SZPM BESPLATEN VESNIK ZA SEGA[NI I ZA IDNI PENZIONERI

VO OVOJ BROJ...

str. 9

IZBOR NAALBANSKIZDRAVSTVO

ZABAVA

]E IZLEZAT26. sept. i 17. oktomvrivo "Nova Makedonija#- Penzionerski vidici17. oktomvri- Prilog za penzionerivo "Koha#25. oktomvri "Penzioner plus#

str. 13

str. 15

str. 3

INFO

SEDNICI

str. 12

str. 10

str. 7

str. 8

20 septemvri2019 godina

broj 134

^ESTIT 20SEPTEMVRI - Denotna penzionerite na

Makedonija SZPM

str. 16

Godina XII Izleguva edna{ mese~no

www.szpm.org.mk e-mail: vesnik@szpm.org.mk SZPM tel. 02 3223 710

Na 26 avgust 2019 godina vo prostoriite na SZPMse odr`a sostanok so novite pretsedateli na

zdru`enijata na penzionerite ~lenki na Sojuzot,izbrani za mandatniot period 2019 - 2023 godina.

Sostanokot ima{e cel novite pretsedateli da sezapoznaat so zada~ite i aktivnostite na Sojuzot nazdru`enijata na penzionerite na Makedonija, so fu-nkcioniraweto na Odborot na Registriranata orga-nizacija za solidaren fond i ~lenarina (ORO) iproblemite so koi se sre}ava ovoj odbor, so posto-e~kata Odluka za edinstvenite kriteriumi vo mate-rijalno-finansiskoto rabotewe na zdru`anijata napenzionerite i Sojuzot donesena od Sobranieto naSZPM vo 2014 godina, so Programata na novoformi-ranoto Koordinativnoto telo za rabota na Aktivitena penzionerki za period 2019-2023 godina, kako i

so masovnite tradicionalni penzionerski manife-stacii koi gi organizira SZPM so godini nanazad.

Na sostanokot pokraj novite pretsedateli nazdru`enijata na penzionerite ~lenki na Sojuzot,prisustvuvaa: pretsedatelot na Sobranieto naSZPM, m-r Ilija Adamoski, potpretsedatelot naIzvr{niot odbor na SZPM, Mentor ]oku, sekretarotna Izvr{niot odbor na SZPM, Menka Temelkovska,pretsedatelot na Nadzorniot odbor, Mitre Stojano-vski i Kalina Slivovska-Andonova, pretsedatel naKomisijata za informirawe vo Sojuzot.

Sednicata uspe{no vo relaksirana atmosfera jarakovode{e pretsedatelkata na SZPM i naedno naIzvr{niot odbor, Stanka Trajkova.

Trajkova gi pozdravi prisutnite i istakna dekaniz debata za predlo`enite temi od dnevniot redpokraj me|usebno zapoznavawe }e se izgradi i kon-struktiven dogovor za ponatamo{no zaedni~kodejstvuvawe vo zdru`enijata od koi doa|aat, no i voSojuzot kako celina.

Potoa pretsadatelkata mu dade zbor na pretseda-telot na Sobranieto na SZPM m-r Ilija Adamoski.Toj vo izlagaweto zboruva{e za celite, zada~ite iaktivnostite na Sojuzot na zdru`enijata na penzio-nerite na Makedonija, izdvojuvaj}i gi, kako {to re-~e, najbitnite od onie pomesteni vo Statutot naSZPM, inkorporirani vo Programata za 2019, pot-krepuvaj}i gi so soodvetni primeri.

- Sojuzot i vo minatoto i sega se zalaga za ona {toe najbitno za penzionerite, odnosno

za lu|eto od tretata `ivotna doba, a toa e pred s¢redovnata isplata na penziite i kvalitetna zdrav-stvena za{tita koja sodr`i pristapnost do site ni-voa vo dr`avnite i privatnite zdravstveni ustano-vi, snabduvaweto so lekovi, osloboduvawe od par-ticipacija na site korisnici na penzija i drugo. Zarealizirawe na na{ite predlozi i barawa, Sojuzotsorabotuva so pove}e dr`avni organi: so Minister-stvoto za trud i socijalna politika kade {to imasvoi pretstavnici vo Sovetot za socijalna sigur-nost, vo upravnite organi na Fondot na PIOM i Fo-ndot za ZOM i drugi, kade {to se debatira za prob-lemite na licata od tretata doba. Na{ite zalo`bise fokusirani za donesuvawe na Zakonot za penzi-onersko organizirawe vo Makedonija koj e dostavendo MTSP. No, pokraj Sojuzot vo aktivnostite povr-zani so donesuvawe na zakonot isto taka, preku de-bati i tribini treba da se vklu~at i zdru`enijata, ai so svoi idei i barawa vo op{tinite kade {to `i-veat bidej}i tie go zaslu`uvaat toa so svojot vlo-`en trud. Zdru`enijata na penzioneri i ponatamutreba da gi poddr`uvaat kulturnite i sportskiteaktivnosti so nivno omasovuvawe. Sojuzot se zalagai procesot na informirawe da funkcionira dobropreku site formi, a posebno preku svoite vesnici.

So svoja diskusija po ovaa to~ka od dnevniot red

se vklu~i pretsedatelkata Trajkova koja vo vrska sozdravstvenata za{tita veti deka }e organizirasredba so ministerot za zdravstvo za podobruvawena zdravstvenata za{tita na korisnicite na penzi-ja imaj}i predvid deka 75 000 ili 25% od korisni-cite primaat najnizok iznos na penzija.

- Vo posledno vreme osobeno se zgolemuva potre-bata od gerijatrisko smestuvawe na korisnicite napenzija. Ova e dolgogodi{en problem so koj neodam-na be{e zapoznaena i ministerkata za trud i soci-jalna politika Mila Carovska. Za ovaa cel formi-rana e i Komisija za starski i penzionerski domovii penzionerski standard vo Sojuzot, a imame i svojpretstavnik vo takva komisija vo MTSP, - istakname|u drugoto pretsedatelkata Trajkova.

Potoa se razvi diskusija vo koja zedoa u~estvo

pove}e pretsedateli glavno so barawe za obezbedu-vawe besplaten prevoz vo Skopje i na penzioneriteod drugite gradovi, no i be{e istaknata i potreba-ta od vakov prevoz na lokalno nivo, na {to pretse-datelkata informira{e deka po ova pra{awe }e sediskutira so pretsedatelot na ZELS pri potpi{u-vawe Memorandum na ZELS i SZPM. Vo diskusiitebe{e prisutno i pra{aweto za sopstvenost na pen-zionerskite domovi izgradeni so sredstva na pen-zionerite, a so niv stopanisuva PIOM. Prisutnitedadoa mnogu interesni predlozi. Se diskutira{e iza tro{eweto na sredstvata od ~lenarinata i sitegi iska`aa svoite zalo`bi tie sredstva da se kori-stat strogo namenski vo interes na penzionerite.

Za funkcioniraweto na ORO (Odborot na regis-triranata organizacija za solidaren fond i ~lena-rina) i problemite so koi se sre}ava ovoj odbor,izlagawe ima{e

Mentor ]oku, potpretsedatel na Izvr{niot od-bor na SZPM i pretsedatel na ORO, koj me|u drugo-to istakna:

- Silno se zalagam i go poddr`uvam donesuvawe-to na Zakonot za penzionersko organizirawe bidej}iso negovoto donesuvawe bi se re{ile dosta proble-mi me|u koi i formirawe na paralelni zdru`enijavo edna op{tina vo SZPM, no i vo drugite tri inva-lidski sojuzi {to ne e dobro. So usitnuvawe na ~le-nstvoto se usitnuvaat sredstvata i se namaluvaatmo`nostite za pobogati aktivnosti. Ova posebno eizrazeno kaj trite invalidski sojuzi kade {to imaokolu 35 000 penzioneri, a ima nad 53 zdru`enija.

Vo vrska so servisiraweto na ~lenarinata Soju-zot se soo~uva so problemi okolu uto~nuvawe na fa-kti~kata sostojba. Za taa cel se odr`a sostanok na8.8.2019 godina vo Fondot na PIOM so nivni pret-stavnici i se postigna dogovor za podigawe na sora-botkata na povisoko nivo. Podatocite za brojot na~lenovite po op{tini od strana na Sojuzot se obra-boteni do fevruari 2015 godina, a od strana na So-juzot prezemena e obvrska da se izvr{i {ifrirawena u{te okolu 90 000 korisnici na penzija so {topodatocite od SZPM i FPIOM }e se usoglasat.

Pretsedatelkata Trajkova istakna deka }e se pre-zemat site aktivnosti da se sredat podatocite so~lenstvoto i da im se dostavi CD na zdru`enijata.

Postoe~kata Odluka za materijalno-finansiskorabotewe donesena od SZPM pred nekolku godini, jaobrazlo`i pretsedatelot na Nadzorniot odbor naSZPM, Mitre Stojanovski, koj re~e deka so ovaaodluka e postavena op{ta ramka za tro{eweto nasredstvata, odnosno taa sodr`i limiti koi treba dase po~ituvaat. Po ovaa odluka pretsedatelkata is-

takna deka taa e osnovna ramka za samostojno uredu-vawe na materijalno-finansiskoto rabotewe voSojuzot i zdru`enijata na penzionerite i naglasideka finansiskite sredstva na zdru`enijata i So-juzot treba da se upotrebuvaat so nivno efikasno iracionalno koristewe za ostvaruvawe na celite izada~ite utvrdeni vo statutite na zdru`enijata napenzionerite i SZPM.

Vo toj kontekst, istakna pretsedatelkata, deka i~lenovite na organite na zdru`enijata i Sojuzot sedol`ni da upravuvaat i rabotat so vnimanie i vo so-glasnost so na~elata na dobro upravuvawe vo interesna zdru`enijata i Sojuzot, a nad li~nite interesi.

Ponatamu pretsedatelot Mitre Stojanovski istak-na deka so cel da im se pomogne na zdru`enijata So-juzot nekolku godini nanazad odr`uva rabotilnici za

finansisko rabotewe i iz-gotvuvawe na zavr{nitesmetki na zdru`enijata, aizdava i prira~nik. Zdru-`enijata treba da rabotatvnimatelno i namenski da gitro{at sredstvata, vo toatreba da se vklu~at i nad-zornite odbori, vo koi za~lenovi treba da se izberatstru~ni lica so dobro poz-navawe na smetkovodstve-nite raboti. Postoe~kataodluka }e se dopolni i na-dogradi, no ona {to e dobro}e ostane.

Spored dnevniot red,pretsedatelkata na SZPM,Stanka Trajkova, ja elabo-

rira{e Programata za rabota na novoformiranotoKoordinativno telo na Aktivite na penzionerki zaperiod 2019-2023 godina i pobara od pretsedate-lite {to pogolema rodova zastapenost vo site telai organi i celosna poddr{ka na Aktivite na pen-zionerki vo site dejnosti osobeno vo humanitarnite,aktivnosti koi treba da bidat eden od stolbovitevo rabotata i na aktivite i na zdru`enijata. Istotaka vo kontekst na ovaa to~ka be{e istaknato dekavo zdru`enijata treba da se poddr`uva i razvivavolonterstvoto, a ne rabotite {to se izvr{uvaat daprerasnuvaat vo "plateni aktivnosti#.

Na zavr{niot del od sostanokot se diskutira{eza definirawe na brojot i vidot na manifestaciitekoi gi organizira Sojuzot i zdru`enijata i svedu-vawe na nivniot broj na najracionalno nivo so celsredstvata da se tro{at soodvetno i namenski. Si-te prisutni se slo`ija deka treba da se organizira-at sportski natprevari, kulturno zabavnite mani-festacii, ekskurzii, proslavi i jubilei, no dekatreba da se vodi smetka za nivnoto zna~ewe i raz-novidnost i da nema povtoruvawe vo sodr`inite.

Po iscrpnata diskusija po site pra{awa se done-soa slednite zaklu~oci:

1. Programite za rabota da bidat vo soglasnost socelite i zada~ite utvrdeni so Statutot na Sojuzot istatutite na zdru`enijata na penzionerite;

2. Odborot na Registriranata organizacija zasolidaren fond i ~lenarina kontinuirano da rabo-ti na uto~nuvawe na podatocite za ~lenstvoto i is-tite da gi dostavuva do zdru`enijata;

3. Odlukata za edinstveni merila i kriteriumi vomaterijalno-finansiskoto rabotewe na zdru`eni-jata na penzionerite i Sojuzot dosledno da se po~i-tuva, koja Odluka vo naredniot period }e ima sood-vetni izmeni i dopolnuvawa.

4. Aktivite na penzionerki da rabotat vo zdru`e-nijata na penzionerite so celosna poddr{ka od ~le-nstvoto i rakovodstvata vo nivnite aktivnosti;

5. Od site prisutni pretsedateli na zdru`enijatana penzioneri se dava silna poddr{ka za donesuvawena Zakonot za penzionersko organizirawe. Za taa celtie se obvrzaa deka toa }e go diskutiraat vo zdru-`enijata, instituciite i mediumite na site nivoa.

Spored diskusiite, predlozite i zaklu~ocite so-stanokot be{e mo{ne uspe{en. Na istiot se izgradikonstruktiven dogovor za ponatamo{no zaedni~kodejstvuvawe, na op{to zadovolstvo na prisutnite sosledna sredba na Republi~kite sportski igri na 22septemvri 2019 godina, kade {to pokraj sportuvawe}e se razviva me|usebno drugaruvawe i zaedni{tvo.

Kalina Slivovska - Andonova

Od aktivnostite na SZPM: Sostanok so novite pretsedateli na zdru`enijata na penzionerite ~lenki na Sojuzot, izbrani za mandatniot period 2019 - 2023 godina

Zapoznavawe so celite i zada~ite i konstruktivendogovor za ponatamo{no zaedni~ko dejstvuvawe

SZPM na site penzioneri im go ~estita 20 septemvri - Denot na penzionerite

plusPENZIONER

SOOP[TENIE ZAPODIGNUVAWELEKOVI

PROSLAVA NA POETSKIOT ZBOR

str. 2

RAZGOVOR SO VELIN STOJMENOV

str. 5

str. 4

INTERVJU SOVESELINSTOJANOVSKI

USOGLASUVAWENA PENZIITE

TRIBINA

NA "ILINDEN# VO JAGODINA, R SRBIJA

SEDNICI PENZIONER plus 134 septemvri 20192

Na 5 avgust 2019 godina vo Skopjese odr`a pro{iren sostanok na

Koordinativnoto telo na aktivitena penzionerkite na koj prisustvu-vaa re~isi site pretsedatelki, ia-ko ovie letni denovi bea mnogu to-pli. Ne dojdoa samo 5-6 pretseda-telki na aktivi i toa od: Debar i

Centar @upa, Kavadarci, Bitola,Taftalixe, Ilinden, Kisela Voda.Na sostanokot prisustvuva{e pret-sedatelkata na SZPM Stanka Traj-kova, a go rakovode{e pretsedate-lkata na Koordinativnoto telo,Angelina Risteska.

Na sostanokot najprvo zbor zedepretsadatelkata na SZPM StankaTrajkova. Taa gi pozdravi prisut-nite pretsedatelki, gi objasni ce-lite i zada~ite na ova telo i re~e:

- Osobeno se ~uvstvuvam sre}na izadovolna zatoa {to mojata dolgo-godi{na ideja e realizirana odno-sno oformeno e Koordinativnototelo na aktivite na penzionerki voSojuzot. Ne be{e lesno. Treba{emnogu trud i usilbi, no seto toa da-de rezultati. Ova telo ima zna~ajnauloga. ]e se obidam pred vas da giiznesam najzna~ajnite elementi odpredlo`enata programa, koja imacel me|usebno zapoznavawe na pre-tsedatelkite, razmena na iskustvai zaedni~ki aktivnosti. Za ova dase realizira moraat da pomognatrakovodstvata, izvr{nite odbori,a osobeno pretsedatelite na zdru-`enijata ~lenki na Sojuzot. Pred-lo`enava programa koja vo kusi cr-ti }e ja obrazlo`am e za period2019 - 2023 godina bidej}i vo ovojperiod celite i zada~ite se isti, asamo od godina na godina }e se na-dopolnuva i }e se realizira prekuizgotvuvawe akcioni planovi vozavisnost od okolnostite:

- Sledewe na sostojbata i funk-cioniraweto na Aktivite na pen-zionerki

Vo ovaa aktivnost }e se sledifunkcioniraweto na aktivite napenzionerkite od praven, ekonoms-

ki i sociolo{ki aspekt zaradi sog-leduvawe na problemite so nivnoosnovawe i funkcionirawe, so koiproblemi se soo~uvaat i drugo.

- Inkluzija (vklu~enost) na `e-nite vo izvr{uvawe na sekojdnev-nite zada~i vo Sojuzot i zdru`e-nijata

Inkluzija (vklu~enost) na `enitevo aktivnosti {to gi prezemaat idrugi gra|anski organizacii kako{to se organizacija za za{tita odsemejno nasilstvo, rodova ednak-vost, zdravstvo, socijalna dejnost,ekolo{ki aktivnosti i drugo, socel aktivite na penzionerkite dase vklu~at, da se promoviraat, da giapostrofiraat i izlo`at potrebi-te na penzionerskata populacija.Vo ovoj kontekst treba da se istak-ne i da se ostvari pogolema sorabo-tka so centrite za socijalna rabo-ta, da ima u~estvo na ovaa popula-cija na razni tribini, panel disku-sii i drugo, kade {to se govori zastarite lica, a posebno `enskatapopulacija kako del od korisnicitena penzija.

Se o~ekuva ovaa aktivnost da bi-de intenzivirana vo 2019 godinabidej}i samo so zaedni~ki aktivno-sti i sorabotka vo ramkite na zdru-`enieto osobeno vo ogranocite mo-`e da se po~uvstvuva gri`ata zapenzionerite a osobeno za penzio-nerkite ~lenovi na aktivite. Akti-vite da u~estvuvaat vo podigawe nasvesta na site nivoa vo tretmanotna starite lica.

- Intenzivirawe na Volonters-tvoto po zdru`enijata i Sojuzot

Pred dve godini Sojuzot doneseProekt - Volonterstvo koj go dos-tavi do zdru`enijata na penzione-rite. Oddelni zdru`enija ovoj pro-ekt go koristea kako osnova za do-nesuvawe svoi proekti koi gi pri-sposobija na sopstvenite potrebi iuslovi. Me|utoa mo`e slobodno dase ka`e deka volonterstvoto s¢u{te ne go zazema zaslu`enoto me-sto vo penzionerskite zdru`enija.

Bi trebalo da se pottikne ovaa ak-tivnost so cel da se iznajdat formii na~ini.

- Intenzivirawe na humanitar-nata pomo{ od sekakov vid

Pomagawe na ranlivite kategoriina penzioneri so sobirawe ali{ta,hrana, sredstva za higiena i dobro-volno sobirawe pati~ni sredstva.

- U~estvo vo regionalni i repu-bli~ki revii na pesna muzika iigri i sportski natprevari

Zna~ajno mesto vo 2019 godina }eima u~estvoto na penzionerkite votradicionalnite aktivnosti: regi-onalni i republi~ki revii na pesnamuzika i igri i vo sportskite nat-prevari. Vo niv da ima {to pove}e`eni.

- Unapreduvawe na zdravstvena-ta za{tita na korisnicite na pen-zija, osobeno na `enskata popula-cija

Ovaa aktivnost }e se realizirapreku predavawa na eminentni st-ru~waci lekari i preku sorabotkaso organizacii povrzani so zdravs-tvoto.

- U~estvo na `enite na masivnisobiri, ekskurzii i drugo

Ovaa aktivnost osobeno treba dase aktivira kaj penzionerkite odruralnite sredini i kaj penzioner-kite od site nacionalnosti.

- Me|unarodna sorabotkaDa se intenzivira sorabotkata so

penzionerki od drugi zemji.Vo diskusijata vo koja u~estvuvaa

golem broj od prisutnite, bea dade-ni mnogu interesni predlozi. Evenekoi od niv:

- anga`irawe na penzioneri vozdru`enijata koi vladeat so odre-deni zanaeti koi bi im pomagale nadrugi penzioneri volonterski iliza skromna nadoknada, kako i odr-`uvawe na penzionerskite klubovii drug vid objeki;

- sobirawe ali{ta i drugi pro-dukti za penzioneri so niski pri-mawa; sorabotka so Crveniot krst idrugi institucii:

- sobirawe donacii od razni fi-rmi;

- podigawe na volonterstvoto,inkluzijata i rodovata zastapenostna povisoko nivo;

- davawe pravna pomo{;- obuka za za{tita od semejno i

drugo nasilstvo i kra`bi; - sobirawe ra~ni izrabotki koi

stojat po domovite, kako {to se gob-leni, vezeni, pleteni raboti, jam-bolii i kilimi, a sobranite fina-nsiski sredstva da se koristat vohumanitarni celi;

- izrabotka na ra~no izraboteniispleteni {alovi, kapi i drugo;

- poseta na starski domovi;- prenamena na sredstva namene-

ti za proslavi za humanitarni celi;- obezbeduvawe sredstva od ev-

ropskite fondovi i grantovi, iobuka na zdru`enijata kako da ap-liciraat;

Ima{e i drugi predlozi vo dis-kusiite i site }e bidat vgradeni voprogramata. Kalina S. Andonova

Pro{iren sostanok na Koordinativnoto telo na aktivite napenzionerkite so pretsedatelkite

Interesni predlozi za programski aktivnosti

Donesena odluka za pretstavnici na SZPM na 19 F3@D vo Qubqana

Po prethodna pokana od rakovods-tvoto na Zdru`enieto na penzi-

onerite vo Valandovo, i novoizbra-

nata pretsedatelka Gorica Mihaj-lova, pretsedatelkata Stanka Traj-kova ostvari rabotna sredba ~leno-vite na Sobranieto na ZP Valando-vo na koj prisustvuvaa pove}e pen-

zioneri. Na rabotnata sredba pret-sedatelkata Trajkova be{e zapozna-ena so nastanatite promeni vo zdru-

`enieto, za podnesenata ostavka naprethodniot i izborot na nov pret-sedatel, za aktivnostite koi }e bi-dat prezemeni vo idnina, kako i soproblemite so koi se soo~uva zdru-

`enieto. Pretsedatelkata Trajkovavo svoeto obra}awe iska`a bezre-zervna poddr{ka na novoizbranitelica. Gi zapozna prisutnite so de-lovi od nejzinata izborna programa,so akcent na poddr{ka osobeno naaktivnostite na pomalite zdru`e-nija koi }e dobijat nesebi~na pomo{od Sojuzot i od nea li~no. Taa ja is-takna potrebata od aktivirawe nazdru`enijata vo dvata golemi proek-ti predvideni za ovoj izboren periodod 4 godini, volonterstvoto i inklu-zija na starite lica.

Isto taka gi informira{e pri-sutnite deka ovaa godina }e se vlo-`at zaedni~ki napori me|u Zdru`e-nieto od Valandovo i SZPM, vo sp-roveduvaweto na proektot „socijal-na karta#, od koj{to se o~ekuva da sedobie precizna i jasna slika za bro-jot na penzionerite na koi im e pot-

rebna pomo{, za nivnata socijalna imaterijalna sostojba, nivnite pot-rebi i barawa i na~inot na koj mo`ena ovie lica da im se pomogne daimaat dostoen `ivot. Na sredbatase diskutira{e za potrebata od sta-rski domovi, za sorabotka so Fondotza PIOM, lokalnata samouprava, zapodobruvawe na zdravstvenata za{-tita na starite lica, za nivna za{-

tita od semejno nasilstvo i sli~niaktivnosti od socijalnata i humani-tarnata sfera i drugo.

Na krajot pretsedatelkata Traj-kova se zablagodari na pokanata itopliot priem od prisutnite i im go~estita{e golemiot praznik 2 av-gust, golemiot Ilinden, posakuvaj}iim uspeh vo ponatamo{nata rabota.

G. M.

ZP Valandovo

Uspe{na rabotna sredba

Organizacioniot odbor za u~es-tvo na SZPM na 19 F3@D koj }e

se odr`i na 30 septemvri i 1 i 2oktomvri 2019 godina vo Qubqana,Slovenija, na 1.8.2019 godina voprostoriite na Sojuzot odr`a sed-nica na koja be{e otsuten samo po-tpretsedatelot na IO na SZPMMentor ]oku, a pokraj ~lenovite naodborot prisustvuvaa i DimitarDimitrovski, koj }e bide ~len na

delegacijata na SZPM i glaven ko-ordinator na ovoj proekt i KalinaS. Andonova pretsedatel na Komi-sijata za informirawe na IO naSZPM.

Na sednicata na dneven red be{e:Izbor na zdru`enija ~lenki naSZPM koi }e u~estvuvaat ovaa god-ina na 19 F3@D koj }e se odr`i na30 septemvri i 1 i 2 oktomvri 2019godina vo Qubqana, Slovenija po

povod 1 oktomvri, Me|unarodniotden posveten na vozrasnite lu|e; iInformirawe na prisutnite za na-~inot i u~estvoto na izbranitezdru`enija koi }e go pretstavuvaatSojuzot po 10 pat na ovoj presti`enfestival vo Qubqana, Slovenija.

So sednicata rakovode{e pret-sedatelkata na SZPM i na Organi-zacioniot odbor Stanka Trajkova.Taa ima{e vovedno izlagawe zazna~eweto na ovoj festival na koj}e bide pretstaveno kulturnotobogatstvo na na{ata zemja, kako iSojuzot i negovite aktivnosti nakulturen plan.

- Pri izborot treba da se vodismetka na pove}e aspekti. Treba dase izberat zdru`enija koi }e pri-ka`at kvalitetna programa i da seodbere zdru`enie od Skopje vo koeima 14 zdru`enija i okolu 90.000penzioneri, no i zdru`enie ~lenkaod vnatre{nosta. Isto taka trebada se vodi smetka za finansiskatamo} na izbranoto zdru`enie. Na re-gionalnite i na Republi~kata re-vija na pesni, muzika i igri bea pre-tstaveni izvorni pesna i ora, no iobi~ai i horski izvedbi, pa pri iz-borot treba i na toa da se vnimava.

Zbor zede i selektorot na regio-nalnite i na Republi~kata revija

na pesni, muzika i igri koj pove}egodini kako i ovaa gi sledi oviefolklorni manifestacii na Soju-zot i e ~len na organizacionite od-bori. Toj ovaa godina go pretstavu-va Sojuzot i gi predlo`i ZP Vinicai ZP Gazi Baba, zdru`enija koi giispolnuvaat upatstvata i prepora-kite za u~estvo na 19 F3@D, odnos-no ednoto e od Skopje, a vtoroto odvnatre{nosta, imaat razli~ni so-

odvetni programi, pri toa ZP GaziBaba i finansiski mo`e da gi pod-nese tro{ocite koi ne se mali.

Prisutnite ednoglasno go pri-fatija predlogot so preporaka oviedva meseca zdru`enijata serioznoda se podgotvat vo sekoj pogled.

Potoa Dimitar Dimitrovski, koj}e bide ~len na delegacijata naSZPM i glaven kordinator na ovojproekt ja prezentira{e dosega{na-

ta korespondencija so oganizatorotPROEVENT kade {to: DOO }e obez-bedi finansiski sredstva sa hote-lsko smestuvawe za 50 lica, zaednoso VIP gostite, a drugite tro{oci}e gi podnesat zdru`enijata. Nafestivalot SZPM }e dobie 2h30minuti nastap na otvorena scena ieventualno nastap na Kulturno-umetni~kata retrospektiva, {to }ese znae po izgotvuvawe na kone~na-ta Programa na 19 F3@D. Na otvo-raweto na festivalot SZPM }e do-bie posebno priznanie za 10-godi-{no u~estvo. Ostanatite detali }ebidat dogovoreni vo od.

Kalina S. Andonova pretsedatelna Komisijata za informirawe naIO na SZPM iznese nekolku ideiza soodvetno pretstavuvawe naSkopje, Vinica, SZPM i na{ata ze-mja vo vid na videomaterijal, fla-eri i baneri za vklu~uvawe vo pro-gramata na Festivalot koj se odr-`uva ovaa godina pod mototo: "sitesme edna generacii#, spored koe e inovata koncepcija na festivalot.

Sednicata be{e konstruktivna igi sodr`e{e site elementi koimo`at da garantiraat uspe{en nas-tap i prezentirawe na SZPM na 19F3@D.

K. S. A.

Vo prostoriite na porane{niot restorant „Panorama#,Demir Hisar, sve~eno be{e otvoren „Klubot na pen-

zioneri#, mesto kade {to penzionerite }e imaat mo`-nost za dru`ewe i socijalizacija.

Gradona~alnikot Stojanovski srde~no gi pozdravipenzionerite i im upati ~estitki po povod otvorawetona Klubot.

- Demirhisarci vo tretata doba, vsu{nost se gradite-li na dene{nicata i naj~esto gi poso~uvam kako primer,kako mo`e vo poodminati godini da se bide aktiven. Tieimaat dostojno mesto vo na{ata Op{tina. Gi poddr`u-vame i gi sledime site nivni dosega{ni aktivnosti ipostojano sme prisutni na nivnite sredbi, a sorabotka-ta }e prodol`i i vo idnina se so cel sozdavawe podobriuslovi za `ivot i polesno ostvaruvawe na potrebite napenzionerite, - istakna Stojanovski.

Pretsedatelot na ZP Demir Hisar, Pere Petreski,ima{e prigodno obra}awe. Toj ovaa prilika ja iskoristida mu se zablagodari na gradona~alnikot na Op{tinaDemir Hisar, na Sojuzot na zdru`enijata na penzioneri-te na Makedonija i na drugi za doniranite finansiski

sredstva i bezrezervnoto pomagawe na Demirhisarskotozdru`enie na penzioneri.

- Tuka, vo ovie prostorii sekojdnevno na penzioner-ite }e im pominuva slobodnoto vreme so {ah, domino,

pikado, tabla i drugi dru{tveni igri, }e sezapoznavaat so penzionerskite slu~uvawai aktivnosti so ~itawe na vesnikot „Pen-zioner plu# i prilogot „Penzionerski vi-dici#, - istakna Petreski.

Na sve~enata ceremonija so svoe prisus-tvo penzionerite gi po~esti i Stanka Traj-kova, pretsedatelka na Sojuzot na zdru`e-nijata na penzionerite na Makedonija, kojase zablagodari na Demirhisarskoto zdru-`enie na penzioneri za pridonesot i gri-`ata za najvozrasnite vo Demir Hisar.

Na ovaa sve~enost prisuten be{e i pretstavnik naDobrovolnoto demirhisarsko dru{tvo od Sidnej, Avs-tralija, koe donira{e 1.000 dolari finansiski sredst-va za otvorawe na Klubot. Slave \akovski eden od do-natorite od dru{tvoto, istakna deka pretstavuva oso-bena ~est i zadovolstvo da se pomaga vo rodniot kraj iveti deka }e se zalo`i da se doopremi Klubot so klima-ured i centralen sistem za greewe. Eden od idejnitetvorci i pomagateli za otvorawe na ovoj klub e i Op{-tinskata organizacija na Crveniot krst Demir Hisar inejziniot pretsedatel d-r Aco Bo{kovski, koj od oprav-dani pri~ini ne be{e prisuten, pa zatoa vo imeto naOp{tinskata organizacija na Crveniot krst, prisutnitegosti gi pozdravi sekretarot Ivan~o Najdenkovski, kojme|u drugoto dodeli i blagodarnici.

Po oficijalniot del sleduva{e dru`ewe.Z. S.

Kako rezultat na usoglasuvawe odnosno zgolemuvawena penziite na krajot na 2018 godina, prose~nata pe-

nzija vo Republika Makedonija dostigna nivo od 14.445denari, a dvi`eweto na penziite za dekemvri, sporede-no so platite na site vraboteni vo Republika Makedo-nija, za dekemvri vo periodot od 2007 do 2018 godina sedava vo sledniot pregled:

Godina Plata Porast Penzija Indeks2007 15.543 100 7.848 1002008 17.363 111,7 9.541 121,62009 20.483 118,0 10.057 105,42010 21.454 104,7 10.273 102,12011 21.415 99,8 10.682 104,02012 21.469 100,3 11.038 103,32013 21.500 100,1 11.845 107,32014 22.407 104,2 12.487 105,42015 22.715 101,4 13.095 104,92016 23.457 103,3 13.754 105,02017 23.850 101,7 13.954 101,52018 25.784 108,1 14.445 103,5zgolemuvawe 165,9 184,1 100,7

Spored podatocite vo tabelata, platata vo RepublikaMakedonija vo dekemvi 2018 godina objavena od Dr`av-niot zavod za statistika iznesuva 25.784 denari i ista-ta sporedena so platata od dekemvri 2007 godina e zgo-lemena za 65,9 %, dodeka porastot na penziite vo istiotperiod iznesuva 84,1 %.

Pogolemo zgolemuvawe na penziite vo odnos na pla-tite e rezultat na toa {to pokraj redovnoto usoglasuva-we na penziite vo 2008 godina i 2013 godina e izvr{enoi dopolnitelno usoglasuvawe na penziite, dodeka vo2014/2015 i 2016 godina site penzii bea linearno usog-laseni so procent od 5 %, bidej}i ~elenot 37 od ZPIOkade {to e uredeno tekovnoto usoglasuvawe so 50 % odporastot na platite i 50 od tro{ocite na `ivotot be{estaven von sila. Pri toa treba da se napomne deka vo2014 godina usoglasuvaweto od 5 % e izvr{eno od 1 se-ptemvri ili za 4 meseci, a vo 2016 godina ova usoglasu-vawe na penziite be{e izvr{eno na 1 noemvri ili za 2meseci, odnosno ne se isplateni razlikite za prethod-nite meseci.

Vo slednata tabela dadeni se podatoci za usoglasuva-we na penziite po godini i toa

Godina Usoglasuvawe Usoglasuvawe Vkupnood 1 januari od 1 juli

2008 13,00 7,65 21,662009 3,50 2,02 5,592010 0,30 1,1 1,4

2011 0,75 2,1 2,862012 0,31% 1,4 1,712013 1,15 0,75 +5% 72014 5,00 0 52015 0 5% od 1/9 52016 0 5% od1/11 52017 0,82 0,76 1,592018 1,69 1,8 3,49

Soodnosot na prose~nata plata i prose~nata penzijase dava vo sledniot pregled

Godina Plata Penzija Soodnos2007 15.543 7.848 50,492008 17.363 9.541 54,952009 20.483 10.057 49,102010 21.454 10.273 47,882011 21.415 10.682 49,882012 21.469 11.038 51,412013 21.500 11.845 55,092014 22.407 12.487 55,732015 22.715 13.095 57,652016 23.457 13.754 58,632017 23.850 13.954 58,512018 25.784 14.445 56,022019/2m 24.192 14.546 60,13

Vo slednata tabela dadeni se sporedbeni podatoci zavisinata na starosnata penzija i nejzinoto u~estvo voodnos na platite za Republika Makedonija, RepublikaSlovenija, Republika Hrvatska i Republika Srbija

Republiki Plata za Plata za Starosna Starosna U~estvo12 m 12 m penzija penzija penzija vo evra vo denari vo evra vo denari /plata

Makedonija 419,25 25.784 255,37 15.705 57,08Slovenija 1.086,27 66.806 638,89 39.291 58,76Hrvatska 840,87 51.714 390,00 23.985 43,03Srbija 420,28 25.847 223,00 14.791 47,58

Od iznesenite podatoci evidentno e deka soodnosotna penzija/plata vo Makedonija vo Slovenija iznesuvaokolu 60%, dodeka samo vo Hrvatska i Srbija toj sood-nos e pomal.

Vo odnos na visinata na starosnata penzija vo Make-donija i Srbija penziite se pribli`no ednakvi {to so-dejstvuva i so visinata na platite. Za podgotovka na ovoj materijal koristeni se obja-

veni podatoci od Dr`avniot zavod za statistika i Fon-dot za penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedo-nija, a podatocite za drugite dr`avi se koristeni odWEB stranicite na soodvetnite institucii.

Menka Temelkovska

Podatoci za dvi`eweto na platite i penziite

Zdru`enieto na penzioneri \or-~e Petrov uspe{no ja realizira

godi{nata programa za organizira-we i izveduvawe izleti. Penzio-nerite od Zdru`enieto dosega giimaat poseteno izletni~kite mes-ta: ubavite pla`i na Prespanskoto,Dojranskoto i Ohridskoto Ezero,gradovite Pretor, Resen, Dojran,Debar, Vev~ani, Struga, izletni~-kite mesta pokraj gradovite, i gra-

dovite Radovi{, Vinica, Ko~a-ni, Makedonska Kamenica i dru-gi, a na 28.08.2019 godina so dvaavtobusa bea poseteni Berovo iBerovskoto Ezero i manastirotUspenie na Presveta Bogoro-dica.

Do krajot na godinata plani-rano e da se realizirat u{te ne-kolku izleti vo zemjata i vo st-ranstvo. Qubinko Ristov

AKTIVNOSTIPENZIONER plus 134 septemvri 2019 3

Edno od pozna~ajnite pra{awa vopenziskiot sistem e usoglasuva-

we na penziite {to ima za cel odr-`uvawe na realnata vrednost napenzijata, a so toa i za~uvuvawe namaterijalnata i socijalnata sigur-nost na korisnicite na penzija.

Vo penziskiot sistem e poznatodeka vo oddelni periodi penziitese usoglasuvale isklu~itelno so po-rastot na tro{ocite na `ivotot, po-toa so porastot na platite ili kom-binirano del so porastot na tro{o-cite na `ivotot i del so porastot naplatite.

So poslednata izmena na Zakonotza penziskoto i invalidskoto osigu-ruvawe (Slu`ben vesnik na RM broj245) od 28.12.2018 godina e uredeno:

"Penzijata se usoglasuva od 1 janu-ari i od 1 juli sekoja godina sporedporastot na indeksot na tro{ociteza `ivot vo prethodnoto polugodievo odnosna polugodieto koe pretho-di objaven od Dr`avniot zavod zastatistika.

Vo slu~aj koga porastot na tro{o-cite na `ivotot se so negativenpredznak ne se vr{i usoglasuvawena penziite.

Dokolku bruto doma{niot proiz-vod vo prethodnoto polugodie imarealen porast nad 4%, pokraj usog-lasuvaweto so porastot na tro{o-cite na `ivotot, penzijata se usogla-suva od 1 april tekovnata godina voprocent koj pretstavuva razlikapome|u realnata stapka na porastotna bruto doma{niot proizvod vo pre-thodnata godina i stapkata od 4%.#

Soglasno so ova zakonsko re{eniei objavenite statisti~ki podatociod Dr`avniot zavod za statistikaza porastot na tro{ocite na `ivo-tot vo prethodnoto polugodie (juli -dekemvri 2018 godina) vo odnos napolugodieto koe prethodi ( januari -juni 2018 godina), penziite od 1 ja-nuari 2019 godina, se usoglasija za0,7%. Spored poslednite podatociprose~nata plata vo juni iznesuva

25.505 denari, a prose~nata penzijavo juli 2019 iznesuva 14.533 denarii u~estvuva vo prose~nata plata so57% {to e merilo za vrednosta napenzijata.

Od 1 juli 2019 godina penziite seusoglasija so porastot na tro{ocitena `ivotot so procent od 0,4%, a voistiot period porastot na platiteiznesuva 0,5 % podatoci koi seskoro identi~ni.

Me|utoa, kaj penzionerite preo-vladuva misleweto deka vo uslovikoga porastot na platite otstapuvaod porastot na tro{ocite na `ivo-tot, a so cel da ne se namali real-nata vrednost na penziite i `ivo-tniot standard na penzionerite sepredlaga pri usoglasuvawe napenziite da se vgradi i porastotna platite. Predvid na iznesenotoSojuzot e na mislewe deka penzi-ite treba da se usoglasuvaat i sovgraduvawe na porastot na plati-te odnosno so konbiniran na~inna usoglasuvawe (porast na plati-te i tro{ocite na `ivotot) so celsekoga{ da ima usoglasuvawe napenziite. So kombiniranoto usog-lasuvawe na penziite bi se postig-nalo podobro re{enie vo odnos nausoglasuvaweto na penziite samo sotro{ocite na `ivotot ili samo soporastot na platite, bidej}i }e sepostigne balans na procentot nausoglasuvaweto vo slu~aevite kogaporastot na platite ili na tro{o-cite na `ivotot rastat so razli~nadinamika. Taka na primer ako tro-{ocite na `ivotot porasnat so po-golema dinamika od porastot naplatite, vo toj slu~aj }e bidat fa-vorizirani korisnicite na penzija iobratno kako {to e slu~ajot od 1 jan-uari 2019 godina koga porastot naplatite iznesuva{e 2.9%, a poras-tot na tro{ocite samo 0.7%. Me|u-toa, vo periodot januari - mart 2019godina, voop{to nema{e porast naplatite, a vo periodot januari - juniporastot iznesuva 0.5%

Sojuzot kontinuirano gi sledi po-datocite na dvi`eweto na platite itro{ocite na `ivotot kako parame-tri koi se zemaat za usoglasuvawena penziite, a koi zavisat od ekono-mskiot razvoj na Republikata, odporastot na cenite na proizvodite,uslugite na svetskiot pazar i ana-logno na toa se predlagaat i re{e-nija za usoglasuvawe na penziite.

Usoglasuvawe na penziite

Kako retko koe drugo zdru`eniena penzioneri, prilepskoto ova

leto e mo{ne aktivno. Spored prog-ramata za dodeluvawe na ednokrat-na pari~na pomo{, a i spored novodoneseniot pravilnik za raspre-delba na vakvata pomo{, na pove}eod dveste penzioneri im se dodele-ni polovina od milion i petstotini

iljadi denari, kolku {to e i plani-rano so finansiskiot plan na zdru-`enieto za 2019 godina. Pokraj toa,godinava za bawsko lekuvawe nasvoite ~lenovi ova zdru`enie iz-dvoi nad 250 iljadi denari.

Vo ovoj moment, vo prilepskotozdru`enie na penzioneri se odvivaedna bi rekle investiciona ofan-ziva. Izvr{niot odbor donese odlu-

ka i ve}e se raboti na renovirawe-to na Klupskite i kancelariskiteprostorii. Se renovira takare~i s¢od koren. Metalnite ramki na pro-zorcite vo Klubot i vo kancelariitena ZP Prilep se menuvaat so PVC idupli stakla so {to }e bide namale-na potro{uva~kata za zagrevawe naistite. Istovremeno se renoviraat i

preureduvaat i ka-ncelariskite pros-torii na pretseda-telot, sekretarot iblagajnikot. So re-noviraweto Klubotpovr{inski i sepro{iri. Negovatapovr{ina se zgole-mi za pove}e od 30metri kvadratni.Kako {to veli pre-tsedatelot na ZPPrilep SlavkoTrajkoski, Izvr{-niot odbor so done-senata odluka za

renovirawe i podobruvawe na mebe-lot vo klubot, osvetluvaweto, za-grevaweto i razladuvaweto, Zdru-`enieto }e investira okolu dva mi-liona denari sopstveni sredstva.Primopredavaweto na renoviraniteprostorii na penzionerite kako {tonajavija izveduva~ite be{e za gole-miot makedonski praznik Ilinden.

K. R.

ZP Prilep

Aktivnosti za primer

Stanka Trajkova

ZP Demir Hisar

Sve~eno otvoren Klub na penzioneri

ZP \or~e Petrov

Uspe{na realizacija na godi{nata programa

Vo ramkite na ovogodi{noto ~est-vuvawe na golemiot makedonski

praznik "Ilinden# svoe u~estvoima{e i Zdru`enieto na penzione-

rite od Kru{evo, pretstavuvano odme{ovita peja~ko-igroorna grupa.

Za prvpat od svoeto postoewe Zd-ru`enieto be{e vklu~eno vo pros-lavata na Ilinden i toa i na "Me~-kin Kamen# i na Gradskiot plo{tad ivo ramkite na Vla{kata ve~er.

Na glavniot nastan na "Me~kinKamen# pred pove}eiljadnite pose-titeli proslavata zapo~na so into-nirawe na dr`avnata himna, a potoaso svoe obra}awe i govor nastapipremierot na Republikata ZoranZaev, istaknuvaj}i go zna~eweto naovoj golem makedonski praznik ipovikuvaj}i na obedinuvawe na site~initeli vo dr`avata. Vo kulturni-ot del od proslavata dobi i Zdru-`enieto na penzionerite od Kru{e-vo pretstavuvano od peja~ka grupa iod igroornata `enska grupa.

Vo kulturniot del prvi nastapijaod KUD "Tanec# od Skopje, so dve iz-vedbi na poznatite makedonski ora"Te{koto#, izvedeno od ma{kata i"Nevestinskoto# izvedeno od `ens-kata igroorna grupa, potoa so me{o-vit sostav se pretstavi KUD "EminDuraki# od Skopje, prika`uvaj}i go

albanskiot folklor preku pesni iigri, a kako treti nastapija me{o-vitata peja~ka i igroornata grupa odZP Kru{evo. Me{ovitata peja~ka

grupa ja izvede vla{kata pesna"Kru{eva nostra alavdata#, a `ens-kata igroorba grupa go izigra oroto"Kavala#, za {to od pove}eiljadnatapublika bea nagradeni so topol idolgotraen aplauz. Ova be{e golema~est i priznanie za penzionerite odKru{evo.

Vo ramkite na manifestacijata"Deset dena Kru{evska Republika#,ZP Kru{evo ima{e celove~eren na-stap na 2 avgust na gradskiot plo{-tad vo Kru{evo. Vo podocnite ~aso-vi nastapot na grupite go najavi por-tparolot na Op{tina Kru{evo, So-tir Gabeloski, pri {to istakna dekaZdru`enieto na penzionerite odKru{evo e edno od najaktivnite zd-ru`enija vo ramkite na Op{tinata,i toa na najdobar mo`en na~in ista-ta ja pretstavuva i na nivo na op{-tina i na nivo na regionot, kako i nanivo na Republika, preku redovnitenastapi na penzionerskite revii napesni, mizika i igri i na penzioner-skite sportski natprevari na sitenivoa.

So nastapot na igroornata grupanastana op{tonarodna veselba, na

koja ne i odoleaja pove}eto od pri-sutnite na gratskiot plo{tad.

Slikata od zavr{nicata na ve~er-nata pretstava be{e prekrasna i mo-`e da se ka`e deka vakvi manifes-tacii se mnogu posakuvani kako odgra|anite na na{ata dr`ava taka iod ostanatite gosti, kako od Evropataka i od prekuokeanskite dr`avi.

Na 4 avgust 2019 godina, na prepo-lnetiot plo{tad vo Kru{evo i vo

prekrasen ambient, i pak vo ramkitena Nau~nokulturnite sredbi "Desetdena Kru{evska Republika# be{eorganizirana "Vla{kata ve~er#, vokoja so svoi programi nastapija fo-lklorni grupi od Belgrad (Republi-ka Srbija), od Skopje i Ko~ani, a na-stapi i ZP Kru{evo pretstavuvanood peja~kata i igroornata grupa. Ma-nifestacijata ja otvori gradona-~alnikot na Op{tina Kru{evo, Tom-~e Hristoski, koj gi pozdravi gosti-te i im posaka topol prestoj vo Kru-{evo - gradot na Ilinden i Kru{e-vskata Republika.

^esta da go otvorat kulturniotdel i od ovoj celove~eren nastan mupripadna na ZP Kru{evo. Peja~katagrupa izvede tri vla{ki pesni, koipo nivnata izvedba so voodu{evuva-we i dolgotraen aplauz bea pozdra-veni od pove}estotnata publika naplo{tadot. Vo ponatamo{nata pro-grama nastapija i pove}e peja~ki iigroorni grupi od Belgrad, Skopje,Ko~ani. Poseben beleg ostavija ~le-novite na na{ata peja~ka i igroornagrupa so starogratskata nosija.

D. Trajkoski

Vo ramkite na Programata za od-bele`uvawe na 35-godi{ninata

od formiraweto na ZP Valandovo, apo predlog na Komisijata za Kultur-no-zabaven `ivot, Izvr{niot odborna ZP Valandovo odlu~i da ja rea-lizira manifestacijata "Mesewe isukawe na tradicionalni starinskibanici i pe~ewe pod vr{nik" zaednoso lokalnata samouprava. Za taa cel

se stapi vo kontakt so organizacio-niot odbor na s.Rabrovo, koe za svojpatronen praznik, od pred nekolkugodini go ima zemeno praznikot "Sv.Prorok Ilija# bidej}i i novoizgra-denata crkva go nosi imeto na ovojsvetec.

Na pokana na ZP Valandovo na ma-nifestacijata zedoa u~estvo penzi-onerki od sosednite zdru`enija napenzioneri od Gevgelija i Bogdanci.Posebno zadovolstvo predizvikaprisustvoto na pretsedatelkata naSZPM Stanka Trajkova koja so svoe-to prisustvo i dade posebno zna~e-we na manifestacijata, a koja pret-hodno ostvari i rabotna sredba sonovo izbranoto rakovodstvo, kako iso ~lenovite na komisijata za KZ@,i ~lenovite na IO na ZP Valandovo.Na rabotnata sredba pretsedatel-kata na ZP Valandovo Gorica Mihaj-lova, me|u drugoto, ja zapozna pret-sedatelkata na SZPM Trajkova sozapo~natite aktivnosti okolu mani-festacijata "Mesewe i sukawe natradicionalni starinski banici ipe~ewe pod vr{nik#. Vo dogovor sogradona~alnikot na Valandovo Pe-ro Kostadinov, na manifestacijatanastapija estradnite umetnici Jad-

ranka i Riste Tu{evski, a podra~-nata edinica na Makedonski {umi"Tihomir [untov# donira{e edenmetar kuben drva za vr{nicite i si-te drugi propratni aktivnosti. Ma-nifestacija zapo~na okolu 12 ~asotso zaedni~ko fotografirawe, pode-lba na maici, kapi i produkti.

Za eden ~as, site vr{nici bea ugo-reni i banicite staveni da se pe~at.

Celata okolina okolu stariot javorzamirisa na ubavi pe~eni banici,koi bea filuvani so razli~en fil,praz, oriz, tikva, orevi i sli~no,bidej}i spored crkovnite kanonipraznikot be{e "posen#.

Bidej}i treba{e da se proglasatnajdobrite banici, `irito ima{enavistina te{ka zada~a. Moraa daprobaat od site banici i da odlu~atkoja e najdobra. Po izvr{enata de-gustacija i dogovor, za najdobri beaproglaseni Mara Antova od Gevgeli-ja, Karanfila Demerxieva od Bogda-nci i Slavka Nikolovska od Josi-fovo. Sukanite banici i onie koibea doneseni od doma bea podelenime|u prisutnite, po {to nastapi idelot od zaedni~koto dru`ewe sozvucite od harmonikata na maestroRiste Tu{evski i prekrasniot glasna Jadranka Tu{evska. Dru`ewetozavr{i vo ranite ve~erni ~asovi.Duri ni `e{koto sonce, ni temper-aturata od 40 stepeni ne gi spre~ive{tite domakin}i da gi prezenti-raat svoite ume{nosti vo za~uvu-vawe na tradiciite. Se nadevamedeka narednata godina ovaa mani-festacija }e bide pomasovna i po-bogata. G. M.

ZP Valandovo

Natprevaruvawe vo pravewezelnik pod vr{nik

ZP Ko~ani

Tradicionalen sobir napenzionerite vo s. PantelejVo organizacija na ZP Ko~ani i

SZPM, vo sabotata na 10 avgustovaa godina vo manastirskiot komp-leks "Sv. Pantelejmon# vo selo Pante-lej Ko~ansko, se odr`a tradicional-niot sobir na penzionerite od dr`a-vava. Doma}in na sredbata be{e ZPKo~ani koe i godinava se potrudi pre-stojot na penzionerite i samata orga-nizacija da pominat vo najdobar red.

Na sobirot prisutnite gi pozdravipretsedatelot na ko~anskoto penzio-nersko zdru`enie, \orgi Serafimov,koj go istakna zadovolstvoto od maso-vnata posetenost na ovoj sobir kako iprisustvoto na penzionerite od 22 pe-nzionerski zdru`enija od Makedonija.

Obra}aj}i im se na prisutnite Stan-ka Trajkova, pretsedatel na SZPMistakna:

- Deneska site pati{ta vodat konKo~ani i seloto Pantelej, na ovaatradicionalna sredba na penzioneri-te od dr`avata. SZPM sekoga{ gi pod-dr`uva vakvite sredbi na zeleno iodbele`uvaweto na zna~ajni nastani,za {to posebno priznanie upatuvam doorganizatorot na ovaa sredba. Na ova

sveto mesto denes prisustvuvame nasredba koja pretstavuva Makedonija vomalo. Za ZP Ko~ani mo`am da ka`amdeka uspe{no participira vo organitena SZPM, - istakna Trajkova.

Vo imeto na Op{tina Ko~ani pri-sutnite gi pozdravi gradona~alnikotNikol~o Iliev koj me|u drugoto re~e:

- Se ~uvstvuvam presre}en {to sumdel od ovaa sredba, na koja mo`am da

se dru`am so lu-|eto od tretatadoba. Na{ite za-lo`bi kako Op{-tina Ko~ani e daobezbedime uslo-vi za aktivnosti-te {to gi reali-ziraat penzione-rite na Ko~ani.Izgradbata na do-mot za stari lica,- istakna Iliev, -e prioritet na

Op{tina Ko~ani i na ZP od na{iotgrad. Se trudime da iznajdeme sredst-va za gradba na domot koj }e zna~i re-{avawe i zgri`uvawe na penzioneriteod celiot isto~en region.

Za onie penzioneri koi organizira-no bea dojdeni na sredbata vo Pantelejdoma}inot im priredi manastirskiru~ek. Vo bogatata kulturno-umetni~-ka programa prisutnite gi zabavuva{eorkestarot "Maestro bend# od Ko~ani.U~esnicite na sredbata vo selo Pan-telej imaa mo`nost da go posetat ovojmanastirski kompleks graden vo sre-dinata na 19 vek, koj raspolaga so bo-gat fresko`ivopis izraboten od taj-fata na zografot Dimitrija Andonov-Papradi{ki. K. Gerasimov

NASTANI PENZIONER plus 134 septemvri 20194

Folklornata grupa pri ZP KrivaPalanka predvodena od koreo-

grafot Dragan \or|ievski i delega-cijata predvodena od pretsedatelotna ZP Kriva Palanka Traj~e Davi-dovski i sekretarot Blagoja Niko-lovski, bea vo poseta na make-donskite iselenici od Jabuka,Ka~arevo i Pan~evo. Dodekafolklornata grupa be{e delod centralnata proslava voJabuka organizirana od make-donskite iselenici na Nacio-nalniot sovet na makedonska-ta zaednica vo R Srbija, pred-vodena od Bor~e Veli~kovskii od Mesnata zaednica na Ja-buka ~ij pretsedatel e BlagojaSokolovski. Na proslavatabe{e prisuten i makedonskiot am-basador vo R Srbija. Ilinden sepraznuva{e vo R Srbija me|u Make-doncite od Vrawe pa do Pan~evo,Pladni{te, Gudurica, Ka~arevo iJabuka kade {to be{e centralnataproslava.

Proslavata be{e prosledena sokulturno-umetni~ka programa i pa-ralelnata manifestacija "Tav~egrav~e# na koja se gotve{e tav~e-grav~e na lice mesto. Anka Stojano-vska i [ana Georgievska gotvea tav-~e-grav~e na manifestacijata, do-

deka folklornata grupa se pretsta-vi so obi~ajot "Krivopalane~ka sva-dba#. Nastapot zavr{i so poznatotoavtohtono oro od Krivopalane~kiotkraj, Krivopalane~ka trojka.

Po zavr{uvaweto izveduva~ite

bea nagradeni so burni aplauzi odpublikata, koja zaigra zaedno sou~esnicite. Vo znak na blagodarnostza u~estvo vo Me|unarodnata mani-festacija "Tav~e grav~e# i u~estvovo centralnata proslava po povodIlinden ZP Kriva Palanka dobiblagodarnica.

Pokraj ova, pretsedatelot na Zd-ru`enieto Davidovski ostvari sre-dba so pretsedatelot na Mesnatazaednica Sokolovski i so pretseda-telot na Nacionalniot sovet na Ma-kedoncite Veli~kovski. Na sredba-

ta se razgovara{e za intenzivirawena sorabotkata i sredbite pome|upenzionerite od rodniot kraj i pen-zionerite iselenici. PretsedatelDavidovski gi pokani da bidat gostina krajot od mesecot za vreme na

praznikot na gradot Kriva Palanka(28 i 29 avgust) na verskite prazni-ci Golema Bogorodica i Sv. JoakimOsogovski.

Inaku, Sv. Ilija kako praznik, po-me|u makedonskite iselenici sepraznuva i kako selska slava vo Ja-buka so site crkovni odredi.

Odeweto na penzionerite od Kri-va Palanka be{e mo`nost da se vi-dat so svoite rodnini odamna ise-leni vo ovie krai{ta koi denes `i-veat vo R Srbija.

B. Stoj~evska

ZP Kriva Palanka

Na "Ilinden# vo Jagodina, R Srbija

Denovive vo organizacija na nacionalnata ustanova nakulturata "Marko Cepenkov# od Prilep be{e organizi-

ran koncert po povod odr`uvawe na Manifestacijata "Pri-lepsko kulturno leto 2019#.

Na koncertot {to se odr`a vo kino salata "Miston# vodomot "Marko Cepenkov# zedoa u~estvo pokraj doma}initeKUD "Penzioner# od ZP Prilep, pea~kata grupa "Prerodba#od Prilep, pea~kata grupa od ZP Ki~edvo i pea~kata grupaod ZP "Karpo{# od Skopje.

Vo prepolnata sala doma}inite i gostite od Ki~evo iSkopje se pretrstavija so pove}e starogradski i horski

pesni, pove}eto ispeani. Po koncertot u~esnicite bea is-prateni so buren aplauz, a gostite i doma}inite imaa za-edni~ko dru`ewe do docna vo no}ta. A. Ristoska

ZP Kru{evo

Sve~eno odbele`an golemiotmakedonski praznik "Ilinden#

ZP Ki~evo

Penzionerkite na "Prilepskoto kulturnoleto 2019#

TRIBINAPENZIONER plus 134 septemvri 2019 5

Penzionerite baraat godinite da ne bidat uslov za krediti

S¢ pove}e gra|ani pla}aatpolisa za lekuvawe vo privatnite bolnici

Povod za ovoj tekst se odredeninapisi koi vo posledno vreme gi

ima vo nekoi vesnici. ^esto patiistite se zlonamerni, neto~ni i nese potvrdeni so fakti, nitu pak so-odvestvuvaat na sostojbite.

Vo vreme koga postojano sme op-kru`eni so razli~ni mediumi, neop-hodno e da umeeme kako da se spra-vime so nekontroliraniot napliv nainformacii. Na lu|eto im se potre-bni novi ve{tini i znaewa za da mo-`at da u~estvuvaat vo op{testveni-ot `ivot koristej}i gi mediumite inovite informati~ki tehnologii.Vo ova more od informacii i medi-umi, gra|anite treba da se svesni iza mnogubrojnite rizici so koi mo`eda se soo~at i zatoa treba da znaatkako bezbedno da gi koristat, za daja za{titat svojata privatnost i dabidat informirani korisnici. Voera koga pove}e od deset ~asovidnevno se pominuva vo kontakt sorazni mediumi, mnogu e va`no kakoda se napravi razlika pome|u pro-fesionalnoto novinarstvo i mani-pulaciite. Za da se napravi taa raz-lika mora da sme mediumski pisme-ni. Vo mnogu dr`avi taa e ve}e delod obrazovniot proces, dodeka kajnas mo`e da se re~e deka ovoj procesna mediumsko opismenuvawe e sose-ma na po~etok. Terminot mediumskapismenost bil definiran na Medi-umskata liderska konferencija zamediumska pismenost vo 1992. Pos-

tojat pove}e definicii za toa {to etaa, no najupotrebuvana e slednata:Mediumska pismenost e sposobnostza pristap, analiza, razvivawe iproizvodstvo na napisi koi sodr`atinformacii i poraki vo razni for-mi na komunikacija. Mediumskatapismenost podrazbira poseduvawena znaewe za informati~ka i komp-juterska pismenost zaedno. Kompju-terskata pismenost podrazbira spo-sobnost da se koristat kompjuteri nanivo na prose~en korisnik, a in-formati~ka pismenost se smeta ve-{tina i znaewe za prebaruvawe nainternet.

Bez poseduvawe na mediumska pi-smenost, ne mo`e da se zboruva zaprofesionalna kompetentnost naeden sovremen novinar denes. Pos-tojat tri stolbovi za mediumska pi-smenost. Vo niv spa|aat: li~nata si-tuacija ili naobrazba, dostapniznaewa i poseduvawe ve{tini.

Fakt e deka informaciite, vesti-te, porakite i drugo, ne se sekoga{vistiniti iako sodr`at i fakti imislewa. Faktite i mislewata netreba da se poistovetuvaat, no i mi-sleweto treba da sodr`i fakti. Sonivoto na tehnolo{ki sofisticira-nite sredstva za komunikacija, me-diumite se preplaveni so informa-cii {to im se nudat na konsumentitena mediumi. Imaj}i gi predvid efe-ktite od mediumskite poraki, va`noe da mo`eme da gi prepoznavame la-

`nite vesti, dezinformaciite imanipulaciite.

Zo{to e potrebno da ste mediums-ki pismen? Zatoa {to mediumski ne-pismeniot konsument mo`e da nast-rada od informacii koi gi dobivamnogu ~esto od avtori koi nemaatdobri i ~esni nameri. Takvite in-formacii mo`at da bidat iskoris-teni za razni nameni, no i za popu-listi~ki celi. Od ovie pri~inisekoj tekst treba ubavo da se pro~i-ta. Pri toa eve nekoi korisni sovetikoi e neophodno da se znaat koga sepi{uva ili ~ita nekoj napis.

l Napisot treba da pottiknuva re-akcija za dvostrano, vistinito itransparentno informirawe, da epotkrepen so fakti, analizi i is-tra`uvawa, a ne da sodr`i samokonstatacija; Edna informacija vredi da se

objavi, ako e od javen i po{irok in-teres, no taa mora da se verifikuvai ako e la`na treba da se snosi od-govornost; Ne treba da se objavuvaat vesti

koi generiraat konflikti, tuku ve-sti koi pottiknuvaat humanost, ko-risni informacii od razni oblasikako {to e zdravje, ekologija, kultu-ra, vesti za jubilei i zna~ajni datu-mi i drugo. Treba da se proveri i {to pi-

{uvaat za toa i drugi avtori i iz-vori.

K.S. Andonova

Kako da se za{titite od informacii koi generiraat konflikti

S¢ pove}e gra|ani vo zemjava seodlu~uvaat za polisi za zdravs-

tveno osiguruvawe vo privatnitezdravstveni ustanovi. Za 950 denarimese~na uplata na raspolagawe naosigurenikot mu se ambulantni, spe-cijalisti~ki pregledi i operacii vosite privatni zdravstveni ustanovi.Imatelot na polisata za dobrovol-no zdravstveno osiguruvawe godi{-no ima 10 iljadi evra za operacija i10 iljadi evra za ambulantno i spe-cijalisti~ko lekuvawe.

Podatocite na Agencijata za supe-rvizija na osiguruvaweto poka`uva-at deka brojot na dogovori za dobro-volno zdravstveno osiguruvawe kajdru{tva za ne`ivotno osiguruvawepostojano raste i toj vo 2018 godinabil 3 978, a se odnesuva na 11 727lica koi se opfateni so ovie dogo-vori.

Od Agencijata za MIA pojasnuvaatdeka vo 2017 godina imalo 1 734 do-govori {to se odnesuvaat na 6 949lica, a vo 2016 godina 1 189 dogovo-ri {to se odnesuvaat na 4 003 lica.

Istovremeno, potenciraat deka ezabele`an porast na bruto-polisi-ranata premija, koja vo 2018 godinaiznesuva 125,7 milioni denari, {topretstavuva porast od 116,37 otstovo odnos na prethodnata godina.

Na krajot na 2018 godina od 11dru{tva za ne`ivotno osiguruvawe,osum dru{tva prodavaat dobrovolnozdravstveno osiguruvawe. Polisinudat "Makedonija#, "Triglav#, "Sa-va#, "Evroins#, "Eurolink#, "Viner#,"Unika# i "Osiguritelna polisa#.

Pokraj ovie i ~etiri dru{tva zaosiguruvawe `ivot prodavaat dob-rovolno zdravstveno osiguruvawekako dopolnuvawe na osiguruvaweto`ivot - "Kroacija `ivot#, "Grave#,"Viner `ivot# i "Unika `ivot#.

- Dru{tvata za osiguruvawe `ivotnudat dobrovolno zdravstveno osi-guruvawe kako dopolnuvawe na os-novniot proizvod, osiguruvawe `i-vot. Kaj niv brojot na osigurenicibele`i rast, taka {to vo 2016 godi-na bile 6 229, vo 2017 godina 6 691,dodeka vo 2018 godina 6 908 osigu-renici. Ostvarenata bruto-polisi-rana premija e vo iznos od 11,8 mi-

lioni denari, {to e porast od 7,01otsto vo odnos na prethodnata godi-na, velat od Agencijata za supervi-zija na osiguruvaweto.

Od osiguritelnite kompanii ve-lat deka naj~esto korisnici na ovadobrovolno zdravstveno osiguruva-we se lica na vozrast od 40 godini.

- Premijata zavisi od vozrasta naosigurenicite, koi se podeleni vonekolku vozrasni grupi. Prva grupase deca do 18 godini, potoa od 18 do39, od 40 do 49, od 50 do 59, od 60 do64, od 65 do 69 i od 70 do 74 godini.Osiguruvaweto koga bi se podelilona mese~ni uplata e 950 denari zavozrasen. Vo edno semejstvo mo`e dase zeme paket na eden roditel sodete {to ~ini ne{to pod 1.300 dena-ri, bidej}i deteto ima popust na po-lisata za 70 otsto, velat od "Savaosiguruvawe# i poso~uvaat dekapremijata mo`e da ja pla}aat mese-~no, kvartalno, polugodi{no i nagodi{no nivo.

Ottamu dodavaat deka osigureni-cite mo`e da gi koristat uslugite vosite privatni zdravstveni ustanovivo zemjava, a godi{no imaat na ras-polagawe 10 iljadi evra za operaci-ja i 10.000 evra za ambulatno i spe-cijalisti~ko lekuvawe.

Dobrovolnoto penzisko osiguru-vawe, spored gra|anite, go koristatporadi nefunkcioniraweto na jav-niot zdravstven sistem. Onie koiimaat mo`nost odvojuvaat sredstvaza da mo`at da gi koristat uslugitevo privatnite zdravstveni ustano-vi, no golem del gra|ani i ne se in-formirani za vakvata ponuda naosiguritelniot sektor, no imaat inedoverba vo odnos na ona {to im senudi i {to bi dobile. K. A.

Aktivnosti od MTSP

Namaluvawe na starosnatagranica za penzionirawena rudariteSojuzot na zdru`enija na penzioneri na Makedonija se

zalaga da se olabavat uslovite za dobivawe kredi-ti za penzionerite vo zemjava, bidej}i tie imaat redov-ni primawa i redovno gi servisiraat svoite obvrski.

Olabavuvawe na uslovite za dobivawe krediti za pen-zionerite i prodol`uvawe na rokovite za nivna otplataili voop{to za dobivawe krediti baraat od Sojuzot nazdru`enijata na penzionerite na Makedonija (SZPM).Kako {to poso~uvaat od zdru`enieto, povozrasnite gra-|ani, iako se redovni vo namiruvaweto na svoite banka-rski obvrski, sepak, se soo~uvaat so te{kotii i onevoz-mo`uvawe na nivnite barawa za dobivawe krediti.

- Sojuzot na zdru`enija na penzioneri na Makedonijase zalaga da se olabavat uslovite za dobivawe kreditiza penzionerite vo zemjava, bidej}i tie imaat redovniprimawa i redovno gi servisiraat svoite obvrski. Sme-tame deka e potrebno da ne se ograni~uvaat penzioneri-te spored vozrasta, deka e neophodno da se prodol`at

godinite za dobivawe i otplata na kreditite - velat odSojuzot, poso~uvaj}i deka vo zemjava ima okolu 320 ilja-di penzioneri, brojka {to ne e zanemarliva.

Od SZPM dodavaat deka penzionerite kako golemagrupa vo zemjava se nao|aat vo nezavidna pozicija pora-di organi~uva~kite uslovi nametnati poradi nivnatavozrast. Istaknuvaat deka kako garancii za barawata zakrediti vo bankite mo`e da se ponudat i `iranti, biloda stanuva zbor za nivni deca ili, pak, drugi pomladilica, kako i drug tip garancii.

Od svoja strana, pretstavnicite na bankite velat dekauslovite za povozrasnite gra|ani se napraveni soodvet-no na sostojbata vo zemjata i deka tie se navistina po-volni.

- Bankata nudi krediti za penzioneri so maksimalenrok na otplata do pet godini, pri {to baratelot na kraj-niot rok na otplata ne treba da e postar od 72 godini.Baratelite mo`e da se informiraat i da podnesat ba-rawe za kredit vo site ekspozituri ili filijali na ba-nkata, a odobruvaweto e brzo i bez slo`eni proceduri.Obezbeduvaweto za sekoj kredit se utvrduva vo soglas-nost so aktite na bankata. Vo soglasnost so aktuelniteuslovi za iznos na kredit do 100.000,00 denari ne e pot-reben `irant - velat pretstavnici na Komercijalnabanka.

Od Komercijalna dodavaat deka "aktuelnite kriteri-umi pod koi bankata nudi penzionerski krediti se at-raktivni i dovolno relaksirani#.

- Pobaruva~kata za spomenatiot kredit e zadovoli-telna, a site uslovi se javno objaveni na veb-stranica-ta na bankata i tie se konkurentni i vo soglasnost sopotrebite na klientite. Bankata gi sledi pazarnitetrendovi i kontinuirano modificira ili kreira noviproizvodi i uslugi za zgolemuvawe na nivnata dostap-nost i kvalitet - istaknuvaat ottamu.

Penzionerite so koi se konsultira "Nova Makedonija#raska`uvaat razli~ni iskustva vo pogled na koriste-weto na bankarskite krediti. Edni velat deka poraditoa {to dolgi godini se korisnici na penzija vo bankatanemaat problemi so odobruvawe na kreditot i so nego-viot rok na otplata. Druga grupa penzioneri, pak, poso-~uvaat deka nivnite barawa za krediti bile odobru-vani, no pritoa uslovite za vra}awe bile mnogu kratki,poradi vozrasta, poradi {to bilo nevozmo`no da se na-fatat na takvi uslovi.

- Iako mi be{e odobren kredit, koj treba{e da bideprodol`enie na ve}e postoen, mi bea nametnati nevoz-mo`ni uslovi za vra}awe. Novoodobreniot kredit tre-ba{e da go vratam za edna godina, a pritoa od penzijatagolem del treba{e da odi za otplata. Od moite 15 ilja-di penzija, 12 treba{e da mi krati bankata za kredit. Sotie uslovi }e be{e nevozmo`no da `iveam, pa ne go pri-fativ - veli edna penzionerka od Skopje.

Problemot so otplata na kreditite za penzioneritene e nov, za nego e alarmirano pove}epati, poradi {togolem del banki ve}e i gi korigiraa uslovite, no pen-zionerite smetaat deka s¢ u{te ima prostor za podobru-vawe.

- TTK banka AD Skopje vodi osobena gri`a za izlegu-vawe vo presret na potrebite na spomenatiot segment nagra|ani, penzionerite. Klientite {to ja primaat svojatapenzija vo bankata se klasificirani vo kategorijata ko-risnici premium smart, za koja TTK banka nudi kreditniproizvodi so najpovolni uslovi - velat od TTK banka.

Ottamu dodavaat deka imaat poseben potro{uva~kikredit za penzioneri so koi se obezbeduvaat povolniuslovi za korisnicite.

- Nenamenskiot potro{uva~ki kredit premium smartso najpovolni uslovi vo ponudata e dostapen za ovaagrupa korisnici so atraktivni godi{ni kamatni stapkiod 5,50 otsto fiksna vo prvata godina od otplatata i7,68 procenti promenliva (nacionalna referentnastapka + 5,73 procentni poeni) vo preostanatiot periodod otplatata. Pri dostasuvaweto na poslednata rata odkreditot, vozrasta na primatelite na penzija ne smee danadminuva 70 godini. Bankata odobruva krediti vo iznosdo 600.000 denari bez `iranti, vo zavisnost od visina-ta na mese~nite primawa - istaknuvaat od ovaa banka.Pretstavnicite na TTK isto taka poso~uvaat deka, pok-raj potro{uva~kite krediti, nudat i drugi povolnosti zaprimatelite na penzija kako dozvoleno pre~ekoruvawena smetka i isplata na penziite na prviot raboten denod mesecot. Petranka Ognanovska

Ministerkata za trud i socijalnapolitika Mila Carovska pris-

ustvuva{e na Sve~ena sednica naOp{tina Probi{tip po povod Denotna rudarite 28-mi avgust. Carovskavo svoeto obra}awe vo koe{to im go

~estita{e praznikot na site rudarivo dr`avata re~e deka MTSP i Vla-data go ispolnija dolgogodi{notobarawe na rudarite za namaluvawena starosnata granica za penzioni-rawe i ispravija edna golema nep-ravda so izmenite na Zakonot za pe-nzisko i invalidsko osiguruvawe.

- Vetivme i realiziravme nama-luvawe na starosnata granica za pe-nzionirawe na rudarite koi{to ra-botat vo podzemen kop i dosega spo-red ovoj Zakon vo penzija se zamina-ti 51 rudar od koi 8 se vo Probi{-

tip. So zakonskite izmeni koi{to sena sila od krajot na minatata godi-na rudarite ostvaruvaat pravo napenzija so navr{uvawe na 40 godinipenziski sta` za ma`i, odnosno 35godini penziski sta` za `eni. Toazna~i deka ako prethodno rudar sepenzionira so navr{eni 58 godini,so novoto re{enie se penzionira naokolu 50 godini. So ovie zakonskiizmeni se izleguva vo presret nadolgogodi{nite barawa na rudari-te#, re~e ministerkata Carovska.

Carovska vo Probi{tip najavi de-ka se podgotvuvaat zakonski izmeniso koi }e se pro{iri brojot na ste-~ajci koi do penzionirawe }e zema-at mese~en nadomest od 8.254 dena-ri.So Zakonot za materijalno obez-beduvawe na nevraboteni lica do-sega se opfateni pribli`no 11.000ste~ajci, no ovaa brojka }e prodol`ida se zgolemuva, bidej}i celta navladata e da gi izvlekuva najranli-vite od siroma{tija.

Ministerkata re~e deka uspe{nose sproveduva i socijalnata refor-ma so koja socijalnata pomo{ se zgo-lemi vo prosek za 300%. Samo za trimeseci od sproveduvaweto na refo-rmata zgolemena pomo{ dobivaatokolu 27.000 doma}instva.

K. S. A.

REKLAMI PENZIONER plus 134 septemvri 20196

HRONIKAPENZIONER plus 134 septemvri 2019 7

Vo Op{tina Saraj, pove}e kompa-nii od privatniot sektor gi po-

magaat penzionerite so niski pen-zii po razni povodi. Poslednata po-mo{ be{e po povod neodamne{niotmesec Ramazan 2019, koga nekolkukompanii koi rabotat na teritorija-ta na ovaa op{tina, so svoi prehra-nbeni artikli i higienski sredstva,podarija paketi na familiji na pen-zioneri so niski penzii od ZP Saraj.Za ovaa cel be{e anga`irana Komi-sijata za zdravstvo i socijalni pra-{awa pri Zdru`enieto predvodenaod d-r Jovan De~kov.

Po ovoj povod doniraa kompaniite:Euromarket "DATI# od Saraj, 30 pa-keti so prehranbeni artikli i higi-enski sredstva vo vrednost od 45000 denari, kompanijata "UKA-KO-MERC# od Saraj - Qubin i kompani-jata "TIAMO# od Glumovo, dvete sosvoi mesni proizvodi. Po povod Ra-mazan i Crveniot krst dodeli 32paketi so prehranbeni artikli.

Pomo{ta im e dodelena na penzi-oneri so niski penzii, spored kri-teriumite opredeleni od strana naKomisijata za zdravstvo i socijalnipra{awa. Eden od kriteriumite be-

{e penzionerot da ima niska penzi-ja koe{to penzionerot go doka`uvaso prilo`uvawe penziski ~ek, kakoi vo familijata da nema drugi pri-hodi {to se potvrduva i od strana napretsedatelot na ogranokot koj imasoznanija za site familii na svojotogranok. Sekako deka so vakvata po-mo{ ne se re{ava nivniot socijalenstatus, no kolku-tolku se ubla`uvanivnata socijalna polo`ba. Penzio-nerite koi dobile pomo{, kako i ZPod Op{tina Saraj, im se zablagoda-ruvaat na kompaniite i na Crveniotkrst za dadenata pomo{. B. B.

Vo centarot na Vev~ani, pred Klubot na penzio-nerite od Vev~ani, neodamna be{e otkriena

spomen-bista na Mihajlo Pupin-Idvorski, eden odnajgolemite umovi od ovoj del na svetot, koj se smetaza tatko na globalizacijata, a gi ima korenite odovoj kraj.

- Vev~ani, Reublika Makedonija i Idvor - Kova-~ica, Republika Srbija imaat vospostaveno drago-cena i za po~it sorabotka, koja n¢ povikuva i voidnina da ja neguvame i nadgraduvame, a se temelivrz nau~noto i humanoto delo i spomenot na svets-kiot nau~nik Mihajlo Pupin-Idvorski, - re~e nasve~enosta gradona~alnikot na Op{tina Vev~aniSa{o Jankoski.

Za golemoto nau~no delo na Mihajlo Pupin (1858 -1953), za negovata zalo`ba za obezbeduvawe statusna avtonomija na Makedonija, vrskite i lobirawetokaj amerikanskiot pretsedatel vo toa vreme VidronVilson, kako i za u~estvoto na Pariskata mirovnakonferencija, kade {to ja izrabotil Deklaracijataza pravata na malite narodi, govore{e penzioniraniot univerzitetski pro-fesor Pavle Mitreski, eden od najgolemite prou~uva~i na `ivotot naPupin i na Balkanskite prostori.

- Pupin bil golem filantrop, koj osven za svoite koreni od ovie pros-tori, vo Ohrid izgradil dve u~ili{ni zgradi, ja podaril vo toa vreme naj-golemata kambana (crkovno yvono na Balkanot za kambanarijata na crkvataSveta Bogorodica Perivlepta, a preku fondacijata so imeto na majka siAlimpija), stipendiral mladi ohgri|ani na univerzitetite niz Evropa. Nasve~enosta prisustvuva{e mnogubrojna delegacija od Republika Srbija, kakoi potomokot od semejstvoto Pupinovi koj `ivee vo Belgrad, Stefan Pupin.

Prisutni bea i pretstavnici na fondacijata "Mladen Selak# koja ja platiizrabotkata na bistata. S. Kukune{oski

ZP Saraj

Humanitarna pomo{ za "Ramazan 2019#

ZP Vev~ani

Otkriena spomen-bista na Mihajlo Pupin

Golemiot den Ilinden, naciona-len i verski praznik na make-

donskiot narod be{e dostojno pros-laven od makedonskiot narod. Naproslavata na 2.8.2019 godina, voaleata na heroite vo [tip, vo pri-

sustvo na penzioneri i gra|ani pro-dol`uva~i na bore~kite tradiciiSB[, LS, ARM, institucii, se pok-lonija i polo`ija cve}e. Za zna~e-weto na ovoj den zboruva{e grado-na~alnikot na [tip Blagoj Bo~var-ski. Toj im go ~estita praznikot naprisutnite i go naglasi dvojnotozna~ewe na Ilinden 1903 i Kru{ev-skata Republika i Ilinden koga soASNOM se vtemeli Makedonskatadr`ava, za koja mnogu heroi gi dadoasvoite `ivoti za dene{nata slobo-da. Sve`o cve}e be{e polo`eno i naspomenikot na golemiot revolucio-nerot Goce Del~ev, pred u~ili{tetovo Novo Selo kade toj bil u~itel, adenes vo nego e Rektoratot na [tip-skiot univerzitet i go nosi negovotoime.

Bea poseteni i spomen-obele`ja-ta na padnatite borci od selo Dola-

ni i Dragoevo. Za zna~eweto na Ili-nden i ASNOM, od imeto na LS zbo-ruva{e Biljana Kazanxiska. Pret-sedatelot na SB[ Petar Micevski,go istakna herojstvoto na mesnotonaselenie, od koi se iznedrija par-

tizanskite }elii. Micevski gi ista-kna patriotite od selo Dolani, bra-}ata Stanoe Danev - Stari i MetodiDanev, Krsto Mitev i Risto Stojkov,i borcite od Dragoevo koi bea stre-lani od fa{isti~kiot okupator.

Na ova sve~eno odbele`uvawe naIlinden i ASNOM, gradona~alni-kot, LS, SB[, ZP[, ARM i delega-cija na podmladokot na selo Drago-evo, polo`ija sve`o cve}e. I semej-stvata Danevi, Mitevi i Stojkovi,polo`ija cve}e i se prisetija na ni-vniot nepokor. I penzionerite pro-dol`uva~i na bore~kite tradicii,sekoga{ u~estvuvaat vo proslavatana zna~ajni datumi od istorijata nana{iot makedonski narod, a Ilin-den vo nivnata i vo memorijata namakedonskiot narod ima posebnomesto, kako poseben praznik.

Cveta Spasikova

Jubilejnite sredbi nosat milina itoplina. Sredbite se radosni, so

vozvi{eni migovi. Sredbite se son-~evina koja zastanala na eden listnasloven Tablo na 16-ta poslednageneracija maturanti vo U~itelska-

ta {kola "Goce Del~ev# - [tip. Segleda mozaikot na likovite od mla-dosta {to rascvetala niz porite na`ivotot. Generacijo, dolgo, dolgo damu se raduvame na `ivotot. Ni osta-nuva da ja peeme melodijata na mla-dosta i u{te dolgo da se navra}amena vrutokot na spomenite koi ni jagreat du{ata. Vo ovoj mesec 1964 soiskri vo o~ite, gi grabevme patekite

so bezbroj `elbi, nade`i. Proleta-vme na site strani od svetot. No,skrien glas vo nas odyvonuva{e: dase navra}ame na drvenite klupi odkoi letnavme so mlade{ki krila. Sesre}avavme na 5-6 sredbi. Na sekoja

od niv likovite od tabloto se nama-luvaat, no, sepak vo na{ite pogledii misli site sme prisutni. Itavmena tie sredbi, se navra}avme namladosta, gi budevme spomenite. Du-{ata se ispolnuva{e so golema ra-dost. Sredbite ni bea kako cel svetda e so nas. Se gu{kavme so milina,radost i toplina. So godinite `i-votot korne{e po eden nekoga{en

cvet, a vo sebe si velevme: "taka bi-lo pi{ano, da zaminuvaat dragite{kolski drugari#. Se redat i ta`nimisli, ama spomenite od 55 godinini gi great du{ite. I pak razdelba,i pak zaminuvame vo mestata kade{to izgradivme topli gnezda. Po se-koja sredba, so trepet vo du{ata simislevme {to pobrgu da dojde nare-dnata. Kolku gordeliva generacijana narodni prosvetiteli, so milostnare~eni narodni daskali. Kolkugordo i so taga gi vra}avme slikitepod Isarot kade {to se temele{eistorijata, prosvetata i kulturata.Vo du{ite i o~ite pak ni se vra}aTabloto od 1960 - 1964. Bevme 4klasa so 129 prosvetiteli, idniu~iteli, so direktor i na{ite pro-fesori, so blagorodni i humani du-{i, od koi i denes ne ispolnuva gor-dost, milina i toplina. Denes praz-nuvame vo ~est na edna generacija,vo ~est na narodnite u~iteli i niv-nite u~enici koi go poseaja semetoniz plodorodnite makedonski nizi-ni i planini. Ovoj den ja nosi setaubavina na na{ata mladost, potkre-pena so dene{nata krevka snaga, kojase vgradila vo temelite na genera-cii i generacii. Sre}no, {kolskidrugari, sre}no generacijo. Idnitesredbi i glasovite da gi uramime votopli i sre}ni spomeni i da ni sta-nat most na na{ata idnina i pobe-leno izgrejsonce.

Traj~e Donev

Generacija narodni u~iteli 1960-1964 "Goce Del~ev#, [tip

ZP [tip

Prodol`uva~ite na bore~kite tradicii go ~estvuvaa Ilinden

Po~ituvan pretsedatele, pred izvesno vreme sta-navte prv ~ovek na ZP Gevgelija. Koj be{e Va{iotpredizvik da se kandidirate za pretsedatel?

- Vo prethodniot sostav jas bev ~len na Izvr{niotodbor i gi poznavav sostojbite vo Zdru`enieto. ^uvst-vuvav deka imam volja i vizija za re{avawe na del odproblemite, za nekoi kratkoro~no, a za nekoi da se re-{at }e treba podolgo vreme. Vo kakva sostojba go zateknavte Zdru`enieto?- Najprvo mora da ka`am deka dolgo vreme Zdru`eni-

eto be{e bez pretsedatel, odnosno postoe{e samo nahartija. Be{e izbran zamenik koj po kuso vreme po~ina,a podocna be{e izbran drug zamenik. No, takvite prome-ni ne donesoa nekoi aktivnosti. Toa e `ivotot. Za ovie nekolku meseci kolku {to ste pretseda-

tel koi aktivnosti se napraveni i koi prioritetni-te zada~i od Va{ata programa se pred Zdru`enieto?

- Pokraj re{avawe na nasledenite problemi, penzio-nerite sakaat dru`ewe i ekskurzii. Vedna{ po preze-maweto na funkcijata gi organiziravme Regionalnitesportski natprevari na koi doma}in e ZP Gevgelija. Pe-ja~kata grupa nastapuva{e na site manifestacii na koibevme pokaneti. So del od moite sorabotnici gi posetivsite klubovi na Zdru`enieto i se napravi procenka vokoj klub {to treba da se intervenira. Vo selo Moin vonajskoro vreme planirame da otvorime nov klub. Istotaka, gi obnovivme dogovorite za koristewe na penzio-nerskite stanovi. Zdru`enieto ima svoj objekt vo „Sm-

rdliva voda# koj be{e vo za-pu{tena sostojba i go reno-viravme. Vo nego doa|aatpenzioneri i od drugi zdru-`enija na odmor. [to seodnesuva do prioritetitevo programata najprvo }e dademe akcent na volonters-tvoto i humanitarnite aktivnosti. Ja obnovivme i rabo-tata na literaturnata sekcija i }e se zbratimime i sonekoe zdru`enie. Ima i drugi planovi koi se podolgo-ro~ni. Vie ste edno od retkite zdru`enija kade {to

pretsedatel na Sobranieto e `ena. Kakva e zastape-nosta na `enite vo organi na Zdru`enieto, a osobenokako raboti Aktivot na penzionerki?

- Da, na{eto Sobranie ima pretsedatel `ena, a vo up-ravnite organi se zastapeni pove}e `eni od prethodno.Aktivot na penzionerki ima svoja programa po koja ve}eraboti. @enite rabotat so qubov i emocii, zatoa imaatpove}e uspesi i postignuvaat podobri rezultati na sitepoliwa, a posebno na humanitaren plan. [to }e im pora~ate na penzionerite od Va{eto

zdru`enie, no i po{iroko?- Prvo im blagodaram na site ~lenovi na ZP Gevgelija

za doverbata {to mi ja dadoa, i na site penzioneri imposakuvam da si go sakaat `ivotot, da se dru`at, da sepo~ituvaat i da si go ~uvaat zdravjeto.

Razgovorot go vode{e Janka Uzunova

ZP Gevgelija - razgovor so pretsedatelot Velin Stojmenov

Akcent na volonterstvoto ihumanitarnite aktivnosti

Vesnik za sega{nite i za idnitepenzioneri

Izdava~:SZPM

Godina XII - broj 134septemvri 2019 god.

BESPLATEN MESE^EN VESNIK

Izdava~ki sovet:

Stanka Trajkova (pretsedatel)m-r Ilja AdamoskiMentor ]oku Menka TemelkovskaD-r Vele AleksoskiSlavko TrajkoskiSpirko Nikolovski OVRGido Boj~evski Slavko Markovski

Redakciski odbor:

Kalina Slivovska - Andonovaglaven i odgovoren urednik;

^lenovi:Baki Bakiu,Verica Tocinovska, Kiril RisteskiFruska KostadinovaJasmina Todorovska Liljana Mladenovska

Lektor:Verica Tocinovska

Adresa:

SZPM Bul. "Ko~o Racin”br. 14 - SkopjeP.fah. 440

Telefon: 02 3223 710tel-faks: 02 3128 390

Web: www.szpm.org.mkE-mail: vesnik@szpm.org.mk

Kompjuterska obrabotka:Tome Angelovski

Pe~ati:Pe~atnica Serafimovski - Skopje

Distribucija: "Nova Makedonija#

Rakopisite i fotografiite ne sevra}aat.

Spored Zakonot, za vesnikot sepla}a danok spored posebnanamalena dano~na stapka.

PENZIONERplus

INFO PENZIONER plus 134 septemvri 20198

Na 15 avgust 2019 godina, grupa od 50-tina penzioner-ki i penzioneri ~lenki na ZP Struga, predvodeni od

pretsedatelkata na Aktivot na penzionerki ElisavetaLazareska i pretsedatelot na Sobranieto i IO MiloradTrposki, napravija nezaboravna ednodnevna ekskurzijado seloto Slep~e, demirhisarsko. Grupata penzioneri sokombi prevoznikot "Omega# od Ohrid, po krivulestiot

pat se iska~ija nad seloto i gi posetija najgolemite sre-dnovekovni kni`evno-umetni~ki centri, me|u koi i Sle-p~anskiot manastir posveten na Sveti Jovan Prete~a.Vodi~ doma}in na stru{kite penzioneri be{e pretse-datelkata na Aktivot na penzionerki od ZP Demir Hisar,Blagica Bogoeska.

Seloto Slep~e se nao|a vo oblasta @eleznik, na 2kilometri od gradot Demir Hisar, a desno od patot Ki-~evo - Demir Hisar, na 600 metri nadmorska visina.Smesteno e vo isto~nite padini na Ilinci. Demirhisar-skiot kraj e posebno interesen za poseta. Ovde sekoemesto, sekoe selce i planina ima unikatna ubavina iraska`uva posebna prikazna. Mo`ete da u`ivate vopro{etkite, no i vo starite duhovni svetili{ta. Vo jugo-zapadniot del na Makedonija, po te~enieto na Crna Reka,e rasposlan eden od najekolo{kite predeli kaj nas,demirhisarskiot. Izvorite na voda koja mo`e da se pieblikaat na sekoj ~ekor, a bujnata vegetacija e nezagadena.Vozduhot e ~ist, so site mirisi na prirodata. Ovde{nitesela se raj za lu|eto {to kopneat po mir i ti{ina, sim-bioza so prirodata kako izvor na zdravje i energija.

So kusi podatoci za duhovnata manastirska crkva nezapozna edna od doma}inkite na manastirot, kalu|erkitekoi slu`ea vo manastirot. Stru{kite penzioneri ja raz-gledaa crkvata i kupija po nekoj suvenir za spomen i zam-inaa na ru~ek, vo prekrasniot restoran "Gorna ku}a#. Nazaminuvawe na patot kon Struga, niz Debarca penziner-ite gi posetija i crkvite Sveti Spas, vo Godivqe i Sve-ti Ilija vo Laktiwe.

S. Kukune{oski

Aktivot na penzionerkite pri ZP Struga,Elisaveta Lazareska, dosega{nata pret-

sedatelka na Aktivot, be{e izbrana po vtor-pat. Aktivot na penzionerkite, e edna od naj-aktivnite komisii. ^lenkite na Aktivot sesostanuvaat sekoj ~etvrtok vo nedelata vopopladnevnite ~asovi vo klubot na penzio-nerite, organiziraat rabotni sredbi, i sepodgotvuvaat so kandidatite za sportskitenatprevari koi }e se odr`at vo septemvriovaa godina. Spored zborovite na ElisavetaLazareska, Aktivot na penzionerki pri ZPStruga e formiran vo dale~nata 1985 godina,na inicijativa na golem broj penzionerki, koi ~uvstvu-vale potreba od organizirawe na `enite penzionerkivo tretata doba.

Denes vo Aktivot ~lenuvaat nad 30 penzionerki od~etirite gradski ogranoci i {este od selskite naselbi.Pretsedatelkata na Aktivot za realizirawe na aktiv-nostite izgotvuva programa za rabota so soodvetni so-dr`ini. Taa ni prezentira{e del od aktivnostite:

- Aktivot na penzionerki za ovaa kalendarska godina,}e organizira niza predavawa so najrazli~ni temi odoblasta na zdravstvoto, zaedno so pretsedatelot na ko-misijata za zdravstvo d-r Aleksandar Bogdanoski. Ak-tivno }e u~estvuva vo kulturniot i op{testveniot `i-vot na penzionerite. Isto taka }e prodol`i i sorabot-kata so op{tinskiot Crven krst, so koj ZP Struga imapotpi{ano Memorandum za sorabotka. ]e bidat organi-zirani humanitarni akcii i poseta na stari i iznemo{-teni lica zaedno so volonterite na Crveniot krst. ]e

se anga`irame zaedno so rakovodstvoto naZP Struga, penzionerite koi materijalno seod najranlivata kategorija, vo ramkite nasvoite finansiski mo`nosti po potreba daintervenirame so ednokratna pari~na po-mo{. ]e im se pomaga za patuvawe na leku-vawe vo Skopje ili drugi gradovi vo Repub-likava. Za ovaa namena bi sakale da izdvo-juvame mnogu pove}e sredstva, no tolkavi semo`nostite na na{eto zdru`enie koe broiokolu 4 000 penzioneri. Vo tekot na godina-ta }e se organizira tradicionalno odbele-`uvawe na praznici i jubilei, ekskurzii. Vo

programata za rabota za 2019 godina, }e se dograduva iso novi sodr`ini. Rezultatite i uspesite na Aktivot sedol`at na razbiraweto i poddr{kata na rakovodstvotona Zdru`enieto. Aktivot zaedno so ZP Struga, redovno}e sorabotuva so aktivite na zdru`enijata od regionot,a posebno so zbratimenoto ZP Kru{evo. Zemame i u~es-tvo vo site aktivnosti na SZPM. Pokraj toa {to sumpretsedatel na Aktivot, jas sum i ~len na IO na ZPStruga. U~estvuvavme i }e u~estvuvame na reviite napesni, muzika i igri, kako i na sportskite natprevariorganizirani od SZPM. Tuka se i raznite dru`ewa,poseti, ekskurzii, kako vo na{ata zemja taka i vo stra-nstvo. Na vakov na~in `ivotot na penzionerite vo Stru-ga stanuva poubav, pointeresen i pozabaven, - veli taa.

Za kraj na razgovorov Lazareska im pora~uva na site`eni, da se vklu~at vo aktivnoto stareewe vo tretatadoba niz razni aktivnosti.

S. Kukune{oski

ZP Struga

Humanitarnite aktivnosti vo prv planMo`nosta penzionerite da se dru`at vo prostoriite na ZP Bogdanci so

upornost i zalo`ba, povtorno za`ivuva. Prostorijata, zbogatena soklima-ured, televizor i kafemat, im ovozmo`uva na penzionerite del odvremeto da go pominat tuka, na staroto mesto, da se dru`at i da se zabavu-vaat so igrite: tabla, karti, domino, da ~itaat vesnici... Vo sabotite sedru`at penzionerkite. Tie so relaksirani razgovori razmenuvaat iskustvai razmisla za sredbi so pobogata i poispolneta sodr`ina.

I ednite i drugite, so ponekoja {ega, smea, so ~a{ka~aj, kafe, toplo ~okoladoili kapu~ino, se razbira posopstven izbor, pominuvaatprijatni, relaksira~ki mi-govi. Mo`nosta za dru`ewegi vklu~uva site pezionerina Zdru`enieto.

ZP Bogdanci, na prva~i-wata od Op{tinata, vo ~estna prviot u~ili{ten den impodari skromni podarocivo vid na {kolski pribor.Radosta be{e obostrana,

decata sre}ni i vozbudeni, a penzionerkite zadovolni {to bea del od pri-kaznata na prva~iwata - vklu~uvawe vo vospitno-obrazovniot proces.Sredstvata za ovoj ubav gest bea od Humanitarnata veligdenska akcija, na-gradata od Valandovo (Sukawe na banica, pe~ena pod vr{nik) i mal del odsopstveni sredstva od zdru`enieto.

^estitki za prva~iwata i ~estitki za prekrasniot mig na penzionerkite{to go spodelija so prva~iwata. I malo vnimanie, nosi golema radost.

Ditka Sapova

ZP Struga

Nezaboravno do`ivuvawe vo Slep~e

ZP Bogdanci

Babite za sre}nite prva~iwa

Minatata godina pedesetina penzi-oneri od ZP Probi{tip, letuvaa

na bregot na Jadransko More vo sosed-na Albanija. Se vratija prezadovolnii dolgo vreme raska`uvaa za ubavini-te i zadovolstvoto od letuvaweto.

Toa be{e pottik i predizvik ZPProbi{tip i ovaa godina na 74 pen-zioneri i penzionerki vo dve grupi daim dade mo`nost da gi po~uvstvuvaatblagodatite na moreto, prijatna mors-ka klima i site ubavini {to mo`at dase do`iveat vo sedum ili osum denovipokraj bregot na prekrasniot Jadran.

Od 19 do 26 juli 53 penzioneri odprvata grupa zaminaa na organizirano- kolektivno letuvawe, a vtorata gru-pa koja broe{e 21 ~len letuva{e od 23do 30 avgust godinava. I dvete grupibea smesteni vo ubavoto letuvali{teKvaleri - Resort opremen so ~adoriza sonce i le`alki.

- [to da vi ka`am, - mi re~e ednaod penzionerkite koja imala privile-gija da bide del od grupata. - Prekra-sna peso~na pla`a, kako {to ni rekoa,dolga okolu 40 kilometri. Vremetoubavo, son~awe, plivawe i dru`eweso gostite dojdeni od drugite mesta odMakedonija. Nezaboravni denovi.

Koga letuvale penzionerite od Pro-bi{tip, vo isto vreme vo Kavaja imalo

i penzioneri od [tip, Ko~ani, Kava-darci, Negotino, Makedonska Kameni-ca, kako i gosti od Polska. Seto toabilo u{te edna mo`nost za dru`ewe,za sklu~uvawe na novi poznanstva iprijatelska i razmena na iskustva.

Penzionerite zadovolni, no eve go imisleweto na pretsedatelot i sekre-tarot na ZP Probi{tip Gruca Manasi-jev i Angel - Ane Kocev, koi bile zae-dno so grupite - letovalci:

- Navistina be{e nezaboravno. Nemo`am da najdam zborovi so koi bi giopi{al site ubavini {to gi do`ivea-vme za tie 7 dena. Se be{e dobro: vre-meto, pla`ata, hranata, smestuvaweto,higienata, odnosot na personalot. Ku-lminacija na site ubavini {to gi do-`iveavme bea "Makedonskite ve~eri#.Bidej}i vo odmorali{teto Kavaja voAlbanija ima{e penzioneri od pove}epenzionerski zdru`enija od Makedo-nija sekoja ve~er po edno od zdru`e-nijata organizira{e Makedonska ve-~er so pesni i ora od svojot kraj, a po-toa site zaedno peeja i igraa. Za letu-valcite od Polska ova be{e nevidenodo`ivuvawe. ^esto i tie se fa}aa naoro i se trudea da se vklopat i vo pe-eweto, veli pretsedatelot Manasiev.

M. Zdravkovska

ZP Probi{tip

Sedum nezaboravni denovi

Pedesetina penzione-ri na ~elo so grado-

na~alnikot na Prilep,d-r Ilija Jovanoski,pretsedatelot na ZPPrilep, Slavko Trajkos-ki, pretsedatelot na So-branieto na SZPM m-rIlija Adamoski i direk-torkata na Javnoto pret-prijatie za prostorno i urbanisti~-ko planirawe na Prilep, Meri Cve-tanoska, denovive imaa mo`nost danapravat eden pogolem krug niz uli-cite na gradot so novonabaveniteavtobusi za gradski soobra}aj.

- Ova e del od na{eto vetuvawepred izborite i eve toa go ispol-nivme so nabavkata na ~etiri novi ina pogon so metan avtobusi, - ni re~epri vleguvaweto vo noviot avtobusgradona~alnikot Jovanoski.

Na pra{aweto dali za penzione-rite }e va`at istite uslovi za vo-zewe niz gradot kako i dosega di-rektorkata Cvetanoska ni re~e:

- Da, sekoj penzioner besplatno }emo`e da go koristi prevozot na gra-dskiot avtobuski soobra}aj, so avto-busite na PUP sekoj den, od ponede-

lnik do petok od 8 do 12 ~asot. Zainvalidskite penzioneri i natamu}e va`at popustite, odnosno i tiebesplatno }e se vozat niz gradot sa-mo so toa {to }e treba da gi a`uri-raat penzionerskite legitimacii, -dodade Cvetanoska.

Od drugite aktivnosti na ZP Pri-lep sekako treba da se odbele`izaminuvaweto na edna grupa od pe-desetina penzioneri i penzionerkina letuvawe vo Ohrid. Organiziranopreku ZP Prilep, penzionerite le-tuvalci }e minat sedum dena na bre-got na Ohridskoto Ezero dru`ej}i seme|u sebe za samo 4.500 denari iprevoz za samo 200 denari vo dvatapravci od Prilep do Ohrid i ob-ratno.

K. R.

ZP Prilep

Probno vozewe so noviteavtobusi

ZP Sveti Nikole na svoeto ~lens-tvo, preku organizirani ekskur-

zii, poseti na kulturnite spomeni-ci, piknik na zeleno i drugi aktiv-nosti, mu ovozmo`uva aktivno i in-teresno stareewe.

Pokraj ovie dejnosti, snabduva-weto na ogrevnoto drvo i mo`nostaza pla}awe na rati mnogu im zna~i, ie golemo olesnuvawe na semejniotbuxet, na site penzioneri, a osobenona onie so niski penzii.

Lenka Doneva e edna od penzio-nerkite, koja na{la sodr`ina na pe-nzionerskiot `ivot vo aktivnostitena Zdru`enieto.

- Mnogu mi zna~i toa {to povtor-no se dru`am so svoite prijatelkiod mladosta, {to sum vo dru{tvo sosvojata generacija. Neodamna so gru-pa od sedumdeset penzioneri, vo or-ganizacija na na{eto zdru`enie, be-vme vo poseta na crkvata „SvetaTroica#, izgradena 1930 godina voseloto German kaj Kriva Palanka.Pokraj crkvata se nao|aat stari gro-bi{ta za koi ne se znae od koga i ka-ko se nastanati. Gi razgledavme iseloto i crkvata, a ima{e i pana|uri kupivme po ne{to za spomen. Na 28avgust so u{te pedeset penzioneribevme vo selo ^a{ka kraj Veles. Vo

crkvata „Sveti Kliment Ohridski#,be{e golem sobir vo ~est na Presve-ta Bogorodica. I ova dru`ewe be{einteresno. So moite prijatelki bevvo poseta i na Lesnovskiot Manas-tir, vo Oraovica i u{te na mnogudrugi mesta. Koga se vra}am doma namoite vnuki im raska`uvam za ona{to sum go videla, a tie vnimatelnome slu{at i sakaat u{te da im ras-ka`uvam. Vnukot mi e mal, ama senadevam deka i nemu eden den }e muraska`uvam za moite penzionerskido`ivuvawa, - veli Lenka Doneva.

I mnogu drugi penzioneri se ~uvs-tvuvaat ispolneto kako Lenka. Neo-damna, ZP Kriva Palanka be{e do-ma}in na tradicionalna sredba po-me|u ZP Probi{tip, ZP Kratovo i ZPSveti Nikole, na Me|uop{tinskiteprijatelski sportski natprevari.Natprevarot se odviva{e vo nekol-ku disciplini: {ah, domino, tabla,pikado, karti, {utirawe na gol, fr-lawe topka vo ko{. Svetinikol~aniosvoija vtoro mesto vo {ah i pikado,i treto vo disciplinata domino i{utirawe na gol. Sportistite koiosvoija prvo mesto vo tri discipli-ni na Regionalnite sportski igri sepodgotvuvaat za u~estvo na Repub-li~kite, i se nadevaat deka dosto-

instveno }e go pretstavat zdru`e-nieto.

Tambura{kiot orkestar „Penzio-ner# i peja~kata grupa pri ZP SvetiNikole sekade kade {to nastapu-vaat imaat zabele`itelen uspeh.Ovaa godina na 6 septemvri, po vtorpat }e odat vo R Bugarija, kako gostina proslavata po povod 50-godi{-niot jubilej na gradot Belica vo RBugarija, na koja }e se prestavat soizvedba na izvornite makedonskipesni: „Elaj, elaj libe#, „Ej drugari# i„[to me ma~i{, Jano#.

I Aktivot na penzionerkite priZP Sveti Nikole, letovo e aktiven.

- Pokraj nekolkute aktivnosti koigi imavme letovo, najgolem intereskaj penzionerkite pobudi predava-weto na tema „Etika i {to pretsta-vuva postot za zdravjeto, osobeno vopoodminati godini#, od strana naOtecot Spiridon, sve{tenik vona{ata crkva „Sveti Nikolaj#. Ima-me i nekolku proekti koi gi po~nav-me od ovoj mesec, a se nadevame deka}e gi realizirame do krajot na godi-nata. ZP [tip ne pokani da prisus-tvuvame na proslavata na Denot napenzionerite 20 septemvri. ^estvu-vaweto }e se odr`i na 15 septemvrii planirame i tamu da odime, - re~epretsedatelkata na Aktivot na pen-zionerkite vo ZP Sveti Nikole,Svetlana Ivanova. S¢ na s¢ mnoguaktivnost vo koi sekoj mo`e da sepronajde. V. Petru{eva

ZP Sveti Nikole

Raznovidni aktivnosti

KULTURAPENZIONER plus 134 septemvri 2019 9

Vo besprekorna organizacija na Ja-vnata lokalna biblioteka "Ilin-

den# i Nacionalnata ustanova za kul-tura "Nikola Jonkov Vapcarov# voDel~evo na 27 avgust godinava se odr-`a promocija na stihozbirkata "ZADTVOJOT SON# na rodnokrajniot avtorVasil Manevski. Promotor na knigatabe{e Mile \or|ijoski, a specijalengostin artistkata Aleksandra Betins-ka od ^ikago. Vo prezentacijata na so-dr`inata na knigata u~estvo zedoanekoga{nite akteri na Eksperimenta-lnoto teatar~e od Del~evo (KirilManevski-Kiko, Zoran Pagovski - Pi-voto i Qup~o Ilievski-Cinco). Vouloga na konferansie be{e mladataRodne Deolska.

Vo prodol`enie vi gi prenesuvameimpresiite od ovaa nesekojdnevnapromocija na poznatiot novinar ese-ist, pisatel i preveduva~ Van~o Mea-nxiski koj me|u drugoto re~e:

- Sredbata so poezijata na VasilManevski vo Domot na kulturataASNOM be{e vistinski praznik naubavata poezija. Vo del~evskiot, pak,hram na kulturata se odbele`uva{eizleguvaweto od pe~at na vtoroto (do-

polneto) izdanie na podostarenata ipodzaboravena, no odli~na kniga poe-zija na Vasil Manevski ZAD TVOJOTSON.

Ubavata poezija, me|utoa ne priznavastarost, a osven toa na kvalitetot iprivle~nosta na ovaa sega ve}e vo no-vo ruvo dizajnirana kniga zna~itelnopridonesuvaat i pridodadenite stiho-vi. Osven toa, novite pesni i katreniistovremeno i davaat i posebna, spe-cifi~na te`ina i sevkupen dignitet.

Centarlen nastan (kako i {to doli-kuva) za vakviot na~in za vreme napromotivnoto slavewe na ubavata po-ezija, be{e bleskaviot ~in na razot-krivawe na sodr`inite smesteni me|u{arenite korici (dizajnirani od Hri-stina Deolska i vele{kata pe~atnica"Unistar#.

Se te~e{e spontano spored ednoprijatno scenario. No, posle sekoj na-stap na interpretatorite sleduva{esilen aplauz od mnogubrojnata publi-ka, koja o~igledno, direktno be{e po-godena vo srcata na vnimatelniteslu{ateli.

Taka, od po~etokot pa se do krajot,na zvu~noto rastajnuvawe na poezijata

na Manevski funkcionira{e edenfluid, koj }e ostane trajno zapametenod prisutnite na ovaa nesekojdnevnapoetska ve~er.

Golem plus zaslu`uvaat i nekolkutenumeri (zabavni i narodni) {to beaizvedeni od muzi~arite SlobodanIlioski i Boris Stoimenov, vo tekotna ovaa nezaboravna i lekovita, zadu{ite ~ove~ki nesekojdnevna ve~erna poezijata vo Del~evo. Sublimiranoka`ano pretstavuvaweto na poetskatakniga "ZAD TVOJOT SON# od VasilManevski i ednoipol~asovnoto dru-`ewe so negovata poezija be{e uspe{-no i pove}estrano delotvorno. M. V.

Ve}e deset godiniZG Dru{tvo na

pisateli - Kumanovoso poddr{ka na Fon-dacijata za kultura isport pri Op{tinaKumanovo, NU "Muzej#na grad Kumanovo na30 i 31.07.2019 godi-na mnogu uspe{no goorganizira{e me|u-narodniot poetskimiting "Bdeewe nakokinski mugri# naKokino so u~estvo na poeti od 17 pase do pristojna vozrast, od Republi-kata, dijasporata od Avstralija, odNi{, R Srbija, od Sofija, R Bugarijai drugi mesta.

Blikaa prekrasni stihovi od dla-bo~inata na du{ata kaj sekoj poet.Se pee{e za qubovta, `ivotot, zem-jata, za viso~inite... pri izgrevot{to blesna vo Markerot se do os-vetleniot nebeski lazur {to se ra-znese {irom nedogledot.

Dru`eweto be{e do`iveano sovoshit od site prisutni, a vo ulogana plemenski stare{ina akterotTihomir Stojanovski voodu{evi so

svojata naracija za Kokino, za BogotSonce i majkata Zemja, pridru`en odzurli i tapani na KUD "Pan~e Pe-{ev# od Kumanovo.

Me|unarodniot poetski miting"Bdeewe na kokinski mugri# od siteprisutni so anonimno glasawe za"naj pesna# ja proglasi pesnata "Ovase novite gradovi, vo niv nema tak-si# na Mitko Gogov od Strumica. Pr-vata nagrada mu pripadna na NaumTraj~evski od Ohrid, koj `ivee voAvstralija za pesnata "Izgorenivremiwa#. Manifestacijata zavr{ina op{to zadovolstvo i pofalbi odsite prisutni. B. P. Trajkovska

"Bdeewe na kokinski mugri# - Kokino

Neodamna vo Ohrid be{e otvorenalikovna umetni~ka retrospek-

tivna izlo`ba na poznatiot ohrids-ki likoven umetnik Slavko Upev~e.Izlo`bata naslovena "50 godini li-kovna hronika na Ohrid#, be{e orga-nizirana po povod 50-godi{niot ju-bilej od negovata prva samostojnaizlo`ba. Na nea bea izlo`eni pove-}e od 50 originalni dela od raznifazi na umetni~koto tvore{tvo na

golemiot ohridski umetnik SlavkoUpev~e, a istovremeno be{e promo-virana i Monografija za nego i ne-govoto isklu~itelnoto bogato tvo-re{tvo vo koe dominira rodniotgrad Ohrid. Izlo`bata ja otvoriprofesorot od Fakultetot za liko-vni umetnosti od Skopje Simon [e-mov:

- Kako negov profesor, vo negovidov li~nost so ve}e ostvarena,samostojna likovna praktika. Slav-ko se zafati od samiot po~etok sourbaniot pejza`. Ja odbra najte{ka-ta likovna tehnika akvarel i paste-lot najtrajnata tehnika vrz hartija.Talentot nadovrzan so upornosta goodvede do otvorenoto i nesopirlivopole - gradot Ohrid. Kako ohri|anec{to go poznava, saka i ceni svojotgrad, po~na da gi bele`i negoviteubavini, znamenitosti i specifiki.So ~etka i pastelna kreda gi oveko-ve~uva{e na hartija dotraenite fa-sadi na nekoga{niot Ohrid, idili~-nite peso~ni krajbre`ja so stariteribarski ~unovi i rasposlanite nasonce ribarski mre`i. Ja dokumen-tira{e ~ar{ijata, ^inarot i crkvi-te, - re~e negoviot profesor Simon[emov na otvoraweto na Zlatanataizlo`ba na Upev~e.

Pred mnogubrojnite prisutni, qu-biteli na likovnata umetnost, av-torot Upev~e za sebe re~e:

- Ohrid go sakam i sum po~nal dago slikam u{te kako dete, pa se dosega, kako ~ovek od tretata `ivotnadoba. Se nadevam deka i vo nared-niot period }e imam dobro zdravje,volja i `elba da gi vratam i zadr-`am od zaborav ubavinite na ovojgrad. Za slikite ne se zboruva, tie

zboruvaat sami za sebe.Ohrid mene }e mi osta-ne trajna preokupacija.Ima tolku mnogu mome-nti vo 365 dena od go-dinata koi zaslu`uva-at da bidat zabele`e-ni i ovekove~eni, no nefotografski, tuku vosekoja slika avtorotostava del od sebe, ka-ko toj go do`ivuva tojpredel. Jas go sakamOhrid vo site godi{nivremiwa, a go slikamarhai~noto, ona {to e~isto ohridsko, {to gonema vo drugite grado-vi. Ja slikam atmosfe-rata. Ja slikam svet-

linata na gradot, na Lihnidos, me|u-toa ima nekolku lokacii koi {topostojano gi slikam. Edna e pokrajSveta Sofija, drugata e Sveti JovanKaneo, ^inarot, nekolku stari uli~-ki i normalno celata vizura na gra-dot koj{to zaslu`uva i treba da bi-de ovekove~en, - pred mnogubrojniteprisutni, qubiteli na likovnataumetnost re~e na otvoraweto na ne-govata jubilejna - retrospektivnaizlo`ba, umetnikot Upev~e.

Inaku, ohridskiot umetnik SlavkoUpev~e, koj zad sebe ima 30 samos-tojni izlo`bi vo Makedonija, vo ze-mjite od regionov i vo SAD, od koiposlednata se odr`a minatata godi-na i be{e posvetena na 1100-godi{-ninata od upokojuvaweto na prepo-dobniot Naum Ohridski. Toj, trpe-livo se podgotvuva i za svoite novilikovni izlo`bi. So sinot Nikola,isto taka likoven umetnik, nared-nata godina planiraat da se prets-tavat vo Belgrad, sosedna Srbija, aso kolegata Jordan Manasiev imaatvo plan da napravat izlo`ba vo ro-dniot Ohrid koja potem bi mo`eloda ja prosledat qubitelite na ume-tnosta i vo drugite gradovi vo na-{ava zemja.

K. Spaseski

ZP Ohrid i Debrca

Retrospektivna izlo`ba "50 godini likovna hronika na Ohrid#

ZP Del~evo - Kon promocijata na knigata ZAD TVOJOT SON od Vasil Manevski

Proslava na poetskiot zbor

Denovive penzionerite od Peh~evo i Male{evijata sepotsetuvaat na likot i deloto na pokojnata penzionira-

na u~itelka Marija Gugu{evska, preku Monografijata pos-vetena na nejziniot `ivotopis. Avtor na ova mo{ne intere-sno ~etivo e nejziniot `ivoten sopatnik, penzioner i pen-zionerski funkcioner Blagoj Gugu{evski.

Toj so ubav jazik i mo{ne avtenti~no pi{uva za semejnite,profesionalnite i etnotradicionalnite aktivnosti nasvojata sopruga Marija, koja u~itelstvuvala vo Peh~evo i nadrugi mesta vo Male{evijata skoro ~etiri decenii.

Monografijata za Marija Gugu{evska nudi mo{ne intere-sni podatoci za razvojot na vospitno-obrazovnata i peda-go{kata dejnost, za kulturno-zabavniot `ivot voop{to, noi za penzionerite. Tuka se i hronikite za semejnite rados-ni i ta`ni momenti.

Edno od najinteresnite poglavja na ovaa penzionerskalektira e nasloveno kako "Se}avawa#, vo koe svoi spomeniza pokojnata penzionerka-u~itelka i aktivistka evociraatnejzini kolegi i kole{ki, nejzini nekoga{ni u~enici i so-u~enici od Peh~evo, Berovo, [tip, Skopje i od dale~niteevropski i svetski meridijani.

Posebno vpe~atliv e zavr{niot del, svoeviden fotoal-bum vo crno-bela tehnika koi nastanuvale vo tekot na iz-

minatite {est-sedum deceniii so slika i zbor go dolovuva-at burniot `ivot, no i tragi-kata na poslednite nejzinidenovi.

Redaktor na Monografijatae poznatiot male{evski pub-licist Jovan Tasevski, koj ginapi{al predgovorot i pogov-orot na knigata.

Od zavr{nite stranici naMonografijata priveduvame eden citat:

"...Onakva, kakva {to be{e, sekoga{ podgotvena da poma-ga, da vospituva, da podu~uva, da sovetuva, da se `rtvuvaako e potrebno, so zadovolstvo da se gri`i za sre}ata nadrugite, Gugu{evska be{e li~nost, koja se potpira{e nasvoite instinkti, a za niv ne mo`eme da upotrebime drugizraz, osven deka se vo najgolema mera blagorodni. @ivo-tot pi{uva poemi. Vo li~nosta na Marija Gugu{evska, `ivo-tot napi{al edna od svoite najubavi poemi...#

Jas samo bi dodal: objavuvaweto na ovaa monografija evozvi{en i blagoroden gest za edna blagorodna li~nost.

Vasil Manevski

ZP Peh~evo

Monografija za Marija Gugu{eva

Pretsedatelot na Zdru`enieto na penzioneri - Veles, d-r Vele Aleksoski, e dobitnik na Nagradata za `ivotno

delo "Kole Nedelkovski#. Ova nagrada se dodeluva zaavtori na pi{aniot zbor od Vele{ko, a Aleksoski sporedobrazlo`enieto, ima golem tvore~ki opus so koj ostava tra-jna traga vo kulturnoto `iveewe na gradot.

Nagradata ja dodeluva Klubot na pisateli "Kosta SolevRacin#, od Veles. Na dobitnikot mu be{e vra~ena vo spo-men-ku}ata na Nedelkovski, vo negovoto rodno selo Voj-nica, na denot na odbele`uvaweto na 78-ta godi{nina odnegovata smrt. Taa se sostoi od spomen-plaketa i obele`je.

Vele Aleksoski etret dobitnik naNagradata za `ivo-tno delo "Kole Ne-delkovski#. Alek-soski vo ~est na na-gradata zasadi uk-rasna tuja vo dvorotna rodnata ku}a napoetot-borec.

N. A.

Na godine{niot 49. po red Republi~ki festival zanarodni igri i pesni pod pokrovitelstvo na Sobra-

nieto na Makedonija, a vo organizacija na Centarot zakultura od Bitola od 24 do 31 juli na nekolku sceni,niz bitolskite ulici, vo Demir Hisar i Novaci beaprezentirani bogati folklorni sodr`ini. Na istitenastapija ansambli i od Indija, Meksiko, Belgija, Iz-rael, Rusija, kako i od pove}e gradovi na na{ata zemjakoi pridonesoa za golemata afirmacija na festival-ot. Toa be{e potvrdeno i niz iska`uvawata na prate-nikot Goran Misovski, gradona~alni~kata na Bitola,Nata{a Petrovska i direktorkata na Centarot za kul-tura od Bitola, Maja Andonovska Ilievski. Site tie istak-naa deka i na pretstojniot jubileen 50 po red festival,{to narednata godina }e se odr`i vo presret na 2 Avgust -simbolot na makedonskiot nepokor, }e u~estvuvaat folk-lorni dru{tva i ansambli od zemjata i stranstvo, a istotaka festivalot }e bide zbogaten i so drugi pridru`ni ma-nifestacii kakvi {to bea i godinava: detskata likovnarabotilnica, seminarot za folklor, revijata na narodninosii, nekolku izlo`bi i defileto niz bitolskite ulici.

Interesno e i toa {to kako i prethodnite godini, taka iovoj pat se odr`a tradicionalna ve~er "Ve~er na starogra-dska muzika i igra# na koja nastapija KUD "Vasil Haxima-nov# od Kavadarci, "Raspeani {tipjani#, VIA "Raspeani ve-le{ani#, "Sirma vojvoda" od Bitola, VIS "Ornamenti# od[tip, KUD "Penzioner# od Prilep, "Raspeani gevgeli~ani#,

Oktetot "Prilep#, vo koi glavo u~estvuvaa penzioneri koisvojata qubov kon ovoj vid muzika ja prezentiraa niz pove-}eto manifestacii {to gi organizira Sojuzot na zdru`eni-ja na penzioneri Makedonija. Site tie so svoite kvalitet-ni izvedbi go zbogatija festivalot "Ilindenski denovi#,za{to prezentiraa pesni {to so generacii se vtkaeni vosrcata i du{ite na na{iot narod. Spored `iri komisijataza najuspe{na grupa koja prezentira{e starogradska muzi-ka i igra be{e proglasena "Penzioner# od Prilep.

Na ve~erta na starogradska muzika i igra KUD "Ilinden#od Bitola se pretstavi so ohridski sodr`ini vo koreogra-fija na etnologot m-r Valentin Soklevski. Vo ramkite nafestivalot vo anti~kiot lokalitet "Herakleja Linkestis#nastapi duoto gitaristi Vlatko Stefanovski i MiroslavTadi}. P. S.

ZP Bitola

Penzionerite gi zbogatija "Ilindenskidenovi# vo Bitola

ZP Veles

Nagradata za `ivotno deloza d-r Vele Aleksoski

PANORAMA PENZIONER plus 134 septemvri 201910

Po~ituvan pretsedatele, vo fevrua-ri na izborite Vie najprvo bevte izbranza pretsedatel na najgolemiot i edinst-ven ogranok vo urbanata sredina, a po-docna i za pretsedatel na Sobranieto naZP Kriva Palanka. Koi aktivnosti giprezedovte po izborot?

- Na izborniot sostanok na 21.2.2019 go-dina bev izbran za pretsedatel na ograno-kot, a na 3 mart na Konstitutivnata sed-nica bev izbran i za pretsedatel na Sob-ranieto na ZP Kriva Palanka. Pri preze-maweto na dol`nosta kako pretsedatel naogranokot, a potoa i kako pretsedatel naSobranieto na ZP Kriva Palanka me|u drugoto vetiv i,transparentna rabota i podobri uslovi vo Klubot napenzionerite za dneven prestoj. Toa i go ostvariv: izvr-{ivme ureduvawe na klubot spored finansiskite mo`-nosti, a do krajot na godinata prioritet }e ni bide ure-duvawe na kancelarijata koja ja koristime. So toa raci-onalno }e go koristime penzionerskiot denar. Se obi-dovme da ja re{ime sopstvenosta na klubot so {to for-miravme i komisija, no dojdovme do soznanie deka pros-torot {to go koristime e dr`avna sopstvenost. Ograno-kot, mo`am da re~am, deka funkcionira besprekorno voslu`ba na site penzioneri. Kakvi se aktivnostite na ogranocite vklu~uvaj}i

go i toj na koj Vie ste pretsedatel?- I vo po~etokot istaknav deka ogranokot vo Kriva

Palanka raboti aktivno, dodeka drugite pet koi se voruralna sredina spored uslovite poaktivni se vo Pet-ralica i Rankovci. Toa e taka bidej}i vo ruralnite sre-dini naselenieto e okupirano so zemjodelski raboti. Kolku e zastapena humanitarnata komponenta vo

Zdru`enieto?- So donesuvawe na finansiskiot plan za 2019 godi-

na, izdvoivme pedeset iljadi denari sredstva koi ko-misijata za zdravstvo i pomo{ gi raspredeluva na pen-zioneri so niski primawa na koi im treba finansiskapomo{, kako i na bolni i iznemo{teni penzioneri vovid na paketi so prehranbeni i higienski proizvodi.

Bolnite i iznemo{teni penzioneri seposetuvaat vo nivnite domovi. Zaedno soCrveniot krst se organiziraat predavawaza zdravjeto na lu|eto, a se organiziraat ihumanitarni proda`bi na proizvodi koi-{to gi pravat na{ite penzionerki volon-terski. Mo`am slobodno da ka`am deka nahumanitarnite aktivnosti polagame dostaod na{ata rabota, no sekoga{ mo`e dabide podobro. So koi institucii imate najgolema

sorabotka?- Najdobra sorabotka imame so lokalna-

ta samouprava i Makedonski {umi. Lokal-nata samouprava gi poddr`uva site na{i aktivnosti vogranicite na svoite mo`nosti. Isto taka, u~estvuvamena sekoj povik od Makedonski {umi za po{umuvawe naogolenite mesta, kako i na site manifestacii organizi-rani od Op{tinata na koi sme povikani aktivno da ze-meme u~estvo ili sme povikani kako gosti. Sorabotkaimama i so Crveniot krst, OO Kriva Palanka, kade {tona{ite penzionerki ~lenuvaat vo klubot „Dostoinstven`ivot” i se mnogu aktivni vo kulturniot i socijalniot`ivot. Dali Zdru`enieto ima plan da otvori novi klu-

bovi?- Razmisluvame ogranokot vo gradot da go podelime na

dva podogranoci bidej}i e dosta golem, dodeka za rura-lnite sredini ve}e vo ogranokot vo Petralica obezbe-divme soodveten prostor koj go namenivme za klub. Vo2020 godina vo finansoviot plan na zdru`enieto }e bi-dat planirani finansiski sredstva za obezbeduvaweprostor za klub za ogranokot vo Op{tina Rankovci. Na kraj ne{to za privatniot `ivit, kako go koris-

tite slobodnoto vreme vo Va{ite penzionerski denovi? - Vo slobodnoto vreme sum posveten na semejstvoto,

odgleduvawe p~eli i sekojdnevno se trudam da sum pri-suten pome|u penzionerite-kolegi vo Klubot za dnevenprestoj. Naj~esto so niv sednuvam da igrame karti i do-mino, a razgovarame i za raboti povrzani so na{ite go-dini. B. Stoj~evska

ZP Kriva Palanka - Intervju so pretsedatelot na Sobranieto Veselin Stojanovski

Vo fokusot, otvorawe klubovi vo ogranocite

Raboten den, pretpladne. So avto-mobilot trgnuvame na sever od De-

mir Hisar kon porane{nata rudarskanaselba Sopotnica. Posle 5-minutnovozewe pristignuvame pred upravnatazgrada na Rudnikot "Demir Hisar#, nasamiot vlez na s. Sopotnica i neko-ga{noto bogato rudarsko mesto.

- Edinstveno so~uvana ostana samoovaa zgrada. Mladi rabotnici nemapove}e, kako {to ima{e nekoga{. Rud-ni~kite stanovi gi prodadoa i se pre-selija vo pogolemite gradovi i vo st-ranstvo, a pogolem del vo Demir Hi-sar, kade {to sekojdnevno patuvaat narabota, - ni veli 77-godi{niot QuboTrajanovski koj 30 godini od svojot ra-boten vek go pominal rabotej}i vo ru-dnikot za `elezna ruda.

Qubo e roden vo 1942 godina vo So-potnica. Osnovnoto obrazovanie gozavr{il vo rodnoto mesto, a srednotogo prodol`il vo Belgrad. Kako stipe-ndist vo biv{ata dr`ava, vo 1962 go-dina, zaminuva vo PTT Pri{tina, ne-govo prvo vrabotuvawe, potoa rabotivo Belgrad, od kade {to zaminuva voJesenice vo Slovenija, vo Kragujevac iSkopje. Rudarskiot sta` go zapo~nuva

vo Rudnikot za olovo-cinkova ruda voProbi{tip, kade {to raboti kako ele-ktri~ar, a podocna i kako kinoopera-tor vo Domot na kulturata vo rudars-koto grat~e. Od 1965 godina pa se dopenzioniraweto raboti vo rudnikot za`elezna ruda vo rodnoto mesto naodr`uvawe na telefonskite uredi icentrali, a pokraj toa bil anga`iran ina popravka i odr`uvawe na ma{iniza pi{uvawe, za smetawe i drugo.

- Denes, praznite objekti polekapropa|aat, a rabotilnicata i upravna-ta zgrada mu se sprotivstavuvaat navremeto, kako potsetnici na edno uba-vo vreme, koga za sekoj ima{e rabota idobra plata, - a vo negoviot glas senasetuva nostalgija.

So terensko vozilo, Qubo ne nosivisoko na ridot nad seloto, na srtotStavrakovo, kade {to se najgolemitenao|ali{ta na `elezna ruda, kaj praz-nite xinovski kopovi od koi vo dale-~nata 1964 godina se planiralo da seizvadat okolu 10 milioni toni `elez-na ruda, a za iskop, do zatvorawetoostanale nekade okolu 4 milioni to-ni, so kvalitet od 40% `elezo. Rud-nikot svoevremeno bil eden od prvite

rudnici vo sostav na @elezarnicataSkopje i celi 35 godini ja "hranel#@elezarnicata so surovinska baza. Vorudnikot rabotele pove}e od 200 ra-botnici, za koi bila izgradena poseb-na rudarska naselba.

- Otkopuvaweto na rudata se vr{e-{e povr{inski. Za prenos na rudatado `elezni~kata stanica se koriste-{e najsovremena `i~arnica vo dol`i-na od 3 km. Vo toa vreme, Rudnikot De-mir Hisar be{e vrv vo pogled na naj-sovremenata rudarskata oprema i me-hanizacija, pa toa be{e pottik za sni-mawe na dokumentaren film vo 1981godina od strana na Vardar film, ve-li Qubo.

Pred samoto zatvorawe na rudnikot

zaradi ekonomska neisplatlivost nakopawe i transport so `eleznicata,cenata na `elezoto stanala dalekupogolema otkolku taa {to se nosela odRusija i Indija, taka {to Qubo zamin-uva na zaslu`ena penzija. Denes, slo-bodnoto vreme go koristi vo dru`ba sosvoite kom{ii i kolegi od rabota, aponekoga{ nao|a vreme i za svoetoomileno hobi - popravka na ra~ni iyidni ~asovnici. Po malku raboti izemjodelie. Do pred nekolku godini se

zanimaval i so lov, a kolku bil vqu-benik vo toa govori i negovata izjavadeka love~kata pu{ka pove}e mu bilana ramo otkolku zaka~ena na klin.

Inaku Qubo e eden od najaktivnite~lenovi na ZP Demir Hisar kade {todva mandati e ~len na Nadzorniot od-bor, i e redoven u~esnik na site eks-kurzii i natprevaruva~ vo sportskitenatprevari vo disciplinata pikado.

Zoran Stevanovski

ZP Demir Hisar

Nostalgija za zlatnite godini na rudarstvoto

Gra|anite na Struga me|u koi i go-lem broj penzioneri na 5 septem-

vri ja odbele`aa stogodi{ninata odra|aweto na Vlado Maleski.

Vlado Maleski, e istaknat make-donski pisatel, op{testveno-poli-ti~ki rabotnik, izdava~ i revoluci-oner. Avtor e na makedonskata himna"Denes nad Makedonija#. Roden e na 5septemvri 1919 godina vo Struga.Osnovno obrazovanie zavr{il voSkadar, Albanija, a gimnazija vo Bi-tola. Studiral na Pravniot fakul-tet vo Belgrad, no poradi izbuvnuva-weto na Vtorata svetska vojana giprekinuva studiite. U~esnik e voNOB i e eden od najtalentiraniteosnovopolo`nici na sovremenatamakedonska proza. Bil direktor naRadio Skopje i urednik na spisanija-ta "Nov den#, "Sovremenost# i "Raz-gledi#. Rabotel vo diplomatskataslu`ba kako ambasador vo Liban,Etiopija i Polska i bil ~len na Pre-tsedatelstvoto na Socijalisti~kaRepublika Makedonija. Stanal ~lenna Dru{tvoto na pisatelite na Ma-

kedonija vo 1946 godina. Avtor e i nascenarioto za prviot makedonski ig-ran film "Frosina#. Dobitnik e nanagradite "11 Oktomvri#, "4 Juli# i"AVNOJ#, za kni`even opus na izda-va~koto pretprijatie "Misla# i "Ra-cinovo priznanie#.

S. Kukune{oski

ZP Struga

Odbele`ana 100-godi{ninataod ra|aweto na Vlado Maleski

Na 28 avgust 2019 godina, po povod praznikot na gradotProbi{tip ~ij patron e golemiot hristijanski praznik

Uspenie na Presveta Bogorodica ili me|u narodot poznatkako Golema Bogoro-dica i Denot na Ru-darite, se odr`asve~ena akademija,na koja gradona~a-lnikot Dragan Anas-tasov zboruva{e zaraboteweto i posti-gnatite rezultati naOp{tinata, a naednoi dodeli 28-mo avg-ustovsko priznaniena istaknati orga-nizacii, dru{tva ipoedinci.

Zlatni plaketi dobija Fabrikata za akumulatori TAB -MAK Probi{tip za op{testveno korisna kompanija,JOUDG "Goce Del~ev# od oblasta na obrazovanieto i det-skata za{tita, Dina Traj~evska za najistaknat poedinec

koj na uspe{en na~in ja pretstavila Op{tina Probi{tipnadvor od granicite na Makedonija i za najgolem uspeh vooblasta na kulturata vo period od 2018/2019 godina, KUD"Veseli penzioneri# pri Zdru`enieto na starosnite pe-nzioneri.

KUD "Veseli penzioneri# ova visoko priznanie ZLATNAPLAKETA go dobi za nad 44-godi{no postoewe, uspe{nopretstavuvaj}i ja Op{tinata i Makedonija na site festi-vali vo dr`avata i nadvor od nea vo Bugarija, Srbija iSlovenija. ^lenovite na dru{tvoto pove}e od 44 godinineumorno go istra`uvaat i neguvaat folklorot i osobenose gri`at za avtenti~no pretstavuvawe na obi~aite, tra-diciite, izvornite pesni, ora i instrumenti so koi seprepoznatlivi na site svoi nastapi. Vo ovoj izminatperiod, podolg od 4 decenii vo dru{tvoto ~lenuvale nad250 penzioneri i golem broj od niv ostavile beleg voistoto.

Od gradona~alnikot na Op{tina Probi{tip, DraganAnastasov, ova visoko priznanie go primi pretsedatelotna ZP Probi{tip Gruica Manasijev. Zadovolstvoto me|usega{nite ~lenovi e golemo, no tuka e i nivnata obvrskada go prodol`at patot po koj ~ekorat. M. Zdravkovska

ZP Probi{tip

Zlatna plaketa za KUD "Veseli penzioneri#

Mitre U{koski - e penzioner i~len na orkestarot na KUD "Pe-

nka Koteska# pri ZP Prilep. Mitreja po~na 66-ta godina od `ivotot, avo folklorniot orkestar na ovadru{tvo sviri kaval. Kavalot e in-strument koj{to poretko se svirelvo Pelagoniskiot region.

- Ima, gajdaxii, ima tapanxii, amanekako na nikogo ne mu "le`i# kava-lot, - }e vi re~e vo prvi~niot raz-govor ovoj grade`nik i kavalxija.

U{koski e od najodale~enoto selovo Prilepskiot del od Mariovo -Vrbsko. Mariovo kako oblast imatri dela - Prilepski, Bitolski iKavadare~ki, a Vrbsko sega kako se-lo ne postoi. Tamu ima u{te nekolkutro{ni ku}ariwa, a vo niv i vo se-loto ne `ivee nikoj. Toa e podale~-no i bez pristapen pat od "glavniotgrad# na Prilepsko Mariovo - Vito-li{te. Tamu so xipovi odat na lovribokratci i lovxii. Seloto e pok-raj Crna Reka. Na vremeto ima{e"smikva#, prevozno sredstvo prekurekata i toj {to nema{e strav i {tobe{e smel mo`e{e so racete da seturka na "smikvata# da ja preminerekata i da dojde na drugiot kraj naMariovo, vo isto taka sega napu{te-noto selo Gudjakovo.

- E, ottamu sum jas, veli MitreU{koski prviot kavalxija, odnosnosvira~ na ovoj instrument vo Prile-pskoto penzionersko kulturno dru-{tvo. A, kade se ne sum bil so kava-lot i ne sum svirel. Sekade kade{to gostuvalo na{eto dru{tvo, se-kade kade {to }e me pokanele nasvadbi, veselbi, vo grad ili selanezavisno. Va`no e da znae{ da svi-ri{ i da gi sledi{ drugite prvi in-strumenti vo orkestraot, zavisnodali e toa gajdata, tapanot ili paknekoj drug instrument. Od toa zavisimelodijata od mojot kaval. Svire-weto na kaval za mene od mal zna~e-lo golem merak. Nema broj na kava-lite {to sum gi napravil sam ilisum gi kupil od drug napraveni. Se-ga{niot kaval e od penzionerskotodru{tvo. Go kupi Zdru`enieto, a jasod mal kako kozar ili govedar pok-raj Crna Repka sam si pravev svir-~iwa od bozel i kaval~iwa od vrbai si svirav. I, taka se nau~iv dasviram. Imam mnogu kavali doma,

imam i srpski {upelki i se razbirasviram narodni polni so folklormelodii - pesni. Ne sum probal dasviram zabavno, vo grupa od oviemodernive. Sega ovoj instrument seizu~uva i na fakultetite za muzika.No, jas sum samouk kako {to ka`av i

se trudam da bidam dobar, i mo`ebizatoa so orkestarot sviram pove}eod 10 godini. Po edna{ nedelno ve-`bame zaedno so peja~kata grupa na"Penka Koteska#, so niv bev i voSlovenija na Festivalot. Koga sepreseliv vo Prilep i po~nav da ra-botam kako grade`en rabotnik, neprestanav da sviram. Kako rabotnikvo grade`ni firmi imam rabotenona pove}e mesta vo Makedonija i na-dvor od nea. Imam raboteno i toa zabezpari i vo Izrael. Me izlagaa i nemi platija. No, i tamu koga }e se od-morav im svirev na drugarite, kole-gite {to rabotea so mene. Ne mislamda se otka`am od svireweto se do-deka mo`am da go dr`am kavalot ida duvam vo nego. Toa kako {to re-kov mi e ostanat merak od mali go-dini. Jas svirev i sviram so merak,so ~uvstvo, so zadovolstvo. Da sesviri kaval, ne e lesno. Va`no e iinstrumentot da e dobar. Treba dase pogodi drvoto, a majstorot da gonapravi kavalot za da dava ubava,milozvu~na melodija. Majstorija eda se sviri na kaval, i da se "vleze#vo harmonija so drugite instrumentivo orkestarot, - dodava Mitre U{-koski, kogo go "ulovivme# na ednaproba so orkestarot i KUD "PenkaKoteska# vo Prilepskoto zdru`eniena penzioneri. K. Risteski

ZP Prilep

Polovina vek so kavalot

SPORTPENZIONER plus 134 septemvri 2019 11

- Nekoi penzioniraweto go sfa}aat kako kraj na`ivotnite aktivnosti, no, za mene toa e svoevidenpo~etok na mnogu ne{ta vo `ivotot. Sekoj treba da sepronajde sebe si vo ona {to go ispolnuva, vo ona vo{to e najdobar, za{to samo taka }e imame poubavimomenti ispolneti vo radost, sre}a, dru`ewe i me-|usebno po~ituvawe. - Vaka go zapo~nuva razgovorot,penzionerot Toni Filipov, eden od najdobrite stre-lci vo ZP Ohrid i Debrca.

Toni Filipov e relativno mlad penzioner, so {est godini penzionerski sta`.Toa se benefitite na negovata porane{na profesija na policiski slu`benik.

- Penzioner sum od 2013 godina, a edna godina podocna vo 2014-ta, odlu~iv dase vklu~am vo aktivnostite na ZP Ohrid i Debrca. So moeto iskustvo i entuzi-jazam iako relativno mlad sprema moite kolegi penzioneri, dadov golem pri-dones vo pove}e oblasti, posebno vo sportot, konkretno vo disciplinata stre-la{tvo, koja mi be{e omilena i za vreme na mojot profesionalen anga`man vopolicijata, kade {to imav zabele`itelni rezultati, odnosno bev me|u najdob-rite. S¢ e mo`no i re{livo, samo ako dovolno silno go posakuva{ ne{toto, -veli Filipov.

Poznato e deka ZP Ohrid i Debrca od 2010 do 2016 godina be{e sevkupen po-bednik na Republi~kata sportska olimpijada. Vo spomnatiot period, strela~-kata dru`ina be{e najdobra so postignatite zavidni rezultati. Nositel naekipata vo strela{tvo be{e tokmu Toni Filipov so najmnogu postignati poeni.I vo slednata 2017 godina Filipov, go osvoi prvoto mesto, za {to dobi i speci-jalno priznanie kako poedinec, {to e za po~it i respekt. Se nadeva deka, i ovaagodina strela~kata ekipa, }e bide najdobra na republi~kite natprevari voRadovi{.

Od 2014 godina, pa do sega, ohridskite strelci, i na regionalnite sportskinatprevari od ~etvrtiot region, sekoja godina ekipno se prvi, a ist rezultat po-stignaa i ovaa godina vo Struga. Toni Filipov na ovie natprevari, poedine~nobe{e prv so osvoeni 87 kruga od 100 mo`ni, so prosek od 8,7 {to pretstavuva isvoeviden rekord. Toni Filipov, pokraj anga`manot vo strela{tvo e vklu~en imnogu e aktiven i vo drugite oblasti na dejstvuvawe vo ohridskoto zdru`enie.Toj e zamenik-pretsedatel na Komisijata za statut i pravni pra{awa i ~len narakovodstvoto na Mesniot ogranok "Sedmi noemvri#. Aktiven ~len e i na Zdru-`enieto na veterani od oblasta na bezbednosta i odbranata, ogranok Ohrid, i~len na Izvr{niot odbor. Na ovogodi{niot rekreativen sportski natprevar naveteranite na koj se natprevaruvaa u~esnici od pove}e dr`avi, Filipov vo di-sciplinata strela{tvo go osvoi prvoto mesto.

Filipov e i koordinator na veteranite pri sekcijata na IPA (Inernacional-na policiska asocijacija) - Ohrid, kade nesebi~no so negovite kolegi dava po-seben pridones za afirmacija na ovaa asocijacija, a kako rezultat na toa, godi-nava se dobitnici na blagodarnica na Prvata me|unarodna IPA sredba "Ohrid2019#.

So svoite sposobnosti vo pove}e sferi, a kako osnova se negovite dva zavr-{eni fakulteta, Toni Filipov e perspektiven i mnogu nade`en penzioner voohridskoto zdru`enie.Toj, e mnogu po~ituvan i respektiran od negovite kolegiso koi sorabotuva, bilo vo sportot ili vo drugite oblasti. Zatoa, negovite o~e-kuvawa se golemi.

K. Spaseski

ZP Ohrid i Debrca

Toni Filipov najdobar strelec

Tradicijata na organizirani ekskur-zii i poseta na zna~ajni mesta vo Re-

publikata i nadvor od nea, Zdru`enietona penzioneri ^air, ja prodol`i i ovaagodina. Taka, be{e izvedena ednodnevnaekskurzija za 55 ~lenovi na sportskiteekipi i horistite. Na 5 septemvri tie giposetija, Pri{tina, Prizren i Brezovi-ca, vo sosedno Kosovo.

Po edno~asovnoto zadr`uvawe voPri{tina i panoramskoto razgleduvawena zna~ajnite gradbi vo gradot, penzio-nerite, patot go prodol`ija kon Priz-ren, grad smesten na severnite padini na [ar Planina, po-znat po bogatata kultura, tradicija i istorisko-kulturnispomenici.

Po pristignuvaweto vo Prizren, penzionerite trgnaa vorazgleduvawe na gradot, kade arhitekturata vo potpolnostse poklopuva so site karakteristiki na tradicionalnata inacionalnata arhitektura. Penzionerite gi posetija poz-natata Sinan Pa{ina Xamija, ~ija vnatre{nost e dekorira-na so ornamenti od islamskata tradicija i crkvata Sv. Ni-kola, so prekrasen `ivopis i dobro za~uvani freski i mo-numentalna kamena gradba, koi se smesteni vo centarot nagradot i koi kon posetitelot budat ~uvstvo na po~it. Tie girazgledaa i bea voshiteni od ovie dve drevni svetili{ta,nekoi od niv za prvpat se sre}avaa so vakvite kulturni

vrednosti, a nekoi od penzionerite {etaa i se osve`uvaavo kafuliwata po kejot na rekata Bistrica, koja go deligradot na dva dela i go prodol`uva svojot dolg pat se donejzinoto vlivawe vo Bel Drim.

Po nekolku~asovnoto razgleduvawe i odmor vo Prizren,penzionerite trgnaa kon Brezovica, malo mesto vo Kosovo.Planinskiot krivulest pat, ubavite predeli, beskrajnata ti-{ina koja ja remeti samo `uberkaweto na rekata Bistrica givoodu{evi penzionerite, posebno koga pristignaa na planins-kiot premin Prevala kade {to se odmorija eden ~as, nas-laduvajki se na ubavinite. Gletkata be{e preubava, a ~istiotplaninski vozduh, gi budat ~uvstvata. Ne{ta koi ne mo`at dase opi{at, tuku samo da se do`iveat.

Vasil Pa~emski

ZP ^air

Sportistite i horistite na zaslu`enaekskurzija

Ubavoto toplo avgustovsko utro gisobra penzionerite qubiteli na

sportskite igri, od zdru`enijata napenzioneri od Kratovo, Probi{tip,Sveti Nikole i Kriva Palanka vo re-storanot „Bor~e#. Najprvin na prisut-nite penzioneri im se obrati pretse-datelot na zdru`enieto doma}in,Traj~e Davidovski, koj gi pozdraviu~esnicite vo sportskite igri, pri toanaglasuvaj}i deka sportskite igri po-me|u ~etirite zdru`enija tradiciona-lno se odr`uvaat po 33-i pat.

Od ime na gradona~alnikot i od imena lokalnata samouprava na Op{tinaKriva Palanka prisutnite penzioneri

gi pozdravi pretsedatelkata na sove-tot Izabela Pavlovska.

- Gradona~alnikot e opravdano ot-suten, a toj i site nie sekoga{ gi pod-dr`uvame penzionerskite aktivnostii na niv sme gordi. Gi proglasuvam ig-rite za otvoreni, i neka pobedi podo-briot.

Salonskite igri pome|u ekipite seodvivaa vo restoranot „Bor~e#, dodekafrlawe vo ko{ i {utirawe na maligolovi se odviva{e vo „Partizan#.

Po zavr{uvawe na igrite, bea prog-laseni pobednicite od strana na pre-tsedatelot na Sobranieto na ZP Kri-va Palanka, Veselin Stojanovski:

prvi se plasiraa penzionerite od ZPProbi{tip so 39 poeni; po niv be{edoma}inot ZP Kriva Palanka so 36 po-eni, 28 poeni imaa penzionerite od ZPKratovo, a so 26 poeni sportskite igrigi zavr{i ZP Sveti Nikole.

B. Stoj~evska

ZP Kriva Palanka

Tradicionalni me|uop{tinski sportski penzionerski igri

IZBOR NA ALBANSKI PENZIONER plus 134 septemvri 201912

Më 26 gusht 2019, në lokalet e LSHPM është mbajturmbledhje me kryetarët e rinj të shoqatave të pension-

istëve të zgjedhur për periudhën mandatorë 2019-2023.Përveç kryetarëve të rin të shoqatave të pensionistëveanëtare të Lidhjes, të zgjedhur për periudhën mandatorë2019-2023, kanë marrë pjesë: kryetari i Kuvendit tëLSHPM m-r Ilija Adamoski, nënkryetari i Këshillit ekzekutivi LSHPM, Mentor Qoku, sekretari i Këshillit ekzekutiv i

LSHPM, Menka Temelkovska, kryetari i Këshillit mbikëqy-rës Mitre Stojanovski dhe Kalina Slivovska - Andonova, re-daktor kryesor dhe përgjegjës i gazetës "Penzionerpluus".

Me mbledhjen ka drejtuar në mënyrë të relaksuar dheme sukses kryetarja e LSHPM njëherësh edhe i Këshillitekzekutiv, Stanka Trajkova. Në mbledhje, kryetari i Kuven-dit të LSHPM m-r Ilija Adamoski, ka folur për qëllimet, de-tyrat dhe aktivitetet e Lidhjes së shoqatave të pensionistë-ve të Maqedonisë.

- Lidhja, edhe në të kaluarën e edhe tani angazhohet përatë që është më e rëndësishme për pensionistët, respek-tivisht, personat e moshës së terë, e ajo para së gjithashështë pagesa e rregullt e pensioneve dhe mbrojtja shënde-tësore me kualitet e tyre e cila përmban prezencë në tëgjitha nivelet në institucionet shëndetësore shtetërore dheprivate, furnizimi me barna, lirim nga participimi për të gjit-hë shfrytëzuesit e pensionit e të tjera. Për realizimin e pro-pozimeve dhe kërkesave tona, Lidhja bashkëpunon me mëshumë organe shtetërore. Përpjekjet tona janë fokusuar nësjelljen e Ligjit për organizimin pensionist në Maqedoni icili është dërguar në MTSP. Gjithashtu, edhe shoqata epensionistëve duhet të kyçen me ide dhe kërkesa të tyre nëkomunat në të cilat jetojnë dhe të ndikojnë për çështje qëkanë të bëjnë me pensionistët nga se ata atë e meritojnëme mundin e tyre të dhënë. Shoqatat e pensionistëve edhemë tej duhet të mbështesin aktivitetet kulturore dhe sporti-ve me masivizimin e tyre, si dhe të punojnë në informimin

që mirë të funksionoj përmes të gjitha format.Me diskutim lidhur me këtë pikë të rendit të ditës, ka folur

edhe kryetarja Trajkova, e cila lidhur me mbrojtjen shënde-tësore ka premtuar se do të organizoj takim me ministrinpër shëndetësi dhe mbrojtje shëndetësore për shfrytëzue-sit e pensionit duke pasur parasysh se 75.000 ose 25% eshfrytëzuesve të pensionistëve marrin sasi më të ulët tëpensionit.

Lidhur me këtë pikë, është zhvilluar diskutim në të cilinkanë marrë pjesë më tepër kryetar me kërkesë për sigurim-in e transportit pa pagesë të pensionistëve edhe në qytete,tjera është theksuar edhe nevoja e transportit të këtij lloji nënivel lokal, për çka kryetarja ka informuar se kjo çështje dotë zgjidhet me nënshkrim të Memorandumit me ZELS. Nëdiskutime ishte e pranishme edhe çështja e pronësisë sështëpive të pensionistëve të ndërtuara me mjete të pensio-nistëve, ndërkaq me ato pronëson PIOM e të tjera.

Për funksionimin e ORO dhe problemet me të cilat hasetky këshill, ka folur Mentor Qoku, nënkryetar i Këshillit ekze-kutiv i LSHPM dhe kryetar i ORO, i cili ka thënë:

- Fuqimisht mbështes sjelljen e Ligjit për organiziminpensionist nga se me sjelljen e tij do të zgjidheshin shumëprobleme ndër të cilat edhe formimi i shoqatave të reja pa-ralele përkrah ekzistueseve gjë që nuk është mirë nga seme imtësimin e anëtarësisë, imtësohen edhe mjetet meçka zvogëlohen mundësitë për aktivitete më të begatshme.Kjo posaçërisht ka ardhur në shprehje tek tre lidhjet e inva-lidëve ku për rreth 35 000 pensionistë ka mbi 53 shoqata.

Lidhur me servisimin e anëtarësisë, Lidhja ballafaqohetme probleme rreth saktësimit të situatës faktike. Për këtëqëllim, është mbajtur mbledhje më 8.08.2019 në Fondin ePIOM me përfaqësues të tyre me ç’rast është arritur mar-rëveshje për vazhdimin e bashkëpunimit. Kryetarja Trajko-va ka theksuar se do të merren të gjitha aktivitetet që të rre-gullohen të dhënat.

Vendimin ekzistues për punën materialo financiare sjellënga LSHPM para disa viteve, ka arsyetuar kryetari i Këshi-llit mbikëqyrës i LSHPM Mitre Stojanovskik, i cili ka thënëse me këtë Vendim janë vënë korniza të përgjithshme përharxhimin e mjeteve, respektivisht, ai përmban limite tëcilat i porosit Lidhja dhe shoqatat.

Sipas rendit të ditës, kryetarja e LSHPM StankaTrajkova,ka sqaruar Programin e Trupit të ri të formuar koordinuespër punën e Aktivit të pensionisteve për periudhën 2019-2023 dhe ka kërkuar nga kryetarët për më tepër përfaqë-sim gjinorë në të gjitha trupat dhe organet si dhe mbështet-je të plotë të Aktiveve të pensionisteve.

Në fund të mbledhjes është diskutuar për caktimin e nu-mrit dhe llojit të manifestimeve të cilat i organizon LSHPMdhe caktimin e numrit të tyre në nivel sa më racional.

Kalina Slivovska - Andonova

Nga aktivitetet e LSHPM

Marrëveshje për veprimin e përbashkët të mëtejmë

Këshilli organizativ për pjesëmarrjen e LSHPM nëFZZhD e 19, i cili do të mbahet më 30 shtator dhe 1

dhe 2 tetor 2019 në Lubjanë, Slloveni, më 1.8.2019, në lo-kalet e Lidhjes është mbajtur mbledhje në të cilën përveç

anëtarëve të këshillit kanë marrë pjesë edhe Dimitar Dimi-trovski, i cili do të jetëanëtarë i delegacionit të LSHPM dhekoordinator kryesorë i këtij projekti dhe Kalina S. Andono-

va, kryetare e Komisionit Komisionit për informim i KE nëLSHPM. Në rend dite në këtë mbledhje ishte:

Zgjedhje e shoqatave anëtare të LSHPM të cilat do tëmarrin pjesë këtë vit në FZZhD e 19 i cili do të mbahet më

30 shtator dhe 1 dhe 2 tetor2019 në Lubjanë, Slloveni, merastin e 1 tetorit;

Dita ndërkombëtare kushtu-ar personave të moshuar, dheinformimi i të pranishmëve përmënyrën dhe pjesëmarrjen eshoqatave të zgjedhura të cilatdo ta përfaqësojnë Lidhjen përherë të 10-të në këtë festivalprestigjioz në Lubjanë, Sllo-veni.

Me mbledhjen ka drejtuarkryetarja e LSHPM dhe i Kësh-illit organizativ Stanka Trajk-ova. Ajo ka dhënë fjalën hyrë-se për domethënien e këtij fes-tivali në të cilin do të përfaqë-

sohet pasuria kulturore e vendit tonë, si dhe i Lidhjes dheaktiviteteve të saj në planin kulturorë.

Më pastaj, i ka dhënë fjalën seleksionuesit të Revyalit re-gjional dhe republikan të këngëve, muzikës dhe vallevei cili për disa vite si dhe në këtë vit i përcjell këto mani-festime kulturore të Lidhjes dhe është anëtar i këshilla-ve organizativ. Ai këtë vit ta përfaqësoj Lidhjen dhe kapropozuar që SHP Vinicë dhe SHP Gazi Babë, shoqatatë cilat i plotësojnë orientimet dhje rekomandimet përpjesëmarrje në FZZhD e 19, respektivisht, njëra ështënga Shkupi, ndërkaq e dyta nga brenda, kanë programepërkatëse të ndryshme .

Të pranishmit njëzëri kanë pranuar propozimin me re-komandim që këto dy muaj shoqatat seriozisht të pëga-titen në çdo pikëpamje. Në hapjen e festivalit LSHPMdo të marrë mirënjohje të veçantë për pjesëmarrjen nëdhjetë vitet. Mbledhja ishte konstruktive dhe i përmban-te të gjitha elementet të cilat mund të garantojnë para-qitje të suksesshme dhe përfaqësim të LSHPM nëFZZhD e 19. K. S. A.

Mbledhje e Këshillit organizativ për pjesëmarrjen e LSHPM në FZZhD e 19

Në Shoqatën e pensionistëve Komuna Saraj

Kompanitë e biznesit privat dhe Kryqi i kuq ndihmojnë pensionistëtme pensione të ulëta

Më 5 gusht 2019, në Shkup ështëmbajtur mbledhje e zgjeruar e

Trupit koordinues i Aktivit të pensionis-teve me kryetaret në të cilën kanë ma-rrë pjesë pothuajse të gjitha kryetaretedhe pse është verë dhe shumë nxe-htë. Nuk kanë marrë pjesë vetëm 5-6kryetare të aktivit edhe atë: Dibër dheQendër Zhupë, Kavadar, Manastir, Ta-ftalixhe, Ilinden dhe Kisella Voda.

Në mbledhje ka marrë pjesë kryeta-rja e LSHPM Stanka Trajkova, ndër-kaq me mbledhjen ka drejtuar kryetar-ja e Trupit koordinues, Angelina Riste-ska. Në mbledhje fillimisht ka folur kry-etarja e LSHPM Stanka Trajkova. Ajo ika përshëndetur kryetaret e pranish-me me ç’rast ka sqaruar qëllimet dhe

detyrat e këtij trupi dhe ka thënë:- Posaçërisht ndjehem me fat dhe e

kënaqur nga se ideja ime shumëvje-çare është realizuar, respektivisht ës-htë formuar Trup koordinues i Aktivit tëpensionisteve në Lidhje. Programin epropozuar të cilin në pika të shkurtrado ta arsyetoj, është për periudhën2019-2023, nga se në këtë periudhëqëllimet dhe detyrat janë të njëjta, ve-tëm se nga viti në vit do të plotësohendhe do të realizohet përmes përgatit-jes së planeve aksionare varësishtnga rrethanat:

- Përcjellja e situatës dhe funksioni-mi i Aktivit të pensionisteve,

- Kyçja e grave në realizimin e dety-rave të Lidhjes dhe shoqatave,

- Intensifikim i vollonteriznit në sho-qatat dhe Lidhje,

- Pjesëmarrja në manifestime spor-tive dhe kulturore,

- Përparimi i mbrojtjes shëndetëso-re, sidomos i popullatës femërore,

- Pjesëmarrja e grave në takime ma-sive, ekskursione e të tjera,

- Bashkëpunimi ndërkombëtarë.Në diskutimin në të cilin kanë marrë

pjesë numër i madh i të pranishmëve,janë propozuar shumë propozime in-teresante. Ja disa nga ato:

- angazhimi i pensionistëve në sho-qatat të cilët zotërojnë me zeje të cak-tuara me çka do të ndihmonin pensio-nistët tjerë vullnetarë;

- grumbullim veshjeje dhe produkte-ve thera për pensionistët me pensionetë ulëta;

- bashkëpunimi me Kryqin e kuqdhe institucione tjera;

- mbledhje donacionesh nga firmatë ndryshme;

- ngritja e vollonterizmit, përfshirjadhe përfaqësimin gjinor në nivel më tëlart;

- dhënie e ndihmës juridike;- udhëzime për mbrojtja nga dhuna

familjare, dhuna tjera dhe vjedhjeve;- mbledhje dhe shitje e punimeve të

dorës, ndërkaq, mjetet e mbledhura fi-nanciare të shfrytëzohen për qëllimehumanitare;

- vizita e shtëpive për pleq;- riorientim i mjeteve të dedikuara për

manifestime për qëllime humanitare;- igurim mjetesh nga Fondacionet

evropiane dhe udhëzime se si të apli-kohet.

Ka pasur edhe propozime të tjeragjatë diskutimit dhe të gjitha do të vi-hen në program.

Kalina S. Andonova

Mbledhje e zgjeruar e Trupit koordinues i Aktivit të pensionisteveme kryetaret

Propozime interesante përaktivitete programore

Faqen e redaktoi Baki Bakiu

Në Komunën e Sarajit, veprojnë mesukses shumë kompani të biznesit

privat të cilat ndihmojnë pensionistëtme pensione të ulëta. Ndihma e funditishte me rastin e muajit të bekuar tëRamazanit 2019, kur disakompani tëbiznesit të cilat veprojnë në territorin ekësaj komune, kanë ndihmuar me pro-dhime ushqimore dhe material hig-jenik disa familje të cilat e kanë të vë-shtirë ekzistencën me pension të ulët.Për këtë qëllim, është angazhuar Ko-misioni për shëndetësi dhe çështje so-ciale pranë shoqatës i udhëhequr ngad-r Jovan Deçkov.

Kompanitë të cilat kanë ndihmuarjanë: Euro marketi "DATI" në Saraj,me 30 pako me material ushqimor dhehigjenik në vlerë prej 45000 denarë.Pastaj kompania "UKA-KOMERC" nëSaraj - Lubin dhe kompania "TIAMO"nga Gllumova, që të dyja me prodhi-

me të mishit. Me rastin e muajit të për-mendur, edhe Kryqi i kuq ndihmoi me32 pako me material ushqimorë.

Ndihmat u janë ndarë pensionistëveme pensione të ulëta, sipas kriterevetë cilat i ka caktuar Komisioni për shë-ndetësi dhe çështje sociale. Një ndërkriteret ishte që të jetë pensionist mepension të ulët të cilën pensionisti evërteton me dorëzimin e çekut të pen-sionit si dhe në familje të mos ketë tëardhura tjera, të cilën e dëshmon kry-etari i degës pasi ai i njeh familjet nëdegën e tij. Gjithsesi se me këtë ndih-më nuk zgjidhet problemi i tyre, porsado pak zbut situatën e tyre sociale.

Pensionistët të cilët kanë marrë kë-të ndihmë si dhe Shoqata e pensionis-tëve Komuna Saraj, falënderojnë dheu janë mirënjohës kompanive dhe Kry-qit të kuq për ndihmën e dhënë.

B. B.

Rosat po laheshin në një lumë të ma-dh. Dhelpra po sillej bregut herë mëlartë e herë më poshtë. Nuk guxonte tëhyjë në ujë. Dikur u tha:

- Lum ju që dini not. Sikur të më më-soni edhe mua, do të më kishit bërënder të madh.

Rosat i thanë: - Besa ne jemi të lumtura që ti nuk di

të notosh. Sikur të dije not, dihet se çkado të na kishte gjetur. Pra, më mirë qënuk di not. Ti shih punën tënde e natonën.

Dhelpra dhe rosat

ZDRAVSTVOPENZIONER plus 134 septemvri 2019 13

Dali ponekoga{ si dozvoluvate dane pravite apsolutno ni{to?

Dene{nata kultura go gleda vremetokako luksuz koj mora postojano da bideispolnet, samo za da ne go potro{ime.Na{eto mislewe tolku se izmenilo{to duri go veli~ime multitaskingot.Smetame deka praveweto ni{to etro{ewe skapoceno vreme - vistinskozlodelo. No dali navistina e taka?Zarem nema nikakva pridobivka od toada odvoite vreme da gledate niz pro-zorecot ne pravej}i ni{to? Zo{tosmetame deka produktivnosta i posto-janata zafatenost se ne{to najva`no?Zo{to se ~uvstvuvame podobro kogatr~ame na lentata za tr~awe koja nezamoruva, otkolku koga jademe sendvi~vo parkot?

Denes zafatenosta e najdobroto ne-{to.

Dobrite vraboteni ru~aat pred kom-pjuterot rabotej}i, ili mislat dekapravat pauza gledaj}i neva`ni ne{tana Internet.

Ova ne e pauza. Vistinskata pauza bibila da izlezete od kancelarijata ida otkriete kakov e dene{niot den. Nonikoj od nas ne si ja dozvoluva pauzatakoja }e ni ja dade potrebnata energijapopladne.

Se razbira, ovde se i na{ite smart-foni koi postojano se vklu~eni i koi

gi pravat produktivnosta i dostapno-sta pova`ni od vremeto za sebe i li~-niot prostor.

Nie se la`eme deka surfaweto naInternet e isto so odmor, no ne e taka.

Nie si go odvlekuvame vnimanieto ipremnogu go stimulirame na{iot mozokso stotici informacii koi ne ni se odnikakva korist. Vsu{nost, ova surfa-we e tro{ewe vreme vo vistinskatasmisla na zborot. Od druga strana,praveweto ni{to ne e tro{ewe vreme.

Iako e sosem sprotivno na produk-tivnosta, sepak ne e tro{ewe vreme.

Ako si dozvolite samo da go nabqu-duvate denot bez nikakvi misli osvenza ona {to e pred vas, vie ste produk-tivni na drug na~in. Ova pravewe ni-{to go odmora va{iot um i ja hrani va-{ata du{a. Toa vi sozdava novi mo`-nosti i vi ja obnovuva verbata vo `i-votot i vo vas. Izgovorot koj naj~estogo koristime e toa deka sme premnoguzafateni.

No dali e toa vistina? Kolku vremepominuvate gledaj}i televizija, sur-faj}i na Internet ili na socijalnitemre`i? Site ovie aktivnosti e mnogupodobro da gi zamenete so vreme koe}e si go posvetite sebesi.

Toa navistina }e ve ispolni i }e vidade dodatna energija.

B. Ang.

Iznenaduva~ki, no praveweto ni{to si ima svoi prednosti

Za pove}eto lu|e ubodot od p~elapredizvikuva samo privremena

bolka i iritacija na mestoto kade {toe ispu{teno osiloto. Za drugi, ubodotod p~ela mo`e da predizvika aler-giska reakcija koja mo`e da se mani-festira so razli~en tip na simptomi{to variraat od slabi do te{ki. Voekstremni slu~ai, osiloto od p~elamo`e da predizvika anafilaksa -sostojba koja{to e opasna po `ivot.Spored „Journal of Asthma and Allergy#,okolu 5 do 7,5 otsto od lu|eto }e do-`iveat te{ka alergiska reakcija naubod od insekt vo svoite `ivoti. Kajp~elarite ovoj rizik se zgolemuva do32 otsto. Kaj mnogumina ubodite od in-sekti mo`e da predizvikaat blaga doumerena alergiska reakcija vo formana lokalizirano crvenilo i otok. Zamal del od lu|eto alergiskata reak-cija mo`e da bide mnogu pote{ka i dabara itna medicinska pomo{. Fatal-nite reakcii od ubod od insekti seporetki.

Sepak, otrovot na p~elite, osite istr{enite ima tendencija da prediz-vika te{ki reakcii kaj onie koi{to sealergi~ni. P~elite i osite mo`e dapredizvikaat sistemski alergiskireakcii koi se {irat niz celoto telo,vklu~uvaj}i ja i ko`ata i respirato-rniot sistem. Alergiite na ubod odp~ela mo`e da variraat od blagi dote{ki. Vo pomalku te{ki slu~ai, ale-rgiskata reakcija se javuva okolu mes-toto na osiloto. Vo pote{ki slu~ai,reakcijata vlijae na drugite deloviod teloto.

Koga p~elata kasnuva nejzinoto osi-lo se otkinuva od teloto i ostanuva voko`ata. Otrovot {to se nao|a vo osi-loto se osloboduva do edna minuta ot-kako p~elata go zaboduva osiloto.P~elniot otrov sodr`i proteini koivlijaat na kletkite na ko`ata i imu-

nolo{kiot sistem {to rezultiraat solokalizirana reakcija - bolka i otokna mestoto na kasnuvawe, duri i akoliceto ne e alergi~no na otrovot.

Kaj licata so alergija, ubodot odp~ela predizvikuva imunolo{kiotsistem da proizveduva antitela nare-~eni Imunoglobulin E (IgE). Obi~noIgE go {titat teloto od opasni mate-rii, kako {to se virusite i paraziti-te. Sepak, kako odgovor na osiloto,teloto proizveduva IgE {to predizvi-kuva imunolo{ki odgovor, kako {to eosipot, otokot i problemi so respira-torniot sistem.

Simptomite na alergija na p~elinotrov se razli~ni vo zavisnost odstepenot na alergija kaj liceto. Ednolice mo`e da ima blaga, umerena ilite{ka reakcija po kratko vreme otka-ko }e go kasne p~ela. Ottuka se pret-po~ita da se znaat simptomite povr-zani so razli~nite stepeni na aler-giska reakcija, za liceto da mo`e dadobie soodveten tretman.

Lesna alergiska reakcijaPogolemiot del od simptomite na

p~ela se lesni i ne baraat medicins-ka pomo{. Tie se ograni~eni na mesto-to na kade {to e ispu{teno osiloto ivklu~uvaat: ostra bolka; crvenilo iosip na ko`ata; otekuvawe na mestotona kasnuvawe.

Umerena alergiska reakcijaKaj licata so umerena alergija na

p~ela teloto dava posilen odgovor nap~elniot otrov nare~en golema loka-lna reakcija (LLR). Vo ovie slu~ai, si-mptomite mo`e da potraat edna nede-la do celosno lekuvawe i vklu~uvaat:pote{ko crvenilo okolu mestoto nakasnuvawe; otok koj mo`e postepeno dase zgolemuva so golemina do dijametarod 10 sm ili pove}e vo period od 24-48 ~asa.

Ako nekoe lice do`ivee golema lo-

kalna reakcija postoi rizik od 5 do 10otsto deka vo idnina }e razvie sis-temska reakcija na ubod od p~ela.

Te{ka alergiska reakcijaKaj nekoi lica ubodot od p~ela mo-

`e da predizvika anafilaksa-aler-giska reakcija koja bara iten medici-nski tretman bidej}i e opasna po `i-vot. Simptomite na anafilaksa brzose razvivaat i vklu~uvaat: crven osipna ko`ata {to predizvikuva ~e{awe;otekuvawe na grloto ili jazikot; po-te{kotii so di{eweto; stoma~na bol-ka, gadewe i povra}awe; vrtoglavica;slab/brz puls; gubewe na svesta.

Tretmanot za alergija na p~ela za-visi od te`inata na alergiskata rea-kcija.

Lekuvawe na lesna do umerena re-akcija - Po kasnuvaweto potrebno e dase otstrani osiloto {to e mo`no pos-koro so pomo{ na pinceta, vnimavaj}ida ne se ispu{ti otrovot. Otstranuva-weto na osiloto }e go ograni~i koli-~estvoto na otrov {to }e se oslobodivo krvotokot. Lokaliziranite reakciiobi~no baraat samo doma{no lekuva-we. Koristeweto na ladna kompresija,primena na krem i zemawe antihista-minici treba da pomogne da se namalijade`ot i vospalenieto. Simptomitetreba da se povle~at vo tekot na ne-kolku dena.

Lekuvawe na te{ka reakcija - Te-{kite sistemski reakcii baraat itnoinjektirawe na epinefrin koe }e po-mogne da se namali serioznosta naalergiskata reakcija. Lekarite, istotaka, mo`at da dadat kislorod i in-travenozni te~nosti. Licata so te{kaalergija na ubod od p~ela treba so se-be sekoga{ da nosat epinefrin. Sekojkoj se soo~uva so eden ili pove}e sim-ptomi na anafilaksa treba itno dabide prenesen vo bolnica!

M. D.

[to treba da znaeme pri ubod od p~ela

Stresot spa|a vo domen na medici-nskite nauki, no spored mnogu is-

tra`uvawa na stresot isklu~ivo me-dicinskata interpretacija ne bi jazadovolilo su{tinata na rabotite.Medicinata kako nauka napravimnogu za ~ovekot, no ne dopre do su{-tinata na negovoto bitie. A stresot etokmu fenomen koj se vrzuva za su{-tinata na ~ovekovoto postoewe. [toe drugo `ivotot ako ne proces na ad-aptacija kon uslovite vo koi `ive-eme? Da se izbegne stres vo takvi us-lovi ednostavno ne e vozmo`no, paostanuva va`no pra{aweto: [tostresot toa napravil od ~ovekot? Dali sosema go opusto{il i uni{til?Ili, mo`ebi, go ohrabral i go napra-vil po jak?

Kako stresot deluva na zdravjetoi emocionalniot `ivot

Stresot ne e problem sam po sebe.Toj stanuva problem koga vo svojotvrtlog }e ja ufli li~nosta koja nemo`e da odgovori na najdobar na~inna odredeni predizvici. Kolku brzoste sposobni da se odbranite od st-resnite situacii? Prilagoduvaj}i sekon predizvikot, poedinecot reagirabiohemiski i fiziolo{ki. Toj procesna prilagoduvawe gi iscrpuva izvo-rite na energijata na teloto. Ako ~o-vek e premnogu izlo`en na stres, a nese odmara dovolno, doa|a do slabee-we na organizmot koe se o~ituva vosekoj segment na `ivotot. Lu|eto koistradaat od natalo`en stres polesnopodlegnuvaat na bolesti, koi vo naj-golem del se psihosomatski.

Simptomi koi go sledat stresot~esto se: neobjasnivo ~uvstvo na gu{ewe problem so di{eweto anksioznost frustracija depresija op{to ~uvstvo na nezadovolstvo

i bescelnostNatalo`eniot stres gi rasipuva i

me|u~ove~kite odnosi, oti ja namalu-va bistrinata na duhot i otvorenostana emociite. ^ovek vo svojot `ivotpominuva niz mnogu periodi na pomalili po golem stres.

Vo celina gledano, mo`e da se ka-`e deka reakcijata na stres neizos-tavno vklu~uva deluvawe na: mozo-kot, nervniot sistem, hipofizata,nadbubre`nite `lezdi, bubrezite,krvnite `ili i pritisokot, vrznototkivo, tiroidnata `lezda, crniotdrob, belite krvni zrnca

Kolku ste otporni na stres?Su{tinata na stresot ne e vozmo`-

no da se odgatne bez odgatnuvawe na

mehanizmot na prirodna adaptacija.Upotrebuvaj}i gi postoe~kite adap-tivni i odbrambeni mehanizmi, orga-nizmot nastojuva da se prilagodi natakva situacija so aktivirawe na na-dbubre`nite `lezdi i la~ewe naglukokortikoidi.

Sindromot na adaptacija e zbir narazni reakcii na organizmot kon bi-lo koj oblik na agresija, odnosno nanadvore{nite vlijanija. Tie reakciiovozmo`uvaat na organizmot do od-redena mera da gi podnese procesitekoi se slu~uvaat pod vlijanie nastres.

Edna od najva`nite karakteristi-ki na ~ovekoviot organizam e negova-ta adaptibilnost, bez koja toj ednos-tavno, vo razli~ni situacii i sredi-ni ne bi mo`el da opstane. Va`naosobina na adaptiraweto e mo}ta st-resot da se zadr`i pod kontrola ilida se lokalizira, taka da bi bilomo`no efikasno da se odgovori nanego. Procesot na adaptacija na stre-sot mo`at da go pratat nekoi zdrav-stveni sostojbi i bolesti. Toa naj~e-sto se: zgolemen krven pritisok, raz-ni srcevi zaboluvawa, arterioskle-roza, bubre`ni bolesti, revmatskibolesti, ko`ni bolesti, o~ni boles-ti, infekcii, alergii, hipersenziti-vni poremetuvawa, nervni poremetu-vawa, seksualni poremetuvawa, pro-bavni bolesti, kancerogeni zabolu-vawa, bolesti koi ja namaluvaat ot-pornosta vo celina

Ovie sostojbi se javuvaat zatoa {toorganizmot se bori protiv stresot, amo`at da bidat i produkt na neuspehvo odbranata.

Stresot - predizvikuva~ na kan-cer?

Posebno pra{awe na koe mnogu na-u~ni krugovi istrajuvaat e pra{awe-to na povrzanosta na kancerot i st-resot. Statisti~kite podatoci poka-`uvaat deka mnogu ~esto kancerot serazviva posle stresni i traumatskislu~ki kako smrt na bliski, gubitokna bogatstvo, ugled, rabota, politi~-ka funkcija. Poradi samite predra-sudi kako od kancer bezuslovno seumira, toa dopolnitelno predizvi-kuva u{te po golem stres. Lu|eto ve-ruvaat deka samiot fakt {to im edijagnosticirana nekoja maligna bo-lest, e dovolen vedna{ da pomislatkako ve}e im nema spas. Toa e pogre-{no stojali{te. ^ovekot taka stanu-va dopolnitelno podlo`en na trau-mati~en stres koj u{te pove}e govlo{uva tekot na samata bolest i gioslabuva odbrambenite mehanizmi naorganizmot. T.G.

Kako da se pobedi stresot

Visokiot krven pritisok e serio-zen zdravstven problem niz celi-

ot svet, a dokolku ne se proveruva re-dovno i ne se kontrolira mo`e dapredizvika duri i nenadejna smrt.Spored amerikanskiot centar za kon-trola i prevencija na bolesti, pove}eod polovina od lu|eto ne se svesnideka imaat problem so visokiot krvenpritisok ne go kontroliraat redovnokrvniot pritisok, {to gi stava vo go-lem rizik po zdravjeto. Visokiot kr-ven pritisok e poznat i kako „tivokubiec#, taka {to pokraj o{tetuvawe nabubrezite i gubewe na vidot, negovotonekontrolirawe ~esto doveduva dofatalen ishod. Ako va{iot lekar vidijagnosticiral visok krven pritisok,treba da prestanete da jadete odrede-na hrana za da si go prodol`ite `ivo-tot. Zatoa treba da go namalite vnesu-vaweto na hrana {to sodr`i pred s¢natrium. Amerikanskoto zdru`enie zasrce poso~uva deka vi{okot na natri-um doveduva do povlekuvawe na voda-ta od krvnite sadovi i se sozdava vi-{ok na krv, predizvikuvaj}i zgolemenkrven pritisok. Isto taka, doka`ano edeka najmnogu natrium se vnesuva pre-

ku solta, koja vo prekumerna doza jaima vo brzata, pakuvanata i vo hrana-ta od restoranite. Amerikanskoto zd-ru`enie za srce predupreduva dekanajmnogu natrium se dodava vo ovieproizvodi:

1. Kifli i pereci - Eden perek mo-`e da sodr`i i do 230 miligrami nat-rium.

2. Suvomesnati proizvodi - do 2000miligrami natrium vo 100 gr.

3. Pica - edno par~e mo`e da sodr-`i 760 miligrami.

4. Pile{ko - Samo 100 grama gotovipile{ki stap~iwa za pohovawe mo`eda sodr`at 600 miligrami.

5. Supa od kesi~ka - edna ~a{a supaod kesi~ka mo`e da sodr`i 940 mili-grami natrium.

Pokraj natriumot odnosno solta{tetni se i zasitenite masti koi gozgolemuvaat nivoto na holesterol vokrvta, {to go zgolemuva rizikot od sr-cevi zaboluvawa i mozo~en udar. Za-toa, site onie koi imaat problemi sovisok krven pritisok treba da ja izbe-gnuvaat i mrsnata hrana:

6. Mrsno govedsko meso7. Jagne{ko meso

8. Svinsko meso9. Puter10. SirewePreteranoto konsumirawe {e}er e

poznato deka doveduva do debelina,visok krven pritisok i holesterol.Sepak, istra`uvawata doka`ale dekavnesuvaweto na {e}er mo`e da imaefekt vrz zgolemuvawe na krvniotpritisok bez ogled na telesnata te-`ina na ~ovekot. Ova e u{te edna pri-~ina da gi isfrlite slednive slatkiraboti od va{eto meni:

11. Pakuvani sokovi12. Slatki mle~ni proizvodi, ka-

ko ovo{niot jogurt ili sladoledAko ~esto jadete hrana koja sodr`i

golemi koli~ini na trans masnotii,rizikuvate da dobiete zgolemen hole-sterol, srcevi zaboluvawa, mozo~enudar ili dijabetes tip 2. Ako strada-te od visok krven pritisok, ne zabora-vajte da gi izbegnete i ovie proizvodi:

13. Pukanki14. Margarin. Va{iot krven priti-

sok treba redovno da se kontrolira,no dajte se od sebe za da bidete najdo-briot samostoen sovetnik i da ja izbe-gnuvate hranata koja sekojdnevno vi gozagrozuva zdravjeto. Potrudete se daja otstranite {tetnata hrana od va{e-to meni za da pomognete vo podobru-vawe na va{eto zdravje i da si obez-bedite podolg `ivot.

B. A.

Hrana koja im {teti na licaso visok krven pritisok

Modrite slivi e dobro da se konsu-miraat i sve`i i suvi. Eve samo

nekolku pri~ini kako tie vlijaat nana{eto zdravje:

Go {titat srcetoEdna sve`a sliva (vo prosek) sodr-

`i 113 mg kalium, mineral koj pomagavo kontrolata na visokiot krven pri-tisok i go namaluva rizikot od mozo-~en udar. Ako toa ne e dovolno za vas,crvenikavo-siniot pigment vo nekoislivi, nare~en antocijanin, mo`e daza{titi od karcinom so pro~istuvawena {tetni slobodni radikali vo orga-nizmot.

Go podobruvaat vareweto na hra-nata

Modrite slivite se kako sozdadeniza da im pomognat na crevata da ja za-vr{at svojata rabota. Za ovaa namenapodgotvete go sledniot „kompot” koj sepodgotvuva mnogu lesno i od suvi sli-vi: slivite potopete gi vo sve`o zov-

riena voda, izladete gi i ~uvajte gi vozatvoren sad vo fri`ider.

Go namaluvaat nivoto na {e}er vokrvta

Slivi se rangirani na nisko nivo naglikemiski indeks, {to zna~i dekamo`at da vi pomognat da go kontroli-rate {e}erot vo krvta i da go namali-te rizikot od dijabetes tip 2.

Slivite pomagaat za zdravi koskiIstra`uva~ite od Florida i uni-

verzitetot Oklahoma testirale dve

grupi `eni celi 12 meseci. Edna grupajadela 100 grama suvi slivi na den(okolu 10 slivi), a drugata jadela 100grama su{eni jabolka. Dvete grupi ko-nsumiraat kalcium i vitamin D kakododatoci. Rezultatite poka`ale dekagrupata {to jadela slivi imala zna-~itelno pogolema gustina na koskitevo ‘rbetot i podlakticata.

Ja podobruvaat memorijataSamo tri do ~etiri slivi na den mo-

`at da pomognat vo neutralizirawetona kletkite na {tetnite slobodni ra-dikali koi negativno vlijaat na me-morijata.

Go podobruvaat vidot Slivite se osobeno korisni za zd-

ravjeto na o~ite. Fitonutrientite koise nao|aat vo slivite mo`at da pomog-nat vo namaluvaweto na rizikot odzaboluvawe {to se javuva glavno kajpostari lica, t.n. makularna degene-racija. M. D.

Modrite slivi se korisni i sve`i i suvi

REKLAMI PENZIONER plus 134 septemvri 201914

ZABAVAPENZIONER plus 134 septemvri 2019 15

- Doktore otkako se razvedov od `ena mi po~nav mnogu da pijam.Ka`ete mi {to da pravam?

- Prestani da slavi{.* * *

Razgovaraat dvajca studenti po zavr{uvaweto na ispitot:- Kolku dobi?- 7-ka.- Pa, neli se sprema{e za 10-ka?- Abe da, ama vo posleden moment si velam, da si dobijam jas 7-

ca, pa da si kupam patiki so ostatokot od parite...* * *

- Trpe, za {to te sudea?- Za mito.- A kako te oslobodija?- So mito.

* * *Kavadar~anec odi doma i nosi {est paketa vino, dve {i{iwa

rakija i dva leba.- Da ne ~e iame gosti ve~er!?- Ne be, oti?!- Ami {o tolku leb si zel!!!

* * *Vo restoran, semejstvo so 2 mali deca.Majkata:- Kelner, mo`i ova {o ostana da ni go spakova{ za ku~eto?

Kelnerot:- Mo`i.Decata:- Super, mama }e ni kupi ku~e!

* * *Kumanovec odi vo Skopje vo kafana.- Za mene cezar salata.- Sakate sos?- Sos rakiju!

* * *Trpe, zo{to sakate da se razvedete?- @ena mi po celi no}i skita po kafani.- Ajdee... Da ne la`e{?- Ne la`am gospodine sudija. Mene me bara...

* * *Tate }e se ma`am za Trpe kom{ijata!- Nemoj }erko, sirak e i siromav, raboti vo tri smeni. Ne e toj za

tebe.- Ama tatko jas go sakam i gotovo odlu~iv!- ]erko imaj barem malku milost za Trpe. Na nego `ivotot mu e

dovolno te`ok i bez tebe!* * *

Cvetko mu vika na Trpe- Kako mo`e{ be sekoj den da sviri{ na truba po 3 sati, a vrska

nema{ od svirewe?- Taktika brat... koga }e saka{ da go kupi{ stanot {to e do tebe,

se }e pravi{...

Interesni fakti za spiewetoSpieweto e prekrasno ne{to. Go odmora i obnovuva na{eto

telo, no i odzema od na{eto aktivno vreme, pri {to vo tekotna eden prose~en `ivot, ~ovek prespiva okolu 26 godini. Evenekoi neverojatni fakti za spieweto:

1. Lu|eto se edinstvenite cica~i koi svesno go odlo`uvaatspieweto.

2. Apnea pri spiewe, ili prestanok na di{eweto vo son e naj-~estata pri~ina za naru{uvawe na sonot.

3. I sonot vlijae vrz na{ata telesna te`ina. Ako ne ste do-volno naspani, va{eto telo ve tera da jadete pove}e poradinamalenoto nivo na leptin.

4. Lu|eto porano spiele vo segmenti. Pred otkrivaweto naelektricitetot, namesto da ja prespivaat celata no}, lu|eto}e prespiele nekolku ~asa, }e se razbudele, ~itale, pi{uvale,}e se dru`ele, molele i potoa pak }e prespiele nekolku ~asa.

5. Ostanuvaweto buden cela no} nikoga{ ne e dobro. Akoostanete budni {esnaeset ~asa po red, sposobnosta na va{iotmozok da funkcionira e namalena, sli~no na ~uvstvoto koe goimate so 0,05 otsto alkohol vo krvta.

6. Kolor televizijata go izmeni na~inot na koj sonuvame.Pred da se pojavi kolor filmot, samo 15 otsto od lu|eto sonu-vale vo boja. Denes toj procent porasnal na 75.

7. Povisokata nadmorska viso~ina gi zgolemuva izgledite zanaru{uvawe na sonot. Toa se dol`i na nedostatokot od kislo-rod vo vozduhot.

8. Mo`ete da gi kontrolirate va{ite sni{ta. Toa se nareku-va lucidno sonuvawe i vklu~uva svesnost za toa deka se rabo-ti samo za son.

9. Sonuvame so pri~ina. Spored nekoi teoreti~ari, soni{ta-ta se tolku slo`eni i ~udni bidej}i vi ovozmo`uvaat da raz-misluvate kriti~no i da re{avate problemi koga ste budni.

10. Ako se razbudite za vreme na nekoj ubav son i sakate daprodol`ite da go sonuvate, zatvorete gi o~ite i opu{tete se.Ima {ansa pak da prodol`ite, no ne uspeva sekoga{.

11. Soni{tata mo`at da ja predvidat idninata. Spored pove-}e anketi, tretina od lu|eto na na{ata planeta sonuvale ne-{ta koi podocna navistina se slu~ile.

12. Sonuvate samo lica koi ve}e ste gi videle. Mo`ebi ne giprepoznavate vo va{ite sni{ta, no toa sekako se lu|e koinekoga{ ste gi videle.

13. Koga }e se razbudite i ste svesni za se okolu sebe, no nemo`ete da se pridvi`ite, nitu da progovorite, toa se nareku-va paraliza pri spiewe. Ne pani~ete, pominuva brgu.

14. Dali sekoga{ se ~uvstvuvate malku umorni posle ru~ek imislite deka treba da se odmorite posle jadewe. Vsu{nost,~ove~koto telo e najumorno dvapati vo tekot na denot - vo dvanautro i vo dva popladne.

15. Ve`baweto pomaga za dobar son. Fizi~kata aktivnostsekoga{ pomaga, no ako toa go pravite neposredno pred spiewe,}e ima sprotiven efekt. M.D.

ZANIMLIVOSTI

Dime

Humor

M.T.

KRSTOZBOR"penzi-

oner plus”

imeto napeja~kata

pileva

na nekojna~in

vidkola~

pokaznazamenka

grad vofrancija iridium

sve~enasve{te-ni~ka

obleka

ruskipisatel(doktor`ivago)

avstrija azotdve

soglaskigrad vo

~adsuva

skr{enagranka

na{aartistka ka{a

{panskiartist

imeto naartistot

dikaprio

imagina-ren broj

diri-gentotzaprov

koleangelovski

del od

televizor

francus. kompoz.`or`

grad vobelgija

{kotskiskolast.

xon

veles

eta`

re`iser.jankovi}amerik.pisatel

mark

planinavo srbijaungarskirevoluc.

bela

dezin-fekcionosredstvo

vid igraso karti

avstris.fudbal.

klubmuslim.m. ime

{panija

grad vosad

anglis.slikarvilijamkraj na

muz. delo

"avtomomna

oblast”

franc.fizi~ar

pjeroblast

vo rusija

figura vokartite za

igrawestare{.

na univer.

kiselina

anglis.ekonom.

adam

azot

seopfat-nost

predvre-men

soglas. isamogl.

vidmorska

riba

pritokana sava

ajn{taj-nium

ednakvo

sobira~na smolapeja~ka iartikstkakostovska

ostrovvo

jadranot

naredba(mn.)

proba,eksperi-

ment

starifranc.

pari

svrznik

eden odsokrato-

vitetu`iteli

ma{inaza steno-grafir.

ang. ekon.bred

ton

ugostit.objekt

raskvas.zemja

edenpredlog

ivankaradak

amerik.poet

kelvin

saraevo

krum stojanov

zair

vasiliqoski

hrvatskiartist,

svensvrznik

zair

vasiliqoski

zimzelenodrvo

vidhemiskosoedi-nenie

ma{ko ime nagaleno

Star ~ovek isekol drva i se natovaril da givnese v ku}i. No bil tolku star i iznemo{ten{to gi frlil drvata na zemja i ja zamolilsmrtta da dojde i da go kurtuli od makata.Smrtta navistina do{la i go pra{ala {to sa-ka! Starecot ispla{en izustil:

- Ne sakam ni{to, epten ni{to, samo te mo-lam pomogni mi da gi vnesam drvata vnatre.

Pouka: Vo bilo kakvi maki da sme, sepak`ivotot ni e mil.

Starecot i smrtta

Re{enie: Antonio Banderas, Leonardo, zapro, ekran, orik, dans, kat, tori, avala, skat, lask, e, e{o, ao, ves, pub, acid,n, sestranost, jo, drina, es, smolar, rab, diktati, eki, anit, stenotip, t, restoran, ik, storn, z, lasta, akva, ela, dioksid.

VIDICI PENZIONER plus 134 septemvri 201916

Vo ohridskoto selo Velgo{ti tradicionalno se odr-`a kulturnata manifestacijata „Ve~er na @ivko

^ingo#, vo znak na odbele`uvawe na godi{ninata od ra-|aweto na golemiot makedonski pisatel i raska`uva~.^estvuvaweto zapo~na vo atarot na crkvata „Sveta Pet-ka# so polagawe cve}e pred spomen-obele`jeto na ^in-go, po {to obra}awe ima{e zamenik-gradona~alnikotna Ohrid Risto Nikoleski.

- ^uvstvuvam ogromna privilegija i gordost kako ~o-vek i kako istori~ar, ovaa ubava ve~er da sum tuka, naova mesto, na ovoj prekrasen nastan i toa {to imam mo-`nost da mu oddadam po~it, na eden od najmarkantniteliteraturni dejci vo na{ata ponova istorija, na{iotgolem i edinstven @ivko ^ingo. Po svojata orginalnosti kvalitet, negovoto bogato tvore{tvo e poznato, priz-nato i vrednuvano od vrvnata literaturna kritika, anegovite dela se prevedeni i prezentirani na mnogusvetski jazici. Mnogumina rekle deka negovata raska-`uva~ka darba bila ogromna, a negovite raskazi se pol-ni so emocija i oddavaat vpe~atok deka se sozdadeni voeden zdiv.

Pokraj visokata umetni~ka i kulturna vrednost, nego-vite romani, drami i raskazi, pretstavuvaat edno vis-tinsko istorisko svedo{tvo, edna hronika za razvojotna makedonskoto op{testvo. I vo minatoto i denes, ne-govite zborovi, negovite poraki imaat univerzalnasmisla i nosat edna golema op{testvena te`ina. Ubedensum deka ovie poraki i vo idnina }e ni go poka`uvaatvistinskiot pat, po koj treba da se dvi`i na{eto op{-testvo, kako {to i samiot toj veli: „]e nema bogati i si-romasi, edno lep~e }e se delit na site, ne }e ima gla-dni, ne }e ima `edni, vlast narodna ~ove~e. ^ovekot}e dojde na svoeto mesto, na prvo mesto ~ovekot, raz-bira{, da si bide toa {to si e od prirodata, ~ovek”.

So cel, dostoinstveno da go slavime, po~ituvame ivrednuvame negovoto delo, Op{tina Ohrid, tradicio-nalno i ovaa godina go raspi{a Konkursot za najdobarraskaz za nagradata „@ivko ^ingo#. Upatuvam iskreni~estitki do dobitnikot na ovogodine{nata nagrada, avoedno upatuvam i golema blagodarnost do site avtorikoi zedoa u~estvo na ovoj literaturen konkurs. Se nade-vam deka ovaa tradicija }e prodol`i i deka i vo idni-na }e go neguvame i po~ituvame deloto na ^ingo i deka}e go ostavime kako amanet na idnite generacii. Nekamu e ve~na slava i neka se ~estvuva u{te mnogu godininegovoto golemo ime, - istakna Nikoleski.

Beseda za likot i deloto na @ivko ^ingo odr`a aka-demik Ala Genadjevna [e{ken.

Centralniot del od manifestacijata be{e posvetenna dobitnikot na godina{nata nagrada za najdobar ras-kaz {to sekoja godina Op{tina Ohrid ja dodeluva vo~est na @ivko ^ingo. Ovaa godina nagradata £ be{evra~ena na Dragana Lukan-Nikoloski, ~ij raskaz naslo-ven „Pad na sistemot ili kako balkanskite narodisfatija deka Bog mo`ebi i ne postoi# be{e proglasen zanajdobar od strana na Stru~noto `iri vo konkurencijaod 41 pristignat trud na konkursot. Dragana Lukan-Ni-koloski e avtor na pove}e drami i scenarija, me|u koi se„Balkanizacija#, „Pinokio i Crvenkapa vo potraga poAladinovata lamba”, „Treperewe pome|u dve podadenidlanki#, „S¢ }e bide dobro# i drugi. Pred prisutniteprigodno obra}awe ima{e i vnukot od sin na @ivko^ingo, mladiot Emil ^ingo.

Inaku, @ivko ^ingo e roden na 13 avgust 1935 vo selo-to Velgo{ti kaj Ohrid. Vo rodnoto selo zavr{il osnov-no u~ili{te, a gimnazija vo Ohrid. Vo 1959 godina dip-

lomiral na Filozofskiot fakultet pri Univerzitetot„Kiril i Metodij# vo Skopje. Izvesno vreme rabotel ka-ko profesor po kni`evnost vo gimnazijata vo Ohrid, avo Skopje rabotel vo: „Studentski zbor#, „Mlad borec#,vo Radio-televizija Skopje, vo Institutot za folklor„Marko Cepenkov#, vo Centarot za politi~ki studii, abil i dolgogodi{en direktor na Dramata pri Makedon-skiot naroden teatar. Pri krajot na `ivotot rabotelkako sovetnik vo Republi~kiot komitet za kultura. Vo1963 godina stanal ~len na Dru{tvoto na pisatelite naMakedonija (DPM), a bil i ~len na MANU. ^ingo se upo-koi na 11 avgust 1987 godina

Na Ve~erta posvetena na @ivko ^ingo be{e organizi-rana i kulturno-umetni~kata programa na koja nastapipoznatiot makedonski saksafonist, ohri|anecot GoranPapaz, a splet narodni pesni i igri izvedoa ~lenovitena Kulturno-umetni~koto dru{tvo „Filigrani# od rod-noto selo na @ivko ^ingo, Velgo{ti. K. Spaseski

Golemata sala naCentarot za kultu-

ra „Trajko Prokopiev#na 2 septemvri 2019godina be{e pretesnada gi primi site qu-biteli na dramskataumetnost od Kumanovo,me|u koi najgolem brojpenzioneri, premier-no da ja prosledatkultnata pretstava „Ko{tana# odBora Stankovi} vo izvedba na Dra-mskata rabotilnica pri Penzioner-skoto kulturno umetni~ko dru{tvo„\oko Simonovski# od ZP Kumanovo.

Pokraj mnogubrojnata publika napremiernata izvedba prisustvuvaa igradona~alnikot na Op{tinata Ku-manovo, Maksim Dimitrievski, pre-tsedatelkata na Sojuzot na zdru`e-nijata na penzionerite na Makedo-nija Stanka Trajkova i pretsedate-lot na Zdru`enieto na penzionerite- Kumanovo, Blage Jakimovski.

Vakviot ambient be{e prilika naprisutnite da im se obrati i da gipozdravi pretsedatelot na ZP Ku-manovo, Blage Jakimovski koj me|udrugoto re~e deka pokraj „Len~e Ku-

manov~e#, „Ko{tana# e u{te eden go-lem i uspe{en potfat na kumanovs-kite akteri penzioneri i deka pub-likata }e u`iva vo nivnite akters-ki sposobnosti, osobeno zatoa {to itekstot na pretstavata e prilagodenvo duhot na kumanovskiot dijalekt.

Pozdravuvaj}i gi prisutnite i go-stite gradona~alnikot na Kumanovo,Maksim Dimitrievski me|u drugotore~e deka e gord {to tokmu godinavakoga Kumanovo odbele`uva pet vekaod negovoto postoewe, gra|aniteimaat prilika da prisustvuvaat nabrojni kulturni nastani od vakovkarakter, no i na odbele`uvawe naistoriski nastani od na{eto poda-le~no i poblisko minato.

Inaku, vredno e da se napomene

deka akterskiot ansambl vlo`imaksimalni napori „Ko{tana# da imostane vo dlaboko se}avawe na pri-sutnite, osobeno monolozite na Bo-rko Stojanovski vo ulogata na Mit-ke, no i na celata akterska ekipapod re`iserskata palka na StojeDodevski koj tokmu godinava odbe-le`uva 45 godini kako {to samiotveli "dramsko denono}ie#.

Dejstvieto na „Ko{tana# koe BoraStankovi} go locira ne samo vo ne-govoto rodno Vrawe tuku i vo nego-vata po{iroka okolina pa "~’k i doKumanovo” be{e izvonredna prilikakumanovskata publika u{te edna{da se vrati nazad eden vek i da sepotseti i na edno drugo vreme.

V. Krstevski

ZP Kumanovo

"Ko{tana#, premierno pred kumanovskatapublika

Vospostavenata sorabotka me|unekolku zdru`enija na penzio-

neri od Republika Severna Makedo-nija so Zdru`enieto na penzioneriod Vrawe Republika Srbija po povodnivniot verski praznik „Preobra-`enie Gospodovo” se krunisa so dvo-dnevna sredba na koja se zboruva{eza penzionerskite aktivnosti, no sepee{e i igra{e za natamo{na pous-pe{na sorabotka. Na centralnatasve~enost vo Vrawe pokraj zdru`e-nijata od pove}e gradovi na Srbijaprisustvuvaa i pretstavnici na ZPOhrid i Debrca, ZP Kumanovo i ZPBitola. Zemaj}i zbor pred prisut-nite pretsedatelot na Sojuzot napenzionerite od Srbija prof. dr.

Andreja Savi} re~e deka vakvitesredbi treba {to po~esto da se or-ganiziraat za{to slu`at za sozda-vawe klima `ivotot na penzioneri-te da bide ispolnet so radost i sre-}a koja }e pridonesuva i za zgolemu-vawe na posetite vo dvete dr`avi.Vo toj kontekst zboruva{e i pretse-datelot na ZP Vrawe Stoj~e Pavlo-vi} koj studiral na Pravniot fa-kultet vo Skopje.

Od imeto na Sojuzot na zdru`eni-jata na penzionerite na Makedonijaprisutnite gi pozdravi \or|i Trp-~evski, pretsedatel na ZP Oherid i

Debrca, koj na site im prepora~a dago posetat ubaviot Ohrid, kako idrugi mesta vo na{ata zemja kade{to sekoga{ }e se ~uvstvuvaat kakodragi gosti so koi }e se trasiraatnovi pati{ta za sorabotka.

Tome Dimitrovski, pretsedatelna ZP Bitola podaruvaj}i im umet-ni~ka slika na zbratimenoto ZPVrawe im pora~a deka koga }e ja po-setat konzulska Bitola, ili Nacio-nalniot park „Pelister# sekoga{ }ese sre}avaat so iskreni prijateli,so koi }e mo`e da razmenat iskustvaod zaedni~ki interes.

Po oficijalnite iska`uvawa beapozdraveni so burni aplauzi. Na za-edni~kata sredba se igra{e „U`i~-

ko#, no se pee{e i „Makedonsko de-voj~e#. Mnogumina iako vo poodmi-nati godini gi poka`aa svoite neko-ga{ neguvani igroorni kvaliteti pri{to ne mo`e{e da se izdvoi koj epodobar igroorec ili peja~ za{tosite bea raspolo`eni i veseli. Zavreme na dvodnevniot prestoj voVrawe makedonskite penzioneri giposetija Etno-seloto vo blizina naVrawe, kako i drugi znamenitosti natoj grad, dogovaraj}i se vakvite sre-dbi da bidat {to po~esti i vo drugimesta.

P. Stavrev

Vo Vrawe se dru`ea srpskite i makedonskite penzioneri

Se igra{e "U`i~ko#, i sepee{e "Makedonsko devoj~e#

Vo Domot na kulturata vo selo Marino, Aktivot napenzionerkite, na 30 avgust 2019 godina, odr`a

izborno sobranie na koe prisustvuvaa golem brojaktivistki i ~lenovi na organite vo zdru`enieto.Po izborot na rabotnoto pretsedatelstvo, zapisni-~ar i dvajca overuva~i na zapisnikot, od pette raz-granoci vo Zdru`enieto bea predlo`eni i po edenpretstavnik vo Odborot na Aktivot na penzionerki-te. Za pretsedatel na Aktivot ednoglasno povtornobe{e izbrana Rotka Petrovska, pri {to taa im sezablagodari za doverbata i veti deka }e se anga`i-ra maksimalno za postignuvawe podobri rezultati vo site sferi. Aktivotkako i dosega }e im ponudi na svoite ~lenovi interesni sodr`ini, so celomasovuvawe na site aktivnosti, za~uvuvawe na tradicijata i kulturata,

unapreduvawe na `en-skite ve{tini, eduka-cija i humanost. Pose-bno }e se anga`ira zavospostavuvawe sora-botka so drugi aktivi,kako i u~estvoto narazni drugi manifes-tacii koi aktivite giorganiziraat.

- Dru`bata me|u pe-nzionerkite, aktivno-stite i humanite dela,napraveni od aktivis-tkite, se klu~nite sto-

lbovi na aktivot, - me|u drugoto istakna Petrovska.Pretsedatelot na ZP Ilinden Blagoja Atanasovski, otkako i ~estita{e

na pretsedatelkata za izborot informira{e za ekskurzijata {to be{e or-ganizirana na 28 avgust, za 100 penzioneri, do Vinica, Berovo i BerovskoEzero, koe se prostira pokraj borova i dabova {uma, nedoprenata priroda,sokrieno vo listopadni drvja, kade ezeroto spokojno miruva. Tuka, penzio-nerite u`ivaj}i vo ubavinata, prisustvuvale na ~estvuvaweto na praznikotUspenie na Presveta Bogorodica vo manastirskiot kompleks Sveta Bogoro-dica, kade {to sekoja godina na ovoj golem verski praznik, se prigotvuva za-edni~ki ru~ek vo 100 kazani, jadewe koe go vkusija i penzionerite od Zdru-`enieto. Vasil Pa~emski

ZP Ilinden

Rotka Petrovska povtornopretsedatel na Aktivot napenzionerki

SOOP[TENIEOd 1 oktomvri 2019 godina

podigawe na lekovi na tovar na Fondot samo so recept i li~na karta/paso{

Osigurenite lica od 01.10.2019 godina }e mo`at dagi podignuvaat lekovite vo apteka samo vrz osnova narecept i dokument za li~na identifikacija (li~nakarta ili paso{).

Do toj period, na sila se postoe~kite pozitivnipropisi, so koi propi{uvawe na lekot kaj izbraniotlekar kako i postapkata pri izdavawe na lekot voaptekata se vr{i so zdravstvena legitimacija zaed-no so li~en identifikaciski dokument na +osigure-noto lice (li~na karta ili paso{) pri koristewe nazdravstveni uslugi na tovar na Fondot, odnosno do 1oktomvri 2019 godina.

Fondot kako kupuva~ na zdravstveni uslugi e kon-struktiven i otvoren za sorabotka so site ~initelivo zdravstveniot sistem i raboti na implementacijana soodvetno elektronsko re{enie so koe }e se ole-sni administativnoto rabotewe na zdravstveniteustanovi pri propi{uvawe i izdavawe na lekovi narecept, vo interes na poefikasna i podostapna zdra-vstvena usluga na osigurenite lica.

Fond za zdravstveno osiguruvawe na Republika Severna Makedonija

ZP Ohrid i Debrca

"Ve~er na @ivko ^ingo#