Digitalna knjižnicamag. Karmen Štular Sotošek

NUK, Služba za digitalno knjižnicokarmen.stular@nuk.uni-lj.si

Spoznati osnovne pojme Spoznati glavne značilnosti digitalne

knjižnice Spoznati primere digitalnih knjižnic

Namen

Izrazi:◦ E-knjižnica◦ Virtualna knjižnica◦ Hibridna knjižnica◦ Knjižnica brez zidov◦ Digiteka (Šercar, 2006)

◦ Multimedijski portal

Digitalna knjižnica

DK z digitalnimi zbirkami, ki jih knjižnica najame na trgu

DK z zbirkami, ki jih ustvari sama

Vrste

Cilj vsake knjižnice: biti v digitalnem svetu

Kompleksnost digitalne knjižnice Knjižnica kot ponudnik gradiva Knjižnica kot hranitelj gradiva Knjižnica kot kreator gradiva / zbirk

Načrtovanje, izgradnja, oblikovanje digitalne knjižnice

Prisotnost knjižnice na informacijskem področju

Pobude EU: ◦ Lundska načela (2000)◦ Listina iz Parme (2003)◦ Projekt Minerva (2004)◦ i2010: Digitalne knjižnice (2005)◦ Manifest o digitalni knjižnici (2006)

Dokumenti RS: ◦ Strategija Republike Slovenije o informacijski družbi

Strategija razvoja Digitalne knjižnice Slovenije, dLib.si – 2007 – 2010 (NUK, 2006)

CILJ – prisotnost vsebin (slovenskih, evropskih) v globalnem omrežju

Dokumenti in pobude za zasnovo digitalne knjižnice

enostaven in splošen DOSTOP do gradiva

Samo klik do celotnih besedil, slik, zvoka…

Digitalna knjižnica je postala sinonim za:

“Digitalne knjižnice so organizirane zbirke digitalnih dokumentov, ki so v spletnem okolju na enostaven način dostopne javnosti. Vsebuje lahko digitalizirano gradivo in gradivo, ki je bilo že izvorno izdelano v digitalni obliki.” (i2010, digitalne knjižnice, str.3);

DK- knjižnica, ki nudi informacijske vire v digitalni obliki in s svojimi storitvami zagotavlja dostopnost in uporabo (dLib.si 2007-2010, str.1).

Definicije

Zbirka knjižničnih ali arhivskih gradiv spremenjenih v stojno berljiv format zaradi zaščite ali zaradi omogočanja elektronskega dostopa do teh gradiv.

Knjižnična gradiva ustvarjena v elektronskih formatih, vključno z e-časopisi, e-knjigami ipd., referenčnimi deli, ki so publicirana online in na npr. CD-ROM, bibliografske podatkovne baze in drugimi speltnimi viri.

Vir: Joan M. Reitz, Dictionary for library and information science

Digitalna zbirka

Licenciranje – sklepanje licenčnih pogodb z dobavitelji /pogajanje za pogoje dostopa in ceno;

Digitalizacija – pretvorba analognih podatkov v digitalno obliko;

Izvorno digitalno gradivo – ki je nastalo v digitalni obliki;

Spletni portal – spletna storitev, ki omogoča dostop do številnih virov;

Uporabniški vmesnik – naprava, ki omogoča uporabniku, da se sporazumeva z računalnikom (zasloni, meniji, grafični elementi);

…

Pojmi povezani z DK

Relativno kratka, vezana na razvoj interneta:

prvi poizkusi: 1992 Prva licenciranja1995

Gallica /ustvarjanje lastnih zbirk - 1997 The European Library - 2004

dLib.si – 2005 Europeana: 2008

Zgodovina

Vsebina /gradivoAvtorske pravice v digitalnem okolju / Licence

Metapodatki Digitalizacija Tehnološke rešitve Marketing /promocija Arhiviranje Promocija

Sestavljenka digitalne knjižnice

TehnologijeKnjižničarstva Marketinga Avtorskega prava

vprašanje usposobljenosti kadra najbolj izrazito Redno usposabljanje

Vključuje različne strokovnjake z znanji s področja:

1. Izbor gradiva

2. Priprava za digitalizacijo

3. Potek digitalizacije (format in kvaliteta dokumenta: html, pdf, JPEG 71-120 dpi, 300-600 za arhivske opije)

4. Preverjanje digitalizacije

5. Postavitev v digitalno knjižnico

Faze digitalizacije

http://www.youtube.com/watch?v=BfVyfRARuts&feature=related

http://www.youtube.com/watch?v=y16rNqnxj0U&feature=related

http://www.youtube.com/watch?v=dvHGNDGxIVs&feature=related

Poznavanje uporabniške izkušnje◦ Kdo so uporabniki in kakšne potrebe imajo?◦ Kako iskalni vmesnik podpira informacijske

potrebe ciljnih uporabnikov?

Upoštevanje trendov v okolju

Ključno za snovalce spletnih knjižnic:

Odgovoriti na vprašanje: “Kdo predstavlja ciljno skupino uporabnikov?”

Določiti ciljno skupino, potrebe in načine zadovoljevanja

“Kako in zakaj jo bodo uporabili?” (Borgman, 2000)

DK kot računalniška storitev – ki je enostavna, fleksibilna, inteligentna, vredna zaupanja, prijazna za uporabo, vizualno všečna

Uporabniki in uporabniški vmesniki

Kakšno gradivo bo digitalizirala in kako bo omogočala dostop do njega;

Potreben je načrt razvoja in upravljanja zbirke:◦ Zakaj DK in komu je namenjena?◦ Finančne tehnološke zmožnosti◦ Vzdrževanje in posodabljanje knjižnic◦ Problem arhiviranja gradiva

Na podlagi tega se knjižnica odloči

Agregiranje vsebine na enem mestu; Združevanje v konzorcije (konzorcij COSEC,

konzorcij Science Direct, ipd) za skupen nakup/najem digitalnih zbirk.

(Mednarodno) projekti za razvoj digitalne knjižnice: Europeana Travel, eod, DEDI, ipd).

Organizacijske oblike, ki podpirajo digitalno knjižnico

Geografsko dimenzijo (nacionalna, evropska, globalna)

Starostne skupine (npr. za otroke) Jezik (npr. za špansko govoreče) Interesne skupine (npr. za vrtnarje)

Vrste tudi glede na:

Iskanje po vseh dokumentih hkrati Hitrost iskanja Pomožne storitve:

◦ prikazovalnik, pomoč uporabnikom◦ Personalizacija iskanj /osebna prilagoditev strani◦ Avtomatsko popravljanje črkovanja◦ Mini iskalnik

Iskanje

Podatki o podatkih Ključni za učinkovito iskanje, izmenjavo

gradiva Biti morajo standardizirani Najbolj razširjen mednarodni standard:

Dublin Core: sestavlja ga 15 elementov, ki so izbirni in ponovljivi

Metapodatki

Na vseh področjih:

◦ Spremljanje trendov v okolju◦ Uporabniki – nove potrebe, boljše zadovoljevanje

◦ Avtorsko-pravno področje◦ Tehnologija – skrb za tehnično, programsko

opremo – vprašanje trajnosti…◦ Gradivo – dopolnjevanje

◦ Velik finančni zalogaj (zagon in vzdrževanje)

Vzdrževanje digitalne knjižnice

Prednosti, pomanjkljivosti

prednosti pomanjkljivosti

Neomejen dostop: časovno, prostorsko, ne glede na napravo;

Hitrejše, bolj učinkovito in kvalitetno iskanje

Ažurnost Mednarodno

sodelovanje Ekonomičnost

Nerešen problem avtorskih pravic v digitalnem okolju

Različna računalniška pismenost uporabnikov

Majhna količina gradiva v e-obliki

Hitro spreminjajoča se oblika vmesnika

Problem prepoznavanja relevantnosti zadetkov

: Vidrih, 1999 v Demšar, 2007

◦ lažji in hitrejši dostop do gradiva,◦ “ponovno virtualno združevanje” gradiva, ki se hrani na

različnih lokacijah – npr. Supraseljski kodeks,◦ posnetke se lahko izboljša (povečava, izostritev, šum...), ◦ izboljšano poizvedovanje (npr. celotna besedila),◦ združevanje različnih vrst gradiva v eno digitalno zbirko:

slikovno, zvočno, video itd.,◦ zaščita originalnega gradiva,◦ možnost povezovanje zbirk različnih ustanov (knjižnic,

muzejev, arhivov …),◦ vključevanje digitaliziranega gradiva v izobraževalne procese.

Razlogi ZA digitalizacijo