1. Razlika med običajnim in postavljenim pravom

Običajno pravo je tisto pravo, ki med ljudmi velja kot obvezno, ne da bi se zavedali njegovega dokazljivega nastanka v konkretnem normativnem aktu. Prikazuje način obnašanja neke skupnosti ljudi in je lahko zapisano ali ne. Običajno se ohranja po ustnem ali drugačnem recimo obrednem izročilu, dokler se samo pravo ne zapiše. Običajno pravo je predvsem razširjeno tam, kjer je pismenost slabo razvita, zato so za nasvete spraševali starejše in izkušene ljudi. Če zakonodajalec običajno pravo uzakoni, se le to spremeni v postavljeno. Običajno pravo je obstajalo v mestih, pa tudi med fevdalci.

Postavljeno pravo je nasprotje običajnega prava. Postavljeno pravo je bilo skoraj brez izjem napisano, vendar je lahko tudi ustno. Sam pomen postavljenega prava pa se je večal z samo pismenostjo in tiskom. Postavljeno pravo ustvarjajo šolani poznavalci prava, z začetkom pri Rimljanih, zato nastane pravna znanost. Postavljeno pravo delimo na :

-privilegijsko pravo

-statutarno pravo

-splošne norme

2. Talionsko načelo, odsevna kazen

Talionsko načelo zasledimo v Hamurabijevem zakoniku (18. Stol.pr.n.št.), ki je nastal v Babilonu in je najpomembnejši pravni spomenik v klinopisu, zapisan na steli. Ohranjen je skoraj v celoti in je za tiste čase zelo obsežen, saj vsebuje kar 282 členov. Vsebuje vsa področja prava in daje pravno podobo takratne antične mezopotamske ureditve družbe. V samem zakoniku v kazenskem pravu zasledimo talionsko načelo. Storilec kaznivega dejanja dobi tako kazen, kakršno je bilo njegovo dejanje po načelu oko za oko in zob za zob. Samo talionsko načelo zasledimo tudi v asirskem pravu iz 14. Stol.pr.n.št., vendar so same kazni bolj okrutnejše, kot v Hamurabijevem zakoniku, ter v Hebrejskem ali Židovskem pravu, ter kasneje tudi v srednjem veku. Sam zakonik, daje podobo pravne ureditve antične mezopotamske družbe. V samem zakoniku imajo priviligiran položaj mož, ki ženo kupi in jo skoraj brez ovir odpusti, če le vrne doto. V dednem pravu je položaj žene slabši, saj je lahko dedovala le če ji je oče kaj zapustil z oporoko in s tem je razpolagala le, če ji je oče izrecno prepustil v razpolaganje.

Namen samih kazni, tako odsevnih, kot talionskih je bil, da je storilce odvračalo od zločinov. Tako talionskim, kot odsevnim kaznim je skupno, da sama kazen spominja na dejanje, ki je bilo storjeno. Osevne kazni so uporabljali v srednjem veku, kjer talionsko načelo ni prišlo v poštev (npr. za bogokletstvo odsekali jezik, za krivo prisego – prisežna prsta).

3. Vulgarizacija rimskega prava

Nasledniki zahodnorimske države, predvsem kralji nekaterih novo naseljenih ljudstev, so za svoje državljane, še pred Justinjanom dali zapisovati rimsko pravo, ki je veljalo za njihove podanike rimskega porekla. Vulgarizacija rimskega prava pomeni prilagajanje rimskega prava

novim pravnim razmeram, ki so zaradi selitve ljudstev in potreb, postala veliko bolj preprostejša, to pomeni, da gre za poenostavljanje rimskega prava.

4. Patrimonialna oblast, partikularizacija

Patrimonialna oblast je oblast, ki jo izvaja zemljiški gospod, če ta oblast obsega tudi sodstvo, gre za patrimonialno sodstvo. To oblast so izvajali le na lastnih podložnikih, za manj pomembne civilne in kazenske zadeve, le izjemoma za težje.

Pravni partikularizem je različnost prava po stanovskih, krajevnih, etničnih in drugih skupinah. Patrimonalizacija je razbila izvajanje prava na številne nosilce, saj je bila vsaka graščina kraljestvo zase in svoj pravni sistem. Katero pravo se bo uporabljalo v določenem primeru, so določale kolizijske norme ali statuti, te so urejale presojo osebnega statusa, spore o nepremičninah in spore iz obligacijskih razmerji.

5. Vidovdanska ustava

Vidovdanska ustava je 28. Junija 1921 uzakonila monarhijo in izrekla politično neodgovornost kralju. Ustava je varovala kapitalistična družbena razmerja. Državo je razdelila na upravne enote in s tem preprečila, da bi jugoslovanski narodi v okviru skupne države tvorili zaokrožene upravne enote. Oblast je bila organizirana po načelu birokratskega centralizma, hkrati z zamišljenimi stopnjami samouprav. Zakonodajo sta vršila kralj in skupščina, upravno oblast je izvrševal kralj po ministrih, ter sodišča so delovala v imenu kralja. Sam kralj je lahko sklical in razpustil skupščino. Vidovdansko ustavo sprejeme ustavodajna skupščina 28.6.1921 z majhnim številom glasov. Vidovdanska ustava je po svojih temeljnih postavkah o zagotovitvi zasebne lastnine in pogodbeni prostosti v gospodarskih razmerjih varovala kapitalistična družbena razmerja. Uzakonila je monarhijo in izrekla politično neodgovornost kralja. Urejala je tudi delitev oblasti na zakonodajno (kralj in enodomna skupščina, v kateri je kralj nadrejen skupščini saj jo sklicuje in razpušča), uprava (kralj po ministrih) in sodišča (sodijo v imenu kralja). Ne upošteva narodnostne podlage pri oblikovanju pokrajin.

6. Kaj je demos

Demos izvira iz grščine in pomeni ljudstvo.

7. Hamurabij

Hamurabijev zakonik iz 18. Stol.pr.st. je zakonik, kateri vsebuje 282 členov in je zapisan na 3m steli, ter obsega celotno pravo antične mezopotamije. Posebnost pri tem je, da pri kazenskem pravu uporablja talionsko načelo, kar pomeni oko za oko ali zob za zob.

8. Povezava med vojaskim in davcnim pravom

Deželni gospod ali knez je moral zbrati vojsko proti Turkom, to pa je dolgo trajalo, zato so gospodje najeli najemniško vojsko. To vojsko je bilo potrebno plačati. Gospod je imel dohodke le iz svojega posestva – komorno premoženje. Kmetje so raje plačevali davke, kot pa

odšli na vojsko, ter tudi sami plemiči so raje ostali doma in dali denar knezu. Zgodil se je prehod iz plemiške na najemniško vojsko. Plemiči so imeli dolžnost vojaške obrambe, zato so bili davkov prosti. Davčna prostost plemstva je veljala za osebe in premoženje, ter je bila utrjena s stanovskimi privilegiji. Samo sodstvo je bilo povezano z gospostvi – svoje stroške je samo krilo ali pa je bilo dobičkonosno. Novi deželnoknežji aparat teoretično ni potreboval denarja in za vzdrževanje dvora je v začetku zadoščalo komorno premoženje. Kasneje komorno premoženje za vojsko ni več zadoščalo, zato so obdavčili tudi plemstvo, ki je bilo prej prosto davkov. Oblikovala se je nova deželnozborna avtonomija, kjer si plemstvo samo odmeri davke. Komorni davek se je nalagal deželnoknežjim mestom, Židom, deželnoknežjim agrarnim gospostvom in cerkvenim gospostvom, pod odvetništvom deželnega kneza.

9. Majniška deklaracija

Majniška deklaracija iz 30. Maja 1917 je izjava za mir, ki so jo razglasili poslanci Jugoslovanskega kluba v dunajskem državnem zboru. Avstroogrska naj bi se razdelila takom da bi med Slovenci, Hrvati in Srbi prišlo do združitve. Temelj za to zahtevo je bil narodnostno načelo in hrvaško državno pravo, ki je zahteval samostojno državo, katero bi z Avstroogrsko vezala le habsburška dinastija. Ta odločba je zahteva po samoodločbi, odločujoči dejavniki pa so jo v monarhiji ostro zavrnili. V podporo tej deklaraciji se je v slovenskih deželah septembra 1917 pričelo vsenarodno gibanje, katero se je s časoma usmerilo popolnoma protiavstrijsko in protivojno, ter je pomagalo pri nastanku Jugoslavije. Sama deklaracija je predvidevala ustanovitev enote Slovanov brez tujega nadzora. Z široko podpisno akcijo je postala množična izjava za mir, v kateri je Habsburški okvir stopil v ozadje. Pri Jugoslovanskih politikih sta se križali dve težnji , da se jugoslovani zednijio zunaj avstro-ogrske:

- Srbski politiki so zastopali tezo pridružitve drugih narodov Srbiji (vlada kraljevine Srbije)

- Politiki avstroogrske pa tezo združitve nove države (Jugoslovasnki odbor v Londonu)

1. Angleški stanovi v zgodnji moderni državi in vpliv na parlamentarizem

Angleški stanovi so se zaradi pritiskanja državnega aparata razvili v parlamet. To pomeni, da se je pričel čas, ko si je država ponovno začela postavljati temelje z pojavom modernejšega davčnega sistema, poenotenjem prava z recepcijo rimskega prava, nastankom uradništva – birokratskem sistemom.

2. Od OZN napisat zakaj je nastal

Organizacija združenih narodov, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta. Ustanovljena je bila 26. Oktobra v San Franciscu (ZDA). Med njenimi ustanavnimi članicami je bila tudi Demokratična Federativna Jugoslavija. Slovenija se je organizaciji priključila 22. Maja 1992. Predhodnica današnje OZN je Društvo narodov ali Liga narodov, ki je bila ustanovljena 1919 s sedežem v Ženevi, ki je bila ustanovljena z namenom, da bi se zagotovil mednarodni mir in je bil neposredni odgovor na prvo svetovno

vojno. To je bila prva organizacija, ki je bila naravnana k razumevanju kolektivne varnosti in njen ustanovitveni akt je Pakt Društva narodov.

3. Naštejte vsaj tri značilnosti demokratičnosti grških mestnih držav. Najvišjo oblast v državi je imela skupščina polnoletnih svobodnih meščanov, izvršno oblast je imel svet – bula 500 članov, sodno oblast je imela Heliea 6000 članov, najpomembnejši državni uradniki v tem času so bili vojaški poveljniki – strategi, posameznike, ki so pridobivali moč so Atenci skušali omejiti z ostarkizmom – to je bilo tajno glasovanje s črepinami.

4. Kdo so bili kosezi in kakšen je bil njihov položaj v staroslovenski družbi? Ali se je ta razlikoval od njihovega položaja v srednjem veku?

Kosezi so bilo priviligirana vojaška plast staroslovenskega izvora, ki je živela izven župe in je bila neposredno podrejena knezu. Nastali naj bi iz oboroženega knežjega spremstva. Živeli so v družinskih skupnostih, na večjih agrarnih obratih – dvorih. Ob samem uvajanju fevdalizma so ohranili svoj svobodni status ali pa celo prešli med plemstvo. Nekateri so si svoje prostolastne dvore v dednem nasledstvu delili in nazadnje razdrobili. Kosez je nazadnje veljal le še za svobodnega kmeta. Kosezi so bili pomembni pri ustoličevanju koroških vojvod. Ustoličevanje karantanskega kneza se je razvilo iz prvotne volitve plemenskega starešine v simboličen prenos vojvodske oblasti, pri tem so aktivno sodelovali kosezi in ne več zbor celotnega ljudstva. So pripadniki srednjeveškega družbenega sloja, v poznem srednjem veku so postali samo kmetje z nekaterimi privilegiji, na Slovenskem jih srečamo do srede 16. Stoletja, imeli so posebno sodstvo, pravo, vojaške dolžnosti, ter bili so zelo tesno povezani z vojvodo.

5. Kaj so bili kapitularji in kdo jih je izdajal?

Kapitularji so predpisi, ki jih je izdajal kralj in se tako imenujejo zaradi same delitve na poglavja. Urejali so upravne zadeve in so veljali za vso frankovsko državo, vpliv so imeli na upravno in cerkveno organizacijo na Slovenskem, zlasti pa na organizacijo zemljiških gospostev. Lahko so izpopolnjevali ali spreminjali plemensko pravo ali pa kot samostojni kapitularji urejali zlasti upravne zadeve, ki so veljale za frankovsko državo.

6. Pojasnite pojma komorni davek in imenjski davek iz obdobja zgodnje moderne države.

Komorni davek je davek, ki se je nalagal deželnoknežjim mestom, Židom, deželnoknežjim agrarnim gospostvom in cerkvenim gospostvom pod odvetništvom deželnega kneza. Komorni davki so omogočali knezom, da se po potrebi vojskujejo in vodijo samostojno politiko z najemniki, ne da bi bili pri tem vezani na pomoč plemstva. Dohodek zemljiškega gospostva od podložnikov, zapisan v urbarjih in preračunan v denar imenujemo davek na imenjsko rento. Plemičevo gmotno moč so ocenjevali po dohodkih, ki jih je ta imel od svojih podložnikov. Renta je izračun kmečkih obveznosti v urbarjih, ki so bile prve davčne knjige. Imenjska renta

je denar preračunan iz dohodkov nekega posestva, ki je zapisan v urbarjih. Vsak je sam podal davčno napoved in to zelo natančno. Vpisali so jih v imenjske knjige, to je prvi davčni kataster pri nas. Komorni davek je neposredni davek od komornega premoženja, ki se je nalagal deželno knežjim mestom, Židom, deželnoknežjim agrarnim in cerkvenim gospostvom pod odvetništvom deželnega kneza. Davek odmerjen na davčni osnovi, imenujemo imenjski davek ali davek na imetje.

7. Kaj je to Obče državljanski zakonik (ODZ) in kaj je urejal?

ODZ je zakonik, za katerega sta za sam nastanek pomembna absolutizem in naravno pravo, ki sta oba nasprotnika občega prava. Prvi osnutek je nastal za Avstrijo po vlado Marije Terezije, vendar je bil zaradi pre-obsežnosti zavrnjen. Razglašen je bil 1. Junija 1811, v veljavo pa je stopil 1. Januarja 1812 in je bil kodifikacija splošnega civilnega prava iz časov habsburške monarhije, kar pomeni, da je bil dolga leta tudi pozitivno pravo slovenskih dežel. To je bila sistematična zbirka civilnopravnih pravil, katere so morali poprej črpati iz različnih virov, ki so segali nazaj vse do rimskega prava, hkrati pa so vključevala tudi različna pravila historičnega in naravnega prava.

8. Kje, kdaj in s kakšnim namenom so se začeli prvi koraki Evropske skupnosti (danes Evropske unije)?

Že od samega začetka je bil cilj evropska integracija. Začelo se je leta 1950, ko je zunanji minister Schuman predlagal povezavo rudarske in jeklarske industrije Francije in Nemčije. S tem so želeli tudi preprečiti nadaljne konflikte med državama, ter omogočiti ekonomsko rast obeh držav in ostalih, katere bi se priključile. Ustanavne države so bile Nemčija, Francija, Italija, Nizozemska, Luksembur, Belgija.

9. Kaj so Gortine oz. kakšen pomen/značilnosti Gortinskega zakonika

Gortine so veliki pravni zapis iz mesta Gortine na Krti iz srede 5. Stol. Pr.n.št. . Gre se za civilni zakonik, ki je bil zapisan na kamniti tabli na javni zgradbi v gortinski agrori. Ima 12 kolumn besedila in približno 600 vrstic. Svobodni ljudje so bili manj vredni, ker niso pripadali skupnosti vojakov. V zakoniku so določbe o zločinih, premoženju, dedovanju, pogodbah, premoženjske pravice sodnikov, blagarica – edina dedinja, ki se mora poročiti z najbližjim sorodnikom.

10.Kaj so bile fajde in božji mir?

Zemljiška gospostva – fevdalci v 10. – 13. Stoletju so imela vsaka svojo vojsko nesvobodnih ljudi, kateri so se med seboj vojskovali. Nastalo je mirovno gibanje, s katerim so razglašali božji mir zaradi slabih varnostnih razmer in s tem zavarovali določene kraje ali osebe, ter omejevali te boje na določene dni. Med sejemskimi dnevi je trajal sejemski mir, takrat se ni bojevalo, mestni mir, deželni mir, državni mir. Fajde so srednjeveški pravni institut, iz germanskih običajev se je v srednje evropski fevdalizem prenesla pravica posameznika, da si je z orožjem zagotovil pravico.

Razkroj Francije do 12. Stoletja in boj z investituro med papežem in cesarjem sta v delu Evrope, tako omajala osrednjo oblast, da so se fevdalci pogosto bojevali med seboj in so varnostne razmere postale negotove, zato so s cerkvenimi in vladarskimi odredbami posebej na podlagi pogodb od približno leta 1000 naprej razglašali božji mir in z njim omejevali na boje določene dneve, ter pri tem zavarovali določene kraje in osebe, cerkve, vdove in sirote.

11.Kaj je bilo ograjno sodišče?

Ograjno sodišče je bilo posebno sodišče za plemstvo, na katerem so jim lahko sodili le njim enaki, se pravo plemiči, to pomeni, da so si priborili sodno avtonomijo. V sklopu so obravnavali dvorno pravdo (uporabljali za posestne spore) in deželno pravdo (za odločanje o drugih zahtevkih) ta ločitev že kaže na močne vplive šolanih pravnikov.

12.Razlke med svobodnim in nesvobodnim zajmom v fevdalizmu

Svobodni zajm ali tudi fevd, je zajem med osebami, ki rento prejemajo. Pri tem je pomembno tudi vazalstvo, saj je to dolžnost zaščite fevdnega gospoda in zvestobe s strani vazala. Vazal je lahko fevd oddal tudi naprej in postal fevdni gospod vazalu pod njim. Nesvobodni zajm je razmerje med fevdalcem in kmetom, ki ima omejeno svobodo. Zajem je najširša označba za podelitev zemlje drugemu, pri kateri si podelitelj pridrži določene dele lastninske pravice. Svobodni zajem je fevd, nesvobodni zajem gre za razmerje med fevdalcem in kmetom z omejeno svobodo- imovinska razmerja.

13. Značilnosti zemljiške odveze

Zemljiška odveza ali odprava fevdalnih razmerij – patrimonialne oblasti, šlo je predvsem za odpravo podložniških bremen in osebne odvisnosti, še vedno pa je obstajala stvarna plat obveznosti - tlaka. Vsa kmečka bremena, ki so jih bili podložniki dolžni fevdalnim gospodom, ker so ti izvrševali javne funkcije in izrazito osebna bremena so bila odpravljena brez odškodnine, sama izrazito podložniška bremena so preračunali v denarno vrednost pri tem so jim 1/3 odpisali, 1/3 je zavezanec moral plačati v 20 letih in 1/3 je zemljiškemu gospodu plačala država, z samo odvezo je kmet pridobil med drugim večje možnosti za razpolaganje z zemljo, ob enem pa je bil prepuščen sam sebi in gospodarskemu tekmovanju, poleg same odškodnine je nosil še težka davčna bremena. Zaradi tega so se kmetije stežka obdržale, posamezni kmetje so morali zemljo odprodati, veliko je bilo prisilnih dražb in zadolževanja pri oderuhih, saj je industrializacija počasi napredovala, presežek agrarnega prebivalstva brez pravih možnosti za preživljanje pa je bil precejšen. S tem je ratla proletarizacija prebivalstva. Del presežka se je izseljeval v ZDA.Pomeni ukinitev podložništva in odpravo vrhovnih pravic gospostva nad zemljišči v dobi fevdalizma.

14.Značilnosti Magne Carte Libertatum

To je velika listina svobščin iz leta 1215, ko so se v juniju angleški baroni zbrali v bližini London N polju Runnymede in prisilili kralja Ivana brez dežele, da je razglasil in podpisal listino, ki je najstarejši fevdalni akt v Angliji, ki velja le za svobodne ljudi in pomeni omejitev dotedanje absolutne oblasti vladarja v korist fevdalcem. Magna Charta Libertatum je listina, ki je nastala v Angliji leta 1215 ter omejuje moč angleških monarhov, katere je v času nastanka listine predstavljal kralj Ivan Brez Dežele.

Nastala je zaradi nestrinjanja med kraljem Ivanom in papežem ter angleškimi baroni glede vprašanja, kraljevih pravic. Velika listina svoboščin s katero se mora kralj odreči nekaterim pravicam, spoštovati določene pravne postopke in se strinjati da lahko njegovo voljo omejuje zakon. Bila je prvi korak v dolgotrajnem zgodovinskem procesu, ki je pripeljal do vladavine zakona. Konstitucionalizem je zahteva po ustavni državi zoper samovoljo absolutističnih vladarjev. Ustava je praviloma mišljena kot formalna, nad zakoni obstoječa določila, ki naj bi jih sprejela ustavodajna skupščina-konstituanta.

15.Razlika med patrimonialnim in deželskim sodiščem.

Patrimonialno sodstvo izvaja zemljiški gospod, za lastne podložnike in za manj pomembne civilne in kazenske zadeve – ponavadi so izvajali nižje sodstvo, le izjemoma so nekateri zemljiški gospodje imeli sodstvo tudi za težje kazenske zadeve. Deželno sodstvo je bilo sodstvo za civilne zadeve plemstva in težje kazenske zadeve podložnikov – se pravi kasneje za vse. Oblast, katere izvajanje je prešlo na zemljiške gospode, označujemo kot patrimonialno oblast, če pa ta oblast obsega tudi sodstvo, gre za patrimonialno sodstvo. Patrimonialno oblast so zemljiški gospodje običajno imeli za lastne podložnike in za manj pomembne civilne in kazenske zadeve, npr. za žalitve, pretepe, malenkostne tatvine. Le izjemoma so imeli nekateri gospodje sodstvo tudi za težje kazenske zadeve, namreč za težja hudodelstva, za katera je bilo moč izreči smrtno ali težjo telesno kazen (krvno ali deželsko sodstvo). Ograjno sodišče obsega deželno pravdo in dvorno pravdo. Pristojno je bilo za zadeve privilegiranih stanov glede lastnine, posesti, listin in pečatov, itd.

16.Razvoj Evropskega parlamenta

Evropski parlament se je prvič sešel 10. Septembra 1952 in je predstavljal posvetovalno telo tedanje Evropske skupnosti za premog in jeklo in ni imel zakonodajne moči. Sestavljalo ga je 78 članov. Današnji parlament je bil ustanovljen leta 1957 z rimsko pogodbo, prvič pa je zasedal leta 1958. V 70. Letih je je bil pristojen za proračun tedanje Evropske gospodarske skupnosti. Danes s skupaj z Svetom Evropske unije predstavlja zakonodajno telo povezave. Ima tudi proračunsko in nadzorno pristojnost.

17.Code Napoleon ali code civil

Sam zakonik vsebuje naravno pravo, s tem zakonikom se je indentificiralo predvsem meščanstvo, ker ima odličen jezik in sam zakonik ima veliko vlogo po celem svetu. Pri redakciji civilnega prava je sodeloval tudi sam Napoleon, ker je hotel uveljaviti razvezo zakona ali pa posvojitev, da bi lahko imel naslednika, zato code civil imenujemo tudi code Napoleon. Sam zakonik izvira iz 18. Stoletja in vsebuje 2251 členov, ki so določali enakopravnost, svobodo, versko strpnost, nedotakljivost zasebne lastnine, odpravo fevdalnih pravic.

18. Privilegij kot pravni vir v srednjem veku

Privilegije so si v srednjem veku pridobivali predvsem plemiči, kateri so imeli avtonomno sodstvo, kar pomeni, da so plemičem lahko sodili le njim enaki, obstajali pa so tudi mestni privilegiji – privilegij obzidja. Pridobivali so si različne privilegije, ki so bili v korist določeni osebi ali ožji skupini. Same pravice plemstva so se razvijale, kot običajno pravo, v posebnih

ugodnih trenutkih, pa si jih je plemstvo dalo tudi pismeno zagotoviti v obliki privilegijev. Privilegije si je pridobilo plemstvo in si utrjevalo svoj položaj navzgor in navzdol. Sami privilegij imajo podobnost s poznejšimi ustavnimi akti – zlata bula.

19. O čem se je odločalo na slovenskem plebiscitu 1990.

Na plebiscitu, ki je potekal 23. Decembra se je odločalo o samostojnosti Slovenije – ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država. Pri tem se je morala pozitivno opredeliti več kot polovica volilnih upravičencev. Rezultat je bil razglašen 26. Decembra 1990. 25. Junija 1991 je slovenski parlament sprejel ustavni zakon za uresničitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Takrat praznujemo dan državnosti.

20.Kdo je bil Metod Dolenc in kakšen je njegov prispevek k razvoju slo. pravne zgodovine?

Metod Dolenc je bil profesor kazenskega prava na Ljubljanski fakulteti in zastopnik historične pravne šole in je največ napisal o gorskem pravi, ki so ga uporabljali in kot običajno pravo razvijali gorski zbori. Je eno najbolj raziskanih področji slovenske pravne zgodovine.

21. Kaj je imenjska knjiga in kaj je urbar

Urbar je seznam dohodkov zemljiškega gospoda od podložnikov. Kataster ali imenjska knjiga pa za davčne namene. Potrebno je oba razlikovati od zemljiške knjige, ki je pomembna zaradi varnosti prometa z nepremičninami.

22. Prvi osnutek slovenske ustave v času osamosvajanja

Prvi osnutek je bila Pisateljska ustava 25.4.1988. V njej so zapisane teze za ustavo Republike Slovenije, gre se za sociološko . pisateljsko ustavo.

23. Razlike ordelija in tortura

Tortura je bilo mučenje, s katerim so hoteli osumljenca pripraviti k priznanju oziroma, kar izsiliti priznanje. Tortura je v kazenskem postopku zamenjala božjo sodbo. Za sodbo je bilo potrebno priznanje, če tudi doseženo z silo. Priznavala jo je tudi zakonodaja, kjer je bila predvidena predvsem za postopek na podlagi indicev, ko ni bilo zalotitve pri samem dejanju.

24. Kakšen je bil poudarke v srednjem veku na lastninski pravici ali posesti

Lastninsko pravico so imeli predvsem fevdalci ali zemljiški gospodje, ter redko tudi vladar. Lastnina obdelovalca je bila vidna le pri dednih zajmih. V srednjem veku je bil poudarek predvsem na posesti zaradi samih zajmov, ki so do skrajnosti razcepili enotnost lastnine.

25. Zakaj stari grki niso uspeli razviti enotnega državnega prava, rimljanom pa je to uspelo?

Zaradi razdrobljenosti, ter samega terena, ki se je gibal po kopnem in morju, pa tudi nenehni boji med starogrškimi državami. Rimljani so bili terensko bolj enotni in se med seboj niso bojevali.

26. Kaj je to polis in kaj je bilo značilno za njih?

Polis je mestna država v antični Grčiji 5. Stoletje pr.n.št.. Za njih je značilno, da imajo agoro ali trg, kjer so ljudje trgovali in sklepali različne posle, hkrati pa je bil to tudi prostor, kjer so razpravljali o zadevah, o katerih so kasneje odločali.

27.Kaj je zagovarjala zgodovinsko-pravna šola in kakšen je njen vpliv na Slovenskem.

V prvi polovici 19. Stoletja je podrla historično pravna šola s spoznanjem, da se pravo v času spreminja, se razvija in da je pri različnih narodih različno. Historična šola je najbolj cenila običajno pravo, češ da nastaja v samem narodu in je čisti izraz narodnega duha, po svoji miselnosti je bila šola romantike, zato se tesno poveže z nacionalnimi gibanji. Pomemben predstavnik je Metod Dolenc – pravna zgodovina na slovenskem ozemlju – Gorske bukve.

28. Po kateri metodi se proučuje razvoj kazensko procesnega prava skozi zgodovino?

Razvoj poteka skozi težišče in se premika v področje državne oblasti, odgovornost se individualizira, namesto skupinske se razvije odgovornost posameznega storilca. Od odgovornosti za učinek se kazensko pravo razvija v smeri upoštevanja subjektivnega momenta, to je krivde (upošteva silobran, razsodnost). Stanovske razlike se pri ravnanju s posameznikom nekaj časa zaostrujejo, pozneje pa se začnejo izravnavati.

29. Kako sta povezana ustoličevanje Karantaskih knezov in družbena pogodba?

Pri ustaličevanju so imeli poglavitno vlogo kosezi, gre za simboličen prenos vojvodinske oblasti na novo postavljenega vojvodo. Družbena pogodba je institut personae, ki preneha s smrtjo.

30. Oktoirana ustavnost v Hasburški monarhiji?

To je vsiljena ustavnost, zaradi nacionalnih nasprotji, dopušča omejevanje postavljenih načel v zakonodaji, kralj razpusti Vidovdansko ustavo in razpusti skupščino, ter ustanovi banovine – 6. Januar 1929.

31. Zakaj je prišlo v zgodovini do razvoja zemljiške knjige?

Uvedba ZK v 18. Stoletju, je bila z namenom zavarovanja nepremičninskega prometa, predvsem kreditni promet, jemanje in dajanje posojil, glavna faza razvoja zbirka listin in tudi sodbe, ter pogodbe, ki so zadevale plemiško posest na enem mestu – deželno desko, glavna knjiga, kot zbirka listin. Zemljiška knjiga je civilnopravnega značaja, z zakonom iz leta 1871 je dobila bolj izražena osnovna načela, ki ji dajejo pomen.

32. Pojasni pojem splošne deklaracije človekovih pravic OZN, ali je neposredno zavezujoča?

Splošna deklaracija varuje temeljne človekove pravice in svoboščine in je zavezujoča za vse države članice.

33.Eden od bratov Grimm je bil pomemben pripadnik zgodovinsko pravne šole. Kaj naj bi bil prispevek nekega pravljičarja pri takem gibanju k pravu?

1816-1818 sta izšla zvezka zbirke o pripovedkah, Jackob Grimm se sklicuje na to ali so pripovedkam pripovedovalci in poslušalci verjeli, pravljicam pa ne. Ali so pripovedke vezane na konkretna historična dejstva, medtem ko pravljice niso časovno ali lokalno določene. Obsežno delo se navezuje na vse germanske jezike in njihovo povezanost in sam zgodovinski razvoj.

34.Razlika med fedvom in fevdalizmom.

Fevd je ena izmed oblik svobodnega zajma, med tem ko so v besedi fevdalizem zajeti tudi nesvobodni zajmi.

35.Ali je imela Slovenija vrhovno sodišče pod staro Jugoslavijo?

Ja. Po ustanovitvi Banovine Hrvatske za pravno ozemlje Slovenije (brez Dalmacije) je bilo ustanovljeno Vrhovno sodišče v Ljubljani – od leta 1940, prej pa je za pravno področje Slovenije in Dalmacije bilo pristojno Stol sedmorice, oddelek B v Zagrebu.

36.Pojasnite pojem narodne vlade za Slovenijo neposredno po 1.sv.vojni.

To je bil prvi organ oblasti, sestavljen po sporazumu vodstev tedanjih strank in potrjen na Narodnem vijeću. Bila je organiziranja v 12 oddelkih s poverjeniki na čelu in je bila neka ministrska vlada, ki je obsegala vse resorje do zunanjih zadev in vojske. Narodna vlada je 4.11.1918 odpravila prejšno deželno samoupravo in njene organem tako da je bila njena oblast enotna.

37.Pomen razvoja birokratskega aparata v obdobju absolutizma

Najlažje je vladar uvajal uradniški aparat na centralni in na srednji deželni stopnji, najtežje pa na deželski. Pojavijo se začetki dvotirnega sistema centralno vodenih organov na eni in avtonomij na drugi strani (resije, okrožni uradi, prizivna sodišča)

38.Kakšen postopek so uporabljali za izganjanje čarovnic? Ali je kakšna pozitvna stvar glede njega?

V drugi polovici 17. Stoletja so bile na podeželju pogoste pravde proti čarovnicam v Sloveniji. Po vrstah kazni ni bilo bistvenih razločkov od srednjega veka, surovost je veljala še dolgo v novem veku, menim da ni bilo pozitivne stvari, ker so nekoga obsojali brez podlage, jih kruto mučili, mnogi so raje umrli na torturi inkvizicije, kot pa priznali, ker bi potem njihovo premoženje pripadlo cerkvi, sama družina pa bi ostala brez premoženja.

39.Pojem Titovega konflikta s Stalinom l.1948 glede prihodnje usmeritve socialistične Jugoslavije.

V prvih letih po drugi svetovni vojni se je Jugoslovanska politika zgledovala po sovjetskem modelu, po sporu s Stalinom, pa se je strategija spremenila, Titovi ideologi so opustili ideale stalinističnega stila in spreminjati se je začela sama politična ideologija.

40. Pojasnite bistveno razliko med običajnim in postavljenim pravom. Kam bi uvrstili ustni ukaz nekega srednjeveškega vladarja?

Običajno pravo je med ljudmi obveljalo kot obvezno, ne da bi se zavedali dokazljivega nastanka v konkretnem normativnem aktu. Pri postavljenemu pravu pa je nastanek norme dokazan z normodajnim aktom. Meja med običajnim in postavljenim pravom ni absolutna. Odvisna je od zgodovinskega znanja o tem, kako je prišlo do nekega pravila. Običajno pravo se ohranja in razvija v ustnem izročilu. Tudi postavljeno pravo je lahko bilo ustno, če je npr. nek srednjeveški vladar na zboru plemičev razglasil neko normo, dokler je ni dal zapisati. Skoraj brez izjeme pa je bilo postavljeno pravo zapisano. Zvrsti postavljenega prava v zgodovini so privilegirano pravo (v prid osebi ali določeni skupini), statutarno pravo (skupnost ga postavi za notranjo rabo), splošne norme (za širše družbene, ozemeljske skupine).

41. Na kratko pojasnite bistvene razlike med pravno ureditvijo v socialistični Jugoslaviji in sedanjo slovensko pravno ureditvijo na področju ustavnega prava.

Glavna razlika je v spremembi političnega sistema od socialističnega v demokratičnega. Ustava, ki je takrat temeljila na ruskem vzorcu (politična deklaracija) je prevzela kontinentalno obliko (kot temeljni predpis države). Nadalje je bila Slovenija ena izmed šestih republik, ki so bile združene v federacijo, kar pomeni, da je del svojih pravic prenašala na federalne organe. Ustavno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin je bilo okrnjeno kljub obstoju Ustavnega sodišča. Zasebna lastnina (ni isto kot osebna!) v skladu z marksistično ideologijo ni bila dovoljena, sama Ustava je bila zelo dolga in v veliki meri politični manifest. Delegatski sistem (danes neposredne volitve), socialistično samoupravljanje (danes privatna lastnina podjetij), okrnjeno delovanje trga zaradi planske ekonomije (danes popolnoma svoboden trg), enostrankarski sistem (danes politični pluralizem).

42.Naštejte ustanovne članice Evropskih skupnosti (tj. predhodnice današnje EU) in naštejte vsaj 2 razloga, zakaj so bile te skupnosti ustanovljene.

Evropske skupnosti so bile ustanovljene zaradi evropske integracije. Ko je francoski zunanji minister predlagal povezavo rudarske in jeklarske industrije Francije in Nemčije, da prepreči bodoče konflikte med državama in ostalimi. Da omogoči ekonomsko rast obeh držav in ostalih, ki bi se jima pridružile. To je postalo zanimivo tudi za Italijo in države Beneluksa (Nizozemska, Belgija in Luksemburg).

43. Kaj je to (srednjeveško) gorsko pravo in čemu se je slovenska pravna zgodovina znanstveno precej ukvarjala prav s tem področjem?

Gorsko pravo je oblika ljudskega sodstva v Gospoščini Kostanjevica v 17.stol. In Gorske bukve iz 16.stol. Gorsko pravo so zapisniki gorskih zborov na katerih so slovenski vinogradniki krojili pravo, „samoniklo domače pravo“.

44. Na kratko pojasnite strukturo oblasti v atenski demokraciji. Zakaj govorimo o mešani oblasti?

Z atensko demokracijo razumemo ureditev Aten v 5.stol. pr.n.št. , v kateri ima najvišjo oblast v državi skupščina polnoletnih svobodnih meščanov-eklesia. Izvršno oblast je izvrševal že ožji organ svet-bule, ki je imel v Atenah 500 članov. Dejansko je funkcijo opravljalo le desetina članov, ki se je menjala vsak mesec. Sodno oblast pa je imela Heliea, ki je štela 6000 članov, izmed katerih so žrebali sodne zbore. Bridke izkušnje tiranske in oligarhične ureditve so pripeljale do tega, da so Atenci skušali omejiti posameznike v pridobivanju moči z ostrakizmom. Državljani so vsako leto s tajnim glasovanjem na črepinjah lahko z večino glasov dosegli izgon posameznika, o katerem so mislili, da si je pridobil preveč moči. O atenski demokraciji je potrebno še reči, da gre za sužnjelastniško demokracijo in je v bistvu torej oligarhija, saj so bili polnopravni državljani v Atenah ob množici sužnjev in velikem številu prebivalcev brez državljanskih pravic v manjšini. Teorija mešane oblasti (mešanica monarhije in demokracije ter proporcionalnih volitev).

45. Kaj je bila Rižanska veča? O čem nam priča njen zapis?

Rižanska veča je pritožba proti škofom, ker nočejo prispevati k javnim dajatvam ter na svojih posestvih poslabšujejo zakupne pogoje. Ter pritožba proti vojvodi, ker si je prisvajal dajatve mest državi, mestom jemlje gozdove in vasi, s svobodnimi iz mest ravna kakor s podložniki, ter jih sili na tlako. Na mestna ozemlja je privedel Slovane, ki obdelujejo polja in pasejo živino. Sporazum na veči je bil, da je vojvoda prenehal z novostmi, Slovani pa ostanejo tam, ker ne škodujejo mestom. Zapisnik o Rižanski veči priča o naselitvi Slovanov v notranji Istri in uveljavljanje fevdalizma na področjih kontinuitete.

46. Kako je izgledalo teritorialno zemljiško gospostvo kot vrsta upravno-teritorialne enote v srednjem veku?

Visoko plemstvo je bilo lastnik teritorialnih zemljiških gospostev. V glavnem avtarkija (samopreskrba). Prebivalci gospostva kot celota proizvajalcev in potrošnikov-le malo uvoza in izvoza. V lasti ali fevdu so imeli velike komplekse neobdelanega sveta kamor so se naseljevali kmetje. Vasi proti koncu 11. in 12.stol. so teritorialna zemljiška gospostva intenzivirala naselitev in izkoriščanje z domačini in od drugod privedenimi kolonisti. Naselitveno jedro vasi je bilo razdeljeno na več stavbišč (za vsako domačijo), od-meritev zemljišča (parcele) in jih razdelili domačijam. Hube pa pomeni združevanje skupnega gospodarstva z individualnim gospostvom. Hlapčevske hube so imeli ne-svobodnjaki, vendar so jih kmetje vseeno obdelovali v lastnem obratu. Ter hube, ki so jih imeli svobodnjaki.

47. Pojasnite izraz fajda kot način razreševanja sporov v srednjem veku.

Fajda ali privatna vojna je bil srednjeveški pravni institut. Iz germanskih običajev se je v srednje evropski fevdalizem prenesla pravica posameznika, da si z orožjem zagotovi pravico. Iz tega so izšle fajde. Privatne vojne plemičev ali rodbin, pa tudi fajde stanov z vladarjem. Dokončno prepoved pa je dosegel šele cesar Maksimilijan 1. Habsburški, ki je leta 1495 državni zbor prepričal, da sklene državni mir.

48. Kaj so bili stanovi in ali so imeli kakšno vlogo pri razvoju parlamentarizma? Kje se je moderni sistem parlamentarizma najprej razvil?

Deželni stanovi so bili avtonomna korporacija privilegiranih oseb v deželi, ki pod vladarjevim vodstvom sama upravlja svoje zadeve ali ki jo mora vladar v določenih vladnih zadevah zaprositi za pristanek. Ne pod gospodovim predsedstvom, temveč kot njegov partner so stanovi razpravljali z deželnim knezom o vojaških obveznostih in o deželnih davkih ter so to pravico izkoristili tudi za vpliv na druge javne zadeve. Govorimo o stanovski monarhiji. V Evropi je najpogostejša sestava treh stanov: višja duhovščina, plemstvo in zastopniki mest (zato meščanstvo: »tretji stan«). Glede vloge pri razvoju parlamentarizma glej odgovor na vprašanje (pojasnite pojav državnih stanov...). Kot zibelko modernega parlamentarizma vsekakor štejemo Anglijo, saj so se zametki le-tega pojavili že ob privilegijih zapisanih v Magna Carta Libertatum 1215. Leta, ko je takratni vladar Ivan brez dežele moral popustiti v korist fevdalcev in z njimi povezanih mest ter svobodnih kmetov.

49. Pojasnite razliko med talionskim načelom kaznovanja in zrcalnimi kaznimi v predmodernih družbah.

Talionsko načelo kaznovanja temelji na načelu oko za oko, zob za zob, kar pomeni, da je kazen takšna, kakršno je bilo dejanje. Zrcalne kazni pa so kazni, določene po načelu odsevnih (zrcalnih) kazni. Kar pomeni, da je v kazni na nek način slikovito izraženo kaznivo dejanje, oblika kazni spominja na dejanje, npr. za bogokletstvo so odrezali jezik, za krivo prisego so odsekali prisežna prsta, itd.

Tortura pa je z mučenjem izsiljeno priznanje in ugotavljanje storilčevih pomočnikov.

50. Kaj so pomenili cenzusi pri uveljavljanju volilne pravice?

Cenzus pomeni omejitev volilne pravice na manjši krog državljanov določenih po premoženjskih, izobrazbenih ali podobnih merilih v volilne razrede.

51. Kaj je bila in kaj je uveljavljala Rapallska pogodba?

Je bila mirovna pogodba, ki sta jo 12.11.1920 v Rapallu podpisali Kraljevina SHS in Kraljevina Italija. S pogodbo je bila določena meja med državama, s čimer je bila tretjina slovenskega etničnega ozemlja Istre in del Dalmacije podeljeno Italiji, ki je v zameno priznala Kraljevino SHS. Slovenski sektor meje med Slovenijo in Jugoslavijo določen. Za pokrajine, ki jih je dobila Italija na nekdaj avstrijskem ozemlju zahodne Slovenije in hrvaške Istre se je uveljavilo ime Julijska Krajina. Na čelu s prefektom, odstranjena vsaka deželna avtonomija. Uveljavlja se birokratsko-centralistični sistem uprave. 1922/23 so prišli na oblast fašisti. Odmrejo parlamentarne tradicije.

52. Pojasnite razliko med unitarizmom in federalizmom kot pomembno razliko med pravno-političnim sistemom stare in nove Jugoslavije.

Unitarizem je nasilno izničevanje razlik poenotenja zelo različnih kultur, gospodarskih in upravno-političnih razmer po posameznih pokrajinah v Kraljevini Jugoslaviji. Unitarizem je državna ureditev v kateri prevladuje težnja po uveljavljanju centralistične oblasti in omejevanju samostojnosti sestavnih delov države. Federacija pa državna ureditev, ki združuje dva ali več enakopravnih in relativno samostojnih državnih enot. Federalizem je politično gibanje za federativno ureditev države.

53. Pojasnite na primeru med sinhrono in sistematično metodo pravnozgodovinske znanosti.

Sinhrona in sistematična metoda medsebojno povezuje pravne pojave in njihovo postavljanje v prostor in čas. Sinhrona metoda obdeluje vsako obdobje za sebe in povezuje pravne pojave v vodoravnih zvezah. Daje bolj zaokroženo podobo nekega časa in bolj nazorno prikazuje pojave v njihovem vsakodnevnem okolju. Rada izgubi povezavo s prejšnjo in kasnejšo dobo. S sistematično metodo pa opazujemo neko ožjo ali širšo pravno panogo na njeni poti skozi daljši čas-navpično. Daje bolj povezano razvojno podobo neke institucije, a jo iztrga iz vsakokratnega okolja.

54. Kaj je to Hammurabijev zakonik in katero načelo kaznovanja je uveljavil? Se to načelo še danes kje in kako uporablja?

Hammurabijev zakonik je najpomembnejši pravni spomenik v klinopisu. Ohranjen je skoraj v celoti. Opisuje babilonsko družbeno razslojenost (polnopravni državljani, manj polnopravni državljani). Vsebuje pa tudi talionsko načelo, ki temelji na oko za oko, zob za zob, kar pomeni, da je kazen takšna, kakršno je bilo dejanje. Zanimivo je, da ne obravnava umora-običajno pravo je imelo najbrž še polno veljavo in ga vladarji zato nismo mogli ali hoteli spremeniti. Vsebuje tudi rodbinske določbe (privilegiran položaj moža, ki lahko ženo kupi in jo odpusti, če vrne doto), ter dedno pravo (ženska je lahko dedovala le z izrecno oporoko). Talion se uporablja še dandanes v šeriatskem pravu.

55. Na kratko pojasnite proces ustoličevanja karantanskih knezov (v smislu sklepanja neke vrste družbene pogodbe).

Ustoličevanje je simbolično dokazovalo enotnost kneževine in knezovo oblast, pri čemer so kosezi z volitvami na večah odločali o tem ali hočejo sprejeti novega kneza v slovensko plemensko zvezo. Ustoličevanje je potekalo tako: zbrana veča in okoli stoječe ljudstvo so se napotili k knežjemu kamnu. Kneza so preoblekli v kmečko nošo, zajezditi je moral kobilo in trikrat objezditi knežji kamen. Navzoče ljudstvo je medtem pelo slovensko hvalnico, nakar je vojvoda zasedel knežji kamen kot simbol oblasti.

56. Pojasnite razliko med ministeriali in militi kot vrstami plemstva v srednjem veku.

Ministerial je bilo viteško ali nesvobodno plemstvo. Vitezi so višja stopnja nesvobodnega plemstva, bili so v lasti teritorialnega gospoda, obenem pa lastniki militov. Razlog za njihov nastanek je samo-preskrbovalno gospodarstvo teritorialnih gospostev. Namesto plačila za vojsko in uradništvo so dobili zemljo in obdelovalce. Njihov izvor je iz pridvornih ne-svobodnjakov in svobodnega plemstva, svobodnjakov in kosezov.

Militi pa so bili oprode, hlapčiči, ki so bili v lasti svobodnega gospoda ali ministeriala, na pa lastniki drugih militov. Bili pa so lahko lastniki zemljiškega gospostva. V pravnem prometu je gospod z njimi ravnal kot s stvarjo (daroval, zamenjal, otrokom izbiral ženina/nevesto)

57. S kakšnimi akti se je podeljevala avtonomija mestom v srednjem veku?

S privilegiji, ki jih so jih mesta dobivala od mestnih gospodov. Privilegiji so urejali pravice mesta navzven (proti fevdalcem, kmetom in drugim mestom). Komunalno gibanje: meščani vse več pravic pridobivajo s kupovanjem, saj se mestni gospodje v stiski obračajo na meščane, ki mu v zameno za pravice posojajo denar.

58. Pojasnite pojem zemljiške odveze.

Zemljiška odveza je zgodovinski izraz, ki je nastal v fevdalizmu. Po zemljiški odvezi je moral kmet plačevati (največkrat v obliki pridelkov) zemljiškemu gospodu za obdelovanje njegove zemlje. Zemljiška odveza pomeni odpravo fevdalnih razmerij. Načela zemljiške odveze so, da se vsa kmečka bremena podložnikov, gospodom za izvrševanje javne službe (in druga osebna bremena) odpravijo brez odškodnine. Druga bremena izrazito podložniška so preračunali v denarno vrednost. Razne pašne, gozdne in podobne pravice skupinskih upravičencev obveljajo kot zemljiške služnosti in kasneje preidejo v solastništvo. Pozitivne posledice zemljiške odveze so večje možnosti za kmetovo razpolaganje z zemljo. Negativne posledice pa so težko davčno breme (poleg odškodnine za odvezo), pogosto zadolževanje pri oderuhih ali odprodaja ter tudi presežek kmečkega prebivalstva.

59. Pojasnite naslednje pojme: urbar, imenjska knjiga, kataster in zemljiška knjiga.

Urbar je bila v srednjem veku knjiga v kateri so bile popisane podrejene posesti, njihovih uživalcev (kmetje), njihove dajatve, obveznosti in služnosti zemljiškemu gospodu (fevdalcu). Urbarji so seznami dohodkov zemljiškega gospostva od podložnikov.

Imenjska knjiga je popis zemljiških gospostev in njihovih dohodkov od podložnikov, izračunanih po posebni tarifi (za namen davkov)

Zemljiški kataster je natančno urejen javni popis podatkov o lastništvu nad zemljišči ter je za davčne namene. Poznamo terezijanski kataster (popis napovedanih dohodkov od zemljišč), jožefinski kataster (popis zemljišč po lastnikih, imenih, izmerah, kulturi, glede bonitet donosnosti) ter francisejski kataster (zaris numeriranih parcel z ustreznimi seznami). Zemljiška knjiga je javni register, ki ga vodijo sodišča in se vanj vpisujejo pravna razmerja v zvezi z nepremičninami. Sistem zemljiških knjig v Sloveniji temelji na katastru in je sestavljen iz glavne knjige, zbirke listin in pomožnih knjig.

60. Na kratko pojasnite razliko med plebiscitom in temeljno ustavno listino pri osamosvajanju Slovenije.

Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (23.12.1990) je bil referendum na katerem so se prebivalci republike odločali o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Na podlagi večinsko izražene volje, ki v ogromni večini glasovala za samostojnost, je skupščina Republike Slovenije dne 25.6.1991 sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti R. Slovenije s katero je praktično rojena nova Slovenija. Listina je bila podlaga na kateri je isti organ tudi sprejel Ustavo RS.

NEREŠENA VPRAŠANJA

61.Oktroirana ustava 1848,

62. Kodifikacija vojnega prava in 4. priloga II. haaške konference,

63. Statut nurberškega sodišča in okoliščine delovanja

64. Priprave na osamosvojitveno vojno (Slo)

65. Združitev Nemčije in Italije (II. sv. vojna)

66. Sporazum Cvetković- Maček,

67. Oktroirana ustva 1848,

68. pariške mirovne konfererence

69.Aprilska (Pillersdorfova) ustava

70.Dunajski kongres

71.Pariska mirovna konferenca

72.Ozemljske spremembe po 1 sv. vojni

73.Diplomatski razvoj med obema vojnama

74.Prva YU

75.Duga YU, kapitulacija, vlada v Londonu, OF, Tito-Subasic

76.Volini sistemi: vecinski, proporcionalni!!

77. Metode: sistematična, sinhrona

78. Razlika med Vidovdansko in oktoirano ustavo

79. Kdaj so bile izvedene prve demokratične volitve v sloveniji in kakšen je bil izid

80. Kaj je constitutio criminalis theresiana, kdaj je bil akt sprejet in kaj je urejal

To je kazenski zakonik Marije Terezije, ki je bi sprejet 1768. Vseboval je tudi torture, vendar je kasneje leta so bile le te kasneje odpravljene in del zakonika razveljavljen.

81. 3 pravno politični dosežki razsvetljenega absulutizma v habsburški monarhiji

Terezijanski kataster, Francejski kataster in Jožefinski kataster.

82.Kdo so bili prisežniki na sodiščih v srednjem veku?

83.Kakšna je razlika med Ustavnim sodiščem v Socialistične Republike Slovenije iz leta '63 in Ustavnim sodiščem Slovenije iz leta '91?

84.kakšna je bila usoda civilnega prava na prehodu iz stare v novo Jugoslavijo?

85.Pojasnite pojem oktroirane ustave v Kraljevini Jugoslaviji iz leta 1931.

86.Ius commune

87. Nastanek Eu

88.Brižinski spomeniki

89. Edixtum langobardum

90. Iliada in odiseja

91.Amandmaje k ustavi jugoslavije

92. Pogodba europske unije

93. Stanovi v srednjem veku (naštet in opisat)

Stanovi so se delili na vi

94.Trije glavni pravni viri srednjega veka

Magna charta libertatum, Zlata Bula in Georgenberški statut.

95.Kakšna je ustavno-pravno ureditev Avstro-Ogrska monarhije