BESEDA UREDNICE...BESEDA UREDNICE ® Živa Janež Višnar, urednica Izdaja: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana telefon:01 430 54 44, faks:01 430

Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95 b o l e z e n

Številka 94• maj 2012Cena 1,54 €

www.diabetes-zveza.si

AKTUALNO:

Intervju z novimpredsednikomZveze društev

diabetikovSlovenije

Bo sladkorni bolnik prejel manj

testnih lističev?

OSREDNJA TEMA:

Pogovor s predsednikom

Slovenskegazdravniškega

društvaZakonodaja na

področju pomočistarejšim na domu

AKTUALNO:

Intervju z novimpredsednikomZveze društev

diabetikovSlovenije

Bo sladkorni bolnik prejel manj

testnih lističev?

OSREDNJA TEMA:

Pogovor s predsednikom

Slovenskegazdravniškega

društvaZakonodaja na

področju pomočistarejšim na domu

Sladkorna bolezen 3MAJ 2012

Spoštovani!

Življenjska doba Evropejcev je čedalje daljša. Število starejših prebi-valcev Evropske unije narašča; leta 2012 se je začelo zmanjševati števi-lo delovno aktivnega prebivalstva, medtem ko se število prebivalcev, sta-rih več kot 60 let, vsako leto poveča za okrog dva milijona. S problema-tiko staranja se soočamo tudi pri nas, v Sloveniji.

Zato ni naključje, da je letos evropsko leto aktivnega staranja in med-generacijske solidarnosti. V sodobni družbi je starost stigmatizirana, lju-dje postanejo z upokojitvijo v očeh mnogih nekoristni, namesto da biveljali za dragocen prispevek k razumevanju raznovrstnosti življenja.Pogosto se tudi zgodi, da starejši izgubijo zaposlitev, pri iskanju nove-ga delovnega mesta pa se srečujejo s številnimi zavrnitvami delodajal-cev.

Leta 2010 je Vlada RS sprejela Strategijo aktivnega staranja, to je ak-cijski program, katerega cilj je povečanje zaposlenosti starejših v sta-rostni skupini od 55 do 64 let na 43,5 odstotka do leta 2013. Namen le-tošnjega leta je med drugim tudi ustvariti boljše zaposlitvene priložno-sti in delovne razmere za naraščajoče število starejših v Evropi, jim po-magati zavzeti aktivno vlogo v družbi in spodbujati zdravo staranje. Tak-šno, ki je aktivno, zdravo, dostojno in prijetno.

Ob številnih pozitivnih pobudah pa se soočamo z dejstvom, da so vezimed generacijami čedalje bolj zrahljane, starostniki so pogosto osam-ljeni, počutijo se zapuščene. Kakšno bo moje mesto v družbi pri šest-desetih, sedemdesetih, osemdesetih, to so temeljna vprašanja naše pri-hodnosti.

Staranje je naravni proces slehernika, vendar pa se življenjska dobapodaljšuje, kar poraja številne dileme in vprašanja o kakovostni oskr-bi in pomoči slovenskim starostnikom. Starost postane zahtevna takrat,ko se ji pridruži napredujoča kronična bolezen, ko posameznik potre-buje nenehno oskrbo in je odvisen od pomoči sočloveka in razumeva-nja družbe.

V tej številki smo se dotaknili težav onemoglih, pomoči potrebnih. Pred-stavili smo delo negovalnih bolnišnic, soočili smo se s strahovi, s kate-rimi se srečujejo starejši. Vprašali smo se, kako se Slovenija srečuje zizzivi starajočega se prebivalstva na eni strani in krčenjem zdravstve-nih pravic v okviru zdravstvene blagajne na drugi. Domovi za ostareleso prepolni, v njih opozarjajo na pomanjkanje denarja, pomoč na domuv nekaterih občinah ni zagotovljena, potrebe pa nezadržno naraščajo.

Zavedati se moramo, da bo vloga nevladnih organizacij, takšnih kotso naša društva diabetikov, čedalje pomembnejša. Skupaj s patronaž-nimi sestrami je že zdaj vzpostavljena pomoč socialno ogroženim. Čla-ni tudi redno obiskujejo na domu tiste diabetike, ki to potrebujejo.Medsebojna pomoč in izobraževanje sta že utečeni obliki sodelovanja.Dobra organizacijska mreža, pridobivanje novih somišljenikov ter med-sebojna pomoč društev so naša temeljna vodila prihodnosti. Ne poza-bite, aktivna vloga v društvu šteje, saj si bomo veliko pomagali lahkole sami.

BE

SE

DA

U

RE

DN

ICE

® Živa Janež Višnar, urednica

Izdaja:Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana

telefon: 01 430 54 44,faks: 01 430 54 54,

e-pošta: [email protected],e-pošta uredništva:

[email protected],na spletu: www.diabetes-zveza.si

Izdajateljski svet:Peter Miklavčič (pred se dnik),

Marjan Šiftar, Dominik Soban (čla na)

Uredniški odbor:Živa Janež Višnar

(glav na in od go vor na ure dnica),Bra ne Bom bač (te hni čni ure dnik),

Milojka Mansoor (lek to ri ca), Maruša Pavčič, univ. dipl. inž. živil. teh.,

Aleš Skvarča, dr. med.,Maja Južnič Sotlar, Ivan Hrastnik (čla ni),

Špel ca Ru dolf (taj ni ca in trženje oglasnega prostora)

telefon: 01 430 54 44, e-pošta: [email protected]

Grafična priprava:BomArt, d.o.o., Rakek

Tisk: Tiskarna Pleško, d.o.o., Medvode

Natisnjenih 18.000 izvodov

Re vi ja Slad kor na bo le zen je vpi sa na v raz vid me di jev, ki ga vo di Mi nis tr stvo za

kul tu ro RS, pod za po red no šte vil ko 95.Projekt glasilo Slad kor na bo le zen

je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo

zdravja v letih 2011 in 2012 finančnopodprl Zavod za zdravstveno zavarovanje

SlovenijeIzdajo Sladkorne bolezeni je omogočila

FIHO – Fundacija za financiranjeinvalidskih in humanitarnih organizacij

Novo Nordisk, d.o.o., je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije

Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo.

Nepodpisani prispevki so plačani oglasi.

Foto:Brane Bombač

4 Sladkorna bolezen MAJ 2012

VSEBINA

OSREDNJA TEMA: Nega starostnikov

7 Svetovanje farmacevta pri predpisovanjuzdravil starejšim

8 Pogovor s predsednikom Slovenskegazdravniškega društva

10 Intervju s klinično psihologinjo o psihološkihizivih nepokretnih bolnikov

12 Predstavitev negovalne bolnišnice v Ljubljani

14 Zakonodaja na področju pomoči starejšim na domu

16 Kam po odhodu iz bolnišnice, ko bolnik še vedno potrebuje pomoč?

AKTUALNO

5 Intervju z novim predsednikom Zveze društevdiabetikov Slovenije

9 Testni lističi in sladkorni bolnik

18 Obravnava sladkornih bolnikov na Hrvaškem

19 Nove razmere v zdravstvu pri nas

28 Mednarodno srečanje DiaMind v Ljubljani

ZA NAŠE ZDRAVJE

20 Kronična nespečnost pri starostnikih

22 Različni obrazi Alzheimerjeve bolezni

24 Bolečina v križu pri starostnikih

26 Bolečina

29 Za učinkovit in neboleč odvzem krvi

30 Andropavza

32 Parodontalna bolezen in sladkorni bolnik

33 Nega nog sladkornega bolnika

36 Zgodovina samokontrole pri otrocih inmladostnikih

OSEBNA ZGODBA

34 Zgodba o dementni mami

7

22

12

16

36

30

20

26

8

Sladkorna bolezen 5MAj 2012

Predvsem vas poznamo kot uspešnegamenedžerja v podjetju Krka. Izpeljali steveliko obetavnih projektov. Nam lahkoorišete svojo karierno pot v podjetju, nakaj ste najbolj ponosni?

Po končanem študiju na strojni fakul-teti v Ljubljani sem se zaposlil v novo-meški Krki in tu ostal do danes. Letospraznujem štirideset let dela v tem uspeš-nem farmacevtskem podjetju. V vsemtem času sem delal na različnih delov-nih mestih v tovarni in zunaj nje, ven-dar ves čas povezan s tehniko in proiz-vodnjo. Največji izziv in uspeh so bilizame gradnja tovarne Novoterm v No-vem mestu, delo v tovarni Dawa v Keni-ji in v zadnjem času gradnja visoko av-tomatiziranega obrata za proizvodnjotablet Notol v Novem mestu.

Kdaj ste ugotovili, da ste zboleli zasladkorno boleznijo?

Sladkorno bolezen so mi odkrili leta1986 na sistematskem pregledu, ko se jevsa naša družina pripravljala za odhodna delo v tujino. Odhajali smo v Nairo-bi v Keniji, kjer smo potem živeli sedemlet. Življenje in delo v Afriki me nista ovi-rala pri, kot ocenjujem, dobrem vodenjuna novo odkrite sladkorne bolezni.

Kako ste usklajevali bolezen in stresnopoklicno pot?

Usklajevati bolezen s poklicnim de-lom mi ni povzročalo večjih težav, saj joza zdaj uspešno obvladujem brez večjihstranskih zapletov.

Mnogi vas poznajo tudi kot predsednikaDruštva diabetikov Novo mesto. Kakodolgo ste bili predsednik in katerapomembna spoznanja boste lahkoprenesli tudi v zvezo?

Predsednik Društva diabetikov Novomesto sem postal v letu 1998, za to delome je prepričal in nagovoril moj diabe-tolog dr. Milivoj Piletič. Novomeško dru-štvo je bilo in je še vedno zelo aktivnopredvsem pri promociji zdravega nači-

na življenja in organiziranju športno-rekreativnih aktivnosti. Zelo je razvitopohodništvo v okolici Novega mesta inširše po Sloveniji. Poleg pohodništva patudi plavanje v Dolenjskih Toplicah in te-denska zdravniška okrevanja na morjuin v zdraviliščih. Velik pomen pripisu-jemo izobraževanju in ozaveščanju čla-nov in njihovih sorodnikov.

Marca ste postali predsednik Zvezedruštev diabetikov Slovenije. Kaj vampomeni nova funkcija?

Zame je to velika odgovornost in velikizziv. Delovanje zveze je bilo v minulihobdobjih ocenjeno kot zelo uspešno in bo

v prihodnosti zelo težko izboljšati njenodelovanje. Sama izvolitev pa je zame tudiveliko priznanje za minulo delo.

Kako vidite nadaljnji razvoj zveze oziromačemu boste namenjali največ pozornosti?

Zveza deluje že 55 let. Stvari, ki sodobre, ni treba spreminjati in naša gla-vna skrb bo ohraniti stanje ter krepitevsodelovanje med vsemi društvi, tudi ti-stimi, ki se zdaj ne vključujejo v aktivnodelovanje zveze. Eden poglavitnih ci-ljev pa bo prav gotovo uresničevanje ob-veznosti, ki so zapisane v Nacionalnemprogramu za obvladovanje sladkornebolezni 2010–2020.

Kaj nameravate kot novi predsednik vzvezi spremeniti, kaj je tisto, kar po vašemmnenju potrebuje prenovo?

Največji izziv je dobra organiziranostposameznih društev in kakovostna po-vezava z zvezo ter ustrezna informira-nost, tako da se bomo zmožni odzivatina vsa večja in zahtevnejša vprašanja vzvezi s pravicami kroničnih bolnikov.Pomembno bo povečati članstvo v vsehdruštvih, saj vemo, da je v društva vklju-čenih manj kot petnajst odstotkov regi-

»To je priznanje za minulo delo«

Krmilo zveze je prevzel energičen Peter Miklavčič, ki z dolenjsko iskrivostjo in naglasom ne more skriti, s kateregakonca Slovenije prihaja. Novomeščan je uspešen poslovnež, sladkorni bolnik, zato tegobe diabetesa zelo dobropozna. Vizijo nadaljnjega razvoja društev in zveze je prevzel z odgovornostjo in znanjem, saj je trinajst letpredsedoval Društvu diabetikov Novo mesto.

INTERVJU Peter Miklavčič, novi predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije

® Živa Janež Višnar

IZKAZNICA Petra Miklavčiča Rojen leta 1948 v Ljubljani

Izobrazba: diplomirani strojni inženir

Zaposlen: farmacevtsko podjetje KrkaNovo mesto, v enem letu senamerava upokojiti

Največji izziv: delo v tovarni Dawa v Keniji

Status: poročen, oče hčere in sina, vsi živijo v Londonu

Govori tekoče: angleško, nemško,francosko in italijansko

Hobiji: golf, planinarjenje

striranih bolnikov. Pri tem delu priča-kujemo večjo pomoč strokovnih služb,diabetologov, dispanzerjev in vseh, kise srečujejo s sladkornimi bolniki.

Vaš urnik je zelo zapolnjen. Kje sipolnite svoje baterije, kaj vas najboljsprošča?

Poleg dela, ki ga opravljam v služ-bi, je trenutno zame največja rekrea-cija igranje golfa, vsakodnevni spreho-di s psom v naravi, malo planinarje-nja ter aktivno delo in življenje v kro-gu družinskih članov.

Kakšno bo vaše vodilo v tem mandatu?

Vsem članom in tudi drugim bolni-kom s sladkorno boleznijo želim uspe-šno obvladovanje bolezni in zdrav na-čin življenja. Zdravje je v naših ro-kah. Če bomo dopustili bolezni, danam vlada, bo to tudi storila. Ne daj-mo ji te možnosti, obvladujmo jo mi!


Ob podanem štiriletnem poročilu o pro-gramih zveze je Janko Kušar zaželel vsemčlanom društva, da bi bili tudi v prihod-nje uspešni pri humanitarnem delu. Pred-vsem se bo treba osrediniti na pridobiva-nje novih članov, saj je na novo odkritihdiabetikov čedalje več, včlanjevanje v zve-zo pa ni ravno premo sorazmerno obolev-nosti. Opozoril je na uspešno delo društevdiabetikov, izvršnega odbora zveze, nad-zornega odbora zveze, uredniškega odbo-ra, organizatorjev tekmovanj, mentorjev,za korektno in dobro sodelovanje se je za-hvalil tudi Fihu, Diabetološkemu zdru-ženju Slovenije, generalnemu sponzorjuin drugim. Na podlagi podanih poročilsmo lahko razbrali, da je bil program na-log zveze lani uspešno izpolnjen. Poraba

finančnih sredstev je bila gospodarna inv skladu z njihovim namenom. Ob slove-su se je predsednik skupščine Dominik So-ban zahvalil Janku Kušarju za sodelova-nje pri pripravi Nacionalnega programa inza odlično gospodarjenje.

Pozdrav novega predsednika Peter Miklavčič je ob prevzemu nove

funkcije pohvalil društva, da so se udele-žila skupščine v tako velikem številu. Po-udaril je, da je to velik dokaz, da zveza de-luje dobro in da v društvih resno delajo.Zaveda se, da je Janko Kušar vodil zvezoprofesionalno in predano, zato je ohranja-nje ravni delovanja organizacije velik izziv,ob tem je iskreno čestital nekdanjemupredsedniku za opravljeno delo. »Vsekakor

pa se bomo v prihodnje spopadali z izzi-vi finančne krize, ki je doletela tudi huma-nitarne organizacije,« je v zahvalnem go-voru pojasnil Peter Miklavčič. ŽJV

Menjava predsednika in drugih funkcijv Zvezi društev diabetikov Slovenije

AKTUALNO Skupščina Zveze društev diabetikov Slovenije

Tokratno letno marčevsko skupščino si bomo zapomnili predvsem po novihobrazih na sicer že utečenih položajih v zvezi. Priča smo bili imenovanjunovega predsednika zveze Petra Miklavčiča, podpredsednika MarjanaŠiftarja in slovesu od dolgoletnega predsednika Janka Kušarja. Polegvodilnih funkcij je nov veter zapihal tudi v drugih organih.

Novi odločevalci v zveziPredsednik: Peter Miklavčič

Podpredsednik: Marjan Šiftar

člani nadzornega odbora:Milan Koželj, Bojan Proje, Nada Sotlar,Pavel Škamperle, Silva Žontar

člani disciplinske komisije:Edvard Berglez, Franc Cesar, Zsuzsi Kepe, Branko Lepičnik, Marjan Piltaver, Vekoslav Prevalšek

člani izvršnega odbora:Slavko Brus, Ivan Hrastnik, Valnea Jurečič, Stanislav Oblak, Marija Podvršič, Romana Praprotnik,Alojz Rudolf in Dominik Soban, Darja Zupančič

Novoizvoljeno vodstvo Zveze društev diabetikov Slovenije

vse

foto

: BRA

NE

BOM

BAč

Sladkorna bolezen 7MAj 2012

Medsebojno delovanje zdravil oziro-ma součinkovanje je pojav, ko zdravilobistveno vpliva na delovanje in učinko-vitost drugega zdravila. Nastopi lahko po-večanje ali zmanjšanje pričakovanegaučinka zdravila. Nekatere interakcijemed zdravili so želene, druge pa so ne-želene in se izražajo kot neželeni učin-ki zdravila ali kot neuspešno zdravljenje.To je pri delu opazila tudi Alenka Pre-muš Marušič, mag. farm., ki dela v le-karni bolnišnice Murska Sobota, zatoso se odločili, da bodo problem podrob-neje proučili.

Neželene dogodke bi lahkopreprečili

»Odločili smo se za sodelovanje zDomom starejših občanov Janka Škra-bana v Beltincih. Raziskavo sva izva-jali skupaj z mag. Nado Bernat, mag.farm. Kot klinična farmacevtka v Splo-šni bolnišnici Murska Sobota sem ugo-tovila, da največ zdravil dobijo starej-ši od 65 let. V bolnišnico so sprejeti ve-činoma starostniki, ti pa imajo s sebojseznam zdravil, ki jih jemljejo. Veliko-krat imajo predpisanih več kot osemzdravil hkrati in nekateri imajo že obsprejemu izražene neželene učinke za-radi interakcije zdravil. Številne razi-skave, opravljene po svetu, so pouda-rile potrebo po zmanjševanju števila to-vrstnih neželenih dogodkov v zdrav-stveni dejavnosti,« je pojasnila Maru-šičeva in kot je dodala, trenutni po-datki kažejo, da je skoraj polovica vsehneželenih dogodkov, ki bi jih lahkopreprečili, posledica napak pri ravna-nju z zdravili. »Tudi pri nas ljudje, sta-rejši od 65 let, porabijo največ zdravilmed vsemi starostnimi skupinami. Za-radi jemanja več zdravil hkrati in spre-menjenega odziva organizma starost-nika na zdravila so tudi neželeni stran-ski učinki in medsebojno delovanjezdravil pri tej skupini bolnikov pogo-stejši in izrazitejši.«

Kaj je pokazalo delo na terenu?Pri oskrbovancih v Domu Janka Škra-

bana sta se raziskovalki osredinili pred-vsem na interakcije med zdravili, ki sojih bolniki prejemali, in na pravilno od-merjanje zdravil. Njuno delo je obsega-lo: pregled redno predpisanih zdravil inpredpisanih po potrebi, zdravila brezrecepta, pregled predpisanih odmerkovzdravil, iskanje očitnih terapevtskih nez-družljivosti (inkompatibilnosti), ali jenačin dajanja pravilen, pregledali sta in-terakcije med zdravili in svetovali gledeoptimiziranja terapije. Pregledali sta te-rapije 59 oskrbovancev doma, kjer sostarostniki v povprečju prejemali 9,2zdravila oz. 9,8 zdravilne učinkovine nabolnika. Pri pregledu terapij sta medzdravili pri bolnikih opazili 42 kliničnopomembnih interakcij med zdravili.

Vloga farmacevta pripredpisovanju zdravil

Farmacevt ima pri svetovanju zdrav-niku glede predpisovanja zdravil po-membno vlogo. Terapija bolnika se lah-ko optimizira tako, da je za vsakega po-sameznika izbrana najustreznejša kom-binacija zdravil, tako da se lahko vsaj del-no izognemo neželenim učinkom zdra-vil že pri ustreznem predpisovanju zdra-vil. Farmacevt lahko pomembno izbolj-

ša kakovost in varnost uporabe zdravil,pomembno izboljša klinične izide zdra-vljenja z zdravili in bistveno pripomorek dolgoročni vzdržnosti zdravstvenegasistema.

»V številnih bolnišnicah po Sloveniji sozaposleni klinični farmacevti, ki to opra-vljajo vsak dan in so prisotni tudi na od-delkih bolnišnic, ponekod pri vizitah,drugod konziliarno. Svetovanje zdravni-kom poteka na različne načine, ponekods farmakoterapijskimi pregledi, drugodpo telefonu, a bistveno je, da svetovanjepri predpisovanju pripomore k optimi-ziranju terapije bolnikov. Dobro praksoiz nekaterih bolnišnic bi bilo treba v več-jem obsegu prenesti tudi na primarno ra-ven zdravljenja,« je pojasnila farmacevt-ka. Razveseljivo je, da si zdravniki želi-jo njihovih nasvetov in da sodelujejo zzdravniki vseh specialnosti.

Pri zdravilih za starostnike šeposebna pozornost

Starostnikom je treba predpisovatizdravila previdno, saj mora biti predpi-sovanje večine zdravil prilagojeno gledena spremenjeno pot in fiziološki učinekzdravila pri starostniku. Glavni razlog zaspremenjeno delovanje in učinek zdra-vil pri starejših je upočasnjeno odstra-njevanje zdravila iz organizma. Učinekzdravil pri starejših je pogosto močnej-ši in traja dlje časa. Fiziološko se v sta-rosti spremenijo številni dejavniki. Pristarejših se zmanjša sekrecija v želodcuin poveča njegova motiliteta, zmanjšase odpornost sluznic, absorpcija pa ra-zen pri boleznih v prebavilih ni prizade-ta. Zmanjša se presnavljanje v jetrih,predvsem je prizadeta prva faza meta-bolizma zdravil, zato je treba paziti naodmerjanje tistih zdravil, ki se presna-vljajo predvsem v jetrih. Tudi delovanjeledvic se pri starostnikih zmanjša, vča-sih lahko tudi do polovice, zato je spettreba paziti na zdravila, ki se izločajo iztelesa skozi ledvice.

Največ zdravil dobijo starejši od 65 let

Namen raziskave, ki jo je Alenka Premuš Marušič, specialistka klinične farmacije, predstavila na letošnjihSchrottovih dnevih, je bil ugotoviti predpisovanje starostnikom in pregledati terapijo v njihovem lokalnem okolju v Murski Soboti ter kako s svetovanjem zmanjšati število sprejemov bolnikov zaradi neželenih učinkov zdravil ininterakcij med predpisanimi zdravili v murskosoboški bolnišnici.

OSREDNJA TEMA Nega starostnikov - svetovanje farmacevta pri predpisovanju zdravil starejšim

® Monika Kubelj

Alenka Premuš Marušič, mag. farm., spec.klin. farm.: Farmacevt ima pri svetovanju

zdravniku glede predpisovanja zdravilpomembno vlogo.

foto

: MO

NIK

AKU

BELJ

®

Kako ocenjujete dostopnost terapij zadiabetike oziroma cene novih zdravil za tovrsto bolnikov?

Dostopnosti zdravil za diabetike v po-drobnosti ne poznam, vem pa, da je ve-čina zdravil za zdravljenje slovenskihbolnikov z različnimi boleznimi dostop-na v primerljivem obsegu kot v večini ev-ropskih držav. Novo zdravilo ne pome-ni vedno tudi bistvenega izboljšanja far-makoterapije, ampak se lahko zgodi celonasprotno. Pri uvajanju novega zdravi-la je lahko več pasti, saj se kljub dolgo-trajnemu preverjanju učinkov in stran-skih pojavov lahko kvarno delovanjezdravila pokaže šele, ko je v širši klini-čni uporabi. Tako so bila zaradi nepred-vidljivih stranskih učinkov kmalu pouvedbi umaknjena s trga številna novazdravila, zato je previdnost ob uvajanjunovih zdravil upravičena. Še zlasti zato,ker je zelo malo “novih” zdravil po-membna novost pri zdravljenju. Cenenovih zdravil so praviloma bistveno (vča-sih tudi nekajkrat) višje od obstoječih.Zato so nova zdravila ekonomsko manjučinkovita kot strandardna.

Veliko je govora o uvedbi trošarin zasladke pijače in nezdravo hrano. Se vamzdi smotrno, je to prava pot za bolj zdravnačin življenja?

Zdravniki pogosto opozarjajo na uži-vanje presladkih pijač in nezdrave hra-ne, zato nekateri podpirajo trošarine. Atreba je videti tudi drug vidik. Pri rekla-miranju gre neredko za propagando iniskanje finančnih učinkov brez prever-jenih lastnosti, ki bi opredeljevale zdra-vo hrano. Bolj kot reklamiranje zdravein biohrane se mi zdi pomembna vzgo-ja prebivalstva o načinu življenja, ki za-jema različne vidike: telesno dejavnost,izogibanje stresu, dovolj počitka in kon-čno tudi zdrav način prehranjevanja. Žalgre pri reklamiranju zdravega načina

prehranjevanja večkrat za pretiravanje inenostanski pristop, vključno s skrajnost-mi, ki so prej škodljive kot koristne.

Pomembna novost so za sladkorne bolnikereferenčne ambulante. V medijih slišimopohvale, a s terena prihajajo tudi kritike. Kako društvo ocenjuje učinkovitost ambulant?

Zame referenčne ambulante niso nika-kršna (ali pomembna) novost, to je zgoljudejanjanje timskega dela, o katerem seje veliko govorilo, a žal v praksi ni zaži-velo. In končno je tudi medicinska sestradobila vlogo, ki ji pripada glede na iz-obrazbo. Žal pa so doslej sestre, zlasti vambulantah, počele vse drugo (admini-strirale), niso delale tega, za kar so bileusposobljene. Zato mi ni jasno, zakaj jetreba udejanjati tak pristop v obliki pro-jektov ter za njihovo izvedbo zahtevati do-datna sredstva. Na našem oddelku am-bulanta že vrsto let deluje po principu re-ferenčnih ambulant. Diplomirana medi-cinska sestra je tesna sodelavka zdravni-ka pri ambulantni obravnavi bolnikov. Se-stra samostojno opravi velik del neinva-zivne diagnoze in edukacijo srčno-žil-nih bolnikov, sodeluje pri njihovi reha-bilitaciji in organizaciji dela v ambulan-tah. Seveda pa sestra ne more prevzetiopravil, ki so v pristojnosti zdravnika.

Nič več ne bo tako, kot je bilo

Prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med., se zaveda izjemne pomembnostiohranjanja strokovnosti zdravniškega ceha, za kar si društvo že dolgoprizadeva. To je tudi pogoj za resno, etično in strokovno skrb za bolnike. Je predsednik Slovenskega zdravniškega društva in predstojnik Katedre za interno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani. Predstavljamo njegovpogled na zdajšnjo zdravstveno politiko in problematiko sladkornih bolnikov.

AKTUALNO Pogovor s predsednikom Slovenskega zdravniškega društva


® Monika Kubelj

»Zato lahko enak odmerek zdravilprivede do višje koncentracije učin-kovine v plazmi. S starostjo se pove-čuje občutljivost na določena zdravi-la, kot so npr. benzodiazepini ali opioi-di in še številna druga zdravila. Zadoločena zdravila je bilo posebej do-kazano, da za starostnike niso pri-merna, ker je koristnost manjša odtveganja za neželene učinke. Tudi do-ločena kombinacija, ki je pri trideset-letniku lahko primerna, za starostni-ka morda ni najboljša izbira,« opozar-ja ena od avtoric raziskave.

Najpogostejše težave prisočasnem jemanju zdravil

Premajhni ali preveliki odmerkizdravila, neželeni učinki zdravil, inte-rakcije med zdravili, uporaba zdravilbrez indikacije, neučinkovitost zdra-vil, neupoštevanje navodil pri jemanjuzdravil so najpogostejše težave, po-vezane z nepravilno rabo zdravil. Ve-čina težav, ki jih je naštela Marušiče-va, je povezana s samim predpisova-njem zdravil in na ta del lahko vplivaklinični farmacevt s svetovanjemzdravniku v obliki farmakoterapijske-ga pregleda. Skoraj nemogoče je, dabi starostnik natančno poznal vsa svo-ja zdravila in si zapomnil vsa odmer-janja. Zato je zelo pomemben pregleduporabe zdravil, ki ga opravljajo far-macevti v lekarnah. »Bolnik lahko kuspešnejšemu zdravljenju svoje bo-lezni največ prispeva s tem, da vpra-ša o svojem zdravilu, da ima vedno sseboj seznam zdravil, ki jih jemlje, inga sproti obnavlja, če se terapija spre-meni,« je še dodala. Tako se lahkoprepreči marsikateri nesporazum alinapaka pri jemanju zdravil. Bolnik,ki se ne počuti dobro, potem ko je za-čel jemati na novo predpisano zdravi-lo, npr. se mu vrti, mu je večkrat sla-bo, je zmeden ipd., mora o tem obve-stiti zdravnika ali farmacevta. Farma-cevt bo ugotovil, ali je prišlo do neže-lenega učinka zdravila, ali bi bila zabolnika boljša katera druga terapevt-ska alternativa, in bo lahko svetovalzdravniku. To je najboljši način za op-timiziranje terapije in uspešno zdra-vljenje. Tudi če je bolnik prenehal je-mati zdravilo, naj to zdravniku povein pove naj tudi, zakaj je prenehal je-mati zdravilo. Tako bo tudi zdravniklaže predpisal zdravilo, ki bi bilo zabolnika primernejše.

Prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med.: Pogrešamjasnejšo opredelitev prioritet oz. seznam

zdravstvenih storitev, ki bi jih morali našimbolnikom brezpogojno zagotoviti.

foto

: OSE

BNI

ARH

IVP.

P.

®

Tam so pojasnili, da so vrste in obseg pravic iz obveznegazdravstvenega zavarovanja opredeljeni z Zakonom o zdravstve-nem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter Pravili obvez-nega zdravstvenega zavarovanja. Oba predpisa nista v postop-ku spreminjanja, zato trditev o odpravi ali zmanjševanju pra-vic ni utemeljena. Kaj pa varčevanje na račun testnih lističev?»Sladkorni bolniki bodo še naprej upravičeni tudi do diagno-stičnih trakov za optično čitanje glukoze v krvi in urinu.

Zaradi najnovejših priporočil in strokovnih smernic za zdra-vljenje sladkorne bolezni pa želimo v sodelovanju z medicin-sko stroko preveriti, ali so zdaj izdane količine trakov optimal-

ne in ali upravičujejo dejanske potrebe sladkornih bolnikov.Ko bo v zvezi s tem medicinska stroka podala izhodišča upo-števajoč tudi Nacionalni program za obvladovanje sladkornebolezni 2010–2020, bomo za mnenje o tem zaprosili tudi Zve-zo društev diabetikov Slovenije,« je pojasnil Damjan Kos, di-rektor sektorja za informiranje in odnose z javnostmi na ZZZS.

Kdo je upravičen do aparata za določanje glukoze v krvi?

Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja opredeljuje-jo tudi pravico do diagnostičnih trakov za aparat za določa-nje glukoze v krvi in pravico do aparata za določanje gluko-ze v krvi. Do aparata za določanje glukoze v krvi, ki gre v bre-me obveznega zdravstvenega zavarovanja, so poleg oseb, kise zdravijo s pomočjo inzulina, upravičene tudi zavarovaneosebe, ki so na kombinirani peroralni terapiji, ko zavarova-na oseba začne edukacijo za inzulinsko zdravljenje, ter no-sečnice in doječe matere v času, ko se zdravijo zaradi gesta-cijskega diabetesa. Aparat za določanje glukoze v krvi pred-piše pooblaščeni zdravnik specialist.


Mislite, da lahko kronični bolnikipričakujejo kakšno večje poseganje v njihove zdravstvene pravice?

Težko je predvideti, kaj se bo zgodilos košarico bolnikovih pravic. Stroškizdravstvenih storitev se zaradi novihzdravil, novih pripomočkov in novihmožnosti nenehno zvišujejo. Temu pa nesledijo prihodki, ti se zaradi ekonomskekrize in propadanja podjetij zmanjšuje-jo. Zato je neodgovorno od zdravstvenepolitike, zlasti s strani plačnika (Zavodaza zdravstveno zavarovanje Slovenije),obljubljati, da se obseg pravic ne bozmanjšal, če ne bo priliva svežega denar-ja. Težko je tudi napovedati, katere pra-vice se bodo najprej omejevale, kajti našazdravstvena politika doslej ni imela jasnestrategije in natančno izdelanih prioritet.

Zdravstvo je kompleksen sistem in je delsplošnih gospodarskih in družbenihrazmer. Kriza je tu. Nekateri pravijo, da nelinearno varčevanje, ampak izbira pravihin usklajenih prioritet, je ključ zaučinkovito prenovo sistema zdravstvenegavarstva. Kaj pa so prioritete?

Kriza je že in bo v bližnji prihodnostiše bolj prizadela splošne gospodarske indružbene razmere, tudi zdravstveni si-stem. Zavedati se moramo, da so razpo-ložljiva javna sredstva omejena in datudi zdravstvena blagajna ni vreča brezdna. Pri tem pogrešam jasnejšo oprede-

litev prioritet oz. seznam zdravstvenihstoritev, ki bi jih morali našim bolnikombrezpogojno zagotoviti. Po drugi stranipogrešam, tako od zdravstvene politikekot tudi od plačnika (zavarovalnice), ja-sno sporočilo javnosti, da »nič več ne botako, kot je bilo« in da bo treba zaradizmanjšanja razpoložljivih finančnihsredstev zmanjšati pravice, ki izhajajo izzdravstvenega zavarovanja. Žal se odgo-vorni večkrat sprenevedajo, da se pravi-ce iz zdravstvenega zavarovanja ne bodozmanjševale, kar pa se dogaja in se ne-redko krivda za čakalne vrste zvali na iz-vajalce zdravstvenih storitev – zdravni-ke. Če pa opravimo več storitev, kot jenačrtovano, povzročamo izgubo in šika-nirajo vodstva zdravstvenih ustanov.

Pričakujete od zdajšnje vlade toučinkovitost?

Mislim, da so nekatere poteze zdajš-nje vlade, zlasti ministra za zdravje, tak-šne, da bi lahko pripeljale do večje učin-kovitosti zdravstvenega sistema. Znovapa poudarjam, da so finance tiste, ki soosnova za učinkovito in vsestransko de-lovanje zdravstvenega sistema, zato vzdajšnjih zaostrenih gospodarskih raz-merah ne moremo pričakovati čudež-nega okrevanja zdravstvenega sistema.

Slovensko zdravniško društvo jenajstarejše stanovsko združenje pri nas,saj ste lani praznovali 150-letnico.

Pa lahko rečete tudi, da je ugled društvaostal na isti ravni?

Res je, Slovensko zdravniško društvoje eno najstarejših ne le medicinskihstanovskih združenj, temveč sploh enanajstarejših organizacij civilne družbe vtem delu Evrope. Društvo je bilo usta-novljeno z namenom, da se zdravnikidružijo in izobražujejo, zato je bilo prvot-no poimenovano kot Bralno društvo.Poleg tega pa je društvo ves čas skrbelotudi za etično brezhibnost delovanja čla-nov. Ugled društva se je skozi desetle-tja spreminjal. Vloga društva je bila naj-bolj prepoznavna v prvi polovici prejš-njega stoletja, ko je društvo dajalo po-bude za ustanavljanje kulturnih in znan-stvenih ustanov ter sodelovalo pri obli-kovanju prve slovenske univerze in me-dicinske fakultete v Ljubljani. V zad-njem času pa so bili nekateri, tudi pred-stavniki stroke, prepričani, da društva,čeprav je najbolj avtentičen izraz civil-ne družbe, ne potrebujemo, saj smozdravniki dobili dve novi organizaciji, toje sindikat zdravnikov Fides in Zdravni-ško zbornico. V zadnjih letih pa se zno-va utrjuje prepričanje, da potrebujemoZdravniško društvo kot osrednjo stroko-vno organizacijo, ki skrbi za nenehno po-diplomsko izobraževanje slovenskihzdravnikov in s tem pomembno pripo-more k visoki strokovni ravni delovanjanašega zdravstvenega sistema.

Bodo diabetiki prejemali manj testnih lističev?

Ker so se v zadnjem času med bolniki, tudi meddiabetiki, pojavila ugibanja, ali se bodo zdravstvenepravice krčile in v kolikšnem obsegu, smo se zapojasnilo obrnili na Zavod za zdravstveno zavarovanjeSlovenije. Za zdaj dokončne odločitve niso bile podane.

® Monika Kubelj

®

S podaljševanjem življenjske dobe sepovečuje tudi število kroničnih innepokretnih bolnikov. Ti se poleg telesnebolezni soočajo tudi z velikim strahom innemočjo, saj so v veliki meri odvisni odsvojcev in zdravstvih delavcev.

Pravilno ugotavljate. Medtem ko stabili nekoč problem človeštva obolevnostin visoka stopnja smrtnosti zaradi hudihinfekcijskih bolezni, so problem sodob-ne družbe postala degenerativna obole-nja, povezana z daljšo življenjsko dobo,in seveda številne bolezni, ki pomembnonačenjajo kakovost posameznikovegaživljenja in za katere vemo in pravimo,da se posameznik mora naučiti živeti znjimi, kronične bolezni. Povezane sotako rekoč z vsemi organskimi sistemi.Prizadevajo lahko tako mlade kot starej-še. Imajo različen potek, pri nekaterih nazačetku ni vidnih težav, a pozneje nasta-nejo toliko obsežnejše okvare, druge sozopet take, da se mora posameznik čeznoč soočiti z izgubami – v gibljivosti,samostojnosti, zmanjšani delazmožno-sti, omejenem socialnem udejstvovanju,porušenem psihičnem ravnovesju in ne-redko tudi v partnerskem življenju. Mno-ge med njimi posameznika pogostejetrgajo iz varnega domačega okolja, zah-tevajo večkratne in daljše hospitalizaci-je ali pa je napredovane bolezni, ki so od-

krite v poznejši fazi, treba obravnavatiz udarnejšo terapijo, z več neželenimiučinki. Bolezni lahko tudi spreminjajočlovekovo telesno podobo, pomembnoposegajo v njegovo samopodobo in ga če-dalje bolj porivajo v socialno izolacijo.

Trpljenje nepokretnih ljudi pogosto ni samotelesno, ampak tudi duševno. Slabo telesnostanje bolnika pa dodatno poslabšuje šeduševna stiska. Kako prekiniti ta krog in gaobrniti posamezniku v prid?

Prej sem omenila biopsihosocialni mo-del zdravja in bolezni. Prav pri kroni-čnem bolniku, kjer pomembno trpi ka-kovost njegovega življenja, kjer se moraprizadeti spopasti s spremembami ži-vljenjskega sloga, opustiti torej številneškodljive navade in se priučiti novih,ustreznejših, prihajajo v ospredje novavprašanja in nove dileme. Odpira sevprašanje bolnikovega zaupanja in sode-lovanja, brez katerega se še tako skrbnozasnovani zdravnikovi ukrepi in priza-devanja drugega zdravstvenega osebjarazblinijo v nič. Na pomenu pridobivakomunikacija med zdravstvenim oseb-jem in bolnikom, še zlasti zdravniki, kije pogosto pri nas narobe razumljena. Negovorimo o dolgih pogovorih, saj zanjezaradi obremenjenosti ni časa, niti si jihbolnik pogosto sam ne želi. Gre za po-

učenost, kako si pridobiti bolnikovo zau-panje z drobno empatično gesto v pra-vem trenutku, s pogledom iz oči v oči,z zmožnostjo aktivnega poslušanja, kinavsezadnje olajša diagnostične in vsedruge postopke še zlasti ob pripravah naendoskopke preiskave, na operativneposege, med preživljanjem izgube, obsoočenjih s slabimi novicami, ko izgu-bimo koga od bližnjih, ko izvemo, da jebolezen napredovala in so možnosti zaozdravitev majhne.

Kakšne so psihološke potrebe tehbolnikov in kako naj bi jim bili v oporosvojci in kako zdravstveni delavci?

Omenila sem strah. Vsakdo od nas, kise je kdaj slabo počutil, na primer obču-

»Pa ja ne boste jokali, zdaj morate biti junak«

Tovrstne spodbude prestrašenim in zaskrbljenim bolnikom so povsem neprimerne. Bolnik se mora namreč notranjestiske znebiti, pri čemer mu stiskanje zob prav nič ne pomaga, pravi doc. dr. Zlatka Rakovec Felser. Ena prvihkliničnih psihologinj pri nas, ki se je podala na področje zdravstvene psihologije, je tudi prva slovenska delegatkaevropskega Združenja za zdravstveno psihologijo in predavateljica na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. S priznano strokovnjakinjo smo govorili o psiholoških izzivih nepokretnih bolnikov.

OSREDNJA TEMA Nega starostnikov - intervju z doc. dr. Zlatko Rakovec Felser, klinično psihologinjo


® Slavka Brajović Hajdenkumer

Doc. dr. Zlatka Rakovec Felser, klinična psihologinja

foto

: OSE

BNI

ARH

IVZ.

R. F

.

Kako do diagnostičnih trakov?

Zavarovana oseba je upravičena do diagnostičnih trakov, čeje upravičena do aparata za določanje glukoze v krvi v bre-me obveznega zdravstvenega zavarovanja. Za predpisovanjediagnostičnih trakov za aparat za določanje glukoze v krvi jepooblaščen osebni zdravnik, ki število diagnostičnih trakovza aparat za določanje glukoze v krvi določi glede na zdrav-stveno stanje zavarovane osebe, način zdravljenja sladkornebolezni, strokovne smernice in zmožnost prilagajanja od-merkov rezultatom samokontrole. Strokovne smernice in pri-poročeno število merjenj krvnega sladkorja so del Okrožni-ce MTP št. 9 in dopolnitve k Okrožnici MTP št. 9, ki so pose-

bej objavljene na spletni strani ZZZS. Še vedno pa so vse dru-ge zavarovane osebe, ki se zdravijo zaradi sladkorne bolezni,torej tiste zavarovane osebe, ki niso upravičene do aparata zadoločanje glukoze v krvi v breme obveznega zdravstvenegazavarovanja, glede na svoje zdravstveno stanje in strokovnesmernice upravičene do diagnostičnih trakov za optično či-tanje glukoze v krvi in urinu. Sladkorni bolniki so skladno zzakonom in pravili upravičeni do navedenih pripomočkov vokviru cenovnega standarda brez kakršnihkoli doplačil.

Diabetološka stroka se bo v teh dneh sestala s predstavnikizavarovalnice, da skupaj poiščejo možnost, kako ohraniti pra-vice sladkornih bolnikov.

®


til bolečine, ki so se stopnjevale in pona-vljale, je pri tem doživljal hkrati z njimitudi negotovost, bojazen in skrb, kaj sez njim dogaja, kaj se skriva za temi teža-vami. Če pa mu je zdravnik povedal, daje vzrok kakšnih drugih njegovih tegobna primer rak, da je zbolel za sladkornoboleznijo ali na primer za multiplo skle-rozo, je anksioznost toliko hujša. Pravza-prav gre tedaj za porušeno psihično rav-novesje, za anksiozno krizo, ki se, če jepodpora v okolju šibka, pogosto še poglo-bi in neredko sprevrže celo v depresivnostanje. Če se ustavimo pri bolniku, ki muje zdravnik sporočil, da gre pri njem zarakasto obolenje, ne smemo pozabiti, daljudje že samo besedo rak asociiramo spredstavo o dolgem trpljenju. Ko sem vletih 1988–1989 opravila v tedanji mari-borski splošni bolnišnici (zdaj UKC Ma-ribor) raziskavo s tega področja, je bilmed vsemi vrstami strahu, ki jih doživlja-jo tovrstni bolniki, dejansko močnejši odstrahu pred smrtjo strah pred dolgotraj-nim trpljenjem in odvisnostjo. Kako se iz-kopati iz take krize? Kako zaupati, dasmemo takšne in vse podobne emocijeobčutiti, predvsem pa, da smemo to, karnas dela napete, nemirne, negotove, za-skrbljene in prestrašene, izraziti z bese-dami, a tudi drugače! Tolažbe ali navide-zne spodbude zdravstvenega osebja vslogu: »Pa ja ne boste zdaj jokali, zdaj mo-rate biti vendar junak« so zato povsemneustrezne. Stiskanje zob, nekakšna he-rojska drža, krizo samo še poslabša. Dabi lahko prizadeti posameznik na novo za-živel, poiskal nove poti zase, se mora naj-prej osvoboditi notranje stiske.

Kako je s tem v praksi? Starostniki so vbolezni pogosto bolj ali manj prepuščenisamim sebi, družine zaradi različnihokoliščin ne opravljajo več vseh nalog inskrbstva, kot so jih menda nekoč.Zdravstveni delavci v socialnih domovih innegovalnih bolnišnicah pa soobremenjeni in premalo jih je.

Pri tem vprašanju se dotikate vsaj dvehproblemov hkrati: starostnikov oziromanašega odnosa do problemov staranja inostarelih v družbi na splošno ter pre-obremenjenosti zdravstvenega in nego-valnega osebja s to problematiko na dru-gi strani. Ne enemu ne drugemu se naj-verjetneje v prihodnje ne bomo mogliizogniti. Staranje je naravni proces sle-hernika, je pa res, da se življenjska dobapodaljšuje, s čimer nastaja veliko novihproblemov, tudi vprašanja oskrbe in po-

moči. A čemu razmišljati le, da star, ob-nemogel posameznik vselej spada v domostarelih? Morali bi razvijati druge, sta-rostniku prijaznejše oblike pomoči, or-ganizirane znotraj okolja, ki ga je vajen.

Svojci pogosto ne vedo, koliko in kdaj najbi se z bolnikom pogovarjali o njegovibolezni. Kako najti pravi trenutek in kakovoditi pogovor?

To je zelo dobro vprašanje. Kot po na-vadi, pa naj gre za otroka ali odraslega,je tudi pri pogovoru z bolnikom dobro iz-hajati iz njegovih potreb in njegove pri-pravljenosti na pogovor. Ne zdravnik, kibolnika informira, in ne njegov svojec, kimu želi v stiski pomagati, ne moreta rav-nati narobe, če spoštujeta predvsem bol-nikovo potrebo “vedeti” in njegovo trenut-no zmožnost “slišati”. Nismo v vsakemtrenutku zmožni prenesti hkrati vse res-nice o svojem zdravstvenem stanju. Tudinismo vsi enaki. Kar nekatere naredi mo-čnejše, druge zlomi. Ni prav, da se vsembolnikom, ne upoštevaje njihove poseb-nosti in življenjske okoliščine, vrže vobraz hkrati vsa resnica, sploh pa ne, čeprvemu pogovoru ne sledi naslednji stik.Bolj prav je, da se pravilno dozira po na-čelih terapevtske komunikacije: »Verjet-no ste si že ustvarili določeno mnenje osvojih težavah?« ali pa »Vas kaj posebejzanima, o čemer bi se lahko midva pose-bej pogovorila?«. Pravzaprav postane natej točki pomembna naša zmožnost em-patije, sposobnost vživeti se v tujo kožo,razumeti položaj drugega človeka. Konas drugi potrebujejo, niso pomembninasveti, ki so morda kdaj pomagali nam,še manj sodbe. Tisto, kar šteje, je, da pu-stimo prostor drugemu, ko je pripravljenspregovoriti o svojih težavah, in da ga te-daj poslušamo in poskušamo razumeti.Druga stran bo zelo dobro zaznala razli-ko, ali čutimo z njo ali se le pretvarjamoin so nam njeni problemi odveč.

Nekateri hudo bolni posamezniki soprecej negativistični, drugi vdani v usodoin za tretje se zdi, da se svojega stanjasploh ne zavedajo ali ga celo zanikajo.

Natančno to. Zelo različne so te reak-cije. To so pravzaprav stanja doživeteogroženosti in posledično sproženi

obrambni mehanizmi. Lahko je to beg inzanikanje dejstev, lahko je to apatičnostin vdanost v usodo, fatalizem, kot pravi-mo. Več ko je tega, hujša je stopnja po-sameznikove ranljivosti. Kako je s psi-hološko podporo svojcem, tudi ti so po-gosto v stiski. Po eni strani so močnoobremenjeni zaradi bolezni v družini,hkrati so nemočni glede zdravstvenegastanja njim drage osebe. Bolezen in nje-no napredovanje z vsemi posledicami,ki jih prinaša, vedno prizadeneta vso dru-žino. Včasih smo na ta del premalo po-zorni. Niso tako redki primeri, ko se pribolnicah z malignomom dojke ali gine-kološkega raka začno krhati partnerskiodnosi prav v času, ko naj bi bila priza-deta ženska deležna največje podpore inpomoči v domačem okolju. Ali pa, spom-nim se primera, ko je bolnica odklanjalaoperativni poseg in kemoterapijo, pa če-prav ji je ginekolog natančno pojasnil,da bi bilo v njenem primeru to zanjousodno. A ni pomagalo. Pacientka jevztrajala pri svojem. No, zaupljiv pogo-vor z njo je pozneje pokazal na vzrok.Doma jo je čakal precej mlajši partner, zakaterega je pacientka trepetala, da ga boizgubila, še preden je zbolela. V takihprimerih je ukrep krizne intervencije večkot dobrodošel. Tudi v tem primeru je bilotako. Pacientka je premagala svoj strah inkončno privolila v poseg.

Kako razvita je zdravstvena psihologijapri nas in kako razumete njen razvoj vprihodnje?

No, tu pa zares zaostajamo in kot kaže,kmalu ne bo nič bolje. Bom povedalatako: v sosednji Avstriji imajo okrog 5500kliničnih psihologov, ki so hkrati uspos-obljeni zdravstveni psihologi. Kakšna jenaša številka? Res smo manjša država,a razlika je vseeno dramatična. Samookrog 150 kliničnih psihologov imamoin še ti delujejo večinoma znotraj psihia-trije ali se v zunajbolnišnični oskrbi pos-večajo problematiki psihičnih motenj.Pri zdravstveni psihologiji pa ne gre zato, da bi bilo z nekom nekaj narobe, čega je strah pred operacijo, če je potrt, kerje izgubil svojca in mu je treba nuditipodporo na poti žalovanja. Gre za nor-malne psihološke pojave.

Zaradi vsega tega ni presenetljivo, da si znanstveniki po svetu prizadevajo, da se v razumevanju in obravnavi kroničnega bolnika v praksi uveljavi celosten pogledna bolnika. Govorijo o novem, ustreznejšem pogledu na posameznika, ki zboli alise tako le počuti in ki ga predstavlja t. i. biopsihosocialni model zdravja in bolezni.

»Delujemo kot multidisciplinaren tim,ki s svojim znanjem in medsebojnim po-vezovanjem pomembno vpliva na izbolj-šanje kakovosti storitev. Zdravniški nad-zor vsak dan po štiri ure izvajata dvezdravnici, za vsakega pacienta ob temskrbi še zdravstveno-negovalni tim, social-na delavka, dva fizioterapevta in delovnaterapevtka. Za vsakega našega bolnikaskupaj pripravimo individualni načrt oskr-be, nato vsak teden na konziliju preveri-mo njegov napredek in iščemo rešitve obnastalih težavah,« pristop v okviru nego-valne bolnišnice opisuje njena vodja, dipl.medicinska sestra Vida Oražem.

V negovalni bolnišnici pomagajo zdrav-stveno stabilnim pacientom, ki pred od-hodom domov ali v druge oblike varstvapotrebujejo še nadaljevanje zdravstvenenege, v bolnišnici začete terapije, zdrav-stvenovzgojne programe, občasen nad-zor ter različne oblike rehabilitacije ali so-cialne pomoči. »Naše bolnike spodbuja-mo k čim večji samooskrbi in pri temvključujemo tudi svojce. Prav dobro so-delovanje z zadnjimi pomeni veliko psi-hično podporo bolnikom. Z nami sode-lujejo prostovoljci, naš oddelek pa je tudiučna baza za dijake in študente zdravstve-nih šol in fakultet.«

Kaj ste naredili z njim?!Kako svojci doživljajo hipen preobrat,

ki jim domov pripelje družinskega čla-na, v celoti odvisnega od pomoči drugih?Vida Oražem: »Težko. Za naše bolnike jeres značilen popoln preobrat. Pred do-godkom so imeli številni dejavno vlogotudi v razširjeni družini, neredko so bilivsaj doma še popolnoma pokretni, ne-kateri so kuhali za vso družino, morda

so pomagali pri varstvu najmlajših. Zna-čilno je, da niti sami niti drugi člani go-spodinjstva pri tem ne opazijo kakšnihblagih sprememb, ki morda že več let na-povedujejo demenco. Nato pride po-škodba ali akutni dogodek, ki lahko iz-razito poslabša tudi spoznavne zmožno-sti. In tako svojci o svojem starostniku,ki je še včeraj popolnoma samostojno de-lal tako rekoč vse, danes pa je ne le ne-pokreten, ampak jih niti ne prepozna, ne-redko razmišljajo kot, »le kaj so naredi-li z njim v bolnišnici«! Nekateri hitrosprejmejo nove razmere, drugi potrebu-jejo več časa. Pomagamo pa obojim.«

Kaj je za svojce, ki se odločijo za oskr-bo nepokretnega bolnika na domu, pra-viloma najteže? »Stalen nadzor, kar je šeposebno težko izvedljivo za zaposlene.Pa tudi sama oskrba. Mnogi le stežkaspremljajo, na primer, ali tak svojec red-no odvaja urin in blato, oziroma mu me-njajo plenice. Razumeti moram tudi ti-ste, ki si ne morejo predstavljati, da biumivali svojo mater ali svojega očeta.Nekateri bolniki potrebujejo obračanjev postelji, diabetikom je treba prilagodi-ti hrano. Nujno je redno sodelovanje zosebnim zdravnikom in patronažno služ-bo, kar je še zlasti hudo breme za tiste,ki imajo svoje družine.«

Sladkorni bolniki zelo dobro educirani

V negovalni bolnišnici skrbijo tudi zasladkorne bolnike. Kljub dobremu deluslovenske diabetološke stroke, kot po-udarja naša sogovornica, ki se v sploš-nem spozna tudi pri usposobljenosti pa-cientov za samokontrolo in samovode-nje sladkorne bolezni, nekateri bolniki

zaradi pridruženih obolenj, kognitivnihmotenj in starosti potrebujejo pomočtudi pri tem. Vida Oražem: »Če le lahko,samokontrolo z apliciranjem inzulinanadaljujejo tudi pri nas. Sicer odlično so-delujemo tako z diabetologom kot s ko-legicami medicinskimi sestrami iz dia-betološke ambulante UKC Ljubljana. Po-sredujejo nam zloženke in brošure za pa-ciente in svojce. Poudarek edukacije prinas je na diabetični negi, pri čemer namredno prihaja na pomoč sestra MiraSlak.« Sladkorni bolniki so bolj ogrože-ni za nastanek različnih vnetij, na kar sov negovalni bolnišnici še posebej pozor-ni, poleg tega je pomembno opazovanje,spremljanje in dokumentiranje bolni-

Po prvem rojstnem dnevu z veliko izkušnjami, a v enakem obsegu

Negovalna bolnišnica v Ljubljani – odprli so jo marca lani – je namenjena bolnikom, predvsem starostnikom, pokončanem akutnem zdravljenju. To so bolniki s stabilnim zdravstvenim stanjem, ki pa še niso pripravljeni zasamostojno življenje doma ali v domu za starejše oziroma čakajo na prostor v njem. Za zdaj je na ljubljanskemVrazovem trgu na voljo 33 postelj, glede na potrebe bi jih že včeraj potrebovali nekajkrat več. V negovalnibolnišnici skrbijo tudi za sladkorne bolnike.

OSREDNJA TEMA Nega starostnikov - negovalna bolnišnica v Ljubljani


® Tina Kralj

Vida Oražem, dipl. med. sestra, vodjaNegovalne bolnišnice UKC Ljubljana:

Pravilnik o odpustih pacientov iz bolnišnice nedovoljuje odpustitve nikogar, ki nima

zagotovljene pobolnišnične oskrbe. Na nas ses prošnjami za sprejem na negovalni oddelekneposredno obračajo tudi svojci bolnikov, ki

so doma, a teh ne moremo sprejeti.

»Tudi pri naših bolnikih se poznajo zdajšnje slabe finančne razmere. Kar nekaj ta-kih, ki bi zagotovo potrebovali strokovno nego v domu za starejše, smo morali od-pustiti domov, saj skupaj s svojci niso zmogli plačila stroškov nastanitve.«

foto

: BRA

NE

BOM

BAč


kovih simptomov, kot so žeja, utruje-nost, večkratno uriniranje, spremljanjevida, poleg stopal opazovanje rok, zazna-vanje občutkov na okončinah in drugi de-javniki, ki opozarjajo na pozne zapletesladkorne bolezni. »O vsem tem pouči-mo tudi svojce in jih med drugim opo-zorimo na ustrezno uporabo nevtralnihmil pri sladkornem bolniku, dobro osu-šitev kože z mehko brisačo po umivanju,blagodejnost uporabe vlažilne kreme zatelo, naučimo jih pravilnega striženjanohtov sladkornega bolnika, pripraveoziroma spremljanja ustrezno prilagoje-ne prehrane. Znati morajo prepoznatiznake hiper- in predvsem hipoglikemi-je.« Preden sladkornega bolnika odpu-stijo v domačo oskrbo, vedno preverijonjegovo samostojnost, znanje, prav takoznanje svojcev, ter o vsem obvestijo ob-močno patronažno sestro in bolnikove-ga osebnega zdravnika.

Most med vsemi Povezovanje negovalnih oddelkov z

drugimi dejavnostmi, kot so ambulantedružinskih zdravnikov, patronažne služ-be, centri za socialno delo, domovi zastarejše, zavodi za oskrbo na domu in vsidrugi, ki sodelujejo pri oskrbi bolnikov,je izjemno pomembno za njihovo nadalj-njo ustrezno oskrbo, opozarja dipl. med.sestra Vida Oražem: »Že naša zdravstve-na odpustnica je drugačna kot na dru-gih oddelkih UKC Ljubljana. V njej nisozajeta le navodila zdravnika, ampak jesestavljena tudi iz praviloma najobširnej-ših navodil za zdravstveno nego ter iz po-ročila o fizioterapiji, ki jo potrebuje našnekdanji bolnik.« Kaj pa bolniki, ki za-radi različnih razlogov ne morejo do-mov? »Že ob akutni obravnavi bi mora-li načrtovati tudi njihov odpust! Če zdrav-nik že takrat presodi, kakšen bo potekokrevanja in v kolikšni meri bo pacientpotreboval oskrbo, se lahko postopeksproži že takrat. Še zlasti je to pomem-bno pri tistih bolnikih, katerih svojci nezmorejo skrbeti zanje.«

Pomoč socialne delavke Pri nekaterih bolnikih, ki po obravna-

vi na kateri od klinik UKC pridejo v ne-govalno bolnišnico, (največ jih pride znevrološke in travmatološke klinike), sose svojci povezali s pristojno socialnoslužbo že med akutno obravnavo in takože tam sprožili postopek za odhod vdom starejših občanov. »Tem pomagamopri vseh nadaljnjih korakih za sprejem

v dom za starejše oziroma druge oblikezdravstvenega varstva. Prav tako poma-gamo tistim, ki odidejo v domačo oskr-bo,« svoje delo opisuje socialna delavkav negovalni bolnišnici Marica Potokar.

Tudi ona poudarja hud pretres, ki gatako bolniki kot svojci doživijo ob nenad-ni spremembi zmogljivosti njihovega čla-na. »Nekaterim pacientom se svet ustavisredi pisanja knjig ali drugih projektov, kijih seveda želijo končati, neredki morajone glede na vse v dom za starejše. Kljubtemu jih več kot polovica vendarle odidev domače okolje, kamor si praviloma naj-bolj želijo.« Kaj pa svojci, ki ne vedo, kams starostnikom, ki nenehno potrebuje po-moč ali ki tega bremena ne zmorejo ali že-lijo prevzeti? »Včasih pomoč ponudijoprijatelji in sosedje, vendar gre pri tehoblikah za opravke, kakšen nakup ali ku-hanje, ne za nego. To lahko ponudijo or-ganizirane institucije v okviru občin. Se-

veda ima glavno besedo pri tem – razenv redkih primerih – finančna zmogljivostprizadetega in njegove družine.«

Je na prostor v domu za starejše še tre-ba čakati tudi po več let? »Po navadi ne.Bolniki tako danes relativno zlahka dobi-jo prostor v domu v večini države, teže jev Ljubljani in okolici.« Pomembni dejav-niki, ki lahko pripomorejo k hitrejši nasta-nitvi v dom, so predhodno vložena vloga,še posebno če je bolnik na čakalnem se-znamu že kakšno leto prej. Pri tem ima-jo prednost tudi bolniki, ki čakajo za spre-jem v občini stalnega bivališča. »Pomemb-

na sta bolnikova socialni in zdravstveni sta-tus, pa njegova starost, prav vsem svojcemtudi svetujem, naj bodo aktivni pri iska-nju domske namestitve.«

Kako je, ko (p)ostaneš nemočenSocialna delavka Marica Potokar vsak

dan pomaga bolnikom, ki so neredko vhudi stiski zaradi izgube samostojnosti.Kaj je zanje najteže? »Zelo različno. Zanekatere to, da ne morejo več poskrbe-ti zase. Nekatere skrbi, kako bo v prihod-nosti, kdo bo poskrbel zanje. Družinskerazmere so namreč zelo različne in ne-kateri niti ne želijo ali morejo domov. Podrugi strani se v veliki stiski lahko znaj-dejo tudi po prihodu v dom za starejše.Težka je že sprememba okolja, kaj šele,ko si nebogljen in ko moraš prav vsepustiti doma.« Kako jim lahko pomaga-te tu? »S pogovorom. S toplo besedo instiskom roke. Včasih nam povedo več kotsvojcem. « In če so želje različne? »Vča-sih je resnično težko. Neredko pa zale-že in obema stranema olajša prehod za-časna nega v domu za starejše. Tudi nato možnost vedno opozorim.«

Negovalnih bolnišnic je premaloKoliko negovalnih bolnišnic je pri nas?

»Manj, kot jih potrebujemo,« odgovarjaVida Oražem, »neakutna obravnava bol-nikov pa je smiselna že zaradi nižanjastroškov, saj oskrbe na negovalnih od-delkih ne obračunavamo v okviru siste-ma akutne bolnišnične obravnave SPP,ampak glede na bolnišnično-oskrbnedni, kar je za ZZZS občutno ceneje.«Lani so v negovalni bolnišnici v Ljublja-ni obravnavali 300 bolnikov. Približnotretjina jih je po končanem zdravljenjuodšla v domačo oskrbo, tretjina v dom-sko, preostala tretjina pa v nadaljevanjerehabilitacije, največkrat v URI Soča alizdraviliško zdravljenje. Vlog je bilo naj-manj za polovico več. Torej bi bila smi-selna čimprejšnja uresničitev načrtov oširjenju oddelka na dodatnih najmanjsto postelj, nujno potreben bi bil tudi pa-liativni oddelek. Kako kaže? »Ne vem.Razmere so težke, a kljub temu upam,da se bodo v prihodnjem letu ali dvehspomnili tudi na nas,« dodaja naša neu-trudna, vedno nasmejana sogovornica.

Negovalne oddelke imajo (poleg UKC Ljubljana) naslednje ustanove v Sloveniji: Bol-nišnica Sežana, Bolnišnica Golnik, Splošna bolnišnica Jesenice, Splošna bolnišnicaBrežice, Splošna bolnišnica Novo mesto, Bolnišnica Topolšica, Splošna bolnišnicaPtuj, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Splošna bolnišnica Murska Sobota.

Marica Potokar, soc. delavka, Negovalnabolnišnica UKC Ljubljana: Odločitve

sprejemamo skupaj v dogovoru z bolnikom(kadar je to mogoče) in z njegovimi svojci.Upoštevati moramo želje obeh strani in

predstaviti možnosti po odpustu.

foto

: BRA

NE

BOM

BAč

Leto 2012 je evropsko leto aktivnegastaranja in solidarnosti med generacija-mi in priložnost za razmislek o tem, dase življenjska doba evropskih prebival-cev daljša, in o možnostih, ki jih to pri-naša. Takole je uvodoma na posvetu vdvorani Državnega sveta, kjer so se se-stali vsi pomembni akterji s področjaskrbe za ostarele, poudaril predsednikDržavnega sveta Blaž Kavčič: »Skrb zastarejše, pomoč na domu – to pač stane.Je pa vprašanje, ali bomo tudi ta social-ni strošek razumeli kot strošek, ki ga jemogoče in treba zniževati, ali kot nalož-bo v celovitejši, človeka vreden in boljedelujoč družbeni organizem. Sodobnadružba se je torej znašla pred velikimizzivom, kako ustvariti ustrezne razme-re za življenje vse starejše populacije, kije čedalje bolj vitalna, starost pa želi pre-živeti kakovostno in dejavno, v ustreznihrazmerah, čim dlje samostojno in neod-visno, in sicer v okolju, ki ji je najbliže.«

Pomoč na domu – potreben strošek

Boris Koprivnikar, predsednik uprav-nega odbora Skupnosti socialnih zavodovSlovenije, je predstavil razvoj zmogljivo-sti zavodov, katerih naloga je skrb za sta-rejše in odrasle s posebnimi potrebami. Zastarejše, skupaj 16.969 mest, je na voljo 55javnih zavodov z 12.945 mesti na 70 loka-cijah in 35 zasebnih izvajalcev s 4024 me-sti na 35 lokacijah. Za odrasle s posebni-mi potrebami skrbi pet posebnih zavodovs 1518 mesti na šestih lokacijah in devetdomov starejših občanov z 840 mesti v po-sebnih enotah. Posebne oddelke ima 58domov, ki sprejmejo 1620 stanovalcev. Naopuščanje programa javnih del v posa-meznih občinah in na popolnoma nepri-merljive cene storitev Koprivnikar že ne-kaj časa opozarja. Oskrba (od marca lani)v javnem domu za starejše (DSO) stane16,79 evra na dan, stroški ene ure pomo-či na domu pa le malo manj (16,47 evra).Dnevni stroški pomoči na domu znašajo

65,88 evra. Dnevna oskrba v zasebnemDSO stane 20,65 evra. Potrjena cena urepomoči na domu za uporabnike je 4,46evra, skupna potrjena cena pomoči nadomu pa 17,84 evra. Povprečna cenazdravstvene nege (od I do III) v DSO je15,06 evra na dan. Nemedicinski oskrbnidan v zdravilišču stane 43,30 evra. Cenapodaljšanega bolnišničnega zdravljenja(več kot 49 dni) pa 59,79 evra. Koprivni-kar vidi največji problem v tem, da je si-stem umetno razvijal različne storitve, kiso ločeno organizirane in financirane. Pro-blem s povezovanjem med različnimi služ-bami bi po njegovem mnenju nenadomaizginil, če bi uporabnikom ponudili vav-čer, pa naj se sami odločijo za katero odponujenih storitev. »Zapiranje v lastnestrokovne okvire zavira razvoj stroke.«

Pomanjkanje strokovnih kadrovDejstvo je, da razvoj pomoči na domu,

do katere so upravičeni ljudje, ki za življe-nje v domačem okolju potrebujejo obča-sno organizirano pomoč, v Sloveniji zao-staja za preostalo Evropo. Čeprav je meduporabniki pomoči na domu več kot pol

starejših od 80 let in velika večina starej-ših od 65 let, pa je čedalje več tudi inva-lidnih oseb in invalidov ter hudo bolnihotrok ali otrok s hudo motnjo v telesnemali duševnem razvoju. V dolgotrajno oskr-bo na domu je vključenih le 1,7 odstotkastarejših od 65 let, v drugih evropskihdržavah pa od sedem do 15 odstotkov.Nina Ličer je predstavila delovanje Zavo-da za oskrbo na domu Ljubljana, ki delu-je od leta 2002 in ima zdaj 132 zaposlenih.Na območju Mestne občine Ljubljana ima-jo na mesec delo za 649 uporabnikov, so-cialnih oskrbovalk pa je 114. Primerjava zobiski na domu s prejšnjimi leti pokaže,da se njihovo število povečuje. Pri svojemdelu opažajo, da je največji delež uporab-nikov v starostni skupini nad osemdesetlet, da narašča število oseb z demenco inda narašča število uporabnikov s statu-som invalida in kronično bolnih. A kot jepoudarila Ličerjeva, je iskanje primernihkadrov za to delo kljub večanju številabrezposelnih velik problem. Normativ ka-drov (0,5–0,55 strokovnega delavca ali so-delavca na vsakih 20 socialnih oskrbo-valk) pa se jim zdi neustrezen.

Res je nerazumljivo, da ob veliki brez-poselnosti socialnih oskrbovalcev pri-manjkuje, še posebno v Ljubljani; to na-vaja približno petina slovenskih občin.To tudi dokazuje, da je to težko, zahte-vno in slabo plačano delo, zato je težkodobiti osebe z ustreznimi delovnimi iz-kušnjami in ustrezno izobrazbo. Po ana-lizi Inštituta Republike Slovenije za so-cialno varstvo je leta 2010 socialno oskr-bo na domu opravljalo 924 socialnih iz-vajalk, kar je 77 več kot v letu prej. Pro-blem je daljša odsotnost socialnih oskr-bovalk zaradi bolniških, porodniških inrednih letnih dopustov.

Upokojenci na robuNa konferenci Pomoč na domu – od-

ziv na demografske spremembe v druž-bi so med drugim opozorili, da bi neka-tere od nerešenih problemov lahko od-

Pomoč na domu uporablja sedem tisoč oseb

Zakonodajo na področju pomoči starejšim na domu nujno potrebujemo. Oskrbo na domu pri nas trenutnouporablja okrog sedem tisoč ljudi. A gre za širši izziv, saj se slovenska družba nezadržno stara, zdravstvenablagajna je čedalje bolj obremenjena, domov, primernih za oskrbo onemoglih, pa je premalo. Pomoč na domu se izvaja v 201 občini, v devetih ne, v treh pa sploh zagotovljena ni.

OSREDNJA TEMA Nega starostnikov - ureditev področja oskrbe na domu


® Monika Kubelj

90 in več let stari sami skrbijo za:ogrevanje (33 %), čiščenje (43 %), kuha-nje (50 %), doma pripravljajo hrano (89%), nakupujejo (29 %).

Boris Koprivnikar, predsednik upravnegaodbora Skupnosti socialnih zavodov

Slovenije: Program javnih del v posameznihobčinah se opušča, cene storitev pa so med

seboj neprimerljive.


pravilo sprejetje zakona o dolgotrajnioskrbi in negi, kar sta obljubljali že dvevladi, pa se to ni zgodilo. Potrebno pa botudi povezovanje različnih služb in sek-torjev ter patronažne službe, ki ima že90-letne izkušnje dobre prakse z delomna domu, spodbujanje prostovoljstva inmedgeneracijskega sodelovanja ter obli-kovanje izobraževalnih programov zasocialne izvajalke oziroma izvajalce zinterdisciplinarnimi znanji.

Dr. Mateja Kožuh Novak, predsednicaZveze društev upokojencev, je bila ja-sna: »Starejši smo skupina, ki ji je trebanameniti več pozornosti. Pripravili smotretjo verzijo zakona o pomoči na domuin upam, da ga bomo lahko danes pred-stavili. Želimo, da bi bil čimprej sprejet.Zato vas prosim za podporo.« Pripravilaje zanimivo statistiko, ki delno daje sli-ko načina življenja starejših. Torej: 25odstotkov jih živi samih, 50 odstotkov vparu in 23 z otroki. Skrb zbujajoče je, dakar 98 odstotkov starejših od 70 let vprvem nadstropju nima dvigala, 40 od-stotkov pa celo v četrtem nadstropju ne.

Ko so pripravljali projekt Starejši za sta-rejše v letu 2009, so ugotovili da jih je breztekoče vode tri odstotke in prav tako brezkopalnice, pet odstotkov pa brez stra-nišča s tekočo vodo. Raziskava je poka-zala tudi, da dodatno pomoč na domu po-trebuje 35 odstotkov takih, ki so starej-ši od 90 let, in 11 odstotkov oseb, starihod 70 do 79 let. A žal je skoraj polovicavprašanih odgovorila, da dodatne pomo-či, bodisi na področju zdravstvene inosebne nege, pri čiščenju ali vsakodnev-nih opravkih ne bi mogla plačati. Neka-teri še osnovne življenjske potrebe komajzmorejo in jim seveda pomagajo sorod-niki ali celo sosedje. Kakšne pa so splohbile plačilne sposobnosti upokojencev vletu 2011? Kožuh Novakova pojasnjuje:»Kar 44 odstotkov pokojnin je nižjih od500 evrov, od tega je 27 odstotkov staros-

tnih pokojnin. Kar 72 tisoč (26 tisoč sta-rostnih) pokojnin pa je nižjih od 400evrov. Zato 46.306 oseb s pokojnino, niž-jo od 400 evrov, dobiva varstveni doda-tek. Dodatek za pomoč in postrežbo paje lani dobivalo 30.575 ljudi.

Korenite spremembeDirektor Zavoda Pristan Martin Kopa-

tin, ki ima koncesije v sedmih občinah,je na posvetu skušal odgovoriti kar na ne-kaj vprašanj. Ugotavlja, da prav tako kotso potrebe uporabnikov različne po ob-činah, je različno tudi dojemanje eko-

nomske cene. Problematično se mu zdi,da veliko starostnikov sploh ne pozna po-moči družini na domu. Zato se zaveda-jo, da je izjemno pomemben kontakttako z občino kot s svojci potencialnihuporabnikov. Med pogoje za dobro opra-vljanje teh storitev pa uvršča dobrega iz-vajalca, sodelovanje z uporabnikom insvojci, sodelovanje z lokalno skupnost-jo, sodelovanje med sorodnimi instituci-jami in seveda ustrezno ceno storitve.

Davor Dominkuš z Ministrstva za delo,družino in socialne zadeve je pojasnil:»Življenjska doba razvitega sveta se jezelo podaljšala, zato bo treba “socialo” ko-renito spremeniti. Pripravljamo nov stra-teški dokument za dolgotrajno oskrbo.Stabilnost financiranja dolgotrajne oskr-be smo že pred tem želeli zagotoviti s po-sebnim zavarovanjem. Žal konsenz ni bildosežen.«

Oskrba je nepreglednaKot je potrdil direktor za stike za jav-

nostmi na ZZZS Damjan Kos, nam v Slo-veniji področja dolgotrajne oskrbe doslejše ni uspelo urediti na sistemski ravni.Pobude, da se za to področje uvede novosocialno zavarovanje za dolgotrajno oskr-bo, ki bi se v celoti posvetilo le urejanjuvprašanj pri zagotavljanju dolgotrajneoskrbe, so stare že več kot deset let. »Kerv Sloveniji dolgotrajna oskrba še ni obli-kovana kot samostojna dejavnost, jeoskrba fragmentirana in se izvaja neenot-no v različnih sektorjih. Del potreb postoritvah se zagotavlja prek zdravstvene-ga varstva oz. zavarovanja, del prek so-cialnega varstva, na različne načine soangažirane tudi lokalne skupnosti, svoj-ci in drugi. Posledično so fragmentira-ni in nepopolni tudi finančni viri,« jepovedal Damjan Kos. Pretežni del stro-škov za zdajšnje oblike dolgotrajne oskr-be se pokrije iz sredstev ZZZS, ki prispe-va več kot 60 odstotkov vseh sredstev, kijih uradno evidentiramo v Sloveniji zapotrebe dolgotrajne oskrbe. Kot je pre-pričan predstavnik ZZZS, je nesprejem-ljivo predvsem to, da se v teh sredstvihskrivajo v veliki meri tudi stroški, ki bijih moralo pokrivati socialno varstvo,občine, zavarovanci sami ali njihovi svoj-ci, saj npr. pomoč pri osebni higieni,oblačenju in slačenju, pomoč v gospo-dinjstvu itd. niso zdravstvene storitve, ajih kljub temu pokrije obvezno zdrav-stveno zavarovanje. Meni, da se na tempodročju dolgoročni načrti preveč ome-jujejo na institucionalno varstvo, ključne-ga in strateškega pomena za dobro ob-vladovanje teh potreb po dolgotrajnioskrbi pa je predvsem krepitev pomočina domu, ki je ekonomsko dostopnejša,pa tudi boljša.

Razmerje med različnimivrstami oskrbe

(Delež 65+ vključen v formalne oblikeoskrbe) v evrih

Oskrba Oskrba vna domu instituciji Skupaj

Nemčija 6,00 4,00 10,00

Avstrija 19,50 3,50 23,00

Švedska 9,40 7,10 16,50

Velika Britanija 7,40 4,10 11,50

Francija 7,90 4,30 12,20

Slovenija 1,50 4,50 6,00

Dr. Mateja Kožuh Novak, predsednica Zvezedruštev upokojencev: Starejši smo skupina,

ki ji je treba nameniti več pozornosti.

Davor Dominkuš, Ministrstvo za delo,družino in socialne zadeve opozarja, da botreba socialne statuse korenito spremeniti,saj se je podaljšala naša življenjska doba.

Martin Kopatin, direktorZavoda Pristan: Veliko starostnikov splohne pozna pomoči družinina domu.

Na odločitev, kako naprej po odpustuiz bolnišnice, vpliva veliko dejavnikov.Irena Eržen: »Včasih se zatakne že pri do-ločanju potreb. Neredko posamezniki, kiso pred akutnim dogodkom živeli sami,niti ne opazijo morebitnega postopnegaupadanja umskih sposobnosti. Še zlastipri teh, pa tudi pri starostnikih, ki živi-jo v razširjeni družini, pozabljivost inzmedenost lahko spregledajo tudi svoj-ci. Nekateri – na obeh straneh – pa tovr-stna opozorila tudi zanikajo.« Kot še do-daja naša sogovornica, so pri sprejema-nju odločitve, kam iz bolnišnice, zelo po-membni že prej vzpostavljeni odnosi:»Lahko da so živeli skupaj ves čas, pa ninujno, da se dobro razumejo. V takih pri-merih se bolnik, ki ni več sposoben po-skrbeti sam zase, težko vrne domov.«

Kdo pomagaKo obležimo, je treba nekoga poklica-

ti. Tisti, ki se jim kaj zgodi, ko so sami,so pri tem lahko v hudi stiski. »Prav predkratkim smo obravnavali primer gospe,ki je doma padla. Ker ni imela nikogar,se je šele po dveh dneh priplazila dovrat in od tam klicala na pomoč sosede.«Neredko starejši bolniki ne znajo pove-dati, kdo bi bil njihova kontaktna oseba.Takrat osebje na oddelku pokliče sveto-valno-socialno službo. Irena Eržen: »Ta-koj začnemo iskati svojce in znance.Čim širšo mrežo ima bolnik, tem laže jenajti koga, ki pomaga. Če ga ne najde-mo, vključimo pristojni center za social-no delo.« V primerih, ko bolnik ni zmo-žen odločati o sebi, mu je treba imeno-vati skrbnika za poseben primer, ki po-stane njegov zakoniti zastopnik. »Čenima svojca, ki bi lahko prevzel to pro-stovoljno in častno dolžnost, njegovskrbnik postane pristojna oseba iz cen-tra za socialno delo v občini bivanja. Po-stopek za postavitev skrbnika je nujen.

Lahko pa ga upočasnijo različne okoli-ščine. Ti primeri so zelo občutljivi.«

V dom za starejšeZa bolnike, ki po odhodu potrebujejo

institucionalno varstvo v domu za starej-še, že v UKC Ljubljana po potrebi začne-jo postopek za vključitev. Imajo njihovibolniki prednost? Irena Eržen: »Vsak domima svoja pravila. Glede na pravilnik osprejemanju v institucionalno varstvo najbi imele osebe s posebnim zdravstvenimin socialnim statusom prednost pred dru-gimi. Seveda so ključna prosta mesta v do-movih.« In prav ob odhodu daleč stran izdomačega okolja je lahko zelo hudo zabolnike. »Ljubljana z okolico je najbolj za-sedena, drugod po državi je precej laženajti prostor. Vsak bolnik seveda želi bitiv svojem okolju. Tu skušamo iskati kom-promis. V vsakem primeru ga poskusimouvrstiti v dom čim bliže domačim. Pribolnikih, ki ne morejo več sami odloča-ti, upoštevamo tudi želje svojcev.«

Za sprejem v dom je treba oddati vlogo,ki jo mora podpisati bodoči uporabnik ozi-roma njegov zakoniti zastopnik, pa tudisvojci. »Včasih je treba postopek začeti ta-koj, še preden se ljudje zmorejo soočiti z

novimi razmerami. Skušamo jim pojasni-ti, kako ključen je čas in zakaj je trebasprejeti to težko odločitev že v bolnišnici.«

Oskrbovana stanovanja Poleg domske oskrbe so ponekod v Slo-

veniji na voljo tudi oskrbovana stanovanja.Kot lahko beremo na spletni strani Mini-strstva za delo, družino in socialne zade-ve, so praviloma namenjena starejšim lju-dem, ki se sami ne morejo več v celotioskrbovati ali negovati, kljub temu pa lah-ko še vedno živijo razmeroma samostoj-no življenje z večjo ali manjšo pomočjostrokovnega osebja. Ta pomoč zajema po-moč pri bivanju, kamor spada osnovno čiš-čenje stanovanja z odnašanjem smeti inpostiljanjem, organizirano prehrano terpomoč pri pranju, sušenju in likanju pe-rila. Poleg osnovne mora ponudnik oskr-bovanih stanovanj poskrbeti tudi za social-no oskrbo stanovalcev, ki zajema pomočpri vzdrževanju osebne higiene in izvaja-nju dnevnih opravil, pa tudi varstvo inpomoč pri ohranjanju socialnih stikov,kamor med drugim spada spremljanjeupravičenca pri opravljanju nujnih obvez-nosti. Izvajalčeva dolžnost je zagotovititudi zdravstveno varstvo in zdravstvenonego s sklenitvijo pogodbe z izvajalcem tedejavnosti v okolju, hkrati morajo imeti sta-novalci zagotovljeno možnost uporabecelodnevne nujne pomoči prek klicnihcentrov za pomoč na daljavo.

Stanovalci oskrbovanih stanovanj ima-jo praviloma možnost, da izbirajo posa-mezne storitve ali pakete storitev. Oskr-bovana stanovanja so samoplačniška,torej so bolj storitev oziroma nekakšennadstandard, poudarja vodja svetovalno-socialne službe UKC Ljubljana Irena Er-žen, ki ob tem opozarja še na dodatnovprašanje: »Kot uporabnica bi si predsta-vljala, da bom živela v oskrbovanem sta-novanju, dokler bom lahko skrbela sama

Kam po odhodu iz bolnišnice, ko bolnik še vedno potrebuje pomoč?

Marsikdaj se že med akutno obravnavo bolnika (tudi sladkornega), ki ga zdravijo na kateri od klinikUniverzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, izkaže, da bo po odhodu iz bolnišnice potreboval pomoč. Tedaj z njim in z njegovimi svojci na predlog pristojnega zdravnika čim hitreje vzpostavi stik tamkajšnja socialnaslužba. »Vse bolnike obravnavamo po načelih socialnega dela, zagotovo pa je ključno to, ali svojci lahkopomagajo,« pravi vodja Svetovalno-socialne službe UKC Ljubljana Irena Eržen, univ. dipl. socialna delavka.

OSREDNJA TEMA Nega starostnikov - svetovalna služba UKC Ljubljana


® Tina Kralj

Irena Eržen, univ. dipl. socialna delavka, vodjaSvetovalno-socialne službe UKC Ljubljana:

če nekdo obleži in nima nikogar, je treba takojukrepati.

foto

: BRA

NE

BOM

BAč

zase. Takoj ko bi se izkazalo, da to ni večmogoče, naj bi me avtomatično spreje-li v bližnji dom za starejše. Pri nas pa solastniki stanovanj ena stran, izvajalcistoritev druga, domovi spet tretja. Ustre-zne povezave, ki bi omogočala hitro se-litev po potrebi, med njimi ni!«

Kakšne so torej druge možnosti?

»Pomoč na domu. To je socialnovar-stvena storitev, ki ne spada v okvir zdrav-stvenega zavarovanja ter jo vsaka obči-na organizira in subvencionira po svo-je. Tudi zato so cene storitev precej ra-zlične, od tri do sedem ali več evrov nauro,« poudarja Irena Eržen. To je t. i.laična pomoč, torej socialna oskrba nadomu, ki zajema pripravo manjšegaobroka, po potrebi spremstvo ipd. Ta jeprimerna za tiste bolnike, ki potrebuje-jo manj pomoči (največ 20 ur na teden)oziroma živijo s svojci, ki so v službi inpotrebujejo pomoč drugih v dopoldan-skem času. »Obliko pomoči, ure priha-janja, pogostost obiskov – praviloma greza en obisk na dan – je treba doreči z iz-vajalcem. Pri tem so ključne potrebe bol-

nika, vendar na odločitev vplivajo tudifinančne zmožnosti uporabnika.«

V letu 2011 je bilo s konziliarnim listomv socialno obravnavo vključenih 1793pacientov. Od teh jih je bilo iz akutneobravnave napotenih v negovalno bolniš-nico 11 odstotkov in enak odstotek naprogram podaljšanega bolnišničnegazdravljenja. V institucionalno varstvo jebilo sprejetih 17 odstotkov pacientov.

Dnevno varstvoStarostniki (največkrat s katero od de-

menc) imajo ponekod po državi organi-zirano tudi t. i. dnevno varstvo. Tudi toje plačljiva socialnovarstvena storitev.Ponekod jo izvajajo v okviru domov zaostarele, drugod jo ponujajo zasebniki– podatki o možnostih so, enako kot zadruge oblike socialnovarstvenih stori-tev, na voljo na spletni strani Ministrstvaza delo, družino in socialne zadeve, smi-selno je povprašati v občini bivanja alipristojnih centrih za socialno delo.

Kaj pa patronažna služba? Irena Eržen:»To storitev ureja zakon o zdravstvenemzavarovanju, do nje so upravičeni tisti,ki potrebujejo zdravstveno nego patro-

nažne medicinske sestre. Naročilnico zaobisk napiše osebni zdravnik. Vendar kro-ničnim bolnikom, ki ne potrebujejo na pri-mer prevezovanja ran, rednega merjenjapritiska in drugih podobnih storitev, pri-padata dva obiska patronažne sestre naleto, kar za vsakodnevno pomoč, če jo po-trebujejo, seveda ne zadostuje.«

Vsi za vseV okviru UKC Ljubljana je bolnikom in

njihovim svojcem v Svetovalno-socialnislužbi na voljo sedem socialnih delavcev,ena socialna delavka ima delovni prostorna pediatrični kliniki. Svoje socialne služ-be imajo v okviru ginekološke, nevrofizio-loške in negovalne klinike. »Vsi skrbimoza vse bolnike, ne glede na diagnozo.Vedno smo v oporo tudi svojcem in jimpomagamo, kolikor lahko. Potrebe so na-mreč zelo različne – nekateri se oglasijoenkrat, nekateri vsak dan, neredki kliče-jo tudi po odhodu njihovega svojca iz bol-nišnice. Najbrž vsem ne moremo v celo-ti pomagati, zagotovo pa poskušamo pri-skrbeti ustrezno mrežo pomoči za našebolnike po odhodu iz bolnišnice,« je po-vedala naša sogovornica.

Podatek, da je na Hrvaškem 180 tisočsladkornih bolnikov, je dovolj zgovoren,še zgovornejši je verjetno podatek, da jepo nekaterih predvidevanjih še 160 tisočneregistriranih. »Prav zato precej pozor-nosti namenjamo zgodnjemu odkrivanjuin preventivi sladkorne bolezni. Je pa tre-ba priznati, da se Hrvaška ne razlikuje kajdosti od drugih držav, saj tudi pri nasnajvečkrat to bolezen odkrijemo šele ta-krat, ko nastanejo prvi zapleti,« pravi dr.Dario Rahelić, dr. med., iz klinične bol-nišnice Dubrava v Zagrebu. Na vprašanje,ali ima zdravljenje diabetesa tipa 2 naHrvaškem kakšne posebnosti, pa sogovor-nik odgovarja, da je Hrvaška šele laniprvič objavila smernice glede zdravljenjasladkorne bolezni tipa 2. Pravzaprav je toobjavilo društvo za zdravljenje diabetesain presnovnih bolezni. »Ponosni smo naobjavo lastnih smernic, saj smo se dotlejopirali zgolj za usmeritve nemškega dia-betičnega društva, nekaj malega pa tudinekaterih drugih svetovnih podobnih dru-štev. Navsezadnje se na Hrvaškem, takokot večinoma drugod, tudi mi ubadamos prenizko ozaveščenostjo, predsodki,povezanimi z inzulinsko terapijo in pozna-vanjem sladkorne bolezni na splošno.«

Pomen preventiveTako kot povsod, tudi na Hrvaškem

zdravniki priporočajo in svetujejo posa-meznikom, kako lahko sami precej pripo-morejo k zmanjšanju tveganja za nastaneksladkorne bolezni. »Že na prvem pregle-du jim skušam dopovedati, da se morajosami zavedati pomena preventive. Če sebodo sami zavedali tega, bo rešitev nepri-merno lažja,« pravi dr. Dario Rahelić. »Česladkorni bolnik sam ne pomaga pri vsemskupaj, je postopek neprimerno težji. No-benega dvoma ni, da morata bolnik inzdravnik sodelovati; če bolnik ne upošte-va navodil, je še teže. Zaman so najboljšazdravila in vsa zdravnikova prizadevnost,če bolnik ne upošteva navodil, kdaj, koli-

ko in kaj sme jesti, če ni pozoren na tele-sno težo in če pozabi na gibanje. Mi, zdrav-niki smo le tisti element, ki usmerja bol-nika k temu, da zmanjšujemo in prepre-čujemo morebitne učinke sladkorne bole-zni. Žal se bolniki nemalokrat tega ne za-vedajo in nočejo spreminjati življenjskihnavad,« pravi dr. Rahelić in dodaja: »Samsvojim bolnikom vedno povem, da je ključnjihovega zdravja v njihovih rokah.«

Od marca letos več pravic za bolnike

Glede testnih lističev za nadzor sladkor-ja v krvi in uporabo glukometra sogovor-nik pravi, da so še pred kratkim imeli topravico na Hrvaškem le bolniki, ki so spa-dali v t. i. terapijo z dvema ali več doza-mi na dan. Drugim bolnikom, na primertistim, ki so dobivali le eno dozo hipogli-kemikov na dan, to ni pripadalo, temvečso imeli pravico le do testnih lističev zanadzor glukoze v urinu. Od letošnjegamarca je drugače. Od takrat imajo vsisladkorni bolniki na Hrvaške pravico doglukometra in testnih lističev za nadzorsladkorja v krvi. »Na srečo,« pravi dr. Ra-helić. »V praksi pa to pomeni, da bolniki,ki so na terapiji z oralnimi hipoglikemi-ki, dobivajo po sto lističev za samonad-zor glukoze v krvi na leto. To nemalo-krat ni dovolj, a je vseeno precejšen na-predek,« dodaja sogovornik.

Inkretinska terapijaPo pravilniku hrvaškega zavoda za

zdravstveno zavarovanje imajo sladkornibolniki, ki se več kot šest mesecev zdra-vijo po terapiji z dvema oralnima hipogli-kemikoma, hkrati pa imajo indeks telesnemase višji od 35, pravico tudi do zdravlje-nja z inkretinsko terapijo z zdravili zavi-ralci DPP-4 (zaviralci dipeptidil peptidaze4). Ta zdravila pri odraslih bolnikih s slad-korno boleznijo tipa 2 učinkovito znižu-jejo krvni sladkor in tako bolnikom omo-gočajo boljši nadzor nad potekom bolezni.Vendar, kot nam je povedal dr. Rahelić, jena Hrvaškem trenutno na voljo le enozdravilo iz skupine zaviralcev DDP-4. »Po-leg osnovnih zdravil za zdravljenje slad-korne bolezni, ki se imenujejo metfor-min, sulfoniluree ali tiazolidindioni, jenašim bolnikom trenutno na voljo le enododatno zdravilo za nadzor sladkorja vkrvi za injiciranje, a pričakujemo, da bodobolniki kmalu imeli na voljo tudi injekcij-ske peresnike. Zaviralci DPP-4 se lahkopredpišejo kot drugo zdravilo, po metfor-minu. Tako kot drugod v svetu je tudi prinas metformin vedno prvi izbor zdravilaza zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2,«pravi dr. Rahelić. Na vprašanje, kako hrva-ški zavod za zdravstveno zavarovanje»bedi« nad bolniki s sladkorno boleznijo,pa dr. Rahelić odgovarja: »Žal niso vsazdravila na seznamu, ki ga v celoti vzdržu-je zavarovanje. V celoti je pokrita le inzu-linska terapija. V tem trenutku je ediniinkretinski mimetik na listi HZZO (Byet-ta), ki ga bolnikom ni treba doplačevati.Sicer pa so bolnikom s sladkorno bolez-nijo na Hrvaškem na voljo vsa dosegljivazdravila, tako kot drugod v Evropi. A ven-dar moram poudariti, da kljub dostopno-sti zdravil osrednjo vlogo igra bolnik sam.Če ne dojame resnosti bolezni in če seaktivno ne vključi v zdravljenje, potemso res vsa prizadevanja zaman,« še doda-ja dr. Dario Rahelić.

Za dober rezultat morajo sodelovati bolniki

Za sladkorno boleznijo, še zlasti tipa 2, zboleva čedalje več ljudi tudi na Hrvaškem. Po podatkih iz leta 2011 naj biza zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 na leto porabili kar 2,5 milijarde kun (približno 330 milijonov evrov). Zakajje tako in kakšne so smernice zdravljenja in ne nazadnje, kaj vse je hrvaškemu sladkornemu bolniku na voljo prizdravljenju, smo se pogovarjali z dr. Dariem Rahelićem, dr. med., vodjem poliklinike in dnevne bolnišnice zavodaza endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni klinične bolnišnice Dubrava v Zagrebu.

AKTUALNO Sladkorna bolezen in Hrvaška


® Mica Kotnik

Dr. Dario Rahelić, dr. med., vodja poliklinike indnevne bolnišnice zavoda za endokrinologijo,

diabetes in presnovne bolezni kliničnebolnišnice Dubrava v Zagrebu

foto

: OSE

BNI

ARH

IVD

. R.

Zategovanje pasu v zdravstvu bomonajbolj neposredno in množično obču-tili, ko bomo po sprejetem rebalansuproračuna zaradi bolezni prvič izostaliz dela. Bolniška nadomestila, razen zanego otroka, se bodo namreč v prvihtreh mesecih bolniške znižala za desetodstotkov. Odsotnost z dela zaradi bo-lezni se bo namreč z obstoječih 90 od-stotkov znižala na 80 odstotkov plače. Potreh mesecih pa bo bolniško nadomesti-lo zopet enako, torej tako, kot je veljalodoslej.

Kronični bolniki opozarjajoVarčevanje bo pri bolniških izostan-

kih najbolj prizadelo kronično bolnein socialno ogrožene posameznike. Zatobodo številni od njih z bolniško odsot-nostjo odlašali in bolni hodili na delo,kar naj bi vodilo v resnejši zaplet bole-zni in posledično v slabše zdravje terdaljšo bolniško, opozarjajo združenjabolnikov. Ukrep, ki ga bodo na svojihplečih prav tako občutili kronični bol-niki, predvsem pa upokojenci z najniž-jimi pokojninami, pa je petodstotnoznižanje plačila zdravstvenih storitev

iz obveznega zdravstvenega zavarova-nja. To namreč pomeni, da bodo zava-rovalnice, ki tržijo dopolnilno zdrav-stveno zavarovanje, premije najverjet-neje zvišale, po nekaterih ocenah tudido pet evrov na zavarovanca.

Dopolnilno zavarovanjeNa ministrstvu za zdravje sicer zatr-

jujejo, da podražitve dopolnilnih zava-rovanj ne bi bile upravičene, saj so ko-mercialne zavarovalnice v preteklih le-tih na račun nižanja cen obveznegazdravstvenega zavarovanja za storitvein zdravila kovale dobiček, poleg tegapa naj bi le-te racionalizirale tudi stro-ške dela, ki so bili doslej previsoki. Pri-hranek naj bi prineslo tudi znižanje ce-novnih standardov za medicinsko-teh-nične pripomočke, ki naj bi jih po no-vem z javnimi naročili dobavljal Zavodza zdravstveno zavarovanje. Zaradiskupnega naročila plenic, obvezilnegamateriala, katetrov in podobnih standar-diziranih izdelkov naj bi bili stroški obenaki kakovosti pripomočkov nižji.Ukrep pa ne posega na področje indi-vidualnih naročil, kot so denimo prote-

ze. Varčevali bomo tudi pri zdravilih, sajzanje vsako leto odštejemo blizu polmilijarde evrov.

Spremenjen režim pri predpisovanju zdravil

Da bi lahko namenili več denarja zaučinkovitejša in izjemno draga zdravila,bodo dozdajšnji sistem medsebojno za-menljivih zdravil nadgradili s predpiso-vanjem zdravil po terapevtskih skupi-nah. To pomeni, da bi zdravila združe-vali v skupine z različnimi učinkovina-mi, ki zdravijo iste bolezni. Pri terapevt-ski skupini za zdravljenje denimo hole-sterola bi najoptimalnejšemu zdraviluZavod za zdravstveno zavarovanje dolo-čil najvišjo priznano vrednost. Bolnik, kizdaj prejema dražje zdravilo, pa bi gamoral v prihodnje doplačati. Vendar panaj bi se s pritiskom na farmacevtsko in-dustrijo cene teh, zdaj dražjih, zdravilznižale. Manj denarja bodo vladni var-čevalni ukrepi prinesli tudi bolnišnicam,zdravstvenim zavodom in koncesionar-jem. Izvajalcem zdravstvenih storitevbodo namenili namreč tri odstotke manjdenarja.

Varčevanje v zdravstvu

Varčevali bomo povsod, tudi v zdravstvu. Manj bomo morali zapraviti tako uporabniki kot tudi izvajalcizdravstvenih storitev. Ministrstvo za zdravje zatrjuje, da zaradi njihovih ukrepov bolniki ne bodo deležni slabšezdravstvene oskrbe. Zdi pa se, da ob več kot sto milijonih, ki jih mora zdravstvo letos porabiti manj, ta gotovo tudine bo boljša.

AKTUALNO Razmere v zdravstvu pri nas

® Slavka Brajović Hajdenkumer

Spimo v različnih fazah, prvi in drugi sledita t. i. globoko spa-nje in REM-faza. Glede na starost se cikli spanja spreminjajo.Za starejše je značilno manj globokega spanja. A to je normal-no, pojasnjuje doc. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., spec. ne-vrologinja in klinična nevrofiziologinja, vodja ambulante inlaboratorija za motnje spanja Inštituta za klinično nevrofizio-logijo UKC Ljubljana: »Fiziološko je, da starejši spijo slabše –ne potrebujejo namreč več izločanja rastnega hormona.« Kljubtemu je tudi za to skupino pomembno, da se dovolj naspi.

Slabo nas spi kar tretjinaMotnje spanja so zelo različne in pestijo približno tretjino

prebivalstva, tudi pri nas. Najpogostejša motnja spanja je ne-spečnost, sledijo motnje dihanja med spanjem. S starostjo seštevilo prizadetih zaradi motenj spanja povečuje. Med dejav-niki tveganja za kronično nespečnost (torej daljšo od treh ted-nov) so še debelost, nekatera zdravila, ki delujejo na mišičnitonus, pa tudi dolgotrajno nočno delo.

Najnevarnejši kronično neprespani ljudje so tisti, ki jih pe-sti katera od motenj dihanja med spanjem, in sicer obstrukti-vna apneja. Praviloma so to čezmerno težki oziroma debelibolniki, ki po večini spijo leže na hrbtu in pri tem zelo smrči-jo. Apneja v spanju pomeni prenehanje dihanja za vsaj desetsekund, po navadi pa traja od trideset do štirideset sekund,lahko tudi minuto in več. V raziskavah že ugotavljajo nekak-šno povezavo med obstruktivno apnejo med spanjem in slad-korno boleznijo. Oboje skupaj (z debelostjo vred) povečujetveganje za miokardni infarkt in možgansko kap med spanjem.

Ukrepi za zdravljenje obstruktivne apneje so ustrezna hi-giena spanja, zmanjšanje telesne teže, redno gibanje, prene-hanje kajenja in izogibanje pitju alkohola, še zlasti pred spa-njem.

Najnevarnejši na cesti so – zaspaniS študijami so dokazali, da je čezmerna dnevna zaspanost, po-

sledica motenj dihanja med spanjem, vzrok za kar dvaindvaj-set odstotkov prometnih nesreč. Ob tem so z zaspanostjo pove-zane prometne nesreče bistveno hujše kot tiste, ki se zgodijo za-radi drugih vzrokov, poudarja dr. Leja Dolenc Grošelj: »Posebejzbuja skrb dejstvo, da zaradi nočnega ali izmeničnega dela tudiv Evropi narašča delež stalno iztirjenih ljudi – torej tistih, ki ni-majo možnosti za urejen spanec. Zdaj je na stari celini tak ževsak deseti.« V Združenih državah Amerike velja že dokaj uve-ljavljena praksa, da nočnim delavcem hkrati predpišejo uspava-la, ki jih jemljejo zjutraj, in stimulatorje budnosti, ki jih vzame-jo zvečer ob nastopu službe. »V Evropi smo glede tega zelo za-držani, kar je dobro,« poudarja sogovornica.

Documents

BESEDA UREDNICE...BESEDA UREDNICE ® Živa Janež Višnar, urednica Izdaja: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana telefon:01 430 54 44, faks:01 430