DEPRESIJA IN STRES - diplome.fov.uni-mb.sidiplome.fov.uni-mb.si/vis/13271Nagode.pdf · POVZETEK Depresija je duševna motnja, ki prizadene človekovo razpoloženje, njegove misli,

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov

DEPRESIJA IN STRES Mentor: red. prof. dr. Marija Ovsenik Kandidat: Petra Nagode

Kranj, september 2008

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici prof. dr. Mariji Ovsenik, ker me je s svojimi napotki usmerjala pri oblikovanju diplomske naloge.

Zahvala gre sodelavcem Ministrstva za javno upravo, ki so odgovorili na vprašalnik.

Posebna zahvala pa gre moji družini, ki mi je ves čas študija stala ob strani in me vzpodbujala.

POVZETEK Depresija je duševna motnja, ki prizadene človekovo razpoloženje, njegove misli, čustva, vedenje in telo in posledično vpliva na njegovo delovanje v krogu družine in izven. Kadar zbolimo za depresijo, se v delu možganov, ki uravnava razpoloženje, poruši ravnovesje kemičnih prenašalcev, ki v možganih prenašajo sporočila med celicami. Za depresijo lahko zboli vsak – mlajši, starejši, moški, ženske, zlasti pa tisti, ki so živeli, ali živijo v stresnih in obremenilnih okoljih. Približno vsak šesti zboli za depresijo, ta trenutek pa je depresiven vsak dvajseti med nami. Stres je prisoten v vseh situacijah in doleti vsakogar, saj ga doživljamo tako mladi, kot stari, ženske, moški, v službi in zasebnem življenju. Od nas samih je odvisno, kako se bomo nanj odzvali. Če ga bomo pravočasno zaznali, ga bomo lahko tudi pravočasno odpravili. Lahko se zgodi, da se stres prelevi v kronični stres, v tem primeru ga je potrebno zdraviti.

KLJUČNE BESEDE

- depresija - stres - stresor

ABSTRACT

Depression is a mental disorder affecting mood, thoughts, feelings, behaviour and body and consequently influences our acting within and out of our families. When we fall ill with depression, the balance of chemical transmittors tranferring messages from cell to cell in the part of the brain that balances mood is disturbed.

Everyone can fall ill with depression – the young and the old, men and women and especially all who have lived in stressful and burdening environments. One out of six people falls ill with depression, and one out of twenty is depressive among us at present.

Stress appears in all situations and affects everyone as it is experienced by the young, the old, women, men, at work and in private lives. Our attitude towards it depends on ourselves only.

If we recognize it early enough, we will be able to do surpass it, too. However, stress may that turn to chronical and has to be cured in this case.

COMMON EXPRESSIONS:

• depression • stress • stressor

KAZALO 1. UVOD.......................................................................................................... 1

1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA................................................................... 1 1.2. PREDSTAVITEV OKOLJA ....................................................................... 2

2. TEORETIČNI DEL ......................................................................................... 5 2.1. DEPRESIJA - KAJ JE DEPRESIJA ............................................................ 5 2.2. DUŠEVNI ZNAKI ................................................................................... 5 2.3. DUŠEVNI VZROKI................................................................................. 7 2.4. TELESNI ZNAKI.................................................................................... 7 2.5. TELESNI VZROKI.................................................................................. 8 2.6. DEJAVNIKI, KI LAHKO POVZROČAJO DEPRESIVNOST............................. 9 2.7. OBLIKE DEPRESIJE............................................................................. 12

2.7.1. PSIHOGENE DEPRESIJE............................................................... 12 2.7.2. ENDOGENE DEPRESIJE ............................................................... 13 2.7.3. SOMATOGENE DEPRESIJE ........................................................... 14

2.8. ŽENSKE IN DEPRESIJA ....................................................................... 14 2.8.1. MENSTRUACIJSKI CIKEL ............................................................. 14 2.8.2. DEPRESIJA IN MATERINSTVO...................................................... 15

2.9. ZDRAVLJENJE DEPRESIJ..................................................................... 18 2.9.1. BOLNIK SI MORA ZDRAVLJENJE ŽELETI SAM ............................... 18 2.9.2. ZDRAVNIŠKO ZDRAVLJENJE ........................................................ 18 2.9.3. NAČINI ZDRAVLJENJA ................................................................. 18

2.10. STRES ............................................................................................... 20 2.10.1. KAJ JE STRES ............................................................................. 20 2.10.2. POVZROČITELJI STRESA ............................................................. 20 2.10.3. SPOSOBNOSTI UPRAVLJANJA S STRESOM.................................... 21 2.10.4. ZNAKI ALI SIMPTOMI.................................................................. 21 2.10.5. STRES NA DELOVNEM MESTU ..................................................... 22 2.10.6. ZAKON IN STARANJE .................................................................. 25 2.10.7. STRESNI ŽIVLJENJSKI DOGODKI ................................................. 25 2.10.8. OBVLADOVANJE STRESA............................................................. 25

3. RAZISKOVALNI DEL ................................................................................... 27 3.1. OPREDELITEV PROBLEMA................................................................... 27 3.2. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ............................................................ 27 3.3. HIPOTEZE.......................................................................................... 27 3.4. METODE IN TEHNIKE ......................................................................... 28 3.5. PREDSTAVITEV POPULACIJE............................................................... 28 3.6. KOMENTAR REZULTATOV ................................................................... 29

3.6.1. Populacija po spolu ..................................................................... 29 3.6.2. Izobrazbena struktura anketirancev.............................................. 30 3.6.3. Ali vas muči nespečnost? ............................................................. 31 3.6.4. Težko zaspite, se vedno ponovno zbudite, ali se zjutraj zbudite v pobitem razpoloženju?................................................................................ 32 3.6.5. Ste nervozni? .............................................................................. 33 3.6.6. Ali se zanimate za dogajanje v okolju?.......................................... 34 3.6.7. Ali se zanimate za stvari, ki so vas včasih veselile? ........................ 35 3.6.8. Ali imate željo po hrani:............................................................... 36

3.6.9. Ali se je vaš odnos do spolnosti spremenil?.................................. 37 3.6.10. Ali imate v zadnjem času težave pri odločanju?............................. 38 3.6.11. Ali v zadnjem času več razmišljate, razglabljate?........................... 39 3.6.12. Kdaj vam je najtežje? .................................................................. 40 3.6.13. Ali imate težave z zbranostjo in spominom? .................................. 41 3.6.14. Ali ste čustveno otopeli? .............................................................. 42 3.6.15. Ali razmišljate depresivno?........................................................... 43 3.6.16. Ali ste žalostni in potrti?............................................................... 44 3.6.17. Zadovoljstvo z delom (M) ............................................................ 44 3.6.18. Zadovoljstvo z delom (Ž) ............................................................. 46 3.6.19. Zadovoljstvo z medosebnimi odnosi (M) ....................................... 48 3.6.20. Zadovoljstvo z medosebnimi odnosi (Ž) ........................................ 50 3.6.21. Splošno zadovoljstvo (M)............................................................. 52 3.6.22. Splošno zadovoljstvo (Ž).............................................................. 54 3.6.23. Psihično in fizično počutje (M)...................................................... 56 3.6.24. Psihično in fizično počutje (Ž) ...................................................... 57 3.6.25. Ali smatrate, da v vašem delovnem okolju prevladujejo stresne situacije? ……...........................................................................................59 3.6.26. Ali smatrate, da pri delu doživljate negativni stres? ....................... 59

4. SKLEPI IN PREDLOGI ................................................................................. 61 5. VIRI IN LITERATURA.................................................................................. 63

KAZALO SLIK Slika 1: Populacija po spolu ............................................................................... 29 Slika 2: Izobrazbena struktura anketirancev........................................................ 30 Slika 3:Ali vas muči nespečnost? ........................................................................ 31 Slika 4: Ali težko zaspite? .................................................................................. 32 Slika 5: Ali ste nervozni?.................................................................................... 33 Slika 6: Ali se zanimate za dogajanje v okolju? ................................................... 34 Slika 7:Ali se zanimate za stvari, ki so vas včasih veselile? ................................... 35 Slika 8: Ali imate željo po hrani:......................................................................... 36 Slika 9: Ali se je vaš odnos do spolnosti spremenil?............................................. 37 Slika 10: Ali imate v zadnjem času težave pri odločanju? ..................................... 38 Slika 11: Ali v zadnjem času več razmišljate, razglabljate? ................................... 39 Slika 12: Kdaj vam je najtežje? .......................................................................... 40 Slika 13: Ali imate težave z zbranostjo in spominom? .......................................... 41 Slika 14: Ali ste čustveno otopeli? ...................................................................... 42 Slika 15: Ali razmišljate depresivno?................................................................... 43 Slika 16: Ali ste žalostni in potrti?....................................................................... 44 Slika 17: Zadovoljstvo z delom (M)..................................................................... 46 Slika 18: Zadovoljstvo z delom (Ž) ..................................................................... 48 Slika 19: Zadovoljstvo z medosebnimi odnosi (M) ............................................... 50 Slika 20: Zadovoljstvo z medosebnimi odnosi (Ž) ................................................ 52 Slika 21: Splošno zadovoljstvo (M) ..................................................................... 54 Slika 22: Splošno zadovoljstvo (Ž)...................................................................... 55 Slika 23: Psihično in fizično počutje (Ž) .............................................................. 57 Slika 24: Psihično in fizično počutje (Ž) .............................................................. 58 Slika 25: Ali smatrate, da v vašem delovnem okolju prevladujejo stresne situacije?59 Slika 26: Ali smatrate, da ste na DM pod negativnim stresom?............................. 60

KAZALO TABEL Tabela 1: Depresivno razmišljanje........................................................................ 6 Tabela 2: Znaki depresije .................................................................................... 9 Tabela 3: Tveganje, da zbolimo za depresijo, če je bil bolan eden od sorodnikov .. 10 Tabela 4: Možni vzroki za depresijo.................................................................... 12 Tabela 5: Dejavniki tveganja za poporodno depresijo.......................................... 17 Tabela 6: Načini zdravljenja depresije ................................................................ 19 Tabela 7: Zadovoljstvo z delom (M) ................................................................... 45 Tabela 8: Zadovoljstvo z delom (Ž) .................................................................... 47 Tabela 9: Zadovoljstvo z medosebnimi odnosi (M) .............................................. 49 Tabela 10: Zadovoljstvo z medosebnimi odnosi (Ž) ............................................. 51 Tabela 11: Splošno zadovoljstvo (M) .................................................................. 54 Tabela 12: Splošno zadovoljstvo (Ž)................................................................... 55 Tabela 13: Psihično in fizično počutje (M)........................................................... 56 Tabela 14: Psihično in fizično počutje (Ž) ........................................................... 58

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Petra Nagode: Depresija in stres 1

1. UVOD

1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA Depresija je huda in pogosta bolezen. Ena od šestih oseb v določenem obdobju svojega življenja trpi za depresijo. Ena izmed najhujših posledic depresije je samomor, kar 70 % oseb, ki so napravile samomor, je bilo depresivnih (www.ezdravje.com). Čeprav bi depresijo pri večini bolnikov lahko uspešno ozdravili, pa jih več kot tri četrtine ne prejema ustreznega zdravljenja. Depresija je eden od vodilnih vzrokov nezmožnosti za delo pri ženskah med 15. in 44. letom starosti. Pri ženskah je 2- do 3-krat pogostejša kot pri moških. Depresijo še vedno napačno razumemo in je prepogosto ne prepoznamo, zato ne poiščemo ustrezne pomoči in se ne zdravimo. Depresivni bolnik je žalosten, obupan, ima pa tudi številne druge znake, ki se med boleznijo pogosto spreminjajo, tudi pri istem človeku. Bolnik ne uživa več v dejavnostih, ki so ga nekoč veselile, raje ostaja doma, kot da bi šel v družbo. Utrujenost brez pravega razloga, težave s spanjem in koncentracijo, izguba apetita, pomanjkanje samozaupanja ter občutki krivde so pri depresivnih pogosto prisotni. Za številne bolnike pa so najbolj moteči različni telesni znaki, ki so pogosto podobni tistim pri telesnih boleznih.

Depresija predstavlja veliko breme, ne le za posameznika, temveč tudi za njegovo družino in celotno družbo. Posledica depresije so težave v osebnem življenju, zmanjšana uspešnost pri delu, pogosto pa vodi tudi v zlorabo različnih snovi, npr. v alkoholizem. Prisotnost depresije tudi poveča verjetnost za razvoj bolezni srca in ožilja, pri že razviti bolezni (npr. po srčnem infarktu) pa poveča umrljivost. Med najhujšimi posledicami depresije pa je samomor, kar 15% depresivnih tako konča svoje življenje. Ustrezno, zgodnje zdravljenje zato rešuje življenja, zmanjšuje trpljenje, izboljšuje delovno učinkovitost in zmanjšuje dolgoročne posledice depresije.

Do popolnega izboljšanja depresije, je zdravila treba jemati dalj časa. Zdravljenje prve epizode depresije traja še 4 do 5 mesecev po izboljšanju, pri ponovnih epizodah je zdravljenje daljše in traja leto dni ali več. Pomembno je jemati zdravilo tudi potem, ko se bolnik že dobro počuti. V nasprotnem primeru je velika verjetnost, da se bo bolezen ponovila.

Stres je odziv telesa na morebitne škodljive dražljaje iz okolja. Ti dražljaji (stresorji) so lahko različni: blisk, ropot, bolezen, žalost. Telo se nanje vedno odziva na enak način s tako imenovano alarmno reakcijo ali reakcijo »boj ali beg«: pospeši se delovanje srca in dihanje, povečata se krvni tlak in mišična prekrvitev, povečajo se budnost, previdnost in pozornost, zmanjšata se občutek za bolečino in apetit. Te



spremembe omogočijo, da se človek čim bolj pripravi na obrambo (boj) ali beg pred nevarnostjo.

Kot navajata Ovsenik in Ambrož (2006; 207), imajo različne stresne okoliščine na različne ljudi različne učinke. Nekdo prebrodi krizo brez večjih posledic, medtem, ko je kriza za nekoga lahko usodna. Tudi isti posamezniki v različnih obdobjih in stanjih na različne stresne okoliščine različno reagirajo. Naša sposobnost obvladovanja stresnih okoliščin je spremenljiva in kontingenčna glede na okoliščine.

1.2. PREDSTAVITEV OKOLJA Ministrstvo za javno upravo vodita minister, dr. Gregor Virant, in državni sekretar, mag. Roman Rep. Poslanstvo ministrstva je prijazna in učinkovita javna uprava. Prijazna do uporabnikov, zaradi katerih javna uprava obstaja, in do javnih uslužbencev, ki so bistvo javne uprave. Prijazno javno upravo pa moramo vsi skupaj doseči s čim bolj učinkovito izrabo kadrovskih, finančnih in materialnih virov ter znanja v javni upravi. Slovenska javna uprava spoštuje načela zakonitosti in pravne varnosti, politične nevtralnosti in strokovne samostojnosti, odprtosti in usmerjenosti k uporabniku, strokovnosti in kakovosti, skladnosti, racionalnosti in učinkovitosti. Cilj je doseči zadovoljstvo uporabnikov in javnih uslužbencev ter zagotavljati takšno javno upravo, ki bo ne samo primerljiva z javnimi upravami drugih držav članic Evropske unije, temveč bo glede napredne organizacije, zadovoljstva uporabnikov in javnofinančnih učinkov sodila med najboljše v Evropski uniji. Ministrstvo za javno upravo opravlja naloge na naslednjih področjih:

organizacija javne uprave in kadri, sistem plač v javnem sektorju, e-uprava in upravni procesi, investicije in nepremičnine.

Direktorat za e-upravo in upravne procese opravlja naloge na naslednjih področjih:

prenova procesov in pospešen razvoj e-uprave s ciljem približevanja storitev državljanom in gospodarstvu,

izboljševanje elektronske podpore odnosom med subjekti v javni upravi in izven nje z uporabo sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije,

zagotavljanje povezljivosti registrov in integracija podatkovnih virov z informacijsko podporo procesom,

spremlja svetovni razvoj informacijske infrastrukture in pripravlja usmeritve in standarde iz svojega področja dela,

sodeluje na področju odprave administrativnih ovir,



skrbi za izvajanje predpisov, ki urejajo splošni upravni postopek, upravno poslovanje ter dostop do informacij javnega značaja,

opravlja upravni nadzor, izvaja javna naročila s področja informacijske infrastrukture, sodeluje z nevladnimi organizacijami.

Sektor za upravne procese in odpravo administrativnih ovir

Skrbi za izvajanje Zakona o splošnem upravnem postopku in Uredbe o upravnem poslovanju

Sodeluje z nevladnimi organizacijami Skrbi za izvajanje zakona in podzakonskih predpisov o dostopu do informacij

javnega značaja

Oddelek za ZUP in upravno poslovanje

sodeluje pri pripravi predpisov z delovnega področja sektorja, opravlja analize in predlaga ukrepe za odpravljanje administrativnih ovir, ki so povezane z upravnim poslovanjem,

pripravlja navodila in pojasnila v zvezi z izvajanjem predpisov s področja upravnega poslovanja,

skrbi za vodenje evidenc upravnega postopka v državnih organih, organih samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcih javnih pooblastil,

vzdržuje, posodablja in povezuje šifrante: klasifikacijski načrt, razvid postopkov vodi register postopkov,

vsebinsko sodeluje pri razvoju novega SPIS-a, pripravlja zahteve za preverjanje informacijskih rešitev za poslovanje z

dokumentarnim gradivom po standardih s tega področja, sodeluje pri spremembah in posodabljanju evropskega modela zahtev za

upravljanje elektronskih dokumentov (Moreq), skrbi za izvajanje Uredbe o upravnem poslovanju, skrbi za enotno izvajanje Zakona o splošnem upravnem postopku in

podzakonskih aktov.

Poglavitni cilji ministrstva v mandatu 2004 do 2008 so:

1. usmerjenost uprave k uporabnikom, kar vključuje k uporabnikom usmerjeno upravno poslovanje, razvoj e-uprave in drugih sodobnih načinov poslovanja z zunanjimi in notranjimi uporabniki ter zagotavljanje učinkovitega in konkurenčnega servisa posameznikom, civilni družbi in predvsem slovenskemu gospodarstvu;

2. učinkovit uslužbenski sistem in pravični plačni sistem, kar vključuje sodoben uslužbenski sistem z vsemi elementi upravljanja s kadrovskimi viri ter pregleden, pravičen, celovit in javnofinančno vzdržen sistem plač v javnem sektorju;

3. kakovostno in učinkovito poslovanje javne uprave, kar zajema vzpostavitev sistema kakovosti v javni upravi, učinkovitost in kakovost na vseh ravneh vladnega in upravnega odločanje s čim manj zaostanki ter



racionalno poslovanje z bistvenim zmanjšanjem stroškov in zmanjšanjem števila uslužbencev v civilnem delu državne uprave;

4. odprtost in preglednost poslovanja celotne javne uprave, kar obsega enostaven, celovit in brezplačen dostop do informacij javnega značaja, dostopnost vseh podatkov o javni porabi ter zagotavljanje sodelovanja javnosti pri določanju.



2. TEORETIČNI DEL

2.1. DEPRESIJA - KAJ JE DEPRESIJA Mc Kenzie (2005,4) navaja, da je depresije bolezen duha in telesa. Resna in vse bolj pogosta motnja razpoloženja poruši čustveno ravnotežje in prizadene tudi telo. Večina bolnikov ima telesne in duševne znake bolezni, ki pa se od posameznika do posameznika razlikujejo in so lahko bolj ali manj izraziti. Nekateri bolniki ne kažejo nobenih znakov bolezni, začnejo pa se nenavadno obnašati. Volker in Widmar (2000,8) pa ugotavljata, da depresije ne smemo zamenjevati s splošnim kolebanjem čustvenega življenja, saj je to bolezen z jasno začrtano sliko pojavov. Nasprotno duševni bolezni, je depresija oblika melanholije in je praviloma prehodna. Različno trajanje in moč sta odvisna od vzrokov in premagovanja. Lahko ju pojasnimo kot del nevrotične motnje, nastale zaradi preobremenjenosti duha in telesa, ali biološko. Beseda depresija prihaja iz latinščine in pomeni potlačenost, ali pobitost.

2.2. DUŠEVNI ZNAKI DEPRESIVNO RAZPOLOŽENJE: v nasprotju z našim mnenjem niso vsi bolniki, ki trpijo za depresijo pobiti, ali obupani. Nekateri so zaskrbljeni, drugi čustveno otopeli, pri nekaterih pa razpoloženje sploh ni spremenjeno in obiščejo zdravnika zaradi nerazložljivih telesnih težav, ali zaradi sprememb, ki jih opažajo v svojem vedenju.(Mc Kenzie; 2005,4) Pri zmerni, ali hudi depresiji je potrtost hujša zjutraj, nato pa se čez dan nekoliko zmanjša, čeprav nikoli ni mine. Zaradi takšnega stanja prizadeta oseba v ničemer ne uživa in se ničesar ne veseli, pogosto izgubi tudi željo po spolnosti in zanimanje za svoje konjičke. To nezmožnost občutenja ugodja zdravniki strokovno imenujejo anhedonija. Pri blažjih oblikah depresije je pobitost včasih večja zvečer, tu in tam pa se pojavi celo kak dober dan. Če je depresija blaga, je bolnik včasih rad v družbi drugih ljudi, vendar brez ustrezne vzpodbude spet zapade v prejšnje stanje. Pobit, depresiven človek se pogosteje joče, včasih ob najmanjšem razburjenju, včasih pa celo brez razloga. (Mc Kenzie, 2000,4-5) TESNOBA IN STRAH: pri depresivnem človeku lahko tesnoba traja mesece in mesece. Nekateri se že zjutraj bojijo dneva, ki je pred njimi. Tesnoba lahko prevlada nad pobitostjo in je najizrazitejši znak depresije. ČUSTVENA OTOPELOST: nekateri ljudje z hudo obliko depresije so, kot bi izgubili



vsa čustva in to je eden najbolj mučnih znakov depresije. Človek je otopel, ne more jokati in misli, da je brez solz. DEPRESIVNO RAZMIŠLJANJE: pri človeku z depresijo se način razmišljanja spremeni. Vse se mu kaže v negativni luči. Muči ga občutek manjvrednosti in krivde za stvari, ki jih ni zagrešil, hkrati pa si ne priznava zaslug za stvari, ki jih je dobro opravil. Osredotoča se na negativne podrobnosti in ne vidi pozitivne celote. Takšni negativni vzorci mišljenja človeka uničujejo. Povzročajo mu zaskrbljenost, brezvoljnost, pomanjkanje samozavesti, občutke krivde in nemoči. Človek začne dvomiti vase , povsod vidi strahove, obhajajo ga žalostne misli, ob tem pa postaja še bolj depresiven. (Mc Kenzie, 2000,6-7)

DEPRESIVNO RAZMIŠLJANJE Depresivno razmišljanje vključuje tri elemente:

negativne misli

velika, pretirana pričakovanja

zmote pri razmišljanju, kot na primer: o negativno sklepanje o osredotočanje na negativne podrobnosti in omalovaževanje pozitivne

celote o posploševanje na osnovi enega samega dogodka o občutek krivde za stvari, ki nimajo ničesar opraviti z vami

Tabela 1: Depresivno razmišljanje Vir: Kako razumeti depresijo, (2000,7)

MOTNJE KONCENTRACIJE IN SPOMINA: človek z depresijo se zelo težko zbere. Če se želi nečesa spomniti, se mora zbrati, zato ni čudno, da motnje koncentracije spremljajo težave s spominom. Zaradi nezadostne zbranosti je človek neodločen in nepazljiv, včasih tudi zmeden in zbegan. BLODNJE IN HALUCINACIJE: blodnja je zmotna, a neomajna prepričanost prizadete osebe o nečem, kar ni resnično. Blodnje, ki se pojavljajo v depresiji, zrcalijo in krepijo depresivno razpoloženje. Halucinacije pomenijo zaznavanje nerealnih stvari, navadno zvokov. SAMOMORILSKI NAGIBI: mnogi depresivni ljudje razmišljajo o samomoru, včasih so to samo bežne misli. Mnogi pravzaprav nimajo namena umreti, a ko se zvečer odpravijo spat, upajo, da se ne bodo več zbudili in, da bodo tako ubežali življenju. (Mc Kenzie, 2000;9)



2.3. DUŠEVNI VZROKI Depresije nekateri strokovnjaki delijo v dve skupini:

endogene depresije: sem se prištevajo vsi primeri, ki nimajo nobenega razpoznavnega vzroka in so nastali zaradi duševnih stisk, ali telesnih bolezni.

reaktivne depresije: nastanejo zaradi hude duševne obremenitve, ob trajni

duševni obremenitvi (depresija izčrpanosti) in depresije, ki so nevrotičnega izvora. Takšne depresije trajajo običajno dlje in se pogosto ponavljajo. REAKTIVNA DEPRESIJA: Volker in Widmar (2000.27) navajata, da je to depresivno, ali tesnobno razpoloženje, ki ga je povzročilo zunanje, boleče, ali pa tudi od drugih tako dojeto doživetje, ki pomenijo kapljo čez rob. Najpogosteje se razvije med puberteto in srednjimi leti, pri ženskah pa tudi pred meno. K reaktivnim depresijam so pogosto nagnjeni negotovi in preobčutljivi ljudje. DEPRESIJA Z NEVROTIČNIMI POTEZAMI: ta oblika depresij prizadene ljudi predvsem v starosti med 20. in 40. letom. To je odgovor duše na povsem, ali deloma potlačena boleča čustva v otroštvu, ali rani mladosti. Pretežno je to nezavedna samoobramba, saj ne vemo od kod in zakaj tesnoba in razdražljivost, melanholija in slaba volja. Nevrotično depresivni ljudje so zelo odvisni od pozitivnih čustev do nekaterih oseb: staršev, partnerjev, prijateljev, včasih celo do nadrejenih. So zelo ranljivi in se burno odzivajo na žalitve. Pogosto imajo močno izražen občutek dolžnosti in so nagnjeni k pretiranemu podrejanju in vestnosti. Pogosto trpijo, ne le zaradi trajne melanholije, ampak tudi za napadi strahu, zaradi občutka prisile in psihosomatičnih težav. Bolezen praviloma traja zelo dolgo in se v starosti lahko ponovi. (Volker in Widmar, 2000; 7-8)

2.4. TELESNI ZNAKI MOTNJE SPANJA: pri depresijah zelo pogosto nastopijo motnje spanja, ki so včasih tudi vzrok za izrazito utrujenost. Skoraj vsi depresivni ljudje težko ponovno zaspijo, saj so zaskrbljeni in zbiti, ker se ponoči pogosto prebujajo. DUŠEVNA IN TELESNA POČASNOST: ljudje z depresijo so neprenehoma utrujeni, s težavo opravljajo vsakdanja opravila, vse jim predstavlja napor in zdi se, kot da je vse upočasnjeno. Govorijo počasi in enolično in tudi premikajo se počasi. Takšno stanje se imenuje psihomotorična zavrtost. Telesne funkcije se včasih upočasnijo, ali se zatikajo. Pogosto imajo suha usta, ali jih začne mučiti zaprtje. Nekatere ženske izgubijo menstruacijo, ali pa ta postane neredna. IZGUBA TEKA: bolnikom z depresijo se pogosto dogaja, da precej shujšajo. Hrana jim ne zbuja teka, zdi se brez okusa in največkrat ne čutijo lakote.



NASPROTNI TELESNI ZNAKI: namesto normalnih telesnih znakov depresije, kot so motnje spanja, izguba teka in telesne teže, imajo nekateri ljudje ravno nasprotne telesne simptome: več spijo, imajo večji tek in se redijo. DRUGI TELESNI ZNAKI: pogoste so bolečine in tiščanje, ki največkrat prizadenejo glavo, obraz, hrbet, prsi in trebuh. SPOLNOST: mnogi depresivni ljudje nimajo nobene želje po spolnosti. Za to je veliko vzrokov. Nekateri menijo, da ne zmorejo telesne ljubezni, če so čustveno otopeli, drugi pa imajo tako negativno podobo o sebi, da se ne morejo sprostiti. Te duševne težave lahko povzročijo telesne motnje: ženske ugotavljajo suho nožnico, spolni stik pa jim povzroča bolečine. Mnogi med depresijo nimajo nikakršnega spolnega poželenja, čeprav ne poznajo vzroka za tako stanje. (Mc Kenzie, 2000; 10-11)

2.5. TELESNI VZROKI Volker in Widmar (2000, 30): očitno telesno pogojena je depresija, ki je neposredno povezana z neko telesno boleznijo, ali motnjo delovanja, kot je denimo, spreminjanje ravni hormonov v meni. Poleg tega obstaja dedna zasnova, ki je statistično dokazljiva, kot pomemben telesni razlog. In slednjič lahko, kot povzročitelj pride v poštev cela vrsta biokemičnih sprememb v izmenjavi snovi v možganih, zlasti stranski učinki nekaterih zdravil. KAJ SE DOGAJA V MOŽGANIH: možgane sestavljajo milijarde živčnih celic, ki so med seboj povezane. V živčnih celicah in njihovih izrastkih, živčnih vlaknih, se izmenjujejo sporočila. Razširjajo se v obliki električnih impulzov. Kritična točka povezav med živčnimi vlakni in živčnimi celicami so t.i. sinapse∗. Tu se opravi prenos sporočila po električni in kemični poti. Zato obstajajo snovi prenašalke, nevrotransmiterji. Te snovi so acetilholin, noradrenalin, serotonin, dopamin, adrenalin, histamin in gama-aminomaslena kislina. (Mc Kenzie, 2000; 12-13) KAKO TEČE POVEZAVA MED ŽIVČNIMI CELICAMI: Volker, Widmar (2000, 30-31): snovi prenašalke se na živčnih končičih kemično razgradijo in shranijo v majhnih mehurčkih. Živčni impulzi, ki prihajajo tja, spremenijo električno napetost in snovi prenašalke vdrejo skozi celično opno v razpoko med dvema živčnima celicama. Na površini druge celice, ali živčnega končiča se snov prenašalka poveže s sprejemnim organom, receptorjem. Pri depresiji je izmenjava snovi v možganskih živcih motena. Včasih telo ne zgradi več dovolj snovi prenašalk, ali pa tiste, ki so na razpolago, prehitro porabi, ker so nastopile nenavadne obremenitve. Nekatere povezave med snovjo prenašalko in

∗ sinapsa (gr.) = povezava



sprejemnim organom imajo vzburjajoč, nekatere pa zavirajoč učinek na sosedno živčno celico. Tako nastanejo manične, ali depresivne bolezni.

Z N A K I D E P R E S I J E

DUŠEVNI ZNAKI

pobitost nezanimanje za stvari, ki so bolnika včasih veselile tesnoba čustvena otopelost depresivno razmišljanje težave z zbranostjo in spominom blodnje halucinacije samomorilni nagibi

TELESNI ZNAKI

motnje spanja – bolnik težko zaspi, zgodaj se zbuja, ali spi preveč telesna in duševna počasnost povečanje, ali zmanjšanje teka povečanje, ali zmanjšanje telesne teže zmanjšanje spolnega poželenja utrujenost zaprtje neredne menstruacije

Tabela 2: Znaki depresije Vir: Kako razumeti depresijo, (2000; 5)

2.6. DEJAVNIKI, KI LAHKO POVZROČAJO DEPRESIVNOST DEDNOST: ustvarja možnost za depresijo, bolezen pa do izbruha pripeljejo drugi povzročitelji. Podlaga za to je izločanje hormonov iz žlez in stanje centralnega živčnega sistema. Nekatere okvare; stopenjsko potekajoča melanholija in manično depresivna obolenja, se zanesljivo prenašajo z dedno zasnovo.



SORODNIKI Z DEPRESIJAMI TVEGANJE, DA ZBOLIMO TUDI MI v %

oba starša eden od staršev sin ali hči enojajčna dvojčka dvojajčna dvojčka brat ali sestra ded ali babica polbrat ali polsestra

48-74 6-24 2-23 33-93 0-39 3-23 2-13 1-17

Tabela 3: Tveganje, da zbolimo za depresijo, če je bil bolan eden od sorodnikov Vir: Depresije: prepoznavanje – preprečevanje – zdravljenje, (2006; 36)

ZNAČAJ: značajske lastnosti človeka same po sebi ne vplivajo na nagnjenje k depresiji, vendar so obsesivni, togi, nepopustljivi in nenehno zaskrbljeni, ali prestrašeni ljudje, ki skrivajo svoja čustva, bolj ogroženi. Pri ljudeh s ponavljajočimi se in dalj časa trajajočimi nihanji razpoloženja je večja verjetnost, da bodo zboleli za manično depresijo. DRUŽINSKO OKOLJE:

izguba enega od staršev v otroštvu: naravno je, da žalujemo, ko nam umre bližnja oseba. Globina in trajanje žalovanja je odvisno od tega, kako blizu nam je bil umrli. Izguba enega od staršev v otroštvu pusti globoko brazgotino na duši. Kot navaja MC Kenzie (2005, 16) obstajajo dokazi, da so ljudje, ki v ranem otroštvu izgubijo mater bolj izpostavljeni tveganju za depresijo. Žalujoči se ukvarjajo le še s preteklostjo. Včasih so apatični, včasih pa posebno vznemirjeni in nemirni. Sledijo občutki bolečine, jeze, slabe volje, pomešani s strahom pred osamljenostjo.

lastnosti staršev: kot navaja Mc Kenzie (2005, 17) lahko zahtevni in kritični starši, ki smatrajo vsak uspeh za nekaj razumljivega, hkrati pa ostro obsojajo kakršenkoli neuspeh, vplivajo, da bodo njihovi otroci bolj dovzetni za depresijo, ko odrastejo. Ljudje, ki v otroštvu niso bili deležni materine ljubezni, so bolj ogroženi, da bodo v poznejšem življenju zboleli za depresijo.

telesna, ali spolna zloraba v otroštvu dolgotrajne bolezni: bolečine, nezmožnost normalnega delovanja,

odvisnost in negotovost so dejavniki, ki povečujejo verjetnost za depresijo. upokojitev: za vsakega človeka, ki je delal izven hiše, upokojitev ni

razveseljiva. Dolgčas in občutek nekoristnosti se lahko zelo hitro razrasteta. Naenkrat si mora sam določiti dnevni ritem, medtem ko je do sedaj sledil časovnemu toku, ki mu ga je nekdo predpisoval.

brezposelnost: poklicno delo je področje, pri katerem si pridobimo največji del priznanja, uspeha in samopotrditve, kar nujno potrebujemo, da se lahko počutimo upoštevane in polnovredne člane družbe. Občutek, da smo potrebni, potrjuje našo samozavest. Uspeh in priznanje za opravljeno delo nam dajo pobudo za uspešno nadaljnje delo. Kadar pa s poklicnim delom



nimamo več možnosti pridobiti znanja, ki ga potrebujemo za našo samopotrditev, to zelo hitro povzroči izgubo samozavesti. Problemi z delom pogosto povzročajo depresije. Kadar je nekdo dalj časa brez dela, ga kmalu obide občutek, da je nekoristen. Občutek je toliko močnejši, če si nekdo dalj časa prizadeva dobiti delo. Med nezaposlenostjo ljudje psihično trpijo, saj je delo osrednji in polnovredni del življenja. Človek ne sme dopustiti, da bi ga žrl občutek nekoristnosti. Lahko se sreča z nevarnostjo, da se bo vedno bolj potegnil sam vase in reagiral s telesnimi boleznimi, ali pa se potopil v depresijo. Vsekakor se brezposelnosti ne sme sramovati.

starostna depresija: o starostni depresiji govorimo, kadar nastopi po 65. letu. Vzroki starostne depresije so očitni: človek, ki postaja vedno starejši mora premagati vrsto problemov, s katerimi se trenutno sooča in jih mora obvladovati v nekem življenjskem obdobju, v katerem vedno bolj popuščajo njegove telesne in duševne moči. Starostnik čuti, da vedno hitreje prihaja do meja svojih sposobnosti. Hitro opazi, da je vedno bolj osamljen, ne živi več s časom in počuti se nerazumljivega, ker ne more več razumeti mlade generacije. Bolj ali manj prihaja do osamelosti, do izgube medčloveških odnosov, do socialne izolacije in s tem tudi do samoizolacije.

DEJAVNIKI, KI LAHKO SPROŽIJO DEPRESIJO:

stres in življenjski dogodki: stres lahko povzroči depresijo, ne glede na to, ali nastopa v obliki nenadnega, neustavljivega dogodka, ali v obliki dolgotrajnega stresa. Depresija je pogostejša v prvih šestih mesecih po izrazito stresnem dogodku. Stres lahko povzroči, da postanemo dovzetnejši za depresijo, ali pa depresijo sproži. Najpogostejše izkušnje, ki sprožijo depresijo, so navadno povezana s takšno, ali drugačno izgubo. Obstajajo tudi drugi dogodki v življenju, ki včasih sprožijo depresijo, čeprav niso povezani z nikakršno izgubo.

telesna bolezen: nekatere bolezni lahko povzročijo depresijo zaradi načina, kako prizadenejo telo. Depresijo lahko povzročijo bolezni, ki vplivajo na hormone. Obstaja tudi povezava z virusnimi boleznimi: epidemiji gripe pogosto sledi epidemija depresije.

zdravila: nekatera zdravila, ki jih predpišejo zdravniki, in nekatera v prosti prodaji, lahko povzročijo depresijo. Alkohol neposredno učinkuje na možgane in vpliva na depresijo.

pomanjkanje dnevne svetlobe: ta vrsta depresije je povezana z vrednostjo hormona melatonina, ki ga proizvaja epifiza v možganih. (Mc Kenzie, 2000; 15-23)



M O Ž N I V Z R O K I Pomembno vlogo pri nastanku depresije imajo lahko tako dolgoletni dejavniki, kot tudi trenutne težave.

DEJAVNIKI, KI POVEČUJEJO DOVZETNOST ZA DEPRESIJO:

dednost značajske lastnosti družinsko okolje spol vzorci mišljenja slabo obvladovanje usode stres in pomembni življenjski dogodki telesna bolezen pomanjkanje dnevne svetlobe

DEJAVNIKI, KI LAHKO SPROŽIJO DEPRESIJO:

stres telesna bolezen predpisana zdravila pomanjkanje dnevne svetlobe

Tabela 4: Možni vzroki za depresijo Vir: Kako razumeti depresijo, (2000; 17)

2.7. OBLIKE DEPRESIJE Odvisno od vzroka, ki pri depresivnem obolenju igra izstopajočo vlogo, se depresija uvršča k eni od naslednjih glavnih skupin. Imenujemo jih:

psihogene depresije endogene depresije somatogene depresije. (Kabza in Meyendorf;1998,64)

Tip skupine se določa na osnovi različnih vzrokov in povzročiteljev, pri tem pa velja da imamo čisto depresijo’ le redko.

2.7.1. PSIHOGENE DEPRESIJE Psihogene depresije nastopijo najpogosteje. Pogostokrat se razvijejo kot posledica izgub, ki pretresejo življenje prizadetega.



REAKTIVNA DEPRESIJA: Mc Kenzie (2005, 24) navaja, da za izrazom reaktivna depresija zdravniki opisujejo depresivno, ali resnobno razpoloženje, ki ga je povzročil stresni dogodek in ponavadi traja nekaj dni, ali več tednov, pri starejših tudi nekoliko dlje. Gre za razmeroma kratkotrajno pretiravanje normalnega odziva oz. reakcije na neprijetno težavo. NEVROTIČNA DEPRESIJA: se razvije, če duševna doživetja, ki so napravila vtis v zgodnjem otroštvu, niso bila premagana. Bolnik je ponavadi bolj depresiven proti koncu dneva oz. zvečer. Pogosto težko zaspi in se ponoči večkrat zbuja, zjutraj pa se ne prebuja zelo zgodaj. Nekateri ljudje s to obliko depresije spijo celo pretirano, nekateri so bolj razdražljivi. (Kabza in Meyendorf, 1998; 64) DEPRESIJA IZČRPANOSTI: se razvije, če je bil prizadeti leta in leta izpostavljen preveliki duševni in telesni obremenitvi, ki se ji ni mogel izogniti. Volker in Widmar (2000;42) navajata, da za depresijo izčrpanosti zdravniki mislijo na motnjo, pri kateri zaradi trajnega stresa na zasebnem področju, v poklicu, ali pri socialnem okolju duša zboli. Ko je človek brez volje in depresiven, ker ga zbir obremenitev, ki jim je izpostavljen, preprosto izčrpa, so tu večinoma naslednji vzroki:

izguba korenin (pogoste selitve, beg, pregon,…) kronična preobremenjenost, ali razočaranje v poklicnem življenju (dolge,

ali ponavljajoče brezposelnosti, pomanjkanje možnosti, da bi se sprostili,…)

osamljenost (ponavljajoče ločitve, …) Volker in Widmar (2000; 43): kronična preobremenjenost najprej povzroči, da se preobčutljivo odzivamo na vzrok. Slabo spimo, težko se zberemo, smo živčni in slabe volje, utrujeni in napeti. Na naslednji stopnji se ti porodijo čisto duševni problemi telesne težave in na tretji stopnji sledi depresivni (živčni) zlom. Tedaj depresija lahko prevzame težko obliko. DEPRESIJA RAZBREMENITVE: je nasprotna depresiji izčrpanosti. Nastopi šele po obremenitvi.

2.7.2. ENDOGENE DEPRESIJE To je depresija, ki nastane brez kakršnegakoli zunanjega razpoznavnega vzroka. Nastanejo tako rekoč v notranjosti prizadetega. Navadno je razmeroma intenzivna, pogosti so tudi značilni telesni znaki, kot izguba teka in telesne teže, zgodnje prebujanje, slabše jutranje razpoloženje in zmanjšano spolno poželenje. Veliko vlogo pri obolelih za endogeno depresijo ima dednost. Kabza in Meyendorf (1998; 72) navajata: v družinski zgodovini obolelega za endogeno depresijo najdemo pri članih družine prve in druge stopnje zelo pogosto osebe (starši, bratje,



sestre, stari starši, strici, tete, nečaki in vnuki), ki trpijo za enako, ali kakšno drugačno obliko endogene depresije. Endogene depresije lahko trajajo tedne, mesece, celo leta. Med posameznimi depresivnimi fazami je razpoloženje prizadetega popolnoma normalno. MONOPOLARNA DEPRESIJA: ' nastane' na enem polu. BIPOLARNA DEPRESIJA: je drugo ime za manično depresijo. Pri obolelih se menjavajo manične faze. Izmenjavajo se obdobja blagega , ali hudega depresivnega razpoloženja z obdobji maničnega razpoloženja. V manični fazi je prizadeti močno evforičen, dobro razpoložen, kar je nasprotje depresije. (Kabza in Meyendorf, 1998; 74) ZAKRINKANA (MASKIRANA) DEPRESIJA: v tem primeru depresije, se depresivni simptomi popolnoma skrijejo za znaki telesne obolelosti (glavobol, stiskanje v grlu, težave s srcem in dihanjem, simptomi v prebavnem traktu, …). Pri depresiji te vrste je na začetku bolezni manj izrazita utesnjenost, sposobnost mišljenja in zmožnost ukrepanja, kakor tudi področje volje. Tukaj so zelo izrazita samomorilska razmišljanja. V netipični (zakrinkani) depresiji se bolezen pokaže na poseben način: telesne in duševne težave in simptomi so izraz enega in istega bolezenskega dogajanja. (Kabza in Meyendorf, 1998; 76)

2.7.3. SOMATOGENE DEPRESIJE Somatogene depresije nastanejo v zvezi s telesnimi boleznimi. Pogosto ostanejo dolgo neodkrite, ali pa se jih ne jemlje prav resno. Vzroki somatogene depresije so lahko npr. v infekcijskih boleznih. Te se čutijo kot depremirajoče, ker izvabljajo slabosti in energijo. (Kabza in Meyendorf, 1998; 82)

2.8. ŽENSKE IN DEPRESIJA Kot navaja McKenzie (2005:66) zdravniki ugotavljajo depresijo pri ženskah dvakrat pogosteje, kot pri moških. Za to obstajajo številni vzroki: ženske običajno prej priznajo in zaupajo svoja čustva. Ženske imajo visoko raven spolnih hormonov, katerih vrednosti se spreminjajo med menstruacijskim ciklom, med nosečnostjo, ob porodu in med menopavzo. Vzrok za depresijo so lahko tudi tablete, ki vsebujejo spolne hormone.

2.8.1. MENSTRUACIJSKI CIKEL Raven progesterona in estrogena se med menstruacijskim ciklom spreminja. Progesteron nastaja samo 10 dni pred menstruacijo, nato pa se njegova raven zniža. Nihanje ravni progesterona vpliva tudi na predmenstruacijski sindrom (PMS), ki se navadno pojavi teden ali dva pred menstruacijo ter običajno mine kmalu po nastopu menstruacije. Najpogostejše znake, katerih jakost se pri posameznih



ženskah razlikuje - občutljivost dojk, občutek napihnjenosti in bolečine v trebuhu - pogosto spremljajo razdražljivost, živčnost, vznemirjenost, ali depresija.

2.8.2. DEPRESIJA IN MATERINSTVO Ravni estrogena in progesterona so med nosečnostjo zelo visoke, po porodu pa se močno znižajo. Ta nenadna sprememba lahko včasih sproži depresijo. Kot navaja www.zurnal24.si je do sedaj največja izvedena raziskava v Veliki Britaniji o depresiji med nosečnostjo pokazala, da se največ žensk z depresijo bojuje v 32. tednu nosečnosti, med katerimi jih je kar 13,5%, ki trpijo za hujšo obliko depresije. Manjša raziskava je predhodno dobljene rezultate le potrdila. Poleg depresije med nosečnostjo mnogo žensk doživlja tudi stres, zaskrbljenost, strah in druge psihične pritiske. POPORODNA OTOŽNOST: prvi teden po porodu nekatere ženske občutijo t.i. poporodno otožnost. Tretji dan po porodu postanejo nekoliko živčne, razdražljive in jokave, po koncu prvega tedna pa tako stanje običajno mine samo po sebi. V tem času mati potrebuje veliko razumevanja, ljubezni in podpore. Večina avtorjev poporodno otožnost pripisuje predvsem hitrim hormonskim spremembam po porodu, drugi pa temu, da se vsa pozornost nenadoma usmeri na otroka, nanjo, ki vendarle najbolj zaslužna za vse skupaj, pa se kar malce pozabi. Ženska po porodu potrebuje tudi priznanje, razumevanje in pozornost. Veliko vlogo ima tudi zdravstveno osebje, zlasti babice, da jim ženska zaupa, deli z njimi svojo moč in nemoč, povezano s porodom. (Mc Kenzie, 2000; 69) POPORODNA DEPRESIJA: za poporodno depresijo ni nujno, da se pojavi takoj po rojstvu. Lahko se pojavi do dve leti po porodu. Kot navaja www.mama.si le malo žensk (1-2 na 1000 porodov) pade v pravo depresivno psihozo. Precej več (10-20%) pa jih doživi poporodno depresijo – stanje, ki ga označujejo občutja žalosti, krivde, ničvrednosti, tesnobe, razmišljanje o samomoru in smrti, težave s koncentracijo in odločanjem, motnje apetita in spanja, izguba interesov in energije. Ti znaki niso le prehodni, lahko vztrajajo različno intenzivno še leta. Poporodna depresija je razmeroma lahko ozdravljiva oz. je mogoče omiliti njene znake, če ženska pravočasno poišče pomoč. Zlasti, če je v terapiji pripravljen sodelovati tudi partner, pogosto hitro dosežemo želene učinke. Ob tem tipu depresije se skušamo izogniti zdravilom, ker si večina želi nadaljevati z dojenjem. Zelo učinkovita je kombinacija kognitivnovedenjske, družinske in relaksacijske terapije. BLAGA IN ZMERNA POPORODNA DEPRESIJA: po porodu se pojavi bolj, ali manj dolgotrajna depresija. Najhujše oblike depresije se pojavijo kmalu po otrokovem rojstvu, manj hude (ki so najbolj pogoste) pa nastopijo dva tedna, ali celo leto dni pozneje. Včasih se pojavijo, ko začneta podpora in pozornost družine in prijateljev usihati, ženska ostane sama v svoji stiski in preobremenjena s skrbmi, ki jih prinašata materinstvo in nega otroka. Muči jo občutek krivde in nesposobnosti, neprenehoma je utrujena in razdražljiva.



Ženska je bolj ogrožena, da bo zbolela zaradi poporodne depresije, če je imela posebno težko nosečnost, ali porod, če materinstvo ne izpolnjuje njenih pričakovanj in, če se zaradi otrokovega rojstva pojavijo težave v medsebojnih odnosih. Poporodne depresije je treba zdraviti. Pri tem uspešno pomagajo antidepresivna zdravila in kognitivno – vedenjska terapija. Zdravljenje zelo vpliva na stopnjo ozdravitve: zdravljene ženske s poporodno depresijo največkrat popolnoma okrevajo. Med ženskami, ki niso zdravljene, pa jih do otrokovega prvega rojstnega dne ozdravi le polovica, kot navaja Mc Kenzie (2005, 68) HUDA POPORODNA DEPRESIJA: nastopi v prvih dveh tednih po otrokovem rojstvu. Do nje pride zelo redko, največkrat ob rojstvu prvega otroka. Pogostejša je pri ženskah, ki so imela duševno bolezen že pred porodom in pri ženskah, kjer je bila duševna bolezen v družini. Pri hudi depresiji ženska izgubi stik z resničnostjo, včasih ima blodnje in halucinacije. Zelo pogosto je povezana z občutki krivde in manjvrednostnim razmišljanjem, da ne more oskrbeti otroka. Nevarnost samomora je zelo velika. Takšno stanje zelo ogroža njenega otroka in dogaja se, da matere, ki so hudo bolne, svojega otroka celo pokončajo. Depresivna psihoza traja do pol leta, neredko še dlje. Bolezen se lahko popolnoma ozdravi in se tudi pri naslednjih porodih ne ponovi vedno. Tovrstno depresijo najučinkoviteje zdravimo z antidepresivi, kadar pa depresivno razpoloženje spremljajo blodnje in halucinacije, jih kombiniramo z drugimi zdravili. POPORODNA PSIHOZA: za poporodno psihozo je značilno moteno razpoloženje in vedenje. Kaže se z zmedenostjo, halucinacijami, razočaranjem, ali ekstremno neorganiziranostjo. Pojavi se nenadoma v prvem tednu po otrokovem rojstvu, zahteva takojšnjo hospitalizacijo ženske v psihiatrični ustanovi, zdravljenje z zdravili ter posledično prekinitev dojenja.



POPORODNA DEPRESIJA – DEJAVNIKI TVEGANJA

PRED OTROKOVIM ROJSTVOM

motnje v plodnosti duševna bolezen v preteklosti duševna bolezen v družini samohranilka resne denarne težave materinstvo v zelo mladih letih (manj kot 16 let) materinstvo v starosti nad 35 let negotovost, ali si otroka resnično želi zaskrbljenost zaradi otrokovega zdravja blaga do zmerna tesnoba v zadnjih treh mesecih nosečnosti težko delo

PO OTROKOVEM ROJSTVU

prezgodnji porod telesna bolezen družbena osamitev pomanjkanje partnerjeve podpore nazadovanje v službi zaradi otroka

Tabela 5: Dejavniki tveganja za poporodno depresijo

Vir: Kako razumeti depresijo, (2000; 69) MENOPAVZA: največkrat nastopi okoli 50. leta, takrat postane ženski popolnoma jasno, da je čas menstruacij dokončno minil, s tem pa tudi njena plodnost. Ženska to sprejema, kot spremembo svoje ženskosti, zato sprejemanje tega nikakor ni lahko. Čas t.i. klimakterija, ali mene je za žensko lahko povezan z marsikatero neprijetnostjo. To so vročinski valovi, glavoboli, občutki vrtoglavice, nespečnost, prebavne težave in povečanje telesne teže. Težave se pogosto predpisujejo hormonskim spremembam, ki nastanejo v ženskem telesu med meno. Gledati jih je treba kot posledico njene spremenjene čutnosti. Spremenjena čutnost nastopi kot posledica spremembe hormonskega ravnovesja. Ženska je lahko razburljiva, muhasta in neredko depresivna. V posameznih primerih pride v meni do prvih težkih depresij, v katerih se prizadete velikokrat sprašujejo o smislu življenja. V depresijah te vrste so posebno podvržene samomorom. (Kabza in Meyendorf, 1998; 49) Če ženska ne sprejme procesa staranja, lahko hitro zapade v zastrašujoče depresivno razpoloženje.



2.9. ZDRAVLJENJE DEPRESIJ

2.9.1. BOLNIK SI MORA ZDRAVLJENJE ŽELETI SAM Predpogoj za smiselno zdravljenje depresije je, da bolnik prizna svojo motnjo kot tako in tudi sam želi zdravniško oskrbo. Prizadeti ne sme svojega stanja zamenjati z navadnimi občutki nesreče, ampak ga mora spoznati, kot znak bolezni. Tudi sram ni primeren, saj depresija ni bolezen, ki bi se je bilo potrebno sramovati. (Kabza in Meyendorf, 1998; 109)

2.9.2. ZDRAVNIŠKO ZDRAVLJENJE Bolnik naj obišče svojega osebnega zdravnika, ki:

ga bo poslušal, natančno izprašal o znakih in si ustvaril prvo podobo o njegovem stanju;

ga pozna in pozna tudi njegovo anamnezo; lahko ugotovi, ali ni nobenih telesnih težav, ki bi povzročale depresijo; lahko poskrbi za dodatne preglede in ga začne takoj zdraviti; mu bo znal svetovati in mu pomagati; mu, če je potrebno, predpiše bolniški dopust; ga lahko pošlje k specialistu, če se mu bo to zdelo potrebno; mu lahko svetuje morebitne terapije.

2.9.3. NAČINI ZDRAVLJENJA Obstajajo trije načini zdravljenja:

psihoterapija, zdravljenje z zdravili, elektrokonvulzivno zdravljenje (elektrošoki).

PSIHOTERAPIJA: je zdravljenje s psihološkimi sredstvi. Namen takega načina zdravljenja je zajezitev simptomov in včasih sprememba osebnih lastnosti. Psihoterapija je bistveni del zdravljenja depresij, vendar je postopek različen in odvisen od bolezenske slike. Depresije zaradi duševnih vzrokov, torej obdelava notranjih konfliktov, obremenjujočih človeških odnosov in ravnanje v problematičnih življenjskih okoliščinah, zahtevajo pogovorno obliko. Obstajajo različne vrste psihoterapije, ki temeljijo na različnih teorijah. Delimo jih na tri skupine:

kratkoročne terapije, ki trajajo največ šest mesecev dolgoročne terapije,ki trajajo dalj časa



psihološko svetovanje.

VRSTA TERAPIJE ČAS TRAJANJA NAMEN ZDRAVLJENJA

kratkoročna

štiri do dvajset tedenskih obravnav, ki trajajo eno

uro

odpravljanje trenutnih težav

dolgoročna

običajno več kot petdeset obravnav, največkrat so tedensko, lahko pa si

sledijo petkrat tedensko

odpravljanje težav iz preteklosti

psihološko svetovanje

taja različno dolgo, obsega eno ali več

obravnav

pomaga odpraviti

težave, ki povzročajo depresivnost

Tabela 6: Načini zdravljenja depresije Vir: Depresije in strah, (1998, 115)

ZDRAVLJENJE Z ZDRAVILI: antidepresivi so najpomembnejša skupina zdravil za zdravljenje depresij. Spodbujajo dobro voljo in blažijo strah. Pri nastanku depresije imajo veliko vlogo snovi prenašalke, kot je noradrenalin. Zdravila, ki povzročajo pomanjkanje teh snovi, prikrivajo simptome bolezni. Delujejo spodbudno, ali pomirjevalno. Razlikujemo med:

tricikličnimi in tetracikličnimi antidepresivi čistimi zaviralci ponovnega sprejemanja serotonina zaviralci MAO - monoaminooksidantnimi zaviralci.

Tri in tetraciklični antidepresivi in čisti zaviralci serotonina upočasnjujejo ponovno sprejemanje presežka snovi prenašalk v živčnih končičih. Zaviralci MAO upočasnjujejo kemično razgradnjo encima monoaminooksidoze v živčnih končičih. Antidepresivi zvišujejo koncentracijo snovi prenašalke noradrenalina in serotonina in znižujejo preobčutljivost, nastalo zaradi pomanjkanja te snovi. Antidepresive je potrebno jemati več mesecev v odmerkih, ki jih predpiše zdravnik. Pacient od antidepresivov ne postane odvisen. ELEKTROKONVULZIVNO ZDRAVLJENJE (EKZ): namenjeno je bolnikom s hudo obliko depresije, pri katerih vsi drugi načini zdravljenja ne učinkujejo. EKZ ne rešuje težav, ki so povzročile depresijo, pomaga pa, da se oboleli vrne v stanje, ko se s temi težavami lahko sooči. EKZ, tako kot zdravila proti depresiji, ne zagotavlja, da se napad depresije morda ne bo ponovil. (Mc Kenzie, 2000; 60)



2.10. STRES

2.10.1. KAJ JE STRES Kot navajajo Dernovšek, Gorenc, Jeriček (2006;8), je stres fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi notranjim in zunanjim dražljajem (stresorjem). Stresor je dogodek, ki ga posameznik doživi kot stresni element in povzroči stres. Stresor začasno zamaje posameznikovo ravnovesje in stres je povsem normalno odzivanje na to dogajanje. Powell (1999) pa navaja, da je stres pozitiven pojav, ki nam omogoča preživetje. Podoben je elektriki – zvišuje budnost, povečuje energijo in izboljšuje učinkovitost. Kadar je električna napetost previsoka, ima stres lahko negativne posledice, npr. neustrezen vpliv na zunanje situacije. To velja tudi za premajhno stresno obremenitev, ki povzroča brezvoljnost, počasnost in neučinkovitost. Stres je škodljiv in zdravju nevaren, kadar imamo občutek, da zahteve okolja presegajo naše zmožnosti. Pri povezavi med stresom in učinkovitostjo gre za tri bistvene dejavnike:

povzročitelji: vsakodnevne dolžnosti in pomembnejši dogodki v življenju sposobnosti oz. lastnosti s pomočjo katerih se spopadamo s stresnimi

situacijami znaki ali simptomi: telesni, ali čustveni.

2.10.2. POVZROČITELJI STRESA Stres lahko povzročijo naslednji dejavniki:

spremembe, partnerski odnosi, starševstvo, družina in otroci, odraščanje, predmenstrualni sindrom, kronične bolečine, ločitev in razveza, priženjeni družinski člani, izven zakonske zveze, počitniški stres, krize srednjih let, izguba in žalovanje, nesreče in šoki, strah pred izpitom, denarne težave, skrb za ostarele,



nastopanje v javnosti, stres v službi, brezposelnost.

2.10.3. SPOSOBNOSTI UPRAVLJANJA S STRESOM SAMOZAVEST: oblika vedenja, ki jo človek potrebuje za izražanje čustev, potreb, želja in misli. Samozavesten človek zaupa vase, ima pozitivno samopodobo in občutek lastne identitete, z ljudmi ima pozitivne odnose in se ne obremenjuje z negativnimi čustvi. Človek si samozavest pridobi v otroštvu. Pogojena je z odnosom staršev, družine, učiteljev do otroka. Razvije se v urejenem socialnem okolju, kjer prevladujeta ljubezen in spodbuda. UPRAVLJANJE S ČASOM: če želimo uspešno opravljati s časom, ga moramo čim več uporabit za dejavnosti, ki so nam v veselje in, ki prispevajo k uresničevanju ciljev, to pomeni, da moramo najti ravnotežje med delom in zabavo. Za uspešno upravljanje s časom je potrebno troje:

pravilna ocena časa, ki ga bomo porabili za dolžnosti, zavedanje lastnih želja, ravnotežje med delom in prostim časom.

USTVARJANJE BOLJŠIH ČLOVEŠKIH ODNOSOV: tri glavne sestavine trajne zveze:

zaupnost: pomeni medsebojno zaupanje, skupno lastnino, dajanje in sprejemanje čustvene podpore, medsebojno razumevanje in spoštovanje, uživanje v družbi drug drugega

strast: povezuje vse s spolno privlačnostjo povezane elemente predanost: pomeni ljubezen in trajno zvezo s partnerjem.

SKRB ZASE: vključuje razvedrilo, rekreacijo, uživanje zdrave hrane, sodelovanje v zanimivi dejavnostih, druženje z družino in prijatelji ter ohranjanje ravnotežja med delom in zabavo.

2.10.4. ZNAKI ALI SIMPTOMI NAPADI PANIKE: spadajo med najbolj neprijetne simptome stresa. Panika je naraven odziv na strah. Navadno se pojavi takrat, ko smo utrujeni, ali izčrpani in zato manj sposobni obvladovati vsakodnevne napore. HIPERVENTILACIJA OZ. NENORMALNO HITRO DIHANJE: vzrok je preobremenjenost s stresom in dolžnostmi. OBSESEIVNO IN KOMPULZIVNO VEDENJE: obsesivnost je nagnjenost k nadležnim, negativnim, ponavljajočim se in pogosto nesmiselnim mislim, ki se kaže kot nenaraven strah pred boleznijo.



STRAHOVI IN FOBIJE: fobija je nerazumen strah pred določenim predmetom, ali situacijo. Delimo jih v tri skupine:

preproste fobije: strah pred živalmi, naravo (višina, nevihta, …), boleznimi, …

socialne fobije: strah pred spoznavanjem novih ljudi, družabnostjo, skupnimi obedi, javnim nastopanjem in kritiko

agrofobija: strah, povezan z občutkom ujetosti v situacije, iz katerih ni lahkega izhoda (npr. prenatrpane trgovine, …)

RAZDRAŽLJIVOST IN JEZA: sta posledici nakopičenih stresov in lastnih prepričanj o pomembnosti dogodkov, telesne napetosti, nestrpnosti, priučenih socialnih veščin in sposobnosti obvladovanja težavnih situacij. PREHRANSKE MOTNJE:

bulimija (http://sl.wikipedija.org) (bulimia nervosa) je bolezen, ki spada med motnje hranjenja. Najpogosteje se pojavi med 16. in 27. letom starosti. V ospredju te bolezni je strah pred debelostjo. Bolniki neprestano mislijo na hrano, težo uravnavajo z bruhanjem, diuretiki in odvajali. Velika večina se jih tudi začne pretirano ukvarjati s športom, z namenom da bi zmanjšali težo. Občasno pa tudi lahko stradajo.

Bulimični bolniki so ponavadi normalno hranjeni, včasih tudi debeli, redko pa imajo prenizko telesno težo. Oboleli jedo veliko hrane, ki jo nato skrivaj izbruhajo. Največkrat si pri tem pomagajo s prsti in imajo zato na dorzalnih delih prstov poškodovano kožo zaradi stika z zgornjimi sekalci (Russelov znak).

anoreksija (http://sl.wikipedija.org): odpor do hrane. Pojavlja se kot

simptom pri številnih boleznih, npr. pri okužbah, raznih vrstah rakov, dolgotrajni zlorabi mamil, ali pa je čisto psihičnega izvora.

NEGATIVNA SAMOPODOBA: je odnos človeka do samega sebe in lastnih sposobnosti.

2.10.5. STRES NA DELOVNEM MESTU Težave se pojavljajo zaradi narave dela, saj niso vsi poklici enako stresni. Težave imajo lahko različne vzroke, ki lahko tičijo npr. v:

naravi dela: delovne razmere, pogosta potovanja, moteči vplivi hrupa, … nezadovoljstvu s kariero: (ne)napredovanje, presežek kadrov, nizka

plača, ugled, …



vprašanjih organizacijske strukture: preverjanje, nadzor, slaba povezava s sodelavci, …

komuniciranju z ljudmi: trenja med zaposlenimi, špekuliranje, nacionalizem, ali seksizem, zapostavljanje zaradi starosti, …

Ko govorimo o ljudeh, ki doživljajo stres, kot navaja Coleman (1987), mislimo največkrat na šefe, direktorje in druge, ki imajo preveč odgovornosti. Čeprav je res, da ljudje na vplivnih položajih pogosto trpijo zaradi stresa, pa je prav tako res, da imajo stresne bolezni pogosto tudi njihovi podrejeni. STRES KOT DEJAVNIK IZGORELOSTI: Vodeb – Bonač (1991, 51) pravi, da se, kadar se stalni, ali ponavljajoči pritiski, zaradi intenzivne vpletenosti v odnose z ljudmi, s težavami pojavljajo daljše časovno obdobje in strokovni sodelavci niso poskrbeli za ustrezne načine razbremenjevanja v stresnih situacijah, prične proces 'izgorevanja'. Mikuž – Kos (1990; 6-9) navaja, da je izgorelost opredeljena kot progresivna izguba idealizma, energije in motivacije zaradi zahtev, obremenitev in stresov delovnega mesta. Gre za izpraznjenost in izčrpanost. ZNAKI IZČRPANOSTI IN IZGORELOSTI:

izguba zanimanja za delo izguba življenjskega optimizma, dvom vase, v delo, ustanovo in družbo nerazpoloženost, ravnodušnost, odpor, občutek užaloščenosti sovražnost do sodelavcev, izguba navdušenosti, empatije in občutka

odgovornosti, cinizem brezciljnost pogost občutek tesnobe ob prihodu na delovno mesto depresija, socialna izolacija, samomorilna nagibanja

TRI STOPNJE IZGORELOSTI:

dolgotrajna obremenitev s stresnimi dejavniki, idealizem, prevelika pričakovanja

obrambni mehanizmi, ohranjanje zmogljivosti, zmanjšanje prijaznosti, izčrpanje obrambnih mehanizmov, občutek krivde

izčrpanost, izgorelost, stalen občutek neuspešnosti Vodeb – Bonač (1992; 52) je mnenja, da se pojavi izgorevanje zaradi visokih pričakovanj o sebi, ki so povezana s prav tako nerealističnimi pričakovanji do okolja, v katerem poteka pomoč. To so predstave o idealnih odnosih v delovnem okolju, kjer se strokovno dobro usposobljeni sodelavci podpirajo, kjer ni konfliktov in medsebojne borbe. PSIHIČNI PRITISKI NA DELOVNEM MESTU: kot navaja Helena Kocmur (Nedelo; št. 19; 24) je po podatkih statističnega urada približno 40 odstotkov delovno aktivnih prebivalcev izjavilo, da so na delovnem mestu pod psihičnim pritiskom – 80% jih je preobremenjenih z delom, visokimi zahtevami in časovno stisko, skoraj petina jih je izpostavljena nadlegovanju, zmerjanju, šikaniranju ali psihičnemu nasilju, le peščica jih je govorila kar o nasilju oz. grožnjah z nasiljem.



ODNOS Z NADREJENIM VODJEM: odnos z nadrejenim vodjem, ki je sovražen, bo po vsej verjetnosti povzročil močan stres, anksioznost in pričakovanje negativne ocene. Negativna percepcija zmanjšuje izrabo intelektualnih sposobnosti podrejenega vodje. Vodja, ki ima občutek, da njegov odnos z nadrejenim vodjem sproža stresno situacijo, razmišlja o svojih pomanjkljivostih, možnih posledicah, če bo storil napako, o tem, da bi si poiskal novo službo, ali o tem, da se bo srečeval z navzkrižji v interakciji z njim (Ovsenik, Ambrož, 2006; 208, po Sarason, 1984; Spielberg in Katzenmeyer, 1959). OSNOVNE SESTAVINE DIMENZIJ ORGANIZACIJSKE STRUKTURE:

Izogibanje negotovosti: stopnja, do katere se člani družbe počutijo ogroženi od vpliva okoliščin.

Hierarhičnost: družba, ki je organizirana hierarhično, si prizadeva vzdrževati distribucijo moči med svojimi člani, spodbuja avtoriteto, ugled, status, bogastvo in materialni standard.

Kolektivizem: kolektivistična družba zagotavlja nekoliko večjo predvidljivost vpliva okoliščin, večjo predvidljivost investicij in stabilnost delovanja.

Individualizem: individualistične družbe usmerjajo zlasti posameznika, zakoni in pravila so usmerjeni k posamezniku, njegovim pravicam in obveznostim, k njegovi svobodi in individualnim dosežkom.

Moškost: stopnja do katere družba spodbuja in nagrajuje vedenje, katerega osnova so pripisane moške, ali ženske lastnosti.

Humanost: stopnja, do katere družba spodbuja spoštovanje človeškega dostojanstva in skrb za človeka, pravičnost, darežljivost in obzirnost.

Prihodnost: stopnja, do katere družba spodbuja in nagrajuje vedenje , ki je usmerjeno na prihodnost, načrtovanje in predvidevanje.

Storilnost: stopnja, do katere družba spodbuja in nagrajuje stalne izboljšave, ustvarjalnost, kakovost delovanja (Ovsenik, Ambrož, 2000, str. 152-156)

STRESORJI NA DELOVNEM MESTU:

nasprotja med zahtevami in dejanskim izpolnjevanjem obveznosti; nejasnosti delovnih zahtev glede prioritete, pričakovanj in ocenjevanja; preobremenjenost glede dejanske možnosti; nezadostna usposobljenost za delo (izobrazba, izkušnje, možnost dodatnega

izobraževanja); časovni pritiski in (pre)hiter tempo dela, z neodložljivimi termini; slaba organizacija dela, pomanjkanje informacij, nepoznavanje vloge in

odgovornosti na delovnem mestu; nezmožnost organizacije svojega dela ali vpliva na spremembo dela; fizične obremenitve in prostorska omejenost; nočno delo, delo s strankami in izolirano delo brez sodelovanja sodelavcev in

nadrejenih; okoliščine, v katerih napake in spodrsljaji niso dovoljeni, delavci so

kaznovani, pod pritiski itd.(Nedelo, 11. maja, 2008)



NEGATIVNI STRES: Negativni stresni odziv se vključi samo ob subjektivni presoji, da se je zgodilo nekaj, kar nas ogroža, in nam hkrati ni jasno, kako lahko situacijo mirno in učinkovito razrešimo.

Za nekatere so naštete situacije lahko izvor negativnega stresa:

časovni pritiski, delovna preobremenjenost, zahteve delovnega mesta, medosebni odnosi, konflikti s sodelavci, družino ali prijatelji, občutek prevelike ali premajhne odgovornosti, težave s komunikacijo, majhne možnosti za napredovanje, preselitev v drug kraj, težave s prometom, vzpon ali padec kvalitete življenjskih razmer, zdravstvene težave, težave s težo ali svojim izgledom, nedoseganje osebnih ciljev, finančne težave. (www.dominor.si)

2.10.6. ZAKON IN STARANJE S staranjem postaja večina ljudi bolj ranljiva. Menjava delovnega mesta in napredovanje je manj pogosta. Z upokojitvijo se mnogim zniža dohodek, to pa zahteva korenito preureditev življenjske ravni. S starostjo se množijo telesne in duševne motnje, pojavi srčnih obolenj, raka, artritisa in zelene mrene so precej pogosti. Hud strah lahko povzročijo fiziološke in psihične spremembe zaradi mene pri ženskah, in upadanje spolnih moči pri moških.

2.10.7. STRESNI ŽIVLJENJSKI DOGODKI So med pomembnejšimi vzroki telesnih in duševnih obolenj. Očitna je povezava med stresom in velikim številom različnih bolezni, kot so: srčni napadi, želodčni čiri, artritis in alergije ter psihiatričnimi stanji, kot sta nevrotična bojazen in depresija.

2.10.8. OBVLADOVANJE STRESA Dejavniki, ki bi jih morali upoštevati za dosego uravnoteženega in zdravega življenja so: zdrava in uravnotežena prehrana, redna telesna dejavnost, sprostitev, mirno



dihanje, poznavanje stresa, stresorjev in njihovega delovanja ter svojih odzivanj na stresno situacijo. Kot navaja doc. dr. Tekavčič – Grad (http://med.over.net), je pomemben odprt pozitiven odnos do sebe, ljudi in sveta okoli sebe ter pomirjenost s situacijo, ki je ne moremo spremeniti. Pri obvladovanju stresnih situacij je zelo pomembno, da znamo in zmoremo načrtovati svoj čas ter, da se v nekaterih primerih naučimo reči 'ne', ko česa ne zmoremo, ali obvladamo. TELESNA VADBA: vpliva na zmanjšanje občutkov tesnobe, hkrati pa povečuje človekove sposobnosti za bolj učinkovito spoprijemanje z vzroki za nastanek tesnobe. Vpliva tudi na povečanje splošne storilnosti in s tem učinkovitosti pri delu, poleg tega pa vpliva tudi na intelektualno dejavnost. Gibanje ima pozitivne učinke na čustvena stanja, posameznikovo samospoštovanje, samopodobo in doživljanja samega sebe. POČITEK: zadosten počitek je nujen za regeneracijo in obnovo telesnih ter predvsem mentalnih sposobnosti. Pri počitku se izboljšajo sposobnosti koncentracije ter druge intelektualne sposobnosti, pozitiven vpliv pa ima tudi na posameznikovo razpoloženje in čustveno stanje. MENTALNI TRENING: s tem, ko umirimo svoje misli, se umiri tudi telo. Psihologija, kot navaja dr. Cecić (http://med.over.net), sprostitev, ali relaksacijo definira, kot odsotnost telesne, čustvene in mentalne aktivnosti ter napetosti.



3. RAZISKOVALNI DEL

3.1. OPREDELITEV PROBLEMA Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali so zaposleni na Ministrstvu za javno upravo pri svojem delu izpostavljeni stresu, ali stres vpliva na njihovo zadovoljstvo in delovno uspešnost in, kako so na splošno zadovoljni z delom. Kot navajata Ovsenik in Ambrož (2006; 207), imajo različne stresne okoliščine na različne ljudi različne učinke. Nekdo prebrodi krizo brez večjih posledic, medtem, ko je kriza za nekoga lahko usodna. Tudi isti posamezniki v različnih obdobjih in stanjih na različne stresne okoliščine različno reagirajo. Naša sposobnost obvladovanja stresnih okoliščin je spremenljiva in kontingenčna glede na okoliščine.

Stres je doživetje posameznika, ki se pojavi v situaciji, ki ji ni kos. Je doživetje, ko posameznik zazna razliko med zahtevami okolja in svojimi zmogljivostmi. Psihične reakcije na stres se kažejo kot razburjenje, jeza, agresivnost pa tudi nemoč, potlačenost, žalost, potrtost, brezvoljnost in kronična izčrpanost. Pri dolgotrajnih obremenjenostih se pojavi izgorelost kot popolna nemoč nadaljnjega obvladovanja situacije. Spremembe vedenja zaradi doživetja stresa se kažejo v slabši kakovosti dela, pojavljanju napak, razdiralnem vedenju, begu iz stresne situacije.

3.2. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

na rezultate raziskave vpliva dogajanje v okolju in v osebnem življenju, vprašani bodo imeli morebitne zadržke pri izpolnjevanju ankete, zaradi pisne metode spraševanja obstaja možnost, da vsi vprašalniki ne bodo

vrnjeni predstavili bomo pojme, kot sta depresija in stres izbrali bomo vrsto vzorca, ki pa morda ne bo dovolj reprezentativen, ker ga

bomo izbrali na področju internih virov Ministrstva za javno upravo natančnejše in bolj reprezentativne podatke bi dobili s pomočjo globinskega

intervjuja, vendar smo se za vprašalnik odločili zaradi velikost populacije, ki smo jo potrebovali

3.3. HIPOTEZE S pomočjo raziskave bomo poskušali potrditi naslednje zastavljene hipoteze: HIPOTEZA 1: Ljudje so zadovoljni z delom. HIPOTEZA 2: Medosebni odnosi so pri moških in ženskah dobri.



HIPOTEZA 3: Na splošno zadovoljstvo dobro vplivajo tako, dobro telesno zdravje, razpoloženje, delo, gospodinjske aktivnosti, kot spolnost, ekonomski status,… HIPOTEZA 4: Psihično in fizično počutje je pri anketirancih in anketirankah odlično. HIPOTEZA 5: Pri delu zaposleni na MJU doživljajo pogost stres. HIPOTEZA 6: Pri delu zaposleni na MJU doživljajo negativni stres.

3.4. METODE IN TEHNIKE Metodi, ki smo ju v nalogi uporabili:

v teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo, kjer smo uporabili definicije in ugotovitve depresije in stresa, različnih domačih in tujih avtorjev.

Raziskava je potekala na osnovi anketiranja. Anketirali smo zaposlene na Ministrstvu za javno upravo, Direktoratu za e-upravo in upravne procese, Sektorju za upravne procese in odpravo administrativnih ovir. Na podlagi vprašalnikov smo izvedli analizo in dane podatke uvrstili v grafe in tabele. Vprašalnik je imel 30 vprašanj, na katere so anketiranci odgovarjali tako, da so obkrožili odgovor, ki jim je najbolj ustrezal in 4 razpredelnice, v katerih so zopet obkrožali odgovore, ki so jim bili najbolj po volji.

3.5. PREDSTAVITEV POPULACIJE Anketo smo izvajali med sodelavci Ministrstva za javno upravo. V populacijo je bilo zajetih 43 ljudi, od tega 15 (34,88%) moških in 28 (65,12%) žensk. Povprečna starost moškega anketiranca je 34,3 let, ženske anketiranke pa 26,3 let, povprečna skupna starost obeh spolov pa je 35,6 let. Izobrazbena struktura je dobra, saj ima več kot polovica (24) vprašanih končano visoko šolo oz. fakulteto. Od vseh anketirancev je 24 takih, ki so poročeni (10 moških in 14 žensk), 14 samskih (4 moški in 10 žensk) ter 5 takih, ki živijo v izven zakonski skupnosti (1 moški in 4 ženske).



3.6. KOMENTAR REZULTATOV

3.6.1. Populacija po spolu Anketiranih je bilo 43 ljudi, od tega 15 moških (35%) in 28 žensk (65%).

Populacija po spolu

Ženske65%

Moški35%

Ženske Moški

Slika 1: Populacija po spolu



3.6.2. Izobrazbena struktura anketirancev Izobrazbena struktura je visoka, saj ima skupno 24 (9 moških in 15 žensk; 55,81%) od 43 vprašanih končano visoko šolo oz. fakulteto, 13 ( 4 moški in 9 žensk; 30,23%) jih je končalo srednjo šolo, 3 (1 moški in 2 ženski; 6,97%) anketiranci imajo dokončano višjo šolo, 1 moški in 1 ženska (4,65%) imata končano poklicno šolo in ena ženska (2,33%) ima magisterij znanosti.

Izobrazbena struktura

0 0 14

1

9

00 0 1

9

2

15

10 0 2

13

3

24

10

10

20

30

moški ženske skupaj

moški 0 0 1 4 1 9 0

ženske 0 0 1 9 2 15 1

skupaj 0 0 2 13 3 24 1

nedokončana oš dokončana oš poklicna šola srednja šola višja šola visoka šola drugo

Slika 2: Izobrazbena struktura anketirancev



3.6.3. Ali vas muči nespečnost? Na to vprašanje je 28 (65,12%) anketirancev odgovorilo negativno, 14 (32,56%) včasih ter 1 (2,33%) anketiranka vedno.

0 1 1

10

18

28

59

14

0

10

20

30

Ali vas muči nespečnost?

MoškiŽenskeSkupaj

Moški 0 10 5Ženske 1 18 9Skupaj 1 28 14

Da Ne Včasih

Slika 3:Ali vas muči nespečnost?



3.6.4. Težko zaspite, se vedno ponovno zbudite, ali se zjutraj zbudite v pobitem razpoloženju?

Raziskava je pokazala, da Slovenci nimamo težav s spanjem, saj nihče od vprašanih na vprašanje ni odgovoril pritrdilno, 34,88% anketirancev težko zaspi včasih, 65,13% pa nikoli.

Slika 4: Ali težko zaspite?

Težko zaspite, se v edno ponov no zbudite, ali se zjutraj zbudite v pobitem razpoloženju?

Moški

Moški

Moški

Ženske

Ženske

Ženske

0

5

10

15

20

Moški Ženske

Moški 0 10 5

Ženske 0 18 10

DA NE VČASIH



3.6.5. Ste nervozni? Samo 2 anketiranki sta se opredelili, da sta nervozni, 16 (8 anketirank in 8 anketirancev) ni nikoli nervoznih, 25 vseh vprašanih pa je nervoznih samo včasih, pri čemer je največ (18) žensk.

Slika 5: Ali ste nervozni?

Ste nervozni?

0

8 7

2

8

18

0

5

10

15

20

MoškiŽenske

Moški 0 8 7

Ženske 2 8 18

da ne včasih



3.6.6. Ali se zanimate za dogajanje v okolju? Velika večina anketirancev se zanima za dogajanje v okolju, saj je kar 23 žensk in 14 moških pritrdilno odgovorilo na zastavljeno vprašanje, 5 anketirancev – 4 moški in 1 ženska, se za dogajanje v okolju zanima občasno, 1 anketiranka pa je za dogajanje v okolju popolnoma nezainteresirana.

0

10

20

30

40

Ali se zanimate za dogajanje v okolju?

Moški Ženske

Ženske 23 1 4

Moški 14 0 1

da ne včasih

Slika 6: Ali se zanimate za dogajanje v okolju?



3.6.7. Ali se zanimate za stvari, ki so vas včasih veselile? Na vprašanje, 'Ali se zanimate za stvari, ki so vas včasih veselile?', je 12 (80%) pripadnikov moškega spola in 26 (92,86%) žensk odgovorilo, da se zanimajo za stvari, ki so jih včasih veselile. Ostali del populacije, 3 moški in 2 ženski, pa pravi, da se ne zanimajo za te stvari.

12

3

26

2

38

5

0

10

20

30

40

Ali se zanimate za stvari, ki so vas včasih veselile?

DA NE

DA 12 26 38NE 3 2 5

Moški Ženske Skupaj

Slika 7:Ali se zanimate za stvari, ki so vas včasih veselile?



3.6.8. Ali imate željo po hrani: 74,42% vseh vprašanih ima željo po hrani že nekaj časa enako, 13,95% manjšo in 11,63% večjo.

Ali imate željo po hrani?

Večjo; 1

Večjo; 4

Večjo; 5

Manjšo; 3

Manjšo; 3

Manjšo; 6

Enako; 11

Enako; 21

Enako; 32

0 5 10 15 20 25 30 35

Moški

Ženske

Skupaj

Večjo Manjšo Enako

Slika 8: Ali imate željo po hrani:



3.6.9. Ali se je vaš odnos do spolnosti spremenil? Rezultat, ki smo ga dobili, kaže na to, da se 86% vseh vprašanih odnos do spolnosti ni spremenil. 14% vprašanih, od tega skoraj 18% žensk in približno 7% moških, je odgovorilo, da se jim je odnos do spolnosti v zadnjem času spremenil.

Ali se je vaš odnos do spolnosti spremenil?

Da

Da

Ne

Ne

0 5 10 15 20 25 30

Moški

Ženske

DaNe

Ne 14 23Da 1 5

Moški Ženske

Slika 9: Ali se je vaš odnos do spolnosti spremenil?



3.6.10. Ali imate v zadnjem času težave pri odločanju?

Skupno 39 vprašanih, od tega 14 moških in 25 žensk nima težav pri odločanju, 4 anketiranci (1 moški in 3 ženske) pa so povedali, da so v zadnjem času opazili težave, ki nastanejo, ko se je potrebno nekaj odločiti.

Ali imate v zadnjem času težave pri odločanju?

1 3 4

14 25 39

0%

20%

40%

60%

80%

100%

NeDa

Ne 14 25 39Da 1 3 4


Slika 10: Ali imate v zadnjem času težave pri odločanju?



3.6.11. Ali v zadnjem času več razmišljate, razglabljate? Da v zadnjem času več razglablja, se je opredelilo skupno 18 anketirancev, od tega 15 žensk in 3 moški. 13 žensk in 12 moških, kar je skupno 25 vprašanih, pa v zadnjem času ne razglablja več, kot navadno.

Ali v zadnjem času več razmišljate, razglabljate?

Da; 3

Da; 15

Da; 18

Ne; 12

Ne; 13

Ne; 25

Moški

Ženske

Skupaj

Da Ne

Ne 12 13 25Da 3 15 18


Slika 11: Ali v zadnjem času več razmišljate, razglabljate?



3.6.12. Kdaj vam je najtežje? Večina, ker 65% anketirancev (26), je na vprašanje odgovorilo, da jim je najtežje zjutraj, ostalim (35% = 17) pa je najtežje zvečer.

Slika 12: Kdaj vam je najtežje?

Kdaj vam je najtežje?

Zvečer; 35%

Zjutraj;65%

Moški Ženske



3.6.13. Ali imate težave z zbranostjo in spominom? 7 (16,28%) od 43 vprašanih ima pogosto težave z zbranostjo in spominom, 27 (62,79%) anketirancev jih je odgovorilo, da ima redko težave s spominom, nikoli pa nima takih težav 9 (20,93%) vprašanih.

Ali imate težave z zbranostjo in spominom?

2

5

7

11

16

27

2

7

9

Moški

Ženske

Skupaj

Pogosto Redko Nikoli

Nikoli 2 7 9Redko 11 16 27Pogosto 2 5 7


Slika 13: Ali imate težave z zbranostjo in spominom?



3.6.14. Ali ste čustveno otopeli? Rezultat na vprašanje 'Ali ste čustveno otopeli?' je razveseljiv, saj se noben od anketirancev ni opredelil za čustveno otopelost. 37 vprašanih ni nikoli čustveno otopelih, 6 pa včasih.

Ali ste čustveno otopeli?

0 0 0

11

26

37

4 26

0

10

20

30

40

Da Ne Občasno

Da 0 0 0Ne 11 26 37Občasno 4 2 6


Slika 14: Ali ste čustveno otopeli?



3.6.15. Ali razmišljate depresivno? Nikoli ne razmišlja depresivno 25 (58,14%) vprašanih, od česar je 10 moških in 15 žensk. Depresivno razmišljanje je redko pri 39,53% anketirancev (5 moških in 12 žensk), le ena oseba pa pogosto razmišlja depresivno.

05

10

1

1215

1

17

25

0

10

20

30

Ali razmišljate depresivno?

Pogosto Redko Nikoli

Pogosto 0 1 1Redko 5 12 17Nikoli 10 15 25


Slika 15: Ali razmišljate depresivno?



3.6.16. Ali ste žalostni in potrti? Smo 2 osebi (ženski) od vprašanih sta žalostni in potrti, 41 vseh vprašanih pa je na vprašanje odgovorilo, da niso potrti in žalostni.

DA; 0

NE; 15

DA; 2

NE; 26

0

10

20

30

Ali ste žalostni in potrti?

DA NE

DA 0 2NE 15 26

Moški Ženske

Slika 16: Ali ste žalostni in potrti?

3.6.17. Zadovoljstvo z delom (M) HIPOTEZA 1: Zadovoljstvo z delom je pri moških in ženskah zadovoljiva. Na spodnja vprašanja so anketiranci odgovarjali tako, da so pri vprašanju obkrožili odgovor. 33,33% vprašanih je v zadnjem tednu včasih uživala v svojem delu, 26,27% se jih je opredelilo za odgovor pogosto, 40% anketirancev pa je bilo zadovoljnih redko oz. vedno. 9 (32,14%) jih je v zadnjem tednu reševalo težave brez pretiranega stresa, 53,33% pa jih je pogosto jasno razmišljalo o svojem delu. 46,67% vseh vprašanih je bilo v zadnjem tednu pogosto odločnih, da so naredili vse, kar so si zadali, je bilo skoncentriranih na delo, ali pa so sodelovali z drugimi.



Na vprašanji 'Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu zadovoljni s svojimi delovnimi dosežki?' in ' Kako pogosto ste v zadnjem tednu delali dobro?', je 60% anketirancev odgovorilo pogosto. 7 vprašanih (46,67%) je v zadnjem tednu delo vedno zanimalo, 40% pa jih je odgovorilo, da jih delo v zadnjem tednu zanimalo pogosto. 13,33% anketirancev ni v zadnjem tednu nikoli delalo previdno oz. jih je redko delalo previdno, medtem ko jih je isti odstotek delalo previdno včasih. 40% jih je pogosto delalo previdno in 33,33% vedno. Pogosto jih je v zadnjem tednu naredilo, kar je bilo pričakovano več kot polovica (53,33%) vseh vprašanih in ravno toliko jih je samih skrbelo za delo, ko je bilo to potrebno. Glede na te rezultate lahko trdimo, da je naša hipoteza potrjena, saj smo trdili, da je zadovoljstvo z delom zadovoljivo. Nikoli Redko Včasih Pogosto Vedno

Kako pogosto ste v zadnjem tednu uživali v svojem delu?

0 3 5 4 3

Kako pogosto ste v zadnjem tednu rešili delovne probleme in se spoprijeli z njimi brez pretiranega stresa?

0 1 3 9 2

Kako pogosto ste v zadnjem tednu jasno razmišljali o svojem delu?

0 0 2 8 5

Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu odločni oz. ste odločali glede dela, kadar je bilo potrebno?

0 1 2 7 4

Kako pogosto ste v zadnjem tednu izpolnili, kar ste si zadali?

0 1 3 7 4

Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu zadovoljni s svojimi delovnimi dosežki?

0 1 1 9 4

Kako pogosto ste v zadnjem tednu delali dobro? 0 0 2 9 4

Kako pogosto vas je v zadnjem tednu vaše delo zanimalo?

0 0 2 6 7

Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu skoncentrirani na delo?

0 0 3 7 4

Kako pogosto ste v zadnjem tednu delali previdno?

1 1 2 6 5

Kako pogosto ste v zadnjem tednu naredili, kar je bilo pričakovano?

0 0 2 8 5

Kako pogosto ste v zadnjem tednu skrbeli sami za delo, ko je bilo to potrebno?

0 0 1 6 8

Kako pogosto ste se v zadnjem tednu zlahka dogovarjali in sodelovali z drugimi, medtem ko ste delali?

0 0 3 7 5

Tabela 7: Zadovoljstvo z delom (M)



Zadovoljstvo z delom (M).

0

2

4

6

8

10

NikoliRedkoVčasihPogostoVedno

Nikoli 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0

Redko 3 1 0 1 1 1 0 0 0 1 0 0 0

Včasih 5 3 2 2 3 1 2 2 3 2 2 1 3

Pogosto 4 9 8 7 7 9 9 6 7 6 8 6 7

Vedno 3 2 5 4 4 4 4 7 4 5 5 8 5

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13

Slika 17: Zadovoljstvo z delom (M)

3.6.18. Zadovoljstvo z delom (Ž) Tudi pri ženskah je očitno, da so s svojim delom pogosto zadovoljne. Na prvo vprašanje je 10 (35,71%) anketirank odgovorilo, da so v zadnjem tednu včasih uživale v svojem delu, kar velja tudi za odgovor, da so pogosto uživale v svojem delu. 67,86% anketirank je delovne probleme rešilo brez pretiranega stresa; kar 53,57% (19) vprašanih pa je v zadnjem tednu pogosto pozitivno razmišljalo o svojem delu. Kadar je bilo potrebno, je 42,86% (12 vprašanih) je v zadnjem tednu odločalo o delu oz. je bilo odločnih. 15 anketirank (53,57%) je v zadnjem tednu opravilo, kar si je zadalo in ravno toliko jih je v zadnjem tednu delalo dobro. Kar 14 (50%) vprašanih žensk je bilo v zadnjem tednu zadovoljnih z delovnimi dosežki. Na vprašanje 'Kako pogosto vas je v zadnjem tednu vaše delo zanimalo?' pa smo dobili naslednje odgovore: 1 udeleženka je bila zadovoljna redko, medtem, ko se jih je 6 odločilo za sredinski odgovor (včasih), kar 21 vprašanih pa je delo zanimalo pogosto oz. vedno. 60,71% vprašanih je bilo v zadnjem tednu pogosto skoncentriranih na delo, medtem, ko jih je bilo 35,71% skoncentriranih na delo včasih, ali pogosto. Več kot polovica (57,14%) vseh anketirank je v zadnjem tednu delalo previdno in 46,43% jih je naredilo, kar je bilo pričakovano.



V zadnjem tednu je 46,43% anketirank vedno samo skrbelo za svoje delo in 42,86% jih je za delo skrbelo pogosto. Polovica anketirank je v zadnjem tednu pogosto sodelovalo z drugimi, medtem ko so delale. Tudi tukaj je glede na rezultate naša hipoteza potrjena.

Nikoli Redko Včasih Pogosto Vedno

Kako pogosto ste v zadnjem tednu uživali v svojem delu?

0 2 10 10 6

Kako pogosto ste v zadnjem tednu rešili delovne probleme in se spoprijeli z njimi brez pretiranega stresa?

0 0 6 19 3

Kako pogosto ste v zadnjem tednu jasno razmišljali o svojem delu?

0 1 4 15 8

Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu odločni oz. ste odločali glede dela, kadar je bilo potrebno?

0 2 5 12 9

Kako pogosto ste v zadnjem tednu izpolnili, kar ste si zadali?

0 0 4 15 9

Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu zadovoljni s svojimi delovnimi dosežki?

0 0 8 14 6

Kako pogosto ste v zadnjem tednu delali dobro? 0 0 4 15 9

Kako pogosto vas je v zadnjem tednu vaše delo zanimalo?

0 1 6 13 8

Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu skoncentrirani na delo?

0 1 5 17 5

Kako pogosto ste v zadnjem tednu delali previdno?

1 0 5 16 6

Kako pogosto ste v zadnjem tednu naredili, kar je bilo pričakovano?

0 0 6 13 9

Kako pogosto ste v zadnjem tednu skrbeli sami za delo, ko je bilo to potrebno?

0 0 3 12 13

Kako pogosto ste se v zadnjem tednu zlahka dogovarjali in sodelovali z drugimi, medtem ko ste delali?

0 0 5 14 9

Tabela 8: Zadovoljstvo z delom (Ž)



Zadovoljstvo z delom (Ž).

0

5

10

15

20


Nikoli 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0

Redko 2 0 1 2 0 0 0 1 1 0 0 0 0

Včasih 10 6 4 5 4 8 4 6 5 5 6 3 5

Pogosto 10 19 15 12 15 14 15 13 17 16 13 12 14

Vedno 6 3 8 9 9 6 9 8 5 6 9 13 9

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13

Slika 18: Zadovoljstvo z delom (Ž)

3.6.19. Zadovoljstvo z medosebnimi odnosi (M) HIPOTEZA 2: Medosebni odnosi so pri moških in ženskah dobri. Na vprašanja v zvezi z zadovoljstvom z medosebnimi odnosi pri moških smo dobili naslednje rezultate: 53,33% (8) anketirancev je bilo v zadnjem tednu pogosto potrpežljivih z drugimi in ravno toliko ji je v zadnjem tednu uživalo v druženju s prijatelji. 12 (80%) od vseh vprašanih se jih je v zadnjem tednu pogosto šalilo in smejalo z drugimi ljudmi, medtem ko so odgovor vedno izbrali 3 anketiranci. V zadnjem tednu se je želelo včasih, ali pogosto družiti s sorodniki, ali prijatelji 10 (66,67%) ljudi, 13,33% se je redko udeležilo druženja s prijatelji oz. sorodniki, medtem ko se jih je 20% družilo vedno. Skoraj polovica (46,67) vprašanih je v zadnjem tednu načrtovalo druženje s prijatelji in ravno toliko ji je uživalo v pogovoru s sosedi, ali sodelavci. Za odgovor, da so bili v zadnjem tednu zainteresirani za probleme drugih ljudi, se je odločilo 5 vprašanih (33,33%), 6 (40%) jih je odgovorilo, da so bili pogosto, medtem ko so se 4 (26,67%) opredelili, da so bili vedno zainteresirani za probleme drugih.



Da so včasih, ali pogosto zadovoljili potrebe sorodnikov, je odgovorilo 14 anketirancev, 1 oseba pa je vedno zadovoljila potrebe sorodnikov. Da so se v zadnjem tednu pogosto dobro razumeli z drugimi, je odgovorilo 46,67% anketirancev, vedno 33,33%, 20% anketirancev pa se je v zadnjem tednu samo včasih dobro razumelo z drugimi. Iz teh rezultatov lahko našo hipotezo v celoti potrdimo. Nikoli Redko Včasih Pogosto Vedno

Kako pogosto ste v zadnjem tednu uživali v pogovoru, ali druženju s prijatelji?

0 0 3 8 4

Kako pogosto ste se v zadnjem tednu želeli družiti s prijatelji, ali sorodniki?

0 2 5 5 3

Kako pogosto ste v zadnjem tednu načrtovali druženje s prijatelji, ali sorodniki ob bodočih aktivnostih?

0 1 5 7 2

Kako pogosto ste v zadnjem tednu uživali v pogovoru s sodelavci, ali sosedi?

0 1 5 7 2

Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu potrpežljivi z drugimi, ko so bili ti nadležni s svojimi dejanji, ali besedami?

0 0 6 8 1

Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu zainteresirani za probleme drugih ljudi?

0 0 5 6 4

Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu naklonjeni eni, ali več osebam?

0 1 5 5 3

Kako pogosto ste se v zadnjem tednu dobro razumeli z drugimi?

0 0 3 7 5

Kako pogosto ste se v zadnjem tednu šalili in smejali z drugimi ljudmi?

0 0 0 12 3

Kako pogosto ste v zadnjem tednu čutili, da ste zadovoljili potrebe prijateljev in sorodnikov?

0 0 7 7 1

Kako pogosto ste v zadnjem tednu čutili, da v vaših odnosih s prijatelji, ali sorodniki ni večjih težav oz. nasprotij?

0 0 5 7 3

Tabela 9: Zadovoljstvo z medosebnimi odnosi (M)



Zadovoljstvo z medosebnimi odnosi (M).

02468

101214


Nikoli 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Redko 0 2 1 1 0 0 1 0 0 0 0

Včasih 3 5 5 5 6 5 5 2 0 7 5

Pogosto 8 5 7 7 8 6 5 7 12 7 7

Vedno 4 3 2 2 1 4 3 5 3 1 3

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11

Slika 19: Zadovoljstvo z medosebnimi odnosi (M)

3.6.20. Zadovoljstvo z medosebnimi odnosi (Ž) Da je v zadnjem tednu pogosto uživalo v druženju s prijatelji, ali sorodniki, je odgovorilo 12 (42,86%) vprašanih žensk, 9 (32,14%) jih je odgovorilo, da so vedno uživale, 6 (21,42%)jih je v druženju s sorodniki, ali prijatelji uživalo včasih in samo 1 (3,57%) anketiranka je redko uživala v tovrstnem druženju. Pogosto je željo po druženju s prijatelji izkazalo 14 (50%) anketirank, medtem, ko se jih je za pogosto željo po druženju odločilo 7 (25%), 6 (21,43%) anketirank je izrazila željo včasih in samo 1 (3,57%) redko. 3,75% vprašanih ni nikoli oz. je redko načrtovala druženje s prijatelji in sorodniki, 35,71% jih je načrtovalo včasih, 39,29% pogosto in 17,85% vedno. 13 anketirank je v zadnjem tednu pogosto uživalo v pogovoru s prijatelji in sodelavci, ravno toliko jih je bilo naklonjenih eni, ali več osebam in ravno toliko jih je zadovoljilo potrebe sorodnikov in prijateljev. Pogosto je bilo potrpežljivih z drugimi več kot polovica (53,57%) vprašanih in 39,28% se jih je pogosto zanimalo za probleme drugih. Da so se v zadnjem tednu vedno dobro razumele z drugimi, je odgovorilo35,71% vprašanih, medtem ko se jih je pogosto dobro razumelo z drugimi 57,14%.



Da pri sorodnikih in prijateljih ni večjih nasprotji, je pogosto ugotovilo 50% anketirank, 25% pa jih je to čutilo včasih, ali vedno. Velika večina anketirank (64,29%) se je v zadnjem tednu šalilo, ali smejalo z drugimi ljudmi, vedno je to počelo 25% vprašanih, včasih 7,14% in redko 3,57% anketirank. Tudi pri ženskah je naša hipoteza, po rezultatih sodeč, v celoti potrjena. Nikoli Redko Včasih Pogosto Vedno

Kako pogosto ste v zadnjem tednu uživali v pogovoru, ali druženju s prijatelji?

0 1 6 12 9

Kako pogosto ste se v zadnjem tednu želeli družiti s prijatelji, ali sorodniki?

0 1 6 14 7

Kako pogosto ste v zadnjem tednu načrtovali druženje s prijatelji, ali sorodniki ob bodočih aktivnostih?

1 1 10 11 5

Kako pogosto ste v zadnjem tednu uživali v pogovoru s sodelavci, ali sosedi?

0 1 8 13 6

Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu potrpežljivi z drugimi, ko so bili ti nadležni s svojimi dejanji, ali besedami?

0 1 9 15 3

Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu zainteresirani za probleme drugih ljudi?

0 4 7 11 6

Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu naklonjeni eni, ali več osebam?

0 1 8 13 7

Kako pogosto ste se v zadnjem tednu dobro razumeli z drugimi?

0 0 2 16 10

Kako pogosto ste se v zadnjem tednu šalili in smejali z drugimi ljudmi?

0 1 2 18 7

Kako pogosto ste v zadnjem tednu čutili, da ste zadovoljili potrebe prijateljev in sorodnikov?

0 0 12 13 3

Kako pogosto ste v zadnjem tednu čutili, da v vaših odnosih s prijatelji, ali sorodniki ni večjih težav oz. nasprotij?

0 0 7 14 7

Tabela 10: Zadovoljstvo z medosebnimi odnosi (Ž)



Zadovoljstvo z medosebnimi odnosi (Ž).


Nikoli 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0

Redko 1 1 1 1 1 4 1 0 1 0 0

Včasih 6 6 10 8 9 7 8 2 2 12 7

Pogosto 12 14 11 13 15 11 13 16 18 13 14

Vedno 9 7 4 6 3 6 7 10 7 3 7

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11

Slika 20: Zadovoljstvo z medosebnimi odnosi (Ž)

3.6.21. Splošno zadovoljstvo (M) HIPOTEZA 3: Na splošno zadovoljstvo dobro vplivajo tako, dobro telesno zdravje, razpoloženje, delo, gospodinjske aktivnosti, kot spolnost, ekonomski status,… Odstotek vseh vprašanih, ki so odgovorili, da so bili v zadnjem tednu pogosto zadovoljni s telesnim zdravjem, in z razpoloženjem je 46,67%, ostali 26,67% je bilo s telesnim zdravjem in z razpoloženjem zadovoljno včasih oz. vedno. 40% anketirancev je bilo v zadnjem tednu vedno, 33,33% pogosto in 26,67% včasih zadovoljnih z delom. Z gospodinjskimi aktivnostmi je bilo včasih zadovoljno za 53,33% vprašanih, medtem ko jih je bilo s tovrstnimi aktivnostmi pogosto oz. vedno zadovoljnih 20%, le 6,67% vprašanih pa je bilo redko zadovoljnih z gospodinjskimi aktivnostmi v zadnjem tednu. Vedno je bilo s socialnimi odnosi v zadnjem tednu zadovoljnih 46,67% anketirancev in 33,33% jih je bila zadovoljna včasih, 20% pa pogosto. V zadnjem tednu je bilo z družinskimi odnosi vedno zadovoljnih 46,67%, pogosto 40% in včasih 13,33%.



Ekonomski status anketirancev je zadovoljiv, saj je bilo v zadnjem tednu včasih z njim zadovoljnih 46,67%, 40% pa jih je z njim zadovoljnih pogosto in vedno. Tudi stanovanjske razmere vprašanih so zadovoljive, daj jih je pogosto in vedno z njimi zadovoljnih skupaj 80% anketirancev. Zanimanje za spolnost in uspešnost v spolnosti vprašanih je odlična, saj je skupaj vseh vprašanih možnost pogosto in vedno izbralo 86,67% vprašanih. Hipoteza 3 je potrjena. Nikoli Redko Včasih Pogosto Vedno Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu zadovoljni s telesnim zdravjem?

0 0 4 7 4

Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu zadovoljni z razpoloženjem?

0 0 4 7 4

Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu zadovoljni z delom? 0 0 4 5 6 Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu zadovoljni z gospodinjskimi aktivnostmi?

0 1 8 3 3

Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu zadovoljni s socialnimi odnosi?

0 0 5 3 7

Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu zadovoljni z družinskimi odnosi?

0 0 2 6 7

Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu zadovoljni z aktivnostmi v prostem času?

0 2 4 3 6

Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu zadovoljni s sposobnostjo funkcioniranja v vsakodnevnem življenju?

0 0 2 8 5

Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu zadovoljni s spolnim nagonom?

0 0 4 6 5

Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu zadovoljni z zanimanjem za spolnost?

0 0 2 6 7

Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu zadovoljni z uspešnostjo v spolnosti?

0 0 2 7 6

Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu zadovoljni z ekonomskim statusom?

1 1 7 3 3

Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu zadovoljni z življenjskimi/stanovanjskimi razmerami?

0 0 3 6 6

Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu zadovoljni s sposobnostjo telesnega gibanja, brez občutkov omotice, nestabilnosti, padcev?

0 0 2 7 6

Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu zadovoljni s svojim vidom glede na sposobnost za delo in konjičke?

0 0 5 7 3

Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu zadovoljni s splošnim dobrim počutjem?

0 0 2 9 4



Tabela 11: Splošno zadovoljstvo (M)

Splošno zadovoljstvo (M).

0

2

4

6

8

10


Nikoli 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0

Redko 0 0 0 1 0 0 2 0 0 0 0 1 0 0 0 0

Včasih 4 4 4 8 5 2 4 2 4 2 2 7 3 2 5 2

Pogosto 7 7 5 3 3 6 3 8 6 6 7 3 6 7 7 9

Vedno 4 4 6 3 7 7 6 5 5 7 6 3 6 6 3 4

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16

Slika 21: Splošno zadovoljstvo (M)

3.6.22. Splošno zadovoljstvo (Ž) Pogosto je zadovoljno z gospodinjskimi aktivnostmi 46,43% vseh anketirank, z razpoloženjem pa 53,57%, ravno tak odstotek vseh vprašanih jih je pogosto zadovoljnih z družinskimi odnosi. Življenjske oz. stanovanjske razmere so bile v zadnjem tednu pogosto zadovoljive za 57,14% anketirank, medtem ko je ekonomski status včasih zadovoljil 46,43% vprašanih. Tudi pri anketirankah je zanimanje za spolnost dobra, saj jih je bilo v zadnjem tednu včasih in pogosto zadovoljnih skupaj 85,71%, medtem ko jih je bilo z uspešnostjo v spolnosti zadovoljnih skupno 78,57%, s spolnim nagonom pa jih je bilo včasih in pogosto zadovoljnih 82,14%. S splošnim razpoloženjem je bilo v zadnjem tednu pogosto zadovoljnih več, kot polovica (53,57%) vseh anketirank, s telesnim zdravjem pa 42,86%. Na vprašanje, 'Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu zadovoljni s svojim vidom glede na sposobnost za delo in konjičke?', smo dobili naslednje rezultate: 3 (10,71%) anketiranke so bile redko zadovoljne, 5 (17,86%) jih je bilo zadovoljnih včasih, ravno toliko jih je bilo zadovoljnih vedno, 15 (53,57%) pa jih je bilo s sposobnostjo za delo in konjičke zadovoljnih pogosto.



Hipoteza 3 je potrjena tudi pri ženskah. Nikoli Redko Včasih Pogosto Vedno Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu zadovoljni s telesnim zdravjem?

0 4 7 12 5

Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu zadovoljni z razpoloženjem?

0 2 7 15 4

Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu zadovoljni z delom? 0 1 7 13 7 Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu zadovoljni z gospodinjskimi aktivnostmi?

0 2 7 13 6

Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu zadovoljni s socialnimi odnosi?

1 2 9 12 4

Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu zadovoljni z družinskimi odnosi?

0 0 4 15 9

Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu zadovoljni z aktivnostmi v prostem času?

2 4 12 5 5

Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu zadovoljni s sposobnostjo funkcioniranja v vsakodnevnem življenju?

0 2 5 17 4

Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu zadovoljni s spolnim nagonom?

1 0 11 12 4

Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu zadovoljni z zanimanjem za spolnost?

1 0 13 11 3

Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu zadovoljni z uspešnostjo v spolnosti?

1 2 10 12 3

Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu zadovoljni z ekonomskim statusom?

1 0 13 9 5

Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu zadovoljni z življenjskimi/stanovanjskimi razmerami?

1 0 4 16 6

Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu zadovoljni s sposobnostjo telesnega gibanja, brez občutkov omotice, nestabilnosti, padcev?

0 2 4 9 13

Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu zadovoljni s svojim vidom glede na sposobnost za delo in konjičke?

0 3 5 15 5

Kako pogosto ste bili v zadnjem tednu zadovoljni s splošnim dobrim počutjem?

0 0 9 13 6

Tabela 12: Splošno zadovoljstvo (Ž)

Splošno zadovoljstvo (Ž).

0

5

10

15

20


Nikoli 0 0 0 0 1 0 2 0 1 1 1 1 1 0 0 0Redko 4 2 1 2 2 0 4 2 0 0 2 0 0 2 3 0Včasih 7 7 7 7 9 4 12 5 11 13 10 13 4 4 5 9Pogosto 12 15 13 13 12 15 5 17 12 11 12 9 16 9 15 13Vedno 5 4 7 6 4 9 5 4 4 3 3 5 6 13 5 6

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16

Slika 22: Splošno zadovoljstvo (Ž)



3.6.23. Psihično in fizično počutje (M) HIPOTEZA 4: Psihično in fizično počutje je pri anketirancih in anketirankah odlično. Redko je žalostnih, ali potrtih 10 anketirancev, kar je 66,67%, nikoli pa ne začne nenadoma jokati ravno tak odstotek vprašanih. Redko se včasih počuti slabše 40%, medtem ko se jih 20% nikoli, 26,67% včasih in 13,33% pogosto počuti zjutraj slabše. Da življenje ni nikoli prazno in brez vsebine, jih je odgovorilo 10, kar predstavlja 66,67% ter, da bodočnost ni nikoli brezupna 73,33% anketirancev. Da ni vredno živeti, ni nikoli pomislilo 13 (86,67%) vprašanih, medtem ko 1 vprašani redko pomisli na to in 1 včasih. Zdravil za zdravljenje duševnih motenj v zadnjem letu nikoli ni uživalo 93,33%. Hipoteza je 4 potrjena. Nikoli Redko Včasih Pogosto Ali ste kdaj zelo žalostni in potrti? 1 10 3 1 Ali začnete kdaj nenadoma jokati, oz. vam gre na jok? 10 4 1 0 Ali se ob določenem delu dneva počutite bolje? (zjutraj slabše) 3 6 4 2 Ali se ponoči zbujate? Ali se zgodaj zbudite? 6 3 4 2 Imate zmanjšan apetit? Ali ste shujšali? 8 5 1 1 Ali se radi srečujete s privlačnimi moškimi oz. ženskami, se z njimi pogovarjate in zabavate?

0 1 6 8

Ali trpite zaradi zaprtja? 12 2 1 0 Ali vas kdaj tišči v prsih? 10 3 1 1 Ali se hitro utrudite? 8 4 2 1 Ali ste kdaj nemirni in nimate obstanka? 6 3 5 1 Ali imate obdobja, ko vsakdanja opravila opravljate počasneje, kot običajno?

6 6 3 0

Ali se vam dogaja, da težko jasno mislite, da se težko zberete? 6 5 3 1 Ali se vam zdi življenje prazno in brez vsebine? 10 3 2 0 Ali se vam zdi bodočnost brezupna? 11 2 2 0 Ali imate obdobja, ko se težko odločate? 3 8 4 1 Ali ste v določenih obdobjih bolj razdražljivi, kot navadno? 1 9 5 0 Ali ste imeli obdobja, ko vas nobena stvar ni mogla prav razveseliti? 7 5 3 0 Ali ste se kdaj počutili nekoristnega, nezaželenega, ničvrednega? 8 6 1 0 Ali ste kdaj pomišljali, da ni vredno živeti, da bi si vzeli življenje? 13 1 1 0 Ali ste v zadnjem letu uživali zdravila za zdravljenje duševnih motenj? 14 0 1 0

Tabela 13: Psihično in fizično počutje (M)



Psihično in fizično počutje (M).

0

5

10

15

Nikoli Redko Včasih Pogosto

Nikoli 1 10 3 6 8 0 12 10 8 6 6 6 10 11 3 1 7 8 13 14

Redko 10 4 6 3 5 1 2 3 4 3 6 5 3 2 8 9 5 6 1 0

Včasih 3 1 4 4 1 6 1 1 2 5 3 3 2 2 4 5 3 1 1 1

Pogosto 1 0 2 2 1 8 0 1 1 1 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20

Slika 23: Psihično in fizično počutje (Ž)

3.6.24. Psihično in fizično počutje (Ž) 60,71% vprašanih je odgovorilo, da je redko žalostnih in potrtih, 32,14% jih je potrtih včasih, medtem ko je pogosto potrtih 7,14%. Na vprašanje, 'Ali se ponoči zbujate? Ali se pogosto zbudite zgodaj?', nam je 10 anketirank odgovorilo, da se to dogaja včasih, 8 anketirankam redko oz. nikoli, medtem ko se 2 vprašanima to dogaja pogosto. Da težko mislijo, se redko dogaja 16 anketirankam, 8 pa se to dogaja včasih. Nikoli se ni počutilo nezaželene oz. nekoristne 9 (32,14%) anketirank, 15 (53,57%) se jih tako počuti redko, 3 (10,71%) včasih in 1 (3,57%) anketiranka se tako počuti pogosto. S privlačnimi moškimi se včasih srečuje in zabava 57,14% anketirank. Da ni vredno živeti, ni nikoli pomislilo 92,86% žensk, medtem, ko jih je na to redko pomislilo 7,14%. V zadnjem letu ni nikoli uživalo zdravil za zdravljenje duševnih motenj 89,29%, redko pa jih je potrebovalo 10,71% vseh anketirank. Hipoteza 4 je potrjena.



Nikoli Redko Včasih Pogosto Ali ste kdaj zelo žalostni in potrti? 0 17 9 2 Ali začnete kdaj nenadoma jokati, oz. vam gre na jok? 9 10 8 1 Ali se ob določenem delu dneva počutite bolje? (zjutraj slabše) 3 9 14 2 Ali se ponoči zbujate? Ali se zgodaj zbudite? 8 8 10 2 Imate zmanjšan apetit? Ali ste shujšali? 12 11 4 1 Ali se radi srečujete s privlačnimi moškimi oz. ženskami, se z njimi pogovarjate in zabavate?

3 4 16 5

Ali trpite zaradi zaprtja? 8 10 7 3 Ali vas kdaj tišči v prsih? 12 12 4 0 Ali se hitro utrudite? 5 15 6 2 Ali ste kdaj nemirni in nimate obstanka? 3 11 12 2 Ali imate obdobja, ko vsakdanja opravila opravljate počasneje, kot običajno?

1 12 12 3

Ali se vam dogaja, da težko jasno mislite, da se težko zberete? 1 16 8 3 Ali se vam zdi življenje prazno in brez vsebine? 12 14 2 0 Ali se vam zdi bodočnost brezupna? 18 7 2 0 Ali imate obdobja, ko se težko odločate? 1 18 9 0 Ali ste v določenih obdobjih bolj razdražljivi, kot navadno? 0 18 8 2 Ali ste imeli obdobja, ko vas nobena stvar ni mogla prav razveseliti? 3 19 5 1 Ali ste se kdaj počutili nekoristnega, nezaželenega, ničvrednega? 9 15 3 1 Ali ste kdaj pomišljali, da ni vredno živeti, da bi si vzeli življenje? 26 2 0 0 Ali ste v zadnjem letu uživali zdravila za zdravljenje duševnih motenj? 25 3 0 0

Tabela 14: Psihično in fizično počutje (Ž)

Psihično in fizično počutje (Ž).

0

5

10

15

20

25

30

NikoliRedkoVčasihPogosto

Nikoli 0 9 3 8 12 3 8 12 5 3 1 1 12 18 1 0 3 9 26 25

Redko 17 10 9 8 11 4 10 12 15 11 12 16 14 7 18 18 19 15 2 3

Včasih 9 8 14 10 4 16 7 4 6 12 12 8 2 2 9 8 5 3 0 0

Pogosto 2 1 2 2 1 5 3 0 2 2 3 3 0 0 0 2 1 1 0 0

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20

Slika 24: Psihično in fizično počutje (Ž)



3.6.25. Ali smatrate, da v vašem delovnem okolju prevladujejo stresne situacije?

Da je njihovo delo stresno, oz. da zaposleni na MJU doživljajo pogost stres je odgovorilo 11 moških in 20 žensk, kar predstavlja 73,33% moške in 71,43% ženske populacije, skupaj pa je ocenilo, da je njihovo delo stresno 72,09% vseh vprašanih. Hipoteza 5 je potrjena, saj je 72,09% vseh vprašanih ocenilo, da se na delovnem mestu pogosto srečujejo s stresom.

2011

84

0 5 10 15 20

DA

NE

Ali smatrate, da v vašem delovnem okolju prevladujejo stresne situacije?

MoškiŽenske

Moški 11 4Ženske 20 8

DA NE

Slika 25: Ali smatrate, da v vašem delovnem okolju prevladujejo stresne situacije?

3.6.26. Ali smatrate, da pri delu doživljate negativni stres? Hipoteza 6 je potrjena, saj je 81,40% vseh vprašanih pod časovnim pritiskom, delovno obremenjenih je 88,37% anketirancev, medtem ko jih ima občutek premajhne odgovornosti 65,12% vseh vprašanih. Da imajo majhne možnosti za napredovanje je odgovorilo 44,19 vprašanih, konflikte s sodelavci pa je v zadnjem času imelo le 9,30% anketirank in anketirancev.



DA NE Ali ste pod časovnim pritiskom na DM? 35 8 Ali ste delovno preobremenjeni? 38 5 Ali ste imeli v zadnjem času konflikt s sodelavci?

4 39

Imate občutek premajhne odgovornosti? 28 15 Imate majhne možnosti za napredovanje? 19 24

Ali smatrate, da ste na DM pod negativnim stresom?

DA; 35

DA; 38DA; 4

DA; 28

DA; 19

Ali ste pod časovnim pritiskom na DM?Ali ste delovno preobremenjeni?Ali ste imeli v zadnjem času konflikt s sodelavci?Imate občutek premajhne odgovornosti?Imate majhne možnosti za napredovanje?

Slika 26: Ali smatrate, da ste na DM pod negativnim stresom?



4. SKLEPI IN PREDLOGI Depresija je najpogostejša duševna motnja. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije naj bi leta 2020 depresija postala prevladujoča bolezen, trenutno pa naj bi za depresijo trpelo 121 milijonov ljudi (Vzajemnost, 2006, str. 36) Depresija je bolezen, pri kateri je moteno delovanje nekaterih kemičnih prenašalcev - nevrotransiterjev, to je majhnih molekul, ki med celicami v možganih prenašajo sporočila. Pri depresiji je porušeno ravnovesje nevrotransmiterjev v tistem delu možganov, ki uravnavajo razpoloženje. Depresijo je težko prepoznati, saj ima veliko obrazov. Znaki depresije se namreč kažejo in prepletajo na več področjih: miselnem, telesnem, vedenjskem in čustvenem. Za depresijo lahko zboli vsak – mlajši, starejši, moški, ženske, zlasti pa tisti, ki so živeli, ali živijo v stresnih in obremenilnih okoljih. Približno vsak šesti zboli za depresijo, ta trenutek pa je depresiven vsak dvajseti med nami (Vzajemnost: 2006, str. 37). Stres je postal kronično prisoten v našem življenju. Vsi ga poznamo in vendarle so sprožilci in njegove izrazne oblike nadvse različni. Nekatere naredi utrujene in izčrpane, pri drugih vodi d razdraženost in agresivnost, spet pri drugih vpliva na želodec, ali povzroči glavobol. Včasih ga povzročijo in pospešijo zunanji dejavniki, včasih pa lastna telesna pripravljenost in duševno počutje. S svojimi mnogimi obrazi preži na nas skorajda povsod: v prometu, službi, doma in tudi v socialnem okolju. Da bi se v celoti izognili dejavnikom, ki povzročajo stres, se nam v današnji družbi zdi skoraj nemogoče, a vendarle je treba stres razumeti, saj se mu bomo le tako lahko uspešno zoperstavili. Prav vsaka bolezen ima lahko stres za svoj vzrok, ali pa jo to vsaj bistveno poslabša, kaj lahko storimo sami? Takšen bolezni so npr. bolezni srca in ožilja, visok krvni pritisk, sladkorna bolezen, bolečine v hrbtu, glavobol, težav z želodcem, slaba prebava, obraba zob zaradi škrtanja, nespečnost, utrujenost, težave s kožo, pridobivanje teže, depresija, zmedenost in pozabljivost. Ker nas stres lovi na vsakem koraku, moramo sami ustvariti učinkovite mehanizme, s katerimi ga bomo uspešno odganjali. Nekaj predlogov bomo našteli v nadaljevanju:

Vzemimo si uro na dan samo zase: berimo knjigo, poslušajmo glasbo, ali počnimo karkoli drugega, kar nas osrečuje.

Vsaj pol ure na dan se gibajmo na svežem zraku. Jejmo kakovostno hrano in pijmo zdrave napitke. Bodimo z ljudmi, ki jih imamo radi. Imejmo radi svojo okolico.



Stvari, ki nas težijo, se znebimo s pogovorom in jih nikakor ne zadržujmo v sebi.

Naredimo seznam prioritet: kaj je v življenju pomembno in kaj ni. Nato nepotrebne stvari izločimo.

Bodimo osredotočeni nase: na svoja čustva in na svoje odzive na okolje. Tako bomo najlaže ugotovili, kaj nas spravlja ob pamet in s tem povzroča nezaželeni stres.

Naučimo se živeti zase in ne za druge. Ne pozabimo uživati v malenkostih.(Zdravje, december 2007)

KORISTNI NASLOVI:

Nacionalno združenje za kakovost življenja OZARA Slovenija Ulica Heroja Šaranoviča 27 2000 Maribor el. naslov: [email protected] http://www.ozara.org

Enote društva: Maribor, Ljubljana, Novo mesto, Ptuj, Celje, Slovenj Gradec, Kranj, Murska Sobota, Izola, Jesenice

ŠENT – Slovensko združenje za duševno zdravje

Cigaletova ul. 5 1000 Ljubljana tel: 01 230 78 30

Šentovi centri za duševno zdravje v skupnosti: - enota v Ljubljani: tel. 01 230 78 40 - enota v Trbovljah: tel. 03 562 52 17 - enota v Celju: tel. 03 488 88 90 - enota v Mariboru: tel. 02 320 26 90 - enota v Radovljici: tel. 04 530 30 1 0 - enota v Kranju: tel. 04 236 90 20 - enota v Novi Gorici: 05 330 96 00 - enota v Ajdovščini: tel. 05 364 38 52 - enota v Kopru: tel. 05 662 14 81 - enota v Novem mestu: tel. 07 373 76 80



5. VIRI IN LITERATURA 1) Bras, S., Cvetko, B., Kobal, M., Kostnapfel, J., Lokar, J., Milčinski, L., Pregelj, B.,

Vitarović, M., Zvan, V., Žmuc-Tomori, M. (1986). Psihiatrija. Ljubljana: DZS 2) Dernovšek, M., Gorenc, M., Jeriček, H., Tavčar, R. (2007). Stres, tesnoba in

depresija pri bolnikih z rakom. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja, Eurograf d.o.o.

3) Dernovšek, M., Mišček, I., Jeriček, H., Tavčar, R. (2005). Skupaj premagajmo depresijo. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja

4) Dernovšek, M., Gorenc, M., Jeriček, H. (2006). Ko te strese stres. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja

5) Gartner, K. (1996). Na koncu predora je luč. Celovec – Ljubljana – Dunaj: Mohorjeva družba

6) Hauck, P. (1986). Depresija. Ljubljana. Mladinska knjiga 7) Kabza, H., Meyendorf, R. (1998). Depresije in strah: Zdravljenje – zdravila –

samopomoč. Logatec: Kele in Kele 8) Kores Plesničar, B. (2005). V skrbi za vaše zdravje. Novo mesto. Kočevski tisk 9) Kores Plesničar, B. (2005). Depresija pri ženskah. Novo mesto. Kočevski tisk 10) Lenne, R. (1978). Depresija, bolezen našega časa. Ljubljana. Cankarjeva založba 11) Lindreman, H. (1977). Premagani stres. Ljubljana. Cankarjeva založba 12) Mc Kenzie, K. (2005). Kako razumeti depresijo. Ljubljana. Založba Pisanica 13) Mikuš Kos, A. (1990). Psihosocialne obremenitve strokovnih delavcev pri delu z

ljudmi. Ljubljana. Svetovalni center 14) Omejc Demšar, L., Groleger, U., Marušič, A., s sodelavci. (2006). Tesnobnost,

anksioznost. Ljubljana. Inštitut za varovanje zdravja 15) Ovsenik, M., Ambrož, M. (2000). Ustvarjalno vodenje poslovnih procesov.

Portorož . Turistica, Visoka šola za turizem 16) Ovsenik, M., Ambrož, M. (2000). Upravljanje sprememb poslovnih procesov.

Portorož . Turistica, Visoka šola za turizem 17) Rakovec-Felser, Z. (1991). Človek v stiski, stres in tesnoba. Maribor. Založba

Obzorja 18) Schmidt, A. (2001). Najmanj, kar bi morali vedeti o stresu. Ljubljana. NUK 19) Smith, G. (2006). Premagajmo depresijo. Izola. Založba Meander 20) Spielberg, C. (1985). Stres in tesnoba. Ljubljana. Tiskarna Jože Moškrič 21) Štemberger, D., Zagorc, S. (2000). Razpetost med delom in družino – diplomska

naloga. Ljubljana. VŠSD 22) Tyrer, P. (1987).Kako živeti s stresom. Ljubljana. Mladinska knjiga 23) Vodeb Bonač, M. (1997). Obremenitev v poklicih nudenja pomoči ljudem v stiski,

Socialni izziv 24) Vodeb Bonač, M. (1996). Supervizija, kot možnost za osebni in profesionalni

razvoj strokovnih delavk in delavcev v pomagajočih poklicih – diplomska naloga. Ljubljana. VŠSD

25) Volker, F., Widmar, P. (2000). Depresije. Prepoznavanje – preprečevanje – zdravljenje. Ljubljana. Slovenska knjiga

26) Weeke, C. (1991). Kako ohranimo zdrave živce. Ljubljana. Ganeš 27) Zaghet, A. (2004). Bolezni in motnje, zrcalo naše duše. Trst. Mladika



INTERNET:

http://med.over.net (15.11.2007) http:// www.cilizadelo.si (15.11.2007) http://sl.wikipedia.org (21.11.2007) http:// www.ezdravje.com (10.05.2008) http://www.mju.gov.si (07.05.2008) www.zurnal24.si (19.04.2008) www.mama.si (27.02.2008) www.dominor.si (18.05.2008)

REVIJE:

Vzajemnost, št. 11, november 2006 Zdravje, št. 334, december 2007 Nika, št. 112, 22. april 2008 Nedelo; št. 19; 11. maj 2008

Documents

DEPRESIJA IN STRES - diplome.fov.uni-mb.sidiplome.fov.uni-mb.si/vis/13271Nagode.pdf · POVZETEK Depresija je duševna motnja, ki prizadene človekovo razpoloženje, njegove misli,