Andrej Marsel - core.ac.uk · Andrej Marsel ODLOČITVENI MODEL IN ORODJE ZA IZBIRO KOMUNIKACIJSKE REŠITVE Diplomsko delo Maribor, september 2016 . UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO,

RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

Andrej Marsel

ODLOČITVENI MODEL IN ORODJE ZA IZBIRO

KOMUNIKACIJSKE REŠITVE

Diplomsko delo

Maribor, september 2016

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO,

RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

Andrej Marsel



Diplomsko delo

Maribor, september 2016

1



Diplomsko delo

Študent: Andrej Marsel

Študijski program: Univerzitetni študijski program

Informatika in tehnologije komuniciranja

Smer: Informacijski sistemi

Mentor: doc. dr. POLANČIČ GREGOR, univ. dipl. inž. rač. in inf.

Lektorica: Tina Lorenčič, prof. slovenščine

i

Zahvala

Ob tej priložnosti bi se rad

zahvalil mentorju doc. dr.

Gregorju Polančiču za vodenje

in strokovno pomoč pri izdelavi

diplomskega dela.

Posebej bi se rad zahvalil tudi

staršem, ki so mi študij omogočili

ter me pri tem ves čas podpirali.

ii

iii

Odločitveni model in orodje za izbiro komunikacijske rešitve

Ključne besede: komunikacijske rešitve, Univerzalna Windows Platforma, vrste

komunikacijskih orodij, odločitveni model

UDK: 004.424.2:303.725.37(043.2)

Povzetek

V diplomskem delu smo se osredotočili na izdelavo informacijske rešitve, ki uporabnikom

pomaga pri odločitvi izbire komunikacijske rešitve. Diplomsko delo je sestavljeno iz

teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili komunikacijske

rešitve, njihove vrste in medijske formate, na podlagi katerih lahko le-te razlikujemo. Nekaj

besed smo namenili tudi ponudnikom trenutno najbolj razširjenih komunikacijskih rešitev

ter odločitvenemu modelu, na podlagi katerega se znotraj informacijske rešitve odločamo,

katero komunikacijsko rešitev naj uporabniku predlagamo. V praktičnem delu pa smo

definirali specifikacije za informacijsko rešitev, predstavili tudi tehnologijo, v katero smo to

implementirali in po implementaciji tudi predstavili njene funkcionalnosti.

iv

Decision model and tool for communication solutions

Key words: communication solutions, Universal Windows Platform, types of

communication solutions, decision model

UDK: 004.424.2:303.725.37(043.2)

Abstract

In our thesis we have focused on implementing a tool for communication solutions which

helps users with the decision of what communication solutions should they pick. The

thesis consists of a theoretical and practical part. In the theoretical part we have looked at

communication solutions, their types and their characteristics on which we can

differentiate them from each other. We have also looked at some of the most popular

communication solutions providers and the decision model that we have used within the

information solution to decide which communication solution is the best for the user. In the

practical part we have defined the specifications for our solution, looked at the technology

we used to implement it and presented all of its functionalities.

v

KAZALO

1 UVOD ........................................................................................................................................ 1

1.1 Opredelitev problema .................................................................................................................... 1

1.2 Ideja in cilji diplomskega dela ......................................................................................................... 2

1.3 Hipoteze diplomskega dela ............................................................................................................ 2

1.4 Osnovne metode dela .................................................................................................................... 2

1.5 Struktura diplomskega dela............................................................................................................ 3

2 KOMUNIKACIJSKE REŠITVE.............................................................................................. 5

2.1 Zgodovina ...................................................................................................................................... 5

2.2 Značilnosti komunikacijskih rešitev ................................................................................................ 6

2.3 Vrste komunikacijskih rešitev ......................................................................................................... 9

2.4 Ponudniki rešitev ......................................................................................................................... 12

2.4.1 Skype .............................................................................................................................................. 12

2.4.2 Microsoft Outlook .......................................................................................................................... 13

2.4.3 Google Hangouts ............................................................................................................................ 13

2.4.4 Gmail .............................................................................................................................................. 13

2.4.5 Facebook ........................................................................................................................................ 14

3 ODLOČITVENI MODEL ..................................................................................................... 15

3.1 Metoda Kepner-Tregoe ................................................................................................................ 16

4 RAZVOJ APLIKACIJE ......................................................................................................... 18

4.1 Universal Windows Platform ........................................................................................................ 18

4.1.1 Zgodovina ....................................................................................................................................... 18

4.1.2 Značilnosti ...................................................................................................................................... 19

4.1.3 Varnost ........................................................................................................................................... 20

vi

4.1.4 Razvojno okolje Visual Studio 2015 ............................................................................................... 21

4.1.4.1 Namestitev dodatnih programskih paketov .......................................................................... 21

4.1.4.2 Blend za Visual Studio 2015 .................................................................................................. 22

4.2 Analiza podobnih aplikacij............................................................................................................ 22

4.3 Načrtovanje aplikacije in njenih funkcionalnosti .......................................................................... 23

4.4 Implementacija ............................................................................................................................ 24

4.4.1 Gradnja uporabniškega vmesnika .................................................................................................. 24

4.4.2 Vzpostavitev podatkovne baze ...................................................................................................... 29

4.4.3 Uporabljene tehnologije ................................................................................................................ 31

4.5 Predstavitev aplikacije in njenih funkcionalnosti .......................................................................... 32

4.6 Testiranje ..................................................................................................................................... 34

5 ZAKLJUČEK .......................................................................................................................... 39

5.1 Implikacije diplomskega dela za teorijo in prakso ........................................................................ 39

5.2 Omejitve diplomskega dela .......................................................................................................... 39

5.3 Predlogi za nadaljnje delo ............................................................................................................ 40

5.4 Sklep ............................................................................................................................................ 40

VIRI .................................................................................................................................................... I

vii

KAZALO SLIK

SLIKA 4.1: PRIKAZ POSTOPKA DELOVANJA APLIKACIJE .................................................................................................. 23

SLIKA 4.2: DIAGRAM PRIMEROV UPORABE APLIKACIJE ................................................................................................. 24

SLIKA 4.3: ZAČETNI ZASLON ................................................................................................................................... 25

SLIKA 4.4: VNOS ZAHTEV UPORABNIKA ..................................................................................................................... 26

SLIKA 4.5: ZASLON POTRDITVE ZAHTEV UPORABNIKA ................................................................................................... 27

SLIKA 4.6: ZASLON S KONČNO ODLOČITVIJO ............................................................................................................... 28

SLIKA 4.7: UREJEVALNIK PODATKOVNE BAZE SQLITE ................................................................................................... 29

SLIKA 4.8: PRIMER DODAJANJA GUMBA V APLIKACIJI S TEHNOLOGIJO XAML .................................................................... 31

SLIKA 4.9: PRIMER BRANJA PODATKOV IZ PODATKOVNE BAZE SQLITE S TEHNOLOGIJO LINQ ............................................... 32

SLIKA 4.10: ZASLON ZA PREGLED PREJŠNJIH ODLOČITEV ............................................................................................... 33

SLIKA 4.11: ZASLON ZA PREGLED ZAHTEV IN UTEŽI PREJŠNJE ODLOČITVE .......................................................................... 33

SLIKA 4.12: ZASLON ZA UREDITEV ZAHTEV IN UTEŽI TER PONOVNO ODLOČANJE ................................................................ 34

SLIKA 4.13: TESTIRANJE APLIKACIJE NA PROFILU UPORABNIK 1 ..................................................................................... 35



KAZALO TABEL

TABELA 2.1: VRSTE IN ZNAČILNOSTI KOMUNIKACIJSKIH REŠITEV ..................................................................................... 10


1

1 UVOD

1.1 Opredelitev problema

Dandanes je med komunikacijskimi orodji konkurenca velika, zato se v poslovnem svetu

vse prevečkrat pojavi problematika izbire pravilnega orodja glede na potrebe uporabnika

ali uporabnikov. Največkrat se uporabniki odločajo »po občutku«, kar v večini primerov

privede do napačne odločitve. Vse to se nemalokrat odraža kasneje, pri poslovanju

podjetja, kjer lahko tovrstne napačne odločitve pustijo velike negativne posledice. Kot na

marsikaterem drugem področju tudi na področju komunikacije vemo, da idealno

komunikacijsko orodje obstaja zgolj in samo v teoriji. Vsako realno orodje, ki jih raznorazni

ponudniki komunikacijskih orodij ponujajo, ima svoje fokuse, funkcionalnosti ter pogoje, za

katere je bilo ustvarjeno. Podobno kot bi bilo nespametno uporabljati kolo za izlet v

Ameriko in za to isto aktivnost ne uporabiti letala ali ladje, je v podjetju nesmiselno

uporabljati komunikacijsko orodje, katerega prvotni namen in način uporabe je drugačen

od tistega, za kar ga uporabljamo mi. Ustvarimo si lahko nepotrebne stroške, nepopolno

kompatibilnost z našimi ostalimi sistemi ipd., ko pa bi lahko prvotno izbrali orodje, ki

ustreza našemu načinu dela, našim potrebam ter našemu sistemu. Prav zaradi tega

prepogostega problema smo se odločili izdelati informacijsko rešitev, ki bi podobne dileme

močno olajšala. Dobra informacijska rešitev, ki bi uporabniku svetovala, katero

komunikacijsko rešitev naj glede na njegove potrebe izbere, je v današnjem poslovnem

svetu ključnega pomena, saj bi na ta način uporabniku privarčevali ogromno časa,

dolgoročno ogromno denarja, hkrati pa bi zadostili kriterijem, ki jih uporabnik od

komunikacijskega orodja pričakuje. S takšno informacijsko rešitvijo bi bil vsak uporabnik

zmožen izbrati optimalno komunikacijsko rešitev za svoje poslovno ali kakršno koli drugo

okolje.


2

1.2 Ideja in cilji diplomskega dela

Predmet diplomskega dela je razvoj informacijske rešitve, ki bo uporabniku omogočila

izbiro optimalne komunikacijske rešitve glede na njegove potrebe in kriterije.

Cilji diplomskega dela so:

identifikacija osnovnih vrst komunikacijskih rešitev in njihovih primerkov;

identifikacija lastnosti komunikacijskih rešitev, ki omogočajo diferenciacijo

posameznih vrst komunikacijskih rešitev;

izdelava informacijske rešitve za podporo pri odločanju izbire komunikacijske

rešitve.

1.3 Hipoteze diplomskega dela

Na podlagi ideje in ciljev diplomskega dela smo postavili naslednjo hipotezo diplomskega

dela:

Hipoteza: Uporabniku lahko glede na njegove zahteve natančno predlagamo

optimalno izbiro komunikacijske rešitve.

1.4 Osnovne metode dela

Pri izdelavi diplomskega dela bomo začeli s podrobnejšo analizo komunikacijskih rešitev.

S tem bomo ugotovili, kakšne vrste komunikacijskih rešitev obstajajo in kako jih lahko med

posameznimi skupinami delimo in ločimo.

Spoznali bomo, kaj odločitveni model je in med njimi pogledali, katerega smo za naš

problem izbrali mi. Na podlagi tega odločitvenega modela bomo nato znotraj informacijske

rešitve ovrednotili posamezne komunikacijske rešitve in tako najustreznejšo predlagali

uporabniku.

Za tehnologijo, v kateri bomo informacijsko rešitev izdelali, smo izbrali Univerzalno

Windows Platformo (angl. Universal Windows Platform, v nadaljevanju UWP). Več o UWP

si bomo pogledali tekom diplomskega dela.


3

1.5 Struktura diplomskega dela

Diplomsko delo sestavlja pet poglavij, v katerih bomo predstavili problematiko pri izbiri

optimalne komunikacijske rešitve in izdelavo sistema, ki bo tovrstno problematiko reševal.

V prvem poglavju bomo problematiko predstavili podrobneje, definirali idejo za reševanje

problematike in podali cilje diplomskega dela. Postavili bomo tudi teze, katerih

verodostojnost bomo raziskovali skozi diplomsko delo.

Drugo poglavje je namenjeno spoznavanju komunikacijskih rešitev. Skozi to poglavje

bomo spoznali zgodovino komunikacijskih rešitev, lastnosti, ki omogočajo diferenciacijo

posameznih vrst komunikacijskih rešitev, značilnosti posamezne vrste komunikacijskih

rešitev ter ponudnike, ki te rešitve ponujajo.

V nadaljevanju spoznali, kaj je odločitveni model. Izmed veliko različnih vrst odločitvenih

modelov bomo izbrali enega, ki ga bomo implementirali znotraj našega sistema. Pogledali

si bomo tudi, kako izbrani odločitveni model deluje.

V četrtem poglavju se bomo posvetili glavnemu delu diplomske naloge in se lotili

razvijanja aplikacije oz. sistema. Podrobneje bomo spoznali UWP ter njeno zgodovino,

spoznali bomo ključne značilnosti, prednosti in slabosti le-te ter nekaj besed namenili tudi

vedno bolj izpostavljeni temi varnosti. S tem pridobljenim znanjem bomo v nadaljevanju

raziskali uporabnost tovrstnih aplikacij in sistemov.

Podrobneje si bomo ogledali tudi okolje za razvoj UWP aplikacij Visual Studio in prikazali

osnovne funkcionalnosti dodatnih paketov ter Blenda za Visual Studio 2015.

Sledil bo pregled trga s podobnimi sistemi oz. aplikacijami, katerih analiza nam bo

omogočala izdelavo še bolj natančnega in uporabnejšega sistema.

Nadaljevali bomo z načrtovanjem aplikacije ter njenih funkcionalnosti, kjer bomo

dokončno dorekli, kakšen pristop implementacije bomo izbrali. Okvirno bomo določili

funkcionalnosti, ki bodo v sistemu implementirane.

Ko bomo z aplikacijo končali, bomo podrobneje predstavili njene funkcionalnosti in

aplikacijo samo. S tem bo uporabnik pridobil dodatno znanje o sistemu, se ga naučil

pravilno uporabljati in maksimalno izkoriščati.


4

V zadnjem podpoglavju četrtega poglavja bomo aplikacijo testirali. Testirali jo bomo tako,

da si bomo zamislili profile možnih uporabnikov in njihovih zahtev. Te zahteve bomo

vnesli v program ter jih med seboj primerjali in jih ovrednotili.

Za konec bomo razpravljali o uspešnosti doseganja zadanih ciljev in o hipotezi, zadani na

začetku diplomskega dela. Predstavili bomo implikacije za teorijo ter prakso in govorili o

omejitvah diplomskega dela. Sledili bodo še predlogi za nadaljnje delo in sklep.


5

2 KOMUNIKACIJSKE REŠITVE

Komunikacijo lahko opredelimo kot: »Proces uporabljanja besed, zvokov, znakov ali

obnašanj z namenom izražanja ali izmenjave informacij, izražanja lastnih idej, misli,

občutkov itd. nekomu.« [1]

Strokovnjaki s celotnega sveta so komunikacijo preko v omrežje priključene naprave oz.

računalnika poimenovali računalniško posredovana komunikacija (angl. »computer-

mediated communication« ali CMC). Računalniško posredovana komunikacija je vrsta

komunikacije, ki je posredovana preko računalnikov ali drugih v omrežje priključenih

naprav. Beseda »posredovana« je dodana, da prepreči zmotno mišljenje, da je

računalniško posredovana komunikacija zgolj komunikacija med računalniki ali pa

interakcija med računalnikom in človekom, temveč da gre pri računalniško posredovani

komunikaciji predvsem za komunikacijo med ljudmi, ki pa je posredovana preko

računalnikov. John December je računalniško posredovano komunikacijo opisal takole:

»Računalniško posredovana komunikacija je proces človeške komunikacije preko

računalnikov, ki vključuje ljudi, situirane v določenih kontekstih in zapletene v procese z

določenimi cilji.« [2] [3]

2.1 Zgodovina

Proces komuniciranja sega daleč v človeško zgodovino. Sprva se je komuniciralo

neverbalno, s kretnjami in podobnimi gestami. Eden izmed večjih preskokov v

komunikaciji pa se je zgodil z razvojem jezika, ključno lastnostjo, ki je omogočila razvoj

človeške rase. Sporočila, ne glede na kompleksnost, se lahko med ljudmi prenašajo do

določene oddaljenosti znotraj sobe ali manjšega odprtega prostora. Tako se lahko

sporočila prenašajo le do določene medsebojne oddaljenosti. Trenutni rekord vpitja

določenega sporočila, da je le-to še vedno razumljivo, znaša manj kot sto metrov. Kot

veliko bolj praktična alternativa se že tukaj izkaže tek s sporočilom ter predaja le-tega, čim

preidemo na razumljivejšo distanco. [4]

Zgodovina komunikacij sega vse do leta 30000 pr. n. št., ko so med ledeno dobo v Evropi

ljudje označevali kosti in kamne z znaki in s tem sledili luninemu koledarju. Ker pa nas ta

vrsta komunikacije ne zanima preveč, se bomo osredotočili na novejšo zgodovino


6

komunikacij, ki je se začela v zgodnjem dvajsetem stoletju, ko je Guglielmo Marconi radio

signale iz Cornwalla prenesel v Newfoundland.

Prva elektronska pošta je bila med dvema na omrežje priključenima računalnikoma

poslana leta 1972. [5] Sprva omejena za potrebe vojske, vladnih služb, univerz ter podjetij

so tekstovna računalniško posredovana komuniciranja na popularnosti najbolj pridobila po

tem, ko so ponudniki internetnih storitev v poznih 80-ih in zgodnjih 90-ih letih ljudem

omogočili dostop do spleta od doma. Tako imenovana »zlata doba« tekstovno orientiranih

računalniško posredovanih komunikacij je bila v srednjih 90-ih letih. Vključevala je javne,

večuporabniške tekstovne interakcije, ki so preporodile elektronsko pošto, uporabo

spletnih novic, forumov in spletnega klepeta (angl. »Internet Relay Chat«, v nadaljevanju

IRC). Računalniško posredovane komunikacije, ki so bolj popularne v zadnjem desetletju,

kot so tekstovno sporočanje na mobilnih telefonih, takojšnje sporočanje, spletni blogi,

spletne enciklopedije ipd., so prav tako tekstovno orientirane, kar dokazuje, da so

tekstovno orientirane računalniško posredovane komunikacije še vedno najbolj popularne

kljub vsem ostalim multimedijskim platformam, kot so rešitve za izmenjavo vsebin ali pa

družbena omrežja. [6]

Ko govorimo o zgodovini računalniško posredovane komunikacije, nikakor ne moremo

mimo spletnega klepeta. Najbolj znan predstavnik spletnega komuniciranja je prav zgoraj

omenjeni IRC, program za večuporabniški spletni pogovor. IRC je bil sprva namenjen

pogovorom v okviru javnega BBS-a na finski univerzi v mestu Oulu, kasneje pa je bila

koda javno objavljena in s tem je lahko bil IRC pognan tudi izven Ouluja. Razvit je bil s

strani Jarkka Oikarinena v avgustu leta 1988. IRC je odprti protokol, ki uporablja TCP

(protokol za nadzor prenosa) in občasno tudi TLS. Vsak IRC strežnik se lahko poveže v

IRC omrežje in ga s tem razširi, uporabniki pa do IRC omrežja dostopajo tako, da se

povezujejo na različne strežnike. [7] [8]

Uporabniki IRC uporabljajo s pisanjem ukazov, ki omogočajo prijavo na strežnik,

pošiljanje privatnih ali javnih sporočil, spreminjanje vzdevka, omejitve števila uporabnikov

znotraj določenega kanala idr. [9]

S pojavom novejših komunikacijskih rešitev pa IRC žal počasi zamira.

2.2 Značilnosti komunikacijskih rešitev

Različna komunikacijska orodja tudi različno strukturirajo možne načine komuniciranja.

Tem raznovrstnim načinom komuniciranja strokovnjaki pravijo medijski formati. V

današnjem internetnem okolju se na trgu pojavlja vse več komunikacijskih orodij, kar vodi


7

v zapis, da na internetu obstaja ogromno različnih medijskih formatov. V nadaljevanju si

bomo pogledali temeljna določila različnih medijskih formatov, ki se najbolj pojavljajo v

komunikacijskih razmerjih. [3]

Glede na namen ločimo dve vrsti komunikacijskih orodij. Na samem začetku razvoja

računalniško posredovanih komunikacij je bil tekst v ASCII1 formatu najbolj osnoven in

daleč najbolj uporabljen medij. Na internetu pa se v zadnjem desetletju pojavlja vse več

drugih medijskih formatov, ki uporabnikom omogočajo izmenjavo vsebin, kot so slike,

videi, zvočni zapisi. Posledično ločimo komunikacijska orodja, ki omogočajo interaktivno

izmenjavo vsebin ter komuniciranje, kjer se udeleženci povežejo v skupino za razpravo,

obveščanje ali interakcijo. [10] [3]

Kot smo že spoznali, računalniško posredovana komunikacija omogoča komuniciranje

med več komunikacijskimi razmerji. Medosebno komuniciranje v razmerju eden z enim

(angl. point to point) je komuniciranje, ko uporabnik neposredno komunicira samo z enim

uporabnikom, skupinsko komuniciranje v razmerju mnogi z mnogimi (angl. multipoint to

multipoint), kjer med seboj komunicira več uporabnikov, množično komuniciranje v

razmerju eden z mnogimi (angl. point to multipoint). Takšno vrsto komunikacije danes

prepoznamo predvsem kot blog ali e-forum. Poznamo pa še eno komunikacijsko

razmerje, ki se imenuje razpršeno oddajanje (angl. broadcast). [3]

Poznamo dve vrsti usmerjenosti komunikacije. Ti dve vrsti poimenujemo enosmerna in

dvosmerna komunikacija. Ločimo ju po možnosti uporabnika, da se na prejeto sporočilo

odzove. Torej, če se uporabnik na določeno sporočilo ne more odzvati ali deliti svojega

vidika istega problema, je dotična usmerjenost enosmerna (primer takšne usmerjenosti so

zgoščeni povzetki strani, angl. »Rich Site Summary«, v nadaljevanju RSS), če pa se

uporabnik na dobljeno sporočilo odzove, pa je usmerjenost dvosmerna (primer takšne

usmerjenosti je elektronska pošta). [3]

Pomembna razlika med komunikacijskimi orodji je sinhronizacija med snovalcem

sporočila in njegovim prejemnikom. Internet je bil zasnovan, da podpira t. i. »shrani-in-

pošlji«, nesinhrono oz. asinhrono metodo komuniciranja. Pri tem tipu komunikacije se

vsako ustvarjeno sporočilo dobi šele po nekem intervalu od časa, ko je bilo to ustvarjeno.

To pomeni, da udeleženci v komunikaciji niso sočasno prisotni. Nasprotje asinhrone

komunikacije je realno-časovna, sočasna oz. sinhrona komunikacija, ki ne dovoljuje

1 ASCII (American Standard Code for Information Interchange) je kratica za ameriški standardni nabor znakov, ki jih uporablja računalnik.


8

pretiranih zamud med ustvarjanjem in dostavo sporočila. Takšna komunikacija podaja

navidezno »iz oči v oči« komunikacijo, v nasprotju s pristopom »shrani-in-pošlji«. Čeprav

na internetu trenutno prevladujejo asinhroni tipi komunikacijskih orodij, je sinhrona

komunikacija vse bolj priljubljen del tega. [10]

Vse večji pomen v današnji svetovni internetni družbi daje človek zasebnosti. Tudi

računalniško posredovane komunikacije niso izjema. Prav s tem namenom so se razvile

različne vrste komunikacijskih orodij. To razlikovanje izhaja iz klasične delitve med

zasebno komunikacijo, ki nepovabljenim uporabnikom vpogleda v vsebino sporočil,

oddanih med komunikacijo, ne omogoča, ter javno komunikacijo, ki je odprta oz. dostopna

širši javnosti. Določena orodja primarno omogočajo samo zasebno komunikacijo, primer

takšne je elektronska pošta, spet druga so primarno zasnovana za javno komunikacijo,

primer takšne je blog. Pri računalniško posredovani komunikaciji pa poznamo še vmesne

vrste komunikacije, kot je polodprta ali polzaprta komunikacija. Te za dostop do vsebine

sporočila zahtevajo posebno dovoljenje, geslo ali povabilo. [3]

Komunikaciji, ko sporočevalec shrani svoje sporočilo ali komunikacijske vsebine na

strežnik in to sporočilo oz. komunikacijska vsebina ni neposredno dostavljena prejemniku

in jo mora le-ta poiskati in odpreti sam, pravimo komunikacija, ki uporablja tehnologijo

povleci (angl. »pull media«). Pri tovrstni komunikaciji gre za asinhrono enosmerno

komunikacijo, saj lahko datoteko, sporočilo ali druge komunikacijske vsebine na svojo

napravo prenese množica uporabnikov. V tem modusu se internet uporabniku kaže kot

velika baza podatkov oz. kot ogromna knjižnica. Nasprotje tehnologiji povleci je

tehnologija potisni (angl. »push media«). Ta tehnologija omogoča asinhrono oddajanje

sporočil občinstvu. Posebnost tovrstne tehnologije je, da se prejemnik na posamezni

kanal naroči ter izbere, katero vsebino naj mu medij pošilja. Strežnik nato samodejno

prenaša datoteke, sporočila ali komunikacijsko vsebino na prejemnikov računalnik. [3]

Trajnost sporočila je včasih izredno velikega pomena. S tem lahko sporočila, ki smo si jih

s sporočevalcem ali prejemnikom izmenjali, preberemo, pregledamo in ponovno

pridobimo tudi, ko je komunikacijski proces že dolgo končan. Trajnost ali persistentnost

sporočila je lastnost, ki nam pove, kako dolgo se informacije ohranijo v in po

komuniciranju. Računalniško posredovane komunikacije lahko trajnost sporočila

omogočajo na strežniku, preko katerega komunikacija navadno poteka na odjemalcu, pri

čemer se po prenosu sporočila na odjemalca oz. prejemnika sporočilo na strežniku


9

izbriše. Nizka trajnost sporočila je navadno najbolj vidna pri komuniciranju glas-preko-

internetnega-protokola (angl. Voide-over-Internet-Protokol, v nadaljevanju VoIP). [11] [10]

2.3 Vrste komunikacijskih rešitev

V prejšnjem poglavju smo si pogledali, kako in na kaj lahko posamezne računalniško

posredovane komunikacije delimo ter katera so temeljna določila različnih medijskih

formatov glede na komunikacijska razmerja znotraj teh komunikacijskih orodij. V

nadaljevanju pa si bomo podrobneje pogledali, kakšne vrste komunikacijskih orodij

poznamo ter kateri medijski formati so za posamezno orodje najbolj značilni. Trenutno

najbolj znana in najbolj uporabljena računalniško posredovana komunikacijska orodja so:

e-pošta,

potisna e-pošta,

spletna e-pošta,

blog,

wiki,

signali,

takojšnje sporočanje,

mikroblog,

e-forumi,

VoIP,

družbena omrežja,

podcast,

videocast in

webcast.

Seveda poznamo še ostale vrste komunikacijskih orodij, vendar se bomo za potrebe

diplomskega dela osredotočili na zgoraj napisane.

Zaradi preglednosti in priročnosti smo vrste in značilnosti računalniško posredovanih

komunikacijskih orodij zapisali v Tabelo 2.1 in 2.2. [12]


10

Tabela 2.1: Vrste in značilnosti komunikacijskih rešitev

Vrsta

komunikacijskega

orodja

Namen

komuniciranja

Način komuniciranja Usmerjenost

komuniciranja

Metoda

vzpostavitve

Komunikacijska razmerja Zasebnost

E-pošta Komuniciranje Asinhrono Dvosmerna PULL 1:1 / 1:n Zasebna komunikacija

Potisna e-pošta Komuniciranje Asinhrono Dvosmerna PULL 1:1 / 1:n Zasebna komunikacija

Spletna e-pošta Komuniciranje Asinhrono Dvosmerna PULL in PUSH 1:1 / 1:n Zasebna komunikacija

Blog Komuniciranje Asinhrono Enosmerna/d

vosmerna

PULL 1:n Javno komuniciranje

Wiki Izmenjava

vsebin

Asinhrono Enosmerna PULL n:m Javno komuniciranje

Signali Izmenjava

vsebin

Asinhrono Enosmerna PULL 1:n, razširjeno oddajanje Javno komuniciranje

Takojšnje

sporočanje

Komuniciranje Sinhrono Dvosmerna PUSH 1:1 / n:m Zasebna komunikacija

Mikroblog Komuniciranje Asinhrono Enosmerna/d

vosmerna

PULL 1:n Javno komuniciranje

E-forumi Komuniciranje Asinhrono Dvosmerna PULL 1:n Javno komuniciranje

VoIP Komuniciranje Sinhrono Dvosmerna PULL 1:1 / n:m Zasebna komunikacija

Družbena

omrežja

Komuniciranje Asinhrono/sinhrono Dvosmerna PULL in PUSH n:m / 1:1 Javno/zasebno

komuniciranje


11

Podcast Izmenjava

vsebin

Asinhrono Enosmerna PULL Razširjeno oddajanje Javno komuniciranje

Videocast Izmenjava

vsebin


Webcast Izmenjava

vsebin



12

2.4 Ponudniki rešitev

Komunikacijska orodja so se dodobra zlila v strukturo vsakega podjetja in v vsakdan

velike večine posameznikov. To nikakor ne bi bilo možno, če ne bi bilo podjetij, ki takšna

orodja razvijajo, ponujajo in tržijo. Ker računalniško posredovana komunikacija zahteva

vse več funkcionalnosti ter se vedno bolj uporablja tako v poslovnem kot tudi zasebnem

življenju, vse več podjetij uporablja trženje lastnih komunikacijskih orodij. Posledica tega

je vse širša paleta teh, med katerimi se uporabniki odločamo.

Pogledali si bomo nekaj največjih ponudnikov v svetu računalniško posredovanih

komunikacijskih orodij, kaj so in kaj ponujajo.

Ko govorimo o ponudnikih komunikacijskih orodij, beseda nikakor ne more teči brez

največjih tehnoloških gigantov, kot sta Microsoft in Google, ki sta in še vedno prispevata

dobršen del enih najbolj razširjenih in najbolj uporabljenih komunikacijskih orodij na svetu.

Microsoftova Skype in Outlook ter Googlova Google Hangouts in Gmail je le nekaj orodij

teh dveh podjetij, ki pozornost vsekakor pritegnejo v še tako zahtevnem okolju.

2.4.1 Skype

Skype je bil izdan avgusta leta 2003. Po nekajkratni prodaji podjetja je pristal v rokah

Microsofta, in sicer maja leta 2011.

Skype je program in aplikacija, ki spada v VoIP vrsto komunikacijskih rešitev,

uporabnikom pa omogoča še veliko več kot le to. Uporabniki lahko preko Skypa opravljajo

video klice, konferenčne klice, klice v stacionarna ali mobilna omrežja, ponuja pa jim tudi

pošiljanje raznih dokumentov in datotek, takojšnje sporočanje ter še mnoge druge

funkcionalnosti. [13]

Po statističnih podatkih je imel Skype leta 2010 več kot 660 milijonov registriranih

uporabnikov, od tega jih je bilo več kot 330 milijonov mesečno aktivnih. [14]

To število iz dneva v dan narašča, saj se je Skype ustoličil tudi kot ena izmed vodilnih

komunikacijskih rešitev za pametne telefone. Prisoten je na vseh bolj popularnih

platformah, kot so Android, iOS, Windows phone in Windows 10 Mobile. [15] [16] [17]


13

2.4.2 Microsoft Outlook

Microsoft Outlook je del programskega paketa Microsoft Office in je najbolj razširjen e-

poštni odjemalec na svetu, čeprav nam omogoča še veliko več. Poleg e-poštnega

odjemalnika nam omogoča tudi pregled koledarja, upravljanje opravil, upravljanje

kontaktov, ustvarjanje zapiskov itd.

Uporablja se lahko kot program sam, lahko pa ga integriramo tudi v Microsoftov Exchange

strežnik ali SharePoint strežnik.

Outlook je bil kot samostojni program prvič izdan leta 1997 v takratnem paketu Microsoft

Office. Takoj je požel velik uspeh, saj je bil pregleden ter preprost za uporabo. Skozi leta

je dobival vse več posodobitev, z njimi pa nove funkcionalnosti, ki so uporabnike vsakič

znova navduševale. Najnovejša verzija je del paketa Microsoft Office 365. Imenuje se

Outlook 2016.

Del uspešnosti Outlooka je tudi podpora priklopa katerega koli spletnega strežnika z

vsemi e-poštnimi protokoli (POP3, SMTP in IMAP). To mu omogoča prejemanje

elektronske pošte s katerega koli e-poštnega naslova.

Tudi Outlook je prisoten na vseh bolj uporabljenih mobilnih platformah, kar le še povečuje

njegovo priljubljenost med uporabniki. [18]

2.4.3 Google Hangouts

Google Hangouts je relativno nova komunikacijska rešitev, ki je luč sveta ugledala maja

leta 2013. Google Hangouts uporabnikom omogoča komuniciranje s takojšnjim

sporočanjem, video klice, SMS sporočanje, VoIP ter druge funkcionalnosti, ki so še

dodatno doprinesle k njegovemu takojšnjemu razcvetu in sprejetju med uporabniki.

Google Hangouts je dostopen na mobilnih platformah Android in iOS. [19] [20]

2.4.4 Gmail

Gmail je Googlov brezplačni e-poštni ponudnik. Gmail je, po vrsti komunikacijske rešitve,

predstavnik spletne e-pošte. Uporabniki lahko do Gmaila dostopajo tako preko varnega

spletnega vmesnika kot tudi preko protokolov POP3 ali IMAP4.

Gmail je bil uradno izdan februarja leta 2007, skupaj s programskim paketom Google

Apps, a se je njegova doba testiranja začela že tri leta prej.

Gmail je za uporabnike sprva ponujal gigabajt prostora, kar je bilo nekajkrat več od

takratne povprečne spletne pošte, ki je znašala od dva pa do štiri megabajte. Posledično


14

so uporabniki množično prehajali od ostalih ponudnikov spletne e-pošte h Googlu. Prostor

na strežniku so postopoma povečevali in danes le-ta znaša petnajst gigabajtov

brezplačnega prostora na strežniku, ki pa se deli z ostalimi Googlovimi storitvami, kot so

Google Drive, Google+ Photos itd.

Poleg primarnega namena spletne e-pošte Gmail od leta 2010 dalje ponuja tudi Google

Voice in Gmail chat, kar uporabnikom omogoča integrirano komuniciranje z našimi stiki

preko takojšnjega sporočanja. Uporabniki lahko opravljajo tudi brezplačne klice v

določene države.

Gmailov oz. Googlov račun lahko uporabniki uporabljajo vzdolž celotnega njihovega

ekosistema in celo v mobilnem operacijskem sistemu Android. Prav zaradi tega

popularnost Googla in z njim Gmaila neutrudno raste. Po nekaterih podatkih je imel Gmail

konec februarja leta 2016 preko milijarde aktivnih uporabnikov.

2.4.5 Facebook

Facebook je brezplačno družbeno omrežje, ki registriranim uporabnikom omogoča

ustvarjanje profilov, nalaganje fotografij in videov, pošiljanje sporočil itd. Je preprost način,

ki uporabnikom omogoča povezovanje med ljudmi in prenašanje informacij. Facebook je

bil ustvarjen s strani Marka Zuckerberga in njegovih sošolcev na univerzi v Harvardu

februarja leta 2004. Sprva je bil omejen in je registracijo omogočal le študentom

harvardske univerze, a je bil kasneje razširjen še na področje Bostona in univerze v

Stanfordu. Postopoma so bila za možnost registracije dodana še druga univerzitetna

območja, kasneje pa so te omejitve ukinili in omogočili javni dostop vsem osebam, starim

nad 13 let. Po podatkih Facebooka samega je bilo septembra leta 2013 v podjetju

Facebook preko 6400 zaposlenih in preko ene milijarde aktivnih uporabnikov. Pet novih

profilov je bilo na družbenem omrežju Facebook kreiranih vsako sekundo in več kot 700

milijonov ljudi se je v Facebook prijavljalo dnevno. Maja 2013 je bilo dnevno kreiranih več

kot 4,5 milijarde všečkov, kar je bilo 67-odstotno povišanje glede na avgust leta 2012. [21]


15

3 ODLOČITVENI MODEL

»Odločanje je aktivnost, ki nastopa kot del splošnega reševanja problemov na praktično

vseh področjih človekovega delovanja.« [22]

»Odločanje običajno definiramo kot izbiro ene izmed več variant, alternativ, možnosti

oziroma različic. Izbrati želimo tisto alternativo, ki najbolj ustreza našim ciljem.« [22]

Odločitveni proces je aktivnost, ki obsega:

spoznavanje odločitvenega problema. Naš problem je naslednji: Kako izbrati

optimalno komunikacijsko rešitev za uporabnika na podlagi njegovih potreb in

zahtev? Da bi lahko odgovoril na slednje vprašanje, smo v prejšnjih poglavjih

diplomskega dela že podrobneje spoznali, kaj so komunikacijska orodja, kaj

predstavlja računalniško posredovana komunikacija, kateri medijski formati

definirajo posamezna komunikacijska orodja in kakšne vrste komunikacijskih orodij

poznamo;

zbiranje in preverjanje informacij. Da bi se o našem problemu lahko objektivno in

efektivno odločali, smo o njem zbrali informacije. Informacije, ki smo jih o

posameznih komunikacijskih orodjih pridobili, smo zapisali v Tabelah 2.1 in 2.2 ter

v poglavjih 2.2 in 2.3, kjer smo spoznali, na katere vrste delimo komunikacijska

orodja ter glede na katere medijske formate lahko posamezna komunikacijska

orodja ločimo;

identifikacija alternativ. Alternative oz. variante, ki bi jih lahko v našem problemu

izbrali kot odločitev, smo zapisali v poglavju 2.3, kjer smo posamezne vrste

komunikacijskih orodij našteli. Eno izmed teh alternativ bomo po odločitvenem

procesu tudi izbrali in jo kot rešitev problema podali uporabniku;

predvidevanje posledic odločitev. Posledice naše odločitve so lahko za

posameznika, ki bo našo informacijsko rešitev tudi uporabljal, precej velike, saj

lahko napačno izbrana računalniško posredovana komunikacijska rešitev za neko

podjetje pomeni razliko med obstojem ali neobstojem na trgu;

odločitev, to je izbira alternative na osnovi presoje, osnovane na zbranih

informacijah. Odločitev o našem problemu bomo prepustili informacijski rešitvi

sami. V informacijsko rešitev bomo implementirali odločitveni model, ki bo na

podlagi uporabnikovih zahtev podal optimalno odločitev, katero komunikacijsko

orodje naj za svoje potrebe uporabi;


16

obveščanje o odločitvi in razlogih zanjo. Po tem, ko se bo program odločil, katero

komunikacijsko orodje bo uporabniku informacijske rešitve predlagal, bo to rešitev

jasno prikazal. Poleg rešitve se bodo izpisale tudi vse uporabnikove zahteve, ki jih

je le-ta pred odločitvijo vnesel. Na ta način bomo uporabniku podali jasno sliko o

tem, katero komunikacijsko rešitev naj za svoje potrebe in zahteve uporabi;

vrednotenje odločitev. Uporabnik bo po uporabni naše informacijske rešitve dobil

objektiven odgovor, katero komunikacijsko orodje naj uporabi. Ob uporabi tega

računalniško posredovanega komunikacijskega orodja pa bo sam najbolje ocenil,

kako dobra odločitev je predlagana komunikacijska rešitev dejansko bila.

3.1 Metoda Kepner-Tregoe

»Metoda Kepner-Tregoe predstavlja nekakšen »most« med preprostimi večparametrskimi

metodami in zahtevnejšimi metodami, ki poleg »opazovanja« ter medsebojnega

primerjanja omogočajo tudi vrednotenje alternativ.« [22] Pri slednjih gre za metode, pri

katerih alternativno najprej ocenimo s številko ali simbolom po posameznih parametrih. Iz

pridobljenih delnih ocen nato s postopkom agregacije pridobimo končno oceno

ocenjevane alternative. Večja kot je končna ocena alternative, tem boljša je le-ta.

Posledično lahko po tem principu izberemo najboljšo oz. najbolj primerno alternativo ali pa

te rangiramo od najboljše do najslabše. [22] Pri metodi Kepner-Tregoe alternative

ocenimo po posameznih parametrih s točkami od nič do deset. Deset predstavlja idealno

oz. najbolj zaželeno vrednost, vrednost nič pa najslabšo oz. najmanj zaželeno vrednost.

Na podoben način ocenimo z vrednostmi od nič do deset tudi uteži posameznih

parametrov. Pri tem dobi najpomembnejši parameter oceno deset. Ostalim parametrom

se ocena določi relativno v razmerju do najpomembnejšega parametra. Vrednotenje

alternativ po metodi Kepner-Tregoe je preprosto. Za vsako alternativo izračunamo utežno

vsoto točk. Točke posameznega parametra pri določeni alternativi pomnožimo z utežjo

istega parametra. Tako dobljene zmnožke za vsak posamezni parameter alternative

seštejemo in dobimo oceno za posamezno alternativo. To lahko izrazimo s formulo (3.1).

[22]

n

iii

aau tw1

)()( (3.1)

Tu je:

u(a) – končna ocena alternative a,

n – število parametrov,

ti(a) – število točk alternative a pri i-tem

parametru in wi – utež i-tega parametra.


17

Metoda Kepner-Tregoe je najbolj primerna za vrednotenje alternativ, kjer število

parametrov ne presega deset. Izračuni so preprosti in uporabni tudi pri večjem številu

alternativ. Največji problem predstavlja postavljanje mej in kaj na primer pomeni osem

točk proti desetim.

V praksi se metode, ki so podobne Kepner-Tregoe metodi, veliko uporabljajo, vendar pa

se od nje v manjših podrobnostih razlikujejo. Največje razlike se pojavijo pri določanju

merskih lestvic parametrov. Tako se namesto lestvice od ena do deset uporabljajo

lestvice od nič do ena, od ena do pet, od nič do sto itd. [22]

Tudi mi bomo v naši informacijski rešitvi uporabili metodo Kepner-Tregoe, ki pa bo

namesto merske lestvice parametrov od ena do deset uporabljala lestvico od nič do ena.

In sicer bomo z ena označili parameter, ki ga bo uporabnik postavil kot zahtevo in ga bo

določena alternativa tudi vsebovala. Nasprotno pa bomo parameter, ki ga bo uporabnik

postavil kot zahtevo, a ga ocenjevana alternativa ne bo vsebovala, ocenili z nič.


18

4 RAZVOJ APLIKACIJE

Spoznali smo vse, kar potrebujemo za izdelavo programa, ki bo uporabniku olajšal delo

pri odločitvi, katero komunikacijsko orodje naj za svoje potrebe izbere. Kot smo omenili že

na začetku diplomskega dela, smo za izdelavo informacijskega sistema oz. aplikacije

izbrali tehnologijo UWP.

4.1 Universal Windows Platform

Univerzalna Windows Platforma je platforma homogenih aplikacij, ustvarjena s strani

Microsofta ter prvič predstavljena z operacijskim sistemom Windows 10. Glavni namen te

programske platforme je razvoj univerzalnih aplikacij, ki jih lahko uporabnik poganja tako

na operacijskem sistemu Windows 10 kot tudi na mobilnem operacijskem sistemu

Windows 10 Mobile, brez potrebe po razvijanju posebne aplikacije le za mobilni sistem.

Razvijanje takšnih aplikacij je mogoče s C++, C#, Visual Basic .NET ali eXtencible

Application Markup Language (v nadaljevanju XAML). Microsoft pa je šel še korak dlje. Ne

le da so UWP aplikacije podprte na operacijskih sistemih Windows 10 in Windows 10

Mobile, podprte so tudi s strani različice Windows 10 za internet stvari, njihovo igralno

konzolo Xbox ter s strani strežniškega operacijskega sistema Windows Server 2016. [23]

4.1.1 Zgodovina

Ideja o univerzalnem datotečnem formatu, v katerega bi shranjevali vse naše datoteke

(slike, filme, dokumente itd.), je bila vedno prisotna, a vsi vemo, da je to v resnici

neizvedljivo. Podobno je bilo z idejo o sistemu, za katerega bi razvijalci napisali eno

aplikacijo, ki bi tekla na vseh verzijah in podverzijah tega sistema. Z operacijskim

sistemom Windows 10 pa je Microsoftu uspelo predstaviti prav to.

Prvotno idejo so razkrili na Build konferenci leta 2014, kjer je bilo govora še o

operacijskem sistemu Windows 8.1 ter da bo aplikacije, razvite za Windows 8.1, možno

brez problema poganjati tudi na Windows phone 8.1 in njihovi igralni konzoli Xbox One. S

časom in realizacijo, da operacijski sistem Windows 8.1 ni požel pričakovanega

navdušenja, so ta projekt prestavili in ga za operacijski sistem Windows 8.1 tudi ovrgli. Z

uradno oznanitvijo operacijskega sistema Windows 10 septembra leta 2014 so novo

mesto pridobile tudi univerzalne aplikacije, ki so bile oznanjene skupaj z njim. [24]


19

Med konferenco Build 2015 je Microsoft objavil še idejo o kolekciji t. i. UWP mostov, ki bi

omogočali aplikacijam, ki so bile razvite za mobilni operacijski sistem Android ali iOS,

preprosto preslikavo v UWP aplikacijo, ki bi bila popolno kompatibilna z Windows 10

okoljem. Medtem ko je bil most za operacijski sistem Android zaradi prevelikih razlik med

programskima okoljema opuščen, je bil UWP most za iOS izdan avgusta leta 2015 pod

odprtokodno licenco. Čeprav iOS most še ni doživel popolnega razcveta, le-ta deluje, se

razvija in vsakodnevno izboljšuje. [25]

4.1.2 Značilnosti

Glavna in hkrati največja ter najbolj prepoznavna značilnost UWP aplikacij je ta, da lahko

tovrstne aplikacije poganjamo na večini Microsoftovih platform. V aplikacijo lahko

vključimo posebne vrste kode, ki preverijo, kakšen je sistem, na katerem aplikacijo

poganjamo. Le-ta lahko potem omogoči dodatne funkcionalnosti, ki jih navadno premore

le določen sistem (primer: na pametnem telefonu omogoči funkcijo za klicanje ali

pošiljanje tekstovnih sporočil, na osebnem ali prenosnem računalniku pa to funkcijo

onemogoči). Aplikacija se tudi samodejno prilagaja velikosti zaslona, na katerem jo

uporabljamo, kar pomeni, da okno ni nikoli popačeno, kot smo bili tega morda vajeni v

klasičnih aplikacijah.

Najnovejša in najosupljivejša novost, ki jo ponujata operacijski sistem Windows 10 in

okolje UWP, je Continuum. Continuum avtomatsko zaznava, ali imamo napravo z

zaslonom na dotik ter ali imamo na to napravo priklopljeno tipkovnico. Če zazna, da

imamo tipkovnico priklopljeno na na primer tablični računalnik, nam ta samodejno ponudi

polno aplikacijo, ko pa to izklopimo, se nam aplikacija preklopi v t. i. tablični način, ki nam

omogoča lažjo uporabo, tako da nam poveča glavne gumbe, samodejno ponudi

tipkovnico na zaslonu, omogoči nekaj osnovnih funkcij, ki jih enostavno uporabljamo z

enim potegom prsta po zaslonu. Continuum je zmožen tudi precej bolj osupljivih stvari.

Glavna izmed njih je uporaba mobilne naprave z operacijskim sistemom Windows 10

Mobile kot namiznega računalnika. Na mobilno napravo priklopimo vmesnik, v katerega

lahko priključimo tipkovnico, miško, zaslon, priklop na internetno omrežje itd. in telefon se

nam bo začel obnašati kot namizni računalnik, na katerem lahko poganjamo UWP

aplikacije, kot smo jih vajeni iz dejanskega okolja namiznih računalnikov. Tako lahko

uporabljamo mobilno verzijo Microsoftovega Worda, Excela, Outlooka ali PowerPointa

skoraj enako, kot lahko to počnemo na vseh ostalih računalnikih z operacijskim sistemom

Windows 10. Aplikacije se samodejno prilagodijo zaslonu, dobijo nekaj novih zmogljivosti


20

ter se obnašajo enako, kot se obnašajo vse ostale aplikacije na namiznem sistemu. Res

je, da je teh aplikacij trenutno manj, saj je tehnologija dokaj nova, vendar se položaj UWP

aplikacij vsakodnevno izboljšuje. [26]

4.1.3 Varnost

Vsakodnevno se nekje pojavi novica o novem računalniškem virusu, novi internetni

potegavščini ali spletkarjenju, o vdoru nekega hekerja na spletno stran ali v podatkovno

bazo podjetja z milijoni zasebnih uporabniških podatkov. Prav zaradi tega je računalniška

varnost vse bolj vroč pojem. Zadnje čase se veliko govori tudi o varnosti in ranljivosti UWP

aplikacij, in sicer prav zaradi podpore več sistemskih platform.

Razvijanje varne aplikacije je lahko izredno zahtevno. V današnjem hitro živečem svetu

mobilnih, družbenih, oblačnih ali drugih kompleksnih aplikacij uporabniki pričakujejo, da

bodo aplikacije dostopne in vsak dan znova posodobljene z mnogimi novimi

funkcionalnostmi in novimi varnostnimi ukrepi, hkrati pa se pritožujejo, ko jih kdo sili k

spremembi gesla, ker je to veliko preveč enostavno. [27]

UWP aplikacije omogočajo podobne načine avtentikacije, kot jih ponujajo vse ostale

platforme. Omogočajo večstopenjsko ali enostopenjsko preverjanje oz. avtentikacijo,

avtentikacijo na daljavo, varne https povezave itd. UWP aplikacije v povezavi z

operacijskim sistemom Windows 10 in Windows 10 Mobile pa omogočajo tudi drugo vrsto

avtentikacije, ki je veliko bolj zanesljiva in veliko varnejša od vseh ostalih. Ti dve funkciji

se imenujeta Microsoft Passport in Windows Hello. [28]

Windows Hello omogoča močno zaščito za napravo. Windows Hello uporablja močan

skener, ki prepozna uporabnikov obraz, njegovo šarenico ali prstni odtis, s pomočjo

katerega odklene napravo. S tem preprečuje nepooblaščen dostop do uporabnikove

naprave in podatkov. Windows Hello se tesno povezuje s sistemom Microsoft Passport, ki

omogoča prijavljanje v razne aplikacije, spletno bančništvo in spletno plačevanje s

pomočjo Windows Hello. Tako ostalim uporabnikom onemogoči nepooblaščeno delo s

podatki, aplikacijami, banko itd., hkrati pa uporabniku olajša delo, saj si mu ni treba

zapomniti vseh gesel in kod, ni mu treba opravljati vseh večstopenjskih preverjanj, saj je

edino in hkrati najmočnejše geslo on sam. [29]


21

4.1.4 Razvojno okolje Visual Studio 2015

Microsoft Visual Studio je integrirano razvojno okolje, ki se uporablja tako za razvoj

računalniških programov kot tudi za razvoj spletnih strani, spletnih aplikacij in spletnih

storitev. Visual Studio vsebuje urejevalnike kode, razhroščevalnik, avtomatsko

dopolnjevanje vrstic kode, orodje za gradnjo uporabniških vmesnikov in še mnoge druge

funkcionalnosti, ki pripomorejo k enostavnosti in hitrejšemu pisanju programskega koda.

Visual Studio se je na trgu prvič pojavil leta 1997 in od tega leta dalje nova različica izide

približno v razmiku dveh ali treh let. Najnovejša različica programa je Visual Studio 2015,

ki smo jo pri razvoju UWP aplikacije uporabili tudi mi. Točna verzija uporabljenega

programa je Microsoft Visual Studio Enterprise 2015 Version 14.0.24720.00 Update 1. Kot

je razvidno, smo uporabili Enterprise različico programa, ki ga študentom brezplačno nudi

Univerza v Mariboru. [30]

4.1.4.1 Namestitev dodatnih programskih paketov

Za razvijanje UWP aplikacij potrebujemo Visual Studio 2015, saj prejšnje verzije Visual

Studia razvoja tovrstnih aplikacij ne podpirajo.

Dodatne pakete za razvoj UWP aplikacij lahko v Visual Studio integriramo oz. namestimo

na več načinov. Eden izmed njih je, da programski paket obkljukamo kar ob namestitvi

programa samega, a ker večina uporabnikov tega takrat še ne ve, lahko to storimo tudi po

namestitvi sami.

Najhitreje in najlažje bomo dodatne programske pakete namestili tako, da bomo poskušali

ustvariti nov projekt. To storimo tako, da Visual Studio 2015 zaženemo in po tem, ko se

namesti, v zgornjem levem kotu izberemo Datoteka > Nov > Projekt. To povzroči, da se

nam odpre novo pojavno okno, v katerem bomo izbrali, kakšen projekt želimo ustvariti. Če

imamo v predelu na levi strani pojavnega okna zavihek Predloge zaprt, nanj kliknemo in

ga odpremo. Po istem postopku nato odpremo zavihek C# ter zavihek znotraj tega, ki se

imenuje Windows. Ko odpremo zavihek Windows, se nam pokažejo tri možnosti, in sicer

Universal, Windows 8 in Klasična namizna aplikacija. Seveda bomo izbrali Universal, kar

bo povzročilo, da se bo v sredinskem delu pojavnega okna pojavil napis Namestite orodja

za Universal Windows Platform aplikacije. Po dvokliku na prej omenjeni napis se nam

ponudi namestitveno okno, v katerem so napisana vsa nadaljnja navodila, kako

namestitev dokončamo. Po končani namestitvi računalnik ponovno zaženemo in že smo

pripravljeni na razvoj UWP aplikacij. [31]


22

4.1.4.2 Blend za Visual Studio 2015

Microsoft Blend za Visual Studio je program, ki omogoča gradnjo in ustvarjanje

uporabniškega vmesnika za internetne strani, aplikacije in programe. Blend se je sprva

imenoval Microsoft Expression Interactive Designer, preden je bil preimenovan v

Expression Blend leta 2006. Najprej je bil Blend mišljen kot dodatni program, ki so ga

lahko uporabniki dodatno namestili na računalnik, vendar je z različico Visual Studio 2012

postal integriran v Visual Studio. [32]

Blend je odličen za razvoj uporabniškega vmesnika, saj omogoča ustvarjanje enotne

uporabniške izkušnje, osnovne funkcije razhroščevalnika, vpogled v XAML, sinhronizacijo

postavitev in nastavitev posameznih elementov znotraj dizajna uporabniškega vmesnika

itd. Blend za Visual Studio 2015 je res odlično orodje tako za grafične oblikovalce kot tudi

za programerje. Omogoča kreiranje odličnih grafičnih oblik in podob programa ali

aplikacije, kar delo zelo poenostavi. [33]

4.2 Analiza podobnih aplikacij

Po podrobnejši analizi naši podobne aplikacije ali programa nismo našli. Smo pa zasledili

nekaj dobrih člankov na temo, kako izbrati najbolj učinkovito komunikacijsko rešitev za

vaše podjetje, a ker lahko uporabniki te članke zgolj preberejo, o komunikacijskem orodju

pa se še vedno odločajo sami, ti članki pri večini uporabnikov najbrž ne dosežejo svojega

primarnega namena. [34]

Našli smo tudi nekaj spletnih strani, ki sicer ponujajo možnost vnosa svojih zahtev in želj

pri komunikacijskem orodju, na podlagi katerih uporabniku priporočijo, katero vrsto

komunikacijskega orodja uporabiti, vendar pa so lastniki teh spletnih strani podjetja, ki

sama ponujajo komunikacijska orodja in uporabnikom kot odgovor na njihove zahteve in

želje ponudijo zgolj orodja tega določenega podjetja. Zasledili smo tudi ogromno člankov v

smislu, da je prav to dotično komunikacijsko orodje najboljše in najbolj univerzalno za vse

naše potrebe, kar pa je več kot očitno le promocija s strani določenih komunikacijskih

ponudnikov.


23

4.3 Načrtovanje aplikacije in njenih funkcionalnosti

Pred začetkov razvoja aplikacije smo določili dve glavni zahtevi oz. cilja, za katera želimo,

da jih izpolnjuje:

aplikacija bo UWP aplikacija, kar bo omogočalo njeno uporabo na vseh podprtih

Microsoftovih platformah za poganjanje UWP aplikacij in

aplikacija bo uporabniku omogočala vnos zahtev, na podlagi katerih bo podala

objektivno oceno, katero računalniško posredovano komunikacijsko orodje je za

uporabnika najprimernejše.

Uporabniku bosta ob zagonu aplikacije ponujeni dve možnosti izbire. Prva možnost bo, da

poda novo izbiro komunikacijskega orodja, ob kateri se bo odprla stran, kjer bo izbral

svoje zahteve in poleg zahtev podal še uteži teh zahtev. Po vpisu zahtev in uteži ter po

kliku na gumb za začetek postopka odločanja se bo pojavilo potrditveno okno, kjer bo

uporabnik ali potrdil svoje izbire ter začel postopek odločanja ali pa se bo, v primeru, da si

je glede česa premislil, vrnil na stran za vpis zahtev in uteži. Po odločitvi mu bodo

prikazani rezultati odločanja. Dobljeno odločitev bo lahko poimenoval in shranil ali pa jo

zavrgel. Druga možnost pa bo možnost pregleda shranjenih odločitev, kjer se bo

uporabniku prikazal seznam vseh shranjenih odločitev. Na tem seznamu bo lahko

uporabnik pogledal posamezne odločitve ter se o njih ponovno odločal. Za lažjo predstavo

pravkar opisanega postopka delovanja aplikacije skrbita Sliki 4.1 in 4.2.

Slika 4.1: Prikaz postopka delovanja aplikacije


24

Slika 4.2: Diagram primerov uporabe aplikacije

4.4 Implementacija

4.4.1 Gradnja uporabniškega vmesnika

Uporabniški vmesnik aplikacije smo zgradili s pomočjo orodja Blend za Visual Studio 2015

ter programskim jezikom za oblikovanje UWP aplikacij − XAML. Uporabniški vmesnik, ki

smo ga zgradili, je preprost tako za uporabo kot tudi po vizualnem izgledu, saj je tako

aplikacija bolj odzivna ter intuitivna za uporabnika.

Začeli smo z začetnim zaslonom, na katerega smo umestili naslov aplikacije ter dva

navigacijska gumba, kjer uporabnik izbere akcijo, ki jo želi opraviti. Začetni zaslon

prikazuje Slika 4.3.


25

Slika 4.3: Začetni zaslon

Ker je uporabniški vmesnik aplikacije zgrajen s programom Blend za Visual studio 2015,

se le-ta aktivno prilagaja vsem velikostim zaslona in posledično nikoli ne pride do

prekrivanja več elementov.

Gradnjo uporabniškega vmesnika smo nadaljevali z zaslonom za vpis uporabnikovih

zahtev. Omenjeni zaslon se uporabniku prikaže po izbiri »Nova odločitev« na začetnem

zaslonu. Kot prikazuje Slika 4.4, dobljeni zaslon vsebuje gradnike, ki jih lahko uporabnik

poljubno prilagodi zahtevam, ki bi jim želel s komunikacijskim orodjem ugoditi. Svoje izbire

označi s kliki na radio gumbe zahtevanih zahtev. Poleg zahtev smo dodali še možnost

vpisa uteži posameznih zahtev. Te uteži v algoritmu uporabimo za izračun končne ocene


26

posamezne alternative. Za navigacijo smo poskrbeli z gumboma »Domov«, ki uporabnika

preusmeri nazaj na začetni zaslon aplikacije ter »Naprej«, ki uporabniku ponudi naslednji

zaslon.

Slika 4.4: Vnos zahtev uporabnika

Za implementacijo in oblikovanje enega izmed gradnikov zaslona smo uporabili naslednji

odsek programskega koda:

<StackPanel> <StackPanel >

<TextBlock Text="Namen komuniciranja:" Grid.Row="1" Margin="10,30,0,0" FontWeight="Bold"/> <StackPanel Orientation="Horizontal">

<RadioButton x:Name="namenKomunikacija" Content="Komuniciranje" Grid.Row="1" Margin="10,0,0,0" />


27

<RadioButton x:Name="namenIzmenjava" Content="Izmenjava vsebin" Margin="10,0,0,0" /> <TextBox x:Name="utezNamen" Width="10" PlaceholderText="Utež" Margin="10,0,0,0" />

</StackPanel> </StackPanel>

</StackPanel>

Gumb »Naprej« uporabnika vodi na zaslon za potrditev vnosa zahtev. Tudi ta zaslon

vsebuje navigacijski gumb »Domov«, ki uporabnika vrne na začetni zaslon aplikacije.

Dodatno bodo na mestu, kjer je na Sliki 4.5 zapis »Placeholder«, zapisane vse zahteve

komunikacijskega orodja, ki jih je uporabnik na prejšnjem zaslonu izbral. Uporabniku se

izpišejo tudi uteži, ki jih je k posamezni zahtevi oz. parametru dodal. S tem ima popoln

pregled nad svojo odločitvijo. Dodali smo tudi dva navigacijska gumba, ki omogočata

spremembo prej vpisanih zahtev oz. nadaljevanje v glavni del programa, kjer se odločitev

tudi dejansko izvaja.

Slika 4.5: Zaslon potrditve zahtev uporabnika


28

Ob izbiri »Spremeni zahteve« se uporabnik ponovno vrne na vpis zahtev, ki ga prikazuje

Slika 4.4. Če uporabnik presodi, da so vpisane zahteve dobre, izbere gumb »Odloči se«.

Ta sproži odločitveni proces, ki poteka v ozadju aplikacije in je zato uporabniku skrit. Po

odločitvi aplikacija uporabnika preusmeri na zadnji zaslon odločitvenega procesa, ki

uporabniku še enkrat prikaže vse prej vpisane zahteve in uteži. Dodatno se uporabniku

izpiše tudi zmagovalna alternativa v odločitvenem procesu. Na Sliki 4.6 vidimo tudi

vnosno polje za ime odločitve. Tukaj uporabnik vpiše naziv svojega pravkar izvedenega

odločitvenega procesa, če ga želi shraniti in si ga ogledati pozneje. Če tega ne želi, se

lahko odločitev zavrže in se vrne na domači zaslon.

Slika 4.6: Zaslon s končno odločitvijo


29

4.4.2 Vzpostavitev podatkovne baze

Kot okolje za vzpostavitev podatkovne baze smo izbrali podatkovno bazo SQLite, kije

odprtokodna relacijska podatkovna baza, prvič predstavljena leta 2000. Zasnovana je bila

z namenom, da preprostim aplikacijam ponudi lažje delovno okolje od tradicionalnih

relacijskih podatkovnih baz. SQLite slovi po svoji prenosljivosti, enostavnosti, učinkovitosti

ter zanesljivosti. Prav zaradi omenjenih lastnosti jo vse bolj uporabljajo razvijalci mobilnih

aplikacij ter snovalci programov za internet stvari. [35]

Za začetek smo z uradne spletne strani prenesli namestitveno datoteko in jo namestili na

naš sistem. Ker je SQLite postala ena izmed bolj priljubljenih podatkovnih baz v svetu

razvijanja aplikacij, je podprta tudi s strani Microsofta in UWP aplikacij. Namestili smo še

program za pregled in urejanje podatkovne baze. Primer pregleda podatkovne baze

SQLite v urejevalniku prikazuje Slika 4.7.

Slika 4.7: Urejevalnik podatkovne baze SQLite

Ideja SQLite je poenostaviti upravljanje podatkovne baze, kar lahko vidimo tudi na

naslednjem odseku kode, kjer smo definirali podatkovni niz »path« ter spremenljivko za

povezavo s podatkovno bazo. Ob inicializaciji zaslona za novo odločitev se kreira

podatkovna baza, ki vsebuje tri tabele z imeni »Odlocitev«, »KomunikacijskaOrodja« ter

»KoncnaOdlocitev«. Baza se ustvari le ob prvem zagonu aplikacije, zato se pri vseh

ostalih zagonih ta stavek za kreiranje podatkovne baze in njenih tabel ignorira.


30

public sealed partial class NovaOdlocitev : Page { Odlocitev odlocitev = new Odlocitev(); string path; SQLite.Net.SQLiteConnection conn; public NovaOdlocitev() { this.InitializeComponent(); path = Path.Combine(Windows.Storage.ApplicationData.Current.LocalFolder.Path, "baza.sqlite"); conn = new SQLite.Net.SQLiteConnection(new SQLite.Net.Platform.WinRT.SQLitePlatformWinRT(), path); conn.CreateTable<Odlocitev>(); conn.CreateTable<KomunikacijskaOrodja>(); }

Za razliko od ostalih podatkovnih baz, kjer je treba tabele in njene atribute preko posebnih

orodij definirati ročno, se pri SQLite podatkovna baza ustvari povsem samodejno glede na

razred, v katerega jo vključimo. Tako lahko bazo popolnoma prilagodimo objektom, ki jih

bomo v njo shranjevali. S stavkom

using SQLite.Net.Attributes;

v razred dodamo referenco, s katero v razredu definiramo primarni ključ tabele, kot to

prikazuje naslednji odsek kode:

[PrimaryKey, AutoIncrement] public int id { get; set; } private string namenKomuniciranja; private string nacinKomuniciranja; private string usmerjenostKomuniciranja; private string vzpostavitevKomuniciranja; private string razmerjeKomuniciranja; private string zasebnostKomuniciranja; private string trajnostSporocila; private string formatSporocila;

Po vzpostavitvi podatkovne baze jo lahko začnemo uporabljati. V bazo lahko celotne

objekte shranimo naenkrat, kar še dodatno olajša delo z njo. Za shranjevanje in

povpraševanje po objektih iz podatkovne baze lahko uporabljamo različne pristope. V naši

aplikaciji smo najbolj uporabljali naslednje:

var add = conn.Insert(odlocitev);

var querry = conn.Table<Odlocitev>();

List<Odlocitev> list = (from o in conn.Table<Odlocitev>() select o).ToList();


31

4.4.3 Uporabljene tehnologije

V aplikaciji smo najbolj uporabljali dve izredno uporabni tehnologiji za razvijanje aplikacij.

Prva od teh tehnologij je tehnologija XAML. XAML ali razširjen aplikacijski oblikovni jezik

(angl. eXtensible Application Markup Language) je bil s strani Microsofta ustvarjen

izključno za interakcijo in gradnjo uporabniških vmesnikov v .NET razvojnem okolju.

XAML daje razvijalcem možnost oblikovanja in nadzora nad postavitvijo gradnikov, kot so

tekstovna polja, gumbi, grafi, padajoči seznami in meniji itd. Ker XAML primarno temelji na

jeziku XML ali razširjenem oblikovnem jeziku (angl. eXtensible Markup Language),

katerega princip je večini razvijalcem dobro poznan, tudi jezika XAML ni težko obvladati.

XAML ima podobne prednosti kot drugi oblikovalski jeziki, kot so jezik za označevanje

nadbesedila (angl. Hyper Text Markup Language oz. HTML) ipd. [36] Največja pridobitev

z oblikovalskim jezikom XAML napram starejšemu načinu oblikovanja .NET programov je

prav oblikovalska svoboda in enostavnost. Prej so morali razvijalci programov vse

grafične elemente ter njegove lastnosti programirati in v program dodajati posebej, danes

pa to z jezikom XAML naredimo v eni pregledni vrstici, kot to prikazuje Slika 4.8.

Slika 4.8: Primer dodajanja gumba v aplikaciji s tehnologijo XAML

Na sliki vidimo, da lahko v gumb vključimo vse pomembne oblikovalske elemente kot tudi

elemente za dostop do gumba iz programa ter akcijo, ki jo pritisk na ta gumb sproži.

Druga tehnologija, ki nam je razvoj aplikacije olajšala, pa je tehnologija Linq. Language

Integrated Query je sklop .NET ogrodja, ki uporabnikom omogoča delo s podatki na bolj

enostaven, bolj intuitiven in sintaktično lepši način. Glavni namen uporabe LINQ je

poenostavljen dostop do podatkov in lažja manipulacija le-teh. Tako lahko LINQ vidimo

kot poenostavljen povpraševalni jezik s sintaksi podobno C#, ki je neodvisna od vira

podatkov. Slika 4.9 prikazuje preprost primer branja iz podatkovne baze SQLite z uporabo

tehnologije LINQ. [37]


32

Slika 4.9: Primer branja podatkov iz podatkovne baze SQLite s tehnologijo LINQ

4.5 Predstavitev aplikacije in njenih funkcionalnosti

V prejšnjem poglavju smo podrobneje spoznali uporabniški vmesnik aplikacije in kako le-

ta deluje. Pogledali smo si, kako smo zgradili podatkovno bazo, preko katere aplikacija

shranjuje in pridobiva podatke ter uporabljene tehnologije, ki so nam razvoj rešitve

drastično olajšale. V tem poglavju pa bomo aplikacijo kot celoto pogledali še enkrat ter

predstavili njene glavne funkcionalnosti.

Namen je bil izdelati aplikacijo, ki uporabniku olajša izbiro računalniško posredovanega

komunikacijskega orodja. V aplikacijo smo vključili vsa v diplomskem delu predstavljena

komunikacijska orodja, med katerimi se program nato odloča. Za diferenciacijo

komunikacijskih rešitev smo vzeli medijske formate, ki smo jih v diplomskem delu tudi

razčlenili. Ti medijski formati uporabniku služijo kot glavni parametri, ki naj bi jih njegova

komunikacijska rešitev imela. Števila od ena do deset, ki jih uporabnik vpisuje ob teh

parametrih, se imenujejo uteži. Število ena predstavlja najmanj pomemben parameter,

število deset pa najbolj pomemben oz. zaželen parameter. Ko so vsi deli, ki jih aplikacija

od uporabnika zahteva, izpolnjeni, se začne postopek odločanja. Odločitveni postopek

temelji na Kepner-Tregoe odločitvenem modelu, le da smo v naši aplikaciji namesto ocen

parametrov uporabili število ena, če ocenjevana komunikacijska rešitev parameter

vsebuje, in nič, če ga ne vsebuje. Na koncu odločitvenega procesa se pridobljena

najboljša alternativa uporabniku tudi izpiše. Dodatno se mu ponudi tudi možnost, da jo

poimenuje in shrani.

Uporabnik lahko shranjene odločitve kasneje pregleduje ter se o njih ponovno odloča. To

možnost dobi ponujeno ob zagonu aplikacije na »Domačem zaslonu«, kjer je poleg

gumba »Nova odločitev« tudi gumb »Pregled prejšnjih odločitev«. Ob izbiri slednjega se

uporabniku prikaže zaslon, kot ga prikazuje Slika 4.10. Uporabniku se v seznamu

prikažejo imena odločitev, ki jih je ob shranjevanju odločitve tudi vpisal. Seznam dopušča

možnost izbire posamezne odločitve. Tej akciji sledi zaslon, kot ga prikazuje Slika 4.11,

kjer uporabnik vidi vse zahteve in uteži, ki jih je ob izbrani odločitvi tudi vnesel. Pokaže se

tudi gumb ponovno se odločaj, ki uporabnika preusmeri na zaslon, kjer lahko vidi vse

prejšnje vpisane zahteve in jih tudi uredi. Omenjeno akcijo prikazuje Slika 4.12. S to akcijo


33

se tudi ta združi s prejšnjo, kjer se zahteve še potrdijo in proces ponovnega odločanja se

lahko začne.

Slika 4.10: Zaslon za pregled prejšnjih odločitev

Slika 4.11: Zaslon za pregled zahtev in uteži prejšnje odločitve


34

Slika 4.12: Zaslon za ureditev zahtev in uteži ter ponovno odločanje

4.6 Testiranje

Aplikacijo smo testirali že v razvojnem postopku, ko smo preverjali delovanje posameznih

elementov znotraj le-te, npr. povezovanje s podatkovno bazo, vpis podatkov v bazo,

branje podatkov iz baze, testiranje implementacije odločitvenega modela itd., zato smo se

odločili, da aplikacijo testiramo na drugačen način. Testirali smo jo tako, da smo si

zamislili profile treh neodvisnih uporabnikov aplikacije, ki želijo zase izbrati optimalno

komunikacijsko orodje. Uporabnike smo poimenovali številsko od ena do tri (Uporabnik 1,

Uporabnik 2 in Uporabnik 3) ter jim dodelili posebne karakteristične značilnosti. Tako smo

Uporabniku 1 dodali profil nadobudnega raziskovalca, ki se želi svetu predstaviti s

pisanjem člankov o raznoraznih aktualnih temah. Takšen uporabnik potrebuje orodje, ki je

sposobno asinhronega komuniciranja, ki je usmerjeno enosmerno. Komunicirati želi v

razmerju ena proti mnogo po vzpostavitvi komuniciranja potegni. Želi si tudi javno

multimedijsko komunikacijo s trajnostjo sporočila. Podatke smo vnesli v aplikacijo in dobili


35

odgovor, da je za nas najbolj primerno komunikacijsko orodje blog, kar smo tudi

pričakovali. Pravilno delovanje aplikacije prikazuje Slika 4.13.

Slika 4.13: Testiranje aplikacije na profilu Uporabnik 1

Uporabnik 2 zelo rad komunicira s prijatelji in z njimi deli svoje slike, dokumente in

priljubljeno glasbo. Čez teden dni gre na potovanje po Ameriki, zato želi, da njegove slike

vidijo vsi njegovi prijatelji. Torej si želi javne dvosmerne komunikacije s komunikacijskim

razmerjem mnogo proti mnogo ter trajnostjo sporočila. Po vnosu zahtev v aplikacijo je le-

ta Uporabniku 2 svetovala, da je zanj najbolj primerno komunikacijsko orodje družbena


36

omrežja. Odgovor je glede na profil uporabnika dokaj pričakovan. Dobljeni odgovor

prikazuje Slika 4.14.


Uporabnik 3 pa si želi zasebno komunikacijsko orodje, ki mu bo omogočalo sinhrono

komunikacijo s sodelavcem, saj skupaj razvijata pomembno aplikacijo. Izmenjave vsebin

ne potrebujeta, saj za sinhronizacijo kode uporabljata temu namenjeno orodje za nadzor

verzij. Ključnega pomena je, da je komunikacija zasebna, saj si uporabnik ne želi javno

razkriti ideje projekta, ker je ta revolucionaren in bi razkritje iz projekta pobralo možen

dobiček. Po vnosu ključnih zahtev v aplikacijo nam ta vrne odgovor, da je za Uporabnika 3


37

najbolj primerno takojšnje sporočanje. Po pregledu vseh možnih komunikacijskih orodij se

z orodjem strinjamo. Vrnjen rezultat prikazuje Slika 4.15.


Po testiranju vidimo, da aplikacija deluje pravilno, tekoče in brez zapletov. Tudi podani

odgovori in rezultati so v vseh treh primerih pravilni. Strinjamo se, da je uporabniški

vmesnik aplikacije za novega uporabnika morda malce nejasen, saj nikjer ni jasno

navedenega postopka odločanja ter uporabe aplikacije. Novi uporabnik prav tako morda

ne bi vedel, da se posamezni parametri komunikacijskih orodij ocenjujejo z utežmi od ena

do deset. Tako bi lahko prišlo do napak med izvajanjem programa.


38

Z opravljenimi testi smo zadovoljni, saj vidimo, da aplikacija deluje pravilno in brez težav.

Njene napovedi so v vseh treh primerih ustrezale profilom uporabnikov. Za še večjo

natančnost testiranja aplikacije bi si lahko izmislili še večjo bazo uporabnikov ali pa

aplikacijo izdali na Windows Trgovino pod testno različico, kar bi prineslo še več

uporabniških izkušenj, mnenj ter testiranj.


39

5 ZAKLJUČEK

5.1 Implikacije diplomskega dela za teorijo in prakso

Informacije, pridobljene v tem diplomskem delu, so najbolj zanimive za vse vrste

uporabnikov računalniško posredovanih komunikacijskih orodij. Diplomsko delo jim lahko

pomaga podrobneje raziskati trg komunikacijskih orodij ali morebiti celo privede do

zamenjave stare komunikacijske infrastrukture z novo, primernejšo za uporabnikovo

okolje. V diplomskem delu smo prikazali osnovne delitve komunikacijskih orodij na razne

medijske formate, predstavili vrste računalniško posredovanih komunikacijskih orodij ter

spoznali trenutno največja in najuspešnejša podjetja, ki le-te ponujajo. Prikazali smo

postopek in potrebna orodja za razvoj UWP aplikacij, ki bi lahko vodile v morebitno

kompleksnejšo implementacijo naše, ki bi dodobra pretresla poznan svet komunikacijskih

orodij.

5.2 Omejitve diplomskega dela

Področje računalniško posredovanih komunikacij in področje komunikacije ter

komunikacijskih tehnologij je veliko širše od naše obravnave v diplomskem delu. Zaradi

tega smo vpeljali omejitve in se osredotočili le na brezplačna računalniško posredovana

orodja.

Medijske formate, ki smo jih uporabili za diferenciacijo posameznih vrst komunikacijskih

rešitev, bi bilo mogoče razdelati še globlje, kar bi privedlo do večjih in bolj opaznih razlik

med komunikacijskimi orodji in ne nazadnje tudi do drugačnih odločitev.

Za razvoj informacijske rešitve smo se osredotočili na orodja, dostopna za Universal

Windows Platformo. Programski paketi, ki smo jih v aplikaciji uporabili, so bili brezplačni in

javno dostopni za prenos in uporabo.

Razvita aplikacija je služila testiranju izključno testnih primerov in ne bo javno objavljena v

Windows Trgovini. Rezultati in razvoj aplikacije lahko služijo kot ideja za razvoj

kompleksnejše in za trg veliko bolj primerne informacijske rešitve.


40

Odločitve, izbrane s pomočjo Kepner-Tregoe odločitvenega modela, bi bile natančnejše,

če bi uporabniku dodali možnost, da parametre določenih alternativ sam oceni od ena do

deset. Odločitve bi morda bile boljše, če bi uporabili drug model večparametrskega

odločanja.

5.3 Predlogi za nadaljnje delo

Za potrebe diplomskega dela smo omejili vrste komunikacijskih orodij. Nabor vrst in

diferenciacij različnih komunikacijskih orodij je veliko širši, kar pušča prostor za izboljšave

naše aplikacije. Uporabljeni odločitveni model v razviti aplikaciji bi lahko bil kompleksnejši,

kar bi botrovalo k bolj natančni oceni posamezne alternative. Posledično bi bili dobljeni

rezultati natančnejši.

Aplikacija bi lahko bila še boljša, če bi vanjo vključili še dodatna navodila za uporabo

aplikacije. Ob prvem zagonu bi lahko uporabniku ponudili voden ogled aplikacije, kjer bi

mu podrobneje razložili, po katerem odločitvenem modelu se o problemu odloča, kaj so

uteži in kako jih določimo itd. Dodatno bi lahko aplikacijo dopolnili še s prostim načinom

uporabe, v katerem bi uporabnik sam določil, med katerimi alternativami se želi odločati

ter podal njihove parametre. Omogočili bi tudi izvoz ali uvoz odločitev, kar bi pomenilo, da

bi lahko uporabniki svoje ugotovitve med seboj tudi izmenjavali in delili. S tem bi aplikacija

pridobila na uporabnosti v vsakdanjem okolju.

Aplikacijo bi lahko javno objavili na Windows Trgovini in s tem pridobili dodatna mnenja,

izkušnje drugih uporabnikov in možne izboljšave aplikacije.

5.4 Sklep

Potreba po komuniciranju se v informacijskem svetu vsakodnevno povečuje. Uporabniki

uporabljajo vsa razpoložljiva komunikacijska sredstva. V ta trend se vse bolj aktivno

vključujejo tudi mobilni telefoni, tablični računalniki, razne naprave z internetom stvari itd.

Prav zaradi vse večje in večje konkurenčnosti je čas za premislek in izbiro prave

komunikacijske rešitve dobro porabljen čas.

Diplomsko delo je izpolnilo v uvodu zastavljene cilje. Identificirali smo osnovne vrste

komunikacijskih rešitev ter si pogledali njihove osnovne primerke. Spoznali smo lastnosti


41

komunikacijskih rešitev, ki so nam omogočale diferenciacijo posameznih vrst

komunikacijskih orodij. Kot glavni del diplomskega dela pa smo izdelali informacijsko

rešitev, ki uporabniku olajša izbiro komunikacijske rešitve, tako da ta vanjo vnese svoje

zahteve, jim dodeli ustrezne uteži ter tako pridobi zanj najbolj primerno komunikacijsko

orodje. Razvito aplikacijo smo postavili v navidezni svet realnega delovanja z realnimi

primeri, kjer se je dobro odrezala in podala verodostojne odgovore na vprašanja, katero

komunikacijsko rešitev izbrati. Na podlagi teh testiranj smo lahko potrdili tudi zastavljeno

hipotezo in uporabniku glede na njegove zahteve natančno predlagali optimalno izbiro

komunikacijske rešitve.

Razvita aplikacija je zadostovala za potrebe tega diplomskega dela. Za širšo paleto

računalniško posredovanih komunikacijskih orodij ter še natančnejše predlaganje

optimalne izbire pa menimo, da so potrebne še dodatne analize ter raziskovanja. S tem bi

pridobili še boljšo in natančnejšo aplikacijo, ki bi bila primerna za zahtevnejše uporabnike,

objavo v Windows Trgovini ter posledično primerna za globalni trg.


I

VIRI

[1] Merriam-Webster’s Learner's Dictionary, “Communication | Definition of

Communication by Merriam-Webster.” Dostopno preko: http://www.merriam-

webster.com/dictionary/communication. Obiskano: 5. avgust 2016.

[2] J. December, “CMC Magazine: What is CMC? An Overview of Scholarly

Definitions,” Januar 1997, 1997. Dostopno preko:

http://www.december.com/cmc/mag/1997/jan/ferris.html. Obiskano: 24. avgust

2016.

[3] A. Škerlep, “Model Računalniško Posredovane Komunikacije : Tehnološka Matrica

in Praktična Raba V Družbenem Kontekstu,” 1996.

[4] “HISTORY OF COMMUNICATION.” Dostopno preko:

http://www.historyworld.net/wrldhis/PlainTextHistories.asp?groupid=929&HistoryID

=aa93&gtrack=pthc. Obiskano: 5. avgust 2016.

[5] M. Lyon, WHERE WIZARDS STAY ( THE ORIGINS OF THE INTERNET ) Katie

Hafner and Matthew.

[6] S. C. Herring and S. C. Herring, “Computer-mediated conversation Part I:

Introduction and overview,” Language@Internet, vol. 7, no. 2, 2010.

[7] J. Oikarinen, Founding IRC.

[8] D. Stenberg, History of IRC (Internet Relay Chat). 2011.

[9] T. Olsen, IRCd Modes. webtoman.com.

[10] B. Long and B. Baecker, “A Taxonomy of Internet Communications Tools.”

Dostopno preko: http://www.dgp.toronto.edu/people/byron/webnet/Taxonomy.html.

Obiskano: 25. avgust 2016.

[11] S. Herring, “Interactional Coherence in CMC,” J. Comput. Commun., vol. 4, no. 4,

Jun. 2006.

[12] G. Polančič, “E-komuniciranje,”.

[13] “Happy Birthday Skype: Even monkeys use it now,” Emirates 24/7, 2013.

[14] “Global social media ranking 2016 | Statistic.” Dostopno preko:

http://www.statista.com/statistics/272014/global-social-networks-ranked-by-

number-of-users/. Obiskano: 8. avgust 2016].

[15] “Skype,” Microsoft Store.

[16] “Skype for iOS,” iTunes Preview.

[17] “Skype,” BlackBerry World.


II

[18] What’s new in Outlook 2016 for Windows. .

[19] “Hangouts - Android Apps on Google Play,” play.google.com.

[20] G. V. M. O. Blog, Making calls from Hangouts %94 in Gmail and across the web.

Google, 2013.

[21] M. Thornton, Z. Kalibala, E. Ewemie, and H. Alim,

“Facebook_as_an_Organization,” p. 10, 2013.

[22] M. Bohanec, Odločanje in modeli. Ljubljana: DMFA-ZALOŽNIŠTVO, Jadranska 19,

Ljubljana, 2006.

[23] “Introduction to Universal Windows Platform (UWP) apps for designers,” MSDN.

[24] S. Anthony, “Don%99t call them Metro%3A Microsoft rebrands Universal apps as

%22Windows apps%22,” Ars Tech., 2015.

[25] “Windows 10,” Wind. Eval.

[26] G. Knuth, “Explaining the new Universal Windows Platform features of Windows

10,” 2015. Dostopno preko: http://www.brianmadden.com/opinion/Explaining-the-

new-Universal-Windows-Platform-features-of-Windows-10. Obiskano: 16. avgust

2016.

[27] J. Melorose, R. Perroy, and S. Careas, “No Title No Title,” Statew. Agric. L. Use

Baseline 2015, vol. 1, 2015.

[28] A. Koren, “Intro to secure Windows app development,” 2016. Dostopno preko:

https://msdn.microsoft.com/en-us/windows/uwp/security/intro-to-secure-windows-

app-development. Obiskano: 16. avgust 2016.

[29] J. Belfiore, “Making Windows 10 More Personal and More Secure with Windows

Hello | Windows Experience Blog,” 2015. Dostopno preko:

https://blogs.windows.com/windowsexperience/2015/03/17/making-windows-10-

more-personal-and-more-secure-with-windows-hello/. Obiskano: 16. avgust 2016.

[30] Visual Studio 2015 Update 3.

[31] R. Yasir, “Universal Windows Platform Complete Solution.”

[32] “Visual Studio 2015 RTM,” Vis. Stud. News, 2015.

[33] S. Mahmood, “What’s So Awesome in Blend For Visual Studio 2015,” 2015.

Dostopno preko: http://www.c-sharpcorner.com/uploadfile/5c2d70/whats-so-

awesome-in-blend-for-visual-studio-2015/. Obiskano: 16. avgust 2016.

[34] “What Is the Best Communications Solution for My Business?,” 2015. Dostopno

preko: http://cbcommunity.comcast.com/browse-all/details/what-is-the-best-

communications-solution-for-my-business. Obiskano: 17. avgust 2016.

[35] G. Allen and M. Owens, The Definitive Guide to SQLite, Second Edition. 2010.


III

[36] L. MacVittie, A., XAML in a Nutshell - Lori MacVittie - Google Knjige. O’Reilly

Media, Inc., 1005 Gravenstein Highway North, Sebastpol, CA95472, 2006.

[37] K. Pegan, “LINQ in primerjava s podobnimi jeziki,” 2012.


IV

Documents

Andrej Marsel - core.ac.uk · Andrej Marsel ODLOČITVENI MODEL IN ORODJE ZA IZBIRO KOMUNIKACIJSKE REŠITVE Diplomsko delo Maribor, september 2016 . UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA