UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Diplomski seminar

ANALIZA UČINKOVITOSTI OKOLJSKE

DAJATVE ZA ONESNAŽENJE OKOLJA ZARADI

ODLAGANJA ODPADKOV

September, 2014 Tadeja Vrabel

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Diplomski seminar

ANALIZA UČINKOVITOSTI OKOLJSKE DAJATVE

ZA ONESNAŽENJE OKOLJA ZARADI ODLAGANJA

ODPADKOV

Effectiveness of environmental tax for environmental pollution

caused by waste disposal

Kandidat(ka): Tadeja Vrabel

Program: Poslovna ekonomija

Študijska usmeritev: Računovodstvo in davščine

Mentor: doc. dr. Vita Jagrič

Študijsko leto: 2013/2014

Maribor, september, 2014

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Viti Jagrič za strokovno pomoč in vodenje pri pisanju

diplomskega seminarja.

Posebna zahvala gre tudi moji družini, prijateljem oz. vsem, ki so me kakorkoli spodbujali skozi

celoten študij, me podpirali in verjeli vame.

POVZETEK

V diplomskem seminarju z naslovom »Analiza učinkovitosti okoljske dajatve za onesnaženje

okolja zaradi odlaganja odpadkov, je predstavljena definicija odpadka kot pojem in pomen le

tega. Osrednji problem diplomskega seminarja je učinkovitost okoljske dajatve za

onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. Vsakršne spremembe na področju okoljske

politike, vplivajo na podjetja tako iz ekonomskega vidika kot tudi iz okoljskega vidika.

Okoljske vidike lahko določimo na podlagi Zakona o varstvu okolja, ki vključuje načelo

»povzročitelj plača.

Problem nastaja pri odlaganju odpadkov, kjer si mora vsaka država prizadevati, da bo odloženih

odpadkov čim manj, in da bodo oblikovali smernice, kjer cilj ne bo ravnaje z odpadki, temveč,

kako bodo odpadke postopno odpravili. Pri vsem tem pa je ključnega pomena tudi okoljska

zakonodaja, kajti namen zakonodaje je zmanjšati negativne vplive na okolje, ki jih v večini

povzroča človek. Zaradi vseh pozitivnih in negativnih stvari, je dolžna vsaka država članica

evropske unije poročati o izvajanju evropske zakonodaje o odlaganju odpadkov.

V diplomskem seminarju smo se opredelili na eno izmed okoljskih dajatev in sicer na okoljsko

dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih. Pravilnost

upoštevanja te uredbe izvaja Carinska uprava Republike Slovenije. Zavezanec za dajatev je

upravljalec odlagališča, katera je odgovorna za odlagališče odpadkov. Znesek dajatve na enoto

obremenitve znaša 0,0022 eura.

Ključne besede: odpadki, odlagališče, okoljska dajatev, državni proračun, občinski proračun,

financiranje.

ABSTRACT

In the first part of the thesis »Effectiveness of environmental tax for environmental pollution

caused by waste disposal, waste definition is presented as a concept and importance of it. The

global problem of the thesis is the effectiveness of environmental taxes on pollution caused by

waste disposal. Any changes in environmental policy, affect the company both from an

economic perspective as well as from an environmental perspective. Environmental aspects can

be determined on the basis of the Environmental Protection Act, which includes the principle

of "polluter pays.

Problem arises in waste disposal, where each country should strive to be landfilled waste as

little as possible, and to formulate guidelines which objective not to waste management, but

how will progressively eliminate waste. In all this, it is also crucial environmental legislation,

since the purpose of the legislation is to reduce the negative environmental impacts, which in

the majority of human-induced. Because of all the positive and negative things is bound to each

Member State of the European Union report on the implementation of European legislation on

waste disposal.

In the second part of the thesis I have identified one of the environmental benefits and on the

environmental benefits of pollution caused by waste disposal in landfills. Regularity

compliance with this regulation implements the Customs Administration of the Republic of

Slovenia. The person liable for the duty manager of the landfill, which is responsible for the

landfill. Amount of duty per unit load is 0.0022 euro.

Keywords: waste, environmental tax, waste disposal, state budget, municipal budget,

financing.

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................. 1

1.1 Opis področja in opredelitev problema .................................................................................... 1

1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave ............................................................................................. 1

1.3 Predpostavke in omejitve ........................................................................................................... 2

1.4 Predvidene metode raziskovanja .............................................................................................. 2

2 ODPADKI V SLOVENIJI ............................................................................................... 3

2.1 Definicija »odpadkov« ............................................................................................................... 3

2.2 Zakonodaja na področju odpadkov .......................................................................................... 4

3 ODLOŽENI ODPADKI V SLOVENIJI ......................................................................... 5

3.1 Odloženi odpadki med regijami v Sloveniji ............................................................................. 6

3.2 Odloženi odpadki v Evropski uniji ........................................................................................... 8

4 EKONOMSKI INSTRUMENTI VARSTVA OKOLJA ............................................. 11

4.1 Opredelitev okoljskih dajatev ................................................................................................. 11

4.2 Okoljske dajatve v Sloveniji .................................................................................................... 12

4.3 Evropska primerjava okoljskih dajatev ................................................................................. 13

4.4 Prihodki iz okoljskih dajatev v Evropski uniji ...................................................................... 15

5 OKOLJSKA DAJATEV ZA ONESNAŽEVANJE OKOLJA ZARADI

ODLAGANJA ODPADKOV ................................................................................................ 17

5.1 Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih .. 17

5.2 Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov ............... 18

5.2.1 Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču, ki JE

infrastruktura, namenjena opravljanju obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja ............ 21

5.2.2 Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču, ki NI

infrastruktura, namenjena opravljanju obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja ............ 23

6 ANALIZA OKOLJSKE DAJATVE ZA ONESNAŽEVANJE OKOLJA ZARADI

ODLAGANJA ODPADKOV ................................................................................................ 25

6.1 Ekonomski vidik okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov . 25

6.2 Finančni vidik okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov ..... 26

6.3 Slovenski okoljski javni skad................................................................................................... 28

6.4 Nacionalni program varstva okolja in financiranje le tega .................................................. 29

6.5 Prihodki okoljske dajatve za odlaganje odpadkov v Sloveniji ............................................. 30

6.6 Novosti glede nove uredbe o onesnaževanju okolja zaradi odlaganju odpadkov ............... 32

7 SKLEP ............................................................................................................................. 33

8 LITERATURA IN VIRI ................................................................................................. 36

8.1 Predpisi ..................................................................................................................................... 40

KAZALO SLIK

Slika 1: Zbrani in odloženi odpadki po regijah v letu 2012 ....................................................... 7

KAZALO TABEL

Tabela 1: Ravnanje z odpadki v Sloveniji ............................................................................................................... 5 Tabela 2: Odloženi odpadki po regijah 2011 .......................................................................................................... 6 Tabela 3: Komunalni in njim podobni odpadki, zbrani z javnim odvozom 2012 ................................................... 6 Tabela 4: Okoljske dajatve posameznih držav članic EU, glede na % BDP ......................................................... 13 Tabela 5: Prihodki okoljskih dajatev v EU, izraženi v milijon EUR ................................................................... 15 Tabela 6: Opredelitev okoljske dajatve ................................................................................................................. 17 Tabela 7: Prihodki okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov poletih od 2007 – 2013

izraženi v tisoč EUR ............................................................................................................................................. 30 Tabela 8: Prihodki okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov in odvajanja odpadnih

vod po letih od 2007 – 2013 izraženi v tisoč EUR ................................................................................................ 31

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Primerjava dajatve za zbiranje, predelavo in odlaganje odpadkov z prihodki vseh okoljskih dajatev ..... 16

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Prijava dejavnosti upravljavcev odlagališč ............................................................................................20

Priloga 2: Obrazec KOM - odlagališča ..................................................................................................................22

Priloga 3: Obračun IND - odlagališča ....................................................................................................................24

SEZNAM OKRAJŠAV

EU Evropska Unija

EU 27 okrajšava za Evropsko unijo s 27 državami članicami

ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje

SURS Statistični urad Republike Slovenije

BDP bruto domači proizvod

ZVO Zakon o varstvu okolja

GURS Geodetska uprava Republike Slovenije

EUROSTAT Evropski statistični urad

EUROPEAN COMMISION Evropska komisija

CURS Carinska uprava Republike Slovenije

NPVO Nacionalni program varstva okolja

CO2 ogljikov dioksid

EUR okrajšava za evro, skupna evropska valuta

MIO okrajšava za milijon

KG kilogram

MOP Ministrstvo za okolje in prostor

OP Operativni program

1

1 UVOD

1.1 Opis področja in opredelitev problema

Skrb za okolje in s tem zmanjšanje onesnaževanje okolja, je zadnja leta aktualna tako politična

kot tudi medijska tema. Spodbujati želijo posameznikovo razmišljanje o ravnanju z odpadki ,na

tak način, da bo čim manj onesnaževal okolje in da bo že določene stvari pravilno recikliral ali

na koncu kako drugače uporabil.

Osrednji problem diplomskega seminarja je učinkovitost okoljske dajatve zaradi odlaganja

odpadkov. Vsakršne spremembe na področju okoljske politike, vplivajo na podjetja tako iz

ekonomskega vidika kot tudi iz okoljskega vidika. Ekonomski vidiki reševanja problemov so

lahko stroški, kateri nastanejo pri vsakršni spremembi uredb (ukinitev določene proizvodnje

proizvodov, kateri lahko škodujejo okolju). Okoljske vidike lahko določimo na podlagi Zakona

o varstvu okolja, ki vključuje načelo »povzročitelj plača«.

Drugi problem nastaja pri odlaganju odpadkov, kjer si mora vsaka država prizadevati, da bo

odloženih odpadkov čim manj, in da bodo oblikovali smernice, kjer cilj ne bo ravnaje z odpadki,

temveč, kako bodo odpadke postopno odpravili. Pri vsem tem pa je ključnega pomena tudi

okoljska zakonodaja, kajti namen zakonodaje je zmanjšati negativne vplive na okolje, ki jih v

večini povzroča človek. Zaradi vseh pozitivnih in negativnih stvari, je dolžna vsaka država

članica evropske unije poročati o izvajanju evropske zakonodaje o odlaganju odpadkov.

1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave

Namen diplomskega seminarja je teoretično preučiti okoljske dajatve, predvsem pa podrobno

predstaviti okoljsko dajatev zaradi odlaganja odpadkov. Skozi uredbo o odlaganju odpadkov,

želimo podatke primerjati z Evropsko unijo. Za preučitev vseh podatkov bomo uporabili

domačo in tujo zakonodajo, ki se nanaša na zadano problematiko

Cilji diplomskega seminarja so:

- pojasniti definicijo odpadkov

- primerjati slovensko in evropsko zakonodajo na področju odpadkov,

- opredeliti okoljske dajatve v Sloveniji in Evropi,

- teoretično razčleniti uredbo okoljske dajatve za onesnaženje okolja zaradi odlaganja

odpadkov,

- opredeliti kdo je zavezanec za uredbo, kakšna je osnova ter stopnja dajatve, ter za katere

stvari se ta dajatev ne plačuje

- primerjati prihodke iz državnega in občinskega proračuna po letih iz navedene uredbe

2

Osnovne teze diplomskega seminarja so:

- pod vplivom gospodarske krize so se znižale količine odloženih odpadkov v Sloveniji

in med posameznimi regijami.

- Slovenija še vedno premalo pozornosti polaga na zmanjševanje onesnaževanja okolja,

zato še vedno zaostajamo za Evropskimi državami.

- Slovenija ima v primerjavi z ostalimi Evropskimi državami sorazmerno previsoke

okoljske dajatve glede na % BDP-ja.

1.3 Predpostavke in omejitve

V diplomskem seminarju smo se opredelili na okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi

odlaganja odpadkov na odlagališčih, katero bomo podrobneje razložili in primerjali, ostale

bomo zanemarili. Evropska literatura je praviloma v angleškem jeziku, zato nam to prinaša

prednost, saj bomo tako lahko preučili veliko več literature, okoljske terminologije povezane

z odpadki, katera se nanašajo na zastavljen primer.

Uporabili bomo literaturo tako v slovenskem kot v angleškem jeziku, in sicer bomo uporabili

zakone v RS, zakone v EU, knjige in članke iz strokovnih revij. Pomagali si bomo tudi z

internetnimi viri, kateri se bodo nanašali na določeno opazovano področje.

1.4 Predvidene metode raziskovanja

Pri izdelavi diplomskega seminarja bomo uporabili deskriptivni pristop. To je postopek

opisovanja dejstev, procesov in pojavov. V okviru tega pristopa bom uporabila še naslednje

metode:

- raziskovalne metode, ki temeljijo na teoretičnem raziskovanju domače in tuje literature.

- Statične metode bomo uporabili za dokazovanje hipotez, z njimi bomo lahko primerjali

podatke po letih, državah ali regijah,

- Metoda klasifikacije nam bo pomagala za opredelitev pojmov kot so: odpadek, ravnanje

z odpadki, upravljalec odlagališča, odlaganje,…

- Za boljšo predstavo podatkov bomo uporabili opisno statistiko, s katero bomo lahko s

pomočjo grafov bolj natančno razločila določene deleže.

- Glede na ugotovitve in dejstva različnih avtorjev in bomo uporabili metodo kompilacije.

3

2 ODPADKI V SLOVENIJI

Vse do danes se je potrošniška družba v primerjavi z potrošništvom nekoč veliko bolj razvila

in nadgradila. Za obstoj in delovanje te družbe se porabi velika količina virov (energije) in

odpadkov. Večina podjetij si prizadeva, da bodo proizvajali okolju prijazne izdelke, ki jih bodo

lahko po njihovi uporabi reciklirali in ponovno uporabil. Še vedno pa je na trgu nekaj podjetij,

katera izdelujejo množično proizvodnjo izdelkov, z krajšo življenjsko dobo, s tem pa

povečujejo nastanek odpadkov. Najbolj značilna država s takšno proizvodnjo je Kitajska.

Njihovi cenovno ugodni izdelki imajo kratko življenjsko dobo. Vse več njihovih izdelkov je

okolju škodljiva, saj so v večini proizvedena iz umetnih (kemično predelanih) materialov.

Nekatere države so ukinile njihov uvoz, ker proizvodi vsebujejo strupene snovi, ki so nevarne

za naše življenje.

Z pravilnim ločevanjem bi pripomogli, da bi na odlagališčih pristali res samo odpadki, ki jih ni

mogoče predelati ali nadaljnjo uporabiti. To si prizadeva tudi EU, kjer si v svojih dolgoročnih

ciljih prizadeva, da bodo države članice do leta 2050 zmanjšale količino odpadkov za kar 50%.

Vendar pa bo se moral vsak posameznik odločiti, koliko odpadkov bo ustvaril in odvrgel ter

koliko bo moral za to tudi plačati. V nadaljevanju si bomo pogledali opredelitev odpadkov in

tudi njihov pomen.

2.1 Definicija »odpadkov«

Predstavljene so različne definicije odpadkov in s tem tudi različna mnenja avtorjev. Nekateri

menijo, da odpadki sodijo na odlagališča, nekateri pa na njih gledajo kot stvar, ki se lahko

ponovno uporabi.

Pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/1998 ) opredeljuje odpadek, kot vsaka

snov ali predmet, razvrščen v eno od skupin odpadkov, določenih v klasifikacijskem seznamu

odpadkov, ki je sestavni del pravilnika, ki ga imetnik ne more ali ne želi uporabiti sam, ga ne

potrebuje, ga moti ali mu škodi in ga zato zavrže, namerava ali mora zavreči.

Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/2006 ) opredeljuje odpadek kot določena snov

ali predmet, ko ga njegov povzročitelj ali druga oseba, ki ima snov ali predmet v posesti, zavrže,

namerava ali mora zavreči.

Škafar odpadke navaja, kot da se pojavljajo vedno in povsod - v gospodinjstvu, pisarni, tovarni,

na vrtu, na cesti; skratka povsod, kjer proizvajamo in porabljamo, delamo in bivamo. Odpadek

je snov ali materija, ki se nam v danem trenutku zdi neuporabna ali pa se ga hočemo znebiti

glede na naše prepričanje. (Škafar 2005, str. 9).

Beseda "odpadki" in dejanje "zapravljati" so človeški izumi. Odpadki v naravi ne obstajajo.

Odpadke je ustvaril človek, zaradi svojega kratkoročnega dobička in udobja. Zaradi tega, so

lahko dolgoročne posledice za človeka, naravo in gospodarstvo. ( Zero Waste)

4

2.2 Zakonodaja na področju odpadkov

Krovna zakona, katera urejata varstvo okolja in področje povezano z odpadki, sta Zakon o

varstvu okolja ZVO-1 (Ur. l. RS, št. 57/2012) in uredba o odpadkih (Ur. l. RS, št.103/2011).

Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) v 1.členu ureja varstvo okolja pred obremenjevanjem kot

temeljni pogoj za trajnostni razvoj in v tem okviru določa temeljna načela varstva okolja, ukrepe

varstva okolja, spremljanje stanja okolja in informacije o okolju, ekonomske in finančne

instrumente varstva okolja, javne službe varstva okolja in druga z varstvom okolja povezana

vprašanja.

Uredba o odpadkih nas na začetku seznani z osnovnimi pojmi povezani z odpadki ( kaj so

odpadki, klasifikacija odpadkov, hierarhija ravnanja z odpadki, …). Določa pravila ravnanja za

nastale odpadke in navaja izboljšave za uporabo naravnih virov. Novost v uredbi je, nov pristop

ravnanja z odpadki in sicer operativni program za preprečevanje nastanja novih odpadkov.

Zakonodaja in podzakonski predpisi, nalagajo obveznosti vsem povzročiteljem ravnanja z

odpadki, tako fizičnim kot pravnim osebam, izvajalcem dejavnosti, predelovalcem

odpadkov,…

Zakon o varstvu okolja dopolnjujejo tri hčerinske skupine predpisov. V prvo skupino sodijo

predpisi, ki obravnavajo posamezne vrste odpadkov:

1) Uredba o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/2008, s spremembami)

2) Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/2006, s

spremembami)

3) Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (Uradni list RS, št

107/2006)

4) Uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in

akumulatorji (Uradni list RS, št. 3/2010)

5) Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (Uradni list RS, št. 78/2008)

6) Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili (Uradni list RS, št. 105/2008)

V drugo skupino pa sodijo predpisi, ki obravnavajo objekte in naprave za ravnanje z odpadki:

1) Uredba o sežiganju odpadkov (Uradni list RS, št. 68/08 in 41/09)

2) Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 32/06, 98/07, 62/08,

53/09 in 61/11)

3) Tretjo skupino predpisov oblikujejo predpisi o prekomejnem prehodu odpadkov.

5

3 ODLOŽENI ODPADKI V SLOVENIJI

Odlagališča imajo velik negativen vpliv na tla, vodo (predvsem podtalnico) in na ozračje. Obseg

negativnega vpliva na okolje ter vrsta in trajanje emisij pa so odvisne od lastnosti odloženih

odpadkov, tehnične opremljenosti odlagališč in v veliki meri tudi od lokacije odlagališča. V

Sloveniji je delež biološko razgradljivih odpadkov v komunalnih odpadkih previsok. Ravno

biološko razgradljivi odpadki pomenijo veliko obremenitev za okolje. Biološko razgradljive

sestavine odpadkov se v telesu odlagališča razkrajajo pod anaerobnimi pogoji. Večinski delež

približno 90% razkrojenih organskih ogljikovih spojin se pretvori v odlagališčni plin, le majhen

delež preide v izcedne vode. (MKO)

Tabela 1: Ravnanje z odpadki v Sloveniji

2011 2012

ton odpadkov

Predelani odpadki 6.044.391 5.256.939

Odstranjeni odpadki 1.139.660 764.315

- odloženi odpadki 646.318 447.338

Odpadki, oddani v tujino (izvoz) 315.995 419.330

Odpadki, pripeljani iz tujine (uvoz) 956.573 913.045

Vir podatkov: (SURS 2013)

V letu 2012 je bilo v Sloveniji predelanih več kot 5 milijonov ton odpadkov, to je 13 % manj

kot v letu 2011. Odstranjenih odpadkov je bilo za okoli 764.000 ton odpadkov, oz. za 33 %

manj kot leto prej. Kljub zelo veliki količini predelanih odpadkov je bilo v letu 2012 še vedno

odloženih na odlagališčih odpadkov 447.000 ton odpadkov, od tega 388.000 ton na

odlagališčih, namenjenih za izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe varstva

okolja (komunalnih odlagališčih). Količina odloženih odpadkov je bila glede na leto 2011 za

31 % manjša, vendar še vedno večja od povprečja EU.

V nadaljevanju si bomo pogledali odložene odpadke med regijami v Sloveniji in bomo lahko

videli, katera regija je osveščena o ločenem zbiranju odpadkov in o ohranjanju narave.

6

3.1 Odloženi odpadki med regijami v Sloveniji

Osveščenost med regijami je izredno pomembna. Ljudje si morajo prizadevati, da bo čim manj

odpadkov pristalo na odlagališčih, in da bo vsaj večina odpadkov ponovno predelanih ali

recikliranih.

Tabela 2: Odloženi odpadki po regijah 2011

Regija Odloženi odpadki

Savinjska 137

Podravska 150

Pomurska 183

Jugovzhodna Slovenija 195

Gorenjska 204

Notranjsko-kraška 204

Osrednjeslovenska 235

Obalno-kraška 239

Koroška 281

Goriška 304

Vir podatkov: Povzeto po: (SURS,GURS 2013, str.39)

Največ ločeno zbranih komunalnih odpadkov in sicer več kot 30% je zbrala gorenjska in

notranjo-kraška regija. Glede na zbiranje komunalnih odpadkov na prebivalca pa je zbrala

največ goriška regija in sicer kar 411kg , odložila pa je 309kg odpadkov, sledi ji obalno-kraška

regija, ki je zbrala 401kg in odložila 239kg odpadkov. Najmanj ločenih komunalnih odpadkov

je zbrala koroška regija in sicer manj kot 14,9%. Glede na prebivalca pa je najmanj komunalnih

odpadkov zbrala notranjo-kraška regija in sicer 313kg na prebivalca in odložila 204 kg

odpadkov.

Tabela 3: Komunalni in njim podobni odpadki, zbrani z javnim odvozom 2012

2011 2012

Skupaj 721.720 671.564

ločeno zbrane frakcije (razen odpadne

embalaže) 81.346 86.937

odpadki iz vrtov in parkov 65.760 75.945

drugi komunalni odpadki 487.441 407.402

odpadna embalaža 87.173 101.550

Vir podatkov: (SURS 2013)

Ugotovili smo, da so se zmanjšali tako odloženi odpadki kot tudi odpadki zbrani z javnim

odvozom v letu 2012 v primerjavi z letom 2011. Glede ločevanja odpadkov, pa sem ugotovila,

da je v letu 2012 bilo zbranih 46% odpadkov oz. skoraj 6 odstotnih točk več kot v letu 2011.

7

Slika 1: Zbrani in odloženi odpadki po regijah v letu 2012

Vir podatkov: Povzeto po SURS 2013)

V letu 2012 je bilo ravnanje odpadkov kljub velikim količinam odloženih odpadkov močno

usmerjeno v njihovo predelavo. V primerjavi z letom 2011, je bilo leta 2012 predelanih skupno

več kot 5 milijonov ton odpadkov ali za 13 % manj kot v letu 2011, odstranjenih pa 764.000

ton odpadkov ali za 33 % manj kot leto prej. Količine recikliranih komunalnih odpadkov se iz

leta v leto povečujejo, vendar smo z 32 % recikliranih odpadkov še vedno precej daleč od

zastavljenega cilja (50 %), ki ga je treba doseči do leta 2020. (povzeto po SURS)

Nekatere regije še vedno odložijo okoli dve tretjini zbranih komunalnih odpadkov.

Čeprav se je ločeno zbiranje komunalnih odpadkov v Sloveniji tudi v letu 2012 povečalo, je

bilo odloženih povprečno 46 % zbranih komunalnih odpadkov. Največ zbranih komunalnih

odpadkov so odložili v koroški regiji in sicer kar 68 %, v zasavski in goriški regiji (v vsaki po

64 %), najmanj pa v savinjski (23 %), podravski (36 %) in gorenjski (40 %) statistični regiji.

8

3.2 Odloženi odpadki v Evropski uniji

Po podatkih Eurostata je nastalo leta 2011 okoli 503kg komunalnih odpadkov na osebo in 486kg

vseh obdelanih komunalnih odpadkov na osebo. Ti komunalni odpadki so bili predelani na

različne načine in sicer je bilo 37% odpadkov odloženih, 23% sežganih, 25% recikliranih in

15% kompostiranih.

Tabela: Komunalni odpadki v letu 2011 za Eu-271

Obdelani odpadki v %

Države članice

Komunalni

odpadki, v

kg na

prebivalca

Skupaj

komunalni

odpadki, v

kg na

prebivalca

Odloženi

odpadki

Sežgani

odpadki

Reciklirani

odpadki

Kompostirani

odpadki

Eu-27 503 486 37 23 25 15

Belgija 465 460 1 42 36 20

Bolgarija 375 371 94 0 3 3

Češka 320 319 65 18 15 2

Danska 718 718 3 54 31 12

Nemčija 597 597 1 37 45 17

Estonija 298 257 70 0 20 10

Irska 623 560 55 5 37 4

Grčija 496 496 82 0 15 3

Španija 531 531 58 9 15 18

Francija 526 526 28 35 19 18

Italija 535 505 49 17 21 13

Ciper 658 658 80 0 11 9

Latvija 350 292 88 0 10 1

Litva 442 432 79 1 19 2

Luksemburg 687 687 15 38 27 20

Madžarska 382 382 67 11 17 5

Malta 584 536 92 1 7 0

Nizozemska 596 502 1 38 32 28

Avstrija 552 528 3 35 28 34

Poljska 315 255 71 1 11 17

Portugalska 487 487 59 21 12 8

Romunija 365 293 99 0 1 0

Slovenija 411 351 58 2 34 6

Slovaška 327 312 78 11 5 6

Finska 505 505 40 25 22 13

Švedska 460 460 1 51 33 15

1 Podatki za EU-27, Češko, Irsko, Španijo, Francijo, Italijo Ciper, Luksemburg, Avstrijo, Poljsko, Portugalsko,

Romunijo, Združeno kraljestvo, Irsko, Turčijo, Bosno in Hercegovino so približno ocenjeni.

0 znaša manj kot 0,5%

» - » označuje resnično ničlo

9

Združeno

kraljestvo 518 514 49 12 25 14

Islandija 571 530 73 11 14 2

Norveška 483 473 2 57 25 15

Švica 689 689 0 50 35 16

Hrvaška 373 371 92 0 8 1

Nekdanja

jugoslovanska

republika

Makedonija

357 357 100 - - -

Srbija 361 281 100 0 0 0

Turčija 395 333 99 0 0 1

Bosna in

Hercegovina

410 391 100 - - -

Vir podatkov: Povzeto po: (Eurostat, lasten vir 2013)

Največ komunalnih odpadkov na osebo proizvede Danska in sicer kar 718kg. Slovenija v

primerjavi z drugimi državami sodi v sredino lestvice, saj proizvede nekje med 400 in 500 kg

komunalnih odpadkov na osebo. Najmanj odpadkov (pod 400kg) pa proizvedejo države kot so:

Madžarska, Bolgarija, Romunija, Latvija, Slovaška, Češka, Poljska in Estonija. Slovenija še si

v primerjavi z drugimi državami lahko prizadeva, da še zmanjša količino komunalnih

odpadkov.

Danska je največja država, katera odpadke sežiga in sicer sežiga kar 54%, sledi ji Švedska z

51% in Belgija z 42% vseh odpadkov. Mislimo, da bodo morale te države v prihodnosti

pomisliti na naravo in da bodo izbrale bolj » zeleni« način odlaganja komunalnih odpadkov.

Nemčija reciklira 45% vseh svojih komunalnih odpadkov in se uvršča na 1. mesto. Na 2. mestu

je Irska, ki reciklira 37% odpadkov in sledi ji Belgija z 36% recikliranih komunalnih odpadkov.

Slovenija je na 4. mestu, na kar smo lahko tudi ponosni, saj recikliramo 34% svojih odpadkov.

Seveda, pa še se moramo naprej truditi za boljši uspeh v »zelenem« načinu odlaganja odpadkov.

Najmanj odpadkov in sicer samo 1% vseh odpadkov odlaga Belgija, Nemčija, Nizozemska in

Švedska. Slovenija v primerjavi z ostalimi evropskimi državami odlaga 58% vseh odpadkov,

kar je izredno negativno. Slovenija se bo v prihodnosti morala imeti drugačne prioritete glede

odpadkov. Spremeniti bo morala cilje v korist recikliranju ali predelavi.

10

Čeprav se je zaradi zakonodaje EU ravnanje z odpadki v zadnjih tridesetih letih bistveno

izboljšalo, se skupna količina odpadkov povečuje skoraj tako hitro kot gospodarska rast.

Ravnanje z odpadki tako ostaja izziv, saj zapravljamo vire, ko jih ob koncu uporabe

spremenimo v odpadke. Raba virov je že trideset let pomembno vprašanje v razpravah o

evropski okoljski politiki. Negospodarna raba virov ogroža nosilnost planeta in ekosistemske

storitve, na katerih temeljita gospodarska blaginja in rast. (Potočnik J. 2012)

Čeprav se je zaradi zakonodaje EU ravnanje z odpadki v zadnjih tridesetih letih bistveno

izboljšalo, se skupna količina odpadkov povečuje skoraj tako hitro kot gospodarska rast.

Ravnanje z odpadki tako ostaja izziv, saj zapravljamo vire, ko jih ob koncu uporabe

spremenimo v odpadke. Raba virov je že trideset let pomembno vprašanje v razpravah o

evropski okoljski politiki. Negospodarna raba virov ogroža nosilnost planeta in ekosistemske

storitve, na katerih temeljita gospodarska blaginja in rast. (Potočnik J. 2014)

Evropski parlament in svet je sprejel direktivo 2006/12/ES o odpadkih in razveljavitvi nekaterih

direktiv. V direktivi navajajo da, se s hierarhijo ravnanja z odpadki na splošno pripravi

prednostni vrstni red tistega, kar predstavlja najboljšo celovito možnost za okolje v okviru

zakonodaje in politike o odpadkih.

Ravnanje z odpadki ureja tudi direktiva EU o ravnanju z odpadki. V direktivi se omenja pet

stopenjska hierarhija z odpadki, ki nam govori, da se moramo pred nakupom vprašati ali

določeno stvar dejansko potrebujemo in ali jo bomo lahko uporabili nekakšno daljšo obdobje.

Če pa se zgodi, da čez nekaj časa uporabna stvar postane odpadek, jo po hierarhiji poskusimo

ponovno uporabiti, na kakšen inovativen način. Če pa ugotovimo, da vseeno to ni možno,

odpadek poskusimo reciklirati (npr. konzerve vržemo v zaboj z napisom kovine). V četrto

stopnjo sodi energija iz odpadkov, sem lahko uvrščamo različne sežige za pridobivanje

energije. Zadnja stopnja pa je najslabša za okolje in sicer odlaganje odpadkov na odlagališču.

To stopnjo bi se morali zelo izogibati in s tem si lahko zmanjšali količino odpadki.

V primeru kršitve okoljskih predpisov, če država članica ne sporoči nacionalnih izvedbenih

predpisov, če so ti predpisi pomanjkljivi, če ne upošteva sodbe Sodišča Evropske unije, če resno

ogroža kakovost okolja, lahko Evropska komisija proti njej pravno ukrepa. V postopku za

ugotavljanje kršitev lahko sproži sodni postopek, naloži globo in druge finančne sankcije

(Potočnik, 2011)

Administrator v članku Dnevnik 2014 navaja, da z odpadki namreč v skladu z evropsko

zakonodajo treba ravnati tako, da se ne ogroža vode, zraka, tal, rastlin ali živali, ter brez

povzročanja nevšečnosti s hrupom ali vonjavami in brez škodovanja podeželju ali mestom

posebnega pomena. Odlagališča pa morajo izpolnjevati določene pogoje za obratovanje.

Namen te zakonodaje je zaščititi zdravje ljudi in okolje pred negativnimi vplivi zbiranja,

prevoza, skladiščenja in odlaganja odpadkov ter ravnanja z njimi.

11

4 EKONOMSKI INSTRUMENTI VARSTVA OKOLJA

Okoljsko zakonodajo prištevamo k instrumentom okoljske politike. Namen okoljske

zakonodaje je zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, ki jih v večini povzroča človek.

Literature različno poimenujejo okoljske dajatve. V nekaterih srečamo izraza ekološki ali

okoljski davki, kar pomeni enako. V nadaljevanju si bomo pogledali okoljske dajatve, katere

imamo po trenutni zakonodaji v Sloveniji.

4.1 Opredelitev okoljskih dajatev

Okoljske dajatve so vrsta ekonomskih instrumentov za reševanje okoljskih problemov.

Namenjeni so za zagotavljanje gospodarskih spodbud za ljudi in podjetja ter za promocijo

ekološkega trajnostnega razvoja. Poznamo štiri različne vrste okoljskih dajatev in sicer: davki

na energijo (trošarine), davki na transport (motorna vozila, uporaba vozil v cestnem prometu)

in okoljske dajatve na onesnaževanje in rabo naravnih virov. (Jacses 2010)

Okoljske dajatve so ekonomski instrumenti varstva okolja, katerih glavni namen je spodbujanje

zmanjševanja obremenitev okolja z uporabo načela povzročitelj plača, po katerem se stroški,

nastali s škodo, povzročeno okolju, vsaj delno vključujejo med proizvodne stroške. S

podzakonskimi akti so določeni načini izračunavanja povzročene obremenitve okolja, ki se jo

izrazi s t. i. enotami obremenitve za vsakega posameznega onesnaževalca, in višina dajatve za

posamezno enoto obremenitve. Del dajatev pomeni proračunski vir, precejšen delež pa je

neposredno usmerjen v okoljske naložbe. (ARSO 2006)

Okoljske dajatve so opredeljene z Zakonom o varstvu okolja. Na podlagi teh uredb, Ministrstvo

za okolje in prostor vsako leto določijo Sklep o določitvi zneska okoljske dajatve za

onesnaževanje okolja. Osnova za izračun okoljske dajatve pa sta letno nadomestilo zaradi

vodenja evidenc plačnikov (to velja za okoljsko dajatev za gume, embalažo, elektronsko

opremo ter organske spojine) in enota obremenitve okolja (znesek na kilogram), to velja za

motorna vozila in mazalna olja.

Zavezanka ali zavezanec za plačilo okoljske dajatve je oseba, ki povzroča onesnaževanje okolja

z emisijami, oseba, ki povzroča onesnaževanje okolja z odpadki ali oseba, ki proizvaja ali

uporablja ali daje na trg surovine, polizdelke ali izdelke, ki vsebujejo okolju škodljive snovi.

Vlada podrobneje določi vrsto onesnaževanja, osnovo za obračun okoljske dajatve in zavezance

za posamezno okoljsko dajatev, njeno višino in način njenega obračunavanja, odmere ter

plačevanja. Višina okoljske dajatve se določi tako, da je enaka mejnim stroškom onesnaževanja.

Okoljske dajatve lahko predpiše tudi občina, kadar gre za onesnaževanje okolja lokalnega

pomena. Okoljske dajatve so prihodek proračuna občine. Vlada s predpisom določi, kaj se šteje

za onesnaževanje okolja lokalnega pomena in osnovo za obračun okoljske dajatve.

Proizvajalec in pridobitelj, ki prvič postane plačnik okoljske dajatve, mora pred začetkom

opravljanja dejavnosti vložiti prijavo za evidentiranje na določenem obrazcu. V primeru, da

prenehajo obstajati ali prenehajo opravljati dejavnost, zaradi katere so dolžne obračunavati in

plačevati okoljsko dajatev, v roku 15 dni pred predvidenim prenehanjem opravljanja dejavnosti

Carinskemu uradu predloži obvestilo o prenehanju obstoja oziroma opravljanja dejavnosti

ravno tako na obrazcu. (CURS 2011)

12

4.2 Okoljske dajatve v Sloveniji

V Sloveniji imamo po trenutni zakonodaji (CURS 2014) devet okoljskih dajatev in sicer:

1) Emisija co2

a. Okoljska dajatev zaradi zgorevanja goriva

b. Okoljska dajatev zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov Zavezanec

je pravna ali fizična oseba, ki uporablja gorivo za zgorevanje in sama

obračunava in vplačuje v proračun RS okoljsko dajatev za gorivo, ki ga sama

pridobi iz druge države članice EU.

2) Uporaba mazalnih olj in tekočin Zavezanec je pravna ali fizične oseba, ki rabijo

mazalna olja

3) Izrabljena motorna vozila Zavezanci so: proizvajalci motornih vozil; osebe, ki

zaradi opravljanja svoje dejavnosti pridobivajo motorna vozila v drugi državi članici

EU in jih vnesejo na ozemlje RS; uvozniki motornih vozil

4) Izrabljene gume Zavezanec je pravna oseba ali samostojni podjetnik s sedežem v

RS , ki daje gume v promet v RS in je proizvajalec ali pridobitelj gum, ter proizvajalec

obnovljenih gum (v nadaljevanju: plačnik okoljske dajatve).

5) Odpadna embalaža Zavezanec je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik

s sedežem v RS, ki daje embalažo oziroma embalirano blago prvič v promet v RS

6) Odpadna električna in elektronska oprema Zavezanec je pravna oseba, ki daje EE

opremo v promet v RS in je proizvajalec ali pridobitelj.

7) Hlapne organske spojine Zavezanci so proizvajalci ali pridobitelji proizvodov z

organskimi topili s sedežem v RS, če njihova letna količina vseh pridobljenih ali

proizvedenih proizvodov presega 150 kg.

8) Odvajanje odpadne vode Zavezanec je pravna ali fizična oseba, ki zaradi izvajanja

svoje dejavnosti onesnažuje okolje z odvajanjem industrijske odpadne vode, za katero

je v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi ali toplote pri odvajanju odpadnih voda

9) Odlaganje odpadkov na odlagališčih

To okoljsko dajatev si bomo podrobneje pogledali v naslednjem poglavju.

13

4.3 Evropska primerjava okoljskih dajatev

Okoljske dajatve so podrobneje prikazane v tabeli , kjer so predstavljene okoljske dajatve glede

na% BDP posamezne države članice EU, od leta 2003 – 2011.

Tabela 4: Okoljske dajatve posameznih držav članic EU, glede na % BDP

2 Umestitev v lestvici je prikazana padajoče, pri čemur številka 1. pomeni najvišje mesto med EU-27.

Leto/

Država

2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2011

Lest.2 €

mio

Danska 4.7 4.8 4.9 4.8 4.6 4.2 4.0 4.0 4.1 1. 0.7

Nizozemska 3.7 3.9 3.9 4.0 3.8 3.9 1.0 4.0 3.9 2. 23.4

Slovenija 3.3 3.3 3.2 3.0 3.0 3.0 3.5 3.6 3.4 3. 1.2

Malta 3.3 3.0 3.2 3.3 3.7 3.4 3.3 3.0 3.2 4. 0.2

Finska 3.2 3.2 3.1 3.0 2.7 2.7 2.6 2.8 3.1 5. 5.9

Ciper 3.8 4.0 3.5 3.3 3.4 3.2 2.9 2.9 2.9 6. 0.5

Bolgarija 3.0 3.2 3.0 2.9 3.4 3.4 3.0 2.9 2.9 7. 1.1

Estonija 1.9 2.1 2.3 2.2 2.2 2.3 3.0 3.0 2.8 8. 0.4

Luksemburg 2.8 3.1 2.9 2.6 2.5 2.6 2.6 2.4 2.4 8. 1.0

Italija 3.0 2.8 2.8 2.8 2.7 2.5 2.7 2.6 2.8 9. 43.9

Grčija 2.2 2.2 2.1 2.0 2.1 2.0 2.0 2.5 2.7 10. 5.6

Združeno

kraljestvo

2.7 2.6 2.5 2.4 2.4 2.4 2.6 2.6 2.6 11. 44.8

Irska 2.3 2.5 2.5 2.5 2.5 2.5 2.4 2.6 2.6 12. 4.1

Poljska 2.4 2.6 2.6 2.7 2.7 2.6 2.6 2.6 2.6 13. 9.5

Madžarska 2.8 2.9 2.8 2.8 2.8 2.7 2.7 2.7 2.5 14. 2.5

Švedska 2.9 2.8 2.9 2.7 2.7 2.7 2.8 2.7 2.5 15. 9.7

Latvija 2.5 2.6 2.7 2.4 2.1 2.0 2.3 2.4 2.5 16. 0.5

Avstrija 2.7 27 2.6 2.5 2.4 2.4 2.4 2.4 2.4 17. 7.4

Portugalska 3.0 3.0 3.0 2.9 2.8 2.6 2.5 2.6 2.4 19. 4.0

Češka 2.4 2.5 2.6 2.5 2.4 2.4 2.4 2.4 2.3 20. 3.7

Nemčija 2.7 2.6 2.5 2.4 2.2 2.2 2.3 2.2 2.3 21. 58.4

Belgija 2.3 2.4 2.3 2.1 2.1 2.0 2.0 2.1 2.1 22. 7.7

Romunija 2.4 2.4 2.0 1.9 2.1 1.8 1.9 2.0 1.0 23. 2.5

Slovaška 2.4 2.5 2.4 2.3 2.1 2.0 2.0 1.9 1.8 24. 1.3

Francija 2.0 2.0 1.9 1.9 1.8 1.8 1.8 1.8 1.8 25. 36.4

Litva 2.8 2.7 2.3 1.8 1.8 1.6 2.0 1.9 1.7 26. 0.5

Španija 2.1 2.0 1.9 1.9 1.8 1.7 1.7 1.7 1.6 27. 16.7

Vir podatkov: Povzeto po (Commision Services, Eurostat, lasten vir 2013)

14

Država, ki izstopa s svojo visoko stopnjo okoljske obdavčitve je Danska. V letu 2011 so državi

okoljski davki prinesli 4,1% BDP, kar je blizu vrednosti vseh treh preteklih let. Nekoliko nad

povprečjem pa so bila obdobja od 2003 do 2007. Na drugem mestu je Nizozemska z 3,9% BDP.

Skozi leta 2003-2011 so bili davki nekoliko enaki. Leto 2009 izstopa in to zato, ker so okoljski

davki prinesli Nizozemski samo 1,0% BDP. V letu 2011 so okoljski davki za Slovenijo

predstavljali 3,4% BDP, kar nas je to umeščalo na 3. mesto glede na ostale evropske države

(EU-27). V letu 2011 je v naš proračun priteklo za okoli 1.2 milijona evrov okoljskih davkov.

Nekoliko pod povprečjem so bila leta od 2003-2008. Leto 2010 pa je izjemno izstopalo, saj so

nam okoljski davki prinesli 3,6% BDP.

Slovenija med državami članic EU, torej sodi med vrh lestvice. Naše visoke okoljske dajatve

so lahko zelo slabo konkurenčno okolje za državo. Država bi morala privabiti čim več novih

potencialnih podjetij v Slovenijo, in ne obratno. Dodatna težava po oceni članice uprave

Cinkarne Celje Nikolaje Podgoršek - Selič je, da politika okoljskih dajatev ne omogoča vračanja

zbranih sredstev v investicije za izboljšanje stanja okolja.

In kako se s tem spopadajo naša podjetja?

Morozov S. je v članki Dnevnika navajal, da so leta 2011 v TAB3 za dajatve namenili dobrih

110.000 evrov, lani pa več kot 70.000 evrov, skoraj vse za onesnaževanje okolja zaradi

odlaganja odpadkov na odlagališču, ki ni infrastruktura, namenjena izvajanju obvezne

gospodarske javne službe. dioksida, je bila pred tremi leti ukinjena, do sprememb zakonodaje

pa še ni prišlo,« je povedala vodja službe za varstvo okolja pri GZS4 Janje Leban povedala za

Dnevnik: »Država bi morala razmisliti, kako bi z delom pobranih sredstev spodbudila

zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Shema spodbud, vpeljana za zmanjšanje emisij

ogljikovega dioksida, je bila pred tremi leti ukinjena, do sprememb zakonodaje pa še ni prišlo,«

Med okoljskimi dajatvami, ki jih plačuje Gorenje (samo v prvih desetih mesecih leta 2012 so v

proračun nakazali več kot 140.000 evrov, skupaj v dveh letih pa 290.000 evrov), so dajatve na

odpadno električno in elektronsko opremo, embalažo, odlaganje odpadkov, takso CO2 za

zemeljski plin, mazalna olja in tekočine, F-pline5, odpadne vode in vodna povračila. (prav tam)

3 TAB - Tovarna akumulatorskih baterij d.d. Mežica

4 GZS - Gospodarska zbornica Slovenije 5 F-plini - Fluorirani toplogredni plin

15

4.4 Prihodki iz okoljskih dajatev v Evropski uniji

V nadaljevanju je prikazana tabela prihodkov okoljskih dajatev v Evropski uniji. Največ

prihodkov pride iz dajatve za zbiranje, predelavo in odlaganje odpadkov in sicer kar 61,34%,

najmanj prihodkov pa iz dajatve za predelavo in odstranjevanje baterij in akumulatorjev in sicer

0,24%.

Tabela 5: Prihodki okoljskih dajatev v EU, izraženi v milijon EUR

Opis dajatve 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Odstotek

za leto

2011

Dajatve za odpadne

vode 119,604 148,237 130,223 134,648 136,209 127,702 17,86%

Dajatve za zbiranje,

predelavo in odlaganje

odpadkov 415,207 426,181 483,863 501,214 402,947 438,628 61,34%

Dajatve za odpadno

embalažo 50,376 65,834 64,251 59,63 87,185 89,09 12,46%

Dajatve za predelavo

in odstranjevanje

farmacevtskih in

fitofarmacevtskih

sredstev

1,825 1,857 1,935 1,852 2,035 2,171 0,30%

Dajatve za mazalna

olja in tekočine 5,588 5,679 5,632 4,996 5,156 4,666 0,65%

Dajatve za izrabljene

gume 8,673 9,123 10,54 9,965 10,369 9,081 1,27%

Dajatve za izrabljena

motorna vozila 0,25 0,246 0,245 0,248 0,274 0,579 0,08%

Dajatve za odpadno

električno in

elektronsko opremo

10,93 22,458 22,517 21,126 22,555 18,339 2,56%

Dajatve za predelavo

in odstranjevanje

baterij in

akumulatorjev

2,464 2,459 1,413 1,591 2,02 1,691 0,24%

Dajatve za upravljanje

z odpadki ( waste

management) - 3,055 6,593 11,941 15,732 18,484 2,59%

Dajatve za umrle živali

na kmetijah 2,319 2,172 2,674 2,86 2,649 4,613 0,65%

Vse okoljske dajatve

skupaj 617,236 687,301 729,886 750,071 687,131 715,044 100,00%

Vir podatkov: Povzeto po: (nstituto nacional de estatistica, lasten, 2013)

16

Leta 2011 je bilo vseh prihodkov iz naslova okoljskih dajatev v Evropski uniji za okoli 715,044

milijonov evrov, kar je 27.913 milijonov evrov manj kot leto 2010.Največ prihodkov EU zbere

iz naslova dajatev za zbiranje, predelavo in odlaganje odpadkov in sicer kar 61,34. Druga

najbolj dobičkonosna dajatev je dajatev za odpadne vode in sicer prinesejo EU 17,86%

prihodkov. Tretja dobičkonosna dajatev pa je dajatev za odpadno embalažo, ki prinese v

evropski proračun 12,46%. Glede na celotno tabelo lahko opazimo, da je leta 2010 prišlo do

velike izgube prihodkov iz naslova dajatev za zbiranje, predelavo in odlaganje odpadkov. Leta

2011 je bilo za 98.267 milijonov eurov manj prihodkov kot leta 2009.

Graf 1: Primerjava dajatve za zbiranje, predelavo in odlaganje odpadkov z prihodki vseh

okoljskih dajatev

Vir podatkov: Povzeto po: ( Instituto nacional de estatistica, lasten,2013)

Če primerjamo dajatev za zbiranje predelavo in odlaganje odpadkov z vsemi okoljskimi

dajatvami vidimo, da imata podobno obliko krivulje. Največ prihodkov iz okoljskih dajatev je

bilo leta 2009 in sicer 750,071 milijonov eurov. Najmanj prihodkov pa je bilo leta 2006 in sicer

617,236 milijonov eurov. Glede na leto 2011 lahko sklepamo, da se bomo prihodki v obeh

primerih še povečevali.

300

350

400

450

500

550

600

650

700

750

800

2006 2007 2008 2009 2010 2011

mili

jon

EU

R

leto

Dajatve za zbiranje, predelavo in odlaganje odpadkov Vse okoljske dajatve skupaj

17

5 OKOLJSKA DAJATEV ZA ONESNAŽEVANJE OKOLJA

ZARADI ODLAGANJA ODPADKOV

5.1 Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov

na odlagališčih

Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na

odlagališčih (Uradni list RS, št. 70/2010, 49/2013 Odl.US:U-I-173/11-8), ki je začela veljati

4.9.2010, se okoljska dajatev plačuje za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja komunalnih

odpadkov ali odpadkov, ki niso komunalni, na odlagališču za inertne6, nenevarne ali nevarne

odpadke. Uredba se deli na dve pod uredbi in sicer na :

- okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču,

ki je infrastruktura, namenjena opravljanju obvezne občinske gospodarske javne

službe varstva okolja in

- okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču,

ki ni infrastruktura, namenjena opravljanju obvezne občinske gospodarske javne

službe varstva okolja.

ZVO, Ur.1. RS, št. 70/2010 opredeljuje naslednje:

Tabela 6: Opredelitev okoljske dajatve

Zavezanec upravljavec odlagališča, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik

posameznik, ki je odgovoren za odlagališče in ga upravlja v času

njegovega obratovanja, med izvedbo zapiralnih del in po njegovem

zaprtju

Osnova enota obremenitve okolja, ki je enaka kilogramu odloženih

odpadkov na odlagališču. Število enot obremenitve okolja za

kilogram posamezne vrste odloženih odpadkov.

Stopnja za leto 2014 Do objave sklepa znaša znesek okoljske dajatve za enoto

obremenitve 0,0022 eura. ( CURS)

Dajatev se ne plačuje

za odpadke

ki se uporabijo za prekrivanje odlagališča v skladu s predpisom, ki

ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.

Vir podatkov: Povzeto po: (CURS, ZVO št. 70/2010)

6 inertni odpadek je odpadek, ki se fizikalno, kemično ali biološko bistveno ne spreminja, ne razpade, ne zgori

ali kako drugače kemijsko ali fizikalno ne reagira

18

5.2 Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja

odpadkov

Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih se

zaračunava že od leta 2002. Z leti se je dajatev vsebinsko spremenila, vendar se je izkazalo, da

z uredbo ni bilo natančno določeno glede postopkov, meril za obračunavanje in porazdelitve

pobranih okoljskih dajatev v proračune posameznih občin, katere so svoje odpadke odlagale na

odlagališčih. Vlada RS se je 3.9.2010 odzvala, tako da je sprejela novo Uredbo o okoljski

dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih (Ur.l.RS št. 70/10).

Uredba je začela veljati od 1.11.2010. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi

odlaganja odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 129/04, 68/05, 28/06, 132/06, 71/07 in

85/08) je z 22.2.2014 nadomestila Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi

odlaganja odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 70/10 in 49/13 – odl. US).

Z uredbo je določen način obračunavanja, določanja višine, odmere in plačevanje okoljske

dajatve za onesnaževanje okolja, ki je posledica odlaganja odpadkov na odlagališčih odpadkov,

ter merila in pogoje za vračilo plačane okoljske dajatve. Okoljska dajatev se ne plačuje za

odpadke, kateri se uporabljajo za prekrivanja odlagališča v skladu s predpisom, ki ureja

odlagališča odpadkov.

Osnova za obračun okoljske dajatve zaradi odlaganja odpadkov:

ZVO-1 v drugem odstavku 112.člena govori o tem, da je osnova za določitev okoljske dajatve

za onesnaževanje okolja lahko:

1. vrsta, količina ali lastnosti emisije iz posameznega vira,

2. vrsta, količina ali lastnosti odpadkov ali

3. vsebnost okolju škodljivih snovi v surovini, polizdelku ali izdelku.

Osnova za okoljsko dajatev se določi na podlagi enot obremenitve okolja za kilogram odloženih

odpadkov na odlagališču. Število enot obremenitve okolja za kilogram posamezne vrste

odloženih odpadkov znaša:

- 1 enoto obremenitve okolja za kilogram inertnih odpadkov;

- 5 enot obremenitve okolja za kilogram nenevarnih odpadkov;

- 10 enot obremenitve okolja za kilogram nevarnih odpadkov.

Obremenitev okolja za odložene odpadke se izračuna tako, da se seštejejo enote obremenitve

okolja za posamezne vrste odloženih odpadkov, in sicer tako, da se masa posamezne vrste

odpadkov pomnoži s številom enot obremenitve okolja. Okoljska dajatev se izračuna tako, da

se seštevek enot obremenitve okolja pomnoži z zneskom za enoto obremenitve okolja. Znesek

za enoto obremenitve okolja določi Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki se objavi v

Uradnem listu Republike Slovenije. Do objave sklepa za leto 2014 znaša znesek okoljske

dajatve za enoto obremenitve 0,0022 eura. Okoljska dajatev se obračunava mesečno.

19

Prijava dejavnosti

V skladu z predpisi, morata tako upravljalec odlagališča, ki ureja izvajanje gospodarske službe

oz. ki je določen za izvajanje obvezne gospodarske javne službe kot tudi upravljalec

odlagališča, ki ni infrastruktura, namenjena izvajanju obvezne občinske gospodarske javne

službe varstva okolja, dolžna prijaviti. Navesti morata, kdaj se je dejavnost za katero sta

zavezana, začela obračunavati in plačevati in če seje med tem časom kaj spremenilo, prekinilo,

prenehalo. Vsakršno spremembo, prekinitev ali prenehanje morata prijaviti najmanj 15 dni pred

začetkom opravljanja dejavnosti. Obrazec prijave se nahaja na naslednji strani.

Kazenska določila

Nadzor nad izvajanjem določil iz uredne je pristojni carinski organ. Z globo od 1.000 do 50.000

eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je zavezanec

ali plačnik okoljske dajatve, če:

1) ne vodi evidence o količini odloženih odpadkov, za katere je nastala obveznost za

obračun okoljske dajatve, ločeno po posamezni vrsti odpadkov ,

2) ne predloži obračuna okoljske dajatve carinskemu organu do 25. dne v mesecu, ki sledi

mesecu, v katerem je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve ,

3) na obračunu navede neresnične podatke,

4) ne prijavi začetka, spremembe, prekinitve in prenehanja opravljanja dejavnosti v rokih.

Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali

samostojnega podjetnika posameznika.

20

(Prijava se predloži v dveh izvodih.)

Priloga 1: Prijava dejavnosti upravljavcev odlagališč

Firma: Prejemna štampiljka

carinskega organa Naslov:

Telefon:

E-naslov:

Davčna številka: Matična številka:

Prijavljam se kot (ustrezno označiti z X):

zavezanec iz prvega odstavka 7. člena uredbe

(ODLAGALIŠČE, KI JE INFRASTRUKTURA, NAMENJENA

OPRAVLJANJU OBVEZNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE)

plačnik iz drugega odstavka 9. člena uredbe

(ODLAGALIŠČE, KI NI INFRASTRUKTURA, NAMENJENA

OPRAVLJANJU OBVEZNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE)

II. Vrsta vpisa (ustrezno označiti z X):

PRIGLASITEV ZAČETKA DEJAVNOSTI

PRIGLASITEV PRENEHANJA DEJAVNOSTI

PRIGLASITEV SPREMEMBE DEJAVNOSTI

(Pod III. Opomba spodaj se opišejo razlogi za prenehanje

opravljanja dejavnosti.)

Datum začetka opravljanja dejavnosti:

III. Opomba

Kraj in datum

Žig Potrjujem resničnost podatkov.

Ime in priimek ter

podpis odgovorne osebe

Vir : CURS 2014

URADNI ZAZNAMEK

Carinski organ: Datum registracije:

Datum prejema: Registracija zavrnjena:

Opomba: Vnesel v evidenco:

21

5.2.1 Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na

odlagališču, ki JE infrastruktura, namenjena opravljanju obvezne občinske

gospodarske javne službe varstva okolja

ZVO-1 v prvem odstavku 112. člena govori o tem, da je povzročitelj onesnaževanja dolžan

plačati okoljske dajatve, s katerimi se obdavčuje onesnaževanje okolja. Zavezanec za plačilo

okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču, ki je

infrastruktura, namenjena opravljanju obvezne občinske gospodarske javne službe varstva

okolja, je upravljavec odlagališča, ki je v skladu s predpisom, ki ureja opravljanje obvezne

gospodarske javne službe, določen za opravljanje obvezne gospodarske javne službe

Okoljska dajatev je prihodek proračuna občine, na območju katere zavezanec odlaga odpadke

v telo odlagališča. Če je telo odlagališča na območju dveh ali več občin, se okoljska dajatev

razdeli med občine v enakih deležih.

Zavezanec mora voditi evidenco o odlaganju odpadkov, količini odloženih inertnih, nenevarnih

in nevarnih odpadkov, za katere je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve. Podatki v

evidenci se morajo ujemati s podatki iz mesečnih obračunov okoljske dajatve. Na podlagi te

evidence mora zavezanec sestaviti mesečni obračun okoljske dajatve in ga predloži carinskemu

organu do 25. dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je nastala obveznost za obračun

okoljske dajatve.

Oprostitve plačil takse zaradi odlaganja odpadkov pomenijo namenski vir financiranja gradnje

ustreznih omrežij objektov in naprav za ravnanje z odpadki ter pomemben mehanizem za

doseganje zastavljenih in predpisanih ciljev. To so predvsem: zmanjševanje količin odpadkov

na izvoru, odlaganje čim manjših količin in čim bolj inertnih odpadkov, zmanjševanje količin

deleža biološko razgradljivih odpadkov, pospeševanje ločenega zbiranja posameznih frakcij

komunalnih odpadkov in postopno večanje obsega obdelave in izrabe odpadkov in postopno

večanje obsega obdelave in izrabe odpadkov. (Kazalci okolja, ARSO)

Na naslednji strani je priložen obrazec za obračun okoljske dajatve za odlaganje odpadkov na

odlagališču, ki je infrastruktura.

V obrazcu se :

- v 1. stolpec v polja (1a), (1b) in (1c) vpišejo lokacija odlagališča, šifra in ime občine,

na območju katere je telo odlagališča. Če je telo odlagališča na območju več občin, se

obračun okoljske dajatve predloži za vsako občino posebej (količine in zneski okoljske

dajatve se navedejo in izračunajo v enakih deležih).

- V stolpec (2) se za posamezno vrsto odpadkov določi število enot obremenitve (EO) za

kilogram iz drugega odstavka 4. člena uredbe.

- V stolpec (3) se za posamezno vrsto odpadkov vpiše v kilogramih količina odloženih

odpadkov.

- V stolpec (4) se za posamezno vrsto odloženih odpadkov vpiše v evrih znesek okoljske

dajatve, ki se izračuna kot zmnožek količine iz stolpca (3), števila enot obremenitve za

kilogram iz stolpca (2) in zneska na enoto obremenitve.

- V vrstico (a) se v kilogramih vpiše vsota količin posameznih vrst odloženih odpadkov

iz stolpca (3).

- V vrstico (b) se v evrih vpiše vsota zneskov iz stolpca (4). (CURS,2014)

22

Priloga 2: Obrazec KOM - odlagališča

Vir : CURS 2014

Lokacija odlagališča (naslov)

(1 a)

Šifra občine

(1 b)

Občina

(1 c)

OBRAČUN OKOLJSKE DAJATVE

Vrsta odloženih odpadkov

Število EO za kilogram odloženih odpadkov

(2)

Količina odloženih odpadkov

(kg) (3)

Znesek okoljske dajatve (EUR)

(4)

Inertni odpadki 1

Nenevarni odpadki 5

Nevarni odpadki 10

a) Skupna količina odloženih odpadkov X

b) Znesek za mesečni obračun okoljske dajatve

Kraj in datum:

Žig

Potrjujem resničnost podatkov. Ime in priimek ter podpis odgovorne osebe

Davčno obdobje (mesec/leto)

Prejemna štampiljka carinskega organa

Zavezanec

Naslov

Davčna številka:

23

5.2.2 Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na

odlagališču, ki NI infrastruktura, namenjena opravljanju obvezne občinske

gospodarske javne službe varstva okolja

Okoljska dajatev se je začela plačevati in obračunavati za odpadke kateri so bili odloženi po

21.10.2010. Zavezanec za plačilo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja

odpadkov na odlagališču, ki ni infrastruktura, namenjena opravljanju obvezne občinske

gospodarske javne službe varstva okolja, je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik,

ki z odlaganjem odpadkov obremenjuje okolje.

Za zavezanca okoljsko dajatev obračunava in plačuje upravljavec odlagališča, ki ni

infrastruktura, namenjena opravljanju obvezne občinske gospodarske javne službe varstva

okolja. Okoljska dajatev je prihodek proračuna države.

Plačnik okoljske dajatve v evidenci o odlaganju odpadkov za posameznega zavezanca vodi

evidenco o količini odloženih inertnih, nenevarnih in nevarnih odpadkov, za katere je nastala

obveznost za obračun okoljske dajatve. Podatki v evidenci se morajo ujemati s podatki iz

mesečnih obračunov okoljske dajatve. Na podlagi evidence, plačnik okoljske dajatve sestavi

mesečni obračun okoljske dajatve in ga predloži carinskemu organu do 25. dne v mesecu, ki

sledi mesecu, v katerem je nastala obveznost za ta obračun. Plačnik okoljske dajatve plača

obračunano okoljsko dajatev do zadnjega dne v mesecu po poteku meseca, v katerem je nastala

obveznost za obračun okoljske dajatve.

Na naslednji strani je priložen obrazec za obračun okoljske dajatve za odlaganje odpadkov na

odlagališču, ki ni infrastruktura.

V obrazcu se :

- V polje (1) vpiše lokacija odlagališča.

- V stolpec (2) se vpiše davčna številka zavezanca, ki je odložil odpadke na odlagališču

v davčnem obdobju.

- V stolpec (3) se za posameznega zavezanca vpiše v kilogramih skupna količina

odloženih odpadkov.

- V stolpec (4) se za posameznega zavezanca vpiše v kilogramih količina odloženih

inertnih odpadkov.

- V stolpec (5) se za posameznega zavezanca vpiše v kilogramih količina odloženih

nenevarnih odpadkov.

- V stolpec (6) se za posameznega zavezanca vpiše v kilogramih količina odloženih

nevarnih odpadkov.

- V stolpec (7) se za posameznega zavezanca vpiše v evrih znesek okoljske dajatve, ki se

izračuna kot vsota zmnožkov količine posamezne vrste odpadka iz stolpca (3), enote

obremenitve na kilogram za posamezno vrsto odpadka in zneska na enoto obremenitve:

znesek dajatve po zavezancu = (stolpec (4) × EO za stolpec (4) + stolpec (5) × EO za

stolpec (5) + stolpec (6) × EO za stolpec (6)) × znesek na EO za odlaganje odpadkov.

- V vrstico (a) se v kilogramih vpiše skupna količina odloženih odpadkov za stolpce (3),

(4), (5) in (6).

- V vrstico (b) se v evrih vpiše vsota zneskov iz stolpca (7). (CURS,2014)

24

Priloga 3: Obračun IND - odlagališča

Vir: CURS, 2014

Lokacija odlagališča (naslov) (1)

OBRAČUN OKOLJSKE DAJATVE

Davčna

številka

zavezanca

(2)

Količina odloženih odpadkov

Znesek

okoljske

dajatve

(EUR) (7)

Skupna količina

odloženih

odpadkov

(kg) (3)

Inertni

odpadki

(kg) (4)

Nenevarni

odpadki

(kg) (5)

Nevarni

odpadki

(kg) (6)

a) Seštevek

b) Znesek za mesečni obračun okoljske dajatve

Žig

Potrjujem resničnost podatkov.

Ime in priimek ter

podpis odgovorne osebe Kraj in datum:

Davčno obdobje

(mesec/leto)

Prejemna štampiljka

carinskega organa

Plačnik

Naslov

Davčna številka

25

6 ANALIZA OKOLJSKE DAJATVE ZA ONESNAŽEVANJE

OKOLJA ZARADI ODLAGANJA ODPADKOV

6.1 Ekonomski vidik okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi

odlaganja odpadkov

Osrednji problem diplomskega seminarja je učinkovitost okoljske dajatve za onesnaževanje

okolja zaradi odlaganja odpadkov. Vsakršne spremembe na področju okoljske politike, vplivajo

na podjetja tako iz ekonomskega vidika kot tudi iz okoljskega vidika. Okoljske vidike lahko

določimo na podlagi Zakona o varstvu okolja, ki vključuje načelo »povzročitelj plača. In kaj

pomeni načelo »povzročitelj plača«?

Direktiva (2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta) o okoljski odgovornosti temelji na

načelu »plača povzročitelj obremenitve«, ki določa, da so povzročitelji škode odgovorni za

izvedbo potrebnih preventivnih in sanacijskih ukrepov ter plačilo stroškov, ki pri tem nastanejo.

Splošno načelo je, da je treba s sanacijo ponovno vzpostaviti stanje okolja, v kakršnem bi bilo,

če škoda ne bi nastala. Direktiva o okoljski odgovornosti zagotavlja okvir za tako presojo škode

in sanacijo. (Direktiva 2004/35/ES, Uvod, 2.točka)

Njen cilj je ob upoštevanju stroškov sanacije povečati ozaveščenost in oblikovati spodbude za

nadaljnje naložbe v preventivne ukrepe in boljše okoljske prakse. Vsi izvajalci, ki opravljajo

dejavnosti, ki lahko pomenijo tveganja za okolje, zajeta v direktivi o okoljski odgovornosti, so

pozvani, da ocenijo taka tveganja in sprejmejo potrebne ukrepe za njihovo zmanjšanje.

(Direktiva 2004/35/ES, Uvod, 3.točka)

Vendar je v nekaterih primerih težko določiti »povzročitelja«, ko so odpadki že odloženi na

odlagališča. To velja predvsem za komunalno odložene odpadke. Pri nevarnih odpadkih je

povzročitelj obremenitve znan, saj lahko te vrste odpadkov odlagamo samo pri posebej

specializiranih podjetij za ravnanje z odpadki. Prevzem in oddaja industrijskih odpadkov pa je

možna samo z evidenčnim listom, kjer lahko natančno vidimo kakšni odpadki in v kolikšni meri

so bili pripeljani iz proizvodnje.

Uredba v 15.členu v 1. odstavku govori, da upravljavec odlagališča mora pred odložitvijo

odpadkov v telo odlagališča zagotoviti preverjanje vseh dostavljenih odpadkov, ki vključuje

pregled s to uredbo predpisane dokumentacije o odpadkih in ugotavljanje istovetnosti odpadkov

glede na vrsto, količino in njihove lastnosti, navedene v dokumentaciji, ki spremlja pošiljke

dostavljenih odpadkov. Uredba v 15.členuv 2.odstavku pa pravi, da se istovetnost odpadkov

ugotavlja s tehtanjem in vizualnim pregledom odpadkov ter kontrolno kemično analizo

reprezentativnih vzorcev odpadkov.

Ministrstvo lahko upravljavcu odlagališča, ki je hkrati edini povzročitelj odpadkov, ki se na

tem odlagališču odlagajo, v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje odlagališča dovoli

poenostavitev preverjanja dostavljenih odpadkov iz prvega odstavka tega člena, če se

posamezni postopki tega preverjanja izvajajo na kraju nastajanja odpadkov.

26

6.2 Finančni vidik okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi

odlaganja odpadkov

Finančni vidik pa obravnava zeleno javnofinančna reforma, ki v primerjavi z načelom

»povzročitelj plača« finančno obremenjuje porabnike naravnih virov. Namen reforme je

povečati javnofinančne prihodke z obdavčitvijo naravnih virov in tako zmanjšati davke na delo

(Markovič-Hribernik T. 1998, str.151).

Bistvena značilnost zelene javnofinančne reforme je fiskalna nevtralnost. Pomembno je, da

uvedba novih okoljskih davkov kot del zelene javnofinančne reforme ne vodi k splošnemu

povečanju davkov, ampak se davčno breme le prerazdeli. Torej se morajo drugi davki, kot npr.

davek na delo, istočasno zmanjšati oz. prihodki od novih okoljskih davkov se morajo uporabiti

za zmanjšanje davkov na delo. Takšna javnofinančna reforma bo imela za posledico cenejše

delo, kar bo omogočilo bolj trajnostno obnašanje na nekaterih področjih - cena dela je namreč

pogosto ovira za uvedbo bolj trajnostnih načinov odlaganja odpadkov, organizacije proizvodnje

ter potrošnje. (Zelena javnofinančna reforma, str.2)

Z finančnega vidika je torej vsak posameznik odgovoren za svoje odpadke. Torej, če

primerjamo podatke, da še vedno veliko odpadkov pristane na odlagališčih, bi država morala

postaviti tako visoke cene, da bi se posameznik bil prisiljen, dat stvar v recikliranje . Dandanes

se vedno več odpira podjetij, ki se ukvarjajo z recikliranjem in ponovne uporabe. Direktiva

2008/98/ES o ravnanju z odpadki je bila v preteklosti usmerjena k posameznim odpadkov in

ravnanju z njimi. Danes pa je direktiva osredotočena na nove pristope k ravnanju z odpadki in

to je recikliranje in ponovna uporaba. Z pravilnim ločevanjem odpadkov, bi privedli do zaprtja

odlagališč.

Tako kot imetnik odpadkov plača njihovo zbiranje, prevoz, obdelavo in odlaganje ter

kompostiranje bioloških odpadkov, bi moral biti del tovrstnih stroškov vezan tudi na vnovično

uporabo. Zdaj tega ni, zato tudi ni dovolj učinkovitega okoljskega ozaveščanja in večina

odpadkov konča na odlagališčih. Na tem področju imamo zato največje težave ker vnovična

uporaba ni zajeta v ceno storitve, je nihče ne plača. Če pa dejavnost ni finančno pokrita, je ne

bo nihče opravljal. (M.Volk, Finance 2010)

Upravljavec odlagališča za nevarne ali nenevarne odpadke mora zagotavljati finančno jamstvo

za izvedbo ukrepov varstva okolja, določenih v okoljevarstvenem dovoljenju, za ves čas med

obratovanjem, zapiranjem in po zaprtju odlagališča. Finančno jamstvo lahko zagotovi v obliki

bančne garancije, zavarovalne police ali namenskega depozita.(povzeto po uredbi 61/2011

41.členu, 1. in 2. odstavek)

Če je odlagališče javna infrastruktura v lasti občine, je finančno jamstvo lahko tudi v obliki

poroštvene izjave njenega upravljavca, kadar je v izključni lasti občine, ali pristojnega organa

občine, v skladu z zakonom, ki ureja financiranje občin. (povzeto po uredbi 61/2011 41.členu,

3. odstavek)

27

Država želi spodbujati doseganje ciljev iz varstva okolja tudi z ekonomskimi in finančnimi

instrumenti. V ZVO-1 pod 111.členom so opredeljeni naslednji ekonomski in finančni

instrumenti varstva okolja in sicer:

okoljske dajatve,

zavarovanja, bančne garancije in druge oblike finančnega jamstva,

posojila z ugodno obrestno mero, z vlaganjem kapitala v gospodarske družbe,

garancijami ali drugimi oblikami poroštev, s subvencijami ali drugimi oblikami dajanja

nepovratnih sredstev iz sredstev sklada in z drugimi finančnimi instrumenti, ki

prispevajo k varstvu okolja,

kavcije in druge oblike varščin,

trgovanje s pravicami do emisij,

skupne naložbe v projekte zmanjševanja obremenjevanja okolja.

Zakon o varstvu okolja (ZVO-1-NPB12) v 115.členu z naslovom zavarovanja govori o tem, da

vlada lahko predpiše, da mora povzročitelj obremenitve zagotoviti finančno jamstvo zaradi

izvajanja predpisanih obveznosti ali poplačila stroškov obremenjevanja okolja pri opravljanju

svoje dejavnosti, po njenem prenehanju, prenehanju obratovanja naprave ali obrata ali

prenehanju povzročitelja obremenitve. Finančno jamstvo se zagotovi zlasti kot sklenitev

zavarovanja ali pridobitev bančne garancije.

Medtem ko (ZVO-1-NPB12) v 147.členu govori o porabi sredstev iz proračuna država za

naloge varstva. Sredstva proračuna države se poleg financiranja državnih nalog varstva okolja

po tem zakonu porabljajo še za:

izvajanje posebnih oblik izobraževanja in ozaveščanja javnosti v zvezi z okoljem,

sofinanciranje programov nevladnim organizacijam, ki delujejo na področju varstva

okolja in

financiranje drugih dejavnosti, kadar jih zaradi javnih koristi na področju varstva okolja

zagotavlja država.

Sredstva proračuna države se lahko porabljajo tudi za:

spodbujanje posegov v okolje, s katerimi se občutno zmanjšuje poraba snovi in

energije ter preprečuje in zmanjšuje obremenjevanje okolja,

spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, učinkovite rabe energije in soproizvodnje

toplote in električne energije,

spodbujanje okolju prijazne proizvodnje in

sofinanciranje infrastrukture lokalnega pomena. (147.člen)

Uvajanje ekonomskih instrumentov v zakonsko regulativo varstva okolja je predvsem v tem,

da se povzročiteljem obremenjevanja okolja zagotovi vir za zmanjševanje onesnaženosti in

vzpostavljanje tržnih razmer za spodbujanje varstva okolja in varčevanja z naravnimi viri.

Ekonomski instrumenti zagotavljajo vključitev okoljskih stroškov v poslovne stroške podjetja,

hkrati pa so lahko ustrezna motivacija za zmanjševanje onesnaževanja in vir prihodkov, ki jih

je mogoče racionalno uporabiti za varstvo okolja (ARSO, Financiranje varstva okolja, 2010,

str. 14).

28

6.3 Slovenski okoljski javni skad

Eko sklad oz. Slovenski okoljski javni sklad je trenutno največja finančna ustanova, katera

je namenjena spodbujanju okoljskih naložb v Sloveniji. Osnovna dejavnost je ugodnejše

kreditiranje naložb varstva okolja z nižjimi obrestnimi merami od trenutnih tržnih. Njihov

namen je predvsem, da spodbujajo razvoj na področju varstva okolja s tem, ko financirajo

podjetja v obliki poroštev ali drugih oblik financiranja. Eko sklad želi spodbujati podjetja,

katera se odločijo za program varstva okolja in z njo povezano okoljsko zakonodajo.

V 143.členu ZVo-1 je Eko sklad opredeljen kot Slovenski okoljski javni sklad, ki je javni

finančni sklad, kateri deluje po predpisih o javnih skladih in spodbuja trajnostni razvoj s

financiranjem naložb za preprečevanje, odpravljanje ali zmanjšanje obremenjevanja okolja.

Sklad posluje v skladu z določbami tega zakona in zakona, ki ureja javne sklade. Ustanovitelj

Sklada je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice pa izvršuje vlada. Ustanovitelj

subsidiarno odgovarja za obveznosti Sklada za najeta posojila, ki niso zavarovana s poroštvom

države in ki skupaj ne smejo presegati 20 odstotkov vrednosti sklada namenskega premoženja

Sklada.

Sklad spodbuja trajnostni razvoj skladno z nacionalnim programom varstva okolja, nacionalnim

energetskim programom, skupno okoljsko in energetsko politiko EU ter operativnimi in

akcijskimi programi, sprejetimi na njihovi podlagi. ( 144.člen 1. odstavek ZVO-1)

Dejavnosti, ki jih Sklad opravlja v javnem interesu, so zlasti:

spodbujanje naložb v infrastrukturo varstva okolja državnega in lokalnega pomena,

spodbujanje naložb v izrabo obnovljivih virov energije,

spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije,

spodbujanje naložb s področja razvoja ali uporabe okoljskih tehnologij, ki preprečujejo,

odpravljajo ali zmanjšujejo obremenjevanje okolja,

spodbujanje različnih oblik izobraževanja in ozaveščanja javnosti in

druge dejavnosti in naloge s področja varstva okolja, ki so določene v ustanovitvenem

aktu Sklada. ( 144.člen 2. odstavek ZVO-1)

Sklad lahko sodeluje z drugimi javnimi finančnimi institucijami in ministrstvi ter z domačimi

in mednarodnimi zasebnimi finančnimi institucijami z namenom učinkovitejšega opravljanja

svojih nalog, krepitve finančnega potenciala in usklajene ter celovite ponudbe finančnih

spodbud na področju trajnostnega razvoja. ( 144.člen 3. odstavek ZVO-1)

Minister lahko pooblasti Sklad, da za račun ministrstva opravlja naloge ali del nalog v zvezi s

sofinanciranjem dejavnosti iz drugega odstavka tega člena iz sredstev državnega proračuna, iz

sredstev dodatka za spodbujanje učinkovite rabe energije in izrabo obnovljivih virov energije

na vsako porabljeno kilovatno uro električne energije v Republiki Sloveniji ali iz drugih

sredstev v skladu z zakonom. Sklad v ta namen sklene z ministrstvom pogodbo, s katero se

določijo obseg, namen in pogoji opravljanja nalog oziroma dodeljevanja sredstev. ( 144.člen 4.

odstavek ZVO-1)

29

Dejavnosti sklada so zlasti:

kreditiranje naložb varstva okolja s krediti z ugodno obrestno mero,

izdajanje garancij in drugih oblik poroštev za naložbe varstva okolja,

finančno, ekonomsko in tehnično svetovanje in

naloge, ki se nanašajo na izvajanje politike varstva okolja. (povzeto po Eko-skladu)

Rekonstrukcija in širitev obstoječih odlagališč, izgradnja nove infrastrukture za obdelavo,

predelavo in odstranjevanje odpadkov prioritetno kot regijskih centrov za ravnanje z odpadki

in državnih naprav za termično obdelavo odpadkov so ukrepi na področju ravnanja z odpadki,

ki bodo delno financirana s sredstvi proračuna RS, sredstvi občinskih proračunov in sredstvi

evropskega kohezijskega sklada. (Nacionalni program varstva okolja, str.1.odstavek)

6.4 Nacionalni program varstva okolja in financiranje le tega

Da bi pospešili izvedbo omenjenih ukrepov ter z namenom povečanja učinkovitosti

javnofinančnih sredstev želi MOPE sredstva zbrana iz naslova takse za odlaganje odpadkov

usmeriti oziroma »vpeti« v izvajanje prioritetnih ukrepov opredeljenih v Operativnem

programu ravnanja s komunalnimi odpadki tako, da bodo upravičeni stroški za oprostitev takse

za odlaganje odpadkov opredeljeni kot investicijski stroški infrastrukture skladno s prioritetami.

Operativnega programa na področju izvajanja javne službe zbiranja, predelave in

odstranjevanja komunalnih odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbovalne in

organizacijske standarde javne službe. V prihodnjih letih se pričakuje tudi reorganizacijo in

racionalizacija javnih služb zbiranja, predelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov ter

ustrezno politika cen javne službe. (Nacionalni program varstva okolja, str.2. odstavek)

Zmanjšanje količin odpadkov na izvoru oziroma trajnostnega načina ravnanja z odpadki je

vzpodbudila in pospešila uvedba ekonomskih instrumentov na področju: že uvedeni taksi za

obremenjevanje okolja zaradi uporabe mazalnih olj in taksi za obremenjevanje okolja zaradi

nastajanja izrabljenih motornih vozil se bo pridružila še taksa na obremenjevanje okolja zaradi

nastajanja odpadne elektronske opreme in izdelkov bele tehnike. (Nacionalni program varstva

okolja, str.3.odstavek)

Kohezijska politika spodbuja usklajen razvoj v EU s podpiranjem ukrepov, ki vodijo h krepitvi

gospodarske, družbene in ozemeljske kohezije, še posebej z zmanjševanjem razlik med stopnjo

razvitosti različnih regij in zaostalosti najmanj razvitih regij; kohezijska politika je največji

posamezni vir financiranja EU za okoljske projekte; Evropska komisija ter nacionalni in

regionalni organi s partnerstvi razvijajo, izvajajo in financirajo politike, projekte in ukrepe;

obstajajo številni mehanizmi financiranja za spodbujanje kohezije. V zadnjih letih so se viri

močno povečali, vedno več je osredotočanja na okoljske cilje: vsi kohezijski ukrepi morajo

upoštevati okoljevarstveno zakonodajo in prispevati k splošnemu trajnostnemu razvoju EU; s

financiranjem se podpirajo naložbe v obsežen razvoj infrastrukture. Te naložbe morajo

zagotoviti dolgoročne koristi in vključevati projekte, kot so čistilne naprave za čiščenje vode in

kanalizacijskih odplak. (European Union 2010)

30

6.5 Prihodki okoljske dajatve za odlaganje odpadkov v Sloveniji

Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču, ki NI

infrastruktura, namenjena opravljanju obvezne občinske gospodarske javne službe varstva

okolja je prihodek države. V nadaljevanju je prikazana tabela prihodkov državnega proračuna

iz tega področja.

Tabela 7: Prihodki okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov

poletih od 2007 – 2013 izraženi v tisoč EUR

Vir: Povzeto po CURS, 2014

Okoljska dajatev za odlaganje odpadkov se je začela obračunavati in plačevati po 31.10.2010,

zato do leta 2009 ni bilo nobenih prihodkov iz teg naslova. V državni proračun je iz področja

okoljske dajatve za onesnaženje okolja zaradi odlaganja odpadkov leta 2012 priteklo 574 tisoč

EUR, medtem ko je leta 2013 priteklo 521 tisoč EUR.

Z odlokom, s katerim se sprejme občinski proračun, se določi, se sredstva okoljskih dajatev

lahko porabijo le za:

gradnjo infrastrukture, namenjene izvajanju občinskih obveznih javnih služb varstva

okolja v skladu z državnimi operativnimi programi, sprejetimi s predpisi varstva okolja

na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda, ravnanja s komunalnimi odpadki in

odlaganja odpadkov, in

zagotavljanje oskrbovalnih standardov, tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih in

drugih ukrepov, predpisanih za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb

varstva okolja.". (ZFO-1A 3 člen )

PRIHODKI DRŽAVNEGA PRORAČUNA

V tisoč

EUR

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

neto neto neto neto neto neto neto

0 0 0 19 1.553 574 521

31

Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču, ki JE

infrastruktura, namenjena opravljanju obvezne občinske gospodarske javne službe varstva

okolja je prihodek proračuna občine, na območju katere zavezanec odlaga odpadke v telo

odlagališča. Če je telo odlagališča na območju dveh ali več občin, se okoljska dajatev razdeli

med občine v enakih deležih. (povzeto po 7.členu te uredbe) V nadaljevanju je prikazana tabela

prihodkov občinskega proračuna iz tega področja.

Tabela 8: Prihodki okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov in

odvajanja odpadnih vod po letih od 2007 – 2013 izraženi v tisoč EUR

Vir: Povzeto po CURS, 2014

Carinska uprava Republike Slovenija je pristojna za pobiranje dveh okoljskih dajatev in sicer

za okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih in za

okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. V letu 2012 je znašal

znesek neto vplačil v občinske proračune 33,798 milijonov evrov. V letu 2013 pa je bilo

pobranih 31,718 milijonov evrov, kar znaša 1,3% vseh prihodkov, ki jih pobira Carinska

uprava. Prihodki iz okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov je v

občinski proračun leta 2012 prinesla 3.999 milijonov evrov kar je za 1.032 milijonov evrov več

kot leto 2013. V nadaljevanju si bomo pogledali, iz naslova katerih dajatev v državni proračun

prihaja največ vplačil.

V operativnem programu Republike Slovenije je navedeno, da okoljska dajatev za odlaganje

odpadkov naj postopoma postane namenski prihodek državnega proračuna in se usmeri v

financiranje ukrepov sanacije starih bremen zaradi odlaganja odpadkov in bremen zaradi

nezakonitega odlaganja ali ravnanja z odpadki, preuči pa se uvedba občinske okoljske dajatve

za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, katere plačilo bi spodbujalo prebivalce k

zmanjšanju prepuščanja mešanih komunalnih odpadkov oziroma večjemu prepuščanju ločenih

frakcij komunalnih odpadkov. (Operativni program,65,2013)

PRIHODKI OBČINSKIH PRORAČUNOV

V tisoč

EUR

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

neto neto neto neto neto neto neto

Dajatev za

odlaganje

odpadkov

0 0 0 375 5.672 3.999 2.967

Okoljska

dajatev za

onesnaženje

okolja

zaradi

odvajanja

odpadnih

voda

0 0 0 32.575 32.600 29.799 28.751

Skupaj 0 0 0 32.950 38.271 33.798 31.718

32

6.6 Novosti glede nove uredbe o onesnaževanju okolja zaradi odlaganju

odpadkov

Ministrstvo za kmetijsko in okolje je 6.2.2014 sprejelo nekaj novosti glede uredbe o okoljski

dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih .

V obrazložitev so zapisali, da predlog uredbe v primerjavi z veljavno Uredbo o okoljski dajatvi

za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih za subjekte ne prinaša

novih administrativnih obremenitev, saj uredba ne določa nobenih novih postopkov ali drugih

obveznosti. S predlogom te uredbe se višina okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi

odlaganja odpadkov na odlagališčih ne spreminja:

- za tono odloženih inertnih odpadkov: 2,2 eura

- za tono odloženih nenevarnih odpadkov: 11 eurov

- za tono odloženih nevarnih odpadkov: 22 eurov.

Vsebinska razlika te uredbe od Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi

odlaganja odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 70/10 in 49/13 - odl. US) je torej pri

razdelitvi zbrane okoljske dajatve z odlagališč, ki so infrastruktura, namenjena izvajanju

obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja in sicer je ta v predlogu nove uredbe

prihodek proračuna občin(e), na območju katere(ih) izvajalec javne službe obremenjuje okolje

z odlaganjem odpadkov.

Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih je v

občinah predstavljala enega od virov financiranja regijskih centrov za ravnanje s komunalnimi

odpadki (Kohezijski projekti). S spremembo uredbe na podlagi odločbe US pa bodo do okoljske

dajatve upravičene le še tiste občine, na območju katerih izvajalec javne službe obremenjuje

okolje z odlaganjem odpadkov

33

7 SKLEP

Okoljske dajatve oz. okoljski davki, so vrsta ekonomskih instrumentov za reševanje okoljskih

problemov. Opredeljene so z zakonom o varstvu okolja in so namenjeni za zagotavljanje

gospodarskih spodbud za ljudi, ter tudi za promocijo in osveščanje ekonomskega trajnostnega

razvoja. Njihov namen je tudi spodbujanje zmanjševanja obremenitev okolja in reševanje

okoljskih problemov. V Sloveniji imamo po trenutni zakonodaji 9 okoljskih dajatev.

V diplomskem seminarju smo se opredelili na eno izmed okoljskih dajatev in sicer na okoljsko

dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih. Ta okoljska

dajatev je začela veljati od leta 2010. Pravilnost upoštevanja te uredbe izvaja Carinska uprava

Republike Slovenije. Zavezanec za dajatev je upravljalec odlagališča, in sicer je to oseba, katera

je odgovorna za odlagališče odpadkov. Z omenjeno uredbo je določen način obračunavanja,

višina dajatve in kdo so plačniki te uredbe. Osnova za okoljsko dajatev se določi na podlagi

enot obremenitve na kilogram odločenih odpadkov na odlagališču. Znesek dajatve na enoto

obremenitve znaša 0,0022 eura. Upravljalec mora obračun okoljske dajatve vsak mesec oddati

do 25. dne v tekočem mesecu. Če evidence ne predloži pravočasno pristojnemu organu , ga

lahko doleti globa v višini od 1000 do 50.000 eurov za prekršek.

Osrednji problem diplomskega seminarja je učinkovitost okoljske dajatve za onesnaževanje

okolja zaradi odlaganja odpadkov. Vsakršne spremembe na področju okoljske politike, vplivajo

na podjetja tako iz ekonomskega vidika kot tudi iz okoljskega vidika. Okoljske vidike lahko

določimo na podlagi Zakona o varstvu okolja, ki vključuje načelo »povzročitelj plača.

Finančno podporo na Slovenskem trgu zagotavlja Slovenski okoljski javni sklad. To je trenutno

največja finančna ustanova, katera je namenjena spodbujanju okoljskih naložb v Sloveniji.

Njihov namen je predvsem, da spodbujajo razvoj na področju varstva okolja s tem, ko

financirajo podjetja v obliki poroštev ali drugih oblik financiranja.

34

Skozi diplomski seminar smo raziskovali, kako Slovenija napreduje ali nazaduje na področju

ravnanja z odpadki. Ker smo hoteli razrešiti problem raziskovanja, smo si zastavili 3 hipoteze,

preko katerih smo prišli do določenih spoznanj oz. dejstev.

Hipoteza 1: Pod vplivom gospodarske krize znižale količine odloženih odpadkov v Sloveniji in

med posameznimi regijami.

Glede na to, da si EU v direktivah zastavlja cilje, in sicer je eden izmed ciljev, ta da do leta

2020 želi skoraj 50% odpadkov recikliranih ali ponovno predelanih. Če želi Slovenija uresničiti

evropski cilj, si mora prizadevati, da bo čim manj odpadkov pristalo na odlagališčih. V

diplomskem seminarju sem želela preveriti, kakšno je trenutno stanje v Sloveniji, koliko

odloženih odpadkov pristane na odlagališčih, kako so ljudje o tem osveščeni v različnih regijah

po Sloveniji, ter ugotoviti, katera regija sledi trajnostnemu razvoju. Ugotovili smo, da se

odloženi odpadki z leti manjšajo, kar je pozitivno. Glede na uredbo, ki je predstavljena v

diplomskem seminarju, bodo odpadki na odlagališčih počasi postali preteklost. Ta hipoteza je

potrjena, saj so se količine odloženih odpadkov skozi leta resnično zmanjšale, le vprašanje, ki

se postavlja je: ali so se zmanjšale res zaradi krize ali samo zaradi osveščenosti ljudi.

Hipoteza 2: Slovenija še vedno premalo pozornosti polaga na zmanjševanje onesnaževanja

okolja, zato še vedno zaostajamo za Evropskimi državami.

Naredili smo tudi izven državno primerjavo, v kateri smo želeli primerjati odložene odpadke z

ostalimi evropskimi državami. Ugotovili smo, da najmanj odpadkov odlagajo Belgija, Nemčija,

Nizozemska in Švedska in sicer samo 1% vseh odpadkov. Slovenija v primerjavi z ostalimi

evropskimi državami odlaga 58% vseh odpadkov, kar je izredno negativno in zastrašujoče.

Slovenija se bo v prihodnosti morala bolj zavzemati za ekološki razvoj in da bo večina

odpadkov recikliranih ali ponovno predelanih. Odlagališča bodo morala v prihodnosti postati

samo zgodovina, saj bodo moralo odlagališča s časoma zapreta svoja vrata. Glede na takšno

dejansko stanje, kot ga imamo v Sloveniji, bo morala Vlada Republike Slovenije hitro ukrepati

in zapisati nove cilje in zakone, kateri nas boo prisilili k ločevanju odpadkov in bolj

premišljevalnem nakupu stvari, katere kasneje odvržemo kot odpadke. Ta hipoteza je delno

potrjena, saj se Slovenija trudi, da bi zmanjšala odpadke in s tem prispevala k manjši

onesnaženosti države. Po drugi strani, pa še vedno zaostajamo za evropskimi državami.

35

Hipoteza 3: Slovenija ima v primerjavi z ostalimi Evropskimi državami sorazmerno previsoke

okoljske dajatve glede na % BDP-ja.

Ministrstvo za okolje in prostor vsako leto določi sklep o določitvi zneska okoljskih dajatev.

Okoljske dajatve sem primerjala z evropskimi okoljskimi dajatvami glede na BDP posameznih

članih unije in sicer od leta 2003 do 2011. Ugotovila sem, da je Slovenija po višini okoljskih

dajatev na 3.mestu, kar nas uvršča na sam vrh lestvice. Naše visoke okoljske dajatve pa niso

nič kaj spodbudne, ampak so slabe za konkurenčno okolje za držav. S tem se strinjajo tudi

slovenska podjetja, ki menijo, da bi morala država spodbujati gospodarstvo in ne zviševati cen

vseh okoljskih dajatev in tako odganjati potencialne prodajalce iz Slovenije. Ta hipoteza je

potrjena, saj smo tretja država po višini okoljskih dajatev.

Ugotovitev vsega je, da je odlaganje odpadkov še vedno prepoceni, saj ljudje zavržemo toliko

uporabnih stvari, da bi jih lahko raje podari podjetjem, ki se ukvarjajo z ponovno uporabo stvari.

To nam narekuje tudi direktiva o odpadkih 2008/98/ES, ki postavlja ponovno uporabo

odpadkov pred recikliranje.

Pomembno je, da se moramo vsi truditi za lepše in boljšo življenje, tako podjetja kot

posamezniki. Z raziskovanjem diplomskega seminarja upamo, da smo vsaj delček lahko

pripomogli k tem ,da bodo ljudje spoznali smisel recikliranja in pomembnosti le tega. Kajti

prihodnost je v zelenem načinu predelave in recikliranja odpadkov. Slovenija bo še morala v

prihodnje veliko narediti na področju preprečevanja nastalih komunalnih odpadkov, ter

oblikovati programe in sisteme boljšega ločevanja odpadkov. Pomembno je, da Slovenija

določi višje kazni za kršitve zakonov za podjetja, ki se ukvarjajo z ravnanji z odpadki in višje

globe ter poostren nadzor za nepravilno sortiranje odpadkov za posameznike. Večja promocija

in izobraževanje glede sortiranja in pomembnosti recikliranja odpadkov bo pripomogla do po

želenega pozitivnega učinka. Pomembno je tudi, da bo Slovenija takšne projekte finančno

podprla. Saj brez finančne pomoči, podjetja ne morejo oblikovati programe in spreminjat svet.

Podjetja pa morajo redno spremljati tako slovenske kot evropske razpise in si tudi glede tega,

zagotoviti vsaj nekakšen vložek denarja, ki bi ga potrebovali za določene okoljske projekte.

36

8 LITERATURA IN VIRI

Literatura:

Markovič-Hribernik, T. (1998). Politike in instrumenti varstva okolja v Sloveniji ter okoljska

davčna reforma. Časopis za kritiko znanosti, 26/192, str. 151

Škafar, B.(2005). Odpadki. Murska Sobota: Klar

Viler Kovačič, A. (2001). Ravnanje z odpadki. Ljubljana: GV

Viri

A. (2014). Bruselj toži Slovenijo zaradi odlagališč odpadkov. Pridobljeno 15. april 2014 iz

portala Dnevnik: http://www.dnevnik.si/svet/bruselj-tozi-slovenijo-zaradi-odlagalisc-

odpadkov

ARSO. (2014). Odpadki. Pridobljeno 3. februar 2014 iz Agencija Republike Slovenije za

okolje: http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/odpadki/

Kušar, U. (2006). Okoljske dajatve za obremenjevanje okolja. Pridobljeno 25. februar 2013 iz

Agencija Republike Slovenije za okolje.: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=42

ARSO. (2004). Kazalci okolja. Pridobljeno 1. julij 2014 iz Agencija Republike Slovenije za

okolje: http://eionet.arso.gov.si/Dokumenti/pdf/2003/9_instrumenti_sl.pdf

ARSO. (2003). Financiranje varstva okolja. Pridobljeno 2. septembra 2014 iz Agencija

Republike Slovenije za

okolje:http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/poro%C4%8Dila/poro%C4%8Dila%20o%2

0stanju%20okolja%20v%20Sloveniji/financiranje.pdf

Ba. P./STA. (2012). EU: Pravilno ravnanje z odpadki omogoča velike prihranke. Pridobljeno

15. marec 2014 iz strani Delo in dom: http://www.deloindom.si/odpadki/eu-pravilno-ravnanje-

z-odpadki-omogoca-velike-prihranke

CURS. (2013). Pobrane dajatve v 2013. Pridobljeno 25. junij 2014 iz Carinska uprava

republike Slovenije: http://www.carina.gov.si/si/novosti/sgd/2014/pobrane_dajatve_v_2013/

EC. (2014). Waste. Pridobljeno 1. marec 2014 iz European Commission. Eurostat:

http://ec.europa.eu/environment/waste/index.htm

EC. (2012). Waste statistics. Priboljeno 7. junij 2013 iz European Commission.

Eurostat:http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/eurostat/home

EC. (2013). Taxation trends in the European Union. Pridobljeno 26. marec 2014 iz European

Commission Eurostat:http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-DU-13-

001/EN/KS-DU-13-001-EN.PDF

37

EC. (2013). In 2011, 40% of treated municipal waste was recycled or composted, up from 27%

in 2001. Pridobljeno 17. februar 2014 iz European Commission Eurostat

Newsrelease:http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/8-04032013-BP/EN/8-

04032013-BP-EN.PDF

EK. (2013). Okolje: pomoč Komisije državam članicam za bolj trajnostno ravnanje z odpadki.

Pridobljeno 15. marec 2014 iz Evropske Komisije-sporočilo za medije:

http://www.google.com/url?sa=t&rct=j&q=ravnanje%20z%20odpadki%20v%20eu&source=

web&cd=6&ved=0CE0QFjAF&url=http%3A%2F%2Feuropa.eu%2Frapid%2Fpress-

release_IP-13-239_sl.doc&ei=F-

8mU4SeIaWAywOEqYFg&usg=AFQjCNErv9giSidcRkHEBWm8EISBsNU42g&sig2=_uXj

eh_WybpkG7n40Mj3Zg&bvm=bv.62922401,d.bGE&cad=rja

Fokus.(2005). Zelena javnofinančna reforma. Pridobljeno 1.september 2014 iz strani Fokus

društvo za sonaraven razvoj: http://www.focus.si/files/Publikacije/zelena_reforma.pdf

INE. (2013). Environmentally related taxes and fees 2012. pridobljeno 25. junij 2014 iz

Instituto nacional de estatistica: www.ine.pt

JACSES. (2014). What are Environmental Taxes? Pridobljeno 27. februar 2014 iz Japan

Center for a Sustainable Environment and Society.

http://www.jacses.org/en/paco/envtax.htm#top

MKO. (2013). Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki. Pridobljeno 25. februar

2014 iz Ministrstvo za kmetijstvo in okolje:

http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/zakonodaja/varstvo_okolja/operati

vni_programi/op_komunalni_odpadki.pdf

MKO. (2014). Zakaj imajo odloženi odpadki negativen vpliv na okolje? Pridobljeno 25. junij

2014 iz Ministrstvo za kmetijstvo in okolje:

http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/odpadki/zakaj_imajo_odlozeni_odpadki_negativ

en_vpliv_na_okolje/

MOP. (2013). Odpadki. Pridobljeno 26. marec 2014 iz Ministrstvo za okolje in prostor:

http://www.arhiv.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/odpadki/odpadki/

Morozov, S. (2013). Slovenija med najbolj obremenjenimi gospodarstvi EU. Pridobljeno 15.

april 2014 iz portala Dnevnik: https://www.dnevnik.si/posel/novice/slovenija-med-najbolj-

obremenjenimi-gospodarstvi-eu

Potočnik, J. (2012). Odpadki in naravni viri. Pridobljeno 27. februar 2014 iz portala Evropska

komisija:http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/potocnik/policy/waste-natural-

resources_sl.htm

Eko-sklad. (2014). Slovenski okoljski javni sklad. 2014. Pridobljeno 2.september 2014 iz strani

Eko-sklad: http://www.ekosklad.si/

38

SURS. (2011). Okolje, energetika in transport v številkah Pridobljeno 7. junij 2013 iz

Statistični urad republike Slovenije:

https://www.stat.si/doc/pub/Okolje_energetika_transport.pdf

SURS. (2013). Regije v številkah 2013. Pridobljeno 31. januar 2014 iz Statistični urad republike

Slovenije :http://www.stat.si/publikacije/pub_regije.asp

SURS. (2013). Slovenija v številkah. Pridobljeno 31.januar 2014 iz Statistični urad republike

Slovenije: http://www.stat.si/doc/pub/slo_stevilke_13.pdf

SURS. Žitnik M., Šteharnik. M. (2014). Kazalnik Zelene rasti. Pridobljeno 1. september 2014

iz Statistični urad republike Slovenije. http://www.stat.si/doc/pub/Kazalniki_zelene_rasti.pdf

SURS. (2011). Davki v zvezi z varstvom okolja, Slovenija, 2011 - končni podatki Pridobljeno

25. februar 2014 iz Statistični urad republike Slovenije:

http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5731

SURS. (2012). Slovenija v številkah. Pridobljeno 7. junij 2014 iz Statistični urad republike

Slovenije:http://www.stat.si/doc/pub/sločstevilkeč12.pdf

Svenšek, K. (2013). Okoljske dajatve in trošarine polnijo proračun. Pridobljeno 25. junij 2014

iz portala Dnevnik:http://www.dnevnik.si/posel/novice/okoljske-dajatve-in-trosarine-polnijo-

proracun

Tihec, S. 2012. Odpadki so globalni problem. Pridobljeno 17. februar 2014 iz portal Varčujem

z energijo: http://varcevanje-energije.si/novice-rss-zanimivosti/odpadki-so-globalni-

problem.html

UMAR. (2012). Poročilo o razvoju 2012. Pridobljeno 25. februar 2014 iz Urad RS za

makroekonomske analize in

razvoj:http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/pr/2013/POR_2013s.pdf

UMAR. (2013). Poročila o razvoju 2013. pridobljeno 7. junij 2014 iz Urad RS za

makroekonomske analize in razvoj:

http://www.umar.gov.si/fileadmin/userčupload/publikacije/pr/2013/PORč2013s.pdf

Evropa.gov. (2012). Slovenija po ravnanju s komunalnimi odpadki v sredini držav članic 2012.

Pridobljeno 7. junij 2013 iz portal Urad Vlade RS za komuniciranje:

http://www.evropa.gov.si/si/vsebina/novica/news/slovenija-po-ravnanju-s-komunalnimi-

odpadki-v-sredini-drzav-

clanic/3c4c3dd1d282aeaa753493e35f182a99/?tx_ttnews[year]=2012&tx_ttnews[month]=08

Vidic, T. (2011). Evropski teden zmanjševanja odpadkov. Pridobljeno 7. junij 2013 iz Statistični

urad republike Slovenije:http://www.stat.si/novicačprikazi.aspx?id=4347

Vidic, T. (2011). Odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Pridobljeno 7. junij 2013 iz

Statistični urad republike Slovenije:http://www.stat.si/novicačprikazi.aspx?id=5038

39

Vlada republike Slovenije. (2013). Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki.

Pridobljeno 7. junij 2013 iz portal Vlada Republika Slovenije:

http://www.tzslo.si/pic/pdf/nezivila/OP_RKO_13feb2013%20%281%29.pdf

Zero Waste America. (2014). Waste. Pridobljeno 15. februar 2014 iz Zero Waste America:

http://www.zerowasteamerica.org/whatiswaste.htm

Žitnik, M. (2013). Odpadki, Slovenija, 2012 - končni podatki. Pridobljeno 31. januar 2014 iz

Statistični urad republike Slovenije.: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=5809

40

8.1 Predpisi

ULRS. (1998). Pravilnik o ravnanju z odpadki. Uradni list RS, 84/98, 45/00 in 20/01, 13/03,

41/04.

ULRS. (2010). Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov

na odlagališčih. Uradni list RS, št. 70/2010

ULRS. (2011). Uredba o odpadkih. Uradni list RS, št. 103/2011

ULEU. (2008). Direktiva Evropskega parlamenta in sveta. Uradni list EU, št. 2008/98/ES

ULEU. (2004). Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o okoljski odgovornosti v zvezi s

preprečevanjem in sanacijo okoljske škode. Uradni list EU, št. 2004/35/es

ZVO-1. (2004). Zakon o varstvu okolja. Uradni list RS, št. 41/04