Kazalo10 najpogosteje branih lankov na zelenisvet.com

1. Poli na vrtu in kako jih uspeno zatiramo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . stran 12. Ukrepajte pravoasno, prihajajo rastlinske bolezni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . stran 23. Gojenje paradinika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . stran 54. Sajenje paradinika, paprike, kumar, bu in ostalih plodovk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . stran 75. Teave v vrtu zaradi deevnega poletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . stran 86. Gojenje kumar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . stran 97. esen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . stran 118. Gojenje nizkega fiola . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . stran 139. Gojenje paprike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . stran 1410. Gojenje radia . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . stran 16

Dodatek

10 reitev za uspeno vrtnarjenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . stran 18

Poli na vrtu vsako leto povzroajo velike teave. Mia Puenjak s KGZ Maribor podrobno in obirno spregovori o ekolokih reitvah proti polem. Ob upotevanju praktinega, kratkega in pounega lanka boste pole v vrtu uspeno omejili.

Celoten lanek in video na:http://zelenisvet.com/polzi-na-vrtu

Poli na vrtu in kako jih uspeno zatiramo

Proti polem s pobiranjem in pastmi

Pole v zgodnjih jutranjih urah redno pobirate, tako je koda manja. Na vrt jim pod deske nastavite vabe v obliki narezanega krompirja ali jabolk, ki jih imajo zelo radi. Uspeno jih lovite tudi na svee pivo. Kozarec s pivom napolnite samo do polovice.

Poli teko prelezejo prepreke na vrtu

Na vrtne poti nasujete kremenov pesek, ob mejnih podrojih s travnikom posujte apno, ki nikakor ne sodi v vrt, pomaga tudi groba agovina. Med preprekami so zelo uporabne bakrene ali pocinkane ploe, ki uinkovito omejijo dostop polem v vrt. Ta zelo dober nain varstva pred poli je obiajno za ljubitelje vrtnarjenja drag. Nekoliko ceneja reitev je uporaba starega pocinkanega leba, ki je odsluil svojemu osnovnemu namenu. Iz tal naj gleda dobrih 20 cm.

Nad pole nikoli s soljo

Soli v zelenjavnem vrtu ne uporabljamo saj ta zelo negativno vpliva ne mikroorganizme v tleh, ravno tako kot apno. Poli, ki na vrtu prekajo podroje s soljo v vrtu najprej odloi vsa jajeca in se razmnoi, to pa vsekakor ni dobro. Obiajno se pol, ki preka podroje s soljo mono slini, skrije in ponavadi ne pogine.

Poli imajo veliko naravnih sovranikov

Med naravne sovranike uvramo jea, belouke, slepce, krastae, tudi kos pohrusta kaknega pola. Celo krt vasih poje pola, eprav mu tako kot ostalim naravnim sovranikom ne gre ravno v slast. Na kmetijah so zelo uporabne indijske tekaice, ki jih uvramo med race in pojejo samo pole, zelenjavno pa pustijo pri miru.

Pole odganjajo tudi cvetlice, domai pripravki in zastirke

Timijan na robnih gredicah ob ibkejem napadu polev nekoliko pomaga. Tudi ognji, kapucinke, kalifornijski mak in druge cvetlice, ki jih omenja naa sogovornica v posnetku, so v manji meri uspeni. V pogovoru z Mio Puenjak smo spoznali, da smo s cvetlicami uspeneji, e polem v vrtu prepreimo razmnoevanje, drugae ne pomagajo veliko.Poparek iz pobranih polev odganja preivele ivali. Uporabimo ga obiajno na mejnih podrojih, goavah, kjer se poli skrivajo ez dan. ebula in esen negativno vplivata na pole, tudi zastirka iz bezga in praproti prepreuje dostop polem na vrt. Zastirko iz bezga obnavljamo tedensko. Pomaga tudi bela gorjuica.

- stran 1 -

Kupljena sredstva proti polem

Mia Puenjak opozarja, da pole na vrtu omejujemo z vsemi ekolokimi metodami, e ne gre drugae uporabimo kupljena sredstva proti polem. Pri izbiri bodite previdni, najbolj uinkovita so praviloma strupena, zato jih trosimo na podstavke. Ob zauitju takih vab pol takoj pogine, pogine lahko tudi ptica, e je takoj pojedla pola in tudi maka ali pes, ki po poginu poje ptico. Pri trosenju takih pripravkov na gredice moramo biti previdni. e ne pazimo na karenco jih lahko zauijemo tudi sami, saj iz tal preidejo v rastlino.

Celoten lanek in video na : http://zelenisvet.com/polzi-na-vrtu

Ukrepajte pravoasno, prihajajorastlinske bolezni

Mia Puenjak s KGZ Maribor svetuje o ukrepanju proti najpogostejim rastlinskim boleznim. Spoznajte kako in s katerimi domaimi pripravki ohranimo zdrav doma pridelek. V pomo vam bo tudi uporabna tabela, ki vam pomaga v boju proti boleznim.

Med rastlinskimi boleznimi najpogosteje sreamo plesni

Mesec junij je nevaren za rastlinske bolezni, ker so rastline izpostavljene neugodnim vremenskim razmeram. Temperature so e dovolj nizke, da se razvijejo plesni, vlage je dovolj, rastline pa so e zgoene. e smo prehitevali s setvijo, sajenjem in vrtnine v vrt umestili v mejnih pogojih, je to e bolj nevarno za razvoj rastlinskih bolezni.

Krompir ogroa bolezen, ki ji pravimo krompirjeva plesen

e je vlage dovolj se v juniju e razvije krompirjeva plesen, ki lahko zelo hitro ogrozi pridelek krompirja in paradinika. Treba je vedeti, da nikoli ne kombiniramo opravkov na krompirju in paradiniku hkrati, saj tako to hudo bolezen prenesemo s krompirja na paradinik. e bolezen okui paradinik ga lahko unii v nekaj dneh.

Zgodnji krompir, ki smo ga sadili v mesecu aprilu, v juniju e izkopljemo in plesen ga praviloma ne unii. Srednje pozne in pozne sorte pa je treba redno varovati pred boleznimi.

Prvi znaki bolezni na paradiniku in ustrezni ukrepi

Paradinik med boleznimi najbolj ogroa krompirjeva plesen. e konice listov posivijo, postanejo rne, list pa se zvija, je treba list takoj odstraniti, e porni steblo paradinik prikrajamo pod mestom okube in bo ponovno

Mesec junij je zelo ugoden za razvoj rastlinskih bolezni. e ukrepamo pravoasno in pravilno ohranimo zdrav doma pridelek, v nasprotnem primeru lahko ostanemo brez pridelka paradinika, zelo ogroen je tudi pridelek krompirja.

Celoten lanek in video na:http://zelenisvet.com/ukrepi-rastlinske-bolezni

- stran 2 -

pognal mone poganjke. Po ukrepu uporabimo ajbljev aj, ki je v tem primeru najbolj uinkovit. V vrtu ne pretiravamo z njegovo uporabo, da ne uniujemo koristnih mikroorganizmov v tleh.

esen ogroa rja

Rja je pogosta bolezen, ki je praviloma ne poznamo. e je esen porjavel ga je ta bolezen zagotovo obiskala. esen, ki je porjavel in ga boste v kratkem izkopali ne varujemo ve, saj tak ukrep nima smisla.

esen, ki ga bomo pobrali ez dober mesec varujemo z ajbljevim ajem, ajem iz preslice, sojin lecitinom ali bakrenimi listnimi gnojili, ki so dovoljeni v ekoloki pridelavi.

Pepelaste plesni so nevarne v suhem vremenu

Med rastlinske bolezni uvramo tudi pepelaste plesni, ki so bolj nevarne v suhem vremenu. Opazimo jih lahko na grahu v obliki belega prahu. V poletnem asu so zelo pogoste tudi na bukah, kumarah, korenku, opazimo jih tudi na drugih vrtninah v zelenjavnem vrtu. Omejimo jih lahko s pripravkom na osnovi gliv, ki je omenjen v zvonem posnetku.

Domai pripravki, ki varujejo pred boleznimi rastlin

Za varstvo pred rastlinskimi boleznimi uporabimo rmanov ali timijanov aj, ki ga pripravimo ravno tako kot bi kuhali aj za osebno uporabo. Mia Puenjak opozarja, da aj pred kropljenjem ohladimo. Uporabni so tudi pripravki iz listov bezga, preventivno tudi kamilini aj, z njim kropimo samo zdrave rastline.

Za varstvo so uporabna vsa zelia, ki jih uporabljamo v asu prehladov. Uporabimo lahko tudi kupljene pripravke na osnovi sojinega lecitina. Njivsko preslico lahko pripravimo tudi doma, deluje pa izkljuno preventivno. Poleg ajev so uinkoviti tudi pripravki iz rastlinskih prevrelk, brozge in hladnih izvleekov.

Tabela 1: Rastline, zelia, vrtnine, ki nam pomagajo v boju proti boleznim

Uinkovitost domaih pripravkov za varstvo rastlin pred boleznimi?

Ne glede na nain priprave, pripravki delujejo tako, kot je zanje opisano. Najmoneja je gotovo prevrelka, potem pa po vrsti brozga, hladen izvleek in aj.

Prevrelka

Prevrelko naredimo tako, da izbrana zelia prelijemo z vodo in postavimo na toplo mesto. Vsak dan vse skupaj premeamo. e dodamo nekaj baldrijana ali kamilic, omilimo neprijeten vonj, ki se ob vrenju sproa. Ko se tekoina preneha peniti, ostanki zeli pa potonejo na dno, je pripravek narejen. Precedimo in skoraj vedno pred uporabo preredimo.

Rastlina OdganjaRastlina deluje kot

Dober sosed Eterino olje Zastirka Pripravek

Bazilika pepelasta plesen paradinik, paprika, jajevec, bue, kumarice, peterilj, radi, koleraba, kolerabica, repa, lubenice, melone,pinaa DA / NE

esen peronospore, krompirjeva plesen, pepelasta plesen

jagode, kumare, paradinik, rdea pesa, lubenice, melone, bue, paprika, jajevec, maline, sadno drevje, korenek, ametnice, kapucinka, ognji

NE listi, DA DA

ebula peronospore, plesnibuke, korenek, kumare, paradinik, pastinak, rdea pesa, solata, jagode, jane, koper, kolerabica, kamilice, krompir, radi, ametnica, ognji

NE listi, DA DA

Pelin rje rasti mora samostojno, ne na zelenjavnem vrtu DA DA DA

ajbelj plesni kapusnice, paradinik, fiol DA DA DA

Kamilica plesni, padavica kapusnice, paradinik, ebula, esen, por DA DA DA

Njivska preslica plesni, rje, pegavost, pepelasta plesen / NE NE DA

- stran 3 -

Veino prevrelk lahko shranimo v temnih steklenikah v temnem in hladnem prostoru mesec ali dva.

Brozga

Brozgo naredimo tako, da po receptu predpisano koliino zeli 24 ur namakamo v vodi, nato pol ure prekuhamo na poasnem ognju, ohladimo in precedimo.

Mrzel izvleek

Mrzel izvleek naredimo tako, da zelia prelijemo z mrzlo vodo in take pustimo stati 24 48 ur. Posodo z namoenimi zelii postavimo v hladen prostor. Tekoina se ne sme prieti peniti. Nato precedimo in uporabimo.

aj

aj naredimo enako, kakor kuhamo aje za sebe. Narezana svea ali posuena zelia prelijemo z vrelo vodo, pokrijemo in poakamo vsak 15 minut. Tekoino pustimo stati vsaj tako dolgo, da se ohladi in odcedimo ele takrat. Z ohlajeno tekoino pokropimo po rastlinah.

Ekstrakt

Liste in ostale rastlinske dele ponavadi namoimo v vodi, precedimo in stisnemo ali damo v sokovnik. Tekoino uporabimo po navodilih.

Kako uporabljamo domae pripravke?

Proti boleznim rastlin nikoli ne kropimo v sonnem vremenu. Z domaimi pripravki vedno kropimo v veernih urah, tako lahko delujejo celo no, saj sonce hitro omeji njihov uinek. Vsi domai pripravki delujejo kontaktno, kar pomeni, da delujejo samo v direktnem stiku z glivicami, zato varstvo opravljamo vekrat in v pogostih intervalih.

Kako pogosto ukrepamo proti rastlinskim boleznim?

Domae pripravke proti rastlinskim boleznim uporabljamo na 4 do 5 dni, v primeru prvih znakov okub pa na 3 do 5 dni, varstvo ponovimo vsaj trikrat. Odpornost rastlin poveamo tudi z morskimi algami in aminokislinami. Vsi pripravki delujejo izkljuno preventivno, pripravljamo jih sproti, e so rastline e mono okuene jim ne pomagajo ve.

Celoten lanek in video na:http://zelenisvet.com/ukrepi-rastlinske-bolezni

- stran 4 -

Gojenje paradinika

V zrelem paradiniku je veliko koristnih snovi, ki jih imenujemo antioksidanti. Ti so v nai prehrani nujno potrebni, saj nase veejo veliko kodljivih snovi.

Gojenje sadik paradinika

Setev za sadike opravite v od druge polovice februarja naprej, zadnji rok setve je polovica marca. Sadika paradinika se razvija 60 do 70 dni, e v asu kalitve ne zagotovimo temperature okrog 25 C pa tudi ve. as za pikiranje nastopi, ko se klini listi postavijo v vodoravni poloaj. Za setev uporabite substrate za setev in pikiranje.

as, globina in razdalja sajenja paradinika

S sajenjem plodovk je v osrednjem delu Slovenije je treba poakati, do sredine maja. Takrat se dnevne temperature gibljejo pod 20 C, none pa ne padejo pod 10 C. Teave, ki nastanejo e prehitevamo optimalen as sajenja paradinika si preberite v lanku, prve teave na paradiniku in ostalih plodovkah.

e paradinik presajamo v prehladno zemljo ali sadik pred presajanjem ne utrdimo primerno, prvi cvetovi odpadejo oziroma se sploh ne oblikujejo. Pridelek torej ne bo bolj zgoden, lahko je celo pozneji. Enako velja, e presajamo prevelike sadike.

Sadike presajamo do prvih listov, da bodo korenine sposobne najti im ve vode in hranil. Pri cepljenih sadikah pazimo, da je cepljeno mesto nad zemljo. Ve o cepljenih paradinikih si preberite v lanku. Sadike paradinika sadimo 50 cm narazen v vrsti in 70 cm narazen med vrstami. Za paradinik v rastlinjaku in cepljene sadike naj bo sadilna razdalja vsaj 20 cm veja.

Gnojenje in dognojevanje paradinika

Za osnovno gnojenje uporabite hlevski gnoj, kompost ali kupljena organska gnojila. Ker organska gnojila vsebujejo premalo kalija gredico pognojite tudi s kalijevimi gnojili, uporabna je tudi gabezova zastirka ali dognojevanje z gabezovo prevrelko, ki vsebuje veliko kalija.

Za dognojevanje v trgovinah kupimo izvleke iz alg ali pripravke, ki vsebujejo aminokisline. Uporabljate jih redno, vsaj enkrat tedensko v maju, juniju in juliju, kasneje pa po potrebi.

Ko je zelo vroe, moramo rastlinam v rastlinjaku takoj, ko so nastavljeni prvi plodovi, zagotoviti tudi dovolj kalcija. Dodajamo ga preko listov v obliki listnih gnojil, nekaj kalcija paradinik dobi tudi z mlekom ali sirotko, ko rastline varujete pred boleznimi.

Paradinik sodi med najbolj priljubljene vrtnine v domaih vrtovih. e elite uivati slastni doma paradinik upotevajte osnovna pravila za gojenje paradinika, ki smo vam jih posredovali v nadaljevanju lanka.

Celoten lanek:http://zelenisvet.com/gojenje-paradiznika

- stran 5 -

Kaj sadimo in sejemo ob paradinik?

Spomladi med paradinik sadite solato, jeseni pa motovilec ali pinao. Kapucinka, ognji, meta in bazilika uspeno delujejo proti boleznim in kodljivcem. Poleg paradinika se dobro poutijo tudi nizek fiol, buke, sladka koruza, bob, ebula, esen, drobnjak, por, radi, redkvica, zelena, endivija, korenek, peterilj, pargelj, cvetaa in rna redkev.

Slabi sosedje paradinika

Slabi sosedje paradinika so grah, sladki komarek, zelje krompir.

Sorodniki paradinika (razhudniki) so paprika, ili, jajevec in krompir, zato je treba paziti, da na isto gredico oz. isto mesto te rastline ne pridejo pogosteje kakor vsako tretje leto.

Bolezni paradinika

Paradinik najpogosteje ogroajo bolezni kot so paradinikova plesen, uvelost paradinika, alternarijska pegavost. Najve teav s krompirjevo plesnijo, zaradi katerih paradinik propade v nekaj dneh, bo ob toplem vremenu s temperaturami do 30C in vlanem deevnem poletju. Ve teav s krompirjevo plesnijo bo, e sadite prevelike sadike, gnojite prekomerno in sadite neodporne sorte. Ve o boleznih zaradi deevnega poletja preberite v lanku.

Bolj odporni so hibridi, cepljene sorte plesen napade nekoliko kasneje, ker so moneje in rpajo ve hranil, same rastline pa niso odporneje.

Manj teav bo, e redno odstranjujete zalistnike in skrbite za krepitev rastlin. V trgovinah lahko kupite pripravke iz izvlekov njivske preslice, sojinega lecitina, esna ali iz naravnih glin. Sami si lahko pripravite izvleke koprive, regratovih cvetov in cvetov ognjia, ki ravno tako krepijo rastlino. Iz kamilic, rmana, cvetov regrata in cvetov ognjia pa si skuhate aj in z njim kropite paradinik. Meate lahko tudi mleko in vodo v razmerju 1:1.

kodljivci paradinika

Najpogosteji kodljivci so strune, bramorji, ui, bele muice.

Spravilo in zalivanje paradinika

Paradinik je velik porabnik vode, zato ga na vrtu redno in globoko namakajte. Uredite si lahko kapljino namakanje ali ob sadike v zemljo postavite plastine steklenice, ki jim odreete dno in skozi odprtino zalivate sadiko. Zalivanje opravite vsaj dvakrat do trikrat na teden.

Paradinik je najkoristneji, e ga uivamo sveega. Obiramo ga v suhem vremenu, ko so plodovi zreli. Zeleni plodovi vsebujejo solanin, ki je v vejih koliinah strupen. Zelene plodove lahko obiramo samo jeseni, ko plodovi na prostem ne zorijo ve, saj dozorijo tudi v notranjih prostorih.

Celoten lanek:http://zelenisvet.com/gojenje-paradiznika

- stran 6 -

Sajenje paradinika, paprike, kumar, buin ostalih plodovk

S sajenjem paradinika, kumar in ostalih plodovk ne hitimo

V zaetku maja je e nekoliko prezgodaj za sajenje paradinika in ostalih plodovk. Konec aprila in v zaetku maja jih lahko sadimo samo v rastlinjak, ker tla na prostem e niso dovolj ogreta.

Ve o primernem asu sajenja si preberite v naih predhodnih novicah. V njih smo govorili o reevanju vrtnin pred pozebo.

Kako kombiniramo paradinik, buke in ostale plodovke na vrtni gredi?

Jajevec, paprika in ostale plodovke so med sabo nevtralne, zato si v medsebojni kombinaciji ne kodijo in ne koristijo. V spomladanskem obdobju jih na vrt obiajno sadimo kot zadnje vrtnine.

Pri kombinacijah na skupni gredici pazimo, da paradinik ne seni paprike, eprav paradinik velja za nekoliko neugodnega soseda papriki. Prav tako naj drugih plodovk ne senijo kumarice na opori.

Upotevajte primerno razdaljo sajenja

Pri sajenju upotevamo primerne sadilne razdalje, ki jih najdete v naih nasvetih za paradinik, papriko, kumare, buke in jajevec.

V rastlinjaku zdruimo paradinik, papriko in jajevec

V rastlinjaku skupaj sadimo paradinik, papriko in jajevec, pri tem upotevamo, da paradinik sadimo ob rob, tako mu poleti ne bo prevroe. Omenjene vrtnine naj zasedejo polovico rastlinjaka. Na drugi polovici sadimo kumare, buke, blitvo, dolgo vigno, por in nekaj peterilja. Tako tudi znotraj rastlinjaka vzdrujemo primeren kolobar.

Kaj sadimo med paradinik, papriko in jajevec?

Med vrste paradinika, paprike in jajevca spomladi obiajno sadimo solato, da izkoristimo vmesni prostor. Med vse plodovke lahko sadimo tudi baziliko. Ob jajevec sadimo kapucinke, ki zmanjajo prisotnost koloradskega hroa. Na paradiniku bo manj strun, e je v bliini kapucinka.

Mia Puenjak je podrobno opredelila vse mone kombinacije med plodovkami na gredici in ugodnimi vrtninami, ki jih sadimo med paradinik, buke, jajevec papriko, kumare in feferone.

V intervjuju z Mio Puenjak smo se pogovarjali o sajenju paradinika, paprike, kumar, buk, jajevca in feferonov na prostem in v rastlinjaku.

Celoten lanek in video na:http://zelenisvet.com/sajenje-plodovk

- stran 7 -

Druge primerne kombinacije s plodovkami

Na vejih gredah med sladko koruzo sadimo kumare ali buke. Z buami lahko kombiniramo nizek fiol.

Celoten lanek in video na : http://zelenisvet.com/sajenje-plodovk

Teave v vrtu zaradi deevnega poletja

Katere vrtnine so najbolj obutljive?

Paradinik, paprika, kumare, bue, lubenice in melone so bile v veini primerov sajene prezgodaj in so porabile veliko energije, zato so bolj obutljive na bolezni, ki se obiajno pojavijo v deevnem poletju.

Paradinik je veini primerov prizadet zaradi krompirjeve plesni, ki v deevnem poletju vodi v propad rastline in izpad pridelka. V primeru sunega vremena se paradinik e lahko rei.

Zaradi deevnega poletja imajo vrtnine najve teav z boleznimi

V deevnem poletju se pojavi veliko glivinih tegob, zato imajo rastline teave z boleznimi. Na kumarah se pojavlja kumarna plesen, paradinik in krompir je prizadet zaradi krompirjeve plesni, ebulo je obiskala ebulna plesen. Na buah je opaziti pepelasto plesen, ki je bolj znailna za suho in vroe poletje.

Vejih teav s kodljivci obiajno ni. Tudi koloradski hro se na krompirju skoraj ni pojavljal. Pojavljajo se tudi bakterijske bolezni, ker se je temperatura nekoliko dvignila in noi niso ve mrzle.

Deevno poletje in teave s paradinikom

V deevnem poletju ima teave s paradinikom dobra polovica vrtikarjev. e ste ga sadili po polovici maja, v dovolj topla tla in skrbeli za ekoloko varstvo praviloma nimate teav. Ve o ekolokem varstvu vrtnin smo pisali v naih novicah e v mesecu juniju.

Paradinik v rastlinjaku in pod nadstrekom je praviloma bolj zdrav, bolj so prizadete rastline na robu nadstreka, ki jih je vekrat moil de. Te rastline je najbolje odstraniti e ob prvem pojavu suenja listja, debla ali celotne rastline.

V deevnem poletju se na vrtninah vrsti veliko teav. Spoznajte osnovne rastlinske teave in reitve. Nekaj pridelka je e propadlo. Svetujemo, da odstranite bolne rastline paradinika. Tudi bolan krompir, ebulo in druge prizadete vrtnine im prej pospravite z vrta.

Celoten lanek in video na:http://zelenisvet.com/vrt-tezave-dezevno-poletje

- stran 8 -

Pridelek se bo slabe skladiil

ebula v deevnem poletju rada gnije proti koncu rastne dobe. e e niste pospravili ebulo, to storite im prej, da ne bo gnila naprej. Mia Puenjak predlaga, da jo posuite in shranite v shrambo. Zaradi deevnega poletja in ebulne plesni se ebula ne bo dobro skladiila, ravno tako se ne bo dobro skladiil krompir.

Reevanje krompirja

e je srednje pozen in pozen krompir e popolnoma brez listov in ga ja krompirjeva plesen e mono prizadela, ga im prej pokosite, nadzemne dele pa odstranite z vrta. Tako prepreite deju, da z listov spere glivice na gomolje. e tega ne naredite, poveate monost za prehod krompirjeve plesni na gomolje, ki bodo v kleti bolj izpostavljeni gnitju.

Na krompirjevo gredico po odstranitvi listne mase nanosite slamo, seno in poakajte, da se koica krompirja utrdi. Tako prepreite, da sonce ne poge plitvih gomoljev.

Krompir izkopljite ez dobrih 10 do 14 dni, posuite in shranite v kleti. Ve krompirja uivamo v poletnem, jesenskem in zgodnjem zimskem asu, ker se krompir ne bo dobro skladiil. Ko se bo vreme otoplilo bo treba biti e posebno pozoren na kodljivce.

Druge teave v vrtu, ki so povezane z deevnim in hladnim poletjem

Zaredi velike koliine padavin pride tudi do prevelike vlanosti tal, pomanjkanja kisika v tleh, kvarjenja strukture tal, na rastlinah se lahko pojavijo tudi pokodbe. Med vsemi teavami najprej opazimo pojav bolezni in izpad pridelka.

Zaradi deevnega in hladnega poletja je pridelek paradinika, paprike, jajevca, lubenic in melon nekoliko kasneji. e te vrtnine gojite v rastlinjaku, jim deevno in hladno poletje ne koduje.

Celoten lanek na:http://zelenisvet.com/vrt-tezave-dezevno-poletje

Gojenje kumar

Kumarice vsebujejo ve kot 97 % vode. Bogate so s kalijem, ki je v ugodnem razmerju z natrijem. Vsebujejo tudi vitamine A, B1 in B2, najve pa vitamina C. Vsebujejo tudi koristne snovi, ki istijo revesje, zato je priporoljivo zauiti doma neolupljen plod. Pomagajo pri elodnih teavah in delujejo razstrupljajoe, uporabljamo jih tudi kot sredstvo za ienje koe, znani so tudi tevilni drugi pozitivno uinki na telo.

Kumare uvramo med priljubljeno vrtnino, ki jo najdemo v vsakem domaem vrtu. Upotevajte optimalen as setve, sajenja, izberite optimalen nain vzgoje, kolobar, poskrbite za namakanje, varstvo pred boleznimi, kodljivci in pridelek bo zagotovljen.

Celoten lanek:http://zelenisvet.com/gojenje-kumar

- stran 9 -

as setve, sajenja in razdalje v vrsti pri kumarah

Kumare na prosto sejemo po 1. maju, ko se tla e dovolj ogrejejo. V obmorskih krajih je to nekoliko prej, ko se tla ogrejejo na 15 C.

e elimo vzgojiti lastne sadike s koreninsko grudo jih sejemo od zaetka aprila dalje. Sadike, ki jih vzgojimo ali kupimo sadimo takrat kot paradinik in ostale plodovke. To obdobje v celinskem delu obiajno nastopi po sredini maja. V vrtu jih ne sadimo pregosto, v vrsti jih razporedimo na 50 cm, razdalja med vrstami pa naj bo 1,5 m.

Vzgoja kumar ob mrei in foliji

Kumare so veliko bolj zdrave, pridelek viji, manj teav je tudi z obiranjem, e jih sadimo ob opori. Mreo za kumare kupite v trgovinah in jo napnite med kole. Sprva jim pri ovijanju na oporo pomagamo, kasneje pa pomoi ne potrebujejo ve. Pomagate si lahko tudi z mreastimi valji, ki jih ravno tako v tla pritrdite s pomojo kolov.

Pri gojenju kumar je primerno tudi pokrivanje tal s rno folijo, tako je podlaga bolj suha, plodovi pa so isti in manj gnijejo, manj je plevelov, tal tudi ni treba okopavati.

Kolobar in dobri sosedje kumar

Kumare na isto mesto kumar ne sadimo vsaj tiri leta. Dobro uspevajo za grahom, fiolom ali drugimi stronicami, peso, porom, slabo pa za vsemi kapusnicami. Dobro uspevajo tudi za deteljo in iti, ki jih v vrtu lahko uporabimo kot zeleno gnojenje.Kumarice lahko odlino kombiniramo s sladko koruzo, zato izmenino sadimo nekaj vrst koruze, nanjo lahko obesimo tudi visoki fiol in dve ali tri opore kumaric.

Ob kumarice na opori lahko sadimo e esen, por, fiol, grah, bob, ebulo, drobnjak, kolerabico, motovilec, baziliko, kumino, koper, ognji, peterilj, solato, sladki komarek, zeleno, zelje, sonnice in rdeo peso.

Slabi sosedje kumar

Ob kumare ne sadimo krompir, redkev, redkvico, lubenice, buke in melone.

Gnojenje kumar

Kumare potrebujejo najve kalija in priblino enako duika in fosforja, zato je treba organska gnojila kombinirati s fosforjevimi in kalijevimi gnojili, ki jih zadelamo v tla jeseni ali zgodaj spomladi. Z duikovimi (tudi gnoj in kompost) gnojili pa dognojujemo v enem ali do treh obrokih. Dognojujemo tudi z listnim gnojilom, najvekrat s kalcijem in borom.

Namakanje kumar je nujno

V klasini vzgoji je priporoljivo prekrivanje tal s rno folijo, v tem primeru je treba po tleh postaviti tudi cev za zalivanje. Tudi kumarice ob opori prekrijemo z zastirko.Kumare redno namakamo, saj so drugae plodovi grenki, odpadajo ali so neokusni. Predvsem v asu cvetenja in tvorbe plodov morajo biti rastline dobro oskrbljene z vodo, sicer odpadejo cvetovi in plodovi.

Pri pomanjkljivi oskrbi z vodo je motena oskrba s kalcijem, zato zanejo odmirati plodovi, pojavi se lahko tudi zvijanje (deformacija) plodov in grenkoba.

Bolezni in kodljivci pri kumarah

e je v asu gojenja sadik temperatura prenizka in vlaga visoka, so kumarice dovzetne za padavico kalkov. V asu rasti kumar se pojavljajo pepelaste plesni. Nevarna je tudi kumarna plesen.

- stran 10 -

Kumarice od kodljivcev najpogosteje ogroajo ui in poli, opazimo tudi itasto u in prico. Poli najve kode naredijo ob direktni setvi v hladnem vremenu, ko porejo mlade rastlinice. Ui je ve, e obilno gnojimo. Ve o boleznih in kodljivcih si preberite na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje.

Spravilo in shranjevanje kumar

Solatne kumare pobiramo dvakrat na teden. Trgamo jih, ko so plodovi veliki od 15 do 30 cm. Kumare za vlaganje trgamo e nekaj dni po cvetenju, ko so plodovi veliki od 3 do 12 cm. Obiajno jih pobiramo od dvakrat do tirikrat na teden, v zelo ugodnih razmerah celo vsak dan.

im pogosteje trgamo kumare, veji je nastavek plodov. Obiramo jih vedno zjutraj. Ob obiranju sproti odstranjujemo iznakaene, nerazvite in obolele plodove. Kumarice lahko vloimo in zamrznemo, vendar so najbolj koristne in okusne, e uivamo svee, ki jih obiramo poleti.

Celoten lanek:http://zelenisvet.com/gojenje-kumar

esen

Ob rednem uivanju esna bo veliko manj prehladnih obolenj, gripe, visokega krvnega tlaka, holesterola in drugih teav. Spomladanski esen ima manje in bolj aromatine stroke, jesenski esen pa debeleje in manj aromatine, ki se skladiijo kraje obdobje.

as sajenja esna

Spomladanski esen sadite spomladi (februar, marec), kot prvo vrtino v vrtu in to takoj, ko je zemlja primerna za obdelavo. V kratkem dnevu bo razvil korenine, ob dolgem pa list.

e boste sajenje opravili prepozno (maj), se pogosto ne bo razdelil v stroke. Tudi jesenski esen za razvoj potrebuje nizke temperature, e ti pogoji niso izpolnjeni boste pridelali samo en odebeljen strok. Jesenski esen sadite od druge polovice oktobra naprej, tudi novembra ali januarja ni prepozno.

Pravoasno strokanje esna

Strokanje ne opravite prehitro, ker esen v tem primeru ne razvije dobrih korenin in bolj poene liste. V domaem vrtu posamezne stroke loite kar sproti, pred sajenjem, na vejih povrinah pa to opravilo opravite 10 dni pred sajenjem.

esen je zaradi pomanjkanja domaega pridelka in semena postal prava modna vrtnina. Ker je doma zelo zdravilen, si ga pridelajte kar sami. Z nekaj osnovnimi napotki boste pri pridelavi zagotovo uspeni.

Celoten lanek:http://zelenisvet.com/cesen

- stran 11 -

Sadilna razdalja esna

Semenski esen ni primeren za prehrano, zato drobne stroke semenskega esna sadite bolj skupaj in ga porabite za mladi esen. Debele stroke v vrsti sadite 5 do 8 cm narazen, med vrstami naj bo razdalja vsaj 30 cm.

Za debel esen sadite zunanje debela stroke in glejte, kateri del je zgoraj in spodaj, e je strok nagnjen ali narobe sajen, bo dal manji pridelek ali sploh ne bo priel ven.

Gnojenje esna

esen bo najbolje uspeval na gredici, ki jo ne gnojite z organskimi gnojili (gnoj, kompost, organska gnojila s trgovine). Sadite lahko tudi jedilni esen, vendar se lahko zgodi, da ne bo naredil strokov, ker izhaja iz razlinih celin in ni navajen naih letnih asov.

Bolezni in kodljivci esna

esen ni obutljiv na bolezni in kodljivce. V zadnjih letih na vrtovih opaamo resnega kodljivca esna, ki ji pravimo esnova muha. V vrt jo zanesete s semenom, pride pa lahko tudi od drugod.

V vrtu pridelek zavarujete tako, da esen pokrijete takoj, ko sneg izgine, oz. zemlja odmrzne. esen naj bo pokrit do zaetka aprila, ker ima muha samo en rod.

Kaj sejemo in sadimo s esnom?

Dobri sosedje esna so rdea pesa, solata, paradinik, kumare, zelje, redkvica, zelena, korenek, jagode, maline in ostalo sadno drevje. Ob esen lahko sadimo tudi kapucinke, tagetes in ognji.

Slabi sosedje esna

Slabi sosedje so vse stronice, med katere uvramo grah, fiol, bob, sojo, ieriko.

Spravilo in skladienje esna

esen z vrta pospravite, ko porumeni tretjina listov. Listov ne odstranite od strokov, najbolje s bo posuil obeen in povezan v ope. V suhem prostoru se bo najbolje skladiil obeen in spleten v kite, lahko ga hranite tudi v mreastih vrekah.

Celoten lanek:http://zelenisvet.com/cesen

- stran 12 -

Gojenje nizkega fiola

Spoznali boste, da nizek fiol ne potrebuje svoje gredice in ga lahko umestite med razline vrtnine. Zelo skromen je glede gnojenja, sejete ga od pomladi, do konca poletja, v drubi dobrih sosedov, bo manj bolezni in kodljivcev.

Velik vpliv na gojenje nizkega fiola ima gnojenje

Na dobro gnojenih vrtovih nizki fiol ne rabi dodatnega gnojenja. V suhem in vroem vremenu je zelo priporoljivo osipavanje rastlin, tako rastline niso ve rumenkaste, saj hitro veejo duik iz zraka.

e so listne ile zelene in list rumenkast ga oskrbite e z magnezijevim listnim gnojilom.

Fiol nikoli ne dognojujemo z mineralnim duikom, ker to fiolu bolj kodi kot koristi. V dobro pognojenem vrtu se izogibajte tudi uporabi kupljenih organskih gnojil, komposta in gnoja.

Fiol zalivamo v vroem poletju in to najve dvakrat na teden, takrat naj bo zemlja vlana vsaj 20 cm globoko. Izogibajte se zalivanja po listih.

Setev nizkega fiola

Seme pred setvijo ez no, namoite v mlano vodo, kamilini ali ajbljev aj. Fiol na vrt sejemo od konca aprila do konca avgusta. Nizek stroji fiol lahko sejemo e enkrat v drugi polovici avgusta, vse do prvega septembra. Priporoamo, da nizki stroji fiol sejete vekrat, tako bo vedno na zalogi.

S setvijo fiola ne hitite saj za kalitev potrebuje topla tla. Zato ga v celinskem delu Slovenije ne sejte pred koncem aprila, e ga sejete prehitro bo vznik slabi, sadike slabe in tudi bolj bolne.

Vzgojite ali kupite lahko tudi sadike fiola s koreninsko grudo, ki jih posadite na vrt v maju. Nizek fiol sejemo v vrste, med vrstami naj bo razdalja 30 do 40 cm, v vrsti na vsakih 10 cm posejemo eno do dve zrni.

Dobri sosedje fiola

Nizki stroji fiol je najbolje saditi ob rastline, ki se poasi razvijajo, tako gredice niso prazne, saj jih fiol hitro prekrije. V domaih vrtovih je vse bolj viden med gredicami zelja, ohrovta, ali cvetae, brokoli in druge kapusnice. V praksi ga lahko sejete tudi med krompir, ko ga zadnji ogrnete.

Nizek fiol lahko sadite tudi ob jagode, solato, rdeo peso, zeleno. Odlino se pouti tudi ob kumarah, paradiniku, bukah, buah, etraju, ajblju, redkvi, redkvici, jajevecu, lubenicah, melonah, blitvi, pinai, radiu, motovilcu, sladki koruzi, rnem korenu, parglju.

Nizki fiol je priljubljena vrtnina, ki je v slovenskih zelenjavnih vrtovih zelo pogosta. Ker ima bogato prehransko vrednost vam toplo priporoamo, da ga posejete prav v vsak vrt.

Celoten lanek:http://zelenisvet.com/gojenje-nizkega-fizola

- stran 13 -

Slabi sosedje fiola

Slabi sosedje fiola so grah, ebula, esen, por, drobnjak, alotka, paprika, sladki komarek in bazilika.

Bolezni in druge teave fiola

Na fiolu opaamo predvsem bolezni kot so rje, vdrta pegavost, mastna pegavost in viroze.

V vroem poletju pogosto odpadajo cvetovi. V tem primeru si ne moremo pomagati, saj je to posledica vroega in suhega vremena, ki preprei oploditev.

e fiol obiramo v mokrem vremenu lahko irimo bolezni. Razline bolezni fiola so obiajno posledica neupotevanja sadilne razdalje, kolobarja, pretiranega gnojenja, za setev uporabljajte tudi zdravo seme.

kodljivci fiola

Meane gredice s etrajem fiol iti pred napadom rnih ui. V vroem poletju je na fiolu opaziti tudi price. Na fiolu pogosto opazimo tudi pole. kodo dela tudi foolar.

Spravilo nizkega fiola

Stroji fiol pobiramo redno in sproti, vse dokler rodi, ker tako cveti e naprej. Ob pobiranju ga ne trgamo ampak pazljivo odstranjujemo. Fiol za zrnje pobiramo takrat, ko so zrna e suha.

Rastlin po spravilu ne pulimo, ampak jih razreemo z vrtno kosilnico in listno maso uporabimo kot zastirko okoli plodovk ali kapusnic. Korenine naj ostanejo v zemlji, da tla obogatijo z duikom.

Celoten lanek:http://zelenisvet.com/gojenje-nizkega-fizola

Gojenje paprike

Najbolja paprika je tista z domaega vrta. Ta vsebuje veliko antioksidantov, vitaminov in mineralov, ki ne smejo manjkati v nai prehrani.

Setev paprike za sadike

V praksi se v celinskem delu Slovenije najbolj izplaa setev v zaetku marca, sredina marca je zadnji rok za setev

V domai kuhinji so najbolj priljubljene sladke sorte paprike, razlinih barv in oblik. Vzgajamo jih iz sadik, saj jo uvramo med vrtnine toplih krajev. e jo pravoasno sadimo, namakamo, poskrbimo za dobre sosede nas bo vsako leto razveselila z obilnim pridelkom.

Celoten lanek:http://zelenisvet.com/gojenje-paprike

- stran 14 -

v pridelavi lastnih sadik.

Za setev izberemo ustrezen setveni substrat, ki naj bo kakovosten. Papriko obiajno sejemo dober teden pred paradinikom. Temperatura v asu kalitve naj bo okrog 25C (tudi ponoi), kasneje je lahko nekoliko nija.

Pikiranje opravimo, ko se klini listi postavijo v vodoravni poloaj, tako se razvije bolji koreninski sistem. Najbolje je, da papriko po vzniku in oblikovanju prvih pravih listov postavimo v prostor kjer je temperatura 18 do 20 C.

Z razvojem vsakega novega lista temperaturo zniamo za 2 C, tako bomo v mesecu maju, ko jo presajamo na prosto imeli optimalno razvito, vrsto in zdravo sadiko.

e z razvojem paprike temperaturo zniamo in zagotovimo optimalno osvetlitev sadike ne bodo pretegnjene.

Sajenje sadik na prosto

Paprika je toplotno zahtevna vrtnina, zato jo na prosto ne sadimo prehitro. Korenine plodovk se razvijajo, ko se tla ogrejejo na 15 C.

e papriko sadimo v hladno zemljo se koreninski sistem slabo in poasi razvija, zgodi se celo, da prvi cvetovi odpadejo ali se pojavijo veliko pozneje.

ele sredina maja je as, ko papriko, paradinik, kumare in ostale plodovke sadimo v vrt. Hitenje s sajenjem se v slabih letih ne obrestuje saj vrtnine zastanejo v rasti, so tudi bolj obutljive na bolezni in kodljivce.

Dobri in slabi sosedje paprike

Dobri sosedi paprike so bazilika, solata, redkvica, drobnjak, kolerabica, motovilec, sladka koruza, aprgelj, zelena, ognji, kapucinke in rabarbara.

Med slabe sosede sodijo stronice (bob, fiol, grah, soja, lea), jajevec, predvsem pa krompir in paradinik.

Razdalja sajenja paprike

Razdalja v vrsti naj bo dobrih 40 cm, med vrstami upotevajte razmik dobrega pol metra. Bujneje sorte sadimo e malo bolj narazen. Razdaljo sajenja za 20 cm poveamo tudi v rastlinjaku.

Namakanje paprike

Papriko je treba redno in obilno namakati, tako so plodovi bolj mesnati, veji in niso grenki. Namakamo vedno v globino, vsaj 2 do 3 krat na teden.

Najbolje je kapljino namakanje, pomagamo si lahko tudi s plastinimi steklenicami, ki jih naluknjamo v predelu zamaka in predela, ki je v zemlji, dno odreemo in zalivamo skozi odprtino. Za vlanost zemlje poskrbijo tudi organske zastirke ali sajenje na folijo.

Gnojenje paprike

Paprika ima velike zahteve po hranilih. V asu priprave tal gnojimo z organskimi in mineralnimi gnojili.Med mineralnimi gnojili dodajamo predvsem kalij, ki ga v gnoju, kompostu in kupljenih organskih gnojilih primanjkuje.Papriko po potrebi v asu rasti dognojujemo tudi z duinimi gnojili

Bolezni in kodljivci paprike

Padavica se pojavi v asu vzgoje sadik, med boleznimi se pojavlja tudi siva plesen, verticiljska uvelost paprike, bakterijska pegavost, tobana plesen, rak na steblu, rjava pegavost paprike, rnoba, paprike, siva pegavost listja.

- stran 15 -

Na plodovih, ki so izpostavljeni moni sonni pripeki lahko nastanejo oigi, s imer se poslaba kakovost plodov, opazimo lahko tudi gnilobo plodov (fitoftora). Na papriki zasledimo tudi virusne bolezni, kot so virus krompirjevega mozaika, krompirjeva, rtiavost na papriki, tobakov mozaik na papriki, nitavost paprike.

kodljivci paprike

Med kodljivci paprike opaamo tripse, ui, price, strune, sovke in liinke majskega hroa.

Spravilo in shranjevanje paprike

Plodove paprik reemo s karjami, saj tako ne zatrgamo stebla. Plodove obiramo, ko spremenijo okus in so nekoliko bolj sladki. Najbolje je porabiti svee, e pridelamo viek jo lahko vloimo, zamrznemo ali peemo.

Celoten lanek:http://zelenisvet.com/gojenje-paprike

Gojenje radia

Prehranski strokovnjaki ga zelo priporoajo v prehrani, e posebej diabetikom, saj zniuje dele sladkorja v krvi. Radievi listi e vsebujejo karotin, vitamin C, B1, B2, kalcij, elezo, kalij, fosfor in magnezij.

Setev in presajenje radia

Radi lahko pridelujemo skozi celo leto, nekatere sorte so tudi prezimne. Najvekrat sadimo glavnati tip radia in trucarja. Tip radia solatnik je manj uveljavljen, manj pridelujemo tudi radie za siljenje. Radi lahko sejemo ali sadimo s sadikami. Traki solatnik, sejemo e v drugi polovici aprila. Glavnate poletne sorte sejemo junija in prvi teden julija.

Zaradi prezgodnjih poletnih setev bodo poletne sorte radia ule v cvet, saj so na dolino dneva e bolj obutljive kot endivija.

Konec junija in v zaetku julija sejemo prezimne sorte za siljenje. Junija ali julija pa opravimo setev sort za prezimljanje in siljenje na prostem. e ga nameravamo imeti za jesensko zimsko porabo in skladienje je junij primeren as za setev radia oz. julij za presajanje.

Za uspeno gojenje radia upotevamo dobre in slabe sosede

Dobri sosedje - Radi se dobro pouti v drubi z paradinikom, sladko koruzo, solato, baziliko, etrajem, fiolom, korenkom in koprom. V poletni vroini in suhi jeseni je treba radi namakati oz. zalivati. V poletnem asu je zelo

Radi sejemo in sadimo predvsem za porabo v jesensko-zimskem asu. Med Slovenci je po priljubljenosti takoj za solato in endivijo. Pridelujemo ga za spravilo listov, rozet, glavic in korenov za siljenje.

Celoten lanek:http://zelenisvet.com/gojenje-radica

- stran 16 -

koristna tudi uporaba zastirke. Slabi sosedje radia - Slabi sosedje so paprika, endivija in peterilj.

Razdalja sajenja radia

Razdalja med vrstami naj bo cca. 40 cm. Poletni radi in trucar sadite priblino 40 cm narazen v vrsti, prezimni in radi za siljenje pa priblino 10 cm narazen v vrsti.

Radi in gnojenje

Radia ni priporoljivo gnojiti direktno s hlevskim gnojem. Obiajno ga sadimo za zgodnjim krompirjem ali zgodnjim zeljem, ki sta bila bogato pognojena. Zmerno lahko gnojite z domaim kompostom ali sodobnimi organskimi gnojili.

Dognojujete ga lahko z gabezovimi in koprivnimi prevrelkami. Fosforjeva in kalijeva gnojila zadelamo v tla pred setvijo oz. sajenjem, z duikom, ki je v koprivah, organskih in specialnih gnojilih pa ga dognojimo.

Bolezni in kodljivci radia

Od bolezni se obasno lahko pojavi bela gniloba, siva in pepelasta plesen, ki je jeseni nevarna na trucarju. Pepelasto plesen omejite z odstranjevanjem okuenih listov, na poletnih sortah pa s curki vode. Opazimo lahko tudi solatno pegavost, bakterijske bolezni, rja in nona obolenja koreninskega vratu.

Od kodljivcev se lahko pojavljajo listne in koreninske ui, listne zavrtalke, poli in razlini talni kodljivci (strune, voluhar, koreninske nematode).

Prezimne sorte radia so prava poslastica za voluharja, koreninske ui pa so posledica prekomernega gnojenja z duinimi in organskimi gnojili.

Spravilo radia

Z vrta najprej pospravimo trucarja, rde glavnat radi ostane na vrtu do decembra, prezimnega pustimo na prostem za rezanje glavic spomladi, lahko ga tudi izkopljemo in pripravimo za siljenje. To naredimo novembra.

Na vrtu dolgo zdri tudi pegast in zeleno rde radi, ki ga lahko reemo e po novem letu. Pozneje ga skladiimo tako, da ga izkopljemo s korenino in vsakega posebej zavijemo v asopisni papir. Hranimo ga v hladni kleti ali shrambi.

Celoten lanek:http://zelenisvet.com/gojenje-radica

- stran 17 -

Dodatek: 10 reitev za uspeno vrtnarjenje

Za uspeno vrtnarjenje se je treba truditi celo leto, vasih naredite tudi kakno napako, ki pa jo kmalu opazite. Tekoe leto ste zato nekoliko prikrajani za pridelek, vendar se na napakah vsi uimo in dopolnjujemo. V praksi se ravnajte po zakonitostih, ki veljajo v vaem lokalnem okolju, v razmiljanju pa si pomagajte tudi s preprostimi navodili, ki so zapisana v nadaljevanju.

1. Izbirajte med lokalno prilagojenimi sortami

Vse sorte zelenjave ne uspevajo enako dobro v doloenem podroju. Tisti, ki zaupate svojemu vrtnarju oz. prodajalcu povpraajte katera sorta v vaem podroju najbolje uspeva in kako ravnati z njo. Po pogovoru boste kmalu ugotovili, da vse le ne uspeva povsod.

V preteklosti so kmetje in ljubitelji vrtnarjenja za seme vedno pustili najbolje in njihovim potrebam najbolj prilagojene rastline. Tako so vzgojili rastline, ki so prilagojene na nae podnebje in laje prenaajo nae okolje. Obiajno imajo te rastline manj teav z boleznimi, kakor tiste, ki so k nam prinesene od drugod.

2. Upotevajte osnovne zakonitosti

Vrtnine ne sejte pregosto saj bo pridelek slabi, najbolje je upotevati navodila na hrbtni strani vreice. Setev je cenovno ugodna in preprosta, zato je vsekakor dobro sejati. Setev na prosto bo uspena, e boste poskrbeli za dobro pripravljeno zemljo, upotevali priporoene medvrstne razdalje, kolobar, razdalje v vrsti, globino setve, ter temperaturo setve.

3. Pred sajenjem ali setvijo ustrezno pripravite tla

e tal niste pognojili e jeseni, je to potrebno storiti kaken teden pred setvijo ali sajenjem. Ker je domaega komposta obiajno premalo si priskrbite tudi organska gnojila, ki jih kupite v trgovinah. Izbirajte med pravimi organskimi gnojili, ki nimajo dodanih mineralnih gnojil.

Bodite pozorni tudi na osnovno surovino, ki je prisotna v organskem gnojilu. Prednost dajte pravim organskim gnojilom rastlinskega in ivalskega izvora. V veini organskih gnojil primanjkuje kalija, tega lahko dodate z lesnim pepelom, gabezovo prevrelko ali gnojili, ki vsebujejo kalij.

4. Za uspeno vrtnarjenje sadite in sejte ob pravem asu

Ljubiteljski vrtnarji obiajno z deli prehitevate, zato so spomladanske in poletne setve pogosto neuspene. Tipini primer je prezgodnja spomladanska setev korenja. Svee seme korenja v osrednji Sloveniji uspeno kali pri temperaturi tal okrog 8C (sredina aprila).

Pravi uitek in veselje vas prevzame, ko se sprehajate skozi zelenjavni vrt in nabirate sveo domao zelenjavo. Zagotovo se veselite prve spomladanske solate, poletnega paradinika, paprike, kumar in ostalih vrtnin.

Celoten lanek:http://zelenisvet.com/10-resitev-uspesno-vrtnarjenje

- stran 18 -

Z zgodnjimi setvami ni ne doseete, e hoete zgodneji pridelek raje sejte zgodnje sorte korenja, ki so vsaj en mesec hitreje od drugih sort. Podobne zakonitosti veljajo tudi za krompir.

5. Zalivajte razsodno

Pazite, da se zemlja ne presui, vendar jo tudi ne zalivajte preve. Zalivajte nekoliko bolj globoko in dajte zemlji as, da se osui. Pri zalivanju je dobro, e zemljo zalijete vsaj etrt metra globoko. Paradinik in kumare v asu cvetenja zalivajte minimalno, obilneje pa v asu zaetka dozorevanja.

Najvejo preskrbo z vodo med vsemi vrtninami zagotovo zahtevata paprika in kumare. e je mogoe si na vrtu uredite kapljini nain namakanja z avtomatskim namakanjem, ki bo zalival namesto vas. Ta nain namakanja je e posebno priporoljiv pri paradiniku papriki, kumarah in jajevcu.

6. Dognojujte pravilno

V praksi veliko uporabljate tudi koprivno prevrelko, ki je najbolj primerna za kapusnice in solatnice. Dobra kombinacija je tudi meanica e pripravljene prevrelke gabeza in koprive. Uporabna je tudi kompostna brozga. Pri vseh domaih gnojilih pazite, da rastlin ne predozirate. V trgovinah lahko kupite tudi razlina organska gnojila, ki so primerna za dognojevanje.

7. Uporabljajte zastirko

Tla prekrijte s 5-8 cm slojem organske zastirke, ki bo ugodno vplivala na tla, manj bo tudi plevela. Ker zastirka poasi razpada je dobro, da jo obnavljate. Korenine rastlin veliko bolje uspevajo v hladnejih zastrtih tleh, ki so tudi bolj iva in aktivna. V takem okolju je zadrevanje vlage mnogo bolje, saj se voda v njih dolgo obdri. Tla se tudi ne sesedajo in zbijajo, rast plevela poasneja oz. onemogoena, s tem pa vam je prihranjenega kar nekaj ronega dela.

8. Odpravite plevele

Enoletni, semenski pleveli so na vrtu najveja nadloga, zato jih odstranite e preden naredijo seme. Obiajno okopavanje je veliko laje, e setev opravite v vrstah. Najveje orodje v boju z enoletnimi pleveli v zelenjavnem vrtu so poleg okopavanja razline zastirke.

Teave s pretirano zapleveljenostjo so pogosteje, e za gnojenje uporabite nekakovosten gnoj ali kompost. Trajni pleveli (slak, osat, kislico, regaica) veinoma ne marajo konje in rednega trganja nadzemnih delov. Te plevele ne poizkusite puliti s koreninami oz. izkopavati saj jih tako le razmnoujete.

9. Spravilo pridelka naj bo pravoasno

Nekatere vrtnine (stroji fiol, buke, kumare) ne nastavijo novih plodov, e jih pravoasno ne spravite. Zato jih pobirajte nekoliko bolj pogosto, e jih ne morete porabiti sami jih konzervirajte (vlaganje) ali delite s prijatelji in sosedi.

10. Nadzorujte bolezni in kodljivce

Vrtnine so obutljive na tevilne bolezni in kodljivce. V vrtu boste veliko storil, e vrt nartujete z meanimi posevki. Por se med listjem korenja ali pastinaka skrije pred jesenskim napadom porove zavrtalke. e hren posadimo v lonec in ga umestimo med krompir bo manj teav s koloradskim hroem.

e poleg kumar, buk, lubenic posadite baziliko bodo vrtnine bolj odporne na pepelasto plesen. Meta se v posodi ne razraa, hkrati pa smrdi mravljam in bolhaem.

Celoten lanek:http://zelenisvet.com/10-resitev-uspesno-vrtnarjenje

- stran 19 -