// r

ev

ija

št

ud

en

to

v u

P F

vZ

BYPASS

SUPERŽIVILA ZA SUPERNAIVNE?

ww

w.F

vZ

.uP

r.s

i2

013

/ 2

014

ARTERIJSKA HIPERTENZIJA

IN HOLESTEROL ANOREKSIJA

IN JAZ DEPRESIJAKonoPLja

2 3

BYPASS

Uredništvo:Glavni in odgovorni urednik: Žan Virtnik

Pomočnica glavnega in odgovornega urednika: Nina MedvedKoordinatorica novinarjev: Sarah Marič

Novinarji:Bartolič KarinBrečko LukaČede KajaFabjan HelenaHajdarević EdinaHomovec EkaIlić MirkoKarajković RamajlaKrivičić Boško

Zahvale: prof. dr. Darja Barlič Maganja, mag. farm.prof. dr. Andrej CoerMojca Bizjak, viš.pred.dr. Kostja Makarovič, uni. dipl. kem., prof. kem.prof. dr. Jonatan VinklerRadio Capris

Lektura: Ensitra

Oblikovanje in prelom strani: Tovarna idej

Tisk: Tiskarna Present

Naklada: 1200 izvodov

Vsi članki so last njihovih avtorjev in uredništva. Vsi članki, objavljeni v reviji, so zgolj informativne narave. Uredništvo ne prevzema nobenih odgovornosti za pravilnost in popolnost člankov. Prav tako se uredništvo od določenih mnenj avtorjev člankov lahko distancira.

© Vse pravice pridržane. Nepooblaščena uporaba ali posredovanje člankov in informacij v druge namene nista dovoljena in sta protizakonita. Kopiranje ali razmnoževanje je možno le s pisnim privoljenjem uredništva. Uredništvo ne odgovarja za tiskarske napake.

BeSedA urednikA Nova številka je pred vami. V njej lahko preberete članke iz

področja prehrane in zdravja. Letos smo k sodelovanju povabili

dekle, ki je z nami delilo svojo zgodbo o tem, kako je prebolela

anoreksijo. Zgodba se vas bo zagotovo dotaknila, tako kot se

je nas. Letošnji Bypass je v barvah zgodb in ne morem vam

povedati, kako sem vesel, ker nam s tem, ko berete te vrstice,

pomagate ustvarjati našo zgodbo o uspehu – hvala! Z vsemi

soustvarjalci, ki so pomagali ustvariti letošnjo številko, smo

vložili ogromno truda in časa samo zato, da bi za vas pripravili

nekaj dobrega. Želeli smo ustvariti novo zgodbo in mislim,

da nam je uspelo. Uspelo nam je združiti najboljše članke ter

najboljše zgodbe, saj lahko le tako ustvarimo najboljšo revijo do

sedaj. Letošnja številka vam nudi trikrat toliko zgodb, kot smo

vam jih ponudili lani.

Tudi letos vas nismo pustili lačnih koristnih in zdravih receptov,

ki si jih lahko pripravite doma. Solata mora začeti gniti v dveh

dneh in kaj, če ne? Zakaj 3500 kcal ni 0,5 kg? Superživila za

supernaivne? Kaj pa idealna dieta? Kako jesti zdravo in študirati

s polno paro? Na vsa ta vprašanja in še mnogo več boste dobili

odgovore v letošnji številki.

Ob tej priložnosti bi nekaj besed namenil vsem novinarjem in

vsakemu, ki je pomagal ustvariti letošnjo številko. Hvala vsem,

od prvega do zadnjega, ki ste pomagali soustvariti najboljši

Bypass do sedaj. Vsak vaš članek je del zgodbe. Hvala

vsakemu posebej, ki se je upal pridružiti najbolj nori ekipi in ki

je verjel moji viziji, da lahko letos naredimo še več in še boljše.

Uspelo nam je! Še posebej bi se rad zahvalil moji pomočnici Nini

Medved in koordinatorici novinarjev Sarah Marič. Brez vseh vas

ne bi mogli v rokah držati najboljšega izvoda Bypassa do sedaj.

Dragi bralci, bodite del naše zgodbe.

Želim vam prijetno branje.

Žan Virtnik,

glavni in odgovorni urednik

kAZALORevija študentov UP FVZNa naslovnici: Eka Homovec

drAge študentke in drAgi študenti,PrijAteLji in BrALci revije BYPASS!

Pred nami je že peta številka revije študentov Fakultete za vede

o zdravju Univerze na Primorskem. Bypass se je torej uveljavil,

postaja tradicionalno glasilo, ki ga ustvarjajo študenti. Namenjen

je njim in vsem tistim, ki z zanimanjem spremljamo njihovo

ustvarjanje in razmišljanje, njihove vtise in doživetja med in ob

študiju. Vsebine so povezane z aktualnimi temami iz študijskih in

obštudijskih dejavnosti, vedno več pa je tudi izvirnih prispevkov

s področja zdravja, prehrane in gibalnih aktivnosti.

Zdrav način življenja vodi k boljšemu počutju in ohranjanju

dobrega zdravja. Energijsko in hranilno uravnotežena hrana je v

fazi rasti in razvoja eden najpomembnejših dejavnikov varovanja

zdravja. Zdrava prehrana in zdrave prehranjevalne navade

vplivajo na telesno zmogljivost in zunanji videz, kar pomembno

oblikuje telesno in duševno podobo v mladosti, v zrelih letih pa

preprečujejo nastanek nenalezljivih kroničnih bolezni in upočasni

staranje. Prav tako je za nemoteno delovanje človeškega

organizma potrebna redna telesna aktivnost, delo, pa tudi

sprostitev in počitek. Življenjski stil posameznika torej lahko vodi

v zdravje ali v bolezen. O tem razmišljajo in pišejo ustvarjalci

časopisa Bypass.

Vsem čestitam ob izidu nove številke časopisa Bypass in vam

želim še veliko svežih zamisli in ustvarjalnih idej.

Dekanja UP FVZ

Prof. dr. Darja Barlič – Maganja, mag. farm.

Lazički MarušaLorenčič DanajaMarič AjdaMarič SaraMedved NinaNuhić ArminRajčić DoroteaSuton Anja

Urednikov uvodnik

Uvodnik dekanje

Aktivno ali pasivno? Aktivno!

Zakaj 3500kcal ni 0,5kg?

Zdravilne gobe

Konoplja

S polno paro študiram že tretje leto!

Depresija

Vpliv čustev na prehranjevanje

Pilates

Za super živilo vam ni potrebnopotovati v osrčje zemlje

Anoreksija in jaz

Razstrupljevalna voda

Prehrana pri bolezni želodca

Sumo

Solata mora v dveh dneh začeti gniti

To je idealna dieta...

Arterijska hipertenzija in holesterol

3

3

5

6

7

10

12

16

18

21

24

28

32

34

36

38

40

44

4 5

Večina študentov svoj prosti čas preživlja v svoji “coni udobja”,

torej ob gledanju filmov, posedanju v lokalih, vsesplošnemu

lenarjenju in seveda ob kapljici rujnega. Seveda s tem ni nič

narobe (če je kapljice v mejah normale).

Kaj pa osebna rast, širjenje obzorij, pridobivanje novih izkušenj?

Med študenti je moč opaziti vedno večjo »pasivnost« oz.

nezainteresiranost za stvari, ki se dogajajo okoli njih. Tudi sam

se zavedam (predvsem iz lastnih izkušenj), da je študij sam

po sebi naporen, a študijske obveznosti vam bodo dale samo

določena znanja iz stroke in smernice za naprej. Kaj pa ostalo?

Je smisel študiranja res samo študij? Ob tem vprašanju bi rad

povzel besede predsednika Republike Slovenije, g. Boruta

Pahorja, ki jih je povedal na srečanju s študenti Univerze na

Primorskem: »Smisel študiranja ni samo v tem, da pridobite

znanja za področje, s katerim se želite ukvarjati v življenju.

Študij je obdobje, ko se vsak posameznik oblikuje kot

osebnost.«

Trenutno stanje v državi, še posebej za nas mlade, ni rožnato,

zato se moramo zavedati, da nam v življenju nič ne bo

podarjeno in da se zase moramo boriti sami, ker se za nas ne

bo nihče drug.Torej, če želimo doseči napredek na kateremkoli

področju, pa naj bo to zdravje, izobraževanje, gospodarstvo,

nam trenutna »pasivnost« ne bo koristila. Na ramenih nas

mladih (čeprav trenutna slika družbe ne kaže tega) je prihodnost

sveta in družbe. Zaradi tega izkoristite vsako priložnost, ki se

vam ponuja, za spoznavanje novih ljudi in pridobivanje novih

izkušenj, ki vas bodo bogatile na poklicnem, predvsem pa na

osebnem področju.

Aja, da ne pozabim. Če bi vsi študenti res bili tako

nezainteresirani za dogajanje okoli njih, revije, ki jo berete, ne bi

brali, ker bi pred vami bil prazen list papirja. Seveda, če bi vam

ga kdo sploh postavil pred oči. Mirko ilić

Lep študentski pozdrav in obilo uspehov v življenju!

AKtIVNO ALI PASIVNO? – AKtIVNO!študentska leta. ja, lepo se sliši, predvsem ko obujamo spomine na pretekle študentske zabave in čakamo nove. toda,ali je čar študentskih let res samo v zabavah in v učenju za izpite? jaz trdim, da ne.

6 7

To je napačno v vsakem pogledu. Prvič, 0,5 kg ne

smemo enačiti s 3500 kcal, čeprav boste to formulo

zasledili v vsaki dietni knjigi, v zdravstvenih knjigah in

na spletu. Naslednjič, ko jo vidite, povprašajte iz kje

izhaja. Verjemite, ne boste dobili odgovora.

Če vse našteto združimo, dobimo, da ima 454

gramov človeškega maščobnega tkiva približno

kalorično energijo 395 gramov čiste maščobe (454

g x 87%) in to predstavlja 3555 kcal (395 g x 9).

Gotovo si pravite, da je 3555 kcal dovolj blizu 3500

kcal, dokler si ne pogledamo formulo še bolj natančno.

V skladu s tistimi, ki verjamejo v formulo, bi razlika 55

kcal predstavljala od 2,3 do 2,7 kg razlike v teži na

leto. Na spletni strani ‘’the National Obesity Forum’’

pravijo, da bi lahko z enim piškotom (50 kcal) manj

na dan izgubili 2,3 kg v enem letu – torej bi z enim

dodatnim piškotom toliko v letu tudi pridobili. To

seveda ni res, saj naše telo ne deluje tako. Tudi, če

bi 3555 kcal bilo resničnih, bi to pomenilo, da bi vsak

izmed nas potreboval ta en piškot vsak dan ali pa bi

bili vsako leto lažji za 2,3 kg. Vsak, ki si ne privošči

vsakodnevnega piškota, bi do sedaj moral izgubiti kar

64 kg v zadnjih 25 letih.

Z malo truda lahko najdemo podatke, da ima

maščoba od 8,7 do 9,5 kcal na gram. Maščobno tkivo

pri človeku, ki povprečno predstavlja 87% lipidov, je

lahko tudi zgolj 72% lipidov. Če vzamemo in naredimo

izračun še za te skrajnosti, nam 0,5 kg maščobe

predstavlja od 2843 kcal pa vse do 3752 kcal. Glede

na to, da je določeno, da je 0,5 kg 3500 kcal, bi lahko

nehote pridobili 38 kg na leto (izračun za 2843 kcal),

ali pa v drugi skrajnosti (če bi 0,5 kg predstavljalo 3752

kcal) izgubili približno 13 kg v letu dni. Lahko ste brez

skrbi, saj ta formula ne drži niti na nekaterih drugih

področjih. Edina HajdarEvić

ZAKAJ 3500 KcAL NI 0,5 Kg ?eden izmed najbolj pogostih mitov pri shujševalnih dietah je: ‘’Če želite izgubiti 0,5 kg maščobe, morate ustvariti razliko za 3500 kcal.’’

Prvi del formule trdi oz. predvideva, da 0,5 kg maščobe vsebuje 3500 kcal. težko bi našli nekoga, ki bi nam lahko prikazal natančen izračun, zato ponujam kot predlog:

0,5 kg je bolj natančno 454 gramov (ker formula izhaja iz 1Lb).

Maščoba ima 9 kcal na gram (je splošno sprejeto).

Človeško maščobno tkivo predstavlja približno 87% lipidov (je splošno

sprejetovendar velja kot ocena).

MOČ IN POtENcIAL ZDRAVILNIH gOB

Od kje želja po raziskovanju zdravilnih gob?

Gobe so me zanimale že kot otroka, saj sem jih gojil

skupaj z očetom. Zdelo se mi je noro, kako rastejo,

kako se micelij razrašča, kako se iz plesni podobne

mase razvijejo tako lepe oblike kot so klobučki.

Celo življenje me spremlja radovednost na področju

elektrotehnike, farmacije, kemije, agronomije ter

zdravilnih rastlin. Z gobami pa so se vsa ta zanimanja

združila v celoto, saj je za dosledno in kakovostno

opravljanje dela potrebno pravo znanje s področja

tehnike, mikroskopiranja, kemije, ekstrahiranjazdravilnih

učinkovin itd. Gobe so mi predstavljale tudi izziv, saj je

to področje še malo raziskano in se v njih skriva velik

potencial. Pri dobro raziskanih področjih je težko priti

zraven ali odkriti kaj novega.

Kakšna je njihova uporabnost?

Uporaba je zelo široka od krepitve imunskega sistema,

zdravljenja rakavih obolenj, zniževanjaravni škodljivega

holesterola, obnavljanja živčevja (mielizacije živčnih

celic) itd. Obstaja ogromno različnih aplikacij in

uporabe zdravilnih gob.

Velikokrat slišimo o zdravilnih gobah v povezavi s Kitajsko. Kako je s prisotnostjo zdravilnih gob v Sloveniji?

Na tržišču so bolj malo prisotne, v naravi pa je prisotno

veliko število zdravilnih gob. V Evropi se je veliko

znanja v povezavi s tradicionalno uporabo zdravilnih

gob žal izgubilo, so jih pa uporabljali že pred več

tisočletji.

Ali ljudje poznajo pomen zdravilnih gob? So odprti za njihovo uporabo?

Ljudje bolj malo poznajo zdravilne gobe, a se stanje

na tem področju počasi spreminja. Veliko bolnikov

se jih boji uporabljati in čakajo skoraj do konca, npr.

dozadnjega stadija rakavega obolenja. Tudi v takih

primerih se jim sicer stanje izboljša, a je žal prepozno.

O zdravilnih gobah smo se tokrat pogovarjali z dr. Andrejem gregori, univ. dipl. agr. z Zavoda za naravoslovje, ki se z gojenjem gob strokovno in znanstveno ukvarja že več let.

8 9

Seveda bi se to lahko spremenilo, če bi ljudje bolj

verjeli v moč zdravilnih gob in bi z uživanjem začeli že

prej. Lahko jih uživamo tudi kot preventivo in imamo

tako manj težav z zdravjem in zmanjšamo možnost

pojava raznih obolenj.

Menite, da vas farmacevtske družbe lahko vidijo kot grožnjo?

Menim, da ne, saj smo premajhni in delujemo drugače

kot oni. Iznajdb z našega področja ni lahko patentirati,

kemijsko definirati proizvodov itd., tudi to je razlog za

nezanimanje s strani farmacevtskih družb.

Je gojenje gob pomembno in zakaj?

Za tiste, ki jih jedo, je seveda pomembno (smeh).Glive

uporabljajo organsko snov in tako tudi iz odpadnih

snovi pridelajo hrano. S pomočjo gojenja gob iz lesa

lahko pridelamo hrano. Če gobe nebi bile prisotne

v naravi, bi lahko imeli ogromno težav. Na splošno

sodelujejo glive pri mikorizi, različnih fermentacijah in

pridelavi živil. Njihova uporaba je zelo široka, tj. od

hrane, prehranskih dopolnil, recikliranja organskega

materiala in še bi lahko našteval. Kot primer: v Aziji ne

vedo, kaj bi počeli s slamo, lahkopa s pomočjo višjih

gliv na njej pridelajo gobe in s tem hrano, kar za njih

predstavlja novo kmetijsko dejavnost in tudi delovna

mesta.

Se gojenje zdravilnih gob kaj razlikuje od gojenja npr. ostrigarja?

Zdravilne gobe so večinoma tudi jedilne gobe. Ostrigar,

maitake, šitake, šampinjoni, to so vse zdravilne, kakor

tudi jedilne gobe. Ganoderma lucidum, Cordyceps,

Trametes pa spadajo v skupino neužitnih a zdravilnih

gob, ker imajo ali grenak okus ali pa so pretrde

oziroma premajhne za uživanje. Pri prehranskih

dopolnilih moramo bolj paziti na kakovost kot pri

navadni hrani. Zato moramo uporabljati dobre surovine

za substrate, na katere nacepimo micelij želene gobe.

Ali ste vedeli, da je imel znameni tiledeni mož Ötzi (živel okoli 3.300 pr.n.št.), ki so ga le ta 1991 našli na ledeniku v tirolskih Alpah, pri sebi dve vrsti medicinskih gob: bukovokresilko (Fomesfomentarius) in brezovo odpadljivko (Piptoporusbetulinus)?

Ali pa da opisi številnih zdravilnih gob v najstarejših kitajskih medicinskih zapisih Materiamedica dokazujejo, da seganjihovauporaba v obdobjevečkot 5000 let pr.n.št.?

Kako se razlikujejo izdelki, pridelani pri nas, z izdelki, ki prihajajo s Kitajske?

Izdelki s Kitajske povečini niso EKO. Pri naši

proizvodnji zdravilnih gob pazimo na okolje in ga ne

onesnažujemo, držimo se predpisov ipd. Na Kitajskem

izkoriščajo poceni delovno silo, izkoriščajo delavce, ti

nimajo socialne varnosti, nimajo varnostnih predpisov

za okolje ali proizvodnjo. Če vse to seštejemo, se

njihovi delodajalci ognejo visokim stroškom in na ta

način lahko znižajo ceno proizvodom. Na Kitajskem

pridelujejo zdravilne gobe predvsem kmetje na

podeželju, od katerih jih potem zastopniki kupujejo.

Pri nas pa celotno delo poteka pod sterilnimi pogoji,

skrbimo za kontrolo pogojev in potrebno kakovost,

sami poskrbimo za izolacijo sevov, pripravo substratov,

kultivacijo in na koncu tudi prodajo.

Kako pomembna je kakovost izdelka?

Kakovostje zelo pomembna. V primeru, da dobavljaš

izdelke za farmacevtsko industrijo, ki pridelano

surovino uporabi v lastnih izdelkih, je potrebno bolj

paziti kot pa v primeru, da samo proizvedeš nekaj

stekleničk. Kakovostje vsekakor na prvem mestu.

Pri tem je potrebno dobro poznavanje kemizma gliv,

da lahko nadzoruješ in izboljšuješ celoten proces.

Vsekakor je potrebno optimizirati in standardizirati

proizvodnjo.

Ali obstaja oz. obstajajo vrste gobe, ki

so na določenih seznamih napisane v kategoriji strupene gobe, v ljudski medicini ali alternativni medicini pa se uporabljajo kot zdravilo? (Če da, kaj je lahko vzrok te ˝neurejenosti˝)

Rdeče mušnice ali psilocibke (halucigene gobe) so

uvrščenemed strupene gobe oziromaprepovedane

droge, v preteklosti pa so jih pogosto uporabljali v

zdravilske namene. Dandanes se zdravje smatra le

za stanje fizičnega telesa in prevladuje prepričanje,

da fizični obliki lahko pomagaš samo s fizično stvarjo

– zdravili. Včasih so stvari gledali bolj holistično ali

celovito in so različne bolezni zdravili tudi preko čustev

ali mentalnega stanja. ajda Marič

10 11

Konoplja kot zdravilo izvira že iz stare osrednje

Azije, saj so jo že takrat s pridom uporabljali in gojili.

Prvi, ki pa je podal trdne dokaze, da ima konoplja

dober vpliv na bolezni, pa je bil britanski zdravnik

William O´Shaughnessy, saj je odkril, da deluje proti

bolečinam, proti bruhanju, proti krčem, da spodbuja

apetit ter deluje kot mišični relaksant, zato so jo od

leta 1854 začeli v zahodni Ameriki in v Veliki Britaniji

prosto prodajati v lekarnah in so iz nje izdelovali

različne tinkture in ekstrakte. Sto let kasneje so jo

obdavčili, tako za rekreativne in zdravstvene namene,

nakar so jo leta 1942 v Ameriki in leta 1971 v Evropi

prepovedali in jo dali na seznam nedovoljenih drog.

Navkljub prepovedi pa še vedno velja za eno od

najbolj uporabljanih drog po svetusredstva preko

štipendij oziroma projektov. Bolj redko se zgodi, da

lahko financirajo novega raziskovalca, po navadi s

KONOPLJA KOt VIR ZDRAVLJENJA

tistim denarjem financirajo že obstoječ kader, tako da

sem imela tudi glede tega izjemno srečo. To da se

laboratorij nahaja v New Yorku, je pa samo še dodaten

plus.

V zgodnjih 70. letih 20. stoletja pa so oboleli za rakom

ugotovili, da jih po kajenju zvitka marihuane sili na

bruhanje, kar je posledica kemoterapije, medtem pa

so tudi ostali ljudje odkrivali, da jim konoplja pomaga

pri težavah z glavkomom, kroničnimi bolečinami in

mišičnih krčih. Leta 1996 so v Kaliforniji in Arizoni

na referendumu izglasovali, da se konoplja lahko

uporablja v zdravstvene namene, če običajna zdravila

ne delujejo. Trenutno je konoplja v medicinske namene

legalna v Avstriji, Belgiji, Kanadi, na Finskem, Izraelu,

Nizozemski, Španiji, Veliki Britaniji in nekaterih državah

v Združenih državah Amerike.

V konoplji se nahaja skupina substanc, imenovana kanabinoidi, in eden izmed teh kanabinoidov (THC) ima

psihoaktivni učinek. Konoplja kot sama omogoča več vrst uporabe, in sicer ko t rekreativna droga, zaradi

vlaken in trpežnosti je precej uporabna v industriji in v zadnjem času v Sloveniji dviguje precej polemik

glede uporabe v medicini za zdravljenje.

V medicini se konoplja uporablja predvsem pri ljudeh,

ki trpijo za različnimi oblikami raka. Klinične raziskave

so dokazale, da imajo kanabinoidi antikancerogeni

in antitumorni efekt, saj blokirajo rakave gene, jih

manjšajo in upočasnjuje rakavo rast, vendar to še ni

potrjeno, saj vemo, da se mora zraven trave primešati

tudi tobak, ki pa slabo vpliva na človeško telo, zato

še ni popolnima dokazano in potrjeno, da pomaga

pri tumorskih celicah. Zagotovo pa pomaga rakavim

bolnikom pri zmanjševanju siljenja na bruhanje zaradi

močnih kemoterapij. Je bilo pa dokazano, da konoplja

pomaga pri glavkomu (povišan tlakv očesu, ki lahko

vodi do slepote), saj zmanjša tlak za kar 20–40%. Velik

vpliv ima tudi na bolnike, obolele za multiplo sklerozo,

ki prizadene živčevje in bolniku močno oteži gibanje.

Zadnje raziskave so potrdile, da uživanje pomaga pri

nekaterih simptomih, kot so otrdelost mišic, tremor

in disfunkcija mehurja. Edini nezaželeni učinki so bili

suha usta in zaspanost. Dober učinek ima tudi na

obolele za epilepsijo, saj so številni bolniki z grand

mal (tip epilepsije) epilepsijo s kajenjem konoplje

popolnoma odpravili napade oz. jih lažje kontrolirajo

in se jim napadi skoraj ne pojavljajo več. Leta 2005 so

opravili najobširnejšo raziskavo o konoplji v povezavi

z depresijo in rezultati so bili pozitivni, saj so dokazali,

da se tistim, ki uživajo konopljo enkrat tedensko ali več

nasproti tistim, ki je sploh ne uživajo, depresija le redko

ponovi ali pa sploh ne. Edini nasprotujoči podatek je,

da lahko pacientom, ki trpijo za depresijo in še nikoli

niso poskusili konoplje, ta povzroči paranojo, ki pa

lahko depresijo samo še bolj poglobi. Pomembna

je tudi pri ljudeh, ki trpijo zaradi znižane telesne

teže, saj spodbuja apetit, predvsem je pomembna

pri tistih, ki se zdravijo zaradi anoreksije. Konoplja

jim spodbudi tek, vendar ne tako, da bi imeli večje

obroke, temvečjim narekuje vmesne obroke in tako

lahko povečajo dnevni vnos kalorij tudi do 40%.

Konoplja zdravi tudi druge bolezni, kot so: paraplegija

in tetraplegija, menstrualne krče, Chronovo bolezen,

revmatični artritis, migrene, bolečine fantomskega

uda, astmo, shizofrenijo, visok krvni tlak – saj ima

pomirjevalni učinek, Tourettov sindrom in še mnoge

druge, vendar nič ni popolnoma zaključeno in

dokazano, saj še vedno moti tobak, ki ga je potrebno

primešati v zvitek.

V Sloveniji konoplja kot vir zdravljenja ni dovoljena,

čeprav se je zbralo kar dvakrat več podpisov od

zahtevanih za obravnavo v državnem zboru. Ta

predlog zakona o samozdravljenju predvideva, da bi

se vsak lahko sam odločal o načinu zdravljenja in bi jo

lahko tudi sam gojil, a je nebi smel prodajati. Zakon bi

prav tako dovoljeval uporabo konoplje v zdravstvene in

industrijske namene. Seveda je bil zakon zavržen,kot

argument pa sopodali, da bi bile finančneposledice, da

je zakon kot sam pomanjkljiv ter da uživanje konoplje

povečuje psihične bolezni, srčno-žilne bolezni in

bolezni dihalnega sistema. luka BrEčko

Zanimivosti o konoplji:

Konoplja vsebuje vsaj 48 naravnih antibiotikov

ter kanabinoide, predvsem kanabidiol (CBd) in

delta 9 tetra kanabinol (tHC), ki jih ne proizvaja

nobena druga rastlina. sestavini sta psihoaktivni,

a hkrati izjemno zdravilni.

Marija terezija je pri nas uveljavila zakone, ki so

od vsakega kmeta zahtevali, da določen del svoje

zemlje poseje s konopljo. Podoben zakon je že v 30.

letih 20. stoletja veljal v Zda.

Konopljino seme vsebuje približno 20 % škroba,

do 20 % beljakovin in do 35 % maščob. izsledki

najnovejših raziskav potrjujejo, da so kokoši,

krmljene z dodatki konopljinih semen, odpornejše

proti boleznim in znesejo več in

kakovostnejša jajca.

Marihuano je uporabljalo tudi mnogo

zgodovinsko pomembnih oseb, med njimi Barack

obama,George washington, igralci skupine

theBeatles, victor Hugo, abraham Lincoln,

Michael Phelps, usain Bolt in drugi.

12 13

S POLNO PARO ŠtUDIRAM ŽE tREtJE LEtO!

Namen je bil, da bi študentje opustili slabe prehranske

navade, spoznali, kako lahko doma sami pripravijo

zdrav obrok in seveda v svoj vsakdan vključijo

telesno športno aktivnost. S tem bi prispevali k

boljšemu počutju, boljši koncentraciji, torej k krepitvi

zdravega duha v zdravem telesu. Poudarek je bil na

že poznanem načelu »Eno jabolko na dan odžene

zdravnika stran!« Tako so izdali brošuro s priporočili

za vnos hranil v uvodu, tako za moške kot ženske, v

nadaljevanju pa podali nekaj receptov z zdravimi jedmi.

K projektu se je priključila tudi Fakulteta za vede

o zdravju Izola Univerze na Primorskem, kjer so

študentje dodiplomskega študijskega programa

Prehransko svetovanje – dietetika in podiplomskega

magistrskega programa Dietetika dodali svoje znanje.

Dandanes se mnogi študentje in študentke soočajo

z različnimi problemi, eden najbolj razširjenih pa je

vsekakor zasvojenost s hrano. Velikokrat nas zaradi

motečih dejavnikov, kot so hitro pripravljena hrana,

malo časa za obroke, prevozna sredstva, mediji, kar

sili, da pozabimo nase. Naš način življenja se iz dneva

v dan spreminja, kar lahko vpliva na slabe odločitve

in s tem ogrožanje našega življenja. V restavracijah,

ki ponujajo subvencionirano prehrano s študentskimi

boni, velikokrat ne upoštevajo priporočil za vnos hranil

in s tem ponujajo preveč kalorično, nekakovostno in

neuravnoteženo hrano. Vse to lahko pripelje do tako

imenovanih »civilizacijskih« bolezni, kot so debelost,

sladkorna bolezen tipa dva, zvišan krvni tlak in podobno.

Pri dekletih se zaradi vpliva okolja velikokrat izoblikuje

slab odnos do hrane, kar pa se večkrat lahko pokaže v

prehranskih motnjah (anoreksija, bulimija, kompulzivno

prenajedanje). S projektom »Jem zdravo. Študiram s

polno paro!« pa so želeli podučiti študente z zdravimi

navadami in s tem preprečiti vse te neprijetnosti, s

katerimi se sooča današnja študentska populacija.

Projekt »jem zdravo. študiram s polno paro!« je bil prvič izveden leta 2012. študentska organizacija univerze v Ljubljani (šOu) je v sodelovanju s študentsko organizacijo Slovenije (šOS) in zvezo študentskih klubov Slovenije (škiS) pripravila projekt v pomoč študentom in študentkam.

Energijske potrebe

Človek potrebuje energijo za vzdrževanje telesnih

funkcij, za vzdrževanje telesne temperature in za

opravljanje vsakodnevnega dela. Hrana vsebuje

hranljive snovi, te pa nam dajejo energijo.

Povprečni energijski vnos glede na starost

ob upoštevanju zmerne fizične aktivnosti za

študente je predstavljen v tabeli levo.

Za uživanje hrane si je potrebno vzeti čas. Ob obroku

je potrebno uživati. Ne samo pravilno sestaviti oziroma

pripraviti obroka, ampak ga tudi pravilno pojesti.

Za glavne obroke, kot so zajtrk, kosilo in večerja, si

moramo vzeti od 20 do 30 minut časa. Pojesti moramo

v mirnem okolju in sedečem položaju. Za vmesne

obroke pa je priporočljiv čas 10 minut.

Zajtrk naj bi predstavljal 18–22 % celodnevnega

energijskega vnosa, kosilo 35–40 %, večerja 15–20 %

ter vmesni malici 10–15 % celodnevnega energijskega

vnosa. Upoštevati moramo tudi vnos zadostne

tekočine v telo, ki znaša povprečno 1,5–3 litre na dan.

Subvencionirana prehranaKo dijak postane študent, se sooča s številnimi novostmi.

Ena izmed pomembnejših je urejanje subvencionirane

prehrane. Do te pridemo tako, da se zglasimo na

Študentsko organizacijo, kjer izpolnimo obrazec,

kateri zahteva tudi vpis mobilne številke. Na mobilni

telefon nam vsak mesec naložijo 20 bonov, s katerimi

dostopamo do subvencionirane prehrane. Boni se lahko

koristijo v razmiku 4 ur, in sicer od 8. ure zjutraj do 20.

ure zvečer. Ko želimo koristiti bone, moramo vtipkati

številko 1808 ter pritisniti tipko za klic, telefon odložimo

na aparat, ki nam ga poda zaposlen v restavraciji. Ob

uporabi bona moramo vedno pokazati študentsko

izkaznico, saj s tem potrjujemo svojo osebnost. Pri

vsakem oddanem bonu smo deležni izpiska s številom

bonov, ki jih še imamo. kaja čEdE

StarostEnergija TT TV

[kcal/dan] [kJ/dan] [kcal/kgTT] [kg] [cm]

19 - 25 l. (m)

3100 12500 41 74 176

19 - 25 l. (ž)

2500 10000 40 60 165

Sestavine Količina OH M B Energija

g g g g kJ kcal

Testenine z omako

Olivno olje 5 0,0 5,0 0,0 185,7 44,2

Čebula 40 2,9 0,1 0,7 53,7 12,8

Piščančji file 40 0,0 0,5 9,0 171,5 40,8

Grah 15 1,5 0,0 0,5 33,4 7,9

Česen 5 1,4 0,0 0,3 29,8 7,1

Paradižnik 75 1,9 0,2 0,7 51,3 12,2

Testenine 60 44,8 0,9 7,8 931,7 221,8

Krompirjeva juha

Pirina moka 10 7,7 0,2 1,0 152,9 36,4

Kisla smetana 25 0,9 4,5 0,7 193,9 46,1

Krompir 120 18,8 0,1 2,0 347,7 82,8

Solata

Kumara 30 0,5 0,1 0,2 14,6 3,5

Olivno olje 5 0,0 5,0 0,0 185,7 44,2

Zelena paprika 30 0,9 0,1 0,3 23,1 5,5

Paradižnik 50 1,3 0,1 0,3 34,2 8,1

Čebula 25 1,8 0,0 0,5 33,6 8,0

Koruza 15 3,3 0,2 0,5 61,1 14,5

Skupaj 550 87,8 17,0 24,6 2504,0 596,2

Primer jedilnika za študentko 2504 kj / 596 kcal

14 15

Zajtrk:Mleko s koruznimi kosmiči

Priprava:

V skodelico si natrosimo koruzne kosmiče z

rozinami, malinami, jagodami in mandeljni. Vse

skupaj prelijemo z mlekom z 1,6 % mm. Za slajši

okus dodamo žličko meda.

Dopoldanska malica: »Lahka malica«

Priprava:

Pripravimo si solato iz regrata, korenja, brokolija,

pora in cvetače. Dodamo bučno olje, kis, malo

soli. Zraven pojemo en jogurt z 1,6 % mm in

dva kosa ovsenega kruha. Za posladek lahko

pojemo še eno žitno rezino.

Kosilo: Testenine v piščančji omaki

Krompirjeva juhaOlupljen, na lističe narezan krompir kuhamo

v slani vodi do mehkega. Nato ga s paličnim

mešalnikom čim bolj zmiksamo. Dodamo ku-

mino in peteršilj, juho zgostimo s kislo smetano,

med katero smo gladko vmešali moko. Odstavi-

mo iz štedilnika in pustimo nekaj časa stati.

Testenine v piščančji omakiNa vročem olju prepražimo sesekljano čebulo,

zalijemo z malo vode in počakamo, da voda

izhlapi. Tako se čebula hitreje zmehča in razkuha

v sami jedi. Dodamo na kocke narezan piščančji

file, solimo ter popramo in prepražimo meso.

Pražimo približno 5 minut. Dodamo sesekl-

jan česen in grah iz pločevinke ter zalijemo s

pasiranim paradižnikom in vodo. Zavremo in

pokrito dušimo na malem ognju približno 15

minut. Postrežemo s testeninami.

Mešana solataZelenjavo olupimo, operemo in narežemo. Vso

prelijemo z olivnim oljem in balzamičnim kisom.

Po želji solimo in popramo.

Zraven zaužijemo tekočino.

Popoldanska malica: Ajdov kruh in jajce

Priprava:

Za popoldansko malico si pripravimo pečena

jajca na olivnem olju in z ajdovim kruhom. Temu

dodamo sok iz sveže stisnjenega sadnega soka

in jabolko.

Večerja: Koruzni kruh z lahkim sirnim namazom

Priprava:

Na koruzni kruh si namažemo lahki sirni namaz.

V delno posneto mleko dodamo žličko instant

kakava. Zraven pojemo krekerje in kaki.

Sestavine Količina OH M B Energija

g g g g kJ kcal

Testenine z omako

Olivno olje 10 0,0 10,0 0,0 371,4 88,4

Čebula 50 3,7 0,1 0,9 67,2 16,0

Piščančji file 80 0,0 0,9 18,0 342,9 81,6

Grah 30 2,9 0,1 1,0 66,8 15,9

Česen 10 2,8 0,0 0,6 59,7 14,2

Paradižnik 150 3,9 0,3 1,4 102,5 24,4

Testenine 100 74,7 1,5 13,0 1552,8 369,7

Krompirjeva juha

Kisla smetana 50 1,7 9,0 1,4 387,8 92,3

Krompir 160 25,1 0,2 2,7 463,7 110,4

Pirina moka 20 15,4 0,4 1,9 305,7 72,8

Solata

Kumara 30 0,5 0,1 0,2 14,6 3,5

Olivno olje 5 0,0 5,0 0,0 185,7 44,2

Zelena paprika 30 0,9 0,1 0,3 23,1 5,5

Paradižnik 50 1,3 0,1 0,3 34,2 8,1

Čebula 25 1,8 0,0 0,5 33,6 8,0

Koruza 15 3,3 0,2 0,5 61,1 14,5

Skupaj 815 138,0 28,0 42,9 4070,7 969,2

Primer jedilnika za študenta 4070,72 kj / 969 kcal

REcEPt

Sestavine Količina B OH M Energija

g g g g kJ kcal

Brokolijeva juha

Brokoli 60 2,3 4,1 6,4 70,4 16,8

Čebula 40 0,5 2,0 0,4 43,2 10,3

Bel krompir 100 1,7 15,7 0,1 289,8 69,0

Voda 400 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

Kisla smetana 80 2,2 2,80 14,0 620,4 148,0

Palačinke

Pirina moka 150 17,0 72,7 2,8 2054,0 489,0

Jajce 70 8,8 0,5 6,3 391,4 93,2

Kokosovo mleko 300 0,7 4,1 1,2 127,0 30,2

Rjavi sladkor 60 0,7 58,8 0,0 1006,0 239,0

Limonin sok 40 0,1 3,4 0,4 63,0 15,0

Pomarančni sok 150 1,0 15,6 0,3 295,3 70,3

Skupaj 1450 34,0 202,0 25,0 4961,0 1181,0

Primer jedilnika za študentko 2818kj / 671 kcal

Sestavine Količina B OH M Energija

g g g g kJ kcal

Brokolijeva juha

Brokoli 40 1,5 1,1 0,8 46,9 11,2

Čebula 20 0,2 1,0 0,2 21,6 5,2

Bel krompir 40 0,7 6,3 0,4 115,9 27,6

Voda 300 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

Kisla smetana 30 0,8 1,04 5,4 232,7 55,4

Palačinke

Pirina moka 100 11,0 65,1 1,8 1369,0 326,0

Jajce 70 8,8 0,5 6,3 391,4 93,2

Kokosovo mleko 250 0,6 3,4 1,0 105,8 25,2

Rjavi sladkor 30 0,4 29,4 0,0 538,7 120,0

Limonin sok 20 0,8 1,7 0,2 31,5 7,5

Skupaj 900 24,0 110,0 15,0 2818,0 671,0

Primer jedilnika za študentko 4961kj / 1181 kcal

Vegetarijanski jedilnik:

Brokolijeva juha s pirinimi palačinkami

Priprava:

Brokolijeva juhaKrompir olupimo in zrežemo na kocke ter

kuhamo približno 15 minut. Medtem v drugi

posodi na olju prepražimo čebulo, ki ji dodamo

razrezan brokoli. Zalijemo z vodo in dodamo

še krompir. Kuhamo do mehkega in začinimo

po želji. Vse skupaj zmiksamo s paličnim

mešalnikom, da dobimo gosto kremno juho. Na

koncu vmešamo še kislo smetano.

Pirine palačinkePenasto vmešamo jajce z rjavim sladkorjem, ki

ga malce pustimo za konec. Dodamo kokosovo

mleko in postopno vmešamo pirino moko. Ko

dobimo gladko zmes, palačinke spečemo na

srednjem ognju. Pečene palačinke pokapamo

z limoninim sokom in dodamo malo rjavega

sladkorja.

SladicaŠtudentu lahko dodamo še sveže stisnjen

pomarančni sok.

REcEPt

16 17

Depresija ni kratkotrajna slaba volja ali nerazpoloženje,

prav tako ni odvisna od človekove šibkosti oz. moči,

zato je le z močno voljo ni možno premagati.

Depresivne osebe same sebe ne morejo prisiliti, da bi

jim bilo bolje oziroma da bi se bolje počutile. Za njih

je značilno, da močno občutijo posamezne znake in

mučnost, ki jih drugi skorajda ne opazimo. Ne glede na

to, da gre za zelo razvito psihično stanje, tudi zdravniki

ne morejo določiti vseh znakov depresije z običajnimi

preiskavami.

Znake depresije najlažje prepoznamo po

ameriškem DSM-IV sistemu, ki določa jakost

depresije po naslednjih simptomih:

depresivno razpoloženje

oslabitev interesov

DEPRESIJA

Poleg tega mora imeti vsaj še štiri od

naslednjih simptomov:

zmanjšanje ali povečanje telesne teže

motnje spanca (nespečnost ali prekomerno zaspanost)

občutno upočasnjeni ali nemirni gibi in/ali govor

utrudljivost ali oslabitev življenjskih aktivnosti

občutja ničvrednosti ali neustrezna občutja krivde

oslabitev sposobnosti mišljenja ali koncentracije

ali odločanja

ponavljajoče se misli o smrti, samomorilne misli in samomorilni poskusi

Simptomi morajo biti dovolj izraziti, da človeku

onemogočajo normalno delovanje pri vsakodnevnih

opravilih.

Depresija kot taka pa se pri različnih ljudeh kaže

različno, tako pri moških kot pri ženskah. Tukaj je nekaj

razlik med doživljanjem depresije pri ženskah ter pri

moških.

kaj je to? gre za zelo pogosto čustveno motnjo, ki se kaže na različne načine, vselej pa vpliva na naše obnašanje in mišljenje. vpliv ima na to, kaj si mislite o sebi in o svojem življenju, kaj čutite do okolice in kako reagirate na določene situacije.

Depresija se pojavi zaradi biokemičnih sprememb

v centralnem živčnem sistemu. Za kraj sprememb

domnevajo, da je področje možganskega debla.

Pojavi se zaradi motenj v ravnotežju pri izločanju

hormonov. Hormoni preko živčnih transmiterjev

pošiljajo ukaze, ki povzročajo posledično telesno

in čustveno doživljanje. Ti posledično vplivajo na

spanje, sprostitev, prebavo, premagovanje bolečin,

podzavestno izvajanje gibov, nadzor telesne drže in

načina govora ter še veliko več.

Pojem »depresija« je dan danes prešel v splošno

jezikovno rabo in dobil ohlapnejši pomen. »V depresiji

sem« lahko danes pomeni vse mogoče, od navadne

slabe volje, žalosti zaradi kakšne izgube, pa vse

do hude obolelosti, ki človeka pretresa v temeljih

njegovega bivanja. V strokovnem smislu je depresija

ena pogostejših duševnih bolezni, ki zajame celega

človeka.

ZN (zdravstvena nega) pacienta z depresijo

Medicinska sestra ima največ stika s pacienti, ki se

borijo z depresijo, saj od vseh zdravstvenih delavcev

z njimi preživi največ časa. Naloge medicinskih sester

so psihična in fizična pomoč pacientom pri izvajanju

življenjskih aktivnosti, za katere nimajo moči ali

zanimanja. Medicinska sestra mora načrtovati svoje

aktivnosti tako, da poskrbi za vse življenjske aktivnosti,

ki jih pacient ne more opraviti sam.

Te so lahko:

prehranjevanje in pitje

odvajanje in izločanje

osebna higiena

izogibanje nevarnostim v okolju

odnos z okolico in izražanje lastnih čustev

spanje in počitek

rekreacija in razvedrilo

Poleg zdravstvene nege kot same mora medicinska

sestra opravljati še vzgojno-zdravstveno delo,

saj pacienti pogosto nimajo dovolj znanja za

samozdravljenje ter obveščanje svojih bližnjih o

depresiji. Vzgojno-zdravstveno delo je usmerjeno

predvsem k krepitvi duševnega zdravja pacienta,

s poudarkom na zdravem življenju. Kot svetuje

pacientom,medicinska sestra svetuje tudi svojcem

o spodbujanju svojega bližnjega v določeni meri, saj

lahko pretirano spodbujanje povzroči povečan občutek

nemoči. Ob samem spodbujanju je potrebno še

terapijsko zdravljenje z antidepresivi. To je dolgotrajno,

traja od 6 do 12 mesecev, potrebne pa je veliko

potrpežljivosti, saj se prvi znaki izboljšanja kažejo šele

čez nekaj tednov po začetku zdravljenja.

Pojavnost depresije iz leta v leto narašča in se kaže

kot vedno večji zdravstveni problem tako mladih kot

starejših prebivalcev razvitega sveta. Zdravljenje je

uspešno, vendar še vedno dolgotrajno, potreben pa

je tudi strog nadzor nad zdravili pacienta ter velika

mera potrpežljivosti, da bi ta dosegel zastavljeni cilj.

Boško krivičić

Ženske z depresijo:

• imajo občutek tesnobe

• krivijo same sebe za vse, kar se zgodi

• imajo težave s samospoštovanjem

• se izogibajo konfliktom

• se počutijo žalostne in brez vrednosti

• veliko časa spijo

• vedno imajo občutek utrujenosti

• majo strah pred uspehom

• občutijo krivdo za vse, kar počnejo

• kadar se počutijo užaljene, se izolirajo

• naklonjene so prenajedanju

• se nenehnosprašujejo, če so dovolj ljubeznive

• morajo se vklopiti v družbo, da bi se

počutile varno.

Moški z depresijo:

• se počutijo jezni in razdražljivi

• krivijo druge za njihov “neuspeh”

• zahtevajo spoštovanje drugih

• sprožajo konflikte

• menijo, da jih svet kaznuje za nekaj

• so nenehnoobsedeni s točnostjo

• bojijo se pogovarjati o svojih občutkih

• čutijo močan strah od poraza

• morajo biti vodilni v družbi, da bi se

počutili varni

• nagnjenisok alkoholizmu in drogam

• zelo malo spijo

• sramujejo se sami sebe

• kadar se počutijo ranljivo, so nasilni

18 19

Če hočemo preživeti, moramo jesti hrano, zato hrana

prestavlja univerzalni pogoj za obstoj in preživetje.

S hrano smo povezani že od otroštva in že od takrat

naprej do hrane vzpostavljamo odnos, ki je močno

povezan z našim osebnim življenjem, družino, v kateri

smo odraščali, in tudi z družbo, v kateri živimo. Tako

sta hrana in prehranjevanje običajno povezana z

intenzivnimi čustvenimi doživetji.

Na primer: hrana je v otrokovem doživljanju in

čustvovanju povezana s prvimi zadovoljujočimi in

ugodnimi občutji, zato mu ostane v podzavesti

kot simbol ugodja, zadovoljstva in tolažbe. Kadar

prehranjevanje vodijo negativna čustvena stanja,

hrana postane regulator čustev, saj pomirja v stresnih

situacijah, tolaži v primeru osamljenosti ali nas

zaposli, ko nam je dolgčas. Taka funkcija hrane ni

le prehranska, da ugodi potrebam telesa, temveč

predvsem v zadovoljevanju čustev. Vsakdo kdaj

poseže po hrani v odgovor na negativna čustva,

predvsem v obdobju stresa, pred pomembnimi

življenjskimi izzivi itd. Problem nastane, ko hranjenje

pod intenzivnim čustvenim vplivom preraste v

prehranjevalno prakso in prevlada nad zdravim

prehranjevanjem, kar ima negativne posledice za

zdravje – povečajo se tveganja za bolezni, lahko vodi

v prekomerno telesno težo in motnje hranjenja.

Kako sploh pride do hranjenja? Pri hranjenju nas vodi

motivacija hranjenja, ki pojasnjuje, zakaj se nekdo

prehranjuje tako kot se in čemu se prehranjuje tako

kot se. Motivacija je psihološki proces, ki spodbuja

in usmerja naše vedenje. Motivacijsko vedenje pa se

pojavi takrat, ko se organizem znajde v neuravnoteženi

VPLIV ČUStEV NA PREHRANJEVANJEČe hočemo preživeti, moramo jesti hrano, zato hrana prestavlja univerzalni pogoj za obstoj in preživetje. S hrano smo povezani že od otroštva in že od takrat naprej do hrane vzpostavljamo odnos, ki je močno povezan z našim osebnim življenjem, družino, v kateri smo odraščali, in tudi z družbo, v kateri živimo.

situaciji. Da bi se začelo motivirano vedenje, se mora

torej najprej pojaviti stanje, v katerem organizem zazna

nastalo neravnovesje in primanjkljaj. Govorimo o

pojavljanju potrebe, ki pomeni takšno neuravnoteženo

stanje. Je začetni element motivacijske situacije in

deluje kot spodbuda za neko dejavnost, torej za

vedenje, ki je namenjeno uravnovešenju. Primer

potrebe je na primer lakota. Naslednja je motivacijska

dejavnost. Ta nas usmeri k ciljem, sredstvom,

objektom ali delovanjem, s katerimi izravnamo nastali

primanjkljaj. Primer dejavnosti pa je razmišljanje o

hrani. Z dosego cilja se ponovno vzpostavi ravnovesje

in s tem je potreba zadovoljena. Hranjenje je v

splošnem eden najpogostejših motivov.

Odločitev za določeno živilo oz. jed pa je splet različnih

motivov, ki vplivajo na prehranjevalno vedenje.

Na primer tak motiv so:

ekonomski pogoji – to je v akciji, to bomo jedli;

kulturni vplivi – na veliki petek ne jemo mesa;

strah pred škodo – rib ne jem, ker se mi lahko

zatakne koščica;

zdravstveni razlogi – jem tisto, kar je zdravo in

še vrsta drugih motivov.

20 21

1. Čustva, ki jih sproži določena hrana, vplivajo na izbiro hrane Uživanje sladkorja na primer sproži pozitivne odzive, zaradi česar bo posameznik tudi v prihodnje raje posegel po takšnih živilih.

2. Intenzivna čustva zavirajo vnos hrane. Močna čustva so namreč povezana z vedenji in odzivi, ki zavirajo hranjenje. Strah npr. motivira posameznika za beg in izogibanje, takšni avtonomni odzivi pa zmanjšujejo motivacijo za hranjenje.

Čustva vplivajo na prehranjevanje na pet različnih načinov:

3. Negativna in pozitivna čustva zmanjšajo kognitivni nadzor nad prehranjevanjem. Procesiranje čustvenih dražljajev namreč zahteva pozornost in ker je kognitivna kapaciteta posameznika omejena, se lahko kognitivni nadzor nad hranjenjem zaradi tega zmanjša.

4. Negativna čustva spodbujajo hranjenje z namenom uravnavanja čustev. Nekateri posamezniki se npr. prehranjujejo z namenom, da bi zmanjšali stres.

Poleg samih motivov vplivajo na hranjenje tudi naša

čustva. Človekova čustva so zapleteni in sestavljeni

procesi, ki vključujejo vrsto kognitivnih, fizioloških,

izraznih in vedenjskih odzivov. Hranjenje jenajbolj

subjektiven pojav, saj predstavlja nekaj intimnega, nekaj,

kar doživlja vsak posameznik zase. Vsi ljudje v podobnih

situacijah ne doživljamo enakih čustev, ker smo si

psihološko različni, dogajanje lahko različno ocenimo in

se nanj različno čustveno odzovemo.

Čustva imajo tri temeljne lastnosti, ki se nanašajo na

doživetje čustva, zaradi česar je lahko isto čustvo v

različnih situacijah opisano na različnih nivojih kot:

vrednostno (pozitivna čustva, ki so ugodna in se ob njih

počutimo prijetno, in negativna čustva, ki so neugodna

in se ob njih počutimo neprijetno), jakostno (močna ali

šibka čustva) in aktivnostno (vzburjajoča ali pomirjajoča

čustva).

5. Čustva vplivajo na hranjenje skladno z lastnostmi čustev. to izvira iz principa, da so pozitivne informacije bolje sprejete, kadar je posameznik bolje razpoložen.Veselje je npr. povezano s povečano zmožnostjo posameznika za zaznavanje in procesiranje dražljajev ter s povečano pripravljenostjo za sodelovanje v določenih aktivnostih, zaradi česar povečuje tudi prijetnost določene vrste hrane in motivacijo za prehranjevanje.

Čustva vplivajo na hranjenje skozi celoten proces

prehranjevanja, tako na motivacijo posameznika za

hranjenje, odzive na hrano, izbiro hrane, žvečenje,

hitrost hranjenja, količino zaužite hrane, kot tudi na

metabolizem in prebavo.

Iz tega stališča lahko opazimo, da je prehranjevanje

zelo kompleksen pojav in da je potrebnega kar nekaj

časa, da svoje nezdrave prehranjevalne navade

spremenimo v zdrave. In to ne samo tako, da jemo

zdrava živila oz. da jemo v nekem ravnotežju, temveč

tudi tako, da ob tem ne obremenjujemo

sami sebe. HElEna FaBjan

Pravilna drža je zelo pomembna v našem vsakdanu,

saj tako preprečimo razne bolečine v hrbtu in

nepravilen položaj hrbtenice. Pilates vaje so oblikovane

tako, da aktivirajo tako manjša kot tudi težje dostopna

mišična vlakna, ki so sicer zapostavljena in tako

predstavljajo šibko točko našega telesa. Izvedba vaj

je počasnejša, da se lahko osredotočimo na točno

določeno skupino mišic, vendar poteka tekoče z

upoštevanjem pravilnega dihanja. Ta način vadbe je

blagodejen za mišice, vezi in sklepe, zato je pilates

namenjen tako preventivi kot tudi kurativi.

Pilates temelji na osmih principih, to so:

1. Koncentracija: nadzor nad gibanjem,

nad skupino mišic.

2. Osredinjanje: sredina telesa, tako imenovan center.

Sem spadajo stabilizacijske mišice trupa – trebušne

in hrbte mišice, mišice medeničnega dna

teupogibalke in iztegovalke kolka.

3. Dihanje: dihanje lateralno v rebra, tako ohranjamo

napetost trebušnih mišic.

Dihanje je usklajeno z gibanjem.

4. Kontrola: kontrolirano gibanje.

5. Natančnost: gibi so izvedeni počasi in natančno.

6. Tekoče gibanje: tekoča povezava vaj.

7. Izolacija: izoliranje skupine mišic, tako vemo,

katere mišice moramo napeti in katere sprostiti.

8. Rednost: z redno vadbo do rezultatov.

Pozitivni učinki vadbe pilates:izboljšana telesna

drža, boljši videz telesa,ohranja zdravo hrbtenico,

krepi mišice trupa, ki predstavljajo osnovo telesa,

izboljša mentalno koncentracijo, kontrolo telesa,

samozavedanje telesa, samozavest, gibljivost,

ravnotežje in koordinacijo, vpliva relaksacijsko na telo,

ima protistresno delovanje. Pomaga pri inkontinenci

tako pri moških kot pri ženskah z aktivacijo

medeničnega dna in ima ugoden učinek na izboljšanje

spolnega življenja. Eka HoMovEc

PILAtESPilates je vadba, ki združuje misel, dušo in telo. Specifičnost vaj nam omogoča, da mišice trupa aktivno sodelujejo pri izboljšanju moči, gibljivosti in pravilni drži.

22 23

1. DIHANJE

stopala postavimo v širino bokov, začutimo 3 točke:

sredino pete, zunanji rob stopala in blazinico pod palcem.

Kolena so rahlo pokrčena, medenica je postavljena

pravokotno na tla, pas stisnemo, trebušne in hrbtne

mišice so napete (to ohranjamo čez celotno vajo).

ramena potisnemo navzdol in lopatice približamo. Glava

pa je v podaljšku hrbtenice. Pravilna postavitev nam

omogoči pravilno lego hrbtenice, in sicer dvojni s obliko. dlani položimo na rebra in jih z vdihom razmaknemo.

Ko izdihnemo, se dlani približajo. Zapremo oči in se

osredotočimo na dihanje lateralno v rebra.

2. ZASUK V HRBTENICI

da ogrejemo svoje mišice, začnemo z lahkimi vajami.

Zasuk hrbtenice izvedemo tako, da se s trupom sukamo

v levo in desno. vajo izvajamo počasi, z izdihom se

pomaknemo v eno smer in še močneje stisnemo mišice

trupa. Ko se vračamo nazaj, vdihnemo, enako ponovimo

še v drugo smer. vaja temelji na raztegovanju in

razbremenitvi hrbtenice.

5. SKLECE

roke postavimo v širino ramen, dlani so obrnjene rahlo

navznoter, kolena pa so lahko tudi na tleh. Z vdihom

pokrčimo roke in se približamo tlom, z izdihom pa se

vrnemo v prvotni položaj. Pogled je usmerjen v tla.

6. STABILIZACIJA

Postavimo se leže na podlakti in držimo trup dvignjen

od tal, tako da imamo ravno hrbtenico in pogled

usmerjen v tla. Močno stisnemo pas in vajo ponovimo 3x

po 30s in s tem krepimo stabilizacijske mišice trupa.

1 2

5 6

3. POČEPI

Z vdihom pomaknemo zadnjico nazaj, kot da bi sedli,

roke pa postavimo v predročenje in z izdihom vstanemo

in stisnemo mišice zadnjice. Pozorni smo na kolena,

da ne gredo čez prste na stopalih in da imamo med vajo

ravno hrbtenico.

4. UPOGIB TRUPA V STRAN

noge postavimo bolj narazen, za boljšo stabilnost.

roke iztegnemo nad glavo in se z vdihom pomaknemo

v stran, z izdihom pa stisnemo mišice pasu in se vrnemo

v prvotni položaj. enako ponovimo še v drugo stran.

Pri tej vaji delajo stranske trebušne mišice, pazljivi pa

moramo biti, da ne premikamo medenice, temveč samo

zgornji del trupa.

7. DVIG TRUPA

uležemo se na trebuh, dlani postavimo za glavo in

dvigujemo zgornji del trupa. Z vdihom se dvignemo in z

izdihom spustimo. Pogled je vedno usmerjen v tla, tako

da vzdržujemo pravilenpoložaj hrbtenice in pazimo

na rame, da so vesčas potisnjene navzdol. s to vajo

krepimo hrbtne mišice.

8. SPUST NOG

Ležemo na hrbet, roke postavimo za glavo. dvignemo

zgornji del trupa do konic lopatic. Z vdihom dvignemo

stegnjene noge in z izdihom spustimo. tako krepimo

trebušne mišice. vsako vajo ponovimo 8x. izvajamo

jih počasi in tekoče, kontroliramo svoje gibe. na koncu

se še raztegnemo in poskrbimo za pravo regeneracijo

mišic.

3 4

7 8

24 25

ZA SUPER ŽIVILO VAM NI POtREBNO POtOVAtI V OSRČJE ZEMLJE

V času, ko je vse več govora o »super-živilih«, je čas,

da se vprašamo, kaj pravzaprav to so? Ali mora biti to

nekaj, kar raste v deželah, katerih imena ne poznamo?

Mora prepotovati kilometre do skladišč, dodatne

kilometre do polic, kjer jih kupimo? Je obvezno plačilo

davkov, carine, dajatev?

Ne, »super-živilo« lahko preprosto dobimo pri lokalnem

kmetu, na bližnjem travniku, gozdičku ali ga preprosto

posadimo na vrtičku. In tako živilo ne bo v prašku,

niti v tableti, ampak bo vključeno kot sestavni del

našega obroka. Da, morali ga bomo oprati, morda

celo skuhati, a to bo naša hrana in ne le »prehranski

dodatek«. Prihranjeno vam bo tudi premišljevanje,

»kaj točno je v prahu ‘’super-živila’’,« saj ostaja ta

trg slabo reguliran in posledično dober vir zaslužka.

Poznanih je veliko primerov, ko so prodajalci kupce

zavajali o vsebini prehranskega dopolnila. Ob izvedeni

analizi njene vsebine pa »super-živila« sploh ni bilo v

izdelku. In tudi danes vam nihče ne more zagotoviti,

kaj pravzaprav plačate ob nakupu takih izdelkov.

Mogoče je čas, da se vprašamo, ali res potrebujemo

take izdelke ali nam to potrebo vsiljuje nekdo drugi?

Morda je čas, da spoznamo, kako super so živila,

katera lahko vsak dan vključimo v našo prehrano.

da, Slovenci se premalo zavedamo, kako zdravo in kakovostno prehrano lahko najdemo že na okoliškem travniku, saj nam mila klima sredozemskega podnebja omogoča rast in razcvet mnogih rastlin in kultivarjev, katerim lahko pripišemo dobro učinkovanje na počutje in zdravje našega telesa.

1. OREHI - edinstven prispevek k vašemu zdravjuOrehi imajo največ fenolov

ravno v kožici, ki jo obdaja, zato

je nikoli ne odstranjujemo. Ima

posebno vrsto vitamina E, katerega

vsebuje v velikih količinah, zato je za absorpcijo

toliko bolj koristna. Orehi prav tako vsebujejo veliko

antioksidantov, ki zmanjšajo vnetna stanja v telesu,

lajšajo metabolični sindrom, srčno-žilnebolezni in

diabetes tipa 2. Najdemo tudi pitonutriente, ki jih ni

moč najti v nobenem drugem živilu (tellimagrandin,

flavonolmorin). Raziskave so dokazale korelacijo med

vnosom orehov in zmanjšanjem tveganja za razvoj

raka prostate in raka dojk. Hkrati pa zmanjša tudi

vnetna stanja v telesu. Vsebujejo največ omega-3

maščob, bakra, mangana, molibdena in biotina.

Orehi vplivajo na zmanjšanje pojava kardiovaskularnih

bolezni; raziskave pravijo, da najbolj vplivajo na

»reaktivnost« žil. Žilam vračajo zmožnost zdravega

reagiranja. Ta značilnost je pomembna tudi za

sladkorne bolnike tipa 2, saj so ti večkrat podvrženi

tveganju za razvoj takih bolezni.

Opažen je bil tudi vpliv na zdrave kosti, saj poveča

njihovo stabilnost in preprečuje mineralne izgube.

Orehi vplivajo tudi na boljše kognitivne sposobnost,

vendar je podrobnejše študije še potrebno opraviti.

2. PROSO - hrana za notranjost in zunanjostČe na vašem jedilniku ni prosa,

potem resnično veliko zamujate.

Pohvali se lahko z alkalnim

učinkovanjem v želodcu, zato je

primerno tudi za tiste z najbolj občutljivim želodcem.

Alkalno učinkovanje bo ugodno vplivalo tudi na

vsebnost kalcija v tkivu.

Primerno je za brezglutensko dieto, saj ne vsebuje

glutena. Od mineralov vsebuje večje količine fosforja,

magnezija in železa ter silicija, ki jih v drugih žitih ni.

Je ena od redkih rastlin, ki premore silicijevo kislino

v topni obliki, kar še povečuje njegovo absorpcijo.

Zahvaljujoč veliki vsebnosti fosforja, ki je gradnik

esencialnih maščobnih komponent, kot so membrane

in celoten živčni sistem, ima moč obnavljanja tkiva.

Poskrbelo bo za vaše nohte, lase in zobno sklenino.

Vsebuje tudi precej beljakovin, od tega kar osem

esencialnih aminokislin. Bogato je z vitamini B in

holinom ter zavira kopičenje holesterola in tvorbo

žolčnih kamnov. Zaradi vsebnosti magnezija ima

izrazito zmožnost varovanja srca in ožilja.

3. ARTIČOKA - za tiste,ki grešijoArtičoke vsebujejo veliko

substanc, ki učinkovito delujejo

proti prebavnim težavam, ki

so posledica prekomernega

uživanja mastne prehrane. Je bogata

z učinkovinami, kot so cinanini in flavonoidi, ti pa so

najizrazitejši v izvlečku artičoke, ki ga pridobivamo

iz njenih posušenih listov. Te učinkovine povzročijo

povečano izločanje žolča, ki blaži prebavne težave

in je koristen pri presnavljanju maščob. Inulin, ki ga

najdemo v artičokah, poleg tega deluje kot odličen

probiotik, prispeva k razmnoževanju koristnih bakterij v

črevesju ter tako uravnava črevesno floro. Na ta način

se v organizmu znižuje količina toksinov, ki potujejo v

jetra. Redno uživanje artičok tako stimulira delovanje

jeter in znižuje količino maščob v krvi, holesterola in

trigliceridov. So tudi bogat vir vitaminov A, B in C ter

karotenov, vsebujejo pa tudi železo in magnezij.

4. REGRAT – preženite spomladansko utrujenostRegrat lahko nabiramo sami

in se pri tem izognemo

kakršnemkoli strošku. Preprosto

ga je prepoznati, saj ima značilno

rumeno rožo. Pomembno je le,

da pobiramo na čistem, karseda

neobdelanem travniku. Vsebuje vitamine A, B in C,

veliko kalija in drugih mineralov in rudnin. Pohvali se

lahko z večjo vsebnostjo vitamina A kot korenje. Holin

v regratu vpliva na presnavljanje maščob, delovanje

živčevja in ima izrazite diuretične lastnosti. Študije so

pokazale tudi, da učinkovito niža raven sladkorja v

krvi in poveča sposobnost vsrkavanja železa iz hrane.

26 27

Regratovo blagodejno učinkovanje na jetra in krepitev

jetrnih funkcij posredno deluje tudi na težave, ki jih

povzroča previsoka raven estrogena v telesu. Ker

spodbuja jetrno delovanje, ga priporočamo pri bolnikih

z endometriozo in cikličnih bolečinah v dojkah, saj iz

telesa pomaga odstranjevati odvečni estrogen.

5. ČEMAŽ - kralj česnovČemaž vsebuje več magnezija, mangana, železa,

vitamina C in žveplovih spojin od običajnega česna,

kar ga že samo po sebi postavi na sam vrh med

česni. Žveplo je znano po učinku razkuževanja in

uravnavanja holesterola ter preprečevanja nastajanja

bolezni srca in ožilja. Vsebuje veliko klorofila, bogat pa

je tudi s kalijem, kalcijem in selenom. Vsebuje veliko

betakarotena in flavnoidov. Poleg tega ugodno vpliva

na prebavo, spodbuja delovanje žlez, razkužuje in

pospešuje prebavo. Odvaja vodo iz telesa, čisti ledvice

in mehur ter spodbuja delovanje celotnega urinalnega

traka.

Čisti kri, kožo in dihala.

6. KOPRIVA - zmagovalka v najtežji kategorijiKopriva je vsekakor pravo

orožje proti moteči spomladanski

utrujenosti. Poskrbi namreč za boljšo

in čistejšo kri, učinkovitejšo presnovo in črevesno floro,

močnejši imunski sistem, krepi krvožilni sistem, boljše

delovanje jeter in žolčnika in preprečevanje zastajanja

vode v telesu. Mnoge raziskave celo pravijo, da

ugodno lajša revmatične težave, saj naj bi zmanjševala

vneta stanja v telesu. Je tudi ena od najkoristnejših

rastlin za pomoč pri težavah s povečano prostato.

Izstopa po veliki količini kalcija, magnezija in

aminokislin, saj jih ima več kot katerakoli druga

rastlina. Ima tudi velike količine železa, beta karotena,

vitamina C, klorofila, flavonoidov, fitosterolov in drugih

bioaktivnih snovi.

7. KOROMAČ - antioksidantna bombaKoromač je rastlina, na katero prevečkrat pozabimo.

Ima celovito paleto antioksidantov, med katerimi

izstopajo flanovidi rutin, kvercetin in kaempferoli

glikozide. Njegova najbolj zanimiva komponenta

je zagotovo anethol, ki prevladuje v eteričnem olju

zvezdastega janeža. Ta naj bi zmanjšal vneta stanja v

telesu in preprečeval tvorbo tumorjev. Poleg tega je

odličen vir vitamina C, vlaknin, folatov in kalija. Pomaga

pri zniževanju holesterola, krvnega tlaka in posledično

preprečuje razvoj srčno-žilnih bolezni.

8. ČEBULA - več kot dodatek k jedemMnogih jedi si brez čebule ne

moremo predstavljati, cenimo

pa je ne samo zaradi okusa, ki

ga daje jedem, ampak tudi zaradi

izjemnega vpliva, ki ga ima na zdravje.

Novejše raziskave navajajo, da se največ flavonoidov

nahaja v zunanjih slojih. Pomembno je, da olupimo

karseda majhen del, saj hitro pride do izgube

flavonoidov. Čebula vsebuje več flavonoidov kot por,

česen, paradižnik in korenje. Več polifenolov vsebujejo

le artičoke, peteršilj, brokoli in zelena. Čebula naj bi

preprečila zlepljanje trombocitov, znižala holesterol in

trigliceride ter izboljšala membransko funkcijo rdečih

krvnih celic. Spodbuja tudi čvrstost kosti, zato je še

posebej dobrodošla v prehrani žensk v menopavzi.

Žveplo, ena izmed glavnih sestavin čebule, skrbi

tudi za boljšo čvrstost vezivnega tkiva. Onioni A pa

spodbujajo aktivnost makrofagov, posebnih akterjev

imunskega sistema. Redno uživanje čebule zmanjšuje

tudi vneta stanja v telesu, saj preprečuje oksidacijo

maščobnih kislin. Mnoge študije, opravljene na

podganah, poročajo tudi o učinkovanju na zmanjšanje

sladkorja v krvi. Podobno kot česnu, lahko tudi čebuli

pripišemo izjemno dobro antibakterijsko delovanje.

9. BROKOLI - vzpostavite ravnovesjeBrokoli ima veliko čudovitih

lastnosti, zaradi katerih izstopa

od ostalezelenjave. Pohvali se

lahko z delovanjem na nižanje

holesterola, ta učinek bo še

toliko večji ob kuhanju na pari. Ima močen vpliv na

razstrupljanje telesa zahvaljujoč posebnim sestavinam

v brokoliju– kombinaciji treh glukosinolatov. Ti

poskrbijo za celoten proces razstrupljanja–aktivacijo,

nevtralizacijo in uničenje nezaželenih kontaminantov.

Novejše raziskave pričajo, da pomaga tudi pri

uravnavanju vitamina D v telesu, predvsem s pomočjo

velikih količin vitamina K in vitamina C.

Vsebuje največ vitamina K, vitamina C, kroma, folatov

in vlaknin. Vsebuje tudi panaotensko kislino, vitamin

B16, vitamin E, mangan, fosfor, holin, vitamin A,

vitamin B12, kalij in baker. Zahvaljujoč vsem tem

sestavinam lahko brokoli učinkuje protitumorno,

zmanjša vnetja, oksidativen stres in spodbuja

razstrupljanje telesa.

Pohvali se lahko tudi z visoko koncentracijo

antioksidantov, med katerimi prevladuje kaempferol,

kvercetin, lutein in beta-karoten. Posebej cenimo

kaempferol, ki ima protialergijsko in protivnetno

delovanje. Ta zmanjša izločanje IgE protiteles ter tako

izboljša delovanje imunskega sistema in zmanjša

vnetna stanja v telesu. Vsebuje tudi izjemne količine

vitamina C, vitamina E, mangana in cinka. Opažena je

bila učinkovitost pri preprečevanju raka prostate, dojk,

mehurja in jajčnikov. Uživanje brokolija pomaga tudi pri

vidu in poškodbah oči zaradi sonca.

V prebavnem traktu deluje blagodejno zaradi velike

vsebnosti vlaknin in sulfoprana, ki prepreči prekomerno

razraščanje bakterije Helicobacterpylori v želodcu.

Sulfoprana preprečuje (ali popravlja) poškodbe krvnih

žil, nastalih zaradi povišanega krvnega sladkorja. Ker

vsebuje tudi veliko vitaminov B kompleksa, preprečuje

prekomerno tvorjenje homocisteina ter tako preprečuje

srčno-žilne bolezni, povezane z njegovo prekomerno

koncentracijo.

10. OVES - zajtrk za vaše srceGlavna sestavina ovsa so

vlaknine beta-glukani. Beta-

glukani okrepijo delovanje

imunskega sistema na bakterijsko

infekcijo z vplivanjem predvsem na nevtrofilce.

Pomagajo pa tudi pri uravnavanju krvnega sladkorja.

Največ vsebuje mangana, molbidna, fosforja, bakra,

biotina, vitamina B1, magnezija, vlaknin, kroma, cinka

in proteinov. Veliko raziskav potrjuje, da uživanje

ovsenih vlaknin znižuje holesterol od 8–23 %. Manj

poznano je, da tudi polnozrnati izdelki vsebujejo

veliko antioksidantov (imenovanih avenanthramides).

Raziskovalci so tudi opazili, da uživanje ovsa zavira

pritrjevanje monocitov na arterijsko steno, s čimer

preprečuje začetke ateroskleroze. Na primerjalni študiji

je bilo tudi dokazano, da uživanje nerafiniranega ovsa

zmanjša tveganje za odpoved srca za kar 29%. Prav

tako je priporočen za ženske v post-menopavzi.

IZBERITE SI SVOJEGA!Vsekakor bi temu izboru živili lahko dodali še

marsikatero, po krivici prezrto živilo. Vseeno si želim,

da so vzbudila zanimanje in se bodo večkrat znašla

na vašemu jedilniku. Velikokrat je naša želja po

zdravju, lepoti, mladosti izkoriščena za velike zaslužke

podjetij. Da, zdravje, prehrana, prehranski dodatki,

so postali največji posel v zadnjih letih. Za ohranjanje

in toliko bolj vračanje zdravja smo pripravljeni storiti

skoraj vse. V poplavi informacij, prepričevanj, obljub

in toliko bolj lažnih zavajanj, izberite pravo,saj je

odgovornost za naše zdravje predvsem

v naših rokah! karin Bartolič

28 29

S temi besedami sem nekoč prijateljici opisala

motnje hranjenja, ki sem jih obravnavala v okviru

podiplomskega študija sociologije. Kasneje sem

to misel uporabila kot uvod v knjigo z naslovom

Ana v meni, ki razkriva osebni pogled na življenje z

anoreksijo. Knjiga ni fikcija, temveč je refleksija mojega

življenja z anoreksijo.

Motnje hranjenja je mogoče razumeti na različne

načine. Kot duševne in čustvene motnje, ki se kažejo

v spremenjenem odnosu do hrane. Antropologi in

sociologi jih uvrščajo med etnične bolezni, pri katerih

ni mogoče zanikati povezave med osebnostnimi

značilnostmi posameznika in širšim družbeno-

političnim okoljem, v katerem živi.

Najbolj razširjene oblike motenj hranjenja so:

kompulzivno prenajedanje, bulimija in anoreksija.

V zadnjem času pa se pojavljajo novejše oblike

motenj hranjenja: bigoreksija, imenovana tudi mišična

dismorfija, ki označuje obsedenost z mišičastim

telesom, ter inortoreksija – obsedenost z zdravo

prehrano.

Definicija motenj hranjenja običajno pove več drugim

kot osebi, ki se s težavo spopada. Zame je bila

anoreksija način življenja. Poimenovanje anoreksija

nervoza je zavajajoče, ker pomeni pomanjkanje

apetita. William Gull je leta 1873 opazil nenavadno

vedenje pri pacientki, ki ni želela jesti, čeprav je bila

podhranjena. Domneval je, da nima apetita. Ime se je

obdržalo, čeprav ni ustrezno. Pri anoreksiji gre namreč

za zatiranje lakote kot odziv na obremenjenost s

telesno težo.

ANOREKSIJA IN JAZMotnje hranjenja je preprosto spregledati, ker so kruta akumulacija vsega, kar sodobna zahodna družba časti – vitkosti, perfekcionizma, samokontrole in storilne naravnanosti.

Fotograf: Blanka Kefer

30 31

Anoreksijo je mogoče razumeti kot obliko strahu pred

debelostjo. Kadar te je nečesa strah, se običajno

izogibaš izvoru svojega strahu. Pri anoreksiji se

izogibaš stiku s hrano. Ali pa ješ takrat, ko veš, da se

boš hrane in (namišljene) odvečne teže lahko znebil/a

s pretirano telesno vadbo, z uporabo odvajal, z

bruhanjem.

Obstajata dve vrsti anoreksije: 1. purgativni tip,

pri katerem osebe vzdržujejo nizko telesno težo s

pomočjo bruhanja, jemanja odvajal ali/in diuretikov in

2. restriktivni tip, za katerega je značilno odklanjanje

hrane s stradanjem ali pa le izogibanje ogljikovim

hidratom in tisti hrani, za katero mislimo, da je visoko

kalorična. Značilno je pretiravanje s telesno aktivnostjo.

Motnje hranjenja ne diskriminirajo glede na spol,

starost in družbeni razred. Vse več je namreč tudi

fantov, ki se spopadajo z motnjami hranjenja. Zmotno

je tudi prepričanje, da se z njimi soočajo le mladostniki.

Starostna meja je vse nižja, tudi osem let, z njimi pa se

lahko spopadajo tudi starejši od trideset let.

Na vprašanje, kaj so vzroki za nastanek motenj

hranjenja, ne poznam odgovora. Zdi se mi namreč

nemogoče pokazati s prstom na eno osebo ali na

dogodek, ki vpliva na negativno (telesno) samopodobo

in se lahko kasneje izraža v eni izmed oblik motenj

hranjenja. Menim, da je najlažje kriviti druge, najtežje

pa je prevzeti odgovornost za svoja dejanja. Spoznala

sem, da ni najpomembnejše vprašanje, kdo je kriv,

temveč je ključno vprašanje, kaj ti preprečuje, da bi

okreval/a in se znebil/a anoreksije.

Bolj kot o vzrokih je smiselno govoriti o dejavnikih.

Na razvoj motenj hranjenja sočasno vpliva več

dejavnikov. Med njimi so biološko-genetski in posebne

osebnostne poteze (pretirana samokritičnost, težko

spopadanje s stresom, strah pred napakami, pretirana

redoljubnost). K anoreksiji lahko pripomorejo tudi

socio-kulturni dejavniki z močnim vplivom medijev,

i vsiljujejo vitkost kot ideal lepote. Med študijem sem

skušala odkriti, če lahko na razvoj motenj hranjenja

vpliva odnos med materjo in otrokom, ki se pojavi med

prehranjevalno situacijo v prvih treh letih otrokovega

življenja. Povsem jasnega odgovora ni.

Posledice anoreksije so lahko:

• slabokrvnost

• izguba menstruacije

• neplodnost

• težave s kožo

• izpadanje las

• nespečnost

• tesnoba

• osteoporoza

• čezmerna poraščenost telesa

• depresija

Simptomi:

• občutna izguba telesne teže

• neustrezno dojemanje podobe

svojega telesa in telesne teže

• pretiravanje s športom

• samotarstvo;

• pretirano čustveno in

razdražljivo vedenje

• težnja k popolnosti

• pretirana samokritičnost

Koristni naslovi za pomoč pri

zdravljenju motenj hranjenja so:

enota za motnje hranjenja, Muza – svetovalnica za motnje

hranjenja, Ženska svetovalnica,

infopeka (Maribor).

Motnje hranjenja je enostavno spregledati, težje jih je

prepoznati. Ni nujno, da so vse osebe na prvi pogled

videti podhranjene. Anoreksijo je namreč mogoče

prikrivati pod plastjo oblačil in obrambnih mehanizmov,

s katerimi skušaš prikriti svojo težavo.

Najtežje odgovorim na vprašanje, kako pomagati osebi

z motnjo hranjenja. Recepta za pomoč bližnjim nimam.

Morda jim lahko v uteho ponudim le spoznanje, da

je okrevanje odvisno od osebe, ki trpi za motnjo

hranjenja. Motnje hranjenja ni možno odpraviti čez

noč in ne izginejo same od sebe. Njihove posledice

so uničujoče in dolgotrajne, zato je potrebno pomoč

poiskati čim prej. danaja lorEnčič

Fotograf: Blanka Kefer

32 33

raznih toksinov, maščob in ostalih odpadnih snovi,

ki se nabirajo v telesu.

Veliko ljudi se poslužuje raznih tablet in praškov, ne

zgolj zato, da bi očistili svoje telo, pač pa, da bi tudi

izgubili vsaj del svoje telesne teže. Seveda ni rečeno,

da takšni izdelki ne učinkujejo, a imajo vseeno kemične

primesi, ki telesu niso najbolj naklonjene, poleg tega

pa so večinoma tudi izredno dragi. “Popolna rešitev je

seveda način življenja”

Ko ljudje slišimo ta stavek, se običajno sarkastično

nasmehnemo in rečemo, da tega ne zmoremo ob

takem vsakdanu, a vseeno to le ni tako težko.

Pri hrani poskušajmo jesti večinoma zelenjavo in sadje.

To seveda ne pomeni, da postanemo vegetarijanci, a

svoj jedilnik v večini zapolnimo z zelenjavo, sadje pa je

priporočljivo jesti predvsem zjutraj in dopoldan.

Dnevno je priporočljivo seveda popiti tudi 2–3L

tekočine, a ne raznih sadnih sokov in ostalih napitkov,

pač pa vodo oziroma t.i. »razstrupljevalno vodo«, ki si

jo lahko pripravite sami doma v nekaj minutkah.

Vse kar morate storiti je, da v npr. 1L vode daste

V zadnjih časih lahko zasledimo veliko člankov ter

oglasov o izdelkih, ki razstrupljajo telo. Razni čaji,

napitki, tablete in praški so postali pravi hit.

Amerika je skoraj dobesedno »okužena« s trenutnim

hitom razstrupljanja telesa in hujšanja na ta način, zato

ni čudno, da se tovrstni izdelki vse bolj uveljavljajo tudi

pri nas.Vse več moških in predvsem žensk se posveča

razstrupljanju.

Ker živimo v svetu, kjer vedno primanjkuje časa,

si pogosto vzamemo premalo časa zase in se ne

posvečamo pravilni in zdravi prehrani, zato vse

bolj posegamo po hitro pripravljeni hrani, nezdravi

pijači, saj je ta izredno okusna in privlačna. Poleg

hrane in pijače pa k težavam pripomore še vsakdanji

stres, slabe razvade, pomanjkanje fizične aktivnosti,

onesnaženo okolje in agresivna kozmetika. Ni čudno,

da pravijo, da naše telo »zakisa«.

Pogoste težave se kažejo kot pomanjkanje energije,

čustvena razdraženost, slabo počutje, ki vodi v upad

imunskega sistema, posledično lahko tudi v razne

bolezni. Pri razstrupljevanju gre za »čiščenje« telesa

RAZStRUPLJEVALNA VODA

na koščke narezano sadje. Tukaj lahko veliko

eksperimentirate, saj lahko kombinirate sadje tudi

z zelenjavo. Med najbolj priporočljivimi in najbolj

zaželenimi sestavinami so kumare, lubenice,

pomaranče, limone limete, brusnice, jagode,

borovnice itd.

Na primer: narežite kumaro, limeto ali limono in dodajte

sveže liste mete. Druga izmed neskončnih možnosti je,

da narežete jagode, pomarančo in kumaro. Vse skupaj

pustite stati vsaj 2 uri, lahko na sobni temperaturi ali v

hladilniku, odvisno od želja posameznika.

Kot omenjeno je možnosti in kombinacij neskončno.

Pomembno je le, da vstavimo sveže narezano sadje in

zelenjavo ter da napitka seveda ne sladkamo. Napitek

ne bo le okusen, ampak tudi zelo zdrav, poln vitaminov

in mineralov ter osvežujoč in vas bo hidriral čez dan.

Pa še popolnoma naraven je.

Napitke je priporočljivo hraniti v steklenicah oz.

steklenih posodah, saj plastika običajno vsebuje

škodljive snovi, ki jih nato izloča v pijačo.

Eden izmed simpatičnih nasvetov je, da jo shranite v

kozarcih, ki se običajno uporabljajo za vlaganje kisle

zelenjave ali shranjevanje marmelad, saj jih lahko

zaprete in pustite stati čez noč, ko si pa napitka

zeželite, ga le odprete, vstavite slamico in uživate. V

poletnih dneh lahko po želji dodate še led.

Torej se lahko vprašamo, ali smo sami sebi toliko

pomembni, da si zjutraj vzamemo dodatne 3 minute

in si pripravimo takšen razstrupljevalni napitek? Čas in

trud, ki ga vložimo v to, je resnično minimalen, prinese

pa nam lahko velike rezultate. Ne le, da boste svoje

telo očistili, tudi hidrirali ga boste in povrnila se vam

bosta energija in dobro počutje.

Zakaj sta lubenica in kumara najbolj koristni?

Lubenica pomaga telesu izločiti veliko strupov, saj

vsebuje organsko spojino Citrulin, ki je aminokislina.

Dokazanoje bilo, da jetrom in ledvicampri filtriranju

pomaga, da se znebijo amonijaka. Amonijak pride v

telo iz okolja na različne načine, vendar je tudi stranski

produkt proteinov, katere naše telo konstantno

porablja za energijo, a je našim celicam zelo škodljiv.

Kumare prav tako vsebujejo Citrulin, a ne v

tolikšnikoličini kot ga lubenica.

Zakaj voda?

Voda je že sama po sebi najboljša tekočina za naše

telo. Pomaga izločati strupe in »odpadke« iz našega

telesa, saj pomaga jetrom in ledvicam lažje opravljati

svoje delo.

Zakaj limona ali limeta?

Limonin ali limetin sok pomagata spodbuditi in

urediti prebavni trakt – koristen je proti zaprtju, zgagi

in napihnjenosti. Pospešuje nastajanje žolča in mu

omogoča, da prosto teče. Žolč se proizvaja v jetrih in

konča v tankem črevesju, kjer pripomore pri razgradnji

lipidov (maščob).

Zakaj meta?

Metini listi dajejo vaši pijači predvsem osvežujoč okus.

Meta prav tako kot limonin in limetin sok pomaga pri

prebavi, sprošča želodčne krče in ublaži ustni zadah.

A kot rečeno, kombinirate lahko po lastnih željah,

seveda odvisno od tega, katero sadje oz. zelenjava

vam je najbolj všeč.

Nov napitek za nov dan.Storite nekaj zase in za svoje

telo, ki vam bo izredno hvaležno. dorotEa rajčić

34 35

Želodec (grško gaster, latinsko ventriculus) je mobilni

mišični organ, ki je kot del prebavnega trakta pomem-

ben pri prebavi hrane, saj sprejema hrano in tekočino

iz požiralnika, jo pomeša s prebavnimi sokovi in encimi

v himus in sprošča preko pilorusa v dvanajstnik. Med

poglavitnimi funkcijami želodca je izločanje klorovodik-

ove kisline (pH želodca je kisel), pepsina (encim za

prebavo proteinov), lipolitične lipaze ter gastrina.

Kateri so najpogostejši povzročitelji želodčnih težav?

Dejavnike, ki povzročajo želodčne težave, lahko razde-

limo na:

Notranje: želodčna kislina, želodčni encimi, zmanjšana

odpornost sluznice.

Zunanje: stres, razburjenje, jeza, prevelike količine

zaužite kave in čaja, kajenje, neuravnotežena prehrana

(premastna, preveč začinjena, preobilni obroki), nekat-

era zdravila ter okužba s Helicobacter pylori bakterijo.

Katere so najpogostejše bolezni želodca?

Najpogostejše bolezni želodca so gastritis (akutni in

kronični), peptična razjeda (ulkus), gastoezofaegalna

refluksna bolezen ter rak na želodcu.

Te bolezni pa lahko vodijo, če jih ne zdravimo, do

hudih zapletov, kot so krvavitve v želodcu, perforacija

želodčne stene in rakava obolenja.

GASTRITIS

Akutni gastritis: je vnetje želodčne sluznice, ki na-

jpogosteje nastane zaradi neustrezne prehrane oz.

drugih zunanjih iritantov: vroča, hladna, kisla, močno

PREHRANA PRI BOLEZNIH ŽELODcAŽelodčne težave spremljajo skoraj vsakega tretjega Slovenca, bodisi zaradi patoloških sprememb bodisi zaradi čustvenih tegob. Prav tako lahko povečana psihična aktivnost, kot so stresne situacije ter nervoza in pretirana mentalna dejavnost, izredno vplivajo na prebavni trakt, prebavo in povzročajo želodčne težave.

začinjena hrana, alkohol, kava, zdravila). Akutni gastri-

tis poteka burno, vendar traja nekaj dni ter se najpo-

gosteje pozdravi brez kakršne koliterapije.

Kronični gastritis: je dolgotrajo vnetje želodčne

sluznice, ki največkrat prizadene ljudi s stresnimi

službami, kadilce in alkoholike. Najpogosteje je

povzročitelj bakterija Helicobacter pylori. Pri kroničnem

gastritisu je sluznica želodca zelo stanjšana, kar

spremeni izločanje želodčne kisline. Lahko se izloča

preveč ali premalo želodčne kisline. Kronični gastritis je

pogosto vzrok karcinoma želodca.

PEPTIČNA RAZJEDA (ULKUS)

Peptična razjeda je zelo pogosta kronična bolezen.

Zanjo je značilna razjeda, ki se začne v epitelijski plasti

sluznice in lahko celo perforira steno želodca. Na ulkus

vplivajo mnogi dejavniki, od genske pogojenosti do in-

fekcije z bakterijo Helicobacter pylori, a je glavni vzrok

prekomerno izločanje želodčne kisline.

GASTROEZOFAGALNA REFLUKSNA BOLEZEN

Oziroma gastroezofagalni refluks, navadno znan kot

zgaga, je vračanje želodčne vsebine v požiralnik.

Ker je želodčna vsebina kisla, ta prizadene sluznico

požiralnika, to pa občutimo kot pekoč občutek v

zgornjem delu trebuha ali v bližini žličke. Glavni vzrok

vračanja vsebine želodca je oslabljeno delovanje spod-

nje požiralnikove ožine, pri tem pa je treba upoštevati

tudi druge (zgoraj naštete) dejavnike.

RAK ŽELODCA

Rak želodca je zelo pogosta oblika raka v Sloveniji.

Po pojavnosti je kar šesti najpogostejši maligni tumor,

ki pogosteje prizadene moške kot ženske. Kateri

dejavniki najpogosteje vplivajo na nastanek karci-

noma še ni natančno znano, vendar po statističnih

podatkih na njegov nastanek zagotovo vpliva preplet

vseh dejavnikov (zgoraj naštetih) ter starost in spol.

Simptomi so podobni kot pri ostalih želodčnih obo-

lenjih, zato ljudje velikokrat na to niso pozorni. Zato je

pomembno predčasno odkrivanje rakavih sprememb

in ozaveščanje ljudi, da lahko veliko storijože sami, ko

obiščejo zdravnika in ne »skrivajo« svojih težav.

SPLOŠNA NAVODILA PRI BOLEZNIH ŽELODCA/ŽELODČNIH TEŽAVAH

Vsak posameznik lahko olajša svoje želodčne tegobe

le z upoštevanjem preprostihnapotkov:

režim prehrane:

uživajte manjše obroke večkrat na dan (svetuje se 5

obrokov na dan)

po jedi (vsaj 20 min) bodite v sedečem oz. polsedečem

položaju (izogibajte se ležanju)

hrano dobro prežvečite ter ne jejte prehitro

hrana naj bo primerne temperature (naj ne bo premrzla,

niti vroča)

pozorni bodite na primerno konsistenco hrane (groba in

stara surova zelenjava, nezrelo sadje, staro, kitasto meso,

težje prebavljive jedi (svež kruh!, žganci...)

izogibajte se močno sladkim ter slanim jedem, mastnim

- ocvrtim živilom, vsem kislim živilom, gaziranim pijačam,

alkoholu ter kajenju (zmanjšamo), kavam ter pravim

čajem močnim začimbam ter pikantnim jedem, konzervi-

rani hrani

Načini priprave živil:

Priprava jedi naj temelji na kuhanju, dušenju (nap-

rimer v lastnem soku) ter pečenju z minimalno količino

dodanega olja. Praženje ter cvrenje se odsvetuje že

zaradi draženja želodca ter preventivno zato, ker

maščoba slabo vpliva na ožilje.

Seznam prepovedanih živil je na prvi pogled zelo dolg,

kar večino ljudi demotivira, vendar se pa ne zavedajo,

da je seznam dovoljenih – zdravih živil ter jedi še daljši,

kar je lahko za obolelega in druge motiv, da preizkusi-

jo nove načine priprave jedi ter povsemnoverecepte.

Ob tem spoznajo pozitivne učinke vsakega »zdravega«

živila in navsezadnje delijo svoje znanje naprej.

Dieta pri bolezni želodca je danes povsem enaka

zdravi, uravnoteženi prehrani. raMajla karajković

36 37

Rokoborci z najvišjim činom ali prvaki se imenujejo

yokozuna in jih na japonskem obravnavajo kot bogove.

Tekmovalci skupaj jejo, spijo in trenirajo.

Sumo, oblika rokoborbe, je japonski nacionalen šport.

Tekmovalce prepoznamo po pisanih mawashi (trakovi

pod trebuhom) in pričeski, imenovani oicho (vozli v ob-

liki listov ginka). Ta podoba se je ohranila že iz davnih

časov, vendar videz ni edini. Poznamo tudi tradicion-

alne prakse, kot je dohyo (slamnat obroč na tleh),

sistem razvrščanja tekmovalcev in verski obred Shinto.

Čeprav zgodovina borb sega vse do antike, se je

sumo uvrstil med profesionalne športe šele okoli leta

1600. Danes večinoma moški šport finančnopodpirajo

klubi, srednje šole, univerze in razna samostojna

društva. Tako na Japonskem kotv tujini pa je sumo

najbolj znan kot poklicni šport za gledalce.

Najpomembnejši cilj med tekmo je, da rokoborec s

silo svojega nasprotnika spravi izven dohyo ali da se

nasprotnik dotakne površine s katerim koli delom

telesa, ki niso podplati noge. Pred spopadom, v centru

kroga, oba rokoborca po navadi porabita nekaj minut

za pripravni obred, ki vključuje iztegovanje rok, teptanje

s stopali, čepenje in strmenje v nasprotnika. Pred vs-

akim treningom ali tekmo dohyo tradicionalno očistijo

tako, daveč pesti soli vržejo v zrak in s posušenimi

vejami prestrašijo zle duhove. Obred končajo s poli-

vanjem alkoholne pijače sake, ki naj bi prinašala srečo.

Kljub vsemu tradicija ni tista, ki naredi ta šport zanimiv

in tako poseben. Sumo niso običajni športniki. Svoje

treninge prilagajajo tako, da pridobijo čim več telesne

mase. Idealna teža je vse od 140 do 190 kg. Višanje

telesne mase je ključni del usposabljanja, saj v tem

športu ne obstajajo kategorije, pri katerih bi se tekmov-

alci razlikovali po teži. Po podatkih Nihon Sumo As-

sociation 40 od 42 rokoborcev v Makuushi (top divizija)

tehta več kot 140 kg. Najtežji rokoborec, Baruto iz

Estonije, tehta neverjetnih 188 kg.

SUMOSumo rokoborci poosebljajo idealne lastnosti japonskega moškega. Moč, disciplino ter neusmiljenost.

Sumo tekmovalci začnejo svoj dan ob štirih ali petih

zjutraj z jutranjim treningom. Iz svojega počivališča

se nemudoma odpravijo v telovadnico. Telovadijo na

tešče, saj si prizadevajo, da bi pridobili čim več teže.

To pomaga upočasniti presnovo in s tem težje pora-

bijo vnesene kalorije. Ob približno enajstih dopoldan si

privoščijo obilen obrok. Kuharji jim večinoma pripravijo

chanko – značilno jed za sumo športnike. Beseda

izhaja iz chanko nabe, ki pomeni obara. Ta je sestav-

ljena iz različnega mastnega mesa, zelenjave, tofuja in

rib, skuhanih v piščančji osnovi. Ko ostane samo še

juha, si vanjo dodajo rezance. Chanko nabe je bogata

z beljakovinami in jo velikokrat postrežejo na velikih

krožnikih s prilogami – najpogosteje je to riž. Jed

tradicionalno pripravljajo že od obdobja Meiji, saj je

enostavna za pripravo in jo lahko postrežejo več sumo

rokoborcem hkrati. Nekateri tekmovalci pojejo vse do

5 kg mesa ter 10 skodelic riža v enem obroku. Poleg

hrane popijejo veliko piva – do 3,4 litre na osebo. Za

suhe rokoborce je pridobivanje teže lahko kar naporen

proces. Vztrajati morajo pri velikih obrokih, nekateri

celo bruhajo, vendar vedo, da je to le del krutega us-

posabljanja, da postanejo uspešni tekmovalci.

Po kosilu sledi poseben del usposabljanja – spanec.

Takoj po prvem obroku se vrnejo v svoje spalnice, kjer

zadremajo do poznih popoldanskih ur. Ta ‘’siesta’’ traja

do 4 ure. Pomaga jim pri pridobivanju mase, saj se

vsa odvečna energija shrani v obliki maščobe. Za-

tem ‘’velikani’’ pridejo nazaj za jedilno mizo in pojedo

drugi ter zadnji obrok v dnevu. Sledi dolg spanec, kjer

se vse čez dan zaužite kalorije predelajo in shranijo v

obliki odvečne maščobe. Naslednje jutro se rokoborci

ponovno zbudijo zgodaj zjutraj, njihova telesa pa so že

pripravljena na medsebojno borbo.

Indeks telesne mase (ITM) pri sumo rokoborcih

večinoma znaša nekaj čez 40, kar pomeni, da spadajo

v kategorijo 3. stopnje debelosti. Kljub vsemu se njiho-

va telesa razlikujejo od ostalih debelih oseb. Za razliko

od sumo tekmovalcev večina moških kopiči odvečno

telesno maščobo na osrednjem delu telesa – znana

je kot visceralna maščoba. Ta se nahaja pod plastjo

mišic in okrog organov. Sumo rokoborci očitno niso

enaki povprečnim osebam. Ena izmed ključnih stvari je

v tem, kako se maščobe shranjujejo pri teh tekmoval-

cih. Te se shranijo v obliki podkožne maščobe (sub-

kutana maščoba) in ne v obliki visceralne maščobe.

Podkožno maščobo telo lažje uporabi kot vir energije

med treningi in ne zmanjša ter oslabi mišične mase.

Subkutana maščoba hitro poveča telesni obseg, kar je

točno tisto, kar si ti tekmovalci želijo. Vse to pa sumo

tekmovalcem omogoči poseben režim treninga. Ker

pa povprečni ljudje ne pridobivajo na teži samo s

podkožno maščobo, je njihovo zdravje bolj ogroženo.

Dolgo je držalo, da je sumo Japonski šport, vendar se

v zadnjih letih število tujih tekmovalcev povečuje. 13 od

42 rokoborcev v najvišjem razredu makuuchi prihaja

iz tujih držav. Asashoryu, ki je yokozuna, je trenutno

daleč najmočnejši rokoborec in prihaja iz Mongolije.

Trenutno je na Japonskem 60 tujih sumo tekmoval-

cev, kar 34 iz Mongolije, 6 s Kitajske, 5 iz Rusije in 3 iz

Gruzije.

Sumo je odličen šport z veliko tradicijo. Rokoborci, ki

posvečajo svoje življenje sumo športu, so predani zgo-

dovini in tradiciji, ki spremlja sumo. Vsak dan svojega

življenja rokoborec preživi v pričakovanju, da postane

boljši ter močnejši ali da postane profesionalni sumo

rokoborec – yokozuna. Edina HajdarEvić

dnevni vnos kalorij tekmovalcev niha vse od 8.000 do 20.000 kilokalorij. to je zelo presenetljivo, če pomislimo, da je priporočen vnos za zdravega, aktivnega moškega, 2.500 kilokalorij na dan. ti rokoborci lahko pojedo 10-krat več kot normalen moški in vse to v samo dveh obrokih.

38 39

To je mikrobiota, ki jo sestavljajo vse bakterije v našem

črevesju. Ta skrivnostni organ tehta skupaj štirikrat več

kot srce in približno toliko kot možgani, 1,5 kilograma

ali celo več. Tudi oživčeno je črevesje mnogo bolj kot

srce. Verjetno ne naključno, pravi italijanski farmakolog

Luciano Lozio, eden tistih, ki na svetu največ vedo o

delovanju črevesne flore, in se čudi, da ta, po nje-

govem mnenju najpomembnejši organ v našem telesu,

le redki proučujejo.

Luciano Lozio vodi raziskovalni inštitut za farmakologijo

in biofiziko prehranjevanja v Monzi v Italiji.

O črevesnem ekosistemu in o tem, kako izkoris-

titi metabolizem probiotičnih bakterij za zdravljenje

bolezni, pa poučuje tudi bodoče zdravnike na univerzi

v Palermu.

Črevesje je, razvojno gledano, naš prvi in tudi najbolj

enostaven organ. Lozio: “Črevesje je, razvojno gleda-

no, naš prvi in tudi najbolj enostaven organ. Vsi ostali

organi so z njim povezani in so mu podrejeni.

Črevesje je torej naš najpomembnejši organ, ki vpliva

na stanje vseh drugih organov. Tanko črevo je bistveno

za življenje. Človek lahko živi brez želodca ali debelega

črevesja, brez tankega črevesja pa ne. Srce, pljuča

ali jetra lahko presadimo, tankega črevesja ne. So

poskušali, pa ni šlo. Nekaterim predebelim ljudem so

skušali pomagati tako, da so jim odrezali del tankega

črevesja. Končalo se je slabo, saj jim morajo zdaj

dovajati hranila neposredno v žilo.

Ker je črevesje tako pomemben organ, si enostavno

ne more privoščiti bolezenskih simptomov, zato jih

prenese na druge organe. Neravnovesje v črevesju

povzroči, da se v telesu, kjer ima pač človek šibko

točko, pojavi določen simptom.”

SOLAtA MORA V DVEH DNEH ZAČEtI gNItIZ neprimerno prehrano si vsak dan sproti uničujemo črevesno floro, telesni organ, za katerega večina sploh ne ve, da ga ima.

Črevesna mikroflora je zelo pomembna

Če je ena tretjina črevesne mikroflore skupna vsem

ljudem, sta drugi dve specifični predvsem za posa-

meznika. Pri vsakem pa bo opravljala enake fiziološke

funkcije, ki imajo neposreden vpliv na naše zdravje.

Če se človek prehranjuje dobro in bakterije v črevesju

dobro delajo, lahko preprečimo in pozdravimo več

bolezni, kot bi si mislili. Nepravilna prehrana je zato

vzrok mnogih bolezni.

Lozio: “Če venomer jeste eno in isto hrano, recimo

testenine ali živalske maščobe, se bo v črevesju

pospešeno razvil določen tip bakterij. Porušeno

ravnovesje pa lahko povzroči celo vrsto problemov, od

debelosti, diabetesa, alergij, astme, glavobolov, pa vse

do degenerativnih bolezni, vnetij in tumorjev.

Govorim o uživanju določene vrste hrane daljše

obdobje. Poglavitno je torej razmerje med dobrimi

in slabimi, med probiotičnimi in patogenimi bakteri-

jami. Če se to ravnovesje poruši, podivjajo tudi bak-

terije, ki so sicer nevtralne, in problemi so tu. Stanje

še poslabšujemo z zdravili, ki imajo močne stranske

učinke, in s slabo dieto. Antibiotiki patogenov ne

uničijo vedno, dobre bakterije pa zagotovo. Zato bi

morali po antibiotični kuri nujno jemati probiotike.

Vendar na tem področju vlada velika zmeda. Probiotiki

so trenutno v modi, zato vsi želijo svoj kos pogače.

Na tržišču imate na primer jogurte, za katere oblju-

bljajo, da zmanjšujejo napihnjen trebuh. Vendar pa

iste bakterije, ki v črevesju zmanjšujejo količino plinov,

pomagajo pri absorpciji sladkorja. Ljudje jih jedo, da

bi shujšali, v bistvu pa ti jogurti redijo. Pomembno je

tudi vedeti, da potrebujemo milijardo bakterij, da bi

uspešno naselili kolonijo v črevesju. Če zdaj to prim-

erjamo s količino bakterij v določenih jogurtih, ugo-

tovimo, da bi jih morali vsako jutro pojesti približno 18

lončkov. Poleg tega je najbolje prodajana bifidobak-

terija v Evropi živalskega izvora in torej človeku prav nič

ne koristi, vendar boste ta podatek na embalaži iskali

zaman.”

“ “

tisti, ki uživa dobro hrano, bo zdrav.

Človek ne more preživeti brez bakterij

Človeško črevesno mikrofloro sestavlja 100.000

milijard bakerij, vključujoč tisoč različnih vrst s skupno

več kot tremi milijoni genov (kar je 150-krat več kot

je človeških genov). Bakterijskih celic v črevesju je

desetkrat več kot vseh celic v našem telesu. Lahko bi

rekli, da so bakterije torej pomembnejše od nas samih.

Človek ne more preživeti brez bakterij.Z neprimerno

prehrano vsak dan sproti uničujemo črevesno floro.

Zato je živa hrana bistvenega pomena za zdravje vseh

organov v telesu, ne samo črevesja.

Prav tako ne jajca, ribje meso ali jabolka brez črvov in

mikroorganizmov. Taka hrana vsebuje ogljikove hidrate,

maščobe in proteine, z biološkega stališča pa je mrtva.

Biološka hrana pa je živa. Solata mora v dveh dneh

začeti gniti. Če je po treh ali štirih dneh enaka kot prvi

dan, za nas ni dobra. Dobra je le za tistega, ki jo drago

proda. Tudi vsa predelana hrana v raznih embalažah je

sterilna.

Ni bistvo v tem, koliko pojemo, ampak koliko absorbi-

ramo. Če imamo uničeno črevesje s preluknjanimi

stenami, ne bomo absorbirali ničesar. Pri tem nam

štetje kalorij prav nič ne pomaga. Glede na to, koliko

bakterij imamo v črevesju, bi se morali zavedati, da

najprej jemo zaradi njih in šele potem zaradi sebe.”

Maruša lazički

Hrana lahko zdravi mnoge, tudi zelo resne bolezni. Ampak mora biti živa. Solata, ki se je polž ne dotakne, niti za človeka ni dobra.

“ “

40 41

Dandanes lahko na vsaki spletni strani, v vsakem

časopisu najdemo informacije kdaj, koliko in pred-

vsem kaj naj jemo. Vse lepo in prav, če nas ta obilica

informacij ne bi zmedla. Sama sem želela izvedeti, ali

res obstaja univerzalna dieta in ali sploh lahko najdem

resnico?

Pogovarjala sem se s prof.dr. Andrejem Coerjem

(AC), Mojco Bizjak, viš.pred. (MB) ter dr. Kostjo

Makarovičem, uni.dipl.kem.,prof.kem. (KM).

Lahko rečem, da je to idealna dieta...

1.Kakšen je vaš način prehranjevanja?

AC: Jem kuhano hrano, večinoma iz menz zdravs-

tvenih ustanov (UKC, bolnišnica Izola), jem trikrat

dnevno: zajtrk doma, kosilo v bolnišnici in večerjo

doma. Zase bi dejal, da sem vsejedec. Med vikendi

kuham doma, ne uživamhitre prehrane, sladka hrana

pa je moja šibka točka, le stežka se ji uprem.

MB: Mešana raznovrstna prehrana, v kateroje vsak

dan vključena zelenjava in sadje. Kadar je le mogoče,

je tasezonsko in lokalno pridelana. Najraje z domačega

vrta.

KM: V večini zrelo, sveže, nepredelano/neobdelano,

po možnosti ekološko ali doma vzgojeno sadje, nekaj

zelenjave in tu pa tam nekaj malega oreščkov in se-

men. Prehranjujem se torej presno. Ne prehranjujem

se petkrat dnevno, ampak takrat, ko sem lačen.

Navadno je to dvakrat dnevno. Prvič okoli 12h,drugič

in zadnjič okoli 18h.

2. Ali je zajtrk najpomembnejši obrok dneva?

AC: Zajtrka nisem jedel do 3.letnika fakultete. Takrat

sem bil zaradi prevelike teže primoran shujšati in

ker je dieta vključevala več manjših obrokov, sem

se navadil jesti zajtrk. Danes brez njega ne morem

začeti dneva. Sam se zelo nagibam k temu, da mora

tO JE IDEALNA DIEtA...Pa je res? Ali resnično obstaja univerzalna dieta? ne govorim o shujševalni dieti,ampak o tisti, ki naj bi jo zdrav posameznik upošteval. govorim o naši prehrani.

človek poslušati telo, sebe in delati na ta način. Ni-

mam nobenih podatkov, ali je zajtrk potreben ali ne,

poslušam sebe.

MB: Vsi glavni obroki dneva so pomembni – zajtrk,

kosilo in večerja. Zajtrk je prvi obrok dneva, zato

je najpomembnejši. Dan težko začnemo, če ga ne

zaužijemo.

KM: Nikakor. Danes so bile moj prvi obrok pomaranče

(okoli 17h). Načeloma jem, kadar sem lačen, zjutraj

običajno nisem.

3. Vaš pogled na alternativni način prehranjevanja.

AC: Kot sem že omenil, se nagibam k temu, da je

potrebno poslušati svoje telo. So obdobja, ko mesa

ne morem jesti in ga ne jem, so pa tudi obdobja, ko ne

morem brez njega. Nisem pristaš strogih diet. V prim-

eru, da se za alternativni način odloči odrasla oseba, je

to vredu. Pozoren pa bi bil pri otrocih in mladostnikih,

kiv času razvoja potrebujejo večje količine proteinov,

kasneje pa naj se sami odločajo o svojih prehranskih

navadah. Pozornost pa je potrebno nameniti tudi

bolnikom.

MB: Alternativni načini prehranjevanja zajemajo zelo

široko področje načinov prehranjevanja. Nekateri so

boljši, nekateri slabši – nekateri predvsem zato, ker

niso ustrezno načrtovani, lahko privedejo do poman-

jkanja določenih hranil in kasneje do obolenj.Vendar

imamo več težav zaradi prevečhranil, saj tudi to pri-

vede do obolenj.

KM: Niso vse alternative dobre, a tista alternativa, ki

da človeku prehrano, za kakršno je primarno ustvarjen

in si jo v naravi lahko priskrbi brez orodja, pečice, og-

nja in štedilnika, torej sadje in zelenjava z nekaj oreščki,

nikakor ne more biti slaba izbira. Pozitivni rezultati

takšne prehrane so znani in opisani v marsikateri knjigi

in znanstveni literaturi. Kakršnakoli vrnitev k alterna-

tivnemu prehranjevanju (presnojedstvo) je bistveno

boljša za počutje, zdravje, koneckoncev tudi za planet.

4. Ali resnično potrebujemo tolikšno količino ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin v naši prehrani?

AC: Ne potrebujemo v tolikšni meri. Za primer vzem-

imo mleko, nevem zakaj tako izpostavljajo mleko npr.

pri osteoporozi, ko lahko kalcij dobimo na drug način.

Če kuham, uživam v tem in če bom pri tem moral

vedno paziti na odstotke, bom moj učinek manjši.

Včasih si moramo pustiti kakšen greh.

MB: Res je, potrebujemo jih v določenih količinah.

KM: Ne, nikakor. Dovolj znanstvenih dokazov je, ki

kažejo na to, da ne potrebujemo toliko maščob in bel-

jakovin. Naša hrana mora temeljitina ogljikovih hidratih.

Kakovostne beljakovine, v nedenaturirani obliki, so

biološko bistveno bolj dostopne – govorimo o sadju in

zelenjavi – zato jih tudi zaužijemo bistveno manj. Es-

encialnih maščobnih kislin za zdravo in polno življenje

je dovolj v sadju, zelenjavi in nekaj oreščkih. Še tako

opevana hladnostiskana olja so podvržena oksidaciji

takoj, ko jih stisnemo. Pri tem se tvorijo prosti radikali,

ki soškodljivi. V presni hrani je vse, kar človek potre-

42 43

buje. Ogljikovi hidrati iz sadja, v večini sladkorji spolno

mero vitaminov, mineralov in zelo pomembnih vlaknin,

pa nas preskrbijo z energijo, potrebno za pravilno in

uravnoteženo delovanje naših celic.

5. Vaše mnenje o prehranskih dopolnilih. Jih potrebujemo?

AC: Ne. Industrija teži k temu, da bi čimveč prodala.

Se pa vprašam, ali razmišljamo, kako se nekatera

dopolnila absorbirajo v prebavnem traktu.

MB: Jih ne potrebujemo, če uživamo mešano

raznovrstno prehrano.

KM: So povsem nepotrebna, neučinkovita. Avtor T.

Collin Cambellv knjigiWhole: Rethinking the Science

of Nutrition jasno pokaže, da nadomeščanje posa-

meznega hranila ne more rešiti pomanjkanja hranil v

telesu. Npr. izoliran Fe v anorganski obliki iz prehran-

skih dopolnilnam nič ne pomaga,ker bo absorpcija

slaba, saj ne bo prisotnih še drugih komponent, ki so

nujne za pravilno absorpcijo železa. Če ti manjka en

vitamin ali mineral, je v množici vseh potrebnih hranil

zelo verjetno, da ti manjka še vsaj deset drugih, ki jih

ne poznamo ali analitično ne izmerimo. V eni knjigi sem

zasledil, da to, kar danes poznamo, predstavlja le 20

% vseh hranil, ki so človeku esencialna.

6. Kakšen je pomen oz. Vpliv dedne zas-nove?

AC: Nekateri pravijo, da bi morali na podlagi genov

sklepati, katera hrana je bolj primerna za naše telo in

katera slaba. Vendar smo tu še vedno bolj na začetku

in se bojim, da bomo to zopet poudarjali, tako kot smo

prehranska dopolnila. Ko govorimo o dispoziciji npr.

bolezni, moramo uporabiti bolj celostni pristop, saj na

razvoj bolezen vpliva več dejavnikov in ne samo geni.

MB: Različna ljudstva (in njihovi geni) so se prilagajali

hrani, ki je bila na voljo v določenem okolju. Hranila v

njej so vplivala na izražanje genov in v določeni meri

sogeni tisti, ki vplivajo na izbor živil, uravnavajo vnos

hrane (apetit), presnovo v mirovanju, presnovo hranil…

KM: Sam si gensko zasnovo predstavljam kot verigo

s šibkejšimi in močnejšimi členi. Dokler je ne obremen-

jujemo z nepotrebnimi obremenitvami, bo zdržala, ko

pa jo obremenimo, bo popustila v najšibkejšem členu.

Za Japonce pravijo, da so dolgoživ in zdrav narod,

a Japonce, ki živijo v ZDA, pestijo iste kronične in

akutne bolezni kot Američane. Iz tega in še kar nekaj

primerov vidimo, da je genska zasnova res le tista, ki

nam določi, kateri členi v verigi bodo šibkejši in kateri

močnejši. Pri nekomu bo prevelik vnos maščob ali

beljakovin hitreje povzročil poslabšanje zdravstvenega

stanja kot pri nekom drugem.

7. Človek naj bi se, po nekaterih teorijah, razvil zaradi uživanja mesa? Ali za raz-voj potrebujemo meso? Ali se bodo vplivi neuživanja mesa pokazali čez 20let?

AC: Sem pristaš mešane hrane, je pa res, da danes

potrebujemo bistveno manj, saj se dosti manj gibljemo.

Naš organizem se dobro prilagodi na vse. Tudi ljudje

v taboriščih so preživeli in niso jedli skoraj nič. Bolj bi

se bal tega, da jemo bistveno preveč in kako se bo to

odražalo v prihodnjih generacijah.

MB: Človek ne potrebuje tako velikih količin mesa,

kot jih imamo danes v naših prehranjevalnih navadah,

potrebuje pa določeno količino beljakovin, vitaminov in

mineralov, da se ustrezno razvije.To vse lahko dobimo

zmešano prehrano. Nobena enolična prehrana ni ide-

alna.Ne vem, kaj bo čez 20 let.

KM: To je skoraj na pol filozofsko vprašanje. Nekat-

ere teorije govorijo o tem, da so možgani človečnjaku

začeli rasti prav zaradi povečane količine beljakovin

iz mesne prehrane, po drugi strani pa »missing-link«

teorija (teorija manjkajočega člena) opozarja, da med

različnimi stopnjami človečnjakov manjkajo fosilni

dokazi o vmesnih stopnjah, kar obrača na glavo

teorijo, da so bili človečnjaki, ki jim sedaj pripisujejo,

da so naši predniki, res naši predniki. Prav zato nisem

prepričan v to, da je bila mesna prehrana evolucijska

prednost, pač pa zgolj izhod v sili, ko zaradi tega ali

onega razloga človeštvo ni imelo dostopa do svoje

najboljše in primarne prehrane – sadja.

8. Kaj pa presnojedstvo? Zakaj lahko presnojedec preživi glede na to, da nima vnosa predpisanih hranil?

AC: To je adaptacija človekovega organizma. Se pa

bodo ti njegovi primanjkljaji pokazali kasneje (npr. v

maščobah topni vitamini). Pa vendar ne potrebujemo

toliko hranil. Za primer vzemimo vitamin C, ki ga naše

teloizloči, če ga ne potrebuje. Drugi primer so ledvice,

ki kljub temu, da 75% nefronov propade, delujejo nor-

malno. To je ta prilagoditev našega telesa.

MB: Če se odrasel človek odloči za to, je to nje-

gova odločitev in jo moramo spoštovati. Človek ima

kar nekaj rezerve hranil. Če jih iztroši, ima zdravs-

tvene težave. Neustrezno načrtovana prehrana

lahko povzroči pomanjkanje določenih hranil. Najbolj

problematičen je vitamin B12. Njegovo pomanjkanje

povzroča hematološke in nevrološke motnje.

KM: Presnojedstvo ni nič novega, naši predniki, pred

izumom ognja in ostalih »kuhinjskih pripomočkov«, so

bili vsi presnojedi. Sicer pa, vsak lahko poskusi in se

na lastni koži prepriča v blagodejnost človeku naravne

prehrane. Sam sem precej analitične narave in lahko

povem, da so moji izvidi odlični, prav tako tudi počutje

in fizična moč..

9. Kaj naj jem?

AC: Težko svetujem, a kot sem že omenil, naj vsak

posluša samega sebe. Meni moj način odgovarja.

Dietetiki bodo morali povezati ekstreme in znotraj tega

pustiti ljudem malo svobode in dieto prilagodili posa-

mezniku.

MB: Tako, da se boste dobro počutili in še naprej

vzdrževali ustrezno telesno maso in zdravje.

KM: Zelo nerad svetujem, kaj naj bi kdo jedel. Mislim,

da je optimalna prehrana tista hrana, ki je v neprede-

lanem stanju najboljša za določeno vrsto. Vsaka vrsta

ima torej za vrsto specifično prehrano. Pri človeku je

to prehrana, ki temeljina svežem sadju, nekaj zele-

nolistnate zelenjave z majhnim dodatkom oreščkov in

semeni in seveda vedno samo takrat, ko smo lačni.

10 DEJSTEV, OKATERIH BI SE STRINJALI (SKORAJ) VSI STROKOVNJAKI

1. dodani sladkor škoduje.

2. omega3 maščobne kisline so nadvse pomembne

in večina ljudi jih zaužije premalo.

3. ne obstaja univerzalna dieta, primerna za

vsakogar.

4. umetne (hidrogenirane) trans maščobne kislin

so izredno nezdrave.

5. uživanje zelenjave bo izboljšalo vaše zdravje.

6. izognite se pomanjkanju vitamina d.

7. Predelani oz. prečiščeni ogljikovi hidrati so

slaba izbira.

8. Prehranski dodatki ne morejo nadomestiti

prave hrane.

9. Hitre in enostranske diete ne delujejo,

treba jespremeniti življenjski slog.

10. najbolj zdrava je nepredelana hrana.

Še bolj zmedeni? Mogoče pa je prav, da nehamo iskati

vedno črno in belo in najdemo vmesno mavrico.

Najboljša dieta je individualna. Pomembno je, da

začnemo poslušati sebe, to pa ne pomeni,da nam

telo govori, da moramo pojesti celo vrečko čipsa in 17

ploščic mlečne čokolade. Ob branjuvsakega poljudno-

znanstvenega članka pa zamižimo na eno oko in si

poskušamo ustvariti lastno mnenje.

Mogoče pa bom v naslednji številki pisala o tem, kako

paradižnikova mezga povzroča raka... Pa ga res?

SaraH Marič

(povzeto po: http://authoritynutrition.com/top-10-nutrition-facts/)

44 45

Arterijska hipertenzija in holesterolsta v povezavi zelo nevarna za naše zdravje. Če zvišan krvni tlak in holesterol nista pod kontrolo, pod našim nadzorom, predvsem pa v mejah normale, smo lahko življenjsko ogroženi.

Arterijska hipertenzija

Na splošno: krvni tlak je pretok krvi skozi ožilje.

Višino krvnega tlaka določata dve vrednosti:

višja vrednost ali sistolični tlak je tlak v arterijah

med srčnim utripom, ko se srce skrči in iztisne kri

v ožilje,

nižja vrednost ali diastolični tlak je tlak v arterijah

med dvema utripoma v času sproščanja srca.

Arterijska hipertenzija je bolezensko povišan krvni

tlak oziroma vrednost, ki je nenehno višja od 140/90

mmHg.

Hipertenzija bele halje

Dnevna nihanja sistoličnega tlaka so navadno med

50–60 mm Hg. Krvni tlak se lahko poviša pri različnih

čustvenih stanjih kot je npr. strah zaradi merjenja tlaka.

Te dejavnike imamo za fiziološke. Zviša se lahko do 30

mm Hg.

To pogosto opazimo v urgentnih ambulantah, ko

so bolniki prestrašeni, pod stresom, zaskrbljeni,

vznemirjeni, možne pa so tudi pri vsakdanjem

ambulantnem delu.

ARtERIJSKA HIPERtENZIJA IN HOLEStEROL – ŽIVLJENJEOgROŽAJOČ PAR

Nihanje sistoličnega krvnega tlaka se lahko pojavi pri

normotenzivnih in hipertenzivnih bolnikih. Ta pojav

imenujemo »učinek bele halje«.

Stopnje hipertenzijeTakoj ko opazimo, da se pri občasnem merjenju

krvnega tlaka vrednosti povišajo nad 140/90 mm Hg,

moramo iti k zdravniku.

Z diagnosticiranjem arterijske hipertenzije želimo

ugotoviti višino krvnega tlaka ter sekundarni vzrok

hipertenzije. Celotno srčno-žilno tveganje ocenimo

s tem, da ugotavljamo druge dejavnike tveganja

(okvare organov in spremljajoče bolezni ali dodatna

VRSTASISTOLIČNI TLAK DIASTOLIČNI TLAK

(višja vrednost) (nižja vrednost)

Optimalen <120 mm Hg <80 mm Hg

Normalen 120–129 mm Hg 80–84 mm Hg

Visok normalen

130–139 mm Hg 85–89 mm Hg

Hipertenzija 1. stopnje

140–159 mm Hg 90–99 mm Hg

Hipertenzija 2. stopnje

160–179 mm Hg 100–109 mm Hg

Hipertenzija 3. stopnje

≥180 mm Hg ≥110 mm Hg

Sistolična hipertenzija

≥140 mm Hg <90 mm Hg

klinična stanja). V diagnostiko vključimo ponavljanje

meritev krvnega tlaka, anamnezo, klinični pregled in

laboratorijske ter druge preiskave.

Pri neinvazivnem merjenju krvnega tlaka moramo biti

pozorni, da:

uporabimo merilnik, ki ima ustrezno oceno po

mednarodno priznanih protokolih

uporabimo primerno veliko manšeto

se zrak samodejno spušča iz manšete

je bolnik med preiskavo miren

poizvemo o pacientovi kakovosti spanja

so povprečja 24-urnega krvnega tlaka nižja od

meritev v ordinaciji.

Nadzorovanje arterijske hipertenzije s prehrano – kaj lahko storimo sami?

Vsesplošno izboljšanje življenjskega stila bolnikov

oziroma oseb, ki imajo v družini pogoste težave z

arterijsko hipertenzijo, je najverjetneje očitno, vendar se

tukaj pojavi problem, saj se fraza zdrav način življenja

zadnje čase vse preveč uporablja in zato ljudje več niti

ne vedo, kaj dejansko to pomeni.

Pri osebah, ki so nagnjene k arterijski hipertenziji, a

imajo sicer še normalen krvni tlak, je pomembno, da

ne uživajo hrane z veliko soli (ne več kot 5 g/dan),

v svoj vsakdan vključijo redno telesno vadbo, pred

katero se posvetujejo s svojim osebnim zdravnikom,

opustijo kajenje,zmanjšajo uživanje alkohola in

povečajo dnevni vnos sadja in zelenjave. Prav tako

morajo biti pozorni na uživanje maščob, predvsem

nasičenih. Pomembno je tudi, da zmanjšajo morebitno

čezmerno telesno maso.

Pri izogibanju hrani z veliko soli je pomembno

poudariti, da ni dovolj le, če si hrane ne dosoljujejo

za mizo, temveč se morajo izogniti tudi hrani, ki

vsebuje prikrito sol, torej hrano, ki nam po okusu ni

zelo slana, a vseeno vsebuje velike količine soli. V to

kategorijo bi lahko uvrstili juhe v vrečkah, konzervirano

meso, prekajeno meso, suhomesnate izdelke, mnoge

vrste sirov, kislo zelje, repo, sojino omako, večino

predpripravljenih jedi...

S temi ukrepi lahko večinoma uspešno nadzorujemo

nekoliko povišan krvni tlak brez jemanja zdravil.

Žal pa do sedaj še ni bilo izvedene raziskave, ki bi

dokazala, da samo izboljšanje življenjskih navad, brez

jemanja antihipertizivnih zdravil, pri osebah, ki že imajo

arterijsko hipertenzijo, resnično zadostuje.

HOLESTEROL – tihi ubijalec

Holesterol je snov v našem telesu, ki je nepogrešljiva.

Problem nastane le takrat, ko ga imamo preveč.

Holesterol je maščobi podobna snov, ki se nahaja v

celicah v telesu. V vodi je netopen. Pomemben je za

nastanek nekaterih hormonov in vitamina D. Uvrščamo

ga med maščobe v krvi. Kadar je koncentracija teh

maščob zvečana, to imenujemo hiperlipidemija.

Zakaj je škodljiv?

Raven holesterola v krvi uravnavata dve vrsti

lipoproteinov:

LDL (low density lipoproteins);

HDL (high density lipoproteins).

Tudi holesterol se deli na dve vrsti: dobrega in slabega.

Priporočeno je, da imamo škodljivega LDL holesterola

v krvi čim manj, HDL holesterola pa čim več. S tem se

zmanjša nastanek obolenj srca in ožilja.

V raziskavi cINDI so ugotovili, da ima v Sloveniji več kot 60% prebivalstva povečan nivo holesterola v krvi.

“ “

46

Aterosklerozo pospešujejo naslednji dejavniki:

kajenje

debelost

sladkorna bolezen

zvišan krvni tlak

stres.

Vrednosti:

Vsak odrasel človek bi praviloma moral poznati raven

maščob v svoji krvi.

Priporočene vrednosti krvnih maščob so:

skupni holesterol: manj kot 5 mmol/l;

holesterol LDL: manj kot 3 mmol/l;

trigliceridi: manj kot 1,7 mmol/l;

holesterol HDL: več kot 1 mmol/l.

za ženske: več kot 1,3 mmol/l;

za moške: več kot 1,1 mmol/.

Raven krvnih maščob bi si človek moral kontrolirati

vsakih 5 let, če je bila vrednost krvnih maščob pri

zadnjem merjenju ustrezna. Pogostejše kontrole so

potrebne pri tistih ljudeh, ki že imajo izražen vsaj en ali

več dejavnikov za nastanek ateroskleroze.

Nadzorovanje holesterola s prehrano

Pri osebah s povišanim holesterolom je priporočljivo,

da se držijo enakih načel kot osebe, ki so nagnjene

k arterijski hipertenziji, torej da uživajo več sadja in

zelenjave, se redno telesno gibajo, opustijo kajenje

in uživanje alkohola, zmanjšajo telesno maso, če

imajo previsoko, in pazijo na vnos soli. Vendar pa

to velikokrat ne zadostuje, zato je priporočljivo, da

poleg naštetega uživajo tudi hrano z veliko vlakninami.

Osebam s povišanim holesterolom se priporoča

uživanje mastnih rib (vsaj dvakrat na teden), ovsenih

kosmičev, fižola, polnozrnatih izdelkov, oreščkov,

rastlinskih olj, citrusov, jabolk, grozdja, jajčevcev in

soje. Priporočeno je tudi uživanje hrane, ki ima dodane

sterole.

Način prehrane, ki je opisan za osebe z arterijsko

hipertenzijo in holesterolom, je primeren način

prehranjevanja tudi za vse ljudi, ki teh bolezenskih stanj

nimajo oz. jim niso podvrženi, saj sledi smernicam

zdravega načina prehranjevanja in bi bilo priporočljivo,

da bi se teh načel držali vsi. nM, an, aS

Holesterol LDL:

Imenujemo ga tudi škodljivi holesterol.

Če se kopiči v žilni steni, jo lahko zoži.

Pride lahko do angine pektoris,

srčnega infarkta, možganske kapi.

Holesterol HDL:

Imenujemo ga tudi koristni, zaščitni

holesterol.

Po krvi se prenaša z dobrimi

lipoproteini.

V jetrih se z žolčem izloča iz organizma.

Zvišana raven holesterola v krvi

privede do srčno-žilnih obolenj.

Najpogostejše obolenje je ateroskleroza,

ko se holesterol kopiči v žilni steni.