2

Poštovani čitatelji i čitateljke Ambera, es-selamu alejkum!

Nalazimo se u svetom mjesecu redžebu u kojem se trudimo izvršavati što više ibadeta te se na taj način

pripremiti za doček blagoslovljenog mjeseca ramazana koji počinje 18. juna 2015. godine.

Za vas smo pripremili novi broj Ambera u kojem pišemo o historijskom događaju za Islamsku zajednicu

u Sloveniji i projekat izgradnje džamije. Detaljnije možete pročitati u ovom broju Ambera vijest o

potpisivanju ugovora sa glavnim izvođačem za Islamski kulturni centar u Ljubljani. U proteklom

mjesecu predsjednik Mešihata muftija dr. Nedžad Grabus zajedno sa imamima, koji rade u Islamskoj

zajednici u Sloveniji, bio je u radnoj posjeti Diyanetu gdje se susreo sa predsjednikom Diyaneta prof. dr.

Mehmetom Gormezom i predsjednikom Republike Turske Recepom Tayyipom Erdoganom. Detaljnije

o posjeti Turskoj možete pročitati u ovom broju Ambera.

Kulturno-obrazovni zavod Averroes i Zavod Pogreb ni tabu u suradnji sa Islamskom zajednicom u

Sloveniji obilježavaju 20. godišnjicu genocida u Srebrenici. Više manifestacija se održalo u proteklom

periodu o kojima također možete više pročitati u ovom broju našeg časopisa.

Aktivnosti po džematima sastavni su dio svakog broja našeg časopisa Ambera.

Portret smo uradili sa h. Ishakom Sujkovićem, džematlijom iz Kranja i članom Sabora Islamske

zajednice u Sloveniji.

Ovaj broj Ambera pripremila je ga. Amra Halilović koja je angažirana u Zavodu Averroes i Islamskoj

zajednici kao stručnjak za slovenski jezik. Njena pomoć u administrativnom poslu veoma je dragocjena.

Zahvaljujemo joj se za pripremu trinaestog broja časopisa Amber.

U nadi da će trinaesti broj Ambera naći svoje mjesto kod vas, iskreno vas selamimo i želimo prijatno i

ugodno čitanje.

Nevzet Porić

UVODNIK

3

AKTIVNOSTI V APRILU 2015

4

SLOVENSKI IMAMI NA URADNEM OBISKU PRI DIYANETU

Od 1. do 6. aprila 2015 se imami in člani Mešihata na čelu z muftijem dr. Nedžadom Grabusom mudijo na uradnem obisku

pri Diyanetu – Uprava za verska vprašanja Vlade Republike Turčije.

Delegacijo Islamske skupnosti je sprejel predsednik Diyaneta prof. dr. Mehmet Gormez. Ob tem je povedal, da islam pre-

življa težke trenutke. Izkušnje o skupnem sobivanju, ki jih ima Balkan, so zelo pomembne, potrebno jih je ponovno preu-

čiti in ko jih odkrijemo, jih je treba predložiti Evropi in Svetu ter tako preprečiti strah in netoleranco, ki obstajata na Zaho-

du. Islamofobija je postala diskriminacija. Trenutno preživljamo obdobje zatemnitve muslimanskega mišljenja. Ob sonč-

nem mrku muslimani opravljamo posebno molitev. Zato bi danes, ko preživljamo to obdobje, muslimani morali opraviti

molitev in spustiti svojo glavo na tla, da se naše mišljenje očisti od vseh umazanij. Islamski svet je v plamenu, ki požira

naše otroke in našo prihodnost ter prihodnost vseh naših generacij. Izrazil je svoje zadovoljstvo ob obisku muftija Grabusa

in ostale delegacije. Povedal je tudi, da se svojega prijatelja Nedžada Grabusa zelo pogosto spomni v težkih trenutkih, saj

mu je navdih za nadaljnje delo.

Mufti dr. Nedžad Grabus se je zahvalil za sprejem in gostoljubnost ter povedal, da poskušamo živeti vero naših očetov.

Povedal je tudi, da se moramo vsi skupaj boriti zoper sektaško tolmačenje islama. Zahvalil se je za vso podporo, ki jo

Diyanet nudi Islamski skupnosti v Sloveniji, posebej pri gradnji džamije v Sloveniji. Poudaril je, da je interpretacija islama

v Turčiji lahko zgled za muslimane v svetu, kako se v sodobnih časih lahko sistematsko razvija duhovnost, ki bogati in

stabilizira družbene odnose. Islamska tradicija v Turčiji je bila vedno navdih avtohtonim evropskim muslimanom, v sodo-

bnih okoliščinah pa primer mirnega sobivanja različnih religij in kultur. Zato je to priložnost, da se imami seznanijo z

delovanjem Diyaneta, ki je med vodilnimi muslimanskimi institucijami, ki se ukvarjajo z vprašanjem islama.

Imami in ostali člani delegacije so se srečali z direktorji uprav znotraj Diyaneta, kot so uprava za zunanje zadeve, uprava

za fetve, uprava za izobraževanje in založništvo.

5

Diyanet je bil ustanovljen leta 1924, vendar je v zadnjih desetih letih pod vodstvom prof. dr. Mehmeta Gormeza doživel razcvet.

Posebno pozornost posvečajo verskemu izobraževanju. Trenutno imajo v Turčiji 25 tisoč tečajev za preučevanje Kur’ana, ki jih

obiskuje več kot milijon učencev, imajo 2.500 medres (srednjih verskih šol), 95 fakultet za islamsko izobraževanje. Trenutno

imajo tisoč muftijev, ki delujejo v 81 regijah. Trenutno se 25 tisoč oseb pripravlja za hafize (osebe, ki znajo Kur’an na pamet).

Vsako leto dobijo 11 tisoč novih hafizov. Trenutno imajo v Turčiji 115 tisoč hafizov. V Turčiji je 11 šol, v katerih so vsi profe-

sorji in vsi učenci hafizi. Vse učence štipendira Diyanet. V poletnem času organizirajo šolo, ki jo obiskuje več kot tri milijone

učencev.

Po Ankari so

imami obiskali

Konyo, kjer so se

srečali s tamkajš-

njim muftijem.

Delovni obisk so

sklenili v Istan-

bulu, kjer so se

srečali z istanbul-

skim muftijem.

6

MUFTIJA GRABUSA SPREJEL TURŠKI PREDSEDNIK REDŽEP

ERDOGAN

V Ankari je 2. aprila 2015, neposredno po obisku turškega predsednika v Sloveniji, muftija dr. Nedžada Grabusa in dele-

gacijo Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji v impozantni predsedniški palači sprejel turški predsednik Redžep Tayyip

Erdogan, skupaj s predsednikom Diyaneta prof. Dr. Mehmetom Gormezom.

Predsednik Erdogan je izrazil svoje obžalovanje, da se ni srečal z muftijem Grabusom ob obisku v Sloveniji pred tremi

dnevi, ko je bil na uradnem obisku pri predsedniku Pahorju.

Povedal je tudi, da je Slovenija lepa in prijetna država na čelu s prijetnim predsednikom, s katerim je mogoče sodelovati

na različnih področjih skupnega delovanja. Muftiju in imamom je svetoval, da skrbijo za enotnost, ki je pogoj za dobro in

uspešno delo. Vesel je, ker se projekt izgradnje Islamskega kulturnega centra počasi realizira in končuje.

Mufti dr. Nedžad Grabus se je zahvalil za sprejem. Povedal je, da Islamska skupnost v Republiki Sloveniji odlično sodelu-

je z Diyanetom. Zahvalil se je predsedniku Erdoganu, ker se je zanimal in se še vedno zanima za projekt gradnje džamije v

Ljubljani. Ob koncu je izrekel molitev Vzvišenemu Bogu, da predsedniku Erdoganu podari zdravje in uspeh pri delu, ki ga

opravlja.

7

V SARAJEVU PREDSTAVLJEN ISLAMSKI KULTURNI CENTER

V ponedeljek, 6. aprila 2015, je v Gazi Husrev-begovi knjižnici v Sarajevu predstavljen projekt Islamskega kulturnega

centra v Ljubljani.

Projekt sta pred polno dvorano predstavila ljubljanski župan gospod Zoran Janković in mufti dr. Nedžad Grabus. Predsta-

vitve so se udeležili premier Kantona Sarajevo gospod Elmedin Konaković, veleposlanik Republike Slovenije v BiH nj.

eksc. gospod Iztok Grmek, namestnik reisu-l-uleme Husein Smajić, direktor uprave za verska vprašanja mag. Nusret

Abdibegović, zeniški mufti Ejub Dautović, goraždanski mufti Remzija Pitić, vojni mufti Hadis Pašalić, dekan Fakultete za

islamske vede dr. Ismet Bušatlić, glavni imam Medžlisa Islamske skupnosti Sarajevo dr Ferid Dautović, prof. dr. Enes

Karić, prof. dr. Hilmo Neimarlija in številni drugi ugledni gostje.

Župan Janković je govoril o tem, kako pomemben je projekt gradnje džamije v Ljubljani, in povedal, da bo Ljubljana s to

džamijo dobila tisto, na kar je čakala petdeset let. Pri tem je izpostavil vlogo iniciative muftija Nedžada Grabusa, ‘’brez

katerega te džamije ne bi bilo’’.

Priznal je, da je ateist, a obenem meni, da je ta projekt zelo pomemben, saj se z njim kaže, da različni ljudje lahko živijo

skupaj in te razlike spoštujejo.

Spomnil je na referendum proti džamiji, ki so ga v Sloveniji poskušali organizirati leta 2006. Povedal je, da je danes filo-

zofija drugačna in ljudje vse skupaj drugače dojemajo. Poudaril je, da nihče ni proti temu, da se džamija gradi v Ljubljani.

Mufti dr. Nedžad Grabus je poudaril, da je proces pridobivanja src ljudi v Ljubljani v upanju, da dajo dovoljenje za grad-

njo džamije, trajal zelo dolgo, in dodal, da je župan Janković oseba, brez katere projekt džamije ne bi bil realiziran v tako

kratkem času.

8

‘’On je s svojo avtoriteto, močjo in naklonjenostjo do muslimanov razumel potrebo in spremenil diskurz govora o drugačnih v

Ljubljani in Sloveniji. Zoran Janković je prvi župan, ki je sploh prišel med nas v našo Skupnost. Zahvaljujoč njemu smo kot lju-

dje začeli končno po Ljubljani hoditi z dvignjenimi glavami,’’ je rekel Grabus.

Pred predstavitvijo sta mufti Grabus in župan Janković obiskala reisu-l-ulemo mag Huseina Kavazovića v njegovem kabinetu.

Na srečanju sta bila prisotna tudi namestnik reisu-l-uleme Husein Smajić in generalni sekretar Mešihata v Islamski skupnosti v

Sloveniji Nevzet Porić.

Ob tej priložnosti je mufti Grabus spomnil na dolgo pot do cilja pridobitve dovoljenja za gradnjo džamije v Ljubljani in poudaril

vlogo župana Jankovića, ki je kazal razumevanje za ta projekt in podprl pridobivanje gradbenega dovoljenja. Mufti Grabus je

povedal, da se bodo kmalu začela tudi gradbena dela.

Reisu-l-ulema Husein Kavazović se je županu Ljubljane Zoranu Jankoviću zahvalil za vse, kar je naredil za Islamsko skupnost v

Sloveniji in ker je prispeval k temu, da se gradbena dela za džamijo v Ljubljani kmalu začnejo.

Župan Ljubljane se je reisu-l-ulemi zahvalil za sprejem in mu ob tej priložnosti v znak spoštovanja izročil darilo mesta Ljublja-

na.

9

ORGANIZIRAN 9. FESTIVAL BOSANSKE HRANE

Ljubljana je bogatejša za še en festival bosanske hrane, ki se je odvijal v soboto, 4. aprila 2015, na Stritarjevi ulici. ŽZ Zemzem

že deveto leto zapored širši javnosti predstavlja kulinariko in tradicijo Bosne in Hercegovine.

Poleg tradicionalnih jedi bosanske kuhinje, ki jih po tradicionalnih receptih pripravljajo naše marljive članice že mnogo let, smo

tudi letos na Stritarjevi ulici prikazali eno izmed starih obrti z vsemi posebnostmi, ki jo povezujejo z Bosno – rezbarjenje. Hoteli

smo predstaviti način rezbarjenja, s katerim je okrašeno pohištvo in domovi, obrt, katere tradicija je dolga več kot 300 let.

Včasih so pohištvo, kot so divani, predali, mize, stoli ipd., rezbarili in okraševali z vzorci, ki so značilni za Bosno in

Hercegovino – tako je pohištvo z vzorci bosanske rože krasilo stare bosanske hiše. To priča o visoko razviti kulturi

življenja. Posebnosti te obrti nam je predstavil gospod Kenan Halilović, ki se je trudil predstaviti osnove rezbarjenja. Program

Festivala so popestrila dekleta iz KUD Sevdah in nam predstavila plese, ki so značilni za območje Bosne in Hercegovine.

Dežne kaplje niso zmotile številnih obiskovalcev, ki so že deveto leto zapored ponovno obiskali Festival in poskusili nekatere

bosanske slane in sladke jedi.

Tudi letos je s svojim prihodom Festival podprl župan gospod Zoran Janković, ki je kot vsako leto prej izmenjal nekaj besed z

organizatorji in obiskovalci Festivala.

Cilj Festivala poleg predstavitve bosanske kulture in tradicije je zbirati sredstva za gradnjo Islamskega kulturnega centra in

džamije v Ljubljani. Tako so bila tudi letos vsa sredstva namenjena temu projektu. Članice ŽZ Zemzem so srečne, ker so tudi

tokrat lahko podprle pomemben projekt in naredile dobro delo.

Priprave za jubilejni deseti Festival bosanske hrane so se že začele.

10

STROKOVNA EKSKURZIJA V TUZLO IN SREBRENICO

Od 10. do 12.

aprila 2015 je v

organizaciji zavo-

dov Averroes in

Pogreb ni tabu

znotraj prog-

ma 8.372 živih

spominov potekal

že tretji dogodek,

in sicer odhod v

Tuzlo in Srebreni-

co.

Ne glede na to

koliko se skozi

različne dogodke

trudimo ozavešča-

ti o dogajanjih v

Srebrenici, si je težko predstavljati pravo sliko Srebrenice in preživelih ljudi, vse dokler jih ne obiščeš. Obisk Srebrenice je

na določen način bolj veličasten, če se v njej znajdete izven meseca julija, saj Srebrenica takrat odseva svojo realnost; kako

zelo osamljena in pozabljena je.

Predstavniki slovenske javnosti, predstavniki Občine Ljubljana, Velenje, nevladnih organizacij in drugi posamezniki so s

svojim odhodom v Tuzlo in Srebrenico želeli oddati svoj poklon umrlim in podporo preživelim.

Najprej smo obiskali Identifikacijski center v Tuzli, ki je po najdenih primarnih in sekundarnih grobnicah mesto, kamor

pripeljejo najdene ostanke človeških teles in opravijo postopek identifikacije. Udeležence ekskurzije je sprejel predstavnik

centra, ki je predstavil delovanje in namen centra, prostor, kjer hranijo še vedno ne pokopane kosti, in laboratorij za anali-

zo postopka analize DNK. Vseh več kot šest tisoč pokopanih v Spominskem centru Potočarji je identificiranih v omenje-

nem centru in z družinskim soglasjem tudi ustrezno pokopanih.

Po ogledu identifikacijskega centra se je skupina odpravila na obisk nevladne organizacije Bosfam, ki deluje od leta 1994.

Nastala je predvsem iz potrebe, da težke trenutke in stiske, ki so jih doživljale predvsem ženske, poskusijo ”zdraviti” s

pomočjo različnih aktivnosti. Pletle so puloverje, otroška oblačila, copatke in druge izdelke, ki so jih begunci s področja

Srebrenice in okoliških mest potrebovali.

Ob pletenju so se pogovarjale, si lajšale dušo ter tako pomagale sebi in ostalim. Bosfam je predstavila predsednica organi-

zacije gospa Munira Hadžić, pridne članice pa so skupini postregle s pravo bosansko kahvo in tradicionalno slaščico hur-

mašico, kot to znajo samo Bosanke. Predstavile so tudi projekt in izdelke Ćilim spomina, znotraj katerega ročno priprav-

ljajo različne preproge z imeni ubitih v vojni.

11

Vsak 11. dan v mesecu v organizaciji

društva Žene Srebrenice poteka mirni

shod. S simbolnim sprehodom po Tuzli

in nošenjem vezenih kosov blaga z imeni

pogrešanih opozarjajo na genocid v Sre-

brenici, prepočasen postopek sodnih

instanc pri obravnavanju še vedno pros-

tih vojnih zločincev, nerešen status

žensk, ki so v genocidu izgubile celo

družino, ipd. Podporo jim občasno izka-

žejo različne organizacije, ki se jim prid-

ružijo na mirnem shodu, kot so to storili

tudi predstavniki slovenske javnosti.

Preostanek sobote smo izkoristili za pogovor s preživelimi ženskami iz društva Žene Srebrenice in ogledom kulturnih znameni-

tosti Tuzle.

V nedeljo, 12. aprila 2015, smo obis-

kali Spominski center v Potočarjih.

Do Potočarjev nas je spremljal velik

človek in iskren prijatelj, ki je preži-

vel genocid v Srebrenici in svoje

življenje rešil s prehodom srebreniš-

kih gozdov do svobodnega ozem-

lja, Hasan Hasanović, ki je bil naš

strokovni vodič na poti od Tuzle do

Potočarjev. Pokazal nam je vsako

pomembno mesto, na katerem je

potekal poboj velikega števila ljudi,

mesta najdenih grobnic in dele poti,

ki jih je v boju za preživetje prehodil

tudi sam.

Strokovni ogled in sprejem v Spominskem centru Potočarji je na udeležencih ekskurzije pustil poseben pečat. Predstavnik centra

in kustos Hasan Hasanović (zanimivo je, da sta imeni obeh preživelih, ki sta se nam pridružila na poti, enaki), ki je prav tako

preživel genocid, je na zelo strokoven in dosleden način predstavil dogajanje v Srebrenici od leta 1993 oziroma obdobje, ko je

Srebrenica postala zaščiteno območje do njenega padca. Celotno njegovo izpoved potrdi tudi ogled spominske sobe in obisk

multimedijskega centra, kjer smo si ogledali polurni dokumentarni film ”Sedmica u Srebrenici 1995”, ki prikaže dogajanje v

Srebrenici od 6. julija 1995 naprej. Dokumentarni film zajema sedemdnevno dogajanje, posnet in pripravljen je na podlagi

dokončnih sodnih gradiv Mednarodnega sodišča za vojne zločine v Hagu in spremljajo ga pričevanja preživelih, ki so potrdili

kruto in genocidno ravnanje.

12

Z mešanimi občutki in nerazumljivostjo človeške zlobe smo se odpravili na spominsko slovesnost, ki je v spomin padlim civilis-

tom leta 1993 potekala na igrišču osnovne šole v Srebrenici. Prve sončne žarke je veliko število mladih izkoristilo za sprostitev

in igro z žogo, vendar je bila takratna igra usodna za več kot 70 mladih življenj, ki so ugasnjena s padcem ene same granate.

Vsako leto 12. aprila poteka spominska slovesnost in kot vsako leto preživeli in starši ubitih otrok opozarjajo na neustrezno delo-

vanje sodnih instanc, saj optožnica za to tragedijo sploh ni podana. Na žalost smo imeli vsi prisotni priložnost opaziti posmeho-

vanje določenih prebivalcev Srebrenice in po pričevanju Srebreničanov je na žalost nacionalizem med njimi še vedno prisoten.

Obisk Srebrenice smo zaključili z uradnim sprejemom pri županu Občine Srebrenica g. Ćamilu Durakoviću, ki je svoj pozdravni

nagovor za našo skupino začel z besedami, ”da bi si iskreno želel zaželeti toplo dobrodošlico v Srebrenico, vendar tega ne

more”. Predstavil nam je razvoj mesta Srebrenice in življenje pred vojno ter izzive, s katerimi se soočajo v povojnem času.

Veliko nas je, ki živimo na mirnem območju, obkroženi z možnostjo upoštevanja človekovih pravic in svoboščin ter drugih dob-

rin, ki jih imamo, in tega ne znamo dovolj ceniti. Prav tako ne cenimo medsebojnega razumevanja in spoštovanja ter se ne zave-

damo, kako zelo bogati smo. V pogovoru z udeleženci ekskurzije smo se med vožnjo domov vsi strinjali, da so mir, svoboda,

medsebojno razumevanje in spoštovanje različnosti ključni za miren napredek in sožitje. Srebrenica je dokaz, da lahko vsaka

manjša nevšečnost pripelje do velikih razsežnosti, ki si jih nihče od nas ne želi. Na žalost se zavedamo tudi tega, da se iz zgodo-

vine nismo in se očitno nikoli ne bomo dovolj naučili, saj se ”Srebrenice” dogajajo še danes …

Častni pokrovitelj obeleževanja spomina na 20. obletnico genocida v Srebrenici je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

13

ISLAMSKA SKUPNOST IZBRALA IZVAJALCA DEL ZA IKC

V petek, 17. aprila 2015, sta mufti dr. Nedžad Grabus, v imenu Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji, in g. Uroš Raz-

devšek, v imenu podjetja Gorenje projekt, d.o.o., podpisala pogodbo za izgradnjo Islamskega kulturnega centra v Ljublja-

ni.

Na podlagi razpisa, ki ga je Islamska skupnost v Republiki Sloveniji organizirala leta 2014, je bilo za glavnega izvajalca

gradbeno-obrtniških del izbrano podjetje Gorenje projekt, d.o.o., za elektro-inštalacijska dela podjetje Elektromontaža,

d.d., za strojne inštalacije pa Klima Ptuj, d.o.o.

Vsi trije ponudniki so za izvedbo del ponudili najugodnejšo ceno. Celoten postopek razpisa in optimizacije projekta je

vodilo podjetje Elea iC, d.o.o., ki za Islamsko skupnost izvaja inženiring in nadzor projekta izgradnje džamije v Ljubljani.

Projekt Islamskega kulturnega centra v Ljubljani je pripravilo podjetje Bevk&Perović arhitekti iz Ljubljane.

Po terminskem planu se bodo dela na gradbišču za Islamski kulturni center nadaljevala prihodnji teden. Podpisana je pogo-

dba v višini 11,5 milijonov evrov, ki jih je za Islamski kulturni center že leta 2010 zagotovila Država Katar. Na žalost je

zaradi ovir Islamska skupnost na ta trenutak čakala pet let. Projekt izgradnje džamije bo predvidoma stal 22,3 milijonov

evrov. Za dokončanje projekta bo potrebno zagotoviti sredstva za notranjo opremo v višini 2,4 milijona evrov in izgradnjo

dostopne ceste ter potrebne infrastrukture v višini 1,3 milijona evrov. Do zdaj je bilo v projekt Islamskega kulturnega cen-

tra vloženih 8,2 milijona evrov. Prva faza izgradnje bo trajala do 15. aprila 2016. Dokončanje celotnega projekta je predvi-

deno v naslednjih treh letih.

Spomnimo, da je prva faza oziroma izkopi, prestavitev kolektorjev in izgradnja opornega zidu končana ob koncu leta

2014. Nadaljevanje izgradnje se nadaljuje v skladu s terminskim planom.

14

Podpis pogodbe za izgradnjo džamije sovpada z ureditvijo vse potrebne dokumentacije za izgradnjo dostopne ceste, za katero je

Islamska skupnost morala spremeniti gradbeno dovoljenje. Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno septembra 2013, ko je bil

položen temeljni kamen. Za dokončanje projekta ni več administrativnih ovir.

Ob podpisu pogodbe je mufti dr. Nedžad Grabus izrazil svoje zadovoljstvo, ker je končno prišel čas, da se džamija v Ljubljani

začne graditi. Za njega in za vse muslimane v Sloveniji je to poseben dan, ki bo zapisan v zgodovino projekta izgradnje Islam-

skega kulturnega centra. ”Do tega trenutka smo prehodili dolgo, trnovo in težko pot. Težko verjamem, da smo končno podpisali

pogodbo za izgradnjo Islamskega kulturnega centra. To je krona vseh naporov, izkušenj, hrepenenj, želja in molitev, ki smo jih

izrekali za ta trenutek. Zato je današnji dan trenutek, ko se bomo zahvalili najprej Vzvišenemu Bogu, brez Njegove pomoči bi

težko prišli do tega. Zahvaljujemo se vsem donatorjem, ki so s svojimi prispevki podprli ta projekt. Hvala tudi vsem tistim, ki so

nam pomagali pri odpravi administrativnih ovir, predvsem se zahvaljujem županu Zoranu Jankoviću. Brez njegove podpore in

pomoči bi težko rešili vse administrativne ovire in zaplete. Posebna hvala emirju el-validu Shayh Hamedu bin Halifu Alu Thani-

ju in emirju Države Katar Shayh Temimu bih Hamedu Alu Thaniju, ki sta prepoznala pomembnost tega projekta. Skratka, hvala

vsem, ki so pomagali sestaviti mozaik, imenovan Islamski kulturni center v Ljubljani. Prepričani smo v sposobnost izbranih izva-

jalcev in pričakujemo, da profesionalno in odgovorno delajo na projektu, da bomo imeli najlepšo džamijo v Evropi. Molim Vzvi-

šenega Boga, da nam olajša izgradnjo džamije v Ljubljani in podari dobro voljo, da uspemo v našem delu”, je med drugim ob

podpisu pogodbe povedal mufti Grabus.

15

Omladinsko druženje: 'Vjera, znanje i obrazovanje' u Jesenicama

U subotu, 11. aprila 2015. god. organizairano je omladinsko druženje u vidu edukativne radionice sa naslovom 'Vjera znanje

obrazovanje'. Ovo druženje odvijalo se u Obrazovnom centru u Jesenicama.

Programu su prisustvovali predstavnici većine džemata sa područja Mešihata Islamske zajednice u Republici Sloveniji.

Na osnovu naših dosadašnjih omladinskih projekata koje smo organizirali na nivou Islamske Zajednice u Republici Sloveniji,

primjetili smo da omladina sa radošću učestvuje u programima u kojima mogu iznijeti svoja mišljenja i sami kreirati tok družen-

ja. Zbog toga smo se odlučili da druženja omladine održavamo u formi edukativnih radionica u kojma omladina učestvuje izno-

šenjem vlastitih mišljenja, ideja i kroz formu referata na određenu temu.

Druženje je učenjem ašareta otvorio Zinaid ef. Mahmutagić, imam iz džemata Maribor. Prisutne je sa programom omladinskog

druženja upoznao i program povezivao Sead ef. Karišik.

Rad omladinske radionice započeo je sa predavanjem na temu 'Vrijednost sticanja znanja' koje je održao Munzir ef. Čelenka,

imam u Jesenicama, koji je u svom predavanju ukazao na važnost obrazovanja kroz prizmu Kur'ana i hadisa.

Predavanje na temu ''Stanje i perspektive obrazovanja među muslimanima'' održao je Adnan ef. Merdanović koji je ukazao na

trenutno stanje muslimana u pogledu pismenosti, kao i na odnso prvih generacija muslimana prema obrazovanju i njihov dopri-

nos svjetskoj kulturi i nauci.

Nakon ikindije namaza organizirana je debata i razgovor o navedenoj temi, a kao uvod poslužio je film '1001 izum Islamske

civilizacije'. U ovom dijelu programa aktivno su se uključili predstavnici omladine iznoseći svoja zapažanja.

Program je završen uz slobodno druženje mladih sve do akšam namaza.

Utisci prisutnih imama i učesnika ovog programa pokazuju da ovakav vid druženja treba i dalje razvijati.

16

Grobna parcela u Celju

Nakon dugih niz godina

pregovora oko dodjele i

uređenja grobnoga polja

na celjskom pokopališču

za ukop naših umrlih, sa

zadovoljstvom istićemo

da je to pitanje uspješno

završeno na svestrano

zadovoljstvo. Zahvalni

smo rukovodstvu Mest-

ne općine Celje da su

uprkos općoj krizi kona-

čno završili taj projekat.

To je još jedna potvrda

dobre volje i dobre sara-

dnje što treba njegovati i

u buduće.

Omladina džemata Celje na Konferen-

ciji islamske mladeži i koncertu duhov-

ne glazbe

U Puli je održan koncert duhovne glazbe. Učesnici na

koncertu su bili muftijstvo iz Amasye (Turska), zbor

Amasya Şehzade Tasavvuf – İlahi Grubu, kao i drugi gos-

ti; kura hafiz Aziz Alili, Ahmed Alili, Almira Raimović,

ženski zbor MIZ Rijeka ”Selsebil” iz Rijeke, ženski zbor

MIZ Pula ”Kalb”, dječiji zbor MIZ Pula te KUD ”Bosna”.

Sami koncert su uljepšali naši gosti iz Turske, muftija

Amasye g. Ismail Ipek, muftija dr. Aziz ef. Hasanović,

zamjenik gradonačelnika Amasye g. Osman Akbaš, poduzetnici i privrednici iz Amasye, ambasador turske u Hrvatskoj g.

Ahmet Tuta, gradonačelnik grada Pule g. Boris Miletić, župan Istarske županije g. Valter Flego, voditelj centra za halla kvalitetu

g. Aldin Dugonjić, ravnatelji osnovnih i srednjih škola, predstavnici vjerskih, nacionalnih, političkih organizacija, imami i mual-

lime iz cijele Hrvatske, mladež iz cijele Hrvatske te posebni gosti iz Srebrenice (BIH) i naša omladina iz Celja (Slovenija) te

drugi gosti kao i mnogobrojne džematlije. Druženje su nastavili kroz dvodnevnu Konferenciju islamske mladeži koja je okupila

oko 120 mladih ljudi koji su imali priliku upoznati svoje vršnjake, upoznati grad i naučiti nešto novo.

U Jesenicama je također održano duženje omladine na nivou Republike Slovenije na kom je ućešće uzela druga grupa naše

omladine.

17

Predavanje Anele

Bečić Turkanović v

džematu Maribor

V soboto, 18. aprila 2015, je

Odbor Islamske skupnosti Mari-

bor organiziral predavanje Anele

Bečić Turkanović, dr. med. Tema

predavanja je bila Kako (p)ostati

zdrav.

Na začetku je prisotne pozdravil

imam Zinaid Mahmutagić in pred-

stavil predavateljico, ki je otrok

džemata Maribor.

V nadaljevanju je sledilo navdihnjeno predavanje ga. Bečić Turkanović, ki je prisotnim predstavljala glavne vzroke bolezni in

kako moramo živeti, da bi se izognili boju s težkimi oblikami različnih bolezni. V sklopu predavanja je imela tudi zanimiv odnos

do vseh poslušalcev, ki jih je vključila v predavanje.

Na koncu se je ga. Bečić Turkanović zahvalil namestnik muftija Ibrahim Malanović in omenil, da je ponosen, ker je lahko poslu-

šal tako koristno predavanje svoje učenke iz mektebskih klopi.

Predavanje Igorja Jurišića v džematu Mari-

bor

V nedeljo, 12. aprila 2015, je Odbor Islamske skupnosti Maribor

v sodelovanju s Popotniškim združenjem Slovenije organiziral

predavanje gospoda Igorja Jurišiča, ki je predsednik omenjenega

združenja. Tema predavanja je bil Potopis o Maleziji.

Na samem začetku je vse prisotne nagovoril imam Zinaid

Mahmutagić in predstavil predavatelja.

V nadaljevanju je sledil potopis in pogovor ob projekciji fotogra-

fij s potovanja po Maleziji. Gospod Jurišič je prisotnim predsta-

vil življenje v tej prelepi deželi, govoril o standardu in načinu

življenja z raznolikim prebivalstvom prepletene Malezije.

Na koncu se je namestnik muftija Ibrahim Malanović gospodu

Jurišiču zahvalil in ga povabil, da tudi v prihodnje predstavi kate-

ro od držav, v kateri je bival.

18

Eno leto od nakupa objekta v Izoli

V soboto, 18. aprila 2015, je ob obletnici

nakupa objekta za verske potrebe muslima-

nov v džematu Izola organiziran mevlud.

Ob tej priložnosti so se v Izoli zbrali mufti

dr. Nedžad Grabus, generalni sekretar Is-

lamske skupnosti Nevzet Porić, imami Ifet

Suljić, Senad Karišik, Fahrudin Smajić,

Amir Hasanović, Šaban Kazimoski, Nevres

Mustafić, Munzir Čelenka, Adnan Merdano-

vić, predsednik Odbora Islamske skupnosti

Jesenice hadži Atif Rekić, predsednik Odbo-

ra Islamske skupnosti Postojna gospod Fik-

ret Hasičić, predsednik Odbora Islamske

skupnosti Koper-Izola hadži Nazme Šerifos-

ki in številni drugi člani Islamske skupnosti.

Imami in učenci mekteba so recitirali mevlud, mufti dr. Nedžad Grabus pa je postregel s primernim in koristnim predavanjem.

Imam v džematu Izola Redžep Hodžić je vsem prisotnim izrazil dobrodošlico in predstavil pomembnost projekta ter zaporedje

dogodkov ob kupovanju objekta v džematu Izola.

Sedmična druženja u džematu Velenje

U džematu Velenje se već četvrtu godinu zaredom održavaju sedmična druženja džematlija uz zikr i predavanje. Ova aktivnost

u našem džematu je najbolje posjećena sedmična aktivnost.

Ovom aktivnošću želili smo održati kontinuitet i pokrenuti stalnu sedmičnu aktivnost gdje bi se imali priliku družiti, učiti i širiti

svoje znanja o našoj vjeri ali istovremeno dio vremena popuniti zajedničkim ibadetom - zikrom.

U 2014. godini broj prisutnih se sa svakim

druženjem povećavao. Naša druženja odr-

žavamo između akšama i jacije. Druženje

započnemo akšam namazom, nakon čega

proučimo tevhid-zikr. Potom prisutni ima-

ju priliku poslušati predavanje i na taj

način povećavati svoje znanja o našoj vje-

ri. Priliku da pitanjem dodatno saznaju o

propisima islama učinila je ove surete još

zanimljivijim. Nakon predavanja druženje

se nastavlja u našim društvenim prostori-

ma uz kahvu i kolače.

19

Otroci v mislih z 8372 ubitih dečkov in mož

Otroci, ki obiskujejo mekteb v Ljubljani, so s svojimi mualimi Senadom Karišikom, Lejlo Porić in Elo Porić izdelali prav pose-

ben likovni izdelek za razstavo o Srebrenici, ki bo od 11. junija do 11. julija 2015 v Mestni hiši v Ljubljani.

Mualimi so v uvodnem delu predstavili, kaj se je leta 1995 dogajalo z ljudmi v Srebrenici in poudarili, da se vsi med seboj mora-

mo spoštovati in razumeti ne glede na razlike.

Otroci so iz časopisnega papirja pripravili 8372 časopisnih

kepic in jih prilepili na dvanajst belih plakatov. Časopis kot

vir informacij in informiranja je izbran zato, ker je svet bil

obveščen o dogajanjih, vendar ni ukrepal. Ob izdelovanju se

je veliko njih zavedalo, koliko ljudi je bilo ubitih in vsak od

njih se je na svoj način zavedal razsežnosti zločina.

Zanimivo je bilo opazovati, kako skrbno so izdelovali kepice

in se spodbujali med seboj, da skupaj dosežejo zastavljeno

število ... in uspelo jim je.

Cilj projekta je bil ozaveščati otroke o zgodovinskih dejstvih

ter tudi vsem ostalim prikazati masovnost nedolžno ubitih

ljudi v srebreniškem genocidu.

20

1001 izum: Odkritja zlate dobe islamske civilizacije

Od 2. aprila do 2.

julija 2015 bo na

Gospodarskem

razstavišču v Ljub-

ljani potekala raz-

stava 1001 izum:

Odkritja zlate dobe

islamske civilizaci-

je. Partner razstave

je tudi Kulturno-

izobraževalni

zavod Averroes, ki

je poskrbel za

nekatera predavan-

ja. Tako je v četr-

tek, 16. aprila

2015, je v sklopu

razstave 1001 izum

potekalo predavan-

je z naslovom Islamska arhitektura in umetnost, ki ga je pripravila mag. Sabina Mujkić. V nadaljevanju predstavljamo

predavanja, ki jih pričakujemo v naslednjih dneh.

21

PORTRET: h. Ishak Sujković

U džematu Kranj kad spomenete ime Ishak Sujković ili

Hako – kako ga od milja zovu – svako odmah pomisli na

džamiju u Kranju. To je rezultat toga što je h. Ishak i

srcem i dušom vezan za džamiju i hodže. Većinu svojih

penzionerskih dana provodi u džamiji i sa hodžom, hizme-

ti svom džematu i Islamskoj zajednici i nastoji da u džami-

ji i džematu sve štima. Dobar je sa svakim. Za njega ne

postoji slab džematlija ni slab hodža. Pogotovo voli hodže.

I hodže vole njega. S njim se šale, jer on voli šalu, s njim

ozbiljno pričaju, s njim se druže na raznim svečanostima i

sastancima.

Skromnost je njegova vrlina. Ne poznaje ni gordosti ni

oholosti iako živi u vlastitoj kući sa tri sprata, ispred koje

su parkirana dva nova automobila. Čak mu i komšije Slo-

venci zavide, ali on se na to ne osvrće. Veli – to je njihov

problem.

Hadži Ishak je cio svoj radni vijek proveo u fabrici guma

»Sava« Kranj. Tu je i zanat izučio i penziju zaradio. Uživa

je već više od 15 godina. Tih šezdesetih i sedamdesetih

godina, pored h. Ishaka u Kranj je došlo trbuhom za kruhom puno Gusinjana i njihovih komšija iz Plava. Teško je reći

tačnu cifru koliko ih danas živi u Kranju i okolici, ali se zna da je najveća koncentracija plavogusinjana baš u Kranju. Dže-

mat Kranj čini jedna trećina upravo njih. Vrijedno je napomenuti da je h. Ishak jedan od najstarijih plavogusinjana. Ima 75

godina. Upravo zbog toga, a i zbog svoje poštenosti i korektnog odnosa do svakoga, h. Ishak uživa visok ugled kod njih. I

ne samo kod njih nego i kod svih Sandžaklija i drugih muslimana. Kada se neko od njih želi na nešto odlučiti, bilo da se

radi o kupovini, prodaji, ženidbi i udaji itd. prvo se posavjetuju sa h. Ishakom.

Ove godine je hadži Ishak obilježio 50 godina od dolaska u Sloveniju. Došao je iz

Crne Gore, mjesto Gusinje. Sa sobom je donio samo jedan zavežljaj i puno vjere i

nade u Allaha dž.š. da će biti bolje. Malo za tim se je oženio sa Zumom, djevojkom iz

svog rodnog mjesta. I ona je došla u Kranj. Stekli su dva sina: Emila i Enisa. Emil

danas radi na ljubljanskom aerodromu, ima isto tako dva sina školarca. Enis čeka

»suđenu« da se i on oženi.

22

Hadži Ishak Sujković je aktivan od prvog dana for-

miranja džemata Kranj. I dan-danas je. Sa nesmanje-

nim entuzijazmom se jednako bori za očuvanje i

razvoj Islamske zajednice u cjelini. Prilikom formi-

ranja džemata 1992. godine je obnašao dužnost bla-

gajnika, što govori o visokom povjerenju kod dže-

matlija. Nikada se nije desilo da fali niti pola centa u

blagajni iako je sav novac za kupovinu i uređenje

mesdžida u Kranju išao preko njega. Još tada je

zadobio simpatije džematlija, tako da je stalno u

svim mandatima bivao biran u organe Islamske zaje-

dnice. Danas obnaša dužnost člana Sabora Islamske

zajednice u Sloveniji i ovo mu je treći mandat.

Redovni je član Islamske zajednice i u svom rod-

nom Gusinju. I tamo su ponosni što imaju takvog

člana. Kad god ode na odmor u Gusinje, kaže prvo

posjeti džamiju i hodžu, izmiri svoje obaveze, pa

onda obilazi rodbinu i prijatelje. Tamo mu vele:

»Hako, uzmi člansku knjižicu. Ti si naš redovni

član« – on odgovara: »Nek sjedi tu kod vas. Ima

Onaj, koji sve zapisuje«.

Inače hadži Ishak živi islamskim životom. Pogotovo

od momenta kako je obavio hadž. Redovno klanja,

posti, zekat daje. U njegovoj kući, kaže nema alkohola već 40 godina. Tako je odgojio i sinove i tako odgaja i unučad. »Ja kad

ustajem« - pripovijeda hadži Ishak – » ustajem s »bismiljetima« , kako se to kod njih kaže, a isto tako liježem. Kad krećem na

put obavezno s »bismiljetima i »meljaićetima«. I uvijek sretno ode i sretno se vrati.

Psovku ne pozna, ogovaranjem se nikad nije bavio.

Voli da pješači. Svaki dan on i njegova hanuma prepješače 3−4 km. Vrlo često u Kranj dolazi pješke iako je njegova kuća oddal-

jena 6 km iz Kranja.

To je hadži Ishak Sujković. Veliki borac za Islamsku zajednicu i čuvar Islama na ovim prostorima. Neka mu Uzvišeni Allah pri-

mi i ukabuli svako njegovo hairli djelo, neka ga poživi još dugo i podari mu zdravlje.

»Ja kad ustajem« - pripovijeda hadži Ishak – » ustajem s »bismiljetima« , kako se

to kod njih kaže, a isto tako liježem. Kad krećem na put obavezno s »bismiljetima i

»meljaićetima«. I uvijek sretno ode i sretno se vrati.

23

AKTIVOSTI HUMANITARNEGA DRUŠTVA MERHA-

MET

Humanitarno društvo Merhamet je v prvem trimesečju letošnjega leta uspešno zaključilo

pet humanitarnih projektov, s katerimi smo in še bomo pomagali socialno ogroženim

družinam in posameznikom. Pripravili pa smo tudi že nove programe s katerimi bomo

nadaljevali s svojo plemenito humanitarno dejavnostjo in promocijo društva.

PROJEKT »ŠAL PRIJATELJSTVA«

Na pobudo vrtca Rimske Toplice smo v Humanitarnem društvu Merhamet kot partnerska organizacija pristopili k projektu

»Šal prijateljstva«. Cilj tega projekta je, da se z dobrodelnostjo in dobro voljo izrazi sočutje do ljudi in otrok, ki so jim

lanskoletne poplave v Bosni in Hercegovini uničile večino materialnih sredstev, in z majhno pozornostjo razveseli otroke.

V ta namen smo, 4. marca 2015, obiskali vrtec »Šareni voz« iz Javne ustanove »Djeca Sarajeva« in razdelili 130 darilnih

paketov, ki so jih pripravili otroci iz vrtca Rimske

Toplice, obogatili pa smo jih še s slatkimi dobrotami

sponzorja Vispak d.d.

DOBRODELNA AKCIJA »SADAKA ZA

NASMEH«

S predstavniki Slovenske filantropije smo 19. marca

2015 obiskali osem bosanskih delavcev, ki so bili v

Trbovljah deležni izkoriščanja še enega slovenskega

delodajalca. Po večmesečnem delu z neizplačanimi

plačami so ostali brez zaposlitve in osebnih

prejemkov. V Humanitarnem društvu Merhamet smo

jim pomagali z osnovno oskrbo živilskih in higienskih potrebščin.

Glede na to da v objektu, kjer so bili delavci nastanjeni, ni pogojev za bivanje, so se morali žal vrniti domov, v Bosno in

Hercegovino.

Dobrodelna akcija bo potekala tudi v prihodnje, saj menimo da bo potreba po tovrstnih donacijah za izkoriščene delovce in

socialno ogrožene vse večja.

DOBRODELNA AKCIJA »ŠOLSKE RADOSTI«

Trenutna slaba gospodarska situacija mnogim staršem

na žalost ne omogoča, da bi svojim malčkom kupili vse

potrebne šolske potrebščine. Zato smo se odločili, da

pomagamo tistim, ki našo pomoč najbolj potrebujejo. Z

doniranjem šolskih potrebščin bomo v sodelovanju s

Kulturno-izobraževalnim zavodom Averroes pomagali

socialno ogroženim učencem in dijakom. Akcija poteka

do 30. maja 2015 in del promocije prostovoljstva v

okviru »Nacionalnega tedna prostovoljstva 2015«.

24

DOBRODELNA AKCIJA »PRIJATELJSTVO

BREZ MEJA«

V sodelovanju s Kulturno-izobraževalnim zavodom

Averroes izvajamo dobrodelno akcijo »Prijateljstvo

brez meja« katere namen je obdarovanje otrok, žrtev

vojne v BiH. Zbrana simbolična darila, ki bodo

vsebovala pismo ali risbico in eno igračo bomo

predali otrokom, ki so nastanjeni v varnih hišah in

centrih v okviru nevladne organizacije Medica iz Zenice, BiH. Akcija poteka do 30. maja 2015 in del promocije programa

»8.372 živih spominov« in »Nacionalnega tedna prostovoljstva 2015«.

»VESELI DAN PROSTOVOLJSTVA 2015«

Vsako leto v okviru »Nacionalnega

tedna prostovoljstva« po celi

Sloveniji potekajo različni dogodki

povezani s prostovoljstvom, najbolj

pa je obiskan »Veseli dan

prostovoljstva«, ki tradicionalno pod

pokroviteljstvom aktualnega župana

poteka v centru Ljubljane. Letos se

bo na tem dogodku, 21. maja 2015,

predstavilo tudi Humanitarno

društvo Merhamet.

Merhamet je v okviru dobrodelne akcije »Sejem srečo« in s pomočjo donatorja

izročil donacijo Medžlisu Islamske skupnosti

Gunja v vrednosti 1.200 evrov

V Humanitarnem društvu Merhamet smo s pomočjo donatorja Ame-

ropa žitni terminal d.o.o. in prostovoljcev za petnajst družin poplav-

ljenih območij v občini Gunja dostavili humanitarno pomoč v obliki

semen koruze.

V okviru dobrodelne akcije »Sejem srečo«, ki poteka vse do 30. aprila

2015, smo s semeni koruze oskrbeli petnajst družin poplavljenih območij v

občini Gunja. V torek, 7. aprila 2015, smo s prostovoljci obiskali Medžlis

Islamske skupnosti Gunja, kjer sta nas toplo in prijazno sprejela imam in

namestnik župana občine Gunja mag. Idriz Bešić in Hajro Čamdžić, koor-

dinator kuhinje v Islamskem centru Gunja.

25

Po Čamdžićevih besedah se v Islamskem centru Gunja skoraj leto po katastrofalnih poplavah še vedno dnevno prehranjuje več

kot 1.000 občanov. Leto poprej je bilo razdeljenih tudi 2.000 obrokov dnevno. Delovanje in oskrba kuhinje se izvaja s pomočjo

Islamske skupnosti v Republiki Hrvaški, Hrvaške vojske in drugih humanitarnih organizacij. Za nemoteno delovanje centra in

pripravo hrane skrbi dvajset oseb.

Po slabem letu od poplav v občini Gunja še vedno poteka čiščenje in izsuševanje objektov in posesti, le ponekod je videti delne

prenove, za katere je poskrbela država. Na žalost si občani Gunje še vedno niso opomogli od katastrofalne nesreče.

Donacija semen koruze zadostuje za oskrbo 15 družin. Razdelili jo bodo tistim družinam, ki imajo primerne (izsušene) površine

za setev, ostalo bodo zasejali na vakufskem zamljišču in nato pridelke razdelili med prebivalce Gunje.

Gunja v poplavah, maj 2014

Poplave, ki so prizadele Gunjo, so še bolj povezale občane. Najhuje je bilo, ko je 17. maja 2014 prišlo do uničenja savskega

nasipa v mestih Račinovac in Rajevo Selo. Vsi občani Gunje so bili zaradi poplav, ki so potopile skoraj vseh 1.217 hiš, prisiljeni

zapustiti svoje domove. Voda je dosegla številne strehe, nekatere hiše pa so bile tudi popolnoma pod vodo. Reševanje oseb je

potekalo pod nadzorom Hrvaške vojske in

civilne zaščite.

Najstarejšo džamijo na Hrvaškem je reka

Sava popolnoma potopila. V poplavi je bila

uničena tudi knjižnica džamije z 2.000 knji-

gami. Imam Bešić je izjavil, da je lahko samo

nemočno opazoval, kako voda z veliko hitro-

stjo prodira v vas in džamijo, v katero ni več

mogel vstopiti: »Ta nesrečen dogodek nas je

vse še bolj povezal. Morda Gunja ni bila

nikoli bolj enotna, kot takrat v tisti grozoti.

Klicali in pomagali so nam od vsepovsod in

to je bil znak, da nismo sami.« Dodal je:

»Prvič, odkar imamo džamijo, smo ostali brez

džume (petkove molitve), celo med vojno

nismo bili brez dnevne molitve, kaj šele

tedenske.«

Poplava je povzročila tudi ogromno škodo v

poljedelskem in živinorejskem fondu Gunje.

Popolnoma uničenih je več kot 1.300 hektar-

jev poljedelskih površin, utopljeno pa 250

glav živine in več kot 1.000 ovac. S pomočjo

Vlade Republike Hrvaške in tujih donatorjev

občani pričakujejo, da bo nastala škoda v

kratkem vsaj delno povrnjena.

26

Grablovičeva ulica 14

1000 Ljubljana

01/231 36 25

www.islamska-skupnost.si

ISLAMSKA

SKUPNOST