Beseda Beseda življenjživljenj

aa FebrFebruaruar 2010 2010

»Jaz sem vrata. Kdor stopi

skozme, se bo rešil;

hodil bo noter in ven in bo našel

pašo.«(Jn 10,9)

Jezus se predstavlja kot tisti, ki uresničuje

Božje obljube in pričakovanja

ljudstva, katerega zgodovina

je vsa zaznamovana z nikoli preklicano

zavezo z njegovim Bogom.

Predstava vrat je podobna in jo je mogoče dobro razložiti z drugo podobo, ki jo uporablja Jezus: »Jaz

sem pot, nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.« Torej je on resnično pot in odprta vrata k

Očetu, k samemu Bogu.

Kaj pomeni konkretno v našem življenju ta beseda?

Veliko je namigov iz drugih evangeljskih

besedil, ki so povezana s tem Janezovim

odlomkom, toda med vsemi izberimo tisto o »ozkih vratih«, skozi

katera si moramo prizadevati vstopiti, da bi

prišli v življenje.

Zakaj ta izbira? Zato, ker se nam zdi,

da nas morda še najbolj približa resnici,

ki jo Jezus pove o sebi, in nas najbolj razsvetljuje,

kako naj jo živimo.

Kdaj postane Jezus na stežaj odprta vrata,

v polnosti odprta v Trojico? Tam, kjer se zdi, da so se nebeška vrata

zanj zaprla, postane nebeška vrata

za vse nas.

Zapuščeni Jezus je vrata,

skozi katera prihaja do popolne izmenjave

med Bogom in človeštvom: ko postane nič,

zedini otroke z Očetom. On je praznina (odprtina vrat),

po kateri človek pride v stik z Bogom

in Bog s človekom.Torej je Jezus hkrati ozka

in na stežaj odprta vrata, in to lahko izkusimo.

»Jaz sem vrata. Kdor stopi

skozme, se bo rešil;

hodil bo noter in ven in bo našel

pašo.«(Jn 10,9)

Jezus je v svoji zapuščenosti postal za nas dostop k Očetu.

Njegov del je opravljen. Da pa bi izkoristili to veliko milost, mora tudi vsak izmed nas narediti svoj mali del, ki

je v tem, da stopi k tem vratom in gre skoznje. Kako?

Kadar nas preseneti razočaranje ali rani bolečina ali nepredvidena nesreča ali nesmiselna bolezen, se lahko

vedno spomnimo na bolečino Jezusa Kristusa,

ki je poosebljal vse te preizkušnje in še tisoč drugih.

Da, on je navzoč v vsem, kar ima okus po bolečini.

Vsaka naša bolečina je eno izmed njegovih imen.

Skušajmo torej prepoznavati Jezusa v vseh stiskah, v vseh

težavnih življenjskih položajih, v vseh nejasnostih, v vseh

lastnih in tujih tragedijah, v trpljenju človeštva, ki nas

obdaja. Vse so on, ker jih je on

vzel za svoje.

Dovolj bo, da mu z vero rečemo: »Ti, Gospod, si moja edina sreča,« dovolj bo, da storimo kaj konkretnega, da olajšamo “njegovo” trpljenje v ubogih in nesrečnih, da bomo stopili skozi vrata in onkraj njih našli nikoli doslej okušeno veselje

in novo polnost življenja.

“Parola di Vita”, Mesečna edicija Gibanja Fokolarov, priloga revije Novi svet

Besedilo: Chiara Lubich, februar 1999.

Grafica: Anna Lollo v sodelovanju z don Placido D’Omina (Sicilija - Italija)

Ta razlaga Besede življenja je prevedena v 96 jezikov,

in doseže milijone ljudi po vsem svetu preko tiska, radia, TV

in interneta - za informacije: www.focolare.org

Il PPS je preveden v razne jezike in objavljen na: www.santuariosancalogero.org

»Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil;

hodil bo noter in ven in bo našel pašo.«

(Jn 10,9)