Dr. Alojzij Vadnal 100-letnica rojstva - Obujanje …supmrazp/Zgodovina/Vadnal_A.pdfDr. Alojzij Vadnal { 100-letnica rojstva Obujanje spominov Seminar za zgodovino matemati cnih znanosti

$Page 1: Dr. Alojzij Vadnal 100-letnica rojstva - Obujanje …supmrazp/Zgodovina/Vadnal_A.pdfDr. Alojzij Vadnal { 100-letnica rojstva Obujanje spominov Seminar za zgodovino matemati cnih znanosti$
Dr. Alojzij Vadnal – 100-letnica rojstvaObujanje spominov

Seminar za zgodovino matematicnih znanosti

Pogovor

Ljubljana, 11. oktober 2010

Seminar za zgodovino matematicnih znanosti Dr. Alojzij Vadnal – 100-letnica rojstva

Vasa novica je izredna, zelo sem vesel te akcije, saj je prof. Vadnaloral ledino matematiki v mehkih znanostih. Bil je vsestranskiucitelj in velik humanist.Prav zato z zalostjo ugotavljam, da mi te dni zdravje ne dopusca,da bi vstajal iz postelje. Zelim dober obisk in dostojen spomin nanasega profesorja!

Viljem Rupnik















Iz SBL

Vadnal Alojzij, matematik, r. 19. nov. 1910 v Divaci zelezn.uradniku Alojziju in Josipini r. Prelc, zivi v Ljubljani. Tu jeobiskoval osn. solo, 1922–30 real. gimn., 1930–4 pa studiralmatematiko in fiziko, 1934 dipl.; 1939 je bil prom. z dis. Razlicnedefinicije paralelizma in ukrivljenost prostorov (obj. v samozal.).1934–45 je bil suplent in prof. na III. drz. gimn. v Lj., 1936 opravilprof. izpit, 1945 do 1946 bil ravnatelj gimn. v Kranju, 1946–7prof. na II. zen. gimn. v Lj. 1947 je postal docent, 1949 izredni,1957 pa redni prof. za gospodarsko matematiko na ekonom. fak. vLj.; 1950–2 in 1953/4 je bil prodekan, 1952/3 dekan. Strokovno seje izpopolnjeval 1939–40 na fil. fak. na Dunaju, 1946–7 na mat:mehan. fak. v Leningradu, 1960 na Carnegie institute oftechnology v Pittsburghu. Aktivno se je udelezil stev. jsl inmednarod. kongresov npr. v mestih: Aix en Provence (1956),Luxemburg (1957), Bilbao (1958), Rim (1965), Varsava (1966),Amsterdam (1968).


Od 1949 je vodja sekcije za terminologijo pri Drustvumatematikov, fizikov in astronomov Sje, od 1964 sekcije zaoperacijsko raziskovanje pri Drustvu ekonomistov, od 1950sodelavec naravoslovne sekcije terminoloske komisije pri SAZU interminol. sodel. pri SSKJ, 1954–65 je bil predsednik Drustva mat.,fizikov in astronomov Sje, 1969–70 Jsl drustva za ekonomiju iorganizacione nauke v Bgdu, 1971–4 Prirodoslovnega drustva Sje.Na ekonom. fak. je 1960 organiziral podiplom. studij izoperacijskega raziskovanja in o tem predaval se v Bgdu, Skopju inZgbu. – Za znanstveno delo je 1969 prejel nagrado B. Kraigherja,1973 pa sklada B. Kidrica. Odlikovan je bil 1965 z redom zaslug zanarod s srebrnimi zarki, 1974 z redom dela z rdeco zastavo in 1980z redom republike s srebrnim vencem, 1981 mu je Univerza v Lj.podelila naslov castni doktor.


V. je bil med utemeljitelji in graditelji prve slov. ekonom. fak.Sodeloval je z B. Kidricem pri oblikovanju planskih ekonomskihmehanizmov. Z uspehom uveljavlja matematicne metode vekonomski znanosti, zlasti na podrocju ekonometrije inoperacijskega raziskovanja. Prvi je zacel obravnavati teorijolinearnega programiranja. Pomembni so njegovi izsledki v teorijilokacije, zlasti resitve nekaterih problemov optimalnosti v zvezi zlokacijo prometnega omrezja na pravokotnih in okroglihgospodarskih prostorih, ter prispevki k slov. matematicniterminologiji.


Napisal je veliko ucbenikov in skript za srednje in visoke sole:Zbirka vaj iz aritmetike in algebre za visjo gimn., 1947 (ssoavtorji); Visja matematika, I in II, 1950; Aritmetika in algebra zavisje razr. gimn., IV, 1950 (s soavtorji); Aritmetika in algebra zavisje razr. gimn., V, 1950 (s soavtorji); Gospodarska matematika, Iin II, 1951; Aritmetika in algebra za 8. razr. gimn., 1955 (ssoavtorji); Aritmetika in algebra za 7. razr. gimn., 1956 (ssoavtorji, vec ponatisov); Aritmetika in algebra, VIII, 1958 (soavtorA. Zabkar); Linearna algebra, 1961; Linearno programiranje, 1961;Poslovna matematika, 1961; Matematika, I, 1961; Matricni racunza ekonomiste, 1961; Matematika za 4. razr. gimn., 1964;Gospodarska matematika, 1956;


Gospodarska matematika, 7: Zaporedja in funkcije, 1962; 8:Elementarni uvod v linearno programiranje, 1963; Zbirka vaj izpredmeta Matematika I, 1966 (soavtor V. Rupnik); Diferencialneenacbe, 1966; Fazni proizvodni procesi, 1966; Linearna algebra zaekonomiste, 1967; Dopolnilna poglavja k ucbeniku Gospodarskamatematika 7, zaporedja in funkcije, 1968; Visja matematika zaekonomiste, 1969; Izbrana poglavja iz linearnega programiranja,1970; Visja matematika za ekonomiste, I: Infinitezimalni racun,1972; Visja matematika za ekonomiste, II: Verjetnostni racun,1972. Napisal je tudi vec strokovnih in znanstvenih knjig:Nomografska metoda racunanja, 1949; Matematicna terminologija(elementarna matematika), 1953;


Matematicni uvod v ekonometrijo, 1955; Elementarni uvod vverjetnostni racun, 1959 (19722 predelano, 19793); Funkcije, 1965(vec ponatisov); Uvod v matematiko za ekonomiste, 1970; Reseniproblemi linearnega programiranja, 1971; Linearno programiranje.Teorija i upotreba u privredi, Zgb 1972; Matematicnaterminologija, 1974; Diskretno dinamicno programiranje, 1976;Infinitezimalni racun, 1976 (s soavtorji); Osnove diferencnegaracuna, 1979; Primjena matematickih metoda u ekonomiji, Zgb1980. Uredil je Operativno istrazivanje, 1968; prevedel in priredilpa leksikon CZal Matematika, 1980.


Razprave objavlja s podrocja topologije: Topoloska klasifikacijazaprtih ploskev (OMF 1953, 45–56), Zgodovinski razvoj topologije(ib. 1955, 1–5); teorije lokacije: Lokacija vzporednih produktivnihgozdnih transportnih zil (GozdV 1955, 193–200), Optimalno steviloin lokacija vzporednih produktivnih gozdnih transportnih zil napoloznem pobocju in pri konstantni gostoti transportirane lesnemase (ib. 1956, 129–35), Lokacija zbiralnih prometnih zil(Ekonom. revija 1957, 419–31); programiranja: Linearnoprogramiranje ( OMF 1957, 101–6), Programming multiphaseprocesses (Ekonom. analiza, Bgd, 1968, 22–49), Bilinearprogramming (ib. 1970, 21 do 41), Linearno programiranje (Presek1976/7, 8–13); z drugih podrocij, npr.: Nekaj lastnosti dvojnegalogaritma in vsota vrst tipa

∑∞k=0

pn

k!


(Vesnik drustva matematicara i fizicara NR Srbije, Bgd 1953,11–5), Nomografska metoda racunanja (EV 1948, 147–51),Uporaba matematike v ekonomski znanosti (Ekonom. revija 1955,202–14), Model optimalne rasti dveh produkcijskih panog (ib.1965, 47–57), Elasticnost funkcije (OMF 1965, 152–65), Uvajanjenovincev v matematiko na ekonom. fak. v Ljubljani (ib. 1965,125–30), Posvetovanje o uporabi metod operacijskega raziskovanjav delovnih organizacijah Jsle (Ekonom. analiza 1967, 123–6), Onegativnih zapazanjih pri pouku elementarne matematike (OMF1973, 180–2), Pitagorov izrak – tako ali drugace. Zepni racunalnik. . . (NRazgl 1976, 473–4), Interdisciplinarni podiplomski studij (ib.1979, 454–5). – Prim.: osebni podatki; ULj, II, III/I; SBibl; D.Zeljeznov, Zivljenje in tehnika 1969, 322–4 (s sliko); Ko je ko uJsli, Bgd 1970; Delo 1980, st. 273 (s sliko).

Povsic Joze


Vadnalovi doktorandi

Stane Indihar (1975)Viljem Rupnik (1977)

Lidija Stirn Zadnik (1986)






Zivljenjski mejniki – 1

1910 19. novembra rojen v Divaci

1915 Preselitev v Ljubljano

1930 Matura na realni gimnaziji v Ljubljani

1934 Diploma na Filozofski fakulteti v Ljubljani, zacetekpoucevanja na gimnaziji

1939 Doktorat, mentor Rihard Zupancic, Razlicne definicijeparalelizma in ukrivljenost prostorov

1939-40 Strokovno izpopolnjevanje na Dunaju

1946-47 Strokovno izpopolnjevanje v Leningradu

1947 Docent za gospodarsko matematiko na Ekonomskifakulteti v Ljubljani

1949 Izredni profesor

1949-54 Dekan Ekonomske fakultete


Zivljenjski mejniki – 2

1954 Predsednik DMFA Slovenije

1956-65 Predsednik DMFA Slovenije

1957 Redni profesor

1960 Strokovno izpopolnjevanje v Pittsburgu

1969 Nagrada Borisa Kraigherja

1971-74 Predsednik Prirodoslovnega drustva Slovenije

1973 Nagrada Sklada Borisa Kidrica

1974 Red dela z rdeco zastavo

1976 Castni clan Prirodoslovnega drustva Slovenije

1981 Upokojitev. Castni doktor Univerze v Ljubljani

1984 Castni clan DMFA Slovenije

1987 25. januarja umre v Ljubljani


Hvala za vaso pozornost!



Obletnice 2010

A. Vadnal (1910-1987) — 100 let ∗I. Stalec (1910-1994) — 100 let ∗B. Matek (1852-1910) — 100 let †J. Gravner (1960-) — 50 let ∗P. Saksida (1960-) — 50 let ∗Herman Koroski (1100-1160) — 850 let †J. Stefan (1835-1883) — 175 let ∗Z. Bohte (1935-) — 75 let ∗F. Bresar (1935-) — 75 let ∗A. Suhadolc (1935-) — 75 let ∗M. Rosina (1935-) — 75 let ∗J. Povsic (1907-1985) — 25 let †


Obletnice 2011

A. Brodnik(1961-) — 50 let ∗B. Hvala (1961-) — 50 let ∗M. Perman (1961-) — 50 let ∗A. Simonic (1961-) — 50 let ∗M. Skapin Rugelj (1961-) — 50 let ∗L. Crepinsek (1936-) — 75 let ∗


Obletnice 2012

S. Klavzar (1962-) — 50 let ∗T. Kosir (1962-) — 50 let ∗D. Kobal (1962-) — 50 let ∗P. Semrl (1962-) — 50 let ∗Z. Knap (1937-) — 75 let ∗A. Vakselj (1899-1987) — 25 let †A. Vadnal (1910-1987) — 25 let †


Obletnice 2013

M. Bresar (1963-) — 50 let ∗J. Bracic (1963-) — 50 let ∗M. Cerne (1963-) — 50 let ∗T. Petek (1963-) — 50 let ∗M. Plesko (1963-) — 50 let ∗I. Molinaro (1903-1988) — 25 let †


Obletnice 2014

J. Kosutnik (1714-1789) — 300 let ∗, 225 let †F. Mocnik (1814-1892) — 200 let ∗I. Grabec (1939-) — 75 let ∗L. Cermelj (1889-1980) — 125 let ∗R. Bakula (1964-) — 50 let ∗D. Govekar Leban (1964-) — 50 let ∗S. Korenjak Cerne (1964-) — 50 let ∗I. Kukavica (1964-) — 50 let ∗M. Rugelj (1964-) — 50 let ∗A. Turnsek (1964-) — 50 let ∗B. Zalar (1964-) — 50 let ∗P. Vencelj (1939-) — 75 let ∗


Obletnice 2015

B. Zeks (1940- ) — 75 let ∗C. Petr (1965-) — 50 let ∗A. Vesel (1965-) — 50 let ∗H. Zakrajsek (1965-) — 50 let ∗B. Pergerl (1440-1501) — 575 let ∗J. Maffei (1740-1807) — 275 let ∗J. Vrabec (1940-) — 75 let ∗A. Perlah (1490-1551) — 525 let ∗


Documents

Dr. Alojzij Vadnal 100-letnica rojstva - Obujanje …supmrazp/Zgodovina/Vadnal_A.pdfDr. Alojzij Vadnal { 100-letnica rojstva Obujanje spominov Seminar za zgodovino matemati cnih znanosti