjetno, da ima prav A, potem sodie napoti na pravdo B-ja. Ta vloi tobo z ugotovitvenim zahtevkom, da A ni lastnik. Tu nastopi problem, kajti B-ju ni do tega, da bi sodie mogoe ugotovilo, da je A kljub vsemu lastnik, ker bi bil s tem A legitimiran za sproitev nepravdnega postopka za doloitev nujne poti preko B-jevega zemljia. B si ne eli spreminjati obstojeega stanja (ustreza mu status quo), temve si to eli A s predlogom za doloitev nujne poti. Ob pravilu, da sodie napoti na pravdo tistega, igar pravica je manj verjetna, obstaja dodatno pravilo - korektiv, po katerem sodie napoti na pravdo tistega, ki ima veji interes za reitev doloene zadeve. Sodie lahko odloi poljubno po enem od teh dveh pravil. (9. len ZNP)Lahko pa se zgodi, da:

pravde ne sproi;

pravdo sproi preko roka;

pravdo sproi drug udeleenec (mora izkazati pravni interes).

Za tak primer ZNP doloa: e pravda, na katero je nepravdno sodie napotilo udeleenca, ni sproena v roku, lahko nepravdno sodie odloi ne glede na zahtevke, glede katerih je bil udeleenec napoten na pravdo. Nepravdno sodie lahko samo rei predhodno vpraanje, kar ne ovira pravdnega sodia, da bi kasneje odloilo kako drugae (lahko pride do kasnejega izpodbijanja odlobe, izdane v nepravdnem postopku). Ta doloba (10. len) v ZNP ni potrebna. ZPP doloa, da ima v takem primeru reitev predhodnega vpraanja uinek le v konkretni pravdi.

Primer: Nepravdni postopek za doloitev nujne poti se je zael na A-jev predlog zoper B-ja, lastnika sosednjega zemljia. V postopku je sporno predhodno vpraanje, ali je predlagatelj A sploh lastnik slueega zemljia. Sodie lahko na pravdo za ugotovitev lastninske pravice napoti A-ja (ki bi v pravdi zahteval ugotovitev, da je lastnik) ali B-ja (ki bi v pravdi zahteval ugotovitev, da A ni lastnik). Ali je odloitev nepravdnega sodia, koga bo napotilo na pravdo, pomembna za opredelitev dokaznega bremena v tej pravdi? B bi vloil negativno ugotovitveno tobo (da A ni lastnik), A pa bi vloil pozitivno ugotovitveno tobo (da je lastnik). Dokazno breme ni odvisno od procesnega poloaja strank, saj sta procesni vlogi (tonika in toenca) pogosto zamenjani. Dokazno breme je vedno na strani tistega, ki dejstva zatrjuje. e ima nasprotna stranka ugovore, nosi dokazno breme glede njih. Materialno pravo nam pove, kdo nosi dokazno breme. Zato je popolnoma vseeno, ali gre za pozitivno ali negativno ugotovitveno tobo. Dokazno breme bo v obeh primerih na A-ju, ki je domnevni lastnik - A mora dokazati, da je lastnik. e pa bi B priznal, da je A bil lastnik, sedaj pa zaradi doloenih dejstev ni ve, bi moral to dokazati B. Dokazno breme je vedno na isti stranki, ne glede na to, kdo je napoten na pravdo.7. UDELEENCI NEPRAVDNEGA POSTOPKA

V pravdnem postopku nastopajo stranke, v nepravdnem postopku nastopajo udeleenci. Razlika je terminoloka in vsebinska.Stranka v pravdnem postopku je:

tisti, ki vloi tobo (zahteva sodno varstvo); in isti formalni oz. procesni pojem stranke tisti, proti kateremu je toba naperjena.

Za to, da je nekdo v postopku priznan kot stranka, zadostuje zatrjevanje materialne legitimacije.

V nasprotju s pravdnim postopkom nepravdni postopek temelji na vsebinskem (materialnem) razumevanju pojma stranka. 19. len: Udeleenec v nepravdnem postopku je predlagatelj postopka, oseba, proti kateri je predlog vloen (nasprotni udeleenec), oseba, glede katere se vodi postopek oz. oseba, na katero se sodna odloba neposredno nanaa, ter oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odlobo prizadet.Udeleenci so tudi osebe in organi, ki jim zakon daje pravico, da se udeleujejo postopka.

V nepravdnem postopku loimo 3 vrste udeleencev:1.formalni udeleenci (opredelitev je formalnopravna) - to sta:

tisti, ki vloi predlog (predlagatelj postopka); in tisti, zoper katerega je predlog vloen (nasprotni udeleenec).2.materialni udeleenci (materialnopravna povezanost z zadevo) - to so:

tisti, na kogar se odloitev nepravdnega sodia neposredno nanaa; in tisti, katerih pravni interes bi bil z odloitvijo nepravdnega sodia neposredno prizadet - tudi tretja oseba ima lahko status materialnega udeleenca, e utegne biti njen pravni interes z odloitvijo nepravdnega sodia prizadet. Npr. v postopku razglasitve pogreanca za mrtvega so materialni udeleenci tisti, ki se jim bo pravni poloaj spremenil - dedii, zakonec, upniki; v postopku za doloitev nujne poti je lahko udeleenec tudi uitkar.3.zakoniti udeleenci - tisti, ki jih zakon izrecno (taksativno) nateva, da lahko sodelujejo v postopku. Npr. pri odvzemu roditeljske pravice lahko predlog za odvzem podajo Center za socialno delo, zakonec, skrbnik, otrok, itd.

Potrebno je loevati med formalnimi udeleenci, ki so upravieni dejansko zaeti postopek (imajo aktivno legitimacijo za zaetek postopka), in zakonitimi udeleenci, ki so zgolj upravieni sodelovati v postopku (npr. CSD, skrbnik). Krog oseb, ki so legitimirane za uvedbo postopka je iri od oseb, ki so udeleenci postopka.20. len: Kdor misli, da utegne biti s sodno odlobo prizadet njegov pravni interes, lahko ves as postopka na naroku ali s pismeno vlogo prijavi udelebo. O tem obvesti sodie druge udeleence in jim doloi rok, v katerem se lahko izjavijo o udelebi. Sodie lahko tudi brez izjave drugih udeleencev zavrne udelebo, e ugotovi, da pravni interes osebe, ki je prijavila udelebo, ni podan.Materialni udeleenci se torej vkljuijo v pravdo tako, da sodiu prijavijo udelebo (na naroku ali s pisno vlogo). Nato sodie presodi, ali imajo pravni interes. Sodie odloi s sklepom, s katerim dovoli ali zavrne udelebo; e sodie ugodi, zoper sklep ni posebne pritobe, e zavrne udelebo pa je pritoba zoper tak sklep. Materialni udeleenci se lahko vkljuijo ves as postopka do pravnomonosti, tudi v pritobi. Tu se zastavlja vpraanje, ali ima sodie obveznost, da na lastno iniciativo pozove materialne udeleence. Na to vpraanje zakon ne daje odgovora. Splono sprejeto stalie je, da sodiu ni treba raziskati, kdo bi lahko bil udeleenec. e pa sodie ve za materialne udeleence, jih mora obvestiti o zaetku postopka. Gre za pomembno vpraanje z vidika kontradiktornosti in sodelovanja v postopku.

Primer: Kateri so materialni udeleenci v naslednjih postopkih? mejni spor - materialni udeleenci so: najemnik in zakupnik (v teoriji dilema, ker imata le OP pogodbo), uitkar, slunostni upravienec (formalna udeleenca sta lastnika obeh zemlji - mejaa);

postopek razglasitve pogreanca za mrtvega - materialni udeleenci so: dedii, zakonec in upniki (formalna udeleenca sta tisti, ki poda predlog, in pogreani);

postopek za pridranje v psihiatrini bolninici - ni materialnega udeleenca, ker se ne bo spremenil pravni poloaj nikogar (formalni udeleenec je pridrana oseba-pacient);

postopek za odvzem poslovne sposobnosti - ni materialnega udeleenca (formalni udeleenec je oseba, ki se ji odvzema poslovna sposobnosti).Sodnik naj bi o materialnih udeleencih odloal v vsakem konkretnem primeru posebej, glede na to, koliko bo odloitev na njih vplivala, koliko lahko pripomorejo k postopku (otroci bolj malo), Primer: O denacionalizaciji se v nepravdnem postopku odloi, kadar je do podravljenja prilo na podlagi pravnega posla, ta pa je bil sklenjen pod vplivom gronje, zvijae ali sile (l. 5 ZDen). A je podal predlog za denacionalizacijo veje stanovanjske hie, B, najemnik stanovanja v tej hii, je prijavil udelebo v nepravdnem postopku in svoj status materialnega udeleenca utemeljil z argumentom, da bi v primeru, e do denacionalizacije ne bi prilo, lahko to stanovanje odkupil po ugodnih doloilih Stanovanjskega zakona. Ali mu gre priznati poloaj materialnega udeleenca? Po mnenju sodne prakse najemnik denacionalizacijskega stanovanja nima pravnega interesa za sodelovanje v postopku denacionalizacije. Ima zgolj dejanski interes. Interes za nakup stanovanja po doloilih Stanovanjskega zakona pa predstavlja ekonomski interes. Doc. dr. Gali nasprotno meni, da je interes za nakup stanovanja po doloilih Stanovanjskega zakona tipien primer pravnega interesa. Namre e stanovanje ne bi bilo v denacionalizaciji, bi ga imel najemnik pravico kupiti. e bo denacionalizacijski postopek zakljuen s tem, da se predlagatelju zavrne denacionalizacijo, bo najemnik pridobil pravico in ne le ekonomskega upanja na nakup. Torej: po mnenju sodne prakse najemnik ni materialni udeleenec v nepravdnem postopku denacionalizacije, po mnenju doc. dr. Galia pa je.

Primer: V nepravdnem postopku za doloitev, kateri od razvezanih zakoncev lahko ostane v skupnem najemnem stanovanju, je sodiu prijavo stranske intervencije poslalo podjetje, ki navaja, da je sporno stanovanje njegovo slubeno stanovanje, in je zato v interesu delodajalca, da v stanovanju ostane njegov delavec. Kaj bo storilo sodie? V pravdnem postopku je stranska intervencija dopustna, e intervenient izkae pravni interes. Tisti, ki ima pravni interes v nepravdnem postopku, se imenuje materialni udeleenec. V nepravdnem postopku zato ni stranske intervencije. e oseba izkae pravni interes, dobi poloaj materialnega udeleenca.

Primer: V nepravdnem postopku za denacionalizacijo je A predlog vloil proti dravi, ki naj bi bila zavezanec za vrailo. Kasneje je predlog elel raziriti e na doloen dravni sklad, ki naj bi po zakonu sicer imel pravico upravljati s to nepreminino. Ta sklad je ugovarjal, da se z raziritvijo predloga ne strinja. Po ZPP je subjektivna raziritev tobe dopustna samo s privolitvijo novega toenca. ZNP glede tega doloa, da se smiselno uporabljajo dolobe ZPP, e v zakonu ni ni doloeno. e predlagatelj sploh ne bi vloil predloga za raziritev, bi imel sklad kljub temu poloaj materialnega udeleenca - odloitev nepravdnega sodia uinkuje tudi zanj, eprav ne sodeluje v postopku. e materialni udeleenec ne eli sodelovati v postopku, to ni pravno upotevno - odloitev v vsakem primeru uinkuje tudi zanj.

8.POTEK NEPRAVDNEGA POSTOPKA PREDLOG, UMIK IN ZAKLJUEKNepravdni postopek se zane:

po uradni dolnosti; ali na predlog.21. len: Predlog mora vsebovati opis razmerja oziroma stanje, o katerem naj sodie odloi, dejstva, ki so pomembna za odloitev, dokaze za te navedbe ter druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga.

22. len: e vloi predlog neupraviena oseba, sodie predlog zavre.Kadar so podani pogoji za zaetek postopka po uradni dolnosti, predlog za uvedbo postopka pa je vloila neupraviena oseba, zane sodie postopek po uradni dolnosti, predlog pa zavre.

V primeru nepopolnega ali nerazumljivega predloga se le-ta vrne v popravo. e oseba v roku ne popravi predloga, se predlog teje za umaknjenega, e pa ga vrne nepopravljenega, sodie predlog zavre.

Institut umika predloga je v pravdnem postopku mogo; tobo je mogoe umakniti do konca postopka na 1. stopnji (do pravnomonosti!). Tudi v nepravdnem postopku je umik mogo, vendar z izjemo, da je umik predloga mogo tudi po zakljuku postopka na 1. stopnji (tudi med tekom pritobenega roka) pod pogojem da:

1.s tem niso krene pravice drugih udeleencev, ki izvirajo iz te odlobe; ALI

2.se z umikom strinjajo vse osebe, katerim so z odlobo sodia prve stopnje priznane doloene pravice. V takem primeru sodie svojo odlobo razveljavi.Vsak udeleenec lahko v 15. dneh od dneva, ko je bil obveen o umiku, predlaga nadaljevanje postopka. e gre za postopke po uradni dolnosti, jih lahko nadaljuje tudi sodie. Umik predloga nima uinka ne bis in idem.

V nepravdnem postopku poznamo tudi domnevo umika predloga (presumiran umik), e predlagatelj (kljub temu, da je bil v redu vabljen, ni poslal pooblaenca in ni opraviil izostanka) ne pride na prvi narok - v tem primeru se teje, da je predlog umaknil. Pravila o nadaljevanju postopka veljajo tudi v primeru presumiranega umika.

Primer: A je predlagal, naj sodie v postopku za ureditev razmerij med solastniki, uporabo spornega avtomobila, ki je v solastnini po enakih deleih, uredi tako, da jo on izkljuno lahko uporablja 3 dni / teden in drugi solastnik (B) 4 dni / teden, naslednji teden pa obratno. B ni predlagal ni. Ali lahko sodie uredi razmerje glede uporabe tako, da A izkljuno uporablja stvar pol meseca, B pa drugo polovico meseca? Sodie lahko uredi razmerje tudi tako, ker v nepravdnem postopku ni zahtevka, temve le predlog. Ni nujno, da predlog sploh vsebuje zahtevek. etudi predlog vsebuje zahtevek, pa sodie na zahtevek ni vezano in lahko odloi po lastni presoji. V pravdnem postopku zaradi naela dispozitivnosti in vezanosti na zahtevek to ni dopustno. V nepravdnem postopku imajo praviloma vsi interes za ureditev razmerja. Predlagatelj sicer lahko predlaga, kako naj se doloeno razmerje uredi, vendar sodie upoteva tudi predloge in interese drugih udeleencev.Primer: Mati je predlagala, da se otroku odvzame poslovna sposobnost. Ali lahko sodie odloi, da se podalja njena roditeljska pravica? Sodie v nepravdnem postopku sicer ni vezano na zahtevek, vendar je vezano na vrsto postopka in na sam okvir postopka, ki ga predlagatelj predlaga. V konkretnem primeru gre za dva loena nepravdna postopka.

Primer: Neak je vloil predlog za odvzem strieve poslovne sposobnosti. ZNP doloa, da predlog lahko med drugim vloi sorodnik v stranski rti do drugega kolena. Kaj bo storilo sodie? Zakon doloa, kdo sme vloiti predlog za zaetek nepravdnega postopka (stranska rta, drugo koleno: bratje sestre). Tisti, ki ga vloi, je formalni udeleenec. e vloi predlog neupraviena oseba, se predlog zavre. Vendar je treba paziti na to, da lahko sodie zane postopek tudi po uradni dolnosti sodie po UD preveri, ali so podani pogoji za zaetek postopka. Zavrenje predloga ne pomeni avtomatino konca postopka. Primer: A je predlagal, naj se nanj prepie lastninska pravica na nepreminim, katere zemljikoknjini lastnik je B. Sodie je predlogu ugodilo. B se je zoper odloitev sodia pritoil. A je nato izjavil, da predlog umika. Kaj bo storilo sodie? Sklep B-ju ne daje nobenih pravic (pravico je pridobil samo A kot predlagatelj), zato niesar ne izgubi, e se sklep razveljavi. e bi B s pritobo uspel, bi lo za res iudicata, zaradi umika pa ni uinka ne bis in idem, zato lahko A vloi predlog e enkrat.Primer: V postopku za ureditev razmerij med solastniki je predlagatelj A v teku postopka izjavil, da umika predlog. B je izjavil, da se z umikom ne strinja. Kaj naj stori sodie? Kako bi ravnalo sodie, e bi A predlog umaknil potem, ko je bil e izdan sklep sodia 1. stopnje?

V nepravdnem postopku ostali udeleenci ne morejo prepreiti umika predloga (v pravdnem postopku pa je potrebno soglasje toenca). Vendar imajo po umiku predloga doloen rok (15. dni po obvestilu o umiku), da se v njem izjavijo, e elijo nadaljevati postopek. Po tej izjavi postanejo predlagatelji, lahko pa se postopek nadaljuje tudi po uradni dolnosti. Nepravdni postopek se nadaljuje tam, kjer se je zakljuil. Procesna dejanja se ne ponavljajo. Formalno ostali udeleenci ne morejo prepreiti umika predloga, lahko pa dejansko doseejo nadaljevanje postopka. Tako lahko nekdo, ki je bil v zaetku postopka nasprotnik postopka, preide v predlagatelja. e predlagatelj predlog umakne po zakljuku postopka na 1. stopnji in se njegov nasprotnik z umikom ne strinja (ker mu je bila s sklepom priznana kakna pravica), sodie umika predloga ne upoteva. Za ureditev solastnikih razmerij imajo vsi udeleenci interes, zato umik brez soglasja ne pride v potev.V nepravdnem postopku ni dokaznega sklepa. V pravdnem postopku je dokazni sklep akt, s katerim sodie odloi, katere dokaze bo izvedlo.

V nepravdnem postopku se lahko povabi prie in druge osebe, ki bi lahko dale relevantne podatke (podobno kot amicus curiae). V nepravdnem postopku ni mirovanja postopka. Prav tako ni odpovedi in pripoznave zahtevka.O dejanjih, ki jih sodie opravi na naroku ali izven naroka, sodie sestavi zapisnik. O manj pomembnih izjavah in obvestilih napravi sodie uradni zaznamek v spisu.

Nepravdni postopek se zakljui s sklepom (ki je meritorna odloba) in ne s sodbo. Sklep, zoper katerega je dopustna posebna pritoba in sklep sodia 2. stopnje mora biti obrazloen. 9.PRAVNOMONOST V NEPRAVDNEM POSTOPKUPravnomonost po ZPP je:

1.formalna pravnomonost - neizpodbojnost sodne odlobe z rednimi pravnimi sredstvi;2.MATERIALNA PRAVNOMONOST, ki je hkrati:

pozitivna materialna pravnomonost - vezanost strank in sodia na vsebino sodne odlobe, IN

negativna materialna pravnomonost - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem)V ZNP ni kaknih posebnih dolob, ki bi izkljuevala pravila o pravnomonosti po ZPP. Zato se uporabljajo pravila ZPP. Moni protiargumenti so:

1.v nepravdnem postopku je veliko odloitev, ki jih je kasneje mono spremeniti (npr. poslovna sposobnost, roditeljska pravica, itd.) - kritika: gre za asovne meje pravnomonosti, sodie sodi glede na stanje ob zakljuku glavne obravnave. e se kasneje kaj spremeni, tudi v pravdnem postopku ni ovire za novo tobo. Sklep: v pravdnem postopku ni nobenih izjem od pravnomonosti. 2.v doloenih primerih je stranki pridrana pot pravde (npr. lastninska toba za sporno povrino) in od nepravdnega postopka ne ostane veliko, e sodba v pravdi spremeni pravnomoni sklep v nepravdnem postopku - kritika: odprto pot do pravde je treba teti za izredno pravno sredstvo.3.v nepravdnem postopku je mono vloiti pritobo po poteku pritobenega roka, kar ni zdruljivo z institutom pravnomonosti - kritika: v tem primeru je treba pritobo po poteku pritobenega roka teti za izredno pravno sredstvo. Pomen pravnomonosti je, da se stranke lahko zanesejo na odloeno. Kar je odloeno, tudi velja. Ve ko je izrednih pravnih sredstev, manj ostane od pravnomonosti. e pogreanca v nepravdnem postopku razglasimo za mrtvega in se potem pojavi, seveda ne moremo dosledno upotevati instituta pravnomonosti, zato se odloba izbrie. To je odstop od naela pravnomonosti (edina izjema od pravnomonosti). Uinki odloitve v nepravdnem postopku niso vedno dokonni (npr. ukrep prisilne hospitalizacije max 1. leto).10. PRAVNA SREDSTVA V NEPRAVDNEM POSTOPKU

10.1. PRITOBA

Pritoba v pravdnem postopku je praviloma:

1.redno pravno sredstvo = dovoljena je samo proti nepravnomonim sodnim odlobam;

2.suspenzivno pravno sredstvo = odloi nastop pravnomonosti in izvrljivosti;

3.devolutivno pravno sredstvo = o njej odloa sodie vije stopnje;

4.dvostransko pravno sredstvo = obe stranki imata monost prispevati gradivo za odloanje o pritobi.

Kdor misli, da je s sklepom prizadet njegov pravni interes, lahko vloi pravno sredstvo tudi, e ni sodeloval v postopku na 1. stopnji. V tem primeru presodi sodie 1. stopnje, ali je podan njegov pravni interes. Ta udeleenec mora vloiti pravno sredstvo v roku, ki velja za udeleenca, kateremu je bila izpodbijana odloba najkasneje vroena. Sodie upoteva tako pravno sredstvo, eprav je bilo vloeno po poteku roka, e ga je prejelo, preden je odloilo o pravoasno vloenem pravnem sredstvu drugega udeleenca.

Rok za pritobo je 15 dni od vroitve prepisa sklepa, za odgovor na pritobo pa 8 dni.

10.1.1. PRITOBA KOT REDNO PRAVNO SREDSTVO V pravdnem postopku je pritoba vedno redno pravno sredstvo. Tudi v nepravdnem postopku je pritoba praviloma redno pravno sredstvo - dovoljena je samo proti nepravnomonim sodnim odlobam. IZJEMA: Sodie 2. stopnje lahko iz tehtnih razlogov upoteva tudi prepozno pritobo, ki se teje za izredno pravno sredstvo, e:1. s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep; ALI

2. se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo sklepa.

Pogoji so torej enaki kot za umik predloga po koncu postopka na 1. stopnji.

Materialni udeleenci postopka imajo 2 monosti, da se pritoijo;

pritoijo se lahko v pritobenem roku, ki velja za vse udeleence; pritoijo se lahko pozneje, e za postopek niso vedeli in v njem niso sodelovali npr. lahko se zgodi, da se materialni udeleenec postopka, na katerega tudi uinkuje odloba nepravdnega sodia, najde ele kasneje. Zamujena pritoba mora prihajati od nekoga, ki v postopku ni sodeloval. Ti udeleenci nimajo samostojne pravice zahtevati, naj se jim sklep vroi.Sodie 2. stopnje prepozno pritobo upoteva le, e e ni odloilo o pravnem sredstvu drugih udeleencev.10.1.2. PRITOBA KOT SUSPENZIVNO PRAVNO SREDSTVO

Pritoba v pravdnem postopku praviloma zadri izvrljivost in tudi v nepravdnem postopku je pritoba praviloma suspenzivno pravno sredstvo, razen e zakon ali sodie ne doloi drugae.IZJEMA: Sodie odloi, da pritoba ne zadri izvritve sklepa, e:

obstoji nevarnost, da bi zaradi odloitve izvritve nastala znatna koda, ali e je to potrebno zaradi varstva mladoletnikov ali oseb, ki ne morejo same skrbeti za svoje pravice.

Sodie sprejme tako odloitev predvsem, ko gre za osebna in druinska stanja ter ko gre za otroke in za osebe, ki niso sposobne skrbeti zase, e presodi, da obstaja nevarnost kritve njihovih pravic, e bi z izvrbo odlaali (npr. roditeljska pravica se odvzame takoj). Sodie lahko zahteva varino, e bi zaradi izvritve nastala nevarnost ali zaradi varstva drubenih interesov.10.1.3. PRITOBA KOT DEVOLUTIVNO PRAVNO SREDSTVO

O pritobi v pravdnem postopku odloa sodie vije stopnje (instanno sodie). V nepravdnem postopku je pritoba praviloma devolutivno pravno sredstvo.IZJEMA: O (pravoasni) pritobi v nepravdnem postopku lahko odloi nepravdno sodie iste stopnje, e:

1.je pritoba pravoasna!!! IN2.s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep; ALI3.se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo sklepa. Pogoji so torej enaki kot za umik predloga po koncu postopka na 1. stopnji.

10.1.4. PRITOBA KOT DVOSTRANSKO PRAVNO SREDSTVOV nepravdnem postopku sodie odloi s sklepom. Pritoba proti sklepu v pravdnem postopku je bila vasih enostransko pravno sredstvo, po odloitvi US pa temu ni ve tako (v ZPP e vedno pie, da je pritoba zoper sklep enostransko pravno sredstvo). V nepravdnem postopku pa je sklep dvostransko pravno sredstvo in drugi udeleenci imajo monost prispevati gradivo za odloanje o pritobi, vsem udeleencem se vroi sklep.Primer: Sodie je izdalo sklep o delitvi solastnine med A-jem in B-jem. Po poteku pritobenega roka je A vloil pritobo in zahteval drugano delitev. Pritobi je priloil overjen B-jev dopis, da se s pritobo (spremembo sklepa) strinja. Sodie 1. stopnje je izdalo sklep, da se pritobi ugodi in da se sklep ustrezno spremeni. Ali je ravnalo prav? Pritoba je 1) prepozna in 2) nedevolutivna. Pogoji za nedevolutivnost (odloanje o pritobi pred sodiem iste stopnje) so podani, ker se drugi udeleenec s pritobo strinja. Vendar lahko sodie 1. stopnje ugodi pritobi v nepravdnem postopku samo pod pogojem, da je pritoba pravoasna. V konkretnem primeru ni pravoasna, zato ji sodie ne sme ugotoviti. Sodie ni ravnalo prav. Prepozno pritobo upoteva le 2. stopenjsko sodie.10.2. REVIZIJA

Revizija v nepravdnem postopku naeloma ni dovoljena, razen e zakon doloa drugae. Poseben primer glede dopustnosti revizije je zapuinski postopek. Zakon o dedovanju (ZD) doloa, da se uporablja ZPP glede vsega, kar z ZD-jem ni urejeno. V ZPP je revizija dovoljena. Vendar je treba opozoriti, da je zapuinski postopek nepravdni postopek. V ZNP pie, da je revizija dovoljena le, e je to izrecno predvideno. ZD se sklicuje na ZPP, ki ureja revizijo, sam pa izrecno ne doloa revizije za zapuinski postopek. V sodni praksi je uveljavljena restriktivna interpretacija, po kateri revizija v zapuinskem postopku ni dopustna.Dovoljena je v postopku:

prisilne hospitalizacije;

delnega ali popolnega odvzema poslovne sposobnosti.

Ni dovoljena v postopku: odvzema roditeljske pravice

ostalih nepravdnih postopkov.

10.3. OBNOVA POSTOPKA

Obnova v nepravdnem postopku je naeloma dopustna, razen e zakon doloa, da je ni. V postopkih za ureditev osebnih stanj in druinskih razmerij zakon doloa, da obnova ni mogoa, razen e zakon doloa drugae.

Dovoljena je v postopku:

delnega ali popolnega odvzema poslovne sposobnosti.10.4. ZAHTEVA ZA VARSTVO ZAKONITOSTl

To pravno sredstvo je urejeno enako kot v pravdnem postopku, v potev pa pride v vseh nepravdnih postopkih.11.STROKI NEPRAVDNEGA POSTOPKA

V pravdnem postopku velja naelo uspeha - stroke nosi stranka, ki v pravdi ni uspela. V nepravdnem postopku vsaka stranka trpi svoje stroke, razen e zakon doloa drugae. Ta princip ima dva korektiva:1.naelo krivde ne glede na izid postopka, nosi udeleenec stroke, ki so nastali po njegovi krivdi ali po nakljuju, ki se je zgodilo njemu; 2.e je postopek v korist izkljuno enega udeleenca (npr. ustanovitev nujne poti), potem sam nosi vse stroke. Naelo uspeha v nepravdnem postopku velja v:

postopku za odvzem roditeljske pravice (stroki: komur je odvzeta roditeljska pravica); postopku za doloitev odkodnine;

postopku za dovolitev nujne poti.

Pravico do povraila strokov ima udeleenec le, kadar zakon doloa, da trpi stroke eden od udeleencev ali nekateri od udeleencev.

Kadar sodie ne more odloiti, ne da bi izvedlo dokaz z izvedencem ali cenilcem in predlagatelj v roku ne zaloi odrejenega predujma za stroke izvedbe tega dokaza, se teje, da je predlog umaknil. Sodie mora v sklepu o odreditvi predujma opozoriti predlagatelja na to posledico in mu dati ustrezen rok za izpolnitev.

POSEBNI DEL: POSEBNI POSTOPKI

Posebni postopki zajemajo:1. postopke glede osebnih stanj in druinskih razmerij;

2. postopke glede premoenjskih razmerij;

3. postopke glede sodnih depozitovSploni del ZNP velja za vse nepravdne postopke, tudi tiste, ki niso urejene z ZNP (razen e drug zakon ne doloa drugae).1.POSTOPKI ZA UREDITEV OSEBNIH STANJ IN DRUINSKIH RAZMERIJ1.0.SPLONE DOLOBE GLEDE OSEBNIH IN DRUINSKIH POSTOPKOV

Ti postopki so nujni, odloa se na naroku, javnost pa je na obravnavi izkljuena.V nepravdnem postopku poznamo nekaj izjem glede postopkovnih pravil o procesni sposobnosti. Druinski postopki so strogo vezani na osebo; nihe ne more zastopati njihove volje zadovoljivo, zato nastopajo sami.

Pogoj za sodelovanje v postopku ni procesna sposobnost, temve razsodnost = sposobnost razumeti pomen in posledice svojih ravnanj. 39. len: Sodie dovoli, da udeleenec, ki ni poslovno sposoben, zaradi uveljavitve svojih pravic ali interesov sam opravi posamezna procesna dejanja, e oceni, da je sposoben razumeti pomen in pravne posledice takih dejanj.

Poslovna sposobnost se po definiciji vee na pravne posle. Ko je nekomu odvzeta poslovna sposobnost, se mu postavi skrbnika. Skrbnik pa nima nalog zgolj na poslovnem podroju, ampak tudi na drugih podrojih. Ko gre za neko osebno sfero, pa volje doloene osebe sploh ni mono nadomestiti.

e se s sklepom spreminja osebni status ali druinsko razmerje, nastopijo pravne posledice z njegovo pravnomonostjo. Sodie lahko odloi, da nastopijo pravne posledice e pred pravnomonostjo, e je to potrebno zaradi varstva mladoletnikov in oseb, ki niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese.V postopkih iz razmerij med stari in otroci je krajevno pristojno tudi sodie, ki je krajevno pristojno za otroka.

Obnova postopka je izkljuena, razen e je zakon izrecno ne dovoljuje (to je pri odvzemu poslovne sposobnosti in podaljanju roditeljske pravice).

Strogi pozitivistini kriterij - odloa se samo o tistih stanjih, za katere zakon to izrecno predvideva. Na splono je na drugih podrojih pozitivistini kriterij omiljen (npr. premoenjske, stanovanjske zadeve). Takna doloba je pomembna predvsem glede pravnega priznavanja zunajzakonske skupnosti. Zastavlja se namre vpraanje, v katerem postopku se odloa o obstoju zunajzakonske skupnosti kot o glavnem vpraanju. Zakon o zakonski zvezi in druinskih razmerjih (ZZZDR) na to ne daje odgovora, temve pove samo, da se o obstoju zunajzakonske skupnosti vedno odloa kot o predhodnem vpraanju (npr. pri dedovanju je treba dokazovati, ali je bila enska v zunajzakonski skupnosti z zapustnikom). Ker ZZZDR ne doloa, da se o zunajzakonski skupnosti odloa v nepravdnem postopku, se o tem ne sme odloati po ZNP, ker moramo upotevati strogi in izrecni pozitivistini pristop. Zunajzakonska partnerja zaenkrat nikjer ne moreta dobiti uradne listine o obstoju zunajzakonske skupnosti. e elita listino, morata skleniti zakonsko zvezo (ni mona toba na ugotovitev zunajzakonske skupnosti!).Primer: Ali lahko roditelj, ki mu je odvzeta poslovna sposobnost, samostojno nastopa v postopku za odvzem roditeljske pravice? Da, e je razsoden. Pomembno vlogo ima razlog za odvzem poslovne spos., e je bila ta osebi odvzeta.1.1. ODVZEM POSLOVNE SPOSOBNOSTI

Nekatere drave so opustile odvzem poslovne sposobnosti. Ta institut je sporen tudi z ustavnopravnega vidika.

Prednosti odvzema poslovne sposobnosti sta dve:

1.varstvo pravnega prometa;

2.gre za ukrep v korist osebe, ki se ji poslovna sposobnost odvzame.

1 1.1. POJEM POSLOVNE SPOSOBNOSTI

Poslovna sposobnost je ena temeljnih voljnih sposobnosti. Poslovna sposobnost je sposobnost oblikovati in izjaviti voljo za sklepanje pravnih poslov.

V korist pravne varnosti so postavljene doloene meje:

1.poslovna nesposobnost - mlaji od 15 let. Pravni posli so nini, tudi e gre za neodplane pravne posle (npr. darilo, tudi obdarjenca, mlajega od 15 let je potrebno varovati), razen e gre za sklepanje vsakdanjih poslov, pri katerih se teje, da je otrok le sel starev (npr. nakup v trgovini);2.omejena poslovna sposobnost - osebe, stareje od 15 let in mlaje od 18 let. Pravni posli manjega pomena so veljavno sklenjeni, pravni posli vejega pomena pa so izpodbojni.

3.poslovna sposobnost - domneva se za vse osebe, stareje od 18 let (presumpcija). Lahko pa konkretne okoliine dokazujejo, da takna domneva ni utemeljena. Npr. z osebo, mlajo od 15 let ni mono veljavno skleniti darilne pogodbe, ker je poslovno nesposobna. Takna pogodba je nina. 1.1.2. VRSTE ODVZEMA POSLOVNE SPOSOBNOSTI Poslovna sposobnost se lahko odvzame:

1.v celoti - takna oseba ima pravni poloaj otroka, mlajega od 15 let;2.delno - takna oseba ima pravni poloaj otroka, starejega od 15 let in mlajega od 18 let. Lahko pa se ob odvzemu poslovne sposobnosti konkretno navede pravne posle, ki jih lahko takna oseba sklepa sama (in jih otrok z omejeno poslovno sposobnostjo ne more sklepati). Pravni posli so izpodbojni.Vrsta odvzema je odvisna od obsega in intenzivnosti napake pravnega posla ter uinka na poslovno sposobnost.Primer: A-ju je bila delno odvzeta poslovna sposobnost. Nato je brez zastopanja skrbnika samostojno sklenil pravni posel (posojilna pogodba v banki). V pravdi za razveljavitev tega pravnega posla se je stranka sklicevala, da je bil A tedaj, ko je sklepal ta pravni posel razsoden in da v tistem asu razlogi, ki so sicer narekovali odvzem poslovne sposobnosti, niso obstajali (lucidum intervalum). Ali je ta ugovor upoteven? e je nekomu poslovna sposobnost odvzeta, se upoteva zgolj pravno stanje (in ne dejansko; svetli trenutek) zaradi varstva pravnega prometa, jasnosti in gotovosti. Pravni posel je izpodbojen, za veljavnost pa bi ga moral skleniti skrbnik. Nasprotno stalie od tega zagovarja veliki civilnopravni teoretik dr. Cigoj, ki trdi, da je lucidum intervalum potrebno upotevati.

Primer: A je zahteval razveljavitev izroilne pogodbe, e da ob njenem sklepanju ni bil poslovno sposoben. Sodie je ugotovilo, da je A dolgoleten kronien pijanec, zahtevku za razveljavitev pogodbe pa ni ugodilo z utemeljitvijo, da A-ju poslovna sposobnost ni bila odvzeta. Ali je ravnalo prav? Kaj pa, e bi sodie zavrnitev zahtevka utemeljilo z ugotovitvijo, da je bil A v asu sklepanja pogodbe popolnoma trezen? Obstoj poslovne sposobnosti se domneva, tovrstna domneva pa je izpodbojna. Dokazno breme je na tistemu, ki trdi, da poslovne sposobnosti ni bilo. Osebi v tem primeru torej poslovna sposobnost ni bila odvzeta, uveljavlja pa se, da oseba nima poslovne sposobnosti. V nepravdnem postopku je mono ugotoviti, da oseba v relevantnem asu ob sklepanju pogodbe ni imela poslovne sposobnosti (izpodbijanje domneve o poslovni sposobnosti). Pravni posel je bil torej nien in sodie ni ravnalo prav. Po mnenju Vrhovnega sodia posamino trezno stanje v primerih kroninega alkoholizma sploh ni upotevno (e je osebi naknadno odvzeta poslovna sposobnost). Prehodna treznost namre ne zagotavlja, da je podana poslovna sposobnost. 1.1.3. PREDLAGATELJI ZA ODVZEM POSLOVNE SPOSOBNOSTI Aktivno legitimirani za vloitev predloga so:

1.sorodniki v ravni rti in v stranski do 2. kolena;

2.zakonec in oseba, s katero ivi v dalj asa trajajoi ivljenjski skupnosti;3.oseba, o kateri se vodi postopek, e je sposobna razumeti pomen in pravne posledice predloga;4.Center za socialno delo;

5.dravni toilec.

Po uradni dolnosti zane sodie postopek, e izve za okoliine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je potrebno doloeni osebi odvzeti poslovno sposobnost. Formalni udeleenci so predlagatelji postopka. Materialni udeleenec je oseba, ki naj bi se ji odvzela poslovna sposobnost. Zakonita udeleenca sta CSD in skrbnik osebe, ki se ji odvzame poslovna sposobnost. Tu se postavlja vpraanje, kako lahko e med postopkom operiramo s skrbnikom (ni enak zastopniku), e osebi e ni odvzeta poslovna sposobnost. Po ZZZDR gre za skrbnika za poseben primer, ki izjavlja voljo v korist osebe, za katero je postavljen. Oseba, ki se ji odvzema poslovna sposobnost, ima v postopku pravico izjavljati se kot samostojna oseba, skrbnik pa varuje njene interese in koristi.Odvzem poslovne sposobnosti je ukrep, ki je izkljuno v korist osebe, ki se ji poslovna sposobnost odvzema in ne v korist bodoih dediev, sorodnikov,

1.1.4. Pogoji za odvzem poslovne sposobnostiVsebinski pogoji za odvzem poslovne sposobnosti so navedeni taksativno:

1. duevna bolezen;

2. duevna zaostalost;

e zaradi teh vzrokov niso sposobne skrbeti zase, 3. odvisnost od alkohola ali mamil;

za svoje pravice in koristi (bistvena predpostavka)

4.drug vzrok, ki vpliva na psihofizino stanje;

5.* znaajske napake (kverulantstvo, zapravljivost) ni doloeno z zakonom.

Kverulantstvo je patoloka nagnjenost k tobarjenju. Vsebinsko pride v potev zgolj pri delnem odvzemu poslovne sposobnosti na konkretnem podroju glede uveljavljanja pravic pred sodiem. Ne sme iti za ukrep za zavarovanje sodia in nasprotnih strank, temve je treba varovati predvsem osebo, ki se ji takna sposobnost odvzame - taken ukrep mora biti nujen za varstvo njenih pravic in koristi (plaevanje sodnih taks). Postopki delnega odvzema poslovne sposobnosti zaradi kverulantstva so zelo redki, ker so dolgi in zapleteni.

Vasih se je poslovna sposobnost odvzemala tudi za primere hujih telesnih okvar. Kasneje je bilo ugotovljeno, da to ni potrebno, saj zadostujejo blaji ukrepi, kot je npr. postavitev skrbnika za posebne primere.

1.1.5. POTEK POSTOPKA ZA ODVZEM POSLOVNE SPOSOBNOSTI Oseba lahko med postopkom samostojno opravlja procesna dejanja; dokler ji ni odvzeta poslovna sposobnost velja za poslovno in procesno sposobno. Tudi e ima taka oseba postavljena zaasnega skrbnika, je ta v postopku ne zastopa. V praksi sodie postavlja izvedenca tudi, da se ugotovi, ali je oseba procesno sposobna (ker se to vee na poslovno sposobnost); torej ali se ji vroa vabila, zaslii, Obstaja pa tudi vmesni hiter postopek, da se ugotovi (ne)obstoj sposobnosti.

V postopku je treba zasliati tudi osebo, ki se ji odvzema poslovno sposobnost. ESP pravi, da mora sodie zasliati stranko, kadar je odloitev o odvzemu poslovne sposobnosti odvisna od njene osebnosti. Izjema od tega se imenuje terapevtski privilegij (47. len ZNP) - sodie stranke v dokazne namene ne zaslii, e ugotovi, da: bi zaslianje kodovalo njenemu zdravju; ALI

glede na njeno zdravstveno stanje stranke ni mogoe.

47. len ZNP pa ne posega v pravico osebe, da se v postopku izjavi!!

e je uveden postopek zaradi duevne bolezni, duevne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizino stanje, sodie odredi, da osebo, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost, pregleda izvedenec medicinske stroke (obvezno dokazno sredstvo - izvedensko mnenje psihiatra). IZJEME od obveznega izvedenskega mnenja:

e je oseba, v psihiatrini bolninici po odlobi sodia in iz njenega poroila o zdravljenju izhaja potreba, da se ji odvzame poslovna sposobnost; ali

e sodie e razpolaga z ustreznim mnenjem, ki ne sme biti stareje od 6. mesecev.

Psihiatrinega izvedenskega mnenja vasih ni mono narediti, e stranka noe, da bi jo pregledal psihiater (se temu upira, itd) ali ker je potrebno dalje opazovanje za resnino diagnozo. To se rei s tem, da lahko sodie odredi prisilno pridranje stranke v psihiatrini bolninici do enega tedna (7 dni) z namenom izdelave izvedenskega mnenja, e je po mnenju zdravnikov to nujno potrebno za ugotovitev njenega zdravstvenega stanja. Gre za odvzem osebne svobode, zato je mona je pritoba v 3. dneh od vroitve sklepa. Sodie 2. stopnje odloi o pritobi v roku nadaljnjih 3. dni.

Za ta ukrep ni potrebno dokazovati nevarnosti ali duevne bolezni, ampak le razloge za sum.To problematiko je e obravnavalo ESP v zvezi s francoskim pravom, kjer imajo podobno ureditev. ESP je menilo, da takna ureditev ni v nasprotju z EKP.

Kadar je razlog za delni odvzem poslovne sposobnosti odvisnost od alkohola ali mamil, se ta odvzem lahko odloi najdalj za eno leto, e se stranka podvre zdravljenju v ustrezni zdravstveni ustanovi. Zoper ta sklep ni pritobe. e oseba samovoljno opusti zdravljenje, sodie izda sklep o odvzemu poslovne sposobnosti. Vendar nepravdno sodie stranke ne more napotiti na obvezno zdravljenje.1.1.6. ZAZNAMOVANJE ODVZEMA POSLOVNE SPOSOBNOSTl

Ukrep odvzema poslovne sposobnosti se zaznamuje:

1.v zemljiki knjigi, e ima nepreminine (zaznam.: uvedba postopka in odloba o odvzemu ali vrnitvi);

2.v matini knjigi;

3.na Centru za socialno delo, ki nato stranki postavi skrbnika v upravnem postopku.

Vpisi so deklaratorne narave.

1.1.7. PRAVNA SREDSTVA

V postopku za odvzem poslovne sposobnosti so mona:

pritoba

revizija obnova - razlog za obnovo postopka so nova dejstva in dokazi (pravno sredstvo) vrnitev poslovne sposobnosti (nov postopek)Tu se zastavlja vpraanje, kdaj pride v potev vrnitev poslovne sposobnosti in kdaj obnova:

nova dejstva in novi dokazi, na katera se sklicujemo pri obnovi postopka, so morala obstajati e v asu prejnjega postopka; nova dejstva in novi dokazi, na katera se sklicujemo v predlogu za vrnitev poslovne sposobnosti, pa so objektivno nova - pojavila so se ele po zakljuku prejnjega postopka.

Primer: A-ju je bila 1.2.1999 pravnomono odvzeta poslovna sposobnost. 1.4.1999 je A samostojno sklenil pravni posel (prodajno pogodbo glede avtomobila). Kakna je usoda tega pravnega posla, e A 1.7.1999 uspe v postopku za vrnitev poslovne sposobnosti in kakna, e bi A tedaj uspel z obnovo postopka za odvzem poslovne sposobnosti? Pravni posel, ki ga sklene poslovno nesposobna oseba, je nien. e oseba uspe v postopku za vrnitev poslovne sposobnosti in se ji poslovna sposobnost vrne, je pravni posel kljub temu nien, ker vrnitev poslovne sposobnosti uinkuje ex nunc (za naprej). e pa oseba uspe s predlogom za obnovo postopka, pridemo do druganih pravnih posledic. Pravni posel je veljaven, ker obnova postopa uinkuje ex tunc (za nazaj); teje se, kot da poslovna sposobnost sploh ni bila odvzeta. To ne pomeni, da ninost konvalidira -pravni posel namre sploh nikoli ni bil nien. Pravni posli, sklenjeni v vmesnem obdobju so veljavni pri obnovi postopka, niso pa veljavni pri vrnitvi.

1.1.8. POSTOPEK ZA VRNITEV POSLOVNE SPOSOBNOSTl

Razmere, ki so narekovale odvzem poslovne sposobnosti, se lahko tudi spremenijo. V tem primeru je treba zaeti postopek za vrnitev poslovne sposobnosti (tudi vrnitev je lahko delna ali popolna) smiselno se uporabljajo dolobe postopka o odvzemu.

Predlog lahko vloi tudi oseba, ki ji je bila poslovna sposobnost odvzeta. eprav ni poslovno sposobna, se ji priznava procesna sposobnost za vloitev predloga. Procesna sposobnost je v tem postopku namre odvisna od razsodnosti.

Sodie ima monost doloiti obdobje v trajanju najve 1 leto, po preteku katerega se ele lahko predlaga vrnitev poslovne sposobnosti, e v tem roku ni realno priakovati ozdravitve ali bistvenega izboljanja psihofizinega stanja. e je predlog za vrnitev poslovne sposobnosti vloen pred potekom tega obdobja, se ga vsebinsko ne presoja, temve se ga zavre. ESP meni, da je doloitev roka dopustno, vendar to obdobje ne sme biti dalje od 1 leta.

1.2. PODALJANJE RODITELJSKE PRAVICE (okrajno sodie)

Ta ukrep je po pogojih in uinku podoben odvzemu poslovne sposobnosti. Pogoji: e oseba zaradi telesne ali duevne bolezni ni sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.Postopek se lahko zane le na predlog. Predlog lahko poda:

1.eden od starev; ali

2.Center za socialno delo

Udeleenci v postopku:

1.otrok;

2.stari (ni formalnega pogoja, po katerem bi se morali stari strinjati s podaljanjem roditeljske pravice;3.Center za socialno delo.

e se kasneje razmere spremenijo, je ta ukrep mono odpraviti in sicer v postopku za prenehanje podaljanja roditeljske pravice.

Smiselno se uporabljajo dolobe postopka za odvzem poslovne sposobnosti (zaslianje, izvedenec, zadranje v psihiatrini bolninici zaradi izdelave izvedenskega mnenja, pritoba, revizija, obnova, zaznamovanje, ponovno odloanje).Primer: Stara sta za duevno zaostalega otroka skrbela e v asu njegove mladoletnosti. Otrok je dopolnil 18 let. Ko je leto dni zatem mati na obini skuala za otroka opraviti neke prepise, so ji rekli, da tega ne more storiti, saj je otrok postal polnoleten in zato stari niso ve upravieni za zastopanje. Kaj lahko stori? Zastavlja se vpraanje, ali je mono roditeljsko pravico podaljati tudi po polnoletnosti otroka (ex tunc!), etudi je vmes e prenehala. Zakon je tu upoteval ivljenjske situacije, zato je postopek za podaljanje roditeljske pravice mono sproiti tudi po polnoletnosti, etudi je vmes roditeljska pravica e prenehala, pod pogojem, da so razlogi za podaljanje roditeljske pravice obstajali e pred polnoletnostjo. V tem primeru lahko torej stara predlagata podaljanje roditeljske pravice.

1.3. PRIDOBITEV POSLOVNE SPOSOBNOSTI MLADOLETNE OSEBE, KI JE POSTALA RODITELJ

Na splono se polna poslovna sposobnost pridobi s starostjo 18 let (polnoletnostjo). Pred 18. letom pa lahko oseba pridobi polno poslovno sposobnost, e:

sklene zakonsko zvezo; postane roditelj.

O podelitvi polne poslovne sposobnosti v obeh primerih odloa sodie v nepravdnem postopku. Predlog za podelitev mora podati:1. mladoletna oseba, ki je postala roditelj; ali

2. Center za socialno delo s soglasjem mladoletnika.Oseba pridobi poslovno sposobnost, e so za to pomembni razlogi.

Udeleenci v postopku so:

1.stari ali skrbnik;

2.Center za socialno delo;

3.mladoletni roditelj.

Zoper sklep, s katerim sodie odobri predlog, se lahko pritoijo stari in Center za socialno delo.

Zoper sklep, s katerim sodie zavrne predlog, se lahko pritoita mladoletnik in Center za socialno delo.

Pravnomoen sklep, s katerim mladoletna oseba pridobi popolno poslovno sposobnost, polje sodie pristojnemu matiarju (na matini urad).

1.4. ODVZEM RODITELJSKE PRAVICE (okrono sodie)Vsebinski (materialni) razlogi za odvzem roditeljske pravice so najhuje kritve otrokovih pravic, kot:

1.zloraba otroka (fizina, spolna ali psihina);2.zapustitev otroka;

3.hudo zanemarjanje otroka.

Ti primeri so v zakonu navedeni primeroma (eksemplifikativno). Moni so tudi drugi primeri, v katerih prihaja do hudih kritev otrokovih pravic. Zastavlja se vpraanje, zakaj se v tem odloa v nepravdnem namesto v pravdnem postopku, ker gre za zelo sporno zadevo. V pravdnem postopku bi namre teko obravnavali:

ve udeleencev;

mono poudarjen interes otroka.

Zaetek postopka - sodie lahko postopek zane:

po uradni dolnosti - kadar na katerikoli nain izve, da obstojajo razlogi za odvzem roditeljske pravice doloeni osebi (pri tako drastinem posegu je to pravno problematino);

na predlog enega od zakonsko legitimiranih predlagateljev:

1. drugega od starev, e ima roditeljsko pravico;2. otroka, e je e star 15 let in sposoben razsojanja;3. Centra za socialno delo;4. dravnega toilca. Formalni udeleenci postopka torej so:

1.predlagatelj;

2.roditelj, ki se mu odvzema roditeljska pravica;

3.drugi od starev;

4.Center za socialno delo.

Materialni udeleenec v postopku naj bi bil otrok in star, ki se mu odvzame roditeljska pravica. Sodna praksa je dolgo tela, da otrok ni materialni udeleenec v postopku.

Zakonita udeleenca sta:

1.drugi od starev:

2.Center za socialno delo.

Odloitev sodia o odvzemu roditeljske pravice lahko postane pravnomona e z izdajo sklepa sodia 1. stopnje. Vloitev pritobe ne zadri pravnomonosti. Tudi po odvzemu roditeljske pravice imajo stari pravico do stikov.

Sklep o odvzemu roditeljske pravice se polje:

1.na matini urad (vpis v rojstno matino knjigo) in 2.v zemljiko knjigo, e ima otrok kakno nepremino premoenje. Stroke postopka trpi oseba, ki ji je odvzeta roditeljska pravica. e je predlog za odvzem roditeljske pravice zavrnjen, trpi stroke predlagatelj.

Odvzeto roditeljsko pravico je mono vrniti; smiselno se uporabljajo dolobe postopka o odvzemu roditeljske pravice. Postopek za vrnitev lahko predlaga:

1. oseba, ki ji je bila roditeljska pravica odvzeta;

2. Center za socialno delo;

3. sodie po uradni dolnosti. Roditeljske pravice ni mono vrniti, e je bil otrok v vmesnem asu posvojen.

1.5. POSTOPEK ZA OMEJITEV PRAVIC STAREV GLEDE UPRAVLJANJA Z OTROKOVIM PREMOENJEMV postopku o predlogu, da naj imajo stari zaradi zavarovanja otrokovih premoenjskih koristi glede upravljanja otrokovega premoenja poloaj skrbnika, se smiselno uporabljajo dolobe postopka o odvzemu in vrnitvi roditeljske pravice.

1.6. PRISILNA HOSPITALIZACIJA V PSIHIATRlNI BOLNINICI L. 2003 je Ustavno sodie v odlobi (t. U-I-60/03-20) ugotovilo, da je celotno 7. poglavje ZNP neskladno z ustavo, zato je naloilo zakonodajalcu, da neskladje v 6. mesecih odpravi. Postavljen je bil tako kratek rok, ker je bil osnutek novega zakona e pripravljen (a potem ne sprejet na dnevni red), 7. poglavja pa Ustavno sodie ni razveljavilo, ker bi bilo stanje potem e huje. Sprejet je bil Zakon o duevnem zdravju.Ureditev po ZNP:

predmet postopka je odloanje o pridranju osebe v psihiatrini zdravstveni organizaciji, e je zaradi narave duevne bolezni ali duevnega stanja osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja ali prepreijo stiki z zunanjim svetom, ker ogroa svoje ivljenje ali ivljenje drugih ljudi ali povzroa hudo kodo sebi ali drugim;

postopek: sprejem, obvestilo sodiu o osebi in njenem zdravstvenem stanju, obisk pridrane osebe in njeno zaslianje (e je glede na zdravstveno stanje mono), zaslianje zdravnikov, izvedensko mnenje zdravnika specialista psihiatra iz druge zdravstvene organizacije;

odloitev sodia: nadaljnje pridranje (max. 1 leto) ali izpustitev;

pritoba je nesuspenzivna, pritobeni rok je skrajan (3 dni); dovoljena je tudi revizija;

odpust pred potekom roka pridranja: odloi zdravstvena organizacija sama ali sodie na predlog upravienega predlagatelja ali po uradni dolnosti;

podaljanje pridranja: na predlog zdravstvene organizacije, ki ga mora vloiti pred potekom roka pridranja.

Odloba US v em je neskladje ureditve po ZNP z ustavo:

ni alternativnih milejih ukrepov za dosego istega cilja, da bi sodie lahko izbralo najprimernejega (kritev naela sorazmernosti);

rok za izdajo odlobe je predolg; sodie odloa samo o nadaljnjem pridranju, ne pa tudi o zakonitosti prvotnega pridranja; ni omogoena uinkovita kontrola zakonitosti pridranja, ker obvestilo o sprejemu osebe v psihiatrino bolninico ne vsebuje razlogov, ki utemeljujejo nujnost pridranja (kritev pravice do uinkovitega sodnega varstva);

osebi mora biti omogoeno aktivno sodelovanje v postopku, zato mora obvezno imeti zagovornika, e sam ni sposoben razumeti in uveljavljati svojih pravic (kritev enakega varstva pravic in pravice do pravnega sredstva);

niso urejene pravice osebe med trajanjem pridranja in njeno zdravljenje (kateri ukrepi zdravljenja izhajajo e iz namena in narave ukrepa prisilnega pridranja, kateri pa ta okvir presegajo in je zanje potrebna izrecna privolitev bolnika);

niso urejeni primeri in pogoji za uporabo ukrepov prisile in omejitev, ampak je presoja povsem prepuena zdravniku psihiatru, ki zdravi posameznega bolnika; manjkajo tudi nadzorni mehanizmi nad uporabo teh ukrepov.

Ureditev po ZDZdr:

pravice oseb: dopisovanje, uporaba elektronske pote, sprejemanje obiskov, uporaba telefona, pravica do gibanja in pravica do zastopnika;

omejitev pravic je dopustna le, e je to nujno, ker oseba ogroa ivljenje ali zdravje sebi ali drugim ali povzroa hudo premoenjsko kodo sebi ali drugim, in sicer z najmilejim monim ukrepom, za najkraji moni as in le v nujno potrebnem obsegu; o omejitvi odloi sodie na predlog direktorja bolninice;

posebna skrb in varstvo pravic se v asu obravnave zagotavlja mladoletnikom;

osebo je potrebno ob sprejemu pouiti o njenih pravicah;

posebni varovalni ukrepi so dopustni zaradi omogoanja zdravljenja osebe ali zaradi odprave oziroma obvladovanja nevarnega vedenja osebe, kadar je ogroeno njeno ivljenje ali ivljenje drugih, huje ogroeno njeno zdravje ali zdravje drugih ali z njim povzroa hudo premoenjsko kodo sebi in drugim in tega ni mogoe prepreiti z blajim ukrepom;

v vseh postopkih je obvezno zastopanje po odvetniku;

postopek za sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrino bolninico v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve:

e oseba ogroa svoje ivljenje ali ivljenje drugih ali e huje ogroa svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroa hudo premoenjsko kodo sebi ali drugim in je to posledica duevne motnje, navedenih okoliin pa ni mogoe odvrniti z drugimi oblikami pomoi;

postopek: vloitev predloga, vroitev predloga osebi v odgovor, postavitev odvetnika, e ga oseba ne izbere sama, izvedensko mnenje izvedenca psihiatra, narok, izdaja sklepa (v treh dneh po naroku);

sodie lahko odloi, da se osebo sprejme v oddelek pod posebnim nadzorom (max. 6 mesecev), da se jo sprejme v varovalni oddelek socialno varstvenega zavoda (max. 1 leto) ali da se jo sprejme v nadzorovano obravnavo (max. 6 mesecev);

pritoba je nesuspenzivna; dovoljena je tudi revizija;

predasni odpust: odloi psihiatrina bolninica ali sodie po uradni dolnosti ali na predlog;

podaljanje: na predlog direktorja psihiatrine bolninice;

postopek za sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrino bolninico v oddelek pod posebnim nadzorom v nujnih primerih:

osebo se sprejme na zdravljenje brez sklepa sodia, na podlagi napotnice osebnega zdravnika, psihiatra ali zdravnika, ki je osebo pregledal; le izjemoma tudi brez napotnice (tujec, za katerim je razpisana tiralica ali iskanje in policija domneva, da so pri njem podani razlogi);

ob sprejemu lahko sprejemni zdravnik odkloni sprejem ali osebo zadri na zdravljenju;

po sprejemu se izvede postopek: obvestilo sodiu, uvedba postopka, postavitev izvedenca in odvetnika (s poukom o monosti zamenjave), zaslianje osebe, izvedensko mnenje, zaslianje drugih oseb, izdaja sklepa (v treh dneh po obisku);

postopek za sprejem osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve:

pogoji: poleg pogojev za sprejem na zdravljenje v psihiatrino bolninico brez privolitve e, da je akutno bolninino zdravljenje zakljueno ali ni potrebno, da oseba potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoe zagotoviti v domaem okolju ali na drug nain, in da oseba izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod;

smiselna uporaba dolob o sprejemu na zdravljenje brez privolitve (podaljanje, odpust);

nadzorovana obravnava: obravnava oseb s hudo in ponavljajoo se duevno motnjo (ki so se e zdravile v psihiatrini bolninici brez privolitve), ki se izvaja v domaem okolju osebe pod nadzorom psihiatrine bolninice.

1.6. RAZGLASITEV POGREANCA ZA MRTVEGA

Sodie razglasi za mrtvega pogreanca:

1. e o njem v zadnjih 5. letih ni nobenega poroila, od njegovega rojstva pa je minilo 70 let;

2. e o njem v zadnjih petih letih ni nobenega poroila, pa je verjetno, da ni ve iv;

3. ki je izginil pri potopu ladje, prometni oziroma letalski nesrei, poaru, povodnji, potresu ali v kakni drugi smrtni nevarnosti, pa o njem v estih mesecih po prenehanju nevarnosti ni nobenega poroila;

4. ki je izginil med vojno zaradi vojnih dogodkov, pa o njem ni nobenega poroila eno leto po prenehanju bojevanja.

Postopek se zane na predlog. Predlog lahko vloi vsakdo, ki ima pravni interes in dravni toilec.

Po prejemu predloga sodie opravi poizvedbe s tem, da si priskrbi potrebne podatke in poroila ter zaslii prie.

e so izpolnjeni pogoji za zaetek postopka, sodie:

obvesti o postopku CSD, da pogreancu postavi skrbnika in

izda oklic, v katerem navede bistvene okoliine zadeve, poklie pogreanca, da se oglasi in tudi vse, ki kaj vedo o njegovem ivljenju, da to sporoijo sodiu v treh mesecih po objavi oklica v Uradnem listu z opozorilom, da bo po poteku roka pogreanca razglasilo za mrtvega. Oklic objavi sodie v:

Uradnem listu RS,

razglasi na sodni deski in

v kraju, kjer je imel pogreanec svoje zadnje stalno oziroma zaasno prebivalie.

sodie lahko odredi, da se oklic objavi tudi v drugih glasilih.

e se tisti, ki je razglaen za mrtvega, zglasi pri sodiu, sodie preizkusi, ali je on tisti, ki je pogrean, nato pa brez nadaljnjega postopka razveljavi svojo odlobo.

O uvedbi postopka za razveljavitev ali spremembo odlobe o razglasitvi za mrtvega se obvesti sodie, ki vodi zapuinski postopek po pogreancu. Sodie prekine zapuinski postopek, e e tee, e pa je e pravnomono konan in so izvreni vpisi v zemljiki knjigi, odredi, da se v zemljiki knjigi zaznamuje zaetek postopka za razveljavitev oziroma spremembo odlobe o razglasitvi za mrtvega.e sodie ugotovi, da ni pogojev za razveljavitev ali spremembo sklepa, zavrne predlog. Pravnomoen sklep polje zapuinskemu sodiu, da nadaljuje postopek oziroma izbrie zaznambo v zemljiki knjigi.Pravnomono odlobo o razveljavitvi ali spremembi odlobe o razglasitvi za mrtvega polje sodie matiarju in zapuinskemu sodiu, odlobo o razveljavitvi pa tudi pristojnemu Centru za socialno delo.

2. POSTOPKI IZ PREMOENJSKIH RAZMERIJNepravdni postopki iz premoenjskih razmerij so materialnopravno gledano stvarnopravni. To so;

ureditev razmerij med solastniki;

delitev solastnine in skupne lastnine;

postopek za ureditev mej - mejni spor;

postopek za dovolitev nujne poti.2.1. UREDITEV RAZMERIJ MED SOLASTNIKl

112. len: V postopku za ureditev razmerij med solastniki odloa sodie, e med solastniki ni bilo doseeno soglasje o:

poslu v zvezi z rednim upravljanjem, ki je nujen za redno vzdrevanje stvari v solastnini, ali

nainu upravljanja in uporabe stvari v solastnini.

Postopek se zane na predlog solastnika. Sodie opravi narok.Sodie doloi v sklepu tudi v kaknem sorazmerju nosijo solastniki stroke vzdrevanja, upravljanja in uporabe.

114. len: Do izdaje odlobe lahko sodie na predlog udeleenca izda zaasno odredbo o ureditvi razmerij, e to zahtevajo okoliine primera, zlasti zato, da bi se prepreila:

znatna premoenjska koda, samovolja ali

za posamezne solastnike oz. uporabnike. oitna krivica Stroke postopka nosijo udeleenci v razmerju z velikostjo njihovih idealnih deleev.

Smiselno se uporabljajo dolobe tega poglavja za ureditev razmerij med etanimi lastniki in lastniki stvari v skupni lastnini.Pred SPZ je ta institut urejal ZNP, ker so bili