Alojzij Štefan

9. MARIJIN ZGLED POKLICANOSTI

Maj 2011

I. DUHOVNI DEL

Sveta Devica Marija, naša Pomočnica!Tebi se danes v molitvi izročamo.Tebi izročamo naše družine, da bi bilezibelke življenja in ljubeče okoljeza celosten razvoj vsake človeške osebe.Tebi izročamo vse, katerih dostojanstvo je ponižano zaradi revščineali drugih življenjskih stisk.

Z njimi sprejmi tudi naša srca ter srca vseh,ki jim lahko pomagamo,da bi skupaj iskali prave načine pomoči.Tebi, naša Mati, se danes vsi skupaj posvetimo.Sprejmi nas v svoje varstvo in nas izroči svojemu Sinu Jezusu,našemu Odrešeniku, ki živi in kraljuje vekomaj. Amen.

II. ŠTUDIJSKI DEL

Marija je mati najbolj ubogih med ubogimi.Sama je izkusila trpljenje in življenjske stiske, ki jih danes doživljajo mnogi naši župljani. Vse bolj čutijo težo revščine in družbene izključenosti tudi žene, predvsem tiste, ki so zaposlene in preživljajo družino.

Vse večjo težo nosijo za razvoj dežel, ob preseljevanju, po vojnih spopadih, ko ostajajo same, soočene s skrbjo za družino. So žrtve trgovine z ljudmi ter vseh drugih oblik sodobnega suženjstva in tudi v nevarnosti, da postanejo duhovno vse bolj uboge.

Devica Marija je doživela stisko življenjske negotovosti in tveganja, ko je sprejemala iz Božje roke poklic in poslanstvo. Doživljala je zavrnitev lastnih življenjskih hrepenenj, ko je hotel njen izvoljeni zaročenec in bodoči mož razdreti zaroko in jo zapustiti.

Devica Marija je doživela stisko življenjske negotovosti in tveganja, ko je sprejemala iz Božje roke poklic in poslanstvo. Doživljala je zavrnitev lastnih življenjskih hrepenenj, ko je hotel njen izvoljeni zaročenec in bodoči mož razdreti zaroko in jo zapustiti.

Občutila je težo sprejemanja novega življenja, ki ga je na osličku nosila rodit v daljni Betlehem. Soočala se je z brezdomstvom, saj sta z Jožefom neuspešno iskala streho nad glavo in Jezusa je rodila v skrajnem uboštvu. Odvisna je bila od dobrote najbolj ubogih, nomadskih pastirjev, da je preživela svojo družino.

Kakšna bolečina je morala preplaviti njeno srce, ko so zaradi njenega Sina pobili na stotine nedolžnih otrok? Beg jo je odtrgal od varnosti, ki bi je bila gotovo deležna v svojem rodnem mestu. Ko se je vrnila, je bila njena prihodnost negotova, še več: napovedali so ji, da jo bo “presunil meč bolečin”.

Njen sin je bil zaznamovan. Hodil je po poteh, ki sta jih z možem komajda sproti dojemala. “Kaj sta me iskala? Ali nista vedela?” In ko so ga preganjali, ko ga je morala od daleč gledati, kako počasi pada v nemilost vladajoče klike, kako ga izdaja njegov prijatelj...

Od blizu ga je srečala razmesarjenega, ponižanega “moža bolečin, ki ga niso čislali”, ki so mu na vsak način hoteli vzeti vse človeško dostojanstvo. A do konca je stala, tudi pod križem, ko je umiral, kot da bi bil zločinec, na videz zapuščen tudi od Očeta.

In videla ga je, ko je vstal, ko je začela rasti njegova Cerkev, ko se je po Svetem Duhu razcvetelo odrešenje za vse. In danes je Kraljica, nebes in zemlje, Gospa – mogočna, usmiljena priprošnjica. Marija je mati ubogih, revnih in izključenih, je njihova prava Kraljica, saj vlada z izkušnjo svoje lastne poti skozi življenje.

Njena moč je Jezus, v katerega je verjela tudi, ko je ta vera daleč presegala njen razum, ko je bilo njeno srce sedemkrat prebodeno in Sin mrtev.Marija, ki obiskuje teto Elizabeto, je zavetnica Karitas. Njeno srce je služilo v veselju.

Kljub poslanstvu, ki ji ga je Bog zaupal, je ostala ponižna “dekla Gospodova”. Znala je ne le dajati, ampak tudi sprejemati dobroto tako revnih kot “modrih”. Da bi obvarovala svojega Sina, je sprejela težo begunstva. Vedno je znala začeti znova.

Tudi ko napovedi niso bile dobre, je sprejemala življenje kot Božji dar. Vztrajala je do konca, čeprav so bili vsi sadovi njenega dela poteptani in uničeni. Poslušala je in ohranila “besedo” v srcu.

In zaradi Božjega materinstva, zaradi prečiste ljubezni, s katero je spremljala Sina na poti Odrešenja, zaradi neuničljive vere, je postala največja Priprošnjica v nebesih. Skupaj s sv. Jožefom, ki je nepogrešljiv del njene življenjske zgodbe.

In kakšna naj bo krščanska dobrodelnost po Marijinem zgledu danes?

Poslušaj.Pojdi na pot s človekom.Sprejemaj vse kot Božji dar.Služi z veseljem.Ne ustraši se izzivov in neuspehov.Vztrajaj tudi, ko je na videz brezupno, in stoj do konca. Človek naj bo vedno na prvem mestu.Brezmejno veruj v Božjo dobroto in ljubezen.Ljubi skupnost, v kateri živiš, in spodbujaj solidarnost.Bodi blizu njemu, ki je ljubezen sama.Prosi ga karkoli in on te bo uslišal.Če ne, pokliči na pomoč Kraljico ubogih. On njene prošnje nikoli ne zavrne.

III. POGOVOR

1. Katera Marijina lastnost in življenjska izkušnja te navdihuje pri tvojem karitativnem delu?2. Kako bi katero od njenih lastnosti lahko posnemali pri pomoči ubogim in izključenim?3. Kako se v naši župniji posvečamo revščini in stiskam žena in mater? Vemo zanje? Odgovarjamo nanje? Kako?Na kakšen način bi lahko v našo krščansko dobrodelnost prinašali Jožefov (moški) in Marijin (ženski) pristop?

S pomočjo gradiva za ŽPS, Evharistija življenja – Dajte jim vi jesti (Naše poslanstvo 44), pripravila: dr. Mojca Bertoncel, tajnica Škofijskega urada za laike Nadškofije Ljubljana