8/6/2019 a6fd4879626b6df906f956f8ae638639

1/40

DRAVNA UREDITEVProf. dr. Franc Grad, mag. Janez Pogorelec

Upravna akademija, 2003

I POJEM IN OBLIKE DRAVE

1 POJEM DRAVE IN DRAVNE OBLASTIIzraz drava se navadno uporablja v dveh pomenih. V irem pomenu zajema celotno drubeno skupnost nadoloenem ozemlju, ki jo ureja dravna organizacija. Samo dravno organizacijo pa tejemo za dravo v ojempomenu. Drava v irem pomenu je torej sestavljena iz treh temeljnih sestavin, namre iz ozemlja, prebivalstva indravne organizacije.Ozemlje (teritorialna razsenost drave) drave je navadno oblikovano na podlagi zgodovinskih okoliin, naravnihmeja, v sodobnem asu pa predvsem na podlagi mednarodnih pogodb. Ozemlje drave pomeni okvir in mejedelovanja dravne oblasti, saj lahko ta deluje samo na ozemlju drave, ne pa izven njega. Oblast drave na njenemozemlju mora biti uinkovita in izkljuna. Na ozemlju drave se torej brez njenega privoljenja ne more izvajatinobena druga oblast.Za svoj obstoj in delovanje potrebuje drava tudi neko tevilo prebivalstva, torej osebe, ki prebivajo na njenemozemlju (personalna razsenost drave). Te osebe so lahko dravljani te drave ali pa so tujci. Oblast drave serazteza na vse njene prebivalce, ne glede na to ali so tujci ali njeni dravljani. Drave imajo zelo razlino teviloprebivalcev in razlino ozemlje, vendar to ne vpliva bistveno na samo naravo drave.Tretja temeljna sestavina drave je dravna organizacija (drava v ojem pomenu), ki na prisilen nain urejaivljenje v dravi, izvaja torej dravno oblast. To pomeni, da dravna organizacija lahko s silo zagotovi izvajanjesvojih odloitev.Dravna organizacija in njeno delovanje je tako ali drugae pravno urejeno, praviloma zlasti v ustavi in zakonih.Tudi svoje odloitve sprejema dravna organizacija v obliki pravnih aktov. Zato sta drava in pravo med sebojtesno prepletena in medsebojno odvisna. Drava pa je tudi sama subjekt prava, saj sodi v krog t.i. oseb javnegaprava in zato lahko tudi ona nastopa v pravnem prometu, tako kot druge osebe javnega prava, kot so npr. lokalneskupnosti.

2 OBLIKE DRAVDravna oblast je lahko organizirana v razlinih oblikah, ki se med seboj razlikujejo zlasti glede na poloaj temeljnihdravnih organov in ureditev njihovih medsebojnih razmerij. S tega vidika loimo razline oblike vladavine, dravneureditve in dravne oblasti.

2.1 Oblike vladavinePo obliki vladavine se drave delijo na monarhije in republike. Oblika vladavine je zato odvisna od tega, kako jeorganiziran ef drave in kaken je njegov pravni poloaj.V monarhiji ima ef drave poseben poloaj, ki se kae v tem, da je pravno in politino neodgovoren. Tak poloajpridobi navadno z dedovanjem po posebnem nasledstvenem redu in opravlja svojo funkcijo doivljensko - e samne abdicira. Poloaj efa drave v republiki je bistveno drugaen, saj je podvren kazenski, ne pa tudi politini

odgovornosti. Funkcijo pridobi z izvolitvijo (neposredno ali posredno) in njeno trajanje je asovno omejeno(mandatna doba).

Poloaj efa drave se razlikuje tudi po tem, kakne pristojnosti ima na izvrilnem podroju in kaken je njegovodnos do zakonodajne in sodne oblasti. S tega vidika loimo pri monarhijah absolutno, ustavno in parlamentarnomonarhijo. V Evropi se je v tem vrstnem redu monarhija tudi zgodovinsko spreminjala in s temi spremembami jeslabila tudi mo monarha. V republikah pa je poloaj efa drave odvisen predvsem od oblike dravne oblasti(predsedniki, parlamentarni ali skupinski sistem). Najmoneji je poloaj efa drave v predsednikem sistemu,v parlamentarnem je praviloma njegova oblast zgolj reprezentativna, v skupinskem sistemu pa praviloma sploh niposebne funkcije efa drave.

2.2 Oblike dravne ureditveOblike dravne ureditve se razlikujejo glede na nain vertikalne organiziranosti dravne oblasti. Vendar pa je v temokviru najveja lonica med unitarno (enovito) in federativno (zvezno) urejeno dravo. Prve po tevilu monoprevladujejo (v Evropi npr. Francija, Italija itd), druge so redkeje (npr. ZDA, Zvezna republika Nemija, Avstrija itd).Federativno urejena drava sodi v okvir sestavljenih drav, kjer so se v preteklosti pojavljale tudi druge oblike, zlasti

1

8/6/2019 a6fd4879626b6df906f956f8ae638639

2/40

realna unija, personalna unija in konfederacija.V unitarni dravi vsa dravna oblast izvira iz enega centra. Vendar se tudi unitarne drave precej razlikujejo medseboj in sicer predvsem z vidika veje ali manje stopnje centralizacije drave. S tega vidika loimo centraliziranein decentralizirane unitarne drave. V decentralizirani dravi centralna dravna oblast prenaa del oblasti na nijedravne organe, ki jo opravljajo relativno samostojno, vendar pod nadzorstvom centralnih oblasti, ki pa ostaja vmejah nadzorstva zakonitosti ne pa tudi primernosti odloitev nijih organov.Drugae kot v unitarni drave je linija oblasti v federativni dravi prekinjena in poleg centralne oblasti obstojijo erelativno samostojni centri oblasti delov drave, ki se v takem primeru splono imenujejo federalne enote (drave,

republike, deele, kantoni in podobno). Federacija je torej sestavljena drava, nekakna drava drav, ki panavzven praviloma nastopa kot enoten mednarodnopravni subjekt, kar pomeni, da federalne enote nimajo lastnemednarodnopravne subjektivitete. V tem se federacija bistveno razlikuje od konfederacije, ki je zveza tudimednarodnopravno priznanih samostojnih drav, ki nastane s posebno konfederalno pogodbo. Podlaga zafederativno dravno ureditev je zvezna ustava, ki razmejuje pristojnosti med zvezo in federalnimi enotami. Navadnoimajo lastne ustave tudi federalne enote, vendar morajo biti njihove ustave v skladu z zvezno ustavo. Federativnourejena drava ima dva pravna reda: pravni red federacije in pravne rede federalnih enot. V skladu s federalnimnaelom pa je pravni red federalne enote podrejen pravnemu redu zvezne drave in mora biti v skladu z njim.Prva sodobna federacija so postale Zdruene drave Amerike, ki so nastale iz konfederacije. Odtlej dalje se jefederativna dravna ureditev zelo uveljavila in se izkazala kot e posebej primerna za venacionalne drave (npr.Ruska federacija, Indija). Uveljavila pa se je tudi kot dravna ureditev zelo velikih drav, ki jih je teko obvladovatizgolj iz centra drave (npr. Brazilija).

2.3 Oblike dravne oblastiGlede na oblike dravne oblasti se drave loijo predvsem na podlagi razmerij med temeljnimi dravni organi, kiopravljajo temeljne oblastne funkcije drave (zakonodajno, izvrilno in sodno funkcijo). Na tej podlagi loimo tritemeljne oblike dravne oblasti in sicer predsedniki, parlamentarni in skupinski sistem.

II POJEM IN PRAVNI VIRI DRAVNE UREDITVE

Delovanje dravne organizacije je v sodobnih dravah dokaj podrobno pravno urejeno. Pravna ureditev dravneoblasti obsega predpise, ki urejajo organizacijo dravne oblasti, poloaj in pristojnosti temeljnih dravnih organov,

naela za njihovo delovanje ter njihova medsebojna razmerja. Pravno ureditev dravne oblasti imenujemo kratkokar dravna ureditev ali dravni ustroj. S predpisi, ki tvorijo dravno ureditev se doloa, kateri organi izvajajodravno oblast in kakna so njihova pooblastila nasproti dravljanom in drugim subjektom v drubi. Predpisi odravni organizaciji so razlini in imajo razlino vsebino ter razlino mesto v hierarhiji pravnih aktov. Vsi ti predpisitvorijo pravne vire dravne ureditve in se kaejo v razlinih pravnih aktih, ki urejajo dravno organizacijo.Najpomembneji vir dravne ureditve je ustava, zatem pa zakoni, ki urejajo pomembna vpraanja dravneorganizacije ter akti, ki urejajo notranjo organizacijo in poslovanje temeljnih dravnih organov (zlasti poslovnikparlamenta, poslovnik vlade itd). Vir dravne ureditve so lahko tudi sodbe sodi, zlasti ustavnih sodi, pa tudipodzakonski akti. V praksi so lahko pomemben vir dravne ureditve tudi ustavni obiaji. Vsi ti viri seveda nisoenako pomembni, kar izvira e iz dejstva, da zavzemajo razlino mesto in poloaj v hierarhiji pravnih aktov.Tudi v nai ustavni ureditvi so temeljni pravni viri dravne ureditve ustava, zakoni, poslovniki in podzakonski akti.Dravno ureditev obravnava ustava v glavnem v IV. poglavju, ki tudi nosi naslov "Dravna ureditev", vendar pa ne v

celoti, saj so nekatera temeljna naela dravne ureditve zajeta e v splonih dolobah na zaetku ustave, nekaterapa v posebnih poglavjih (ustavno sodie). Nekatere elemente dravne ureditve pa vsebujejo tudi druga poglavja,ki sicer urejajo druga vpraanja (raunsko sodie).Zakoni urejajo vpraanja ustavnega pomena, ki jih ni uredila e ustava. Ti zakoni se sprejemajo praviloma na enaknain kot drugi zakoni, eprav za nekatere med njimi velja izjema, da se sprejemajo na zahtevneji nain (volilnizakoni in e nekateri drugi). Vsi ti zakoni urejajo razlina podroja organizacije dravne oblasti.V nekaterih primerih ustava e sama nalaga zakonu, da uredi kakno tako vpraanje. Tako npr. ustava v 80. lenudoloa, da volilni sistem za volitve v dravni zbor ureja zakon, enako v 98. lenu glede volitev v dravni svet inpodobno. V vsakem primeru pa mora biti seveda zakon v skladu z ustavo.Tudi v nai dravni ureditvi so poslovniki temeljnih dravnih organov pomemben pravni vir dravne ureditve. eustava sama pri ureditvi poloaja temeljnih dravnih organov pri nekaterih doloa, da si sami s svojim poslovnikomuredijo nain dela in odloanja, glede nekaterih drugih pa je to doloil zakon (npr. raunsko sodie). Tako ustava v94. lenu doloa, da ima dravni zbor svoj poslovnik, ki ga sprejme z dvotretjinsko veino navzoih poslancev. V101. lenu ustava doloa, da ima dravni svet svoj poslovnik, ki pa ga sprejema z veino glasov vseh svojih lanov.Za druge organe je to doloeno z zakonom, ki ureja poloaj, pristojnosti in druga vpraanja v zvezi s tem organom.Tako kot za zakon velja tudi za poslovnik, da mora biti v skladu z ustavo.

2

8/6/2019 a6fd4879626b6df906f956f8ae638639

3/40

Med drugimi viri dravne ureditve imajo posebno mesto uredbe z zakonsko mojo, ki jih je pooblaen izdatipredsednik republike v primeru, da se dravni zbor zaradi izrednega stanja ali vojne ne more sestati. Take uredbeje predsednik republike dolan predloiti v potrditev dravnemu zboru takoj, ko se ta sestane.Pomembna vpraanja v zvezi z dravno organizacijo urejajo tudi drugi predpisi niji od zakona. Tu je treba omenitizlasti uredbo vlade, s katero se v praksi pogosto urejajo zlasti vpraanja v zvezi z delovanjem upravnih organov.Tudi akti, s katerimi minister kot predstojnik upravnega organa doloa podrobneje nain njegovega delovanja nasplono ali na posaminih podrojih, so pomemben vir dravne ureditve.Med vire dravne ureditve lahko tejemo tudi sodne odlobe, ki so izdane v upravnem sporu. Vendar so

pomembneji viri odlobe ustavnega sodia. V praksi so pomemben vir tudi ustavni obiaji, ki niso pravni virdravne ureditve, ker niso doloeni z nobenim predpisom, vendar se dravni organi ravnajo po njih dokler obstojiglede tega potrebno soglasje prizadetih.

III TEMELJNA IZHODIA DRAVNE UREDITVE

1 NAELO LJUDSKE SUVERENOSTISuverenost lahko splono opredelimo kot najvijo, neomejeno in neodvisno oblast. Razlikujemo lahko meddravno, nacionalno in ljudsko suverenostjo. Dravna suverenost pomeni lastnost dravne oblasti kot najmonejein najvije sile v posamezni drubi. Delimo jo na zunanjo suverenost, ki pomeni neodvisnost dravne oblasti

oziroma drave nasproti drugim istovrstnim subjektom, in notranjo suverenost, ki odraa dejstvo, da je drava nasvojem ozemlju vrhovna, samostojna, izvirna, enotna in vseobsena organizacija, ki s svojo mojo podreja vse, karse nahaja na njenem ozemlju.Nacionalna suverenost oznauje suverenost naroda kot posebne drubene skupnosti, ki se oblikuje na strnjenemozemlju ter jo povezujejo skupni jezik, narodna zavest ter druge zgodovinske in kulturne sorodnosti. Izraa se vpravici vsakega naroda do somoodlobe in odcepitve. Pravica do samoodlobe je poudarjena tudi v slovenskiustavi kot eno temeljnih nael ustavne ureditve in sicer e v preambuli ustave ter v 3. lenu.Ljudska suverenost je naelo, ki oznauje ljudstvo kot nosilca suverene oblasti v posamezni drubeno urejeniskupnosti. Z njim se izraa zamisel o tem, da vsa oblast v dravi izhaja iz ljudstva in pripada ljudstvu ter da nosilcioblasti delujejo kot predstavniki ljudstva.Naelo ljudske suverenosti je v nai ustavi doloeno v splonih dolobah kot eden od temeljev dravne ureditve.Ustava (3. len) torej doloa, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Dravljanke in dravljani jo izvrujejo neposredno in

z volitvami, po naelu delitve oblasti na zakonodajno, izvrilno in sodno.

2 NAELO DEMOKRATINE DRAVEIz naela ljudske suverenosti izhaja naelo demokratine drave. Demokratina je tista dravna ureditev, v katerivsa oblast izhaja iz ljudstva in se izvaja v njegovem interesu. V demokraciji torej vladajo tisti, ki je izvolilo ljudstvo,kateremu so tudi odgovorni. Naa ustava e v 1. lenu poudarja, da je Slovenija demokratina republika.Znotraj naela demokratine drave razlikujemo dva temeljna naina izvrevanja ljudske suverenosti: posredno inneposredno. Ljudstvo torej lahko uresniuje oblast tako da samo neposredno izvruje vse ali nekatere njenefunkcije (neposredna demokracija), ali da voli svoje predstavnike, preko katerih bo neposredno izvrevalo oblast(posredna demokracija oziroma politino predstavnitvo). Temeljni in dale prevladujo nain normativnega indejanskega uresnievanja naela ljudske suverenosti v vseh sodobnih demokracijah je sistem politinega

predstavnitva (predstavnike vladavine) oziroma sistem posredne demokracije.Naelo neposredne in posredne demokracije je izraeno tudi v nai ustavi, ki pravi v 3. lenu, da dravljanke indravljani izvrujejo oblast neposredno in z volitvami.

3 NAELO PRAVNE DRAVEEno najpomembnejih nael sodobne drave je naelo pravne drave. Bistvo tega naela je v vladavini prava, torejv vrhovnosti prava v delovanju drave. To pomeni, da drava ne more delovati arbitrarno, temve je v svojemdelovanju vezana na pravne predpise, predvsem na ustavo. Zato dravni organi lahko delujejo samo na podlagipooblastil, ki so jim dana s pravnimi predpisi. Naelo pravne drave je nujno potrebni element delovanja drave, enaj ta upoteva in zagotavlja pravice in svoboine, ki so dravljanom zagotovljene z ustavo.Delovanju sodobne drave kot pravne drave, mora biti prilagojena tudi njena organizacija. Zato je med naelidravne organizacije e posebej pomembno naelo delitve oblasti in naelo neodvisnosti sodstva.Sodobna pravna drava torej zahteva, da celotna dravna oblast temelji in se izvruje izkljuno na temelju ustavein zakonov. Samo to lahko zagotavlja ustrezno upotevanje in varstvo lovekovih pravic in svoboin ter njegovopravno varnost. Naelo pravne drave je tudi samo sestavljeno iz vrste elementov in podprto z nekaterimi drugimi

3

8/6/2019 a6fd4879626b6df906f956f8ae638639

4/40

naeli sodobne dravne organizacije. Sem sodi zlasti naelo ustavne drave, po katerem je ustava najviji pravniakt v dravi ter z njim povezana zahteva po vezanosti vseh vej oblasti na pravo. V ospredju pravne drave jeseveda varstvo (zlasti sodno) lovekovih pravic. V tem okviru je posebno pomembno sodno varstvo, ki gazagotavljajo neodvisna sodia po zakonitem postopku zoper vse akte in posege dravne oblasti, vkljuno zzakonodajno oblastjo. Za uveljavljanje naela pravne drave je pomembna tudi uveljavitev naela odgovornostidravnih organov za nepravilno delo in povzroeno kodo dravljanom. S tem v zvezi se je razvilo tudi naelo pokaterem so lahko kakrni koli dravni posegi v poloaj drubenih subjektov le taki, da je pri tem upotevanaustreznost, nujnost in sorazmernost takih dravnih posegov. Za uveljavljanje pravne drave pa je pomembna tudi

delitev razlinih funkcij dravne oblasti ter njihovo medsebojno omejevanje in nadzorstvo.

4 NAELO SOCIALNE DRAVETo je prevladujoe naelo sodobnih (predvsem evropskih) drav, ki zavezuje dravo, da v doloeni meri skrbi zasocialno stanje dravljanov (drava blagostanja). V sodobnih dravah se je uveljavilo zlasti po drugi svetovni vojni.To naelo je doloeno kot eno temeljnih nael nae ustavne ureditve e v 2. lenu ustave, podrobneje pa na drugihmestih ustave, zlasti v poglavju o pravicah in temeljnih svoboinah.

5 NAELO DELITVE IN NAELO ENOTNOSTI OBLASTIDravna oblast se uresniuje prek razlinih oblastnih funkcij drave, ki jih v sodobni dravi izvajajo razlini dravni

organi. V tem okviru je treba kot dravno funkcijo razumeti skupek istovrstnih oblastnih dejavnosti drave.Pojem dravna funkcija se pogosto enai s pojmom dravna oblast, gre pa za to, da se dravna oblast lahko izvajaprek razlinih funkcij drave (zakonodajne, izvrilne in sodne), ki jih izvajajo razlini dravni organi.Zakonodajna funkcija je tista funkcija drave, v okviru katere dravna oblast izdaja zakone kot (poleg ustave)najvije pravne akte v dravi in s tem postavlja tudi okvir in meje izvajanju drugih dravnih funkcij. To funkcijopraviloma izvaja poseben zakonodajni organ. Izvrilnoupravno funkcijo izvajajo izvrilni organi, med katere lahkotejemo dravnega poglavarja, vlado in upravne organe. Vsebina te funkcije je izvrevanje zakonov, ki jih sprejmezakonodajno telo. Zakoni se izvrujejo na razline naine in sicer z izdajanjem izvrilnih predpisov in z uporabozakonov in drugih splonih aktov na konkretne primere v obliki individualnih pravnih aktov. Sodna funkcija pa seizvaja z avtoritativno ugotovitvijo kritve pravne norme in njene odstranitve in sicer predvsem v primeru spora gledetega.

V okviru sodne funkcije se ne izdajajo sploni pravni akti, temve konkretni akti, predvsem v obliki sodb.Na temeljne funkcije dravne oblasti se navezuje tudi organizacija dravne oblasti. V tem okviru je doloen poloajorganov, ki izvajajo temeljne funkcije dravne oblasti, in njihova medsebojna razmerja. Glede tega sta se uveljavilidve temeljni naeli organizacije dravne oblasti in sicer naelo delitve oblasti in naelo enotnosti oblasti.Naelo delitve oblasti je prevladujoe naelo organizacije dravne oblasti v sodobnih dravnih ureditvah, medtemko je naelo enotnosti oblasti uveljavljeno le izjemoma. Za naelo enotnosti oblasti je znailno, da izhaja izpreprianja, da je dravna oblast lahko samo enotna, saj je izraz suverenosti ljudstva in je zato ni mogoe deliti.Tako pojmovana enotnost oblasti se nanaa na zakonodajno in izvrilno oblast, pri emer je izvrilna oblastpodrejena zakonodajni oblasti, ki tudi nadzoruje izvrevanje zakonov.Za naelo delitve oblasti pa je znailno, da so organi, ki opravljajo temeljne funkcije dravne oblasti (zakonodajno,izvrilno in sodno) pri svojem delovanju relativno samostojni in neodvisni od drugih organov tako, da nobeden odnjih ne more prevladati nad drugimi. Med njimi je vzpostavljen sistem razmerij, ki se navadno imenuje sistem zavor

in ravnovesij (checks and balances). V tem okviru medsebojno sodelujejo in se medsebojno nadzorujejo.Na podlagi naela enotnosti in naela delitve oblasti so se izoblikovali tudi razlini modeli organizacije dravneoblasti. Na podlagi naela delitve oblasti sta oblikovana predsedniki in parlamentarni sistem, na podlagi naelaenotnosti oblasti pa skupinski oziroma konventski sistem.Med parlamentarni in predsedniki sistem lahko uvrstimo sistem, ki ima znailnosti enega in drugega sistema, in gaobiajno imenujemo parlamentarno predsedniki sistem oziroma polpredsedniki sistem.V svetu je najbolj razirjen parlamentarni sistem. V tem sistemu je na elu drave predsednik republike, ki je tudisimbolni ef izvrilne oblasti, eprav je dejanski nosilec izvrilne oblasti vlada. Ta izhaja iz parlamenta in je temutudi politino odgovorna. e vlada izgubi veinsko podporo v parlamentu, pride do izglasovanja nezaupnice, zaradiesar mora vlada odstopiti, ker brez podpore parlamenta ne more opravljati svoje funkcije. Na drugi strani pa lahkovlada, e pride do nesoglasja med njo in parlamentom, bodisi sama praviloma pa prek efa drave dosee razpustparlamenta in predasne volitve - s tem pa ponovno oblikovanje parlamenta in same vlade.

5.1 Predsedniki sistemPredsedniki sistem je nastal v ZDA in bil uveden z ustavo iz leta 1787. Po amerikem zgledu so ga kasnejeprevzele tudi nekatere druge drave, zlasti v Latinski Ameriki, azijske drave (Juna Koreja in Filipini) in nekatere

4

8/6/2019 a6fd4879626b6df906f956f8ae638639

5/40

afrike drave. Vendar ta sistem v teh dravah deluje zelo drugae kot v ZDA, vsekakor bistveno manjdemokratino, kar je mogoe pripisati zlasti povsem druganim drubenim razmeram in tradiciji.V predsednikem sistemu, kot se je razvil v ZDA, so vsi trije temeljni dravni organi - kongres, predsednik invrhovno sodie med seboj popolnoma enakopravni.Zakonodajno funkcijo opravlja v celoti sam kongres, sestavljen iz predstavnikega doma (House ofRepresentatives) in senata. Izvrilno funkcijo vodi predsednik, ki je hkrati ef drave in vrhovni ef izvrilne oblasti,ki mu je podrejen celotni upravni aparat drave.Vrhovno sodie kot najvije zvezno sodie v ZDA predstavlja vrh sodne funkcije in ima vrsto pristojnosti,

najpomembneja pa je gotovo, da opravlja ustavnosodno kontrolo, pri emer lahko razglasi posamezen akt bodisikongresa bodisi predsednika za neskladnega za ustavo. Kongres sicer v celoti opravlja zakonodajno funkcijo,vendar ima pri tem predsednik pravico do suspenzivnega veta, ker je za uveljavitev zakona potreben njegovpodpis. Predsednik je sicer politino neodgovoren kongresu, toda kongres mu postavlja okvire in meje z zakoni,uinkovito pa omejuje njegovo oblast zlasti z neizglasovanjem dravnega prorauna. Vrhovno sodie izvaja svojvpliv na delovanje ostalih vej oblasti zlasti s tem, da lahko razglasi njune predpise za neustavne. V tem sistemu jetorej vzpostavljeno priblino enakomerno ravnoteje, medsebojno nadzorstvo in tudi sodelovanje med vsemi tremivejami oblasti, se pravi sistem zavor in ravnovesij (checks and balances), ki zagotavlja vsaki od oblasti doloenvpliv na delovanje druge in s tem tudi sodelovanje med njimi.

5.2 Parlamentarni sistemDrugae je v parlamentarnem sistemu, ki se je razvil najprej v Angliji, kasneje pa uveljavil v veini evropskih drav.

V tem sistemu so odnosi neodvisnosti ter medsebojnega sodelovanja vzpostavljeni skoraj izkljuno v razmerju medzakonodajno in izvrilno oblastjo, v zelo majhni meri pa med sodno oblastjo in ostalima dvema. Zato se naelodelitve oblasti v tem sistemu kae predvsem v dualizmu zakonodajne in izvrilne oblasti.Do razvoja parlamentarnega sistema je prilo najprej v Angliji, vzoru anglekega parlamentarnega sistema pa sosledile z vejimi ali manjimi spremembami tudi druge drave, zlasti drave celinske Evrope. Za razliko odpredsednikega sistema je za parlamentarni sistem znailno, da sodna veja oblasti stoji bolj ob strani.Parlamentarni sistem se zato izraa predvsem prek dvojnosti razmerja, torej razmerja med zakonodajno in izvrilnooblastjo. Za razmerje med zakonodajno in izvrilno oblastjo pa je znailno, da sta enakopravni, da med seboj tesnosodelujeta in vplivata druga na drugo.Enakopravnost zakonodajne in izvrilne oblasti v parlamentarnem sistemu se kae zlasti v sredstvih, ki jih imata navoljo ena proti drugi ter v njunem medsebojnem ravnoteju. Tako parlament lahko uveljavlja politino odgovornost

vlade s tem, da ji izglasuje nezaupnico, zaradi esar mora vlada odstopiti. Na drugi strani pa lahko vlada, ki ji je bilaizreena nezaupnica, zahteva od efa drave, da razpusti parlament in razpie predasne volitve. Uravnoteenostzakonodajne in izvrilne oblasti se kae zlasti v tem, da je izvrilna oblast razdeljena med dva nosilca in sicer medvlado in efom drave (dualizem izvrilne oblasti), pri emer je vlada politino odgovorna in odvisna od parlamenta,ef drave pa je politino neodgovoren in pomeni stabilni element izvrilne oblasti.

5.3 Parlamentarno predsedniki oziroma polpredsedniki sistemMed parlamentarni in predsedniki sistem lahko uvrstimo sistem, ki ima znailnosti enega in drugega sistema, in gaobiajno imenujemo parlamentarno predsedniki sistem oziroma polpredsedniki sistem. Ta se je najbolj doslednouveljavil v Franciji v ustavni ureditvi pete republike (na podlagi ustave iz leta 1958).Polpredsedniki sistem izhaja sicer iz parlamentarnega sistema, vendar pa je v njem poloaj predsednika republikeokrepljen do te mere, da se mono pribliuje poloaju predsednika v predsednikem sistemu. To se kae zlasti v

neposredni izvolitvi predsednika republike in v njegovih pristojnostih, ki dale presegajo pristojnosti efa drave vparlamentarnem sistemu, e posebej pa v njegovem vplivu na oblikovanje in delovanje vlade. Ta je sicer formalnovezana na parlament, ki pa je dejansko odgovorna predsedniku republike in jo ta tudi vodi.

5.4 Skupinski sistemSkupinski sistem se bistveno razlikuje od predsednikega in parlamentarnega sistema in to predvsem zato, kerne izhaja iz naela delitve oblasti, temve iz naela enotnosti oblasti. Po tem naelu vsa oblast izhaja iz ljudstva, kijo izvaja bodisi neposredno bodisi po svojih izvoljenih predstavnikih v predstavnikem telesu. Seveda tudi ta sistemupoteva dejstvo, da razline funkcije dravne oblasti izvajajo razlini dravni organi, vendar pa je tu vsa oblastosredotoena in izhaja in enega organa.Za skupinski sistem je torej znailno, da je skupina kot nosilec zakonodajne oblasti in izvoljeno predstavnikotelo ljudstva najviji organ oblasti v razmerju do vseh dravnih organov. Vse druge dravne organe voli in

odpoklicuje skupina. Vse to e posebej velja v razmerju do izvrilne oblasti, ki je skupini neposrednopodrejena. Izvrilni organ je tako organizacijsko kot tudi funkcionalno popolnoma podrejen skupini, saj gaskupina voli in razreuje in mora v celoti izvajati politiko skupine.Skupinski sistem je bil uveljavljen v bivi Sovjetski zvezi in drugih bivih socialistinih dravah, ki so se

5

8/6/2019 a6fd4879626b6df906f956f8ae638639

6/40

zgledovale po njeni dravni ureditvi, sicer pa je tak sistem uveljavljen v vici (konventski sistem).

5.5 Naa ureditevTudi naa ureditev dravne oblasti temelji na naelu delitve oblasti. e v splonih dolobah ustave RepublikeSlovenije (drugi odstavek 3. lena) je namre doloeno, da se oblast izvruje po naelu delitve oblasti nazakonodajno, izvrilno in sodno. V tem okviru pa je uveljavljen parlamentarni sistem, ki se v glavnem zgleduje ponemki ureditvi, ima pa ima nekaj drugih posebnosti, kar ga v doloeni meri pribliuje skupinskemu sistemu(nain imenovanja ministrov in drugo).

V povojni ustavni ureditvi Jugoslavije (in z njo tudi Slovenije) je bilo ves as v veji ali manji meri uveljavljenonaelo enotnosti oblasti. Kljub vsem posebnostim jugoslovanskega ustavnega razvoja je bilo to naelo uveljavljenovse do konca obstoja jugoslovanske federacije, v Sloveniji pa vse do sprejema oziroma uveljavitve nove slovenskeustave, in je bilo eno najpomembnejih nael in izhodi takratne ustavne ureditve. Zato ni udno, da je bilo v asu,ko se je zaela razprava o novi ustavni ureditvi, tudi to naelo mono kritizirano.Namesto naela enotnosti oblasti se je pojavila zahteva po uveljavitvi naela delitve oblasti in je bila tudiuveljavljena v novi ustavi, tako da je bilo naelo delitve oblasti v ustavo uvedeno kot eno temeljnih izhodi dravneureditve.Sporno pa je vendarle ostalo na zaetku vpraanje, ali naj bo v tem okviru uveljavljen parlamentarni sistem alimeano parlamentarno predsedniki model. Obe varianti sta bili predloeni e v osnutku ustave. Prva se jenaslanjala na nemki model parlamentarnega sistema, druga pa je v veji meri vezala vlado na predsednikarepublike, katerega poloaj naj bi bil tudi sicer okrepljen po vzoru francoskega parlamentarno predsednikega

modela. e takoj na zaetku razprave o osnutku ustave pa je bila druga varianta odklonjena in sprejeta variantaparlamentarnega sistema, kot je bila predlagana v osnutku.Dravna ureditev po veljavni ustavi izhaja izrecno iz naela delitve oblasti. e v splonih dolobah ustaveRepublike Slovenije (drugi odstavek 3. lena) je namre doloeno, da se oblast izvruje po naelu delitve oblasti nazakonodajno, izvrilno in sodno. Na tej podlagi je uveljavljen parlamentarni sistem, ki se zgleduje po nemkiureditvi, zlasti glede oblikovanja vlade in glede njene odgovornosti dravnemu zboru. Namen ustavodajalca pri temje bil predvsem zagotoviti stabilnost vlade in parlamenta.Vendar je prilo v ustavo tudi nekaj dolob, ki so kljub proklamiranemu naelu parlamentarnega sistema, uvedle vrazmerje med zakonodajno in izvrilno oblastjo vrsto elementov bivega skupinskega sistema. Zaradi tega nasistem v praksi deluje blije skupinskemu kot pa parlamentarnemu sistemu.

IV OBLIKE NEPOSREDNE DEMOKRACIJE

Pojem neposredna demokracija zajema razline naine in oblike neposrednega sodelovanja dravljanov priizvrevanju dravne oblasti. V okvir takega pojmovanja neposredne demokracije sodijo zlasti referendum in ljudskainiciativa, v doloenem smislu pa tudi pravica do peticije. Neposredna demokracija se nikjer ni v popolnostiuveljavila, temve v svetu povsod prevladuje uporaba oblik posredne demokracije.

1 REFERENDUMReferendum je najpomembneja oblika neposredne demokracije, saj omogoa neposredno odloanje volilcev oustavi, zakonu ali o drugem pravnem aktu in o drugem vpraanju, ki je pomembno za drubo in dravo. Nareferendumu volilci odloajo tako, da glasujejo za ali proti doloenemu aktu ali vpraanju.

V razvoju referenduma so se oblikovale razline vrste referenduma in naini njegove uporabe. Razvrstitvereferenduma so sicer razline, obiajno pa jih razlikujemo glede na obmoje, na katerem se uporablja, glede navsebino oziroma predmet, glede na obveznost uporabe, glede na as uporabe in glede na pravno mo nareferendumu sprejete odloitve oziroma vezanost predstavnikega telesa nanjo.Glede na obmoje je lahko referendum sploni (kadar se razpie za obmoje celotne drave) ali lokalni (zaobmoje lokalne skupnosti). Glede na vsebino razlikujemo med ustavnorevizijskim in zakonodajnim referendumomter referendumom o drugih vpraanjih. Glede na obveznost uporabe pa loimo obligatorni in fakultativnireferendum, s tem da je obligatorni referendum lahko absolutno ali pa relativno obvezen. Glede na as uporaberazlikujemo med predhodnim, naknadnim in razveljavitvenim referendumom, glede na pravno mo pa razlikujemomed referendumom z obvezno pravno mojo in posvetovalnim referendumom. Za razliko od ostalih vrstreferenduma mnenje volilcev na posvetovalnem referendumu pravno ne zavezuje predstavnikega telesa, ampakle politino.Z ustavnorevizijskim oziroma ustavnim referendumom oznaujemo obliko neposrednega opredeljevanja volilcev ospremembi ustave ali o novi ustavi. Ta referendum je lahko obligatoren ali fakultativen. Praviloma je naknadni in leizjemoma predhodni; z njim torej dravljani potrjujejo ali zavraajo e sprejeto ustavo oziroma njeno spremembo.Z zakonodajnim referendumom oznaujemo neposredno odloanje volilcev pri sprejemanju in spreminjanju

6

8/6/2019 a6fd4879626b6df906f956f8ae638639

7/40

zakona, za katerega je sicer pristojno predstavniko telo. Zakonodajni referendum je praviloma fakultativen in leizjemoma obligatoren, lahko je predhoden ali naknaden. V veini drav, ki poznajo referendum, se uporabljanaknadni, le v manjem tevilu predhodni referendum.Ustava Republike Slovenije iz leta 1991 je uvedla tako ustavnorevizijski referendum (170. len), kot tudizakonodajni referendum (90. len) in posebej referendum za ustanovitev obine (tretji odstavek 139. lena). Ustavaureja referendum zgolj naelno, nain uresnievanja referenduma, zlasti pa postopek za njegovo izvedbo, paurejata zakon o referendumu in o ljudski iniciativi in zakon o referendumu za ustanovitev obine. Razen teh vrstreferenduma pozna naa pravna ureditev tudi referendum v lokalni skupnosti in posvetovalni referendum.

Ustava doloa, da mora dravni zbor predlagano spremembo ustave predloiti v sprejem volilcem na referendumu,e to zahteva najmanj 30 poslancev. Sprememba ustave je na referendumu sprejeta, e zanjo glasuje veinavolilcev, ki so glasovali, pod pogojem, da se glasovanja udelei veina vseh volilcev. Referendum je torej lahko lenaknadni ter fakultativni, ker ga je mogoe uporabiti le na zahtevo z ustavo pooblaenih subjektov. Po zakonu jedravni zbor vezan na izid referenduma o spremembi ustave in dve leti po izvedbi referenduma ne more sprejetiakta o spremembi ustave, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.Tako kot ustavnorevizijski je tudi zakonodajni referendum predviden le fakultativno, kajti dravni zbor ga lahkorazpie na svojo pobudo, mora pa ga razpisati, e to zahteva najmanj tretjina poslancev, dravni svet ali 40.000volilcev. Zakonodajni referendum je lahko predhoden ali naknaden. Volilci se torej bodisi vnaprej izjavljajo ovpraanjih, ki se urejajo z zakonom ali potrdijo zakon, ki ga je dravni zbor e sprejel.V zahtevi za razpis referenduma, ki se predloi dravnemu zboru, mora biti jasno izraeno vpraanje, kinaj bo predmet referenduma, zahteva pa mora biti tudi obrazloena. e dravni zbor meni, da je vsebina

zahteve za razpis referenduma v nasprotju z ustavo, o tem odloi ustavno sodie.Glasovalna pravica na zakonodajnem je enaka kot na ustavnorevizijskem referendumu; z njo razpolagajo vsidravljani, ki imajo pravico voliti v dravni zbor. Za razliko od ustavnorevizijskega za odloitev na zakonodajnemreferendumu zadoa navadna relativna veina, torej veina volilcev, ki so glasovali. Eno leto po izvedbireferenduma dravni zbor ne more sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma, niti ponovitireferenduma o istem vpraanju.Posvetovalni referendum je po naravi stvari lahko le fakultativen, razpie pa ga lahko dravni zbor, pobudo zanj palahko da vsak poslanec dravnega zbora. Na izid posvetovalnega referenduma seveda dravni zbor ni vezan.Tudi referenduma v lokalni skupnosti ustava izrecno ne predvideva, temve ga ureja zakon o lokalni samoupravi.Zakon predvideva tri vrste referenduma: referendum o aktu ali drugi odloitvi obinskega sveta, posvetovalnireferendum in referendum o teritorialnem preoblikovanju enot lokalne samouprave.

2 LJUDSKA INICIATIVAPomembna oblika neposredne demokracije je tudi ljudska iniciativa. Volilci lahko z njo sooblikujejo odloitev,vplivajo na njeno vsebino, ne morejo pa z njo neposredno vplivati na konno odloitev. Ta je v pristojnostizakonodajnega organa oziroma izjemoma v rokah volilnega telesa (v primeru referenduma).V ustavi je ljudska iniciativa (zakonodajna in ustavnorevizijska) vezana izkljuno na dravni zbor, kimora o njej odloiti. Dravni zbor je dolan preuiti predlog volilcev in izvesti predpisan postopek, nipa dolan - tako kot v primeru zahteve za uvedbo zakonodajnega referenduma - pobude sprejeti.Ustava v 168. lenu doloa, da lahko predlog za zaetek postopka za spremembo ustave da poleg 20poslancev dravnega zbora in vlade, tudi 30.000 volilcev. Ljudsko zakonodajno iniciativo ima skladnoz 88. lenom ustave najmanj 5.000 volilcev.

Ljudsko iniciativo je predpisal tudi zakon o lokalni samoupravi. Zakon doloa, da lahko najmanj 5% volilcev v obinizahteva izdajo ali razveljavitev splonega akta ali druge odloitve iz pristojnosti obinskega sveta oziroma 0drugihobinskih organov.Razen referenduma in ljudske iniciative ureja nova ustava tudi pravico do peticije. V 45. lenu ustave je namredoloeno, da ima vsak dravljan pravico do vlaganja peticij in do drugih pobud splonega pomena.Ustava Republike Slovenije iz leta 1991 je uvedla tako ustavnorevizijski referendum (170. len), kot tudizakonodajni referendum (90. len) in posebej referendum za ustanovitev obine (tretji odstavek 139. lena). Ustavaureja referendum zgolj naelno, nain uresnievanja referenduma, zlasti pa postopek za njegovo izvedbo, paurejata zakon o referendumu in o ljudski iniciativi in zakon o referendumu za ustanovitev obine. Razen teh vrstreferenduma pozna naa pravna ureditev tudi referendum v lokalni skupnosti in posvetovalni referendum.

V POLITINO PREDSTAVNITVO

Neposredna demokracija je v praksi dokaj redka, v veliki meri je prakticirajo le nekatere drave, zlasti vica.Pogosto neposredno odloanje je namre povezano z velikimi organizacijskimi teavami in stroki. Na drugi strani

7

8/6/2019 a6fd4879626b6df906f956f8ae638639

8/40

je veina zadev, o katerih se odloa v dravi tudi preve zapletenih, da bi lahko0 njih odloali volilci sami.Zaradi tega v svetu prevladuje posredna demokracija, torej demokracija, pri kateri sprejemajo temeljne odloitveosebe, ki jih ljudstvo izvoli v ta namen. To so predstavniki ljudstva, ki skupaj tvorijo predstavniko telo.Predstavniko telo torej sprejema odloitve v imenu ljudstva, ki ga njegove odloitve veejo. Tako demokracijoimenujemo zato predstavnika demokracija za razliko od neposredne demokracije, kjer sprejema odloitveneposredno ljudstvo. Razmerje med ljudstvom in njegovimi izvoljenimi predstavniki pa imenujemo politinopredstavnitvo. To temelji na mandatu (pooblastilu), ki ga ljudstvo z izvolitvijo podeli svojim predstavnikom v

predstavnikem telesu.

1 POSLANSKI MANDATPoslanski mandat je glede na povedano razmerje med volilci in njihovimi predstavniki v parlamentu. Vsebina tegarazmerja se nanaa predvsem na vpraanje, ali je poslanec vezan na stalia in navodila svojih volilcev, ali pa gata navodila ne zavezujejo in je v celoti neodvisen od kakrnihkoli smernic in napotkov. Glede na pravno naravomandata sta poznani predvsem dve vrsti mandata lanov predstavnikih teles: imperativni in reprezentativnimandat.Imperativni ali vezani mandat pomeni, da je izvoljeni predstavnik v parlamentu samo pooblaen zastopnikvolilnega telesa in mora v celoti ravnati po navodilih tega telesa. Za svoje delo je odgovoren volilcem, volilci imajopravico nadzora nad njegovim delom in ne nazadnje pravico odpoklica, e z njim oziroma njegovim delom niso

zadovoljni.Reprezentativni mandat pa pomeni, da izvoljeni lani predstavnikega telesa ne predstavljajo posameznih volilcev,ki so jih izvolili, niti volilne enote, v kateri so bili izvoljeni, pa pa ljudstvo kot celoto. Zato ne odgovarjajo volilcem zasvoje delo in volilci jih tudi ne morejo odpoklicati. Reprezentativni mandat poslancu omogoa, da ravna v skladu ssvojo vestjo in preprianjem in da je pravno neodvisen od politinih strank in drugih zunajparlamentarnih formalnihin neformalnih zdruenj in posameznikov. Vendar pa v praksi politine stranke nadzorujejo in usmerjajo deloposlancev, zato poslanci niso ve vezani na volilce (kot pri imperativnem mandatu) niti niso dejansko neodvisni(kakor bi morali biti po reprezentativnem mandatu).Tako kot v drugih sodobnih dravah je tudi v nai ureditvi uveljavljen sistem politinega predstavnitva, ki temelji nanaelu ljudske suverenosti in s tem tudi reprezentativni poslanski mandat. Po ustavi so namre poslancipredstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakrnakoli navodila. Seveda pa tudi pri nas v praksi poslanski

mandat oblikuje predvsem razmerje med poslanci in politinimi strankami, katerih lani so.Glede mandata lanov dravnega sveta ustava ne doloa niesar, vendar je treba upotevati, da so predstavnikidelodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov itd. Zato lahko ugotovimo, da je njihov mandat v veliki meriimperativen, saj je njihova naloga, da zastopajo interese tiste interesne skupine, katere predstavniki so.

2 POLITINE STRANKEEden najpomembnejih dejavnikov v sodobnem politinem ivljenju so politine stranke, katerih delovanje bistvenovpliva na dejansko uresnievanje dravne ureditve. S pojmom politina stranka se navadno razume tista politinaorganizacija, ki vkljuuje ljudi z istim politinim preprianjem, in ki se bori za osvojitev in obdranje dravne oblasti,prek katere eli uresniiti svoje politine cilje. Do dravne oblasti pridejo stranke praviloma na demokratien,legalen nain.

Poglavitne funkcije politine stranke so zlasti oblikovanje politinih mnenj, stali in zahtev, s imer pridejo doizraza razlini politini in drugi skupinski interesi, politizacija drube in politina vzgoja ljudi, vloga pri volitvah -delovanje na volilno telo (volilna agitacija, volilna kampanja, volilni programi) ter postavljanje kandidatov in konnovloga strank pri delu predstavnikih organov - vse delo parlamenta namre poteka v znamenju parlamentarnegaboja dveh ali ve strank. Dravna oblast je pravzaprav sredstvo za uresnievanje politinega programa politinestranke.Zaradi svojega pomena za delovanje dravne oblasti so politine stranke praviloma tudi pravno urejene. Navadnourejajo njihov poloaj, drubeno vlogo, nain njihovega delovanja in e zlasti podrobno nain njihovega financiranjazakoni.lani politine stranke so tiste osebe, ki se izjavljajo kot njeni lani, plaujejo lanarino, so podvreni strankarskidisciplini in imajo druga zunanja obeleja lana stranke (vpis, partijska knjiica itd.).Nain financiranja politinih strank je eno najbolj spornih tok njihovega delovanja. Viri financiranja delovanja

politinih strank so po dravah zelo razlini. To so lahko dotacije bogatih posameznikov, lanarina, ki jo plaujejolani stranke, sredstva podjetij, sindikatov ter dohodek od podjetij, ki jih imajo same stranke. Ponekod zagotavljadel sredstev za financiranje tudi drava. V nekaterih dravah je zakonsko omejena viina prispevkov, da ne biprilo do neupravienih prednosti nekaterih strank.

8

8/6/2019 a6fd4879626b6df906f956f8ae638639

9/40

Politine stranke v nai ustavi niso posebej opredeljene niti ni urejen njihov poloaj. Pa pa je ustava na nekaterihmestih posredno doloila nekatere njihove naloge in pooblastila. Podrobneje ureja vpraanja v zvezi s politinimistrankami zakon o politinih strankah. Vsebinsko se zakon naslanja na nekatere tuje ureditve, zlasti nemko,nekoliko pa povzema tudi prejnjo ureditev.Po nai zakonodaji je politina stranka samo tisto zdruenje, ki uresniuje svoje politine cilje, sprejete v programustranke, z demokratinim oblikovanjem politine volje dravljanov oziroma dravljank in s predlaganjem kandidatkoziroma kandidatov na volitvah v dravni zbor, za predsednico oziroma predsednika republike ter v organe lokalnihskupnosti. Demokratinost delovanja stranke v politinem ivljenju skua zagotoviti zakon s tem, da doloa, da

mora stranka delovati javno, kar zagotavlja s tem, da obvea javnost o svojem delovanju. Zakon e posebejdoloa naelo javnosti za finanno in materialno poslovanje stranke.Zakon tudi posebej doloa, da se ne sme niti registrirati niti delovati stranka, ki propagira nasilje, ruenje ustavneureditve ali zahteva odcepitev kaknega dela Slovenije oziroma namerava delovati ali deluje protiustavno. Polegtega zakon e posebej prepoveduje ustanovitev in delovanje stranke kot vojakega ali kot oboroenega zdruenja.V Sloveniji ne sme delovati stranka, ki ni registrirana v skladu z dolobami tega zakona ali stranka, ki ima sede vtujini, ki torej ni registrirana v Sloveniji in s skladu z njeno zakonodajo.Stranko lahko ustanovi najmanj 200 polnoletnih slovenskih dravljank in dravljanov. Podobni so pogoji za lanstvov stranki. Stranka lahko pravnoveljavno nastopa le, e je registrirana. Z registracijo pridobi stranka tudi lastnostpravne osebe. Stranka se registrira pri ministrstvu, pristojnem za upravo. Stranka mora imeti tudi svoj statut inprogram.Zakon predpisuje tudi vire, iz katerih sme stranka rpati finanna sredstva in sicer so to lanarine, prispevki

zasebnikov ter pravnih in fizinih oseb, prihodki od premoenja stranke, darila, volila, dotacija iz prorauna terdobiek iz dohodka podjetja, katerega lastnik je stranka (ki pa sme po zakonu opravljati le kulturno oziromazaloniko dejavnost). Merilo za dodelitev sredstev iz prorauna je volilni uspeh stranke na volitvah v dravni zbor.V okviru zakonske ureditve financiranja politine stranke je e posebej urejeno financiranje volilne kampanje insicer v zakonu o volilni kampanji. Zakon ureja nain financiranja volilne kampanje in finanne omejitve pri tem ternain javnega nadzora na financiranjem volilne kampanje tako glede politinih strank kot tudi drugih organizatorjevvolilne kampanje. Zakon tudi zagotavlja politinim strankam (in drugim organizatorjem volilne kampanje) delnopovrailo strokov za organiziranje in financiranje volilne kampanje in sicer sorazmerno z volilnim uspehom.Vloga politinih strank pri volitvah je urejena predvsem z volilno zakonodajo, zlasti glede vloge strank vkandidacijskem postopku. Posebej je pomembno, da zakon doloa tudi nain kandidiranja znotraj samih politinihstrank, s imer naj bi bila zagotovljena potrebna demokratinost doloanja kandidatov znotraj samih strank.

Delovanje politinih strank v parlamentu ureja zlasti poslovnik dravnega zbora, praviloma sicer ne neposredno,temve posredno s tem, da ureja poslanske skupine kot organizirano obliko delovanja politinih strank vparlamentu.

VI VOLILNI SISTEM

1 SPLONOVolitve so v sodobnem pojmovanju demokracije eden najpomembnejih izrazov ljudske suverenosti in nujni pogojza demokratino oblikovanje najpomembnejih dravnih organov, zlasti predstavnikega telesa, kotu tudi nujnipogoj za vzpostavitev in ohranitev sodobne pravne drave. Z volitvami volilci podelijo lanom parlamenta mandat,pooblastilo za to, da odloajo v njihovem imenu o najpomembnejih drubenih vpraanjih. Zato volitve dajejo

legitimnost izvajanju oblasti s strani predstavnikega telesa.Volilni sistem oziroma volilni red je mogoe v najirem pomenu opredeliti kot vsoto vseh pravic in obveznosti terukrepov in postopkov, doloenih s predpisi neke drave, ki se nanaajo na volitve. Volilni sistem v irem pomenutorej obsega predpise o volilni pravici, organizaciji volitev, postopku in tehniki volitev, o razdelitvi mandatov itd.Volilni sistem v ojem smislu pa pomeni samo sistem razdelitve mandatov, torej razdelitve poslanskih sedeev vparlamentu med izvoljene kandidate.Vsebino volilnega sistema doloajo volilna naela, ki so sredstvo in pogoj za uresnievanje volilne pravice pa tudidrugih politinih pravic dravljana. Ta naela so nujen pogoj za demokratino vsebino volitev in jih lahko tejemo zasplone civilizacijske pridobitve. To so splona in enaka volilna pravica, neposredna volilna pravica, svobodnavolilna pravica in tajnost glasovanja.

2 SISTEMI RAZDELITVE MANDATOVVolilni sistem v ojem smislu pojmujemo kot sistem razdelitve mandatov oziroma poslanskih sedeev v parlamentu.V svetu obstojata predvsem dva osnovna sistema in sicer veinski sistem in sistem sorazmernega predstavnitva(proporcionalni sistem). Vpraanje razdelitve mandatov je pomembno zlasti zato, ker je od naina razdelitve

9

8/6/2019 a6fd4879626b6df906f956f8ae638639

10/40

mandatov odvisna zastopanost strank v predstavnikem telesu, kar ima izredno pomemben vpliv na delovanjepredstavnikega telesa in na politino ivljenje nasploh.Za veinski sistem razdelitve mandatov je znailno, da se o kandidatih na volitvah odloa z veino, ki je lahkoabsolutna, t.j. nadpolovina, ali pa relativna veina. V prvem primeru je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil ve kotpolovico glasov volilcev, v drugem primeru pa tisti kandidat, ki je dobil ve glasov od drugih kandidatov. Ker pa se vpraksi glasovi volilcev navadno v veji ali manji meri razdelijo med kandidate, se le redko zgodi, da je v sistemuabsolutne veine izvoljen kateri od kandidatov. Zato je potrebno e ponovno glasovanje, na katerem nastopimanje tevilo kandidatov, najvekrat samo dva - seveda tisti, ki so se najbolje obnesli pri prvem glasovanju.

Za razliko od veinskega sistema izhaja proporcionalni sistem iz naela, da morajo dodeljeni predstavniki mandatiustrezati dobljenim glasovom na volitvah. Mandati morajo torej biti razdeljeni med kandidate oziroma listekandidatov tako, da so sorazmerni s podporo, ki jim jo dajo posamezne skupine volilcev na volitvah, kar naj bizagotavljalo tudi, da so razlini politini interesi oziroma stranke, ki jih predstavljajo, ustrezno predstavljeni vparlamentu. Na tej podlagi se je v svetu razvila vrsta razlinih oblik proporcionalnega sistema.Proporcionalni sistem je zelo razirjen po svetu, e posebej v deelah celinske Evrope, in se pojavlja v razlinihoblikah in kombinacijah. Ena od najbolj enostavnih oblik proporcionalnega sistema je delitev mandatov po sistemuvolilnega kolinika, ki se po njegovem utemeljitelju imenuje tudi Harejev kolinik. Volilni kolinik je tevilo glasov, kije potrebno za izvolitev enega poslanca v volilni enoti. Ker pa po tem sistemu v praksi ni mogoe razdeliti vsehmandatov, se navadno najvejega ostanka, po katerem se preostali mandati dodelijo tistim listam, ki so imele pridelitvi po volilnem koliniku najveje ostanke.Bistveno vejo stopnjo sorazmernosti delitve mandatov zagotavlja t.im. d'Hondtov sistem ali pravilo najvejega

povpreja, ki se zelo iroko uporablja, zlasti na celinski Evropi. Pri tem sistemu se se izrauna absolutno teviloglasov, ki so jih dobile posamezne liste kandidatov v volilni enoti. tevilo glasov vsake liste se deli najprej z 1, natoz 2, 3 itd. do tevila mandatov, ki se delijo v volilni enoti. Med vsemi tako dobljenimi rezultati znotraj vseh list seizloi toliko najvejih tevil, kolikor je treba razdeliti mandatov. Ta tevila pa se razporedijo po velikosti in mandatidodelijo tistim listam, ki vsebujejo najvija tevila po vrstnem redu, kot so vsebovana v njihovem setevku glasov.Oba temeljna sistema delitve mandatov po proporcionalnem naelu - Harejev in d'Hondtov sistem je mono tudikombinirati na razline naine. V zadnjem asu je dokaj pogosta kombinacija s pomojo dveh ali celo ve delitevmandatov in sicer na ravni volilne enote in na ravni vse drave. Po tem sistemu se mandati delijo dvakrat, najprej vvolilnih enotah na podlagi volilnega kolinika, glasovi, ki ne doseejo kolinika oziroma ga presegajo (ostankiglasov), pa se pritejejo dravnim listam, med katere se razdelijo preostali mandati.V proporcionalnem sistemu obiajno dobi sedee v parlamentu veje tevilo politinih strank. To pogosto povzroa

nestabilnost delovanja predstavnikega telesa. Zaradi tega je ponekod proporcionalni sistem korigiran tako, da nedopusti dodelitve mandatov tistim listam, ki ne doseejo doloenega pogoja, ki se obiajno imenuje prohibitivnaklavzula oziroma prag za vstop v parlament.Proporcionalni sistem delitve mandatov v svoji najbolj isti obliki pomeni, da lahko volilci izbirajo samo med listamikandidatov, ki so jih doloile politine stranke. Mandati, ki jih pridobi stranka, se dodelijo kandidatom po vrstnemredu, kot so navedeni na listi, volilci pa na to nimajo nobenega vpliva. Zaradi tega so v mnogih proporcionalnihsistemi uvedli monost t.i. preferennega glasovanja. Bistvo takega naina glasovanja je v tem, da volilec sicerglasuje za stranko, vendar pa lahko odloa tudi o tem, katere osebe bodo izvoljene, e bo seveda stranka dobiladovolj glasov. Poseben primer preferennega glasovanja je t.i. panairanje (panachage), ki omogoa volilcu nesamo izbiro med razlinimi kandidati v okviru iste liste kandidatov, temve tudi izbiro med razlinimi kandidati zrazlinih list.Nain razdelitve mandatov ima izredno pomemben vpliv na politino ivljenje v dravi. Celo pri enakih ali podobnih

ureditvah razmerja med parlamentom in vlado, lahko v praksi uporaba razlinih volilnih sistemov privede dorazlinega delovanja teh razmerjih v praksi. Glede na te vidike si najbolj nasprotujeta veinski in proporcionalnisistem. Oba sistema imata razline prednosti in slabosti.Prednost veinskega sistema je predvsem v tem, da je enostavneji, pregledneji in da praviloma omogoavolilcem odloanje med kandidati, torej med posameznimi osebnostmi. Z vidika stabilnosti oblasti pa je pomembno,da praviloma omogoa eni stranki absolutno veino v parlamentu. To omogoa stabilno vlado v razmerju doparlamenta in s tem tudi stabilnost delovanja oblasti nasploh. Temeljna pomanjkljivost veinskega sistema pa jenedvomno v tem, da ne odraa razmerja politine moi v deeli, saj favorizira samo tisto stranko, ki dobi najveglasov po volilnih enotah. Nasprotno pa proporcionalni sistem omogoa imbolj sorazmerno razdelitev mandatovmed subjekte, ki so nastopili na volitvah, v skladu z njihovimi volilnimi rezultati in s tem omogoa tudi ustreznozastopanost politinih manjin. Vendar pa je bistveno bolj zapleten kot veinski sistem, poleg tega pa povzroanestabilne koalicijske vlade in s tem slabi poloaj parlamenta. Z vidika volilca je gotovo najveja njegova

pomanjkljivost v tem, da (vsaj v isti obliki) onemogoa volilcu glasovanje o posameznih kandidatih.Volilni sistem ima izredno moan vpliv na strankarsko sestavo v neki dravi. Veinski sistem (zlasti enokronisistem) je znan po tem, da praviloma zmanjuje tevilo politinih strank v dravi, ker jih sili k zdruevanju.Znailnost proporcionalnega volilnega sistema pa je, da dopua in omogoa veliko ali celo zelo veliko tevilo

10

8/6/2019 a6fd4879626b6df906f956f8ae638639

11/40

strank, kar omogoa tudi politino zelo ekstremne stranke - tako na desnici kot tudi na levici.

3 VOLITVE V DRAVNI ZBORObiajno je najbolj izdelan volilni sistem pri volitvah parlamenta, vendar pa temeljna naela, ki so se razvila pri tehvolitvah veljajo tudi glede drugih volitev v dravi. Tako je tudi v nai ureditvi. Najbolj podrobno so urejene volitve vdravni zbor, zakonska ureditev drugih volitev (volitev lanov dravnega sveta, predsednika republike in lokalnihvolitev) pa se zgleduje in naslanja na zakonsko ureditev volitev v dravni zbor.

3.1 Volilna pravicaNajpomembneji element volilnega sistema je volilna pravica. Predpisi o volilni pravici doloajo krog oseb, ki imajopravico voliti v predstavnika telesa (aktivna volilna pravica), in krog oseb, ki imajo pravico, da so izvoljene za laneteh teles (pasivna volilna pravica). V sodobnih ustavnih ureditvah je volilna pravica doloena v ustavi kot enatemeljnih politinih pravic dravljana.Splona volilna pravica je pravica vsakega dravljana, da voli ne glede na razredno, narodnostno, rasno,ekonomsko ali drugo pripadnost. V skladu z naelom splone volilne pravice so izkljueni oziroma zaasno omejenipri izvrevanju te pravice le tisti, ki zaradi duevne bolezni ali mladosti ne morejo glasovati.Naelo splone volilne pravice je tudi v sedanji ustavni ureditvi uveljavljeno pri volitvah dravnega zbora. Ustava v80. lenu e posebej poudarja, da se poslanci dravnega zbora volijo s splonim (enakim, neposrednim in tajnim)glasovanjem. V 43. lenu ustave pa je doloena volilna pravica kot ena temeljnih politinih pravic. Volilna pravica je

po ustavi splona in enaka in jo ima vsak slovenski dravljan, ki je dopolnil 18. let. Po ustavi sta aktivna in pasivnavolilna pravica popolnoma izenaeni, ker veljata omenjena pogoja za pridobitev volilne pravice tako glede pravicevoliti kot tudi glede pravice biti izvoljen. Podrobneje je volilna pravica urejena z zakonom o volitvah v dravni zbor,ki dodaja ustavnim pogojem za pridobitev volilne pravice e pogoj, da volilcu ni bila odvzeta poslovna sposobnost.Tudi po novi ustavni ureditvi je posebej urejena volilna pravica pripadnikov italijanske in madarske narodneskupnosti za volitve poslancev teh narodnih skupnosti. Za razliko od prejnje ureditve pa imajo pravico voliti in bitivoljen za poslanca italijanske oziroma madarske narodne skupnosti samo pripadniki teh narodnih skupnosti, kiimajo volilno pravico, ne pa tudi drugi dravljani.Enaka volilna pravica se nanaa na aktivno volilno pravico in pomeni, da ima glas vsakega volilca enako vrednost,da ima pri volitvah v isto predstavniko telo vsak volilec samo en glas in da njegov glas nima nobene prednostipred drugimi. Enaka volilna pravica je izraz in potrditev ustavnega naela enakosti v pravicah in dolnostih ter

enakosti pred zakonom.V novi ustavni ureditvi je naelo enake volilne pravice e posebej poudarjeno pri volitvah dravnega zbora, izjemood tega naela pomeni samo volilna pravica pripadnikov italijanske in madarske narodne skupnosti, ki imata vdravnem zboru vsaka po enega poslanca, glasujeta pa tudi o drugih poslancih dravnega zbora. Taka ureditev jenujna posledica posebnega ustavnega varstva pravic teh dveh skupnosti.Volitve so lahko neposredne ali pa posredne. Lahko pa sta oba naina volitev kombinirana. Glede na to loimoneposredno in posredno volilno pravico. Volitve so neposredne, e volilci sami brez posrednika glasujejo za lanepredstavnikega telesa, posredne pa, e izberejo samo elektorje, volilne moe, ki potem izvolijo lanepredstavnikega telesa.Na splono velja, da so neposredne volitve bolj demokratine od posrednih. Zato so volitve predstavnikih teles posvetu praviloma neposredne, pa pa so pogosto posredne volitve drugih dravnih organov, zlasti predsednikadrave. Pogoste so tudi posredne volitve drugega doma parlamenta, zlasti e predstavlja posebne interesne

skupine v drubi.Dravni zbor se na podlagi ustave voli neposredno, kar je razumljivo, kajti dravni zbor je splono predstavnikotelo, torej telo, ki predstavlja ljudstvo kot celoto, ne pa samo njegove posamezne dele. Pa pa se lani dravnegasveta volijo posredno.O svobodni volilni pravici govorimo takrat, kadar lahko volilci resnino svobodno izbirajo med razlinimi kandidatioziroma politinimi strankami na volitvah. Svoboda volitev obsega tudi pravico vsakega volilca, da uveljavi svojovolilno pravico, ali pa ne.Naelo svobodne volilne pravice je posebej poudarjeno tudi v ustavi pri volitvah dravnega zbora, vendar je trebaglede na naravo ustavne ureditve to naelo upotevati kot splono naelo, ki velja za vse volitve. Volilni zakon eposebej poudarja, da mora biti volilcu pri glasovanju zagotovljena svoboda glasovanja. Svobodna volilna pravica jetudi kazenskopravno varovana.Naelo svobodne volilne pravice je tesno povezano z naelom tajnosti glasovanja, ki omogoa volilcu dejansko

svobodno izbiro. Tajnost glasovanja je v naem volilnem sistemu doloena e v ustavi, natanneje pa razlenjena vvolilni zakonodaji. Glasovanje na voliu mora biti organizirano tako, da omogoa uresnievanje tega naela tudi vpraksi.

11

8/6/2019 a6fd4879626b6df906f956f8ae638639

12/40

3.2 Evidenca volilne praviceZa uinkovito uveljavljanje (aktivne) volilne pravice je nujno, da je ta ustrezno evidentirana, kar volilcu omogoadokazovanje te pravice.V svetu sta znana predvsem dva naina evidentiranja oziroma registriranja volilne pravice: stalna in pa obasnaregistracija volilne pravice. V Sloveniji se uporablja kot osnova volilne evidence stalna evidenca volilne pravice, kipa se kombinira z obasno volilno evidenco (volilnimi imeniki za pripadnike italijanske in madarske narodnosti terza pripadnike romske skupnosti). Stalna evidenca volilne pravice je sestavljena iz evidence volilne pravicedravljanov Republike Slovenije s stalnim prebivaliem v Republiki Sloveniji, evidence volilne pravice dravljanov

EU s stalnim prebivaliem v Republiki Sloveniji, evidence volilne pravice dravljanov RS, ki nimajo stalnegaprebivalia v Republiki Sloveniji, in evidence volilne pravice za volitve v Evropski parlament. Stalna evidencavolilne pravice se vodi v registru stalnega prebivalstva v upravni enoti ter v centralnem registru prebivalstvaRepublike Slovenije. Volilna pravica dravljanov RS in dravljanov EU s stalnim prebivaliem v Republiki Slovenijise evidentira po uradni dolnosti, medtem ko se dravljani, ki nimajo stalnega prebivalia v RS, vpiejo v volilniimenik na podlagi posebne zahteve. Prav tako se na podlagi zahteve vpiejo v volilni imenik za volitve v evropskiparlament tudi dravljani EU s stalnim prebivaliem v RS.Za vsake volitve oziroma glasovanje se na podlagi evidence volilne pravice sestavijo volilni imeniki. Volilni imenikise sestavijo za vsa volia na obmoju drave, poleg teh pa se za posamezne volitve, sestavijo tudi volilni imeniki:dravljanov RS, ki nimajo stalnega prebivalia v Republiki Sloveniji (za volitve predsednika republike in dravnegazbora), dravljanov RS, pripadnikov italijanske in madarske narodne skupnosti (za volitve dravnega zbora in zalokalne volitve) in dravljanov RS, pripadnikov romske skupnosti (za lokalne volitve). Za volitve v evropski

parlament se prav tako sestavi poseben volilni imenik dravljanov RS in dravljanov EU, ki imajo volilno pravico nateh volitvah.Volilne imenike sestavijo upravni organi, pristojni za vodenje stalne evidence volilne pravice. Volilne imenikedravljanov RS, pripadnikov italijanske oziroma madarske narodne skupnosti in pripadnikov romske skupnostisestavijo posebne komisije, sestavljene iz pripadnikov teh skupnosti, potrdi pa jih pristojni organ, potem ko preveri,ali gre za dravljane s stalnim prebivaliem v RS. Komisije ugotavljajo pripadnost dravljanov tem skupnostim napodlagi izjave dravljana, oziroma na podlagi vpisa v ta volilni imenik na preteklih volitvah.Volilni imenik je javna listina, zato se teje, da so podatki v njem resnini, dokler se ne dokae nasprotno. Vsakvolilec ima pravico, da pregleda volilni imenik in da zahteva ustrezne popravke, e podatki v imeniku niso resninioziroma popolni. Ne glede na to pa je pristojni upravni organ tudi po uradni dolnosti dolan e po sestavi splonihvolilnih imenikov sam pregledati in jih po potrebi popraviti.

3.3 Organizacija volitevOrganizacija volitev omogoa tehnino izvedbo volitev. Poglavitno vlogo pri organizaciji volitev imajo volilni organi.To so volilne komisije in volilni odbori. Poleg njih pa imajo doloene funkcije pri volitvah e drugi organi, zlastidravni zbor, predsednik republike, ustavno sodie in vrhovno sodie.Volilne komisije in volilni odbori so pri svojem delu popolnoma neodvisni in delajo le na podlagi zakona in drugih,na podlagi ustave in zakona izdanih predpisov. Volilne komisije skrbijo predvsem za tehnino izvedbo volitev ter zavarstvo zakonitosti v volilnem postopku in to ne samo pri glasovanju, temve e v fazi kandidiranja. Imenujejo seposebej za vsake redne volitve in imajo tiriletno mandatno dobo; njihova mandatna doba traja, dokler trajamandatna doba na rednih volitvah izvoljenih poslancev dravnega zbora. Volilne komisije se ustanovijo za dravo,za volilno enoto in za volilni okraj. Za volitve poslancev italijanske in madarske narodne skupnosti se imenujetavolilni komisiji posebnih volilnih enot. Neposredno na voliih pa vodijo volitve volilni odbori, ki se imenujejo za

vsake volitve.Volilni organ sestavljajo predsednik in lani ter njihovi namestniki. Za zakonito izvedbo volitev je izrednopomembno tudi sodelovanje oseb, ki zastopajo interese kandidatov oziroma predlagateljev list kandidatov privolilnih opravilih (predstavniki in pa zaupniki list kandidatov).Republiko volilno komisijo kot najviji volilni organ imenuje dravni zbor. Republika volilna komisija pa imenujevolilne komisije volilnih enot in okrajne volilne komisije, ki imenujejo volilne odbore.

3.4 Volilni postopekVolilni postopek je sestavljen iz asovno doloenih opravil, ki vodijo do njegovega konnega cilja, torej do izvolitvelanov parlamenta, kar je hkratno dejanje, ki mora potekati na doloen dan ali v doloenem krajem asovnemrazdobju. Zato mora biti delovanje vseh udeleencev volilnega postopka med seboj asovno usklajeno.Volilni postopek je sestavljen iz ve faz. Prva faza volilnega postopka je kandidiranje, druga glasovanje in tretja

ugotavljanja izida glasovanja.e pred zaetkom volilnega postopka pa je treba tono zartati asovni okvir postopka (volilni rokovnik). Volilnipostopek se namre zane ob tono doloenem asu in sicer z razpisom volitev. Razpis volitev pomeni asovnodoloitev zaetka in tudi konca volilnega postopka. Zato je treba v aktu o razpisu volitev doloiti dan razpisa volitev,

12

8/6/2019 a6fd4879626b6df906f956f8ae638639

13/40

kot dan zaetka volilnega postopka, in dan glasovanja. Po novi ustavni ureditvi razpie volitve v dravni zborpredsednik republike, seveda pa le splone volitve.Loimo namre splone volitve, pri katerih se hkrati volijo vsi poslanci, ter ponovne, naknadne in nadomestnevolitve. V okviru splonih volitev pa loimo redne volitve in predasne volitve. Redne so tiste volitve, ki se izvedejovsako etrto leto pred potekom mandatne dobe poslancev. Predasne volitve pa se opravijo, e se dravni zborrazpusti med potekom redne tiriletne mandatne dobe.Ponovne in naknadne volitve se opravijo v asu splonih volitev, e pride do kaknih nepravilnosti ali podobno.Tako je ponovne volitve potrebno opraviti, kadar se e opravljene volitve razveljavijo zaradi nepravilnosti pri

volitvah. Naknadne volitve se opravijo, e v volilni enoti oziroma na posameznem voliu ni bilo izvedenoglasovanje na dan, ki je doloen za glasovanje.Nadomestne so za razliko od splonih volitev tiste volitve, pri katerih je treba izvoliti enega ali ve poslancev, ker jeeno ali ve poslanskih sedeev med potekom mandatne dobe ostalo zaradi prenehanja poslanskega mandatanezasedenih. Ker so volitve dravnega zbora po novi volilni zakonodaji proporcionalne, je uveljavljeno pravilo, dase nadomestne volitve ne opravijo, ker postane v primeru, da poslancu preneha mandat, poslanec tisti kandidat ziste liste kandidatov, ki bi bil izvoljen, e ne bi bil izvoljen poslanec, ki mu je prenehal mandat. To pravilo pa poznatudi ve izjem.

3.5 KandidiranjeKandidiranje je v sodobnih volitvah poseben element volilnega sistema, v katerem se na organiziran in vnaprejdoloen nain postavljajo kandidati, med katerimi (in edinole med njimi) lahko izbirajo volilci svoje predstavnike v

parlamentu. V praksi prevladuje kandidiranje po politinih strankah. Po nai volilni zakonodaji lahko predlagajokandidate bodisi politine stranke ali pa volilci.Politina stranka lahko doloi kandidate na tri naine in sicer na podlagi podpore treh poslancev, na podlagiodloitve lanov politine stranke s hkratno podporo doloenega tevila volilcev in pa na podlagi podpore samihvolilcev. Listo kandidatov pa lahko doloijo tudi sami volilci in sicer tudi s podpisovanjem.Politina stranka lahko doloi kandidate tako, da: vloi liste kandidatov v vseh volilnih enotah, e jo podprejo s podpisi najmanj trije poslanci dravnega zbora. To

pomeni, da podpisi treh poslancev zadoajo za vloitev katerekoli liste v katerikoli volilni enoti v vsej dravi. Tanain kandidiranja seveda do doloene mere daje prednost t.i. parlamentarnim strankam, torej strankam, ki soe na prejnjih volitvah prile v parlament, kar je tudi sicer obiajno v proporcionalnih sistemih po svetu.

e politina stranka ne dobi podpisov treh poslancev ali pa e se ne odloi za tak nain kandidiranja, lahko vloi

listo kandidatov v vsaki volilni enoti posebej. V tem primeru mora vsaka posamina lista kandidatov v vsakivolilni enoti izpolnjevati z zakonom doloene pogoje in sicer morajo listo doloiti lani politine stranke, ki imajovolilno pravico in stalno prebivalie v volilni enoti. Poleg tega pa mora biti lista podprta tudi s podpisi najmanj50 volilcev, ki imajo stalno prebivalie v volilni enoti.

tretji nain kandidiranja s strani politine stranke je moen na podlagi podpore samih volilcev, kar pomeni, daliste niti ne doloijo poslanci niti lani stranke ob podpori volilcev, temve sami volilci. V tem primeru pa moralisto podpreti s svojimi podpisi najmanj 100 volilcev, ki imajo stalno prebivalie v volilni enoti. Seveda pa je taknain kandidiranja moen samo v posamini volilni enoti.

Volilci doloijo listo kandidatov s podpisovanjem, pri emer mora listo kandidatov v volilni enoti podpreti najmanj stovolilcev, ki imajo stalno prebivalie v volilni enoti. Tako listo je seveda mogoe vloiti samo v posamezni volilnienoti, ne pa v ve volilnih enotah hkrati. Podpora volilca s podpisovanjem se po zakonu lahko da le enem-ukandidatu ali eni listi kandidatov v isti volilni enoti.

Politina stranka sicer doloa kandidate po postopku, ki ga uredi z lastnimi pravili. Vendar pa zakon izrecno doloa,da se mora lista kandidatov doloiti z tajnim glasovanjem. V tem primeru gre za pomembno personalno izbiroznotraj stranke, ki mora biti opravljena tako, da zagotavlja potrebno raven demokratinosti tudi v odnosih znotrajstranke.Zakon ne predpisuje nobene posebne oblike za predloitev liste kandidatov, pa pa doloa nekatera pravila, kimorajo biti upotevana pri tem. Ker je v zakonu doloeno glasovanje o posameznikih po volilnih okrajih, morapredlagatelj liste ob doloitvi liste kandidatov doloiti tudi, v katerem volilnem okraju se bo glasovalo oposameznem kandidatu z liste kandidatov. Lista se sicer predlaga za volilno enoto kot celoto, vendar nainglasovanja zahteva tudi razporeditev kandidatov po volilnih okrajih. V posameznem volilnem okraju se glasujesamo o enem kandidatu z liste kandidatov. Posamini kandidat pa lahko nastopi tudi v dveh okrajih. e pa listokandidatov doloijo sami volilci, se, e je na listi kandidatov samo en kandidat, o tem kandidatu glasuje v vsehvolilnih okrajih.

Za vsako kandidaturo je potrebno pisno soglasje kandidata. Ko pa je soglasje kandidata dano, je po izrecni dolobizakona nepreklicno.Lista kandidatov se vloi pri volilni komisiji volilne enote in sicer najkasneje petindvajseti dan pred dnevomglasovanja. Lista se torej mora vloiti pri za to doloenem dravnem volilnem organom in to v roku, ki omogoa

13

8/6/2019 a6fd4879626b6df906f956f8ae638639

14/40

izvedbo nadaljnjih volilnih opravil, kot so potrjevanje list, glasovanje in ugotovitev volilnega izida.Zakonitost kandidacijskega postopka in kandidatur je odloilna za zakonitost vsega nadaljnjega postopka volitev.Zato imajo volilne komisije zahtevno in odgovorno nalogo, da ugotovijo ali so predloene kandidature zakonite, kajtiv nasprotnem primeru ne smejo ve sodelovati v nadaljnjem postopku. Volilna komisija lahko listo potrdi ali pa jozavrne. Zavrne jo lahko iz formalnih ali pa iz vsebinskih razlogov.

3.6 Volilne enoteVolilne enote so obmoja, na katera se pred volitvami razdeli celotno obmoje, na katerem se izvedejo volitve.

Volilne enote se oblikujejo po pravilu, da se vsaki zagotovi priblino enako tevilo mandatov na doloeno teviloprebivalcev, kar zahteva naelo enake volilne pravice. Volilne enote se med seboj razlikujejo predvsem po tem alise v njih voli po en poslanec (enomandatne volilne enote), ali pa po ve poslancev (vemandatne volilne enote).Oblikovanje volilnih enot je eno temeljnih vpraanj volilne tehnike in organizacije volitev, ima pa tudi izrednopomembne vsebinske vidike. Posledica oblikovanja volilnih enot je, da se celotno volilno telo, ki voli lanepredstavnikega telesa, razdeli na manje, teritorialno omejene dele. Oblikovanje volilnih enot je lahko zelopomembno za uspeh stranke na volitvah. Mono je namre volilne enote oblikovati tako, da s tem ena strankapridobi, druga pa izgubi. Tako manipuliranje se imenuje volilna geometrija ali pa tudi gerrymandering. Uporaba temetode je lahko odloilna pri volitvah v uninominalnih volilnih enotah, v vejih volilnih enotah pa ima bistvenomanji uinek.Po nai volilni zakonodaji je dosledno uveljavljeno naelo, po katerem se poslanci volijo tako, da se en poslanecvoli na priblino enako tevilo prebivalcev. Izjemo od tega naela pa pomeni doloba, po kateri italijanska in

madarska narodna skupnost volita v dravni zbor vsaka po enega poslanca.Za volitve poslancev dravnega zbora se oblikuje osem volilnih enot. V vsaki volilni enoti pa se voli enajstposlancev. Vsaka volilna enota se razdeli na toliko okrajev, kolikor se v volilni enoti voli poslancev, torej na enajstokrajev. Zakon je namre uveljavil naelo, da se v vsakem volilnem okraju glasuje za enega kandidata. Glede naposebnosti volitev poslancev narodnih skupnosti se na obmojih, kjer ivita italijanska in madarska narodnaskupnost, oblikujeta posebni volilni enoti. V vsaki od njih se voli po en poslanec.

3.7 GlasovanjeGlasovanje je dejanje, s katerim volilec izjavi svojo voljo tako, da da svoj glas v korist kandidata (oziromakandidatne liste), za katerega eli, da bo izvoljen. Z glasovanjem volilec uresniuje aktivno volilno pravico.Glasovanje se predvidoma odvija v posebej doloenem asu in na posebej doloenih javnih mestih.

V zgodovini volitev sta znana predvsem tajno in javno glasovanje, sedaj pa skoraj povsod prevladuje tajnoglasovanje. Tajnost glasovanja se lahko dosee na razline naine. Najbolj znan nain je glasovanje s pisnimiglasovnicami, manj v rabi pa je glasovanje s kroglicami (predvsem v deeleh z visoko stopnjo nepismenosti) in sposebnimi glasovalnimi stroji (zlasti v ZDA).Tudi v naem volilnem sistemu je uveljavljeno naelo tajnega glasovanja in naelo osebnega glasovanja. Volivcilahko glasujejo samo osebno, kar pomeni, da nihe ne more glasovati po pooblaencu. Le v primeru, da volilec nemore sam glasovati, ker ima kakno telesno hibo ali pa je nepismen, mu lahko pri glasovanju pomaga nekdo drug.Osebi, ki je vpisana v volilni imenik, se ne sme odvzeti glasovalne pravice in tudi ne prepreiti glasovanja.Postopek glasovanja vodijo volilni odbori in poteka na posebej za to doloenih voliih. Volivec lahko glasuje samoza enega kandidata in sicer tako, da na glasovnici obkroi zaporedno tevilko pred priimkom in imenom kandidata,za katerega glasuje. Drugaen je nain glasovanja pri volitvah poslanca narodne skupnosti.

3.8 Razdelitev poslanskih sedeevNaa ustava v 80. lenu doloa, da se poslanci volijo po proporcionalnem volilnem sistemu s tiriodstotnim volilnimpragom za vstop v dravni zbor. Razdelitev mandatov po veljavnem volilnem sistemu je, zaradi razmeroma nizkegavolilnega praga, v visoki stopnji proporcionalna.V postopku delitve mandatov republika volilna komisija najprej ugotovi, katere liste kandidatov so v celotni dravidobile vsaj tiri odstotke glasov. Liste, ki praga niso dosegle, se pri delitvi mandatov ne upotevajo. Listam, ki soprag dosegle, pa se mandati delijo na dveh ravneh, v volilni enoti ter na ravni celotne drave. V volilni enoti seposlanski mandati delijo na podlagi posebnega, t. i. Droopovega volilnega kolinika, ki se izrauna tako, da seskupno tevilo glasov, oddanih za vse liste kandidatov v volilni enoti, deli s tevilom poslancev, ki se volijo v volilnienoti, poveanim za tevilo ena. Ker se v vsaki volilni enoti izvoli 11 poslancev, se torej skupno tevilo glasov,oddanih za vse liste kandidatov v volilni enoti, deli s tevilom 12. tevilo mandatov, ki pripada listi, pa se izraunatako, da se z omenjenim kolinikom deli tevilo glasov za listo, in ugotovi, kolikokrat je kolinik vsebovan v tevilu

glasov za listo. Na ta nain je po volilnih enotah razdeljenih toliko mandatov, kolikorkrat so liste kandidatov doseglevolilni kolinik. Pri tem lahko liste dobijo enega ali ve mandatov, ker so tolikokrat dosegle volilni kolinik, preostaliglasovi pa ostanejo neporabljeni. Neporabljeni so tudi glasovi list, ki sploh niso dosegle volilnega kolinika. Vsi tiglasovi tvorijo ostanke glasov, in se upotevajo pri delitvi mandatov na dravni ravni.

14

8/6/2019 a6fd4879626b6df906f956f8ae638639

15/40

Pri delitvi na ravni celotne drave se mandati delijo na podlagi d'Hondtovega sistema: Setevki glasov, ki so jihdobile istoimenske liste v vseh volilnih enotah, se delijo z vsemi tevili od 1 do 88. Mandati se dodelijo istoimenskimlistam z najvijimi koliniki po vrstnem redu najvijih kolinikov, tako, da se istoimenskim listam dodeli tolikomandatov, kolikor znaa razlika med tevilom mandatov, ki bi jim pripadli na podlagi setevkov glasov na ravnidrave, in tevilom mandatov, ki so jih dobile v volilnih enotah.80. len ustave doloa tudi, da mora biti volilcem zagotovljen odloilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom.Vpliv volilcev na izbiro oseb, ki bodo izvoljene za poslance se delno zagotavlja s tem, da so z liste kandidatov(seveda glede na dobljene mandate) izvoljeni tisti kandidati, ki so imeli najveji dele glasov v skupnem tevilu

glasov v volilnih okrajih, v katerih so nastopili. Vendar pa volilcem ni dana monost, da bi izbirali med kandidatiposamezne liste (stranke), ki nastopa v volilni enoti, ampak se lahko odloijo le za tistega kandidata z liste, kinastopa v njihovem volilnem okraju. Mandati se med kandidatne liste razdelijo v postopku ugotavljanja izidaglasovanja, ki se opravi po konanem glasovanju. Ugotavljanje izida glasovanja poteka organizacijsko in asovnoloeno v tirih fazah. Prva faza je ugotavljanje izida glasovanja na vsakem voliu, druga faza je ugotavljanje izidaglasovanja v volilnem okraju, tretja faza je ugotavljanje volilnega izida v volilni enoti, etrta in zadnja faza pa jeugotavljanje izida glasovanja na ravni vse drave.V prvi fazi ugotovi izid glasovanja volilni odbor, ki ugotovi volilni izid samo na voliu, na katerem je vodilglasovanje. Volilni odbor mora pri tem pregledati vse oddane glasovnice, oceniti njihovo veljavnost in ugotoviti privsaki od njih voljo volilcev.V drugi fazi ugotavljanja volilnega izida okrajna volilna komisija ugotovi volilni izid za obmoje celotnega volilnegaokraja. Gre pravzaprav za enako proceduro in za enake podatke, kot pri ugotavljanju volilnega izida na voliu, le

da se vse nanaa na ves volilni okraj, ne pa za posamezno volie.V tretji fazi ugotavljanja volilnega izida mora volilna komisija volilne enote ugotoviti volilni izid v vsej volilni enoti inga sporoiti republiki volilni komisiji, ki ugotovi, katere liste kandidatov so v celi dravi dobile vsaj tiri odstotkeglasov. Na podlagi ugotovitve volilnega izida v volilni enoti in ugotovitve o tem, katere liste kandidatov pridejo vpotev za delitev mandatov se e razdelijo mandati na ravni volilne enote in sicer na podlagi Droopovega volilnegakolinika (prva delitev mandatov). Posamezni listi pripada toliko mandatov, kolikokrat je kolinik vsebovan v teviluglasov za listo. Z liste kandidatov pa je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov je dobila lista.Nato komisija ugotovi, kateri kandidati na posameznih listah kandidatov so dobili poslanske mandate, ki so pripadliposamezni listi kandidatov. Z liste kandidatov so izvoljeni kandidati po vrstnem redu dobljenega delea glasov vskupnem tevilu glasov v volilnem okraju.e na ravni volilne enote se ugotovi tudi volilni izid pri volitvah poslancev narodne skupnosti. Mandat se po zakonu

v tem primeru dodeli na podlagi prednostnega vrstnega reda, ki se tokuje. Za vsako prvo mesto se dodelikandidatu toliko tok, kolikor je kandidatov na glasovnici. Za vsako naslednje mesto se dodeli toka manj. Toke, ki jih dobi posamezni kandidat, se setejejo in za poslanca italijanske oziroma madarske narodne skupnosti jeizvoljen tisti kandidat, ki je dobil najveje tevilo tok v volilni enoti.Mandati, ki niso bili razdeljeni e v volilnih enotah, se razdelijo na ravni drave (etrta faza ugotavljanja volilnegaizida). Pri tem je treba upotevati, da je vseh mandatov v dravnem zboru na voljo le 88, ker sta dva e vnaprejzagotovljena poslancema narodnih skupnosti, delijo pa se lahko le tisti, ki e niso bili razdeljeni v volilnih enotah.Gre za takoimenovano drugo delitev mandatov oziroma delitev dodatnih mandatov. Ta se po zakonu opravi samoza tiste liste kandidatov, ki so bile vloene v dveh ali ve volilnih enotah.Nerazdeljeni mandati se delijo med liste kandidatov v skladu z njihovim volilnim uspehom, ki so ga imele v vsejdravi. Listam se dodeli toliko mandatov, kolikor znaa razlika med tevilom mandatov, ki bi jim pripadli pod'Hondtovem sistemu na podlagi setevkov glasov na ravni drave, in tevilom mandatov, ki so jih dobile v volilnih

enotah.Ko je na tak nain ugotovljeno, katere liste oziroma stranke sodelujejo pri drugi delitvi mandatov, se ti dokonnorazdelijo. Pripadajoi mandati se dodelijo listam v tistih volilnih enotah, v katerih so imele liste najveje ostankeglasov v razmerju do volilnega kolinika v volilni enoti, torej sorazmerno najvejo volilno podporo. e bi se zgodilo,da bi bili v volilni enoti e razdeljeni vsi mandati, pa se mandat dodeli listi v volilni enoti, v kateri ima lista naslednjinajveji ostanek glasov v razmerju do kolinika v volilni enoti.Potem, ko so razdeljeni mandati med liste kandidatov oziroma med politine stranke, se ugotovi, kateri kandidati sodobili tako razdeljene mandate. Po zakonu so z liste kandidatov izvoljeni kandidati po vrstnem redu dobljenihdeleev glasov v volilnem okraju oziroma v dveh volilnih okrajih v volilni enoti, v katero je razporejen mandat in vkateri je nastopal tudi kandidat.Izid volitev na dravni ravni ugotovi republika volilna komisija in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.Republika volilna komisija tudi izda izvoljenim poslancem potrdila o izvolitvi.

3.9 Varstvo volilne praviceVolilna pravica je kot ena temeljnih politinih pravic varovana s pravnimi sredstvi. Poleg tega je varstvo volilnepravice namenjeno zlasti kontroli nad ugotavljanjem volilnih rezultatov. Uveljavljanje varstva volilne pravice je po

15

8/6/2019 a6fd4879626b6df906f956f8ae638639

16/40

nai zakonodaji zagotovljeno v postopku pred volilnimi komisijami, pred dravnim zborom, zagotovljeno pa je tudisodno varstvo volilne pravice pred sodii in pred ustavnim sodiem.V teh postopkih se lahko vlagajo pravna sredstva zoper nepravilnosti v postopku kandidiranja, zoper nepravilnostipri delu volilnih odborov in okrajnih volilnih komisij pri volitvah ter zoper odloitve volilnih komisij. Pravico vloitiugovor zaradi nepravilnosti v postopku kandidiranja ima vsak kandidat oziroma predstavnik liste kandidatov.Zakon o volitvah v dravni zbor posebej ureja postopek za varstvo volilne pravice. V postopku kandidiranja imapravico vloiti ugovor zaradi nepravilnosti vsak kandidat oziroma predstavnik liste kandidatov. Ugovor se vloi privolilni komisiji volilne enote in sicer do roka, doloenega za predloitev liste kandidatov. Po preteku tega roka se

namre zane preverjanje zakonitosti in potrjevanje kandidatnih list, zaradi esar ni mogoe ve sprejemati takihugovorov, ker bi sicer lahko prilo do zastoja volilne procedure. Zato mora o ugovoru odloiti volilna komisija volilneenote kar v postopku ugotavljanja zakonitosti list kandidatov in sicer najpozneje v 48 urah od izteka roka zapredloitev list kandidatov. e komisija v tem postopku ugotovi, da gre res za nepravilnosti, zaradi katerih vloenalista kandidatov ni zakonita, ugodi ugovoru in listo zavrne. V nasprotnem primeru zavrne ugovor in potrdi listokandidatov.Zoper odlobo volilne komisije, s katero se zavrne lista kandidatov, in zoper odlobo o ugovoru zoper nepravilnostiv postopku kandidiranja, se lahko vloi pritoba na sodie, pristojno za upravne spore in sicer v 48 urah poprejemu odlobe. Sodie odloa v senatu treh sodnikov, sicer pa ob primerni uporabi dolob zakona o upravnihsporih.Republika volilna komisija lahko tudi sama razveljavi ali spremeni odlobo volilne komisije volilne enote, izdano vpostopku potrjevanja list kandidatov, e ugotovi, da je odloba nepravilna ali nezakonita, in sicer najpozneje do

dneva, doloenega za objavo list kandidatov.Prav lahko se zgodi, da pride do kaknih nepravilnosti pri samih volitvah oziroma glasovanju, kar se kae vnepravilnostih pri delu volilnih odborov in okrajnih volilnih komisij. Tudi tukaj imajo zainteresirani subjekti pravicougovarjati. Zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora oziroma okrajne volilne komisije pri volitvah ima namrepravico vloiti ugovor pri volilni komisiji volilne enote vsak kandidat, predstavnik liste kandidatov in vsak volivec.Ugovor se lahko vloi v treh dneh od dneva glasovanja. Volilna komisija volilne enote mora o ugovoru odloiti vroku 48 ur.e je pri tem prilo do taknih nepravilnosti, ki so ali bi lahko bistveno vplivale na izid volitev, je seveda treba takevolitve razveljaviti. e torej volilna komisija volilne enote ugotovi takne nepravilnosti pri glasovanju na voliuoziroma pri delu volilnega odbora, ki so ali bi lahko bistveno vplivale na izid volitev, razveljavi glasovanje na voliuter odredi ponovne volitve v obsegu, v katerem je bilo glasovanje razveljavljeno. e pa volilna komisija volilne

enote ugotovi takne nepravilnosti pri delu okrajne volilne komisije, ki so ali bi lahko bistveno vplivale na izid volitev,sama ugotovi izid volitev v volilnem okraju.Zakon zagotavlja tudi nadzorstvo nad delom volilnih komisij volilnih enot, ki ga opravlja republika volilna komisija.e ta ugotovi takne nepravilnosti pri delu volilne komisije volilne enote, ki so ali bi lahko bistveno vplivale na izidvolitev, sama ugotovi izid volitev v volilni enoti. S tem je tudi zagotovljeno, da se volilni postopki, tudi e pride dokaknega zastoja v posamezni volilni enoti, takoj nadaljujejo.Zakon predvideva poleg opisanega varstva volilne pravice e posebno obliko varstva. Zoper odloitev volilnekomisije, ki lahko vpliva na potrditev poslanskih mandatov, ima namre vsak kandidat in predstavnik listekandidatov pravico do pritobe na dravni zbor. Pritoba se lahko vloi najkasneje do prve seje dravnega zbora,pritoba, ki se nanaa na naknadne ali ponovne volitve, pa najkasneje 15 dni od dneva teh volitev. Dravni zborodloa o pritobi ob potrditvi poslanskih mandatov. V postopku potrjevanja mandatov je namre treba pregledatitudi morebitne pritobe v zvezi s potrditvijo mandata. Poslanske mandate potrdi dravni zbor na svoji prvi seji, pri

emer lahko tudi ne potrdi mandata. V takem primeru ima kandidat pravico pritobe na ustavno sodie.V nai ureditvi je varstvo volilne pravice dokaj podrobno urejeno ne samo v volilni zakonodaji temve tudi vkazenski. V kazenski zakonodaji je inkriminiranih vrsta kritev volilne pravice, ki varujejo zlasti svobodno volilnopravico in tajnost glasovanja, torej najpomembneje vrednote volilnega sistema.Kazniva dejanja so v republiki zakonodaji doloena s kazenskim zakonom Republike Slovenije. Kazniva dejanjaso: kritev volilne pravice, kritev proste odloitve volilcev, zloraba volilne pravice, kritev svobodne opredelitve,unienje volilnih listin, ponareditev volilnih rezultatov ter kritev tajnosti glasovanja. Ta kazniva dejanja se nenanaajo samo na volitve, temve tudi na glasovanje pri referendumu. Konno obsega pravno varstvo volilnepravice tudi prekrke, ki so doloeni v volilnem zakonu in se storijo s kritvami volilne procedure, zlasti na samemvoliu.

4 VOLITVE LANOV DRAVNEGA SVETADravni svet je predstavnitvo posebnih drubenih interesov, zato se voli na posreden nain. Ker so interesneskupine, katerih predstavniki se volijo v dravni svet, zelo razlino strukturirane in organizirane, je tudi v zakonuureditev posrednih volitev predstavnikov razlinih interesnih skupin razlina. Lahko jih opravijo volilna telesa, ki jih

16

8/6/2019 a6fd4879626b6df906f956f8ae638639

17/40

sestavljajo lani predstavnikih organov interesne organizacije oziroma lokalne skupnosti ali pa volilna telesa, ki jihtvorijo izvoljeni predstavniki teh organizacij oziroma skupnosti.Volilne pravice pri volitvah dravnega sveta seveda ne morejo imeti vsi dravljani, ki imajo sicer volilno pravico,temve jo imajo samo tisti, ki so lani interesnih skupin, ki jim je zagotovljeno zastopstvo v dravnem svetu. Zarazliko od volilne pravice za volitve v dravni zbor, ki jo imajo samo dravljani Slovenije, imajo volilno pravico privolitvah dravnega sveta v doloenem obsegu (samo aktivno volilno pravico) tudi tujci, ki v Sloveniji opravljajoustrezno dejavnost na enem izmed interesnih podroij oziroma so v delovnem razmerju.Posredne volitve so sicer mone na razline naine. Lahko jih opravi nek organ doloene oblike organiziranosti v

okviru interesnega podroja oziroma predstavniki organ lokalne skupnosti, torej organ, ki je oblikovan zaradizagotavljanja interesov lanov interesne skupine znotraj te skupine. Lahko pa posredne volitve opravi tudi posebejv ta namen izvoljeno telo.Tudi v zakonu je ureditev posrednih volitev predstavnikov razlinih interesnih skupin razlina. Odvisna je predvsemod tega, ali na interesnem podroju obstaja tak organ ali pa ne. Zato se je zakonodajalec odloil za razline naineposrednih volitev. Lahko jih opravijo volilna telesa, ki jih sestavljajo lani predstavnikih organov interesneorganizacije oziroma lokalne skupnosti ali pa volilna telesa, ki jih tvorijo izvoljeni predstavniki teh organizacijoziroma skupnosti.Pri doloitvi volilne pravice se zakon naslanja na volilno pravico, kot je doloena v ustavi, po kateri ima volilnopravico vsak dravljan Slovenije, ki dopolni 18 let. Temu pogoju dodaja zakon e, da dravljanu ni bila odvzetaposlovna sposobnost, kar je tudi sicer v skladu s pojmovanjem naela splone volilne pravice. Vendar pa se volilnapravica pri volitvah lanov dravnega sveta bistveno razlikuje od volilne pravice za dravni zbor. Volilne pravice pri

volitvah dravnega sveta namre nimajo vsi dravljani, ki imajo sicer volilno pravico, temve jo imajo samo tisti, kiso lani interesnih skupin, ki jim je zagotovljeno zastopstvo v dravnem svetu. Tudi naelo enake volilne pravice privolitvah lanov dravnega sveta ne more biti upotevano oziroma je lahko upotevano samo v okviru posamezneinteresne skupine, ki ima svoje predstavnike v dravnem svetu.Pravico voliti lane dravnega sveta imajo samo osebe, ki opravljajo ustrezno dejavnost oziroma so v delovnemrazmerju v okviru interesnih skupin, ki so zastopane v dravnem svetu. Poleg tega pa imajo volilno pravico privolitvah predstavnikov lokalnih interesov osebe, ki imajo stalno prebivalie v volilni enoti za te volitve.Za razliko od volilne pravice za volitve v dravni zbor, ki jo imajo samo dravljani Slovenije, imajo volilno pravico privolitvah dravnega sveta v doloenem obsegu tudi tujci, ki v Sloveniji opravljajo ustrezno dejavnost na enem izmedinteresnih podroij oziroma so v delovnem razmerju. Vendar pa tujci nimajo volilne pravice pri volitvahpredstavnikov lokalnih interesov. Volilna pravica tujcev ni enaka volilni pravici slovenskih dravljanov, ker obsega

samo pravico voliti, to je aktivno volilno pravico, ne pa tudi pravico biti izvoljen, to je pasivno volilno pravico.Po zakonu je temeljno naelo vseh volilnih postopkov za predstavnike vseh interesnih skupin, da volitve opravijoposebna volilna telesa. Ta pa so razlino oblikovana. Kadar se lani dravnega sveta volijo v posamezni interesniorganizaciji (npr. zbornici, drutvu in podobno), ker na tem interesnem podroju ni drugih takih organizacij, tvorijovolilno telo lani predstavnikega organa interesne organizacije. Enako pravilo velja, kadar lane dravnega sveta -predstavnike lokalnih interesov - voli ena sama lokalna s