8/6/2019 c89b472bd985aefb9a0d80643cb061ce

1/399

VPRAANJA KAZENSKO PRAVO

1. TEFAN HORVAT

KZ:1. Oblike krivde* naklep* malomarnost2. Zastaranje

Potek asa lahko ima dvojni uinek. Tako tudi loimo:* zastaranje kazenskega pregona: kazenski postopek e ni bil izveden, zato

potek asa vpliva na to, da ni ve mogoe izrei kazni. Preneha pravica doizreka kazenske sankcije in je storilcu ni mogoe izrei.* zastaranje izvritve kazni: zastaranje je razlog ugasnitve kazni. Ugasnetorej pravica do tega, da se kazen bodisi izree bodisi e izreena kazen

izvri.Sodia in drugi organi kazenskega pregona in za izvrevanje kazenskih

sankcij morajo v vsaki fazi postopka paziti na potek zastaranja in upotevatizastaranje po uradni dolnosti. Zastaranje tako nastopi ex lege, in sicertedaj, ko so potekli zastaralni roki.

KZ-1 doloa, da ne zastarajo:* kazniva dejanja, za katera se sme izrei dosmrtni zapor;* nekatera kazniva dejanja zoper lovenost (genocid, hudodelstva zoperlovenost, vojna hudodelstva, agresija, odgovornost vojakih poveljnikov indrugih nadrejenih, zdruenje in uvanje h genocidu, k hudodelstvom zoperlovenost ali agresiji);* kazniva dejanja, za katera po mednarodnih pogodbah takno zastaranje nemore nastati.

Zastaranje kazenskega pregona:Ta vrsta zastaranja pomeni, da se zaradi poteka rokov, ne more ve izvestikazenski pregon in se storilcu ne more ve izrei kazen za kaznivo dejanje, ki

ga je izvril. Dolina rokov je odvisna od tee kazni, ki je predpisana za

posamezno kaznivo dejanje. Maksimalni zastaralni rok je 50 let, najkraji pa6 let. Prejnji KZ je doloal kraje zastaralne roke (25 let in 3 leta).Ti roki so:* 50 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor 30 let(15 do 30 let),* 30 let od storitve kaznivega dejanj, za katero se sme izrei zapor nad 10 let(in manj kot 15 let),* 20 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izrei

zapor nad 5 let (do 10 let),* 10 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor nad 1leto (do 5 let),* 6 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei kazen do enegaleta ali denarna kazen.e je za kaznivo dejanje predpisanih ve kazni, se zastaralni rok doloi ponajhuji predpisani kazni. Kadar so kazni predpisane alternativno, se

zastaralni rok doloi glede na tejo vrsto predpisane. Kadar pa sopredpisane kumulativno (npr. zaporna in denarna kazen), pa se doloi

zastaralni rok glede na kazen zapora kot na glavno kazen. Za poskus sezastaralni rok doloi glede na kazen, ki je predpisana za dokonano kaznivodejanje.

Zastaralni rok za zastaranje kazenskega pregona zane tei od dneva, ko jebilo kaznivo dejanje izvreno, ko je torej storilec deloval ali bi moraldelovati.

Zadranje zastaranja:Zadranje zastaranja pomeni, da lahko med tekom zastaralnih rokovnastopijo ovire dejanske ali pravne narave, ki povzroijo, da zastaralni rokne tee. Zadranje zastaranje po povzeto po prejnjem KZ, ki je poznalrelativno in absolutno zastaranje. KZ-1 te delitve ni prevzel, kljub temu pa jeobdral zadranje zastaranja. Ob tem se zastavlja vpraanje, kaken uinek

sploh ima zadranje zastaranja. e doloena okoliina povzroi zastaranjeteka zastaranih rokov, hkrati pa zakon ne podalja zastaralnih rokov,

postane ta institut brez pomena. Tudi ob zadranju se namre zastaranjekazenskega pregona iztee po preteku doloenega asa od izvritvekaznivega dejanja, enako kot e zadranja ne bi bilo, saj KZ-1 kljub ureditvi

zadranja zastaranja ne postavlja daljih zastaralnih rokov in ne doloa, da

1

8/6/2019 c89b472bd985aefb9a0d80643cb061ce

2/399

se v primeru zadranja zaetek teka rokov ne vee na izvritev kaznivegadejanja.

Pretrganje zastaranja:Obstaja tedaj, ko se zastaralni rok zaradi doloene okoliine prekine in se

zaradi tega tisti del zastaralnega roka, ki je e potekel, ne teje ve, temvezane zastaralni rok po prenehanju ovire tei znova. To torej pomeni izjemood pravila, da zastaralni rok zane tei z izvritvijo kaznivega dejanja. KZdoloa le eno okoliino, ki pretrga zastaranje: e storilec v asu tega

zastaralnega roka stori enako ali huje kaznivo dejanje.Zastaranje izvritve kazni:Zastaranje izvritve kazni pomeni, da zaradi poteka doloenega asa ugasnepravica do njene izvritve. e izreene kazni ni ve mogoe izvriti. Roki:* 25 let od obsodbe na 30 let zapora (razen, e gre za nezastarljivo kaznivodejanje),* 15 let od obsodbe na zapor nad 10 let (vendar manj kot 30 let),* 10 let od obsodbe na zapor nad 5 let (do 10 let),* 5 let od obsodbe na zapor nad 1 leto (do 5 let),

* 3 leta od obsodbe na zapor do 1 leta ali na denarno kazen.Izvritev dosmrtnega zapora ne zastara.Prejnji KZ je doloal nekoliko kraje roke za izvritev mladoletnikegazapora. KZ-1 takne dolobe ve nima, saj bo to podroje uredil nov zakon.Zastaralni roki teejo od pravnomonosti sodne odlobe. Pri pogojniobsodbi, ki je bila preklicana, zane tei zastaranje tistega dne, ko je postalaodlobo o preklicu pravnomona. Pri pogojnem odpustu, ki je bil preklican,

zane tei zastaranje tistega dne, ko je postala odloba o preklicupravnomona.Zadranje zastaranja:Zastaranje izvritve ne tee v asu, ko se po zakonu kazen ne sme izvriti.Ovire so lahko prane ali dejanske, zakon pa upoteva samo pravne ovire

(npr. odloitev je mona, e obsojenec zaradi huje bolezni ni zmoennastopiti kazni.

Zastaranje izvritve varnostnih ukrepov:KZ -1 doloa da zastara izvritev varnostnih ukrepov odvzema voznikegadovoljenja in odvzema predmetov, ko preteejo tri leta od pravnomonosti

sodne odlobe, s katero sta bila ukrepa izreena. Prepoved opravljanja

poklica zastara, ko pretee as, za katerega je bil izreen.3. Kazniva dejanja zoper ivljenje in telo (pri tem seveda primerja staroin novo ureditev, ali je mileje in postavlja tu pa tam kaknopodvpraanje)

Kazniva dejanja zoper ivljenje in telo so doloena v 15. poglavju KZ-1:

Uboj (nov len) 1. odstavek je bil v starem KZ uvren v KD umora Umor (v KZ-1 je to KD loeno v dve obliki in sicer v umor in uboj) Uboj na mah (ni razlike) Povzroitev smrti iz malomarnosti (ni razlike) Detomor (ni razlike) Napeljevanje k samomoru in pomo pri samomoru (ni razlike) Nedovoljen poseg v nosenost (KZ-nedovoljena prekinitev

nosenosti, sicer pa ni vsebinske razlike) Lahka telesna pokodba (ni razlike) Huda telesna pokodba (ni razlike) Posebno huda telesna pokodba (ni razlike)

Sodelovanje pri pretepu (ni razlike) Izkljuitev kaznivega dejanja pri telesnem pokodovanju s soglasjem

pokodovanca (nov len) Ogroanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru (ni razlike) Povzroitev nevarnosti (ni razlike) Zapustitev slabotne osebe (ni razlike) Opustitev pomoi (ni razlike)

4. Primer pri k.d. uboja, ki ima kvalificirano obliko, e ga storita dve alive oseb skupaj. Kako bi jaz to loil od k.d. storjenih v hudodelskizdrubi?

KZ-1 doloa uboj kot novo kaznivo dejanje. Prej je bil 1. odstavek, ki doloa,da kdor komu vzame ivljenje, se kaznuje z zaporom od 5 do 15 let, uvrenov kaznivo dejanje umora. 2. odstavek pa doloa, e stori to dejanje dvoje alive oseb, ki so se zdruile zato, da bi izvrile uboj, se storilec kaznuje skaznijo od 10 do 15 let zapora.Uboj je temeljna oblika umora in umor v sostorilstvu po KZ, pri emer jeuboj v sostorilstvu kvalificirana oblika uboja.

2

8/6/2019 c89b472bd985aefb9a0d80643cb061ce

3/399

KZ-1 doloa tri pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko govorimo ohudodelski zdrubi:* da gre za najmanj tri osebe,* da izvri kaznivo dejanje zaradi izvedbe hudodelskega narta in* da izvri kaznivo dejanje e najmanj z enim lanom kot sostorilcem aliudeleencem.Splona znailnost za hudodelsko zdrubo je hudodelski nart za izvrevanjehudih kaznivih dejanj. Domenjeno je izvrevanje vejega tevila kaznivihdejanj, ne glede na kraj in as, opredeljenih le glede na vrsto in nainizvritve (npr. huja oblika vlomnih tatvin, ropi, umori). Ne gre za izvritev

zgolj enega kaznivega dejanja.5. Kazenske sankcije po KZ-1, ali je kakna razlika s KZ?

KZ-1 doloa tri kazenske sankcije:* kazni* opozorilne sankcije (pogojna obsodba, pogojna obsodba z varstvenimnadzorstvom in sodni opomin)* varnostni ukrepi.

KZ je urejal e vzgojne ukrepe za mladoletnike. KZ-1 v prehodnih dolobahdoloa, da se dolobe o teh ukrepih uporabljajo e naprej, in sicer dosprejetja ustreznega zakona.6. Kako je zdaj z odgovornostjo mladoletnikov?

Za mladoletnike se uporablja KZ-1 ter dolobe 70/2 in 71. do 94. lena,dolobe, ki se nanaajo na mladoletniki zapor v 5. odstavku 47. lena, v

prvem, drugem in etrtem odstavku 49. lena, ter doloba tretjega odstavka100. lena KZ-UPB1. To je doloeno v prehodnih in konnih dolobah KZ-1(375. len), in sicer do uveljavitve kazenskega zakona za mladoletnike. KZ-1A je doloil, da se uporablja samo 2. odstavek 70. lena, medtem, ko je KZ-1 v 375. lenu doloil uporabo 70. lena v celoti. (glej tudi naelno pravnomnenje Vrhovnega sodia).

Kazensko odgovornost mladoletnika ugotavlja sodie tako, da presodi, ali jemladoletnik razumel pomen svojega dejanja in ali je imel v oblasti svojeravnanje (pritevnost). Obdobje mladoletnosti se bistveno razlikuje odlovekove zrele dobe, tako da je pri presoji mladoletnikove pritevnosti inkrivde treba upotevati prav znailnosti tega obdobja.7. Katere so kazni?

KZ-1 pozna tri vrste kazni:* kazen zapora* denarna kazen* prepoved vonje motornega vozila.

KZ je poznal e kazen izgon tujca iz drave. KZ-1 v prehodnih dolobahdoloa, da e je bila izreena stranska kazen izgona tujca iz drave preduveljavitvijo tega zakona, se ta kazen izvri tudi po zaetku veljavnosti tega

zakonika.8. Ali lahko sodie izree zaporno kazen in denarno kazen skupaj?

Da, lahko. e je sodie za nekatera kazniva dejanja doloilo kazen zapora,za druga pa denarne kazni, izree enotno kazen tako, da izree eno kazenzapora in eno denarno kazen, viino vsake izmed njiju pa doloi po pravilih osteku za tisto vrsto dejanja.9. Katero naelo je to? Kaj pa pomeni naelo asperacije?Gre za pravilo o kumulaciji, ki pomeni, da se kot enotna kazen izreejo vsekazni, ki jih je sodie doloilo za posamezna kazniva dejanja. Ta nain

pomeni kopienje vseh kazni in se danes uporablja le, e so doloene

razline vrste prostostnih kazni in denarna kazen, pri kaznih iste vrste pasamo pri denarni kazni.Naelo asperacije pomeni, da mora sodie izrei enotno kazen tako, da je taveja od vsake kazni, doloene za posamezno kaznivo dejanje, vendar je pritem omejeno s tem, da enotna kazen ne sme dosei vsote vseh kazni,doloenih za posamezna kazniva dejanja, niti maksimuma tiste vrste kazni, ki

jo je uporabilo.10. Katera je najbolj pogosta opozorilna kaz. sankcija?

Pogojna obsodba.11. Kdaj lahko sodie izree pogojno obsodbo?

Pogojna obsodba je sankcija opozorilne narave. Izree se namesto kazni.Pogojnost obsodbe je v tem, da kazen, ki jo je sodie doloilo (ne pa

izreklo), ne bo izvrena, e pogojno obsojeni v asu, ki ga sodie doloi inne sme biti kraji kot eno leto in ne dalji kot 5 let (preizkusna doba), ne boizvril novega kaznivega dejanja. Pogojna obsodba vsebuje torej opozoriloin tudi gronjo, da jo bo sodie preklicalo in izreklo kazen, e pogojnoobsojeni v preizkusni dobi ne bo spotoval temeljnega pogoja za pogojno

3

8/6/2019 c89b472bd985aefb9a0d80643cb061ce

4/399

obsodbo (da ni izvril novega kaznivega dejanja) in drugih pogojev aliobveznosti, ki so mu bili naloeni s pogojno obsodbo.Sploni zakonski pogoj za izrek pogojne obsodbe je, da sodie doloi

storilcu kaznivega dejanja denarno kazen ali kazen zapora do dveh let.Merilo za izrek pogojne obsodbe torej ni kazen, ki je predpisana za kaznivodejanje, temve kazen, ki jo doloi sodie. KZ pa izkljuuje monostuporabe pogojne obsodbe pri tistih kaznivih dejanjih, za katera je

predpisana kazen zapora najmanj treh let. eprav bi sodie z dolobo oomilitvi kazni lahko odmerilo manj kot 2 leti zapora, je pri teh kaznivihdejanjih pogojna obsodba vnaprej izkljuena.Ob izreku pogojne obsodbe mora biti sodie prepriano, da storilec ne bove ponavljal kaznivih dejanj. Sodie mora opraviti oceno storilevegabodoega vedenja. Pri tem so mu v pomo posebna merila vsebinske narave:* osebnost storilca,* storilevo prejnje ivljenje,* obnaanje storilca po storjenem kaznivem dejanju,* stopnja kazenske odgovornosti storilca,

* druge okoliine (as in nain izvritve kaznivega dejanja).12. Kazniva dejanja zoper ast in dobro ime (natej), kaj je za njihznailno kako se preganjajo?

Kazniva dejanja zoper ast in dobro ime so doloena v 18. poglavju KZ-1: Razalitev (ni razlike) Obrekovanje (ni razlike) aljiva obdolitev (ni razlike) Opravljanje (ni razlike) Oitanje kaznivega dejanja z namenom zanievanja (ni razlike) Sramotitev Republike Slovenije (ni razlike) Sramotitev tuje drave ali mednarodne organizacije (ni razlike)

Sramotitev slovenskega naroda ali narodnih skupnosti (ni razlike, vKZ-1 je dodana samo romska skupnost) Javna objava kaznivih dejanj zoper ast in dobro ime (nov len).

Objekt kazenskopravnega varstva: ast, dobro ime in ugled doloenegasubjekta. S astjo je miljen lovekov obutek o lastni vrednosti, z ugledompa ugled, ki ga lovek uiva v okolju.

Loimo 2 skupini teh dejanj:* KD, ki napadajo ast in dobro ime posameznika razalitev, obrekovanje,

aljiva obdolitev, opravljanje, oitanje KD z namenom zanievanja;* KD, ki pomenijo napad na ast in dobro ime domae drave, tujih drav inmednarodnih organizacij ter njihovih predstavnikov in simbolov sramotitev

RS, sramotitev tuje drave ali mednarodne organizacije, sramotitevslovenskega naroda ali mednarodnih skupnosti.Ta kazniva dejanja so splona ali naklepna.

Pregon za KD, ki so storjena zoper posameznika, se zanejo na zasebnotobo. e so ta dejanja storjena proti dravnim organom, uradni oziromavojaki osebi, se pregon zane na predlog. Z dovoljenjem ministra za

pravosodje se preganja kazniva dejanja proti tuji dravi.13. Ali pri nas lahko DT preganja storilca, e bi nekdo blatil tujodravo?Gre za kaznivo dejanje iz 164. lena KZ-1 (sramotitev tuje drave alimednarodne organizacije), ki ga lahko stori vsakdo, preganja pa se samo zdovoljenjem ministra za pravosodje. Izvreno je lahko v vseh oblikah

kaznivih dejanj razalitve, obrekovanjem aljive obdolitve, opravljanja alioitanja kaznivega dejanja z namenom zanievanja. Kaznivo dejanje morabiti storjeno javno. .14. Osebna veljavnost, primerjava s KZOsebna veljavnostpomeni, da kazenski zakonik velja za vse polnoletneosebe, ne glede na njihovo dravljanstvo. Glede enako veljavnosti zadravljane RS in tujce pa doloa dve posebnosti:* kazenskopravna doloba lahko izjemoma velja le za dravljane RS (primer:napad na neodvisnost drave, saj iz opisa izhaja, da je lahko storilec le SLOdravljan. Tujci pa so tako dravljani drugih lanic EU, dravljani drugihdrav in apatridi (KZ-1 jih imenuje drugi tujci);* kazenskopravna doloba velja le za tujce (primer: 13. len KZ-1, veljavnost

kazenskega zakona za tujca, ki stori kaznivo dejanje v tujini). e KZ veeveljavnost kazenskopravne norme le na tujce, pa lahko v njej tudi doloi, da

se dravljani drugih drav lanic EU ne tejejo za tujce da so tujci torej ledravljani nelanic EU in apatridi. V 13. lenu pa takne razmejitve mednedravljani RS zakon ni napravil.

Posebna osebna veljavnost:

4

8/6/2019 c89b472bd985aefb9a0d80643cb061ce

5/399

* zakon lahko doloi, da se za kaznivo dejanje kaznujejo le osebe sposebnimi lastnostmi, pravicami in poloajem. Govorimo o posebnihkaznivih dejanjih;* kazensko odgovornost mladoletnikov bo doloil poseben zakon, pri emer

pa e sam kazenski zakon doloa, s katero starostjo lahko mladoletnikpostane subjekt kaznivega dejanja. Poseben zakon o ml, pa bo doloil, vkakni meri se bo za ml. storilce uporabljal kazenski zakonik (omejil bonjegovo osebno veljavnost);* KZ doloa posebno kategorijo polnoletnih storilcev kaznivih dejanj (mlaji

polnoletniki), ki se jim smejo namesto kazni izrei kazenske sankcije zamladoletnike. To je mogoe ob izpolnitvi dveh pogojev, da je bil storilec obizvritvi kaznivega dejanja e star 18 let, ne pa e 21 let in kazenski zakonikne doloa pogojev za izrekanje sankcij za mladoletnike mlajim polnoletnim.

Doloal jih bo lahko poseben zakon za mladoletnike;* kazensko odgovornost pravnih oseb doloa poseben zakon (ZOPOKD).

Izkljuitev osebne veljavnostiKZ doloa v 6/1 lenu, za dejanja oseb, kisicer izpolnjujejo zakonske znake kaznivih dejanj, njihova kazenska

odgovornost pa je izkljuena zaradi instituta imunitete. Loimo dve vrstiimunitete:* materialnopravno ali poklicno imuniteto, ki pomeni, da nosilci doloenih

funkcij niso odgovorni za svoje mnenje, ki ga dajo pri opravljanju svojefunkcije, eprav so na ta nain izvrili zakonske znake kaznivega dejanja.* procesna imuniteta (nepoklicna) pa je institut kazenskega procesnega

prava in izkljuuje monost kazenskega pregona za kazniva dejanja, ki jihizvrijo osebe v asu opravljanja doloene funkcije (poslanci DZ in DS,

sodniki, sodniki US).Poleg imunitete kazenski zakonik izkljuuje osebno veljavnost kazenskegazakona tudi pri predlagalnih deliktih in kaznivih dejanjih, ki se preganjajo nazasebno tobo, e okodovanec ni dal predloga za pregon ali ni vloil

zasebne tobe.15. Varnostni ukrepi, katerih v novem KZ-1 ni ve?

KZ-1 pozna naslednje varnostne ukrepe:* prepoved opravljanja poklica,* odvzem voznikega dovoljenja,* odvzem predmetov.

Do sprejetja ustreznega zakona se uporabljajo tudi dolobe o dvehvarnostnih ukrepih zdravstvene narave iz prejnjega KZ, in sicer:* obvezno psihiatrino zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu,* obvezno psihiatrino zdravljenje na prostosti.

KZ-1 pa prav tako ne pozna ve varnostnega ukrepa obveznega zdravljenjaalkoholikov in narkomanov.16. Natejte nekaj KD iz poglavja o varnosti javnega prometa, KDpredrzne vonje, kam spada to KD?Objekt kazenskopravnega varstva: varnost ljudi in premoenja v vseh vrstah

prometa.

Loimo dve skupini teh KD:

splona prometna KD, ki se lahko zgodijo v kateremkoli prometu ogroanje javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom, opustitevnadzorstva v javnem prometu, zapustitev pokodovanca v prometninesrei brez pomoi;

posebna KD, s katerimi se varuje doloeno vrsto prometa povzroitev

prometne nesree iz malomarnosti, ogroanje posebnih vrst javnegaprometa.

V tem poglavju sta dve malomarnostni KD: povzroitev prometne nesree izmalomarnosti in ogroanje posebnih vrst javnega prometa. Druga KD sonaklepna, KD ogroanja javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvomin KD opustitve nadzorstva v javnem prometu pa sta kaznivi tudi izmalomarnosti.

Odgovornost za hujo posledico je predvidena za KD ugrabitve letala aliladje in KD unienja ali odstranitve znamenj, namenjenih za varnost

zranega prometa.

KD so predvidena kot splona, lahko pa se nanaajo tudi na doloene osebe.

Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa so doloena v 31. poglavjuKZ-1:

Povzroitev prometne nesree iz malomarnosti (ni razlike)

5

8/6/2019 c89b472bd985aefb9a0d80643cb061ce

6/399

Predrzna vonja v cestnem prometu (nov len) to KD spada medogrozitvena KD

Ogroanje posebnih vrst javnega prometa (ni bistvenih razlike, leavtobusni promet je v KZ-1 nadomeen s prevozom potnikov)

Ogroanje javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom (ni

razlike) Opustitev nadzorstva v javnem prometu (ni razlike) Zapustitev pokodovanca v prometni nesrei brez pomoi (ni razlike) Ugrabitev letala ali ladje (vija kazen v KZ-1) Napad na varnost zranega prometa Unienje in odstranitev znamenj, namenjenih za varnost zranega

prometa (ni razlike)17. Udeleba

Z izrazom udeleba oznaujemo v kazenskem pravu primere, ko je priuresnievanju kaznivega dejanja tako ali drugae sodelovalo dvoje ali veljudi. Loimo:* udelebo v irem pomenu, s katerim zajemamo vse oblike udelebe, tudi

sostorilstvo in posredno storilstvo;* udelebo v ojem pomenu besede, ki zajema samo napeljevanje in pomo.

KZ-1 je sostorilstvo loil iz poglavja o udelebi. Nekoliko nenavadno pa jevkljuil v odstavek o udelebi dolobo o odgovornosti lanov in vodijhudodelske zdrube.18. Neuspelo napeljevanje

Neuspelo napeljevanje pomeni, da napeljevani kaznivega dejanja, hkateremu je bil napeljevan, ni izvril niti ni poskusil izvriti. Razlogi za to solahko razlini, in sicer napeljevalcu ni uspelo povzroiti storileve odloitveali pa mu je to uspelo, vendar se je napeljevani pozneje premislil ali pa izobjektivnih razlogov kaznivega dejanja ni mogel izvriti. Napeljevanje je

neuspelo tudi, ko se je storilec dokonno odloil za izvritev kaznivegadejanja, e preden je napeljevalec zael nanj vplivati. Prav tako tudi, estorilec ni izvril tistega kaznivega dejanja, h kateremu je bil napeljevan,temve kakno drugo kaznivo dejanje.

KZ-1 je sprejel stalie o samostojni naravi neuspelega napeljevanja, toda lekot izjemno, samo v primerih, e se je napeljevanja nanaalo na kaznivadejanja, za katera se sme po zakonu izrei tri leta zapora ali huja kazen.

Glede na to omejitev, napeljevanje praviloma ni kaznivo in zanj pravilomavelja naelo o odvisni naravi udelebe. Le izjemoma, ko gre za huda alinajhuja kazniva dejanja, je napeljevanje kaznivo samo po sebi, samostojnoin neodvisno od tega, ali je napeljevani izvril ali poskusil izvriti kaznivodejanje.

Kaznovalni okvir v katerem se lahko giblje sodie pri odmeri kazni zaneuspelo napeljevanje, je torej tisti, ki je predpisan za dejanje, ki je bilo vnapeljevalevem naklepu. Doloba 37/2 lena pa vendarle dopua, da senapeljevanja med seboj razlikujejo po stopnji intenzivnosti, resnosti,nevarnosti, pa tudi po oblikah (npr. pronja ali gronja), zato doloa, naj seneuspeli napeljevalec kaznuje kakor za poskus tistega dejanja, h kateremu jenapeljeval. Sodie tako lahko izbira kazen v okvirih kazni, predpisane zakaznivo dejanje, ki je bilo v napeljevalevem naklepu, lahko pa ga kaznujetudi mileje.

Krivda napeljevalca se presoja vedno individualno in v mejah njegoveganaklepa.19. Neprimeren poskus

Za neprimeren poskus gre, kadar prepovedana posledica ne nastane zato,ker je storilec uporabil kakno sredstvo, s katerim tiste posledice ni mogelpovzroiti, ali pa je izvreval kaznivo dejanje na predmetu ali proti njemu, nakaterem ali proti kateremu tistega kaznivega dejanja ni mogel izvriti.

Primer: storilec uporabi strelno oroje, ki ima zlomljeno iglo ali strelivo, vkaterem ni eksploziva, ali e epar see z roko v tuj ep, iz njega pa potegne

prazno ovojnico.Poskus je neprimeren, e z uporabljenim sredstvom ali proti danemupredmetu v danem poloaju tudi nihe drug ne bi mogel povzroitiprepovedane posledice, tudi v primerih, e bi ravnal bolj spretno. To pomeni,da je lahko poskus neprimeren samo zaradi neprimernosti konkretnouporabljenega sredstva ali samo zaradi neprimernosti konkretnega objekta

ali zaradi obojega hkrati. Primer: nekdo je hotel z nepravim kljuem odpretituja vrata. Kljui so splono primerno sredstvo za odpiranje kljuavnic, todav konkretnem primeru s konkretnim kljuem storilec kljuavnice ni mogelodpreti.

Za neprimeren poskus velja tudi primer, ko storilec kakega predmeta nimogel vzeti, ker ga tam ni bilo, kjer ga je iskal.

6

8/6/2019 c89b472bd985aefb9a0d80643cb061ce

7/399

KZ-1 doloa, da sem sodie odpustiti kazen storilcu, ki poskua izvritikaznivo dejanje z neprimernim sredstvom ali proti neprimernemu predmetu.

Iz tega izhaja, da KZ teje neprimeren poskus naelno za kaznivo.20. Udeleba, sostorilstvoUdeleba v irem pomenu besede zajema vse oblike udelebe, torej tudi

sostorilstvo in posredno storilstvo.Storilec je tisti, ki je uresniil zakonski dejanski stan kakega kaznivegadejanja z vsemi sestavinami. Kar velja za storilca, velja praviloma tudi za

sostorilca. Kdor skupaj z drugim uresniuje zakonski dejanski stan alibistvene elemente kaznivega dejanja, je sostorilec.

KZ-1 doloa, da gre za sostorilstvo, e ve oseb skupno izvri kaznivodejanje tako, da sodelujejo pri izvritvi, ali tako, da s kaknim druganimdejanjem odloilno prispevajo k njegovi izvritvi. Zakon e doloa, da gre za

sostorilstvo, e kdo skupaj z drugim stori kaznivo dejanje, tako da zavestnosodeluje pri storitvi ali kako drugae odloilno prispeva k storitvi.Kriteriji za prepoznavanje sostorilca:- objektivni kriterij, ki se nanaa na pojem izvritvenih dejanj doloenega

kaznivega dejanja;- subjektivni kriterij, ki se nanaa na vpraanje, ali je domnevni storilecpojmoval kaznivo dejanje, pri katerem je sodeloval, kot svoje ali kot tuje.Kdor je dejanje tel kot svoje, je nedvomno sostorilec. Subjektivna stranzahteva zavest vseh sostorilcev o tem, da sodelujejo pri uresniitvi kaznivegadejanja, in sicer tako, da vsakdo teje to dejanje za svoje, ne glede na to, kdo

ga bo oziroma ga je neposredno dokonal.Krivda sostorilcev:Krivda se presoja za vsakega sostorilca posebej in zato ni izkljuenosostorilstvo ob razlinih stopnjah krivde. Mogoe je, da obstaja pri enemsostorilcu direkten naklep, pri drugem samo eventualen, mogoe je, da jeglede huje posledice podan pri enem sostorilcu direkten naklep, pri kakem

drugem le zavestna malomarnost.Sostorilec je samostojno kazensko odgovoren v mejah svojega naklepa alimalomarnosti, kot to velja tudi za storilca. Na zakon uveljavlja naeloindividualne in krivdne odgovornosti. Zaradi tega pa je mogoe tudi to, dadobi dejanje enega sostorilca drugano pravno kvalifikacijo, kot dejanjedrugega. Primer: dva se dogovorita, da bosta koga napadla in telesno

pokodovala, pri tem pa eden od sostorilcev rtev umori, potem drugisostorilec, ki tega ni imel v naklepu, ne more odgovarjati za izpad sostorilca(dodatno kaznivo dejanje enega od sostorilcev, ki ni bilo niti naprejdogovorjeno, niti ti kako drugae do njega ne izkazujejo krivde). Pri kaznivihdejanjih kvalificiranih s hujo posledico, odgovarja za hujo posledico tudi

sostorilec, ki je sicer ni sam povzroil, e mu je glede huje posledicemogoe oitati malomarnost.21. Ali ste tudirali tudi KZ-1?

Da.22. Ali bi kot sodnica morali poznati oba?

Da.23. Zakaj?

Ker bi lahko obravnavala kaznivo dejanje, ki ga je storilec storil, ko je veljale stari KZ, saj se za storilca uporablja zakon, ki je veljal ob izvritvikaznivega dejanja. e pa bi bil KZ-1 za storilca mileji, bi bilo potrebnouporabiti nov zakon. Naeloma je sicer prepovedana retroaktivna veljavnost

zakona, razen e gre za kazenski zakon in bi sicer naeloma pravilna

uporaba prejnjega zakona spravila storilca v slabi poloaj. Zakon, ki uvajanova kazniva dejanja ali je stroji od prejnjega zaradi vijih sankcij alisprememb drugih institutov, nikdar ne velja za nazaj (za dejanja, ki so bilaizvrena pred njegovo uveljavitvijo).24. Ali lahko pride do situacije, ko bi MORALA uporabiti novi KZ-1?

Da, e je novi zakon mileji.

25. Ali KZ-1 e pozna institut dejanja majhnega pomena?Ne.26. Kako je sedaj to reeno?Urejeno je v ZKP-I, ki doloa, da sodie ustavi preiskavo, kadar je podananesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja (njegova

nevarnost je neznatna zaradi narave ali tee dejanja ali zaradi tega, ker sokodljive posledice neznatne ali jih ni ali zaradi drugih okoliin, v katerih jebilo storjeno in zaradi nizke stopnje storileve krivde ali zaradi njegovihosebnih okoliin) ter posledicami, ki bi jih povzroil kazenski pregon. Pravtako je to razlog pri odloanju o ugovoru zoper obtonico, ko senat odloi,da se obtoba ne dopusti in se kazenski postopek ustavi.

7

8/6/2019 c89b472bd985aefb9a0d80643cb061ce

8/399

27. Kaj je to, da sedaj DT ali sodie lahko odloi, da je podananesorazmernost med majhnim pomenom dejanja in posledicami, ki jihpovzroi kazenski postopek?

Pomeni, da odloajo po naelu oportunitete.28. Kakna je sedaj definicija KD v KZ-1 in v em se razlikuje oddefinicije v KZ?

KZ-1: Kaznivo dejanje je lovekovoprotipravno dejanje, ki ga zakon zaradinujnega varstva pravnih vrednotdoloa kot kaznivo dejanja in hkrati doloanjegoveznake terkazen za krivega storilca. (4 sestavine kaznivega dejanja).

KZ: Kaznivo dejanje je protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi njegovenevarnosti doloa kot kaznivo dejanje in hkrati doloa njegove znake inkazen zanj.V KZ-1 je doloeno, da gre za lovekovo protipravno dejanje, saj mora bitikaznivo dejanje samo lovekovo ravnanje, ne pa ravnanje ivali ali delovanjenaravnih sil. Prav tako pa KZ-1 kot sestavino zakonske definicije kaznivegadejanja doloa nujno varstvo pravnih vrednot, ki je deloma obseena e v

pojmu materialne protipravnosti (pokodovanje ali ogroanje kakne

lovekove individualne pravne dobrine ali pravne dobrine splonosti), KZ-1pa jo e posebej poudarja. To je potrebno zato, ker je stopnja nujnostikriterij za uvrstitev prepovedi ali zapovedi, s katero se doloena pravnavrednota varuje, med kazniva dejanja oziroma prekrke. Ta kriterij je omejenna zakonodajalca.

Razlog spremembe glede na KZ je, da se ne bi materialna protipravnostrazlagala kot drugo ime za drubeno nevarnost.29. Glede esa KZ e vedno velja, eprav je KZ-1 e stopil v veljavo?

KZ se uporablja do uveljavitve kazenskega zakona za mladoletnike zamladoletnike in do uveljavitve zakona, ki bo urejal ukrepe obveznega

psihiatrinega zdravljenja nepritevnih in bistveno zmanjano pritevnihstorilcev, se uporabljajo dolobe o varnostnih ukrepih obveznega

psihiatrinega zdravljenja.30. Kaj glede tega doloa KZ-1 v prehodnih dolobah?

Da se te dolobe KZ uporabljajo do sprejetja posebnih zakonov.31. Razlika med KD ropa in roparske tatvine?

ROP

Ureditev v KZ in KZ-1 je v glavnem enaka, pri kaznih so v KZ-1 dodanimaksimumi.

Storilec je lahko vsakdo.

Krivdna oblika: samo naklep.

Rop je sestavljeno KD in sicer iz prisiljenja in tatvine, pri emer je sila aligronja sredstvo za storitev tatvine. Sila ali gronja mora biti usmerjenaproti posestniku stvari zaradi odvzema le-te, ne pa proti sami stvari (npr.iztrganje torbice).

Oblike KD: temeljna oblika; dve kvalificirani obliki rop stvari velike vrednosti in rop v sostorilstvu.

Poskus je kazniv; podan je e tedaj, ko storilec uporabi silo zoper kaknoosebo ali ji zagrozi z neposrednim napadom na ivljenje in telo.

Stek:

stek s KD hude in posebno hude telesne pokodbe, povzroitve smrti izmalomarnosti; praviloma ni steka s KD lahke telesne pokodbe (inkluzija)

ROPARSKA TATVINA

Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1.

Storilec je lahko vsakdo.

Krivdna oblika: samo naklep.

Roparska tatvina je sestavljeno KD in sicer iz prisiljenja in tatvine (lahkotudi majhne tatvine, zakon ne dela razlike), pri emer je sila ali gronjausmerjena na obdranje ukradene stvari; ni pa pomembno, ali je storilcuuspelo obdrati stvar.

RAZLIKA MED ROPOM IN ROPARSKO TATVINO: KD tatvine mora bitikonano pred uporabno sile ali gronje, sicer gre za rop. e je sila ali

gronja uporabljena med izvrevanjem tatvine, gre za KD ropa.

8

8/6/2019 c89b472bd985aefb9a0d80643cb061ce

9/399

Oblike KD: temeljna oblika; kvalificirana oblika roparska tatvina stvari veje vrednosti.

Stek: ni steka s KD prisiljenja in KD tatvine (konsumpcija);

praviloma ni steka s KD lahke telesne pokodbe (inkluzija); ni steka s KD grdega ravnanja (konsumpcija); stek s KD hude ali posebno hude telesne pokodbe in povzroitve smrti iz

malomarnosti.32. Katera kazenska sankcija je sedaj najhuja?

Dosmrtni zapor.33. Kje je doloena kazen dosmrtnega zapora?V splonem delu KZ-1 2. odstavek 46. lena, in sicer za kazniva dejanja

genocida, hudodelstva zoper lovenost, vojnega hudodelstva in agresije; vprimeru steka kaznivih dejanj pa tudi za kazniva dejanja terorizma, umora,uboja predsednika republike, za najhuje oblike kaznivih dejanj zoper

suverenost RS in njeno demokratino ustavno ureditev, za kaznivo dejanjeogroanja oseb pod mednarodnim varstvom in za kaznivo dejanje jemanjatalcev.34. Ali je dosmrtni zapor mogoe izrei e v kaknih drugih primerih,razen za kazniva dejanja, ki jih doloa zakon?

Da, po pravilih o steku, e je za dve ali ve kaznivih dejanj v steku sodiedoloilo kazen zapora tridesetih let, izree enotno kazen dosmrtnega zapora.

ZKP35. Naelo ne bis in idemGre za naelo vsebovano v ustavi in ZKP.

Naelo prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari doloa, da nihe ne sme biti

ponovno obsojen ali kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bilkazenski postopek zoper njega pravnomono ustavljen, ali je bila obtoba

zoper njega pravnomono zavrnjena ali je bil pravnomono oproen aliobsojen.

Dva vidika naela:

* posameznik ne more biti ponovno obsojen za kaznivo dejanje, za katero jee bil obsojen s pravnomono sodbo sodia;* domneva nedolnosti preide v primerih pravnomone ustavitve kazenskega

postopka, pravnomone oprostitve in pravnomone zavrnilne sodbe vneizpodbojno domnevo.Ustavna doloba se nanaa tako na meritorne sodbe odlobe (obsodilne inoprostilne sodbe), kakor tudi na nemeritorne formalne sodne odlobe(zavrnilna sodba, sklep o ustavitvi kazenskega postopka, sklep o zavrenjukazenske ovadbe v primeru poravnave oziroma v zvezi z odloitvijo pregona)in pomeni negativno funkcijo pravnomonosti. Kritev tega naela je

pritobeni razlog zaradi kritve kazenskega zakona.Izjema od tega naela je institut vrnitve v prejnje stanje, ki omogoazasebnemu toilcu, okodovancu kot toilcu in okodovancu monostkazenskega pregona oziroma obdolencu monost pritobe tudi v primeru

pravnomone sodbe oziroma sklepa o ustavitvi postopka. Prepovedponovnega sojenja o isti stvari pa na podlagi 409. lena ZKP ne velja, e jebila s pravnomonim sklepom zahteva za preiskavo zavrnjena, zato ker ni bil

podan utemeljen sum, da je osumljenec oz. obdolenec storil kaznivo dejanje.V taknem primeru se sme kazenski postopek znova uvesti, e se predloijonovi dokazi, na podlagi katerih se lahko senat prepria, da so izpolnjeni

pogoji za uvedbo kazenskega postopka (obnova postopka).36. Ali lahko okodovanec daje dokazne predloge PS in kako ga PSobvesti?

Preiskovalni sodnik ni dolan opraviti vseh preiskovalnih dejanj, ki jihpredlagajo stranke in okodovanec. Opravi samo tista, za katera oceni, dajih je treba opraviti, ali mu jih naloi zunajobravnavni senat. e sepreiskovalni sodnik strinja s predlogom stranke ali okodovanca za opravoposameznega preiskovalnega dejanja, ne izda formalnega sklepa. Strinjanjeizrazi s samo opravo preiskovalnega dejanja. Formalnega sklepa ne izda

niti, e se s predlogom ne strinja, vendar pa je postopek v tem primerurazlien, odvisen od tega, ali je predlog podala stranka ali okodovanec. e

se preiskovalni sodnik ne strinja s predlogom stranke navede razlogenestrinjanja v dopisu, s katerim zahteva odloitev zunajobravnavnega

senata. e se ne strinja s predlogom okodovanca, ne zahteva odloitve

9

8/6/2019 c89b472bd985aefb9a0d80643cb061ce

10/399

senata, temve okodovanca samo obvesti o razlogih nestrinjanja.37. Natej nekaj novosti ZKP (zadnja sprememba ZKP-I)

Nazadnje je bil ZKP spremenjen z novelo I. Spremembe so:* o zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomono odlobo o priporuodloa vrhovno sodie v senatu 3 sodnikov, razen, e je pripor podaljan s

sklepom senata vrhovnega sodia, odloa senat 5 sodnikov;* ob vloitvi zasebne tobe mora biti plaana sodna taksa, sicer jo sodie

zavre;* ukinjena je povprenina. Sedaj je potrebno plaati sodno takso;* monost vroanja v elektronski obliki;* zoper sklep o odreditvi, podaljanju ali odpravi pripora je treba pritobo

podati v roku 3 dni od dne, ko je bil sklep vroen, razen e dolobe o priporune doloajo drugae;* pazniki se po novem imenujejo pravosodni policisti;* zaslianje obdolenca, prie ali izvedenca preko videokonference;* obtoeni, toilec in okodovanec se lahko odpovejo pravici do pritobe odrazglasitve sodbe do izteka roka za pritobo. e je bila izreena zaporna

kazen, pa se sme obtoeni odpovedati pravici do pritobe ele, ko mu je bilasodba vroena. Dokler sodie druge stopnje ne izda odlobe, lahkopritoniki e podano pritobo umaknejo. Odpoved pritobe in umik pritobese ne moreta preklicati.38. Kaj je novega glede strokov?

Novela ZKP-I je glede strokov prinesla naslednje novosti:* kot stroki e tejejo tudi stroki vroanja pisanj po pravni ali fizini osebi,ki opravlja vroanje v kazenskem postopku ali po policistih v statusu

pooblaenih uradnih oseb;* rtana je povprenina, namesto nje se plaa sodna taksa;* organ, ki izvri spremljanje, privedbo ali vroanje, sodiu predloitiobraun strokov;

* zasebni toilec in okodovanec kot toilec morata povrniti strokekazenskega postopka, e se postopek kona z oprostilno ali zavrnilno sodbo,ali s sklepom o ustavitvi ali e se obtonica zavre;* okodovancu kot toilcu se smejo naloiti v plailo samo tisti stroki, ki sonastali po tem, ko je prevzel pregon od dravnega toilca, do tedaj nastali

stroki pa obremenijo proraun.

39. Kako je zdaj s sodno takso pri zasebnih tobah?Ob vloitvi zasebne tobe mora biti plaana sodna taksa najkasneje v roku, ki

ga doloi sodie v nalogu za plailo sodne takse. Sodie opozori zasebnegatoilca na posledice neplaila. e sodna taksa ni plaana v roku in nisoizpolnjeni pogoji za oprostitev, odlog ali obrono plailo sodne takse,

sodie zasebno tobo zavre.40. Kaj bi storili kot preiskovalna sodnica, e bi DT vloil zahtevo zapreiskavo za 3 k.d., ki bi jih opredelil kot eno nadaljevano k.d., vi pa bise z njim strinjali samo glede dveh k.d.?e je zahteva za preiskavo podana zoper eno osebo za ve kaznivih dejanj ali

zoper ve oseb za eno ali ve kaznivih dejanj on se preiskovalni sodnik zzahtevo samo delno strinja, uvede preiskavo zoper tiste obdolence in gledetistih kaznivih dejanj, glede katerih se z zahtevo strinja, v preostalem obsegu

pa zadevo predloi v odloitev zunajobravnavnemu senatu. Sporno pa je,kako naj ravna v primeru, ko se preiskava nanaa na nadaljevano kaznivodejanje, preiskovalni sodnik pa oceni, da je zadeva utemeljena samo zanekatera dejanja iz okvira nadaljevanega kaznivega dejanja. Po enem

staliu ne more preiskovalni sodnik izdati delnega sklepa o preiskavi,temve mora glede celotne zahteve za preiskavo zahtevati odloitevzunajobravnavnega senata. Po drugem staliu izda preiskovalni sodniksklep o preiskavi glede tistih dejanj, za katera oceni, da je zahtevautemeljena, glede preostalih dejanj pa zahteva odloitev senata. Prvo

stalie je pravilneje s pravnoteoretinega vidika. Nadaljevano kaznivodejanje je eno kaznivo dejanje, eprav sestavljeno iz ve dejanj (navideznirealni stek), zato ne more preiskovalni sodnik z zahtevo za preiskavo samodelno soglaati. e z zahtevo ne soglaa v celoti, gre za nestrinjanje mednjim in dravnim toilcem, o katerem mora odloiti tretji organ. Drugo

stalie pa je bolj sprejemljivo za sodno prakso, saj zunajobravnavni senatodloa samo o tistih dejanjih , glede katerih dejansko obstaja nestrinjanje

med preiskovalnim sodnikom in toilcem. To stalie povzroa tudi manjzapletov v kasnejih fazah kazenskega postopka, zlasti v postopku z rednimiin izrednimi pravnimi sredstvi, e je treba o posameznih dejanjih sprejetirazline odloitve.41. Ali lahko policija zaslii osumljenca in e, pod kaknimi pogoji?

1

8/6/2019 c89b472bd985aefb9a0d80643cb061ce

11/399

Da. Z novelo ZKP-E se je odstopilo od koncepta, da policija ne smezaslievati osumljenca. Namesto izjave osumljenca, ki je lahko bila samopodlaga dravnemu toilcu za odloitev o pregonu in se jo je moralo izloitiiz spisa pred vloitvijo obtonice, lahko po tej noveli policija pridobi tudiizpovedbo osumljenca, na katero se sme opirati sodba.

Pogoji:* zaslianje osumljenca se sem opraviti samo v navzonosti zagovornika;* pred zaslianjem, je osumljencu potrebno dati pouk (pove se mu kateregakaznivega dejanja je osumljen, kakna je podlaga. Poui se ga, da se nidolan zagovarjati in odgovarjati na vpraanja, e se zagovarja, pa nidolan izpovedati zoper sebe ali svoje blinje ali priznati krivde, ter da si ima

pravico vzeti zagovornika, ki je lahko navzo pri zaslianju42. Kaj naredi toilec s kazensko ovadbo, ko jo prejme?

Ko dravni toilec ocenjuje sprejeto kazensko ovadbo, lahko sprejme eno odnaslednjih odloitev:* zavre kazensko ovadbo:- e naznanjeno dejanje, ni kaznivo dejanje;

- e je pregon zastaran;- e je dejanje obseeno z amnestijo ali pomilostitvijo;- so podane druge okoliine, ki izkljuujejo kazenski pregon (npr. smrt

storilca, e razsojena zadeva, trajna duevna bolezen, procesnaimuniteta);- e ni podan utemeljen sum, da je osumljenec storil kaznivo dejanje.* priskrbi dopolnilna obvestila:e iz same ovadbe ne more presoditi, ali so navedbe v njej verjetne, e nidovolj dokazov, da bi zahteval preiskavo, ali e je do njega priel glas okaznivem dejanju, ter e storilec ni znan.* vloi zahtevo za preiskavo ali neposredno obtonico:

zahtevo za preiskavo bo vloil, e bo iz navedb in dokazov ocenil, da je

podan utemeljen sum, da je doloena oseba storila kaznivo dejanje, ki sepreganja po uradni dolnosti.* odstopi ovadbo v postopek poravnavanja:e gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen ali kazen

zapora do 3 let. Pri tem upoteva tudi vrsto in naravo dejanja, okoliine, vkaterih je bilo dejanje storjeno, osebnost storilca, njegovo predkaznovanost

za istovrstna ali druga kazniva dejanja, ter stopnjo kazenske odgovornosti.Poravnavanje se lahko opravi le s pristankom osumljenca in okodovanca.e je doseen sporazum, dravni toilec ovadbo zavre.* odloi kazenski pregon:

Za kazniva dejanja za katera je predpisana denarna kazen ali kazen zaporado 3 let, e je osumljenec pripravljen ravnati po njegovih navodilih teropraviti doloene naloge, s katerimi se zmanjajo ali odpravijo kodljive

posledice kaznivega dejanja, in sicer:- odprava ali poravnava kode;- plailo doloenega prispevka v korist javne ustanove ali v dobrodelnenamene ali v sklad za povrailo kode rtvam kaznivih dejanj;- kakno splono koristno delo;- poravnavo preivninskih obveznosti.e osumljenec v roku, ki ne sme biti dalji od 6 mesecev za poravnavo

preivninskih obveznosti pa ne dalji kot 1 leto, izpolni nalogo, dravnitoilec ovadbo zavre.* ne zane kazenskega pregona:

Ovadbo zavre ali ne vloi obtonice ali jo umakne. ZKP doloa dvaprimera, ko DT ne zane kazenskega pregona:- e se lahko storilcu kazen odpusti, dravni toilec pa glede na konkretneokoliine primera oceni, da sama obsodba, brez kazenske sankcije ni

potrebna;- e je za kaznivo dejanje predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 1leta, obdoleni pa je zaradi kesanja prepreil kodljive posledice ali

poravnal vso kodo in dravni toilec oceni, da kazenska sankcija ne bi bilaupraviena.43. Odloanje o priporu, kdo v posameznih fazah?O priporu je mogoe odloiti:* pred obtonico: preiskovalni sodnik, zunajobravnavni senat in senat

Vrhovnega sodia RS* ob vloeni obtonici: zunajobravnavni senat* po vloeni obtonici: zunajobravnavni senat* ob izreku sodbe: razpravni senat* po razglasitvi sodbe do njene pravnomonosti oziroma do nastopa kazni:

zunajobravnavni senat

1

8/6/2019 c89b472bd985aefb9a0d80643cb061ce

12/399

* v pritobenem postopku: pritobeni senat44. Toilec je modificiral obtoni predlog, tako da je po modifikacijipristojenza pregon v celoti le zasebni toilec, kaj naredi sodie, kaj lahko naredizasebni toilec?e dravni toilec na glavni obravnavi umakne obtobo ali jo modificiratako, da je za pregon pristojen zasebni toilec, mora predsednik senataokodovanca pouiti o pravici do prevzema pregona in na kaken nainlahko to stori. Okodovanec se mora tako izjasniti o tem, ali bo pregonnadaljeval ali ne. e se izjavi, da ne bo nadaljeval pregona, izda sodie

zavrnilno sodbo, ki je okodovanec ne more izpodbijati s pritobo, prav takone more zahtevati vrnitve v prejnje stanje.45. Naelo zakonitosti v ZKP in analogija, primeri

Pravice in svoboine je mogoe omejiti le na nain, kot ga doloa zakon.Poseg v pravico je mogo, e je to nujno, da se zavarujejo svoboda inpravice drugih ljudi ter pravna ureditev, in e je odloilo o takem posegusodie, kadar je omejitev kakne pravice potrebna zaradi kazenskega

postopka. Zahteva po zakonski doloenosti posegov v temeljne pravice insvoboine je procesnopravni institut naela zakonitosti. Podobno kot vmaterialnem tudi na procesnem podroju ni mogoe ad hoc uveljavljatinovih nainov omejevanja temeljnih pravic in svoboin s sklicevanjem nanujnost in smotrnost ter druge podobne razloge po naelu analogije. Naelo

zakonitosti pomeni zahtevo po doloenosti ukrepov, ki so dopustni, e sozanje izpolnjene vse pravne predpostavke. Zato velja za te ukrepe z zakonomdoloeni numerus clausus. Smiselno isto velja za dokaze, ki so pridobljeni vnasprotju z zakonskimi pogoji, ki jim dajejo procesno veljavnost (soneveljaven dokaz in kot tak predpet izloitve oziroma eksluzije).* Prepoved analogije: v KP gre za vpraanje dopustnosti analogije, kot

sredstva za izpolnjevanje praznin v kazenskem pravu. Razlikujemo 3 vrste

analogij:- analogija juris ali pravna analogija pomeni, da se teje za kaznivo kaknodejanje, ki ni zapisano v zakonu, iz splonih pravnih nael pa bi izhajalo, da

je drubi nevarno.

- analogija legis ali zakonska analogija pomeni, da se kaknakazenskopravna norma raztegne tudi na primere, ki jih zakon izrecno nenavaja, so pa podobni tistim, ki so obseeni v omenjeni normi.Ti dve vrsti analogije sta v pravu prepovedani, ker sta v nasprotju z naelom

zakonitosti.- analogija intra legem pomeni, da je zakonodajalec v opisu kaznivegadejanja navedel izrecno nekaj njegovih znakov, ne pa vseh, ki bi se lahko vresninosti pojavili. V taknih primerih zakon uporabi besedilo in v drugih

primerih. V 314/1 elnu KZ navaja ve nainov povzroitve splonenevarnosti (poar, povodenj, eksplozija, strup,) na koncu natevanja pa

praviali s kakno drugo energijo ali kaknim drugim splono nevarnimsredstvom ali opustitvijo dejanja, ki bi ga moral storiti za zagotovitev splonevarnosti ljudi in premoenja. V taknih primerih je za praktino uporabotakne dolobe v skladu z naelom zakonitosti pomembno, da jo razlagamorestriktivno, se pravi tako, da zajamemo samo tiste primere, ki so po vsebini,

smislu, intenzivnosti in pomenu enakovredni tistim, ki v zakonu niso izrecnonateti.

46. Pritoba, kdaj sodie ne vrne zadeve prvostopenjskemu sodiu insamo opravi obravnavo?Obravnava pred sodiem druge stopnje je po zakonu izjemna oblikaodloanja o pritobi, e bolj pa v praksi. Opravi se lahko, e je senat na

predhodni seji sklenil, da bo o pritobi odloal po opravljeni obravnavi in eso izpolnjeni vsi z zakonom doloeni pogoji. Upravieni razlogi, da sodiedruge stopnje samo opravi obravnavo so podani, e se priakuje, da bo na tanain zadeva hitreje konana, npr. e je treba na novo izvesti ali ponoviti lenekatere izmed tevilnih na glavni obravnavi izvedenih dokazov. Polegizvedbe novih dokazov ponovi sodie tiste dokaze, za katere meni, da so bilina glavni obravnavi pomanjkljivo izvedeni, ali glede katerih podvomi odokazni presoji sodia prve stopnje.

Na obravnavo se povabijo obtoenec in njegov zagovornik, toilec,okodovanec, zakoniti zastopniki in pooblaenci okodovanca, okodovancakot toilca in zasebnega toilca in tiste prie in izvedence, za katere sodiena predlog strank ali po uradni dolnosti sklene, da jih je potrebno zasliati.47. Razlogi za obnovo postopkaObnovitveni razlogi so:

1

8/6/2019 c89b472bd985aefb9a0d80643cb061ce

13/399

* e se dokae, da sodba temelji na ponarejeni listini ali krivi izpovedbiprie, izvedenca ali tolmaa;* e se dokae, da je prilo do sodbe zaradi kaznivega dejanja sodnika,

sodnika porotnika ali osebe, ki je opravljala preiskovalna dejanja;* e se navedejo nova dejstva in predloijo novi dokazi, ki utegnejo

povzroiti oprostitev tistega, ki je bil obsojen, ali pa njegovo obsodbo pomilejem kazenskem zakonu;* e je bil kdo za isto dejanje vekrat sojen ali e je bilo ve oseb obsojenih

zaradi istega dejanja, ki ga je mogla storiti samo ena oseba ali samonekatere od njih;* e se v primeru obsodbe za nadaljevano kaznivo dejanje ali za kaknodrugo kaznivo dejanje, ki obsega po zakonu ve istovrstnih dejanj, navedejonova dejstva ali predloijo novi dokazi, ki kaejo na to, da obsojenec ni storildejanja, ki je obseeno s kaznivim dejanjem iz obsodbe, da pa bi to dejstvobistveno vplivalo na odmero kazni.48. Posamezne faze postopka v zvezi z obtonico (vedet kdo odloa in skaknim aktom)

Obtonica je obtoni akt rednega kazenskega postopka. To je pismen, pozakonu sestavljen toilev predlog, da naj se zoper doloeno osebo zaradidoloenega kaznivega dejanja opravi glavna obravnava in ta oseba obsodi.Obtonico se vloi pri pristojnem sodiu v toliko izvodih, kolikor jeobtoencev in zagovornikov, en izvod pa za sodie. Takoj po prejemuobtonice preizkusi predsednik senata, ali je obtonica sestavljena po

predpisih (formalni preizkus). e spozna, da ni, jo vrne toilcu, naj jo v trehdneh popravi.Obdolencu, ki je na prostosti, se vroi obtonica brez odlaanja, e je v

priporu pa v 24 urah po prejemu. Ob vroitvi se ga poui o pravici dougovora, ki ga lahko poda v roku 8 dni po njeni vroitvi.e je vloen ugovor, opravi izvenrazpravni senat materialni preizkus

obtonice. Ta je vedno fakultativen. Do njega pride le, e se vloi ugovor alie to zahteva predsednik senata, pred katerim naj bi se opravila glavnaobravnava. Ob reevanju ugovora lahko izvenrazpravni senat sprejme veodloitev:* obtonico vrne toilcu, da jo popravi ali da zahteva preiskavo oziromanjeno dopolnitev;

* obtonico polje pristojnemu sodiu;* obtobe ne dopusti in postopek ustavi;* obtonico zavre.Obtoni postopek se kona, ko postane obtonica pravnomona, kar se zgodiv razlinih primerih in ob razlinih trenutkih:* e je bil vloen ugovor, ko izvenrazpravni senat zavrne ugovor kotneutemeljen;* e je predsednik senata zahteval preizkus obtonice, ko izvenrazpravni

senat odloi, da se z obtonico strinja;* e ugovor ni bil vloen ali je bil zavren, ko predsednik senata odredi

glavno obravnavo oziroma, e glavne obravnave e ni razpisal, ko preteerok dveh mesecev, ko je bila vloena obtonica pri sodiu.

Po pravnomonosti obtonice je sodie dolno opraviti glavno obravnavo inizdati sodbo, stranki pa ne moreta ve izpodbijati krajevne pristojnosti. S tem

preide kazenski postopek v naslednji stadij, to je stadij glavne obravnave zizdajo sodbe.49. Novela ZKP-I, zadeve v zvezi z okodovancem kot predlagateljem

Novela ZKP-I je dodala nov 61. a len, ki omogoa tudi okodovancu, ki jebil v redu povabljen kot pria, pa iz opravienih razlogov ni priel na glavnoobravnavo, vrnitev v prejnje stanje. Pred novelo je zakon to doloal le za

zasebnega toilca, za takno razlikovanje pa ni bilo nekih razumnih razlogov,tako je novela to napako odpravila.50. Razlogi za zavrenje kazenske ovadbe?

Ko dravni toilec ocenjuje sprejeto kazensko ovadbo, lahko kazenskoovadbo zavre iz naslednjih razlogov:- e naznanjeno dejanje, ni kaznivo dejanje;- e je pregon zastaran;- e je dejanje obseeno z amnestijo ali pomilostitvijo;- so podane druge okoliine, ki izkl juujejo kazenski pregon (npr. smrt

storilca, e razsojena zadeva, trajna duevna bolezen, procesna imuniteta);- e ni podan utemeljen sum, da je osumljenec storil kaznivo dejanje.51. S kaknim aktom?S sklepom52. Ugovor zoper obtonico

1

8/6/2019 c89b472bd985aefb9a0d80643cb061ce

14/399

Ob vroitvi obtonice se obdolenec poui o tem, da ima pravico do ugovora,ki ga lahko poda v roku 8 dni po njeni vroitvi.Gre za materialni preizkus obtonice.Ugovor zoper obtonico ni pravno sredstvo, ker ni usmerjen zoper odloitev

sodia, temve je obrambno obdolenevo procesno dejanje, s katerimzavraa utemeljenost oitkov obtobe. Z ugovorom poskua obdolenec

dosei, da sodie obtobe ne dopusti. Njegov namen je kontrola preiskave inprepreitev glavne obravnave. Zoper nekatere obtone akte ni monostiugovora (npr. zoper ustno spremenjeno obtonico na glavni obravnavi ter

zoper novo obtonico po prekinitvi glavne obravnave, za obtonico zaradikaznivega dejanja na glavni obravnavi, v skrajanem postopku, v postopku

proti mladoletnikom).Ugovor, ki je vloen prepozno, in ugovor, ki ga poda neupraviena oseba,

zavre s sklepom predsednik senata, pred katerim naj bo glavna obravnava.O pritobi zoper ta sklep odloa izvenrazpravni senat. e predsednik senatane zavre ugovora, ga predloi skupaj s spisom zadeve izvenrazpravnemu

senatu, ki o ugovoru odloa na svoji seji. Pred odloitvijo se izvod ugovora

polje toilcu, ki lahko v treh dneh od prejema ugovora poda odgovor.Izvenrazpravni senat lahko sprejme ve odloitev:* obtonico vrne toilcu, da jo popravi ali da zahteva preiskavo ali njenodopolnitev. To stori tedaj, ko ugotovi, da so formalne pomanjkljivosti vobtonici ali da je stanje stvari potrebno bolje razjasniti. Toilec moranapake odpraviti v 3 dneh odkar mu je bila sporoena odloba senata.* obtonico polje pristojnemu sodiu, e ugotovi, da je stvarno ali krajevno

pristojno neko drugo sodie;* obtobe ne dopusti in postopek ustavi, e ugotovi:- da dejanje, ki je predmet obtobe, ni kaznivo dejanje;- da so podane okoliine, ki izkljuujejo krivdo ali kaznivost in da nirazlogov za uporabo varnostnih ukrepov;

- da je kazenski pregon zastaran, ali dejanje obseeno z amnestijo alipomilostitvijo, ali e so podane druge okoliine, ki izkljuujejo pregon;- da ni zadosti dokazov;- ali je podana nesorazmernost med majhnim pomenim kaznivega dejanja ter

posledicami, ki bi jih povzroil kazenski pregon.

* obtonico zavre, e ni zahteve upravienega toilca ali potrebnegadovoljenja za pregon ali obstajajo druge okoliine, ki zaasno prepreujejo

pregon; pri neposredni obtonici obtobo zavre, e je podan kaken izmedzgoraj navedenih razlogov, zaradi katerih se lahko kazenski postopek ustavi(1,2,3,5 alinea). Kazenski postopek se v tem primeru e sploh ni zael, zato

ga tudi ni mogoe ustaviti.

* zavrne obtonico kot neutemeljeno.53. Kje v ZKP e najdemo ugovor?

Pri kaznovalnem nalogu in pri sklepu o zaasnem zavarovanju v postopkuodvzema premoenjskopravne koristi.

54. Kaj je kaznovalni nalog in kako se izda?Z novelo ZKP-E je bil uveden poseben skrajani postopek postopek zaizdajo kaznovalnega naloga. V tem postopku se lahko brez GO obdolencutakoj izree doloena kazenska sankcija in e obdolenec ne vloi ugovora, je

postopek pravnomono konan.Upravien toilec je lahko samo dravni toilec, ki lahko predlaga izdajo

kaznovalnega naloga za vsa kazniva dejanja iz pristojnosti okrajnegasodia, za katera se storilec preganja po uradni dolnosti. V postopku protimladoletnikom je izdaja kaznovalnega naloga izkljuena. DT predlaga izdajokaznovalnega naloga v posebni vlogi in ne v obtonem predlogu. Ta moranamre vsebovati predlog, da se opravi GO in na njej izvedejo doloenidokazi. DT mora predlagati povsem konkretno kazen, opozorilno sankcijo invarnostni ukrep, ki naj se obdolencu izree v kaznovalnem nalogu, oziroma

znesek premoenjske koristi, ki naj se mu odvzame. V predlogu za izdajokaznovalnega naloga DT ne more predlagati vseh sankcij. Izkljuene so:kazen zapora, izgon tujca, pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom,vzgojni ukrepi, ki jih je mogoe izrei mlajim polnoletnikom, ter objava

sodbe, medtem ko je kazen zapora, doloena v pogojni obsodbi, omejena na

najve 6 mesecev.Sodie ne more izdati kaznovalnega naloga brez predloga DT, ni pa gadolno izdati, e ga DT predlaga. e se sodnik ne strinja z izdajokaznovalnega naloga, ne izda sklepa, temve svoje nestrinjanje izrazi s tem,da razpie GO.

1

8/6/2019 c89b472bd985aefb9a0d80643cb061ce

15/399

e se sodnik s predlogom za izdajo kaznovalnega naloga strinja, izda sodboo kaznovalnem nalogu. Ta sodba se ne razglasi, izree pa se v imenuljudstva. V kaznovalnem nalogu obdolencu ni mogoe kazni odpustiti nitimu ni mogoe v plailo naloiti premoenjskopravnega zahtevka, ki gauveljavlja okodovanec. V tem primeru se okodovanca napoti na pravdo.

Pa pa mora kaznovalni nalog vsebovati odlobo o strokih kazenskega

postopka. Obrazloitev sodbe ne vsebuje presoje dokazov, temve se dokazi,ki so bili podlaga za izdajo kaznovalnega naloga, samo navedejo. Vkaznovalnem nalogu sodie ne odmeri kazni, zato tudi ne more vobrazloitvi navesti okoliin, ki jih je kot obteevalne ali olajevalneupotevalo pri izreku kazni ali izbiri kakne druge kazenske sankcije.Sodba o kaznovalnem nalogu se vroa obdolencu, DT in zagovorniku po

splonih dolobah, ki veljajo za vroitev sodbe, s tem, da obdolencu sodbe okaznovalnem nalogu ni mogoe vroiti s pritrditvijo na sodno desko.Ugovor zoper kaznovalni nalog je posebno pravno sredstvo, ki ga imata

samo obdolenec in zagovornik , ne pa tudi osebe, ki lahko vloijo pritobo vkorist obdolenca. DT nima pravice do ugovora, saj nima pravnega interesa.

Za ugovor se ne zahteva, da bi moral biti obrazloen, niti, da bi moralobdolenec navesti, ali ugovarja kaznovalnemu nalogu zato, ker kaznivegadejanja ni storil, ali zgolj zaradi izreene kazenske sankcije ali drugegaukrepa. Sodnik preizkusi samo, ali je ugovor pravoasen in dovoljen, ne patudi, ali je utemeljen. Zoper sklep o zavrenju ugovora in zoper sklep orazveljavitvi sodbe o kaznovalnem nalogu je dopustna pritoba, saj je zakonni izrecno izkljuil. Vloitev pritobe ima suspenzivni uinek, zato se lahko v

primeru razveljavitve sodbe o kaznovalnem nalogu doloi GO ele popravnomonosti sklepa, s katerim je bila sodba razveljavljena.Pravoasen in dovoljen ugovor povzroi razveljavitev sodbe o kaznovalnemnalogu in opravo GO na podlagi vloenega obtonega predloga. Zakonizrecno izkljuuje vezanost sodnika na prepoved reformatio in peius, zato se

v novi sodbi lahko obdolenca spozna za krivega tudi za kaznivo dejanje postrojem kazenskem zakonu in se mu izree stroja sankcija ali kazen.S pravnomonostjo kaznovalnega naloga se kona kazenski postopek zoperobdolenca.55. Kaken pomen ima ugovor in zakaj to ni pritoba?

Ugovor je pravno sredstvo zoper odlobo, o kateri se obdolenec e ni imelmonosti izrei, po vloenem ugovoru, pa se izpelje kontradiktoren postopek,kot je predpisan v zakonu.

56. Kaj mora preiskovalni sodnik najprej storiti, ko mu pripeljejo osebopo 157. lenu ZKP?

Ko se obdolenca zasliuje prvi, mora podati svoje osebne podatke. Nato semu pove, katerega dejanja je obdolen in kaj je podlaga za obdolitev. Poui

se ga, da se ni dolan zagovarjati in odgovarjati na vpraanja, e sezagovarja pa ni dolan izpovedati zoper sebe ali svoje blinje ali priznatikrivde ter da si ima pravico vzeti zagovornika po lastni izbiri, v nasprotnem

primeru mu ga bo postavilo sodie po uradni dolnosti. Taken pouk jepotrebno vpisati v zapisnik. e preiskovalni sodnik ne da tega pouka, jetakna izpovedba predmet ekskluzije.57. V koliknem asu mora PS zasliati osumljenca?

Preiskovalni sodnik mora zasliati osumljenca v 48 urah odkar mu je bilpripeljan.

58. Ali je v tem primeru obvezna obramba?Da.59. Kaj bi torej jaz storila, e bi bila preiskovalna sodnica in siosumljenec ne bi sam vzel zagovornika?e si taka oseba ne vzame zagovornika v 24 urah od ure, ko je bila pouenao tej pravici, ali izjavi, da si ga ne bo vzela, ji ga postavi sodie po uradnidolnosti. Preiskovalni sodnik obvesti o tem predsednika sodia, ki postavi

zagovornika po uradni dolnosti.

ZP:60. Uvedba postopkaTemeljni vrsti postopka o prekrku sta:

- postopek za prekrke prekrkovnega organa (hitri postopek) in- redni sodni postopek.Hitri postopek se zane po uradni dolnosti, ko opravi prekrkovni organ vokviru svoje pristojnosti v ta namen kakrnokoli dejanje, ali z vloitvijo

pisnega predloga okodovanca, dravnega toilca ali dravnega organa,nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti.

1

8/6/2019 c89b472bd985aefb9a0d80643cb061ce

16/399

Redni sodni postopek se lahko zane samo na obdolilni predlogprekrkovnega organa ali dravnega toilca.61. Kdo je kritelj, kdo je obdolenec, kaj je po storitvi prekrka???

Kritelj je oseba, zoper katero je zaet postopek pred prekrkovnim organombodisi po uradni dolnosti, bodisi na podlagi pisnega predloga upravienih

predlagateljev postopka, do trenutka, ko ji prekrkovni organ izree sankcijo

s katerokoli obliko odloitve (odlobo, plailnim nalogom).Obdolenec je oseba, zoper katero se zane postopek o prekrku na podlagiobdloilnega predloga upravienih predlagateljev postopka, do trenutka, ko

ji sodie izree sankcijo s sodbo.62. Izredna pravna sredstva

ZP-1 pozna le zahtevo za varstvo zakonitosti, ki ga lahko vloi dravni toilecpo uradni dolnosti ali na pobudo osebe, ki ima pravico do pritobe zopersodbo o prekrku prve stopnje. O ZVZ odloa Vrhovno sodie v senatu trehsodnikov na nejavni seji.63. Zoper katere odlobe se lahko vloi?

ZVZ se lahko vloi zoper vsako pravnomono odlobo o prekrku, ne glede

na to, ali jo je izdal prekrkovni organ ali sodie, in ne glede na to, ali jebila izpodbijana z zahtevo za sodno varstvo v hitrem postopku oziroma spritobo v rednem sodnem postopku.64. Kaj je to plailni nalog?

Plailni nalog je ena od oblik odloitve in vrste odlob prekrkovnegaorgana. Gre za pisno odlobo, ki se lahko izda le polnoletnim kriteljem. Znjim se lahko izree le globa, predpisana v doloenem znesku, e je

predpisana v razponu, pa le v najnijem znesku predpisane globe, saj se priizreku globe s plailnim nalogom ne morejo upotevati morebitneobteevalne ali olajevalne okoliine. S plailnim nalogom torej ni mogoeizrei vije ali nije globe od najnije predpisane, opomina ali odvzema

predmetov.

65. Kdaj se lahko izda?Plailni nalog se izda in vroi kritelju takoj na kraju prekrka, epooblaena uradna oseba prekrkovnega organa prekrek osebno zazna aliga ugotovi z uporabo ustreznih tehninih naprav ali sredstev (radarji zameritev hitrosti, alkotesti, tehtnice itd.).66. Kaj to pomeni, da organ neposredno zazna prekrek?

V sodni praksi je oblikovano stalie, da pojem osebne zaznave pomeni nainugotavljanja dejanskega stanja, obenem pa tudi podlago za razmejitev med

podvrstami hitrega postopka o prekrku, pri emer pooblaena uradnaoseba prekrek osebno zazna z vsemi lovekimi utili in je to neposrednaugotovitev prekrka ali kritelja, in ne morda posredna, ko za prekrek izve iz

pripovedovanja pri. Pooblaena uradna oseba mora biti torej fizino

neposredno navzoa ob storitvi prekrka in mora sama na podlagi lastnegaopaanja ugotoviti vse njegove znake v trenutku njegovega nastanka.67. Kakne monosti ima potem kritelj?

Kritelj lahko v 8 dneh od prejema plailnega naloga vloi zahtevo za sodnovarstvo oziroma plaa polovico izreene globe (v 8 dneh po pravnomonosti

plailnega naloga68. Kaken je rok za vloitev zahteve za sodno varstvo?

Zahteva za sodno varstvo se lahko vloi v 8 dneh od vroitve odlobe oprekrkih, pisno pri pristojnem prekrkovnem organu.69. Kaj pa za plailo polovico globe?8 dni po pravnomonosti odlobe.

70. Ali ta dva roka teeta vzporedno ali najprej eden in potem drugi?Zahteva za sodno varstvo je pravno sredstvo v hitrem postopku, s katerim jeupraviencu zagotovljena pravica do pravnega sredstva. Tako odloba o

prekrku postane pravnomona po poteku 8 dnevnega roka. Se pravi, danajprej tee 8 dnevni rok od vroitve odlobe o prekrku, v katerem se lahkovloi zahteva za sodno varstvo. 8 dnevni rok za plailo polovine globe patee od njegove pravnomonosti.71. S katerimi predpisi se lahko predpiejo prekrki?

Prekrki se lahko doloijo:- z zakonom- u uredbo Vlade RS- z odlokom samoupravne lokalne skupnosti.

72. Kdo odloa o sporu o pristojnosti med prekrkovnimi organi insodii?Ustavno sodie.73. Kje je to doloeno?

1

8/6/2019 c89b472bd985aefb9a0d80643cb061ce

17/399

V Zakonu o ustavnem sodiu (21. len).74. Redni postopek, natanno, primerjalno na postopek po zkp (zaetek,uvedba, akti,...)

Redni postopek se izvede v primerih, ko hitri postopek ni dovoljen. Tapostopek se zane samo na obdolilni predlog prekrkovnega organaoziroma dravnega toilca. Primerneji je za obravnavanje bolj zahtevnih

primerov prekrkov s sankcijami, ki lahko pomembneje vplivajo na poloajstorilca. V njem je zagotovljeno dvostopenjsko sodno varstvo, podrobneje sourejene pravice in poloaj obdolenca, njegovo zaslianje, dokazovanje,ustna obravnava, odlobe, kar vse zagotavlja vijo stopnjo varstvaobdolenevih pravic.V rednem postopku se smiselno uporabljajo dolobe ZKP, in sicer o jeziku v

postopku, vlogah in zapisnikih, rokih, zaslianju obdolenca, zaslievanjupri, izvedenstvu, hini in osebni preiskavi, zasegu ali odvzemu predmetov,GO v skrajanem postopku pred okrajnim sodiem, hrambi in upravljanju

zaseenih predmetov in zaasnem zavarovanju zahtevka za odvzempremoenjske koristi, prenosu krajevne pristojnosti.

Redni postopek se zane na podlagi obdolilnega predloga, s katerimupravieni predlagatelji postopka o prekrku sodiu predlagajo zaetekpostopka. Sodie je dolno ob prejemu opraviti formalni preizkusobdolilnega predloga, na podlagi katerega preveri formalne predloge zaobravnavanje zadeve: upravienost predlagatelja, popolnost in razumljivostobdolilnega predloga, ter tudi, ali so podani pogoji za zaetek rednega

sodnega postopka.V rednem postopku sodie sprejema odloitve v obliki odlobe (sodba,

sklep, izjemoma odredba). Sodba je oblika odlobe, s katero sodie na prvistopnji po konanem postopku o prekrku odloi o obdolilnem predlogu.Redni postopek se uvede v naslednjih primerih:- e predlagatelj rednega sodnega postopka glede na naravo kritve oceni,

da so podani pogoji za izrek stranske sankcije,- e je predpisana stranska sankcija prepovedi vonje motornega vozila,- proti mladoletnim storilcem prekrkov,- za prekrke s podroja obrambnih dolnosti in za prekrke s podrojanezdruljivosti javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo,

- za prekrke zoper varnost javnega prometa, za katere je predpisanastranska sankcija 18 kazenskih tok.75. Ali odloa kdaj v prekrkih tudi okrono sodie?Okrono sodie odloa v primeru pritobe zoper sklep o pridranju. Gre zaukrep za zagotovitev obdoleneve navzonosti v postopku o prekrku. O

pridranju mora biti pridrani osebi vroen sklep o odreditvi pridranja,

zoper katerega pa je dopustna pritoba.76. Kakne postopke pozna ZP?Temeljni vrsti postopka o prekrku sta:- postopek za prekrke prekrkovnega organa (hitri postopek),- redni sodni postopek.Mladoletni storilci prekrkov se obravnavajo v posebnem (rednem sodnem)

postopku, v katerem je v ospredju skrb za mladoletnikov nadaljnji razvoj,manj pa pregon storilca prekrka.77. Kdo so prekrkovni organi? Povej primer takega organa izmeddravnih organov ter izmed organov samoupravne lokalne skupnosti?(redarstvo...)

ZP-1 doloa, da so prekrkovni organi tisti organi, za katere zakon doloa,da izvajajo nadzorstvo nad izvajanjem posameznega predpisa. To so:- upravni organi: vlada, kot najviji organ dravne uprave, ministrstva zvsemi organi v sestavi (Davna uprava, Carinska uprava, Policija, Uprava

za izvrevanje kazenskih sankcij, Veterinarska uprava,) in upravne enote;- drugi dravni organi: Informacijski pooblaenec, Raunsko sodie,

Dravna revizijska komisija, Urad za statistiko- nosilci javnih pooblastil: javno pooblastilo je ustavnopravni institut, ki gaureja 121. len Ustave, na zakonski ravni pa 15. len ZDU-1. Na podlagitega pooblastila lahko njegovi nosilci izvajajo upravne naloge, kar pomeni,da lahko v tem okviru izdajajo abstraktne upravne akte na podzakonski ravniin konkretne upravne akte v upravnih zadevah ali opravljajo materialna

dejanja upravne narave. Podeli se lahko z zakonom ali na podlagi zakona.Najpogosteji nosilci javnih pooblastil za nadzorstvo so nadzorniki:naravovarstveni, gozdarski, okoljevarstveni, vodovarstveni, cestninskinadzorniki, ZPIZ;

1

8/6/2019 c89b472bd985aefb9a0d80643cb061ce

18/399

- organi samoupravnih lokalnih skupnosti: obinske inpekcijske slube,redarstva78. Katera sodia odloajo po ZP? Ali tudi vrhovno?

Za odloanje o prekrkih so pristojna:- okrajna sodia kot sodia za prekrke 1. stopnje,- vija sodia kot sodia za prekrke 2. stopnje.

Okrono sodie odloa o pritobi zoper sklep o pridranju, kot ukrepu zazagotovitev obdoleneve navzonosti v postopku.Vrhovno sodie odloa o izrednem pravnem sredstvu ZVZ.79. Kakne vrste sodb pozna ZP?

Po zakonu lahko sodie izree 3 vrste sodb:- sodba o zavrnitvi obdolilnega predloga (formalna procesna sodba, skatero sodie ugotovi, da v zadevi ne more odloati zaradi pomanjkanja eneod procesnih predpostavk),- sodba o ustavitvi postopka (je lahko procesna ali meritorna dejanje nidoloeno kot prekrek, nepritevnost, ni mogoe dokazati odgovornosti za

prekrek);- sodba o ugotovitvi odgovornosti in izreku sankcije (meritorna sodba, torej

sodba, s katero se odloi o vsebini obdolilnega predloga).80. Iz kaknih razlogov se izda sodba s katero se postopek ustavi?Ta sodba je lahko procesna ali meritorna. S procesno sodbo sodie ustavi

postopek zaradi obstoja enega od pogojev, ki prepreujejo nadaljevanjepostopka o prekrku. Razlogi so enaki kot pri izdaji zavrnilne sodbe, s torazliko, da e so bili ugotovljeni ob prejemu obdolilnega predloga innjegovem preizkusu, bo sodie izdalo zavrnilno sodbo, e pa so biliugotovljeni pozneje, ko je e tekel postopek, pa bo sodie izdalo sodbo oustavitvi postopka.Ti razlogi so:* e dejanje ni prekrek

* ne bis in idem ali ustavitev postopka,* e obdolenec uiva imunitetno pravico po pravilih mednarodnega prava,* smrt obdolenca,* e je v zakonu doloeno, da se storilcu ne izree sankcija za prekrek,* e so podane okoliine, ki izkljuujejo odgovornost za prekrek,

* e gre za prekrek neznatnega pomena, posebne okoliine, nizka stopnjaodgovornosti ali storileve osebne okoliine pa kaejo na to, da postopek nebi bil smotrn.Sodie izda sodbo o ustavitvi postopka tudi v primeru umika obdolilnega

predloga.Z meritorno sodbo o ustavitvi postopka sodie ugotovi, da dejanje, ki se

oita obdolencu, ni doloeno kot prekrek, da so podane okoliine, kiizkljuujejo obdolenevo odgovornost za prekrek (nepritevnost), ali daobdolencu ni mogoe dokazati odgovornosti za prekrek, opisan vobdolilnem predlogu.

ZIKS:81. Kako bo kot sodnik izvril kazen zapora?

Kazenska sankcija se izvri, ko postane odloba pravnomona in ko za njenoizvritev ni zakonite ovire. e sodie, ki je izdalo odlobo na prvi stopnji, ni

samo pristojno za njeno izvritev, mora poslati overjen prepis odlobe spotrdilom o izvrljivosti pristojnemu sodiu v 8 dneh od dneva, ko postane

odloba izvrljiva, oziroma v 8 dneh od dneva, ko jo prejme od sodia vijestopnje.82. Katero sodie je pristojno za poziv na prestajanje kazni?Okrono sodie, na obmoju katerega je sodie izdalo sodbo na prvi

stopnji.83. Pravice in ugodnosti obsojencevMed izvrevanjem kazenskih sankcij so obsojencu zagotovljene vse pravicedravljanov RS, razen tistih, ki so mu izrecno odvzete ali omejene z zakonom.

Pravice obsojence so naslednje:* delo (za obsojence, ki so zmoni za delo)* delovna terapija (za obsojence, ki niso sposobni za redno delo)* pridobitev znanj (zlasti dokonanje osnovnoolske obveznosti in pridobitev

poklica)* kulturno izobraevalne, portno rekreativne dejavnosti, spremljanjedogajanj doma in v svetu ter druge aktivnosti, koristne za telesno in duevno

zdravje.Ugodnosti obsojencev: podaljan ali nenadzorovan obisk,

1

8/6/2019 c89b472bd985aefb9a0d80643cb061ce

19/399

nenadzorovan obisk zunaj zavoda, izhod iz zavoda v spremstvu pooblaene osebe, prost izhod iz zavoda, razen v okolje, kjer je storil KD, prost izhod iz zavoda, delna ali popolna izraba letnega dopusta zunaj zavoda,

do 7 dni neplaanega letnega dopusta letno, dodatne ugodnosti znotraj zavoda;

84. Pravna sredstva po ZIKSPritoba zoper odlobe, ki jih na prvi stopnji izda uprava RS za izvrevanjekazenskih sankcij, o kateri odloa ministrstvo za pravosodje.O zadevah, o katerih na prvi stopnji odloa direktor zavoda, odloa na drugi

stopnji generalni direktor.85. Pogojni odpustO pogojnem odpust odloa komisija za pogojni odpust, ki jo sestavljajo 3lani, ki jih imenuje minister za pravosodje izmed vrhovnih ali vijih

sodnikov, vrhovnih ali vijih dravnih toilcev in delavcev ministrstva za

pravosodje.Komisija odloa o pogojnem odpustu na pronjo obsojenca ali njegovih ojihdruinskih lanov, rejnika in skrbnika ali ne predlog direktorja zavoda.

Zavod po uradni dolnosti proui izpolnjevanje pogojev za pogojni odpust,pri obsojencih, ki so prvi na prestajanju kazni, in katerih kazen ni dalja od5 let, in sicer po polovici prestane kazni. Pri ostalih obsojencih pa po 2/3

prestane kazni.Pogojni odpust se lahko odredi brez nadzorstva ali z varstvenimnadzorstvom. e je bilo odrejeno varstveno nadzorstvo, predlaga komisija

sodiu, da pogojno odpuenemu postavi svetovalca pred nastopompogojnega odpusta.86. Oblike nadomestitve zapora

Kazen zapora do 9 mesecev se lahko nadomesti s hinim zaporom.Kazen zapora do 2 let se lahko nadomesti z izvrevanjem dela v splonokorist.87. Kaj je to "zapor za vikend"?To je monost prestajanja zaporne kazni na prostosti.

Direktor zavoda lahko dovoli obsojencem, ki so bili obsojeni na kazenzapora do 36 mesecev, e niso bili obsojeni na kazen zapora zaradi storitveKD zoper spolno nedotakljivost, e so osebnostno urejeni in so rednozaposleni ali se izobraujejo, da med prestajanjem kazni zapora e naprejostanejo v svojem delovnem ali izobraevalnem razmerju in prebivajo doma,razen ob prostih dneh, praviloma na koncu tedna, ko morajo biti v zavodu.

Jaz sem mu povedala novo ureditev: do 36 mes zapora,....Potem je pa dejal, da je tako po novem in e vem, kako je bilo prej, ali jesedaj mileje? (tega nisem vedela, ker vseh razlik pa res ne vem. Odgovor je,da je sedaj bolj ugodno, saj je bilo prej to mono le za obsojence, ki jim jebila izreena kazen zapora do 6 mes).

2. MILENA JAZBEC LAMUT

1. Zelo podrobno ZKP - po raznih primerih2. Obvezna obrambaObramba je obvezna:

* e je obdolenec nem, gluh ali sicer nezmoen, da se sam uspeno brani* e zoper njega tee kazenski postopek, zaradi kaznivega dejanja, zakaterega je predpisana kazen 30 let zapora* e je priveden k preiskovalnemu sodniku po 157. lenu ZKP, v tem primerumora imeti zagovornika e pri prvem zaslianju* pri postopku po 204. a lenu ZKP (priporni narok in ve as trajanja

pripora)* ob vroitvi obtonice, e gre za kaznivo dejanje, za katera je v zakonu

predpisana kazen osmih let zapora ali huja kazen* e je podan predlog za izrek ukrepa obveznega psihiatrinega zdravljenjain varstva v zdravstvenem zavodu oziroma obveznega psihiatrinega

zdravljenja storilca na prostosti

* tujec mora imeti zagovornika v postopku za izroitev obdolencev inobsojencev, e gre za kaznivo dejanje za katero je obramba obvezna, ali e je

zoper tujca odrejen pripor* mladoletnik mora imeti zagovornika e od zaetka pripravljalnega

postopka, e tee proti njemu postopek za kaznivo dejanje, za katero jepredpisana kazen zapora nad tri leta, za druga kazniva dejanja, za katera je

1

8/6/2019 c89b472bd985aefb9a0d80643cb061ce

20/399

predpisana mileja kazen, pa mora imeti zagovornika, e sodnik zamladoletnike spozna, da mu je potreben* e se obdolencu sodi v odsotnosti* e mu je treba izroiti sodbo, s katero mu je bila izreena kazen zapora, panjegov naslov ni znan.e si obdolenec v primerih obvezne obrambe ne vzame zagovornika sam,

mu ga postavi predsednik sodia po uradni dolnosti do pravnomonostisodbe. V primeru izreene kazni 30 let zapora ali e je nem, gluh ali sicernezmoen, da se sam uspeno brani, pa tudi za postopek z izrednimi pravnimi

sredstvi.3. Pritobeni razlogi

Razlogi, zaradi katerih se sme izpodbijati sodba so:* zaradi bistvene kritve doloba kazenskega postopka;* zaradi kritve materialnega zakona;* zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja;* zaradi odlobe o kazenskih sankcijah, o odvzemu premoenjske koristi, o

strokih kazenskega postopka, o premoenjskopravnih zahtevkih in zaradiodlobe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji.4. O em odloa vije sodie po uradni dolnosti? Sam postopekodloanja na II stopnji!Meje preizkusa sodbe pred sodiem druge stopnje doloi pritonik s

pritobo s tem, ko izpodbija sodbo v celoti ali le delno, ter s pritobenimirazlogi, ki jih uveljavlja. Vendar so mene dejanskega preizkusa ire, saj

sodie preizkusi po uradni dolnosti naslednje:* e je bilo sodie nepravilno sestavljeno ali e je pri izrekanju sodbe

sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi alije bil s pravnomono odlobo izloen iz sojenja;* e je sodie prekrilo predpise kazenskega postopka o vpraanju, ali je

podana obtoba upravienega toilca, ali je podan predlog okodovanca ali

dovoljenje pristojnega dravnega organa;* e je sodbo izdalo stvarno nepristojno sodie;* e se sodba opira na dokaz, ki bi moral biti izloen (ekskluzija);* e je bila obtoba prekoraena;* e je bil s sodbo prekren 385. len ZKP (prepoved reformatio in peius);

* e je izrek sodbe nerazumljiv, e nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe,e sodba nima razlogov ali e v njej niso navedeni razlogi o odloilnihdejstvih ali so ti razlogi popolnoma nejasni ali v precejnji meri s seboj vnasprotju; ali e je o odloilnih dejstvih precejnje nasprotje med tem, kar senavaja v razlogih sodbe o vsebini listin in zapisnikov o izpovedbah v

postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki;

* ali je bila glavna obravnava v nasprotju z dolobami zakona opravljena vnenavzonosti obtoenca, e je bila obramba obvezna, ter v nenavzonosti

zagovornika;* ali je bil v kodo obtoenca prekren kazenski zakon.e je bila pritoba vloena v korist obtoenca zaradi zmotne ali nepopolneugotovitve dejanskega stanja ali zaradi kritve kazenskega zakona, se morata

preizkusiti tudi zakonitost in pravilnost odlobe o kazenski sankciji in oodvzemu premoenjske koristi.

Postopek odloanja na II. Stopnji:Ko dobi sodie druge stopnje spise s pritobo, se spisi v skladu s sodnimredom dodelijo sodniku poroevalcu. e gre za zadevo, ki se preganja na

zahtevo DT, polje sodnik poroevalec spise pristojnemu DT, ki jih morapregledati in jih brez odlaanja vrniti sodiu. Ko DT vrne spise, razpiepredsednik sejo senata. Sodnik poroevalec si lahko preskrbi od sodia prvestopnje poroilo o kritvah dolob kazenskega postopka. Lahko se onavedbah, ki se tiejo novih dokazov in novih dejstev v pritobi prepria

preko sodia prve stopnje ali preiskovalnega sodnika. e sodnikporoevalec ugotovi, da so v spisu dokazi, ki bi jih bilo potrebno izloiti,polje spise sodiu prve stopnje pred sejo senata, da izda predsednik senatana prvi stopnji sklep o njihovi izloitvi iz spisov in jih po pravnomonosti

sklepa v zaprtem ovitku izroi preiskovalnemu sodniku, da jih hrani loenood drugih spisov.5. Pritoba zoper sklep o strokih; kdo o tem odloa?

Sodie izda poseben sklep o strokih, kadar v asu odloanja o glavnistvari ni bilo podatkov o viini strokov. V tem primeru o strokih odloanaknadno. Zahtevek s podatki o viini strokov se lahko poda najpozneje vtreh mesecih od dneva, ko je bila pravnomona sodba ali sklep vroentistemu, ki ima pravico podati taken zahtevek. O pritobi zoper tak sklep

2

8/6/2019 c89b472bd985aefb9a0d80643cb061ce

21/399

odloa zunajobravnavni senat.6. Izvenrazpravni senat - vse

Pristojnosti izvenrazpravnega senata so raznovrstne. Najpogosteje zadeve,ki jih senat obravnava so pritobe zoper sklep o priporu preiskovalnega

sodnika, podaljanje pripora po vloeni obtonici, ugovori zoper obtoniceter zahteve za izrek enotne kazni in obnovo postopka. Sestavljajo ga trije

redni, poklicni sodniki, od katerih je en poroevalec in en predsednik senata,tretji pa lan.

Izvenrazpravni senat odloa o (38 pristojnosti):* pritobah zoper sklepe preiskovalnega sodnika okronega sodia in

sodnika posameznika okrajnega sodnika, e ta opravlja preiskovalnadejanja;* o pritobah zoper druge sklepe, e je tako doloeno v zakonu;* na prvi stopnji zunaj glavne obravnave;* o pritobi zoper odlobo policije o pridranju;* o nesoglasju preiskovalnega sodnika s predlogom upravienega toilca, daopravi posamezna preiskovalna dejanja, za katera slednji meni, da je gledena okoliine primera smotrno, da jih opravi, e preden se uvede preiskava;* o zahtevi preiskovalnega sodnika, da odloi o njegovem nesoglasju z

zahtevo dravnega toilca za preiskavo;* o nesoglasju preiskovalnega sodnika s predlogom strank in okodovanca,da se opravijo posamezna preiskovalna dejanja;* o pritobi zoper sklep preiskovalnega sodnika o uvedbi preiskave;* o ustavitvi preiskave* o nesoglasju preiskovalnega sodnika s predlogom dravnega toilca zadopolnitev preiskave;* o zahtevi dravnega toilca, da se podalja 8-dnevni rok za vloitevneposredne obtonice;* o zahtevi dravnega toilca, da se podalja 15-dnevni rok za dopolnitev

preiskave ali za odloanje o tem, ali naj se vloi obtonica ali odstopi odpregona;* o predlogu preiskovalnega sodnika ali dravnega toilca, da se pripor

podalja e najve za 2 meseca;* o pritobi zoper sklep preiskovalnega sodnika o kazni, izreeni zaradidisciplinskega prestopka pripornikov;

* o pritobi zoper sklep, s katerim je bila izreena denarna kazen ali odrejenzapor, ker doloena oseba ni hotela izroiti predmetov;* o zahtevi predsednika senata glede obtonice okodovanca kot toilcaoziroma glede zasebne tobe;* o ugovoru zoper obtonico (zasebno tobo) oziroma o zahtevi predsednika

senata, pred katerim naj bo glavna obravnava;

* o izloitvi zapisnikov in obvestil;* o priporu obdolenca ob vloeni obtonici na predlog ali po uradnidolnosti;* o priporu po vloeni obtonici, vkljuno z 2 mesenim preizkusom pouradni dolnosti od zadnjega sklepa o priporu;* o pritobi zoper sklep okrajnega sodnika o odreditvi pripora pred vloitvijoobtonega predloga;* o pomenu odklonitve dravnih organov, da dovolijo pregled ali izroitev

svojih spisov ali drugih listin, e mislijo, da bi bila objava njihove vsebinekodljiva za splone koristi;* o pritobi podjetja ali zoper sklep organa, ki vodi kazenski postopek, skaterim se ugotovijo in naloijo stroki, ki so nastali zaradi ureditveknjigovodstva, torej poslovne dokumentacije, ki je predmet izvedenstva;* o pritobi zoper sklep o kaznovanju prie, ki noe priati;* o uvedbi kazenskega postopka na zahtevo upravienega toilca, e je bila s

pravnomonim sklepom zahteva za preiskavo zavrnjena, ker ni bil podanutemeljen sum, da je osumljenec oziroma obdolenec storil kaznivo dejanje;* o zahtevi za nepravo obnovo kazenskega postopka;* o zahtevi za pravo obnovo kazenskega postopka;* o zahtevi dravnega toilca glede njegovega nesoglasja s sodnikomokrajnega sodia, ki meni, da je za sojenje stvarno pristojno okrono

sodie;* o trajanju in spreminjanju ukrepa obveznega psihiatrinega zdravljenja v

zavodu ali na prostosti;* o predlogu za preklic pogojne obsodbe;* o pritobi zoper odvzem predmetov, ki se po kazenskem postopku smejo alimorejo odvzeti;* o postopku za izbris obsodbe na podlagi sodne odlobe;* o postopku za prenehanje varnostnih ukrepov;

2

8/6/2019 c89b472bd985aefb9a0d80643cb061ce

22/399

* o postopku o izvritvi sodbe tujega sodia;* o odstopu kazenskega pregona tuji dravi mimo pogojev doloenih v ZKP;*o postopku za izroitev obdolencev in obsojencev;* o zahtevi neupravieno obsojenih za povrnitev kode, rehabilitacijo inuveljavitev drugih pravic;* o pritobi zoper poseben sklep o strokih kazenskega postopka.

7. Sestave senatovNa okrajnem sodiu sodi vedno sodnik posameznik.Na okronem sodiu sodi senat treh (za kazniva dejanja za katera jepredpisana zaporna kazen manj kot 15 let in za kazniva dejanja zoper ast indobro ime) ali petih sodnikov (za kazniva dejanja za katera je predpisanakazen zapora ve kot 15 let).

Zunajboravnavni senat sestavlajo trije poklicni sodniki.Na vijem sodiu sodi senat 3 sodnikov.Na vrhovnem sodiu sodi senat 5 sodnikov, o zahtevi za izredno omilitevkazni v senatu 3 sodnikov, o zahtevi za varstvo zakonitosti senat 5 sodnikov,e pa je zahteva vloena zoper odlobo, ki jo izda vrhovno sodie pa senat 7

sodnikov. O zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomono dolobo opriporu odloa v senatu 3 sodnikov, razen e je bil pripor podaljan ssklepom vrhovnega sodia. V tem primeru senat sestavlja 5 sodnikov.

8. Neposredna obtonicaRazlikujemo dve vrsti obtonice:* obtonica, vloena po opravljeni preiskavi;* neposredna obtonica, ki se vloi brez preiskave.

Neposredna obtonica se pojavlja v dveh variantah:- za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora nad 8 let, se lahkovloi neposredna obtonica na predlog dravnega toilca, e dajejo zbrani

podatki iz predkazenskega postopka o kaznivem dejanju in storilcu dovolj

podlage za vloitev obtonice, preiskovalni sodnik pa soglaa s predlogomtoilca. Preiskovalni sodnik lahko da soglasje le, e je pred tem zaslialosebo, zoper katero naj bo vloena obtonica. e se s predlogom strinja,mora to sporoiti dravnemu toilcu, ki mora vloiti obtonico v roku 8 dni,vendar pa lahko senat na toilevo zahtevo ta rok podalja. Kadar

preiskovalni sodnik meni, da ni pogojev za neposredno obtonico, upotevatoilev predlog kot zahtevo za preiskavo;- za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora do 8 let, smedravni toilec vloiti neposredno obtonico tudi brez soglasja

preiskovalnega sodnika, e meni, da zbrani podatki o kaznivem dejanju instorilcu dajejo dovolj podlage za obtobo.

Obe varianti neposredne obtonice sta fakultativni. Pobudo zanju mora datitoilec.9. Kako ravna preiskovalni sodnik e se ne strinja s predlogom zapreiskavo?e se preiskovalni sodnik ne strinja z zahtevo dravnega toilca za

preiskavo, zahteva, naj o tem odloi senat. Zoper ta sklep imajo pravico dopritobe obdolenec, dravni toilec in okodovanec, ki pa ne zadri njegoveizvritve. e se zunajobravnavni senat strinja z razlogi preiskovalnega

sodnika, izda sklep, s katerim zahtevo za preiskavo zavrne, e se ne strinja,izda sklep o preiskavi. Sklep o preiskavi lahko izda praviloma le, e je bilobdolenec e zaslian.10. Kako poteka preiskava?

Preiskava je stadij rednega kazenskega sodia, ki ga opravi sodie(preiskovalni sodnik). Zane se na zahtevo upravienega toilca, e je podanutemeljen sum, da je doloena oseba storila kaznivo dejanje. O njenem

zaetku odloa sodie (preiskovalni sodnik ali izvenrazpravni senat).Ko preiskovalni sodnik prejme zahtevo upravienega toilca s priloenimispisi pregleda spise in oceni toilevo zahtevo. Preden preiskovalni sodnikodloi o zahtevi, mora zasliati osebo, zoper katero je zahtevana preiskava.

Namen tega zaslianja je omogoiti osebi, zoper katero se zahteva preiskava,da od sebe odvrne sum, ki jo bremeni, da poda kakne druge izjave zavarstvo svojih pravic in da preprei izdajo sklepa o uvedbi preiskave.

Preden odloi o zahtevi za preiskavo, lahko preiskovalni sodnik doloi

poseben narok, na katerem se lahko dravni toilec in oseba, zoper katero sezahteva preiskava, ustno izjavita o okoliinah, ki utegnejo biti pomembne zaodloitev o zahtevi.e se preiskovalni sodnik strinja z zahtevo toilca, izda sklep o uvedbi

preiskave in ga polje toilcu in obdolencu. Sam sklep pomeni zaetekkazenskega postopka in preiskovalni sodnik lahko zane opravljati

2

8/6/2019 c89b472bd985aefb9a0d80643cb061ce

23/399

preiskovalna dejanja. e se z njegovo zahtevo ne strinja, je ne sme zavrnitisam, marve zahteva, da o njej odloi izvenrazpravni senat.Ko je izdan sklep o preiskavi, opravlja preiskovalni sodnik preiskovalnadejanja po predlogih strank (naelo kontradiktornosti), ter tista dejanja, ki semu zdijo potrebna za uspeno izvedbo postopka (inkvizicijsko naelo).Tipina preiskovalna dejanja so: zaslianje obdolenca, zaslianje pri,

ogled, pridobivanje izvedenskih mnenj, hina in osebna preiskava, zasegpredmetov, ravnanje s sumljivimi stvarmi, pregled in razteleenje trupla,izkop trupla, telesni pregled obdolenca ali drugih oseb, odvzem krvi, prsnihodtisov

Preiskovalni sodnik kona preiskavo, ko pride do zakljuka, da je stanjestvari v preiskavi dovolj razjasnjeno, da se lahko vloi obtonica ali postopekustavi. Iz spisa, ki ga preiskovalni sodnik polje toilcu, pa mora s posebnim

sklepom izloiti vse zapisnike o izpovedbah oseb, na katere se po zakonu nemore opirati sodna odloba.O konanju preiskave se ne izda noben formalni sklep. e preiskava nikonana v 6 mesecih mora preiskovalni sodnik obvestiti predsednika sodia,

zakaj preiskava e ni konana.11. Kaznivo dejanje tatvina/velika tatvinaTATVINA

Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1.

Storilec je lahko vsakdo.

Krivdna oblika: samo direktni naklep.

Izvritveno dejanje: odvzem tuje premine stvari. Dejanje je dokonano, kostorilec stvar vzame oz. ko lastnik izgubi posest nad stvarjo aprehenzijskateorija. Ni potrebno, da bi imel storilec namen pridobitve protipravne

premoenjske koristi. Tudi izgubljena ali pozabljena stvar je lahko predmet

KD tatvine, e se ji lastnik ni odpovedal in ima e monost, da jo dobi nazaj.Prilastitev tuje premine stvari mora biti protipravna. Protipravnosti ni pripristanki okodovanca, zasegu stvari, carinskem postopku

Oblike KD: temeljna oblika;

privilegirana oblika majhna tatvina; dva