Upload
lamanh
View
219
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
ŠOLSKI CENTER ZA POŠTO, EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE
LJUBLJANA
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA študijski program: telekomunikacije
DIPLOMSKA NALOGA
LAHKI ODJEMALCI IN PRIMER UPORABE LAHKIH ODJEMALCEV V
CŠOD Diplomant: Peter Šabec
Mentor: mag. Boštjan Fele
Lektorica: Tadeja Klun Lenarčič, prof. slov. jez. Vpisna številka: 12130080457
Ljubljana, november 2008
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
2
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju mag. Boštjanu Feletu za vodenje, usmerjanje ter pomoč pri izdelavi diplomske naloge.
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
3
KAZALO VSEBINE 1 UVOD................................................................................................................... 5 2 RAZVOJ RAČUNALNIŠKIH ARHITEKTUR........................................................ 7
2.1 Obdobje velikih računalnikov ........................................................................ 7 2.2 Obdobje osebnih računalnikov...................................................................... 8 2.3 Arhitektura odjemalec–strežnik ..................................................................... 9 2.4 Večslojne arhitekture odjemalec–strežnik ................................................... 10
3 LAHKI ODJEMALCI .......................................................................................... 12 3.1 Koncept lahkih odjemalcev ......................................................................... 12 3.2 Vodilna podjetja na področju lahkih odjemalcev ......................................... 12 3.3 Prednosti lahkih odjemalcev z vidika skupnih stroškov lastništva ............... 13
4 CITRIX ICA TEHNOLOGIJA LAHKIH ODJEMALCEV ..................................... 15 4.1 Citrix............................................................................................................ 15
4.1.1 Nastanek Citrix ICA / MetaFrame tehnologije ...................................... 15 4.1.2 Predstavitev Citrix MetaFrame............................................................. 17 4.1.3 Independent Computing Architecture (ICA) protokol............................ 23 4.1.4 Orodja za administracijo in dodatki ...................................................... 26
5 PRIMER UPORABE LAHKIH ODJEMALCEV V CŠOD ................................... 29 5.1 Predstavitev CŠOD..................................................................................... 29 5.2 Problem urejanja dela in papirne dokumentacije v CŠOD .......................... 33 5.3 Strežniško računalništvo ali terminalni dostop ............................................ 35 5.4 Opis programskega paketa recepcija.......................................................... 39
5.4.1 Prijava v program recepcija s pomočjo Citrix Nfuse tehnologije........... 39 5.4.2 Vzpostavitev povezav z lokalnimi diski in tiskalniki .............................. 40 5.4.3 Senčenje kot pomoč uporabnikom....................................................... 41
6 ZAKLJUČEK ..................................................................................................... 43 7 VIRI IN LITERATURA........................................................................................ 45
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
4
KAZALO SLIK
Slika 1: Večslojna arhitektura odjemalec–strežnik..................................................... 10
Slika 2: Citrix tehnologija lahkega odjemalca ............................................................ 18
Slika 3: Primer modernega lahkega odjemalca ......................................................... 19
Slika 4: Povezovanje heterogenih sistemov .............................................................. 21
Slika 5: Podatkovni tok ICA protokola ....................................................................... 22
Slika 6: Delovanje ICA protokola ............................................................................... 25
Slika 7: ICA paket...................................................................................................... 26
Slika 8: Domovi in izpostave dnevnih centrov CŠOD ................................................ 30
Slika 9: Pogled na nadzorno konzolo programa Citrix............................................... 36
Slika 10: Prijavni portal .............................................................................................. 39
Slika 11: Pogled okna za uvoz podatkov iz lokalnih diskov ....................................... 41
Slika 12: Pogled na nadzorno konzolo za senčenje programa Citrix......................... 42
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
5
1 UVOD Razvoj računalniške in komunikacijske tehnologije poteka z neverjetno hitrostjo. Če
se ozremo v ne tako daljno preteklost, lahko ugotovimo, da so prevladovali veliki,
centralni, t. i. mainframe računalniki, do katerih so uporabniki dostopali prek
terminalov. Ves ta ustroj velikih sistemov pa je zamajala iznajdba osebnega
računalnika, ki po hitrosti in zmogljivosti ni prav nič zaostajal za velikim bratom. Toda
kmalu je bilo treba tudi te računalnike združevati med seboj in nastala so omrežja ter
omrežni strežniki. Arhitektura teh omrežij se je sčasoma spreminjala. Na začetku so
bili strežniki, povezani v tako omrežje, le neke vrste datotečni strežniki, kjer so
uporabniki shranjevali skupne podatke in aplikacije.
Nadaljnji razvoj je pripeljal do t. i. modela odjemalec-strežnik, kjer se je, vsaj kar se
tiče poslovnih aplikacij, procesiranje podatkov zopet začelo prenašati na stran
strežnika. Strežnik ni več služil le kot datotečni strežnik, temveč je do določene skrbel
mere za urejanje, procesiranje in posredovanje podatkov odjemalcem. Večina
poslovne logike se je še vedno izvajala na odjemalcih. To je pomenilo, da je bilo
potrebno imeti dovolj zmogljivo strojno opremo na strani odjemalca, da so bili odzivni
časi uporabe poslovnih aplikacij sprejemljivi, kar je bil vzrok, da take odjemalce
imenujemo debele odjemalce (angl. fat clients).
Kasneje so se pojavljale številne izvedbe te arhitekture. Najbolj se je uveljavila t. i.
3-slojna arhitektura odjemalec / strežnik, kjer se je med podatkovnim strežnikom in
odjemalcem dodal še t. i. aplikacijski strežnik, ki je skrbel za izvajanje aplikacijske
logike. To je model, kjer se urejanje, obdelava in posredovanje podatkov izvaja na
podatkovnih strežnikih, aplikacijska logika se izvaja na enem ali večih aplikacijskih
strežnikih, medtem ko odjemalec skrbi večinoma za predstavitveni del (zaslonske
slike) in določeno (omejeno) izvajanje aplikacijske logike. Take odjemalce imenujemo
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
6
lahke odjemalce (angl. thin clients). Ena izmed prednosti takega modela se kaže
predvsem v zmanjšanju stroškov lastništva (angl. Total Cost of Ownership – TCO),
saj odjemalcev ni potrebno nenehno nadgrajevati zaradi premajhne procesorske
moči, ker se večina obdelav opravi na strežnikih. Prav tako je upravljanje določenega
informacijskega sistema centralizirano, kar zmanjšuje potrebe po strokovnih virih pri
uporabnikih.
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
7
2 RAZVOJ RAČUNALNIŠKIH ARHITEKTUR Za boljše razumevanje arhitekture lahkih odjemalcev je potrebno poznati različne
računalniške arhitekture, ki so se razvile skozi zgodovino. Nove tehnologije se
ponavadi razvijajo na podlagi starejših tehnologij in tako tudi tehnologija lahkih
odjemalcev povzema svoje temelje iz različnih starejših računalniških arhitektur. V
tem poglavju bom prikazal razvoj računalniških arhitektur skozi zgodovino, njihov vpliv
in vlogo pri nastanku lahkih odjemalcev.
2.1 Obdobje velikih računalnikov
Tehnologija lahkih odjemalcev predstavlja tretje poglavje v računalniški zgodovini. Ta
se je začela z velikimi računalniki (angl. mainframes). Veliki računalniki so bili za
takratne čase izredno zmogljive in drage naprave. Nabavni stroški velikega
računalnika so lahko dosegali več milijonov dolarjev in ponavadi je vzdrževanje teh
'velikanov' presegalo nabavne stroške. Veliki računalniki so bili tudi zares veliki.
Zasedali so veliko prostora in bili so potratni. Potrebovali so zelo velik pretok zraka za
hlajenje in ogromno elektrike. Pri uporabnikih so prevladovali terminali, ki so bili
povezani s posebnimi protokoli. Povezave niso bile posebej hitre. S podporo
uporabnikom in osrednjemu računalniškemu sistemu se je ukvarjala velika skupina
ljudi. Najpomembnejši so bili operaterji, ki so skrbeli za računalnik, menjavali trakove,
diske, kartice in izpisovali gore papirja.
Arhitektura velikih računalnikov je bila sestavljena iz centralnega računalnika, ki je bil
ponavadi v zavarovanem in klimatiziranem prostoru. Uporabniki so se povezovali s
temi računalniki preko t. i. "neumnih" terminalov (angl. dumb terminals). Ponavadi so
taki terminali imeli le enobarvni tekstovni ekran in tipkovnico ter povezavo do
centralnega računalnika. Njihova funkcija je bila posredovanje vhodnih signalov
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
8
(tipkovnice) centralnemu računalniku in prikaz izhodnih signalov (tekst) centralnega
računalnika. Zaradi tehnološke enostavnosti so bili takšni terminali razmeroma
poceni.
Dandanes je še vedno v uporabi veliko število velikih računalnikov, uprabniki pa
dostopajo do njih s pomočjo osebnega računalnika, na katerem se izvaja emulator
"neumnega" terminala.
Prednost arhitekture velikih računalnikov se kaže v centraliziranosti sistema, saj
celoten sistem sloni na enem velikem računalniku, kar bistveno olajša upravljanje in
vzdrževanje. Prav tako je varnost pri takšnem sistemu večja, kajti sam računalnik je
fizično zavarovan, pa tudi uporabniki ne morejo ogrožati sistema npr. z virusi.
2.2 Obdobje osebnih računalnikov V osemdesetih letih so osebni računalniki z naraščajočo procesorsko močjo in
padajočimi cenami osvojili računalniški trg. Koncept grafičnega uporabniškega
vmesnika je prinesel na tisoče novih aplikacij – tabelarični programi, tekstovni
procesorji, rešitve za računalniško podprto načrtovanje (angl. CAD – computer Aided
Design) ipd. Takšni programi so močno dvignili standard uporabniških aplikacij glede
prijaznosti in produktivnosti. Uporabniki niso bili več vezani na centralni računalnik in
so lahko večino funkcij opravljali na svojem osebnem računalniku.
Žal so osebni računalniki poleg večje prijaznosti in produktivnosti prinesli tudi večje
stroške upravljanja in vzdrževanja, kajti vsak osebni računalnik je bilo potrebno
vzdrževati in nadgrajevati posebej, kar je stroške upravljanja in vzdrževanja vedno
bolj povečevalo.
PREDNOSTI SLABOSTI
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
9
2.3 Arhitektura odjemalec–strežnik Prihod etherneta je v svetu osebnih računalnikov vzpodbudil nastanek lokalnih
omrežij (angl. Local Area NetWork – LAN), pretežno z operacijskim sistemom Novell
NetWare. Osebni računalniki niso bili več samostojne delovne postaje, ampak so se
začeli povezovati v omrežja. Na začetku so bili strežniki, povezani v tako omrežje, le
neke vrste datotečni strežniki, kjer so uporabniki shranjevali skupne podatke in
aplikacije.
Kasneje se je tudi procesiranje podatkov začelo prenašati na strežnik, ampak večina
poslovne logike se je še vedno odvijala na odjemalcih. Tako je nastal nov model v
računalništvu: odjemalec–strežnik (angl. Client–server).
Ker se je večina procesiranja še vedno izvajala na odjemalcih, je bilo potrebno imeti
dovolj zmogljivo strojno opremo na strani odjemalca, da so bili odzivni časi
sprejemljivi. To je bil tudi vzrok, da se je sčasoma v informacijski industriji teh
odjemalcev in strežnikov oprijel opis debeli odjemalec (angl. fat clients) oziroma lahki
strežnik (angl. thin server).
Model odjemalec–strežnik je bil korak naprej v svetu osebnih računalnikov, prinesel
pa je tudi nove probleme. Na strani odjemalca ponavadi najdemo Intel x86 osebni
računalnik z Windows operacijskim sistemom, ki sprva ni bil načrtovan za omrežja. V
primerjavi z velikimi računalniki osebni računalniki niso bili tako zanesljivi, njihovega
upravljanja in varovanja ni bilo možno centralizirati in njihove uporabnike je bilo
potrebno posebej izšolati za pravilno uporabo osebnega računalnika. Tudi distribucija
novih aplikacij je bila časovno potratna, saj je bilo potrebno programske pakete
namestiti na vsak odjemalec oziroma osebni računalnik posebej.
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
10
2.4 Večslojne arhitekture odjemalec–strežnik Prihod prostranih omrežij (angl. Wide Area NetWork – WAN), interneta in intraneta je
tvoril kup med sabo povezanih nekompatibilnih sistemov. Z namenom, da bi lahko
uporabniki z različnimi operacijskimi sistemi uporabljali iste aplikacije, se je razvila
večslojna arhitektura odjemalec–strežnik. Pri tem se določena aplikacija deli na tri ali
več slojev, kot prikazuje Slika 1.
Slika 1: Večslojna arhitektura odjemalec–strežnik
Vsak nivo je neodvisen od drugega in lahko uporablja poljuben operacijski sistem.
Podatkovni nivo skrbi za upravljanje podatkov, shranjevanje in povpraševanje po njih.
V nivoju poslovne logike lahko najdemo celotno aplikacijsko logiko, ki definira, kako
se aplikacija odziva na določene zahteve uporabnika. Prikazovalni nivo se nahaja na
strani odjemalca in skrbi za interakcijo z uporabnikom in vsebuje le najnujnejšo
programsko logiko, da to lahko izpolnjuje. Namen te strukture je čim enostavnejša in
hitrejša prenosljivost oziroma implementacija prikazovalnega nivoja iz enega okolja v
drugo.
Dober primer večslojne arhitekture odjemalec–strežnik so aplikacije na internetu
oziroma spletne aplikacije. Prikazovalni nivo je tukaj spletni pregledovalnik, nivo
poslovne logike so lahko skripte na spletnih strežnikih ali pa bolj kompleksne
komponente kot npr. javanska zrnca. Podatkovni nivo pa je lahko relacijska
podatkovna baza, s katero komunicirajo zgoraj omenjene skripte oziroma
komponente.
PODATKOVNI
NIVO (ang. Data Layar)
POSLOVNA
LOGIKA (ang. Business Layar)
PRIKAZOVALNI
NIVO (ang. Presentation Layar)
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
11
Kot lahko vidimo, je platforma prikazovalnega nivoja popolnoma neodvisna od
platforme nivoja poslovne logike in prikazovalnega nivoja.
Čeprav ima takšen pristop veliko prednosti, pa na drugi strani zahteva popolnoma
drugačen pristop pri razvoju aplikacij. To je seveda povezano z velikimi stroški, še
posebej, če gre za velike sisteme, tako da še danes srečamo veliko aplikacij, ki so
razvite po modelu odjemalec–strežnik.
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
12
3 LAHKI ODJEMALCI
3.1 Koncept lahkih odjemalcev Koncept lahkih odjemalcev združuje prednosti osebnih računalnikov in velikih
računalnikov. Omogoča centralizirano upravljanje in vzdrževanje, kot ga poznamo pri
velikih računalnikih ter hkrati večjo produktivnost in prijaznost, ki ga prinašajo grafični
uporabniški vmesniki osebnih računalnikov.
Arhitektura lahkih odjemalcev razdeli aplikacijsko logiko tako, da se poslovna logika
aplikacije izvaja na zmogljivem strežniku, medtem ko naj bi se s prikazovanjem
uporabniškega vmesnika ukvarjal samo odjemalec.
V poslovnem svetu obstaja več različnih tehnologij lahkih odjemalcev, med katerimi
so najbolj razširjene naslednje:
• Windows terminali (angl. Windows Based Terminals),
• omrežni računalniki (angl. Network computers),
• omrežni osebni računalnik (angl. Net PC).
3.2 Vodilna podjetja na področju lahkih odjemalcev
Trg lahkih odjemalcev je velik in zato mnoga podjetja poskušajo nuditi različne
storitve na tem področju. Ta podjetja lahko razdelimo v dve skupini. Prva se ukvarjajo
z izdelavo strojne opreme, druga pa z izdelavo programske opreme. Pri tem je jasno,
da se morajo proizvajalci strojne opreme prilagoditi proizvajalcem programske
opreme, ki postavljajo standarde in protokole. Med najbolj znane proizvajalce
Windows terminalov in omrežnih osebnih računalnikov spadajo ameriška podjetja
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
13
HP–Compaq, Network Computing Devices in Wyse Technology. Bistveni lastnosti teh
terminalov sta nizka cena in majhne zahteve po vzdrževanju. Njihovi terminali pa
podpirajo protokol RDP za Windows in ICA protokol za Windows Terminal Server
oziroma Citrix MetaFrame strežnik.
Med ponudniki rešitev, ki zajemajo programsko opremo, sta najbolj razširjeni podjetji
Citrix in Microsoft. Microsoft je osnovno tehnologijo za terminalski strežnik licenciral
od Citrixa, zato ne preseneča, da so Citrixovi izdelki sorodni Microsoftovim. Citrixovi
izdelki uporabljajo učinkovitejši protokol za komunikacijo med strežnikom in
odjemalcem, zato bolje izrabljajo pasovno širino kot Microsoftovi izdelki.
Citrixovi in Microsoftovi produkti lahkih odjemalcev so v poslovnem svetu uveljavljeni
ter postali standard za tehnologijo lahkih odjemalcev, saj jih uporablja velika večina
uporabnikov.
3.3 Prednosti lahkih odjemalcev z vidika skupnih stroškov lastništva
Široka uporaba lahkih odjemalcev v poslovnem svetu ima zelo preprost namen:
prihraniti denar. Lahki odjemalci naj bi občutno zmanjšali skupne stroške lastništva
(angl. TCO – Total Cost Ownership). Raziskave so pokazale, da v večini primerov
stroški informacijskih sistemov ne zajemajo le nabavnih stroškov strojne in
programske opreme. Skupni stroški lastništva informacijskega sistema zajemajo
vlaganje v strojno in programsko opremo, upravljanje, strokovno, organizacijsko in
upravljavsko osebje ter stroške, ki jih povzročajo končni uporabniki in poslovna škoda
ob izpadu sistema. Koliko zares stane določeno vlaganje, se pokaže šele čez daljši
čas. Naložba pomeni le slabo petino stroškov informacijskega sistema, najdražje je
upravljanje, sem so všteti tudi stroški za strokovni kader, ki skrbi za sistem.
Tudi fizična lokacija podatkov vpliva na stroške. Če so vsi podatki shranjeni na enem
mestu, so hitreje dosegljivi, veliko pa lahko prihranimo tudi pri lažjem, hitrejšem in
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
14
manj zapletenem načinu izdelave varnostnih kopij naših podatkov. Velike težave so z
zagotavljanjem dostopa do različnih aplikacij oddaljenim uporabnikom ali
uporabnikom, ki so veliko na poti. Takim uporabnikom dostop s katerim koli
odjemalcem po različnih povezavah, najbolje kar po internetu, prihrani veliko časa in
jim poveča produktivnost.
Iz navedenega je razvidno, da lahki odjemalci zmanjšajo skupne stroške lastništva
informacijskega sistema. To se doseže v izredno povečani odzivnosti na zahteve po
spremembah ali novi programski opremi. Ker se programska oprema namešča samo
enkrat, lahko merimo čas do razpoložljivosti nove programske opreme uporabnikom
ne več v tednih, ampak v minutah, ne glede na to, koliko je potencialnih uporabnikov.
Stroški administracije in vzdrževanja ter podpore programske opreme so pri
uporabnikih precej nižji. V primeru terminalov se programska oprema namešča in
izvaja izključno na strežnikih, uporabnik pa k sebi dobiva le sliko. Prav tako je
zmanjšana potreba po neprestanih nadgradnjah strojne opreme, kajti nadgrajevati je
potrebno le strežnik.
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
15
4 CITRIX ICA TEHNOLOGIJA LAHKIH ODJEMALCEV
4.1 Citrix
4.1.1 Nastanek Citrix ICA / MetaFrame tehnologije Vizija ustanovitelja in predsednika uprave podjetja Citrix, Eda Iacobuccia, je bila
izvajanje iste aplikacije na računalnikih z različnimi operacijskimi sistemi in viri. Ko je
opravljal funkcijo vodje razvoja na skupnem projektu OS/2 Microsofta in IBM-a, je
poskušal svojo vizijo uresničiti, toda nobenega od omenjenih podjetij takšen razvoj ni
zanimal.
Tako je Iacobucci leta 1989 ustanovil podjetje Citrix Systems in začel razvijati
večuporabniško jedro MultiWin, ki je temeljilo na operacijskem sistemu OS/2.
MultiWin je na operacijskem sistemu OS/2 omogočal več hkratnih sej in namizij, ki so
se izvajala v zaščitenih pomnilniških prostorih za vsakega uporabnika posebej.
Leta 1996 je podjetje Citrix začelo prodajati WinWiew, prvi večuporabniški OS/2
operacijski sistem. Produkt WinWiew je temeljil na MultiWin tehnologiji in je vseboval
prvo verzijo ICA (angl. Independent Computing Architecture) protokola. Čeprav so
takrat prevladovale arhitekture debeli odjemalec–strežnik, so ljudje podjetja Citrix
verjeli v arhitekturo lahki odjemalec–strežnik in večuporabniški operacijski sistem.
Po zatonu operacijskega sistema OS/2 je Iacobucci uspel prepričati Microsoft, da bo
povpraševanje po večuporabniškem operacijskem sistemu Windows NT obstajalo.
Tako je podjetje Citrix pridobilo licenco za izdelavo večuporabniškega jedra,
temelječega na operacijskem sistemu Microsoft Windows NT. Licenčna pogodba je
vsekakor bila "win-win" razmerje za podjetje Microsoft, kajti v primeru, da bi bila vizija
Citrixa prava, bi Microsoft imel rešitev za morebiten večuporabniški trg.
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
16
Podjetje Citrix je objavilo produkt WinFrame, ki je bil kombinacija operacijskega
sistema Windows NT 3.51 Server in MultiWin tehnologije. WinFrame je predstavljal
napredek v primerjavi s prejšnjim produktom WinWiew, ki je temeljil na operacijskem
sistemu OS/2. Ob času objave je operacijski sistem Windows 3.1 in kasneje Windows
95 postajal standard z velikim naborom programskih rešitev in WinFrame je
predstavljal rešitev za oddaljeno izvajanje aplikacij, pisanih za operacijski sistem
Windows.
WinFrame strežniki so izvajali Windows aplikacije, uporabniki pa so jih uporabljali z
različnimi odjemalci prek omrežnih povezav. Ključni element WinFrame tehnologije je
bil prenosni protokol, ki je razdelil aplikacijsko logiko in uporabniški vmesnik. Preko
omrežja so potovali le signali tipkovnice, miške in podatki za obnovitev ekrana. ICA
protokol je uporabnikom dal občutek, da delajo z lokalno nameščeno aplikacijo,
čeprav se je le-ta izvajala na oddaljenem strežniku.
Povečano zanimanje za MetaFrame je navdušilo Microsoft, da licencira Citrixovo
MultiWin tehnologijo. Leta 1997 je Microsoft integriral to tehnologijo v operacijski
sistem NT 4.0 in produkt poimenoval Terminal Services Edition (TSE). Toda TSE je
namesto prenosnega protokola ICA uporabljal Microsoftov protokol RDP, ki pa ne
omogoča vseh funkcionalnosti, ki jih nudi Citrixov ICA protokol.
Citrixov odgovor na TSE se imenuje MetaFrame. To je hkrati naslednik WinFramea.
MetaFrame predstavlja dodatek (angl. add-on) k Microsoft TSE tehnologiji, medtem
ko je bil WinFrame samostojen operacijski sistem.
Osnovne administrativne funkcije TSE tehnologije so omejene na upravljanje omrežja
in uporabniških sej. MetaFrame med drugim dodaja možnost upravljanja z resursi
tekočih aplikacij, upravljanja zasedenosti strežnika in izboljšano upravljanje sej.
Aplikacije se lahko objavljajo na internetu oziroma intranetu, tako da se jih da
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
17
uporabljati prek spletnega pregledovalnika. Več aplikacij skupaj lahko predstavimo
tudi kot spletni aplikacijski portal. Dostop do MetaFrama je omogočen velikemu
naboru odjemalcev iz različnih omrežij in operacijskih sistemov.
Microsoft TSE tehnologija omogoča omejeno uporabo prednosti tehnologije lahkih
odjemalcev preko RDP protokola. Z dodatkom Citrix MetaFrame pa nam je
omogočena uporaba ICA protokola in vseh prednosti povezanih z njim.
4.1.2 Predstavitev Citrix MetaFrame Imamo strežnik (ali tudi več njih, povezanih v gručo), na katerega se priklopijo
odjemalci oziroma t. i. terminali. Celotno procesiranje oziroma izvajanje aplikacij
poteka na strežniku, do odjemalcev prihajajo le ekranske slike, v nasprotno smer pa
potujejo podatki o pritiskih na tipkovnico, premiki miške ali podatki iz kakšne druge
vhodne naprave na odjemalcu. Odjemalci se lahko na strežnik povežejo preko
kakršnega koli LAN ali WAN omrežja ali pa celo preko direktnih klicnih linij.
Kot strežnik nam lahko služi že malo močnejši osebni računalnik z Intel Pentium
procesorjem. Na strani odjemalca pa imamo lahko zelo različne naprave, od osebnih
računalnikov, s katerim koli od Windows operacijskih sistemov, Windows terminalov,
omrežnih računalnikov, Applevih Macintoshev, Unixovih delovnih postaj do katere koli
druge naprave, ki lahko poganja spletni pregledovalnik.
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
18
Slika 2: Citrix tehnologija lahkega odjemalca (http://www.defiantcomputers.com/images/Citrix_Server- based_Computinghigh.jpg)
Citrix MetaFrame omogoča, da se vsakemu uporabniku, ki se prijavi na strežnik,
dodeli svojo, zaščiteno sejo na tem strežniku. Tako lahko navaden, na Intel Pentium
procesorju sloneč strežnik služi za hkratno delo nekaj 10 uporabnikov. To število je
seveda odvisno od aplikacij, ki jih posamezni uporabniki izvajajo. Dostop do takega
strežnika je mogoč preko kakršnega koli LAN ali WAN omrežja ter preko direktnih
klicnih linij. Na strani odjemalca imamo lahko zelo različne naprave. Najobičajnejši so
navadni osebni računalniki. Uporabimo lahko celo star računalnik, na katerem teče
DOS operacijski sistem in ima vsaj VGA grafično kartico in 1 MB dinamičnega
pomnilnika (RAM). Nanj naložimo odjemalca (program, ki se naloži z ene diskete) in
že se lahko priključimo na strežnik, kjer lahko zaganjamo najnovejše Windows
aplikacije.
Odjemalci le prikazujejo uporabniški vmesnik in do
strežnika pošiljajo podatke o tipkovnici in miški.
MetaFrame strežnik deli uporabniški vmesnik od aplikacijske logike in
ga posredujeodjemalcem.
Po omrežju potujejo le ekranske slike, kliki miške ter tipkanje po tipkovnici.
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
19
Prav tako so podprti vsi drugi osebni računalniki z vsemi verzijami Windows
operacijskega sistema, Applovi Macintoshi, računalniki, na katerih teče Unix
operacijski sistem, Windows terminali, omrežni računalniki, brezžične naprave in
ostale informacijske naprave, ki imajo vgrajeno podporo za ICA tehnologijo.
Za uvedbo MetaFrame tehnologije lahkega odjemalca lahko torej uporabimo že
obstoječo infrastrukturo in obstoječe delovne postaje (tudi tiste, ki so bile zrele za
odpis). Če pa informacijsko infrastrukturo gradimo popolnoma na novo, je smiselno
razmišljati o Windows terminalih. To so enostavni terminali, ki ne skrbijo za nič
drugega kot za prikaz slike in komunikacijo s strežnikom. Vso potrebno programsko
opremo imajo že vgrajeno (navadno zapisano na Flash ROM-u), poleg procesorja in
grafične kartice imajo samo še mrežno kartico in serijska ter paralelna vrata ter
priključek za tipkovnico in miško.
Slika 3: Primer modernega lahkega odjemalca (http://news.zdnet.co.uk/hardware/0,1000000091,39292381,00.htm) (http://www.hp.com/hpinfo/newsroom/feature_stories/2007/07thinclient.html)
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
20
Značilnosti in hkrati prednosti, ki jih nudi Citrix MetaFrame tehnologija, je kar nekaj.
Med najbolj izstopajočimi lahko navedemo naslednje:
• Centralizirano upravljanje in s tem povezano zmanjšanje celotnih stroškov.
Kot sem že omenil, je ravno upravljanje in vzdrževanje velike množice
osebnih računalnikov zelo zahtevno in predvsem drago opravilo. S pomočjo
tehnologije lahkega odjemalca se vračamo k centraliziranemu upravljanju,
kjer lahko vzdrževalec vse posege izvede na samo enem mestu in to celo z
oddaljene lokacije. Odjemalci pri tej tehnologiji so podobni terminalom (ali pa
to celo so) in praktično ne zahtevajo nobenega vzdrževanja. Novo verzijo
katere koli aplikacije (npr. Word, Excel, poslovno aplikacijo …) namestimo
samo na enem mestu in vsi uporabniki imajo takoj dostop do te najnovejše
verzije.
• Varnost. Kot je bilo že omenjeno, pri tej tehnologiji po omrežju od strežnika do
odjemalca potuje le ekranska slika, tako da podatki nikoli ne zapustijo
strežnika in ne potujejo po omrežju, kot je primer pri standardnih odjemalec–
strežnik tehnologijah. Poleg tega, da podatki nikoli ne zapustijo strežnika, je
lahko tudi ekranska slika, ki se prenaša, zakodirana (lahko tudi s 128-bitnim
ključem), tako da se možnost za prestrezanje kakršnih koli podatkov s strani
nepooblaščenih oseb zmanjša na minimum.
• Povezovanje heterogenih računalniških okolij. Omogočeno je dokaj
enostavno povezovanje vseh obstoječih, velikokrat heterogenih računalniških
sistemov in omrežij. Podprti so praktično vsi bolj razširjeni protokoli: TCP/IP,
IPX, SPX, NetBIOS in direktne asinhrone povezave. Uporabniki se na
strežnik lahko povežejo preko navadnih komutiranih telefonskih linij, ISDN-ja,
Frame relayja, ATM omrežja, WAN povezav (T1, T3, X.25 ipd.), brezžičnih
povezav ter seveda preko interneta in intranetov.
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
21
Slika 4: Povezovanje heterogenih sistemov
(http://www.scherstad.com/citrix-diagram.jpg)
• Dostop z oddaljenih lokacij. Protokol, na katerem deluje MetaFrame
tehnologija lahkih odjemalcev, se imenuje ICA in je visoko optimiziran za
prenašanje grafičnih ekranskih slik, tako da za normalno delo zadostuje že
navadna 28,8-kilobitna modemska povezava s strežnikom. Kljub
ozkopasovni, le 28,8-kilobitni povezavi, so odzivni časi primerljivi tistimi, ki
smo jih deležni, če smo priključeni v LAN omrežje.
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
22
Slika 5: Podatkovni tok ICA protokola (http://www.scherstad.com/page4.html)
V nadaljevanju je navedenih nekaj tipičnih primerov uporabe MetaFrame tehnologije:
• Podjetja z dislociranimi poslovnimi enotami. Tu se pojavlja problem
podvajanja podatkov, prenosa podatkov po WAN omrežju in s tem povezane
varnosti in seveda problem odzivnih časov. V tem primeru uporaba
tehnologije lahkega odjemalca omogoči interaktivno delo na centralni bazi
podatkov z odzivnimi časi, ki so primerljivi oziroma enaki odzivnim časom na
lokalnem omrežju.
• Internet. Svojo aplikacijo lahko naredimo dostopno z interneta ali intraneta, ne
da bi bilo potrebno na novo napisati eno samo vrstico programske kode. Tudi
starejše DOS aplikacije lahko izvajamo preko interneta povsem brez
predelave.
Ethernet 100 Mb/s
Brezzični Ethernet 54 Mb/s
ISDN 64 Kb/s
Modem 28,8 Kb/s
ICA podatkovni tok 10 Kb/s
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
23
• Delo od doma. Uslužbenci podjetja se lahko od doma preko interneta
povežejo z osrednjim računalnikom in imajo dostop do svojih baz podatkov.
4.1.3 Independent Computing Architecture (ICA) protokol ICA je protokol, ki skupaj z MultiWin jedrom predstavlja temelj Citrix MetaFrame
tehnologije lahkega odjemalca. ICA je storitveni protokol za prikaz aplikacij v okolju
Windows, ki omogoča strežbo aplikacij lahkim odjemalcem. Namenjen je hitremu
prikazovanju okenskega okolja preko LAN, WAN ali komutiranih omrežij in tako
zmanjševanju omrežnega prometa. Omogoča prenos uporabniškega vmesnika
Windows aplikacij preko ozkopasovnih povezav.
Glavni namen ICA protokola je ločiti programsko logiko od uporabniškega vmesnika.
Programska logika tako ostaja na strežniku, po komunikacijskih kanalih se prenaša le
uporabniški vmesnik, se pravi ekranska slika, kliki tipkovnice, premiki miške, po
potrebi pa tudi zvok in video.
ICA je robusten in nadgradljiv protokol, ki vsebuje definicije za naslednje zmožnosti:
• prikaz besedila preko celotnega ekrana (Dos emulacija),
• grafično prikazovanje okenskih aplikacij,
• vhod tipkovnice in miške,
• nadzor seje,
• okvirjanje za asinhrone povezave,
• odkrivanje napak in odpravljanje napak,
• enkripcija,
• kompresijske zanke,
• preusmeritev datotečnega sistema,
• preusmeritev tiskanja,
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
24
• več splošnih navideznih kanalov,
• izreži in prilepi preko strežnikov (Copy – Paste),
• preusmeritev komunikacijskih vrat.
ICA protokol se uporablja za komunikacijo med odjemalcem in aplikacijskim
strežnikom MetaFrame. ThinWire je logični tok podatkov, ki teče ovit v ICA paketu.
ThinWire ni fizičen protokol. Fizičen protokol ICA mora zagotoviti, da ThinWire
podatkovni tok prispe brez kakršnih koli napak do odjemalca oziroma strežnika.
Na aplikacijskem strežniku MetaFrame je ThinWire sestavni del GDI-ja (angl.
Graphical Device Interface) in podsistema za video gonilnik. V sodelovanju z
WinFrame podsistemom skupaj generirata optimizirane ukaze za prikazovanje
okenskih objektov. Vse skupaj se imenuje ThinWire protokol. Izhod ThinWire protokol
gonilnika je logični podatkovni tok, ki se pošlje preko navideznega kanala API-ja
(angl. Application Programing Interface). Ta prevzame podatkovni tok in ga vstavi v
ICA paket. Izoblikovan ICA paket gre skozi nekaj gonilnikov za protokole, kjer lahko
dodamo morebitno kriptiranje, kompresiranje in okvirjanje. Potem se paket pošlje
preko transportne plasti do odjemalca. Pri odjemalcu gre paket skozi iste plasti v
obratnem vrstnem redu. Rezultat tega je grafični prikaz aplikacije (grafičnih objektov)
pri uporabniškem vmesniku odjemalca.
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
25
Slika 6: Delovanje ICA protokola ICA je fleksibilen in razširljiv protokol. Nastavljen je tako, da se prilagaja različnim
zmogljivostim odjemalca. Med rokovanjem ICA odjemalec posreduje strežniku
informacije o resoluciji ekrana, globini barv, velikosti pomnilnika in ostale podatke, na
podlagi katerih se protokol potem ustrezno prilagodi. Ta komunikacija omogoča veliko
število različnih odjemalcev, od enostavnega terminala do visoko zmogljive delovne
postaje.
ICA paket je sestavljen iz obvezne, en bajt velike ukazne kode, ki jih sledijo morebitni
podatki. Ta paket ima lahko opcijske glave za upravljanje prenosa paketa, ki se
vključijo glede na pogovor med strežnikom in odjemalcem v času vzpostavitve
povezave. Celotna struktura paketa ICA je odvisna od medija prenosa podatkov in
morebitnih opcij, ki jih zahteva uporabnik (kompresija, enkripcija).
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
26
GLAVA OKVIRA ( angl. frame head)
GLAVA ZA ODKRIVANJE NAPAK (angl. reliable preamble)
GLAVA ZA ENKRIPCIJO (angl. encrypt preamble)
GLAVA ZA KOMPRESIJO (angl. compress preamble)
UKAZ (angl. command code)
UKAZNI PODATKI (angl. command data)
KONEC OKVIRA (angl. frame trail)
Slika 7: ICA paket
4.1.4 Orodja za administracijo in dodatki Citrix MetaFrame strežnik nam nudi velik nabor orodij za administracijo. Poleg
klasičnih Windows 2003 Server funkcij za upravljanje strežnika in pravic, so nam na
voljo orodja, s katerimi lahko upravljamo večuporabniško jedro. V nadaljevanju bodo
predstavljena in opisana nekatera orodja in njihove funkcionalnosti.
Izenačevanje obremenitve Izenačevanje obremenitve (angl. Load Balancing) nam omogoča postavitev
strežniške farme (angl. Server Farm). Tako je več MetaFrame ali WinFrame
strežnikov povezanih v farmo, z namenom, da lahko podpremo večje število
uporabnikov.
Aplikacije, ki jih želimo izvajati, morajo biti nameščene na vseh strežnikih, ki so del
farme. Tako lahko isto aplikacijo objavimo (angl. publishing) na več oziroma na vseh
MetaFrame strežnikih, ki so del farme. Ko uporabniki zaženejo objavljeno aplikacijo
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
27
oziroma sejo, ki je bila konfigurirana na več strežnikih, Load Balancing izbere
strežnik, ki bo izvajal aplikacijo. Izbira temelji na množici nastavljivih parametrov, ki
tvorijo kalkulacijo obremenitve določenega strežnika.
Senčenje Senčenje (angl. Shadowing) je orodje, ki je neposredno namenjeno zmanjševanju
stroškov administracije in podpore uporabnikom. Gre za prevzemanje kontrole,
nadziranje ali pridružitev trenutne uporabnikove seje. Po aktiviranju senčenja
določenega uporabnika se administratorju pokaže uporabnikov ekran. Pri tem ni
nujno, da se uporabnik sploh zaveda tega, da se nad njegovo sejo izvaja senčenje.
Po želji lahko administrator prevzame miško oziroma tipkovnico uporabnikove seje.
Na tak način lahko izvaja oddaljeno šolanje uporabnikov na določenih delih aplikacije,
kajti v večini primerov se uporabnikom zatakne prav na določenih mestih aplikacije.
Ko pride do problema, uporabnik pokliče center za pomoč, ki vklopi senčenje
uporabnikove seje. Če je možno, center za pomoč poskusi problem rešiti, uporabnik
pa lahko sledi postopkom in se hkrati nauči, kako postopek izpeljati sam.
Nfuse Citrix Nfuse omogoča integriranje aplikacij v spletne portale, do katerih se uporabniki
povezujejo s standardnimi spletnimi pregledovalniki. Na ta način lahko podjetja
strežejo aplikacije preko vsake spletne povezave, žične ali brezžične, brez dragega
časovno zamudnega in napornega prepisovanja izvorne kode aplikacije. Nfuse
omogoča uporabnikom povezovanje z aplikacijo na naraven način, s čimer je
zagotovljena prava mobilnost na lokacijah kupcev, v hotelih, doma in povsod, kjer to
zahtevajo okoliščine poslovanja.
Ker Nfuse zagotavlja orodja, potrebna za popolno izkoriščanje interneta kot kanala za
strežbo aplikacij in vsebin, lahko uporabniki zadovoljijo trenutne in bodoče zahteve
računalniškega poslovanja in prek interneta izkoriščajo obstoječe aplikacije.
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
28
Z uporabo Management Console programa za upravljanje administratorji portalov
definirajo po meri pripravljene sklope aplikacij za opravljanje specifičnih nalog v
podjetju in hkrati zagotavljajo, da nepooblaščeni uporabniki določenih aplikacij ne
morejo uporabljati. Uporabniki portalov lahko svoje aplikacijske portale prilagajajo
svojim potrebam s spreminjanjem različnih nastavitev.
Pri CŠOD imamo tako narejene sklope za upravnike in za pedagoške vodje. Vsak
izmed teh uporabnikov po prijavi v portal vidi samo aplikacije, ki so mu namenjene.
Obstajajo pa tudi administrativni sklopi, ki omogočajo tudi prijavo direktno na namizje
strežnikov. Te vrste prijava pride v poštev za administratorja sistema in za razvijalce
programske opreme. Ti namreč nameščajo programsko opremo in popravke direktno
na strežnik.
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
29
5 PRIMER UPORABE LAHKIH ODJEMALCEV V CŠOD
5.1 Predstavitev CŠOD CŠOD je neprofitni javni zavod, ki je bil ustanovljen leta 1992 za opravljanje
naslednjih dejavnosti:
• drugo izobraževanje,
• dejavnost javnih ustanov, ki zagotavljajo storitve na področju zdravstva,
izobraževanja, kulture in druge socialne storitve, razen obveznega socialnega
zavarovanja,
• raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju naravoslovja,
• dejavnost botaničnih in živalskih vrtov ter naravnih rezervatov,
• dejavnost smučarskih centrov in smučišč,
• druge športne dejavnosti,
• dejavnost planinskih in drugih domov,
• storitve kampov,
• druge nastanitve za krajši čas,
• izdajanje knjig in
• trgovina na drobno v drugih nespecializiranih prodajalnah.
Skladno s Pravilnikom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest je CŠOD
organiziran na naslednji način:
• centrala (finančno-računovodska služba, pravna služba, služba za programe in
služba za organizacijo in mednarodno sodelovanje)
• organizacijske enote – domovi in dnevni centri z izpostavami.
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
30
Trenutno CŠOD sestavlja 23 organizacijskih enot in 15 izpostav dnevnega centra.
V CŠOD je trenutno 280 zaposlenih. Skupna bivalna kapaciteta domov je 1400 ležišč,
letno pa omogoči udeležbo za teden dni trajajoče programe 50200 učencem dijakom
in študentom. Domovi imajo tedensko v gosteh povprečno po 1100 udeležencev šole
v naravi in tedna izbirnih vsebin.
Slika 8: Domovi in izpostave dnevnih centrov CŠOD (http://www.csod.si/images/zemljevidi.gif)
V centrali se opravlja naslednje naloge:
• načrtuje, povezuje, razvija in vodi se poslovanje zavoda kot celote,
• izvaja se notranjo kontrolo in nadziranje poslovanja zavoda kot celote,
• opravlja se strokovne in organizacijske naloge za izvajanje dejavnosti celotnega
zavoda,
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
31
• izvaja se vsa opravila povezana s finančnim poslovanjem zavoda,
• vodijo se kadrovske zadeve (načrtovanje, razpisi in zaposlovanje),
• izvaja se javni razpis za zasedbo kapacitet organizacijskih enot zavoda ter vsi
ostali potrebni javni razpisi, povezani z nabavo osnovnih sredstev, drobnega
inventarja in potrošnega materiala,
• izvaja se nabava za pokrivanje sprotnih potreb centrale zavoda in njegovih
organizacijskih enot,
• načrtuje in razvija se programe, ki se izvajajo v ostalih organizacijskih enotah
zavoda,
• načrtuje in izvaja ter organizira se strokovno izpopolnjevanje ter glede na
potrebe oblikuje notranjo organizacijo javnega zavoda in javne službe in
• načrtuje se prostorski razvoj CŠOD.
V domovih se izvaja vzgojno-izobraževalno delo po programih CŠOD ter druge
dejavnosti, opredeljene z aktom o ustanovitvi CŠOD. Domovi sodelujejo tudi pri
oblikovanju programov.
CŠOD ponuja eno od oblik izobraževanja, kar pomeni enotedensko prebivanje v
naravi, kjer učenci s pomočjo strokovnjakov – pedagoških delavcev in inštruktorjev s
posebnimi znanji, doživijo pristni stik z dobro ohranjeno naravo, se ob skupnem delu
in sprostitvi učijo strpnosti in sodelovanja.
Program je razdeljen na naravoslovno, družboslovno in športno področje. Učna snov
temelji na vsebinah iz področija naravoslovja, ki jih v šoli učenci spoznajo pri
spoznavanju narave in družbe, naravoslovju, biologiji, fiziki in kemiji, ter na praktičnih
bioloških vedah, ki jih učenci poznajo iz šole ali pa iz drugih virov, npr. televizijskih in
radijskih oddaj, knjig, časopisov ter interneta. Vsebine vzgojno-izobraževalnega dela
izhajajo iz tistih tem in dejavnosti, ki jih predpisuje učni načrt za osnovno šolo, a jih
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
32
zaradi številnih povezav z življenjem v naravi pri pouku v klasičnih učilnicah ni
mogoče kvalitetno izvesti. Program »Življenje v naravi« jih dograjuje, razširja in
utrjuje, včasih pa se nanje le navezuje in izpolnjuje vrzel znotraj učnega načrta. To
zadnje je zlasti razvidno na področju športno-kulturne animacije ter življenja v naravi.
Vse aktivnosti učencev pomenijo pridobivanje praktičnih življenjskih izkušenj na
področju okoljskega izobraževanja, varstva narave, etike, taborniških in orientacijskih
spretnosti ter razvoj odgovornosti do sebe in drugih.
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
33
5.2 Problem urejanja dela in papirne dokumentacije v CŠOD
V CŠOD prihaja zaradi geografske lege domov (večina domov leži na manj
obljudenih delih Slovenije) do problemov pri komunikaciji med centralo in
organizacijskimi enotami.
Tok dokumentov iz Centrale v Ljubljani do organizacijskih enot in nazaj je v samem
CŠOD-ju zelo velik.
Če pogledamo samo del, ki se ukvarja z rezervacijo terminov za določeno šolo,
ugotovimo, da se pred začetkom programa na dom pošlje potrditev rezervacije za
naslednji mesec. Ta potrditev vsebuje vse pomembne informacije o šoli, tako da
pedagoški vodja, ki je hkrati tudi vodja organizacijske enote, lahko s šolo komunicira.
V obratni smeri pa ob zaključku programa pedagoški vodja pošlje poročilo o udeležbi.
To poročilo je osnova za izstavitev računov.
Problem, ki nastaja ob opisanemu načinu, je v tem, da v domovih nimajo v vsakem
trenutku popolnega, dejanskega pregleda skupin, ki naj bi prišle v njihov dom, kar v
veliki meri vpliva na manj racionalno izrabo kapacitet in zaposlenih na domu. Obenem
pa se isti podatki vnašajo najprej na domu, nato pa se jih prepiše še na centrali.
Poročilo, ki ga pedagoški vodja pošlje na centralo, je osnova za izstavitev računa,
vendar pa na poročilu ni nobenih denarnih sredstev, zato prihaja do reklamacij
računov, tudi če je poročilo s strani spremljevalnega učitelja podpisano.
Vodstvo CŠOD, se je zato odločilo, za uvedbo programske aplikacije, s katero bi
poskušali poenotiti samo poslovanje.
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
34
Zahteve vodstva so bile:
• Rezervacije za skupine se izvajajo na centrali v Ljubljani, te podatke se v
centrali tudi usklajuje in popravlja. Na centrali je zaposlen delavec, ki skrbi za
rezervacije.
• Rezervacije naj bodo v realnem času vidne tudi na domovih, s tem olajšamo
delo pri sestavi urnika za pedagoško delo in nabavi živil za potrebe kuhinje.
• Upošteva naj se načelo, da se isti podatki v sistem vnašajo samo enkrat.
• Možnost izpisa računa na lokaciji domov.
• Izvoz podatkov o gostih in pošiljanje le-teh na policijo.
• Elektronski dnevnik, evidence vseh pedagoških in delovnih ur, ki jih opravijo na
domovih CŠOD, priprava urnikov za teden šole v naravi in izvoz podatkov v
program plače.
Tako naj bi dobavitelj izdelal program, s katerim bi imeli učinkovit nadzor nad samimi
rezervacijami, hkrati pa bi ta program omogočal tudi pripravo in izpis vseh
dokumentov, ki so potrebni in predpisani za nemoteno delo.
Po temeljiti analizi je bil kot dobavitelj programskega paketa izbran PRO-BIT d. o. o.,
iz Slovenskih Konjic. Za CŠOD so naredili tri programske pakete, ki zadovoljujejo vse
naše zahteve. To so programi recepcija, rRezervacije ter urnik. Veliko težo pri izbiri
dobavitelja programskega paketa je imelo dejstvo, da so tudi ostali programski paketi,
ki jih uporabljamo v CŠOD-ju, izdelek istega dobavitelja, tako da smo lahko ohranili
večino do tedaj narejenih podatkovnih baz.
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
35
5.3 Strežniško računalništvo ali terminalni dostop
Glede na zasnovo našega zavoda smo se že na začetku odločili, da bo dostop naših
domov s centralo v Ljubljani potekal na terminalski način.
To je tehnologija, pri kateri se poslovne ali multimedijske aplikacije v celoti (100 %)
nameščajo, vzdržujejo in izvajajo na strežniku. S tem omogočamo lažje vzdrževanje
poslovnega informacijskega sistema, lažji in hitrejši dostop do naših informacij ter
večjo varnost; vse to pa znižuje celotne stroške lastništva našega informacijskega
sistema.
Deluje na standardni strojni in komunikacijski opremi ter omogoča tudi oddaljenim
odjemalcem takojšen dostop do vseh aplikacij brez dodatnega nastavljanja
programskega okolja. To je tudi glavni razlog, zakaj je ta tehnologija postala najlažji in
najbolj ekonomičen način za zmanjšanje kompleksnosti in znižanj stroškov lastništva
globalnih omrežjih.
Zelo uporabna lastnost Citrix MetaFrame XP-ja je povezovanje strežnikov v polja
strežnikov, ki zagotavlja neomejeno dostopnost oziroma horizontalno povezanost
omrežja in s tem tudi enakomerno porazdelitev obremenitve strežnikov ter enotno
upravljanje vseh strežnikov v polju.
Zelo pomembna je možnost vstavljanja aplikacij, ki niso pisane izključno za internet
(brez spremembe programske kode v obstoječih aplikacijah), v WEB okno in
izgradnja aplikacijskih portalov s Citrix Nfuse tehnologijo, kar omogoča takojšnjo
nemoteno izvajanje aplikacij preko spleta. ICA protokol za svoje delovanje lahko
uporablja SPX/IPX, NetBEUI in seveda tudi TCP/IP komunikacijski sklad. Omogoča
direktne dial-up in/ali serijske priključitve. Torej lahko preko katere koli povezave in na
katerem koli odjemalcu uporabljamo okenske aplikacije.
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
36
MetaFrame vsebuje celo vrsto orodij, ki olajšajo centralno upravljanje omrežja in
avtomatizirajo delo z odjemalci. Citrix »Programska soseščina« lahko končnim
uporabnikom onemogoči vpliv na namestitev aplikacij. Nove ali novejše verzije
aplikacij na strežniku se s pomočjo tega orodja preprosto in samodejno ponudijo
uporabnikom.
Slika 9: Pogled na nadzorno konzolo programa Citrix
Za večjo varnost je poskrbljeno tudi z možnostjo dodatne enkripcije podatkov z
elektronskimi ključi do 128 bitov. Pri tem je potrebno poudariti, da se po
komunikacijskih kanalih pretakajo le uporabniški vmesniki in vnosi s tipkovnico
oziroma premiki miške.
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
37
Osnova Citrix strežniškega računalništva je več uporabniški operacijski sistem,
integriran v okolje Windows, ki omogoča hkratno delo več uporabnikom, ki poganjajo
aplikacije vsak v svojem ločenem namizju na istem strežniku.
Za povezavo z odjemalci se uporablja poseben protokol, ki ločuje programsko logiko
od uporabniškega vmesnika. Po komunikacijskih kanalih se tako prenaša le
uporabniški vmesnik (ekranska slika), kliki tipkovnice in premiki miške, po potrebi tudi
zvok in video. Rezultat tega je, da se celotna aplikacija izvaja na strežniku,
administracija vseh aplikacij in odjemalcev poteka centralizirano na enem mestu, za
normalno delo uporabnika pa širina komunikacijskega kanala ni več najpomembnejša
(navadno zadostuje le 20 Kb/s prepustnosti na uporabnika). S tem se izognemo tudi
potrebi po pisanju novih aplikacij v primeru poslovanja preko spleta.
V današnjem času se ustanove pri uporabi informacijske tehnologije srečujejo z
mnogimi težko rešljivimi problemi: z visokimi stroški lastništva, s hitrim zastaranjem
drage strojne in programske opreme, s težavno distribucijo in vzdrževanjem
programske opreme, s težavno integracijo heterogenih informacijskih okolij. Tem
hitrim spremembam v informacijskih trendih je dandanes praktično zelo težko slediti.
Še posebej se to izraža v delovnem procesu, kjer nove poslovne zahteve ne
opravičujejo nenehnih vlaganj v novo strojno in programsko opremo.
Zaposleni in uporabniki, ki uporabljajo različne računalnike z raznoliko programsko
opremo, so lahko razpršeni po oddaljenih lokacijah, pa vendarle želijo imeti dostop do
svojih podatkov tudi kadar so v službi, doma ali na poti. Vse to pa povzroča številne
probleme ljudem, ki se ukvarjajo z informatiko.
Poleg povečevanja stroškov lastništva, se povečujejo tudi problemi glede
komunikacij, prenosov podatkov, namestitev novih verzij programov, varnostji in
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
38
podobno. Že malo večje število uporabnikov povzroča obilico dela skrbnikom
informacijskih sistemov, ki porabijo zelo veliko časa za nastavljanje uporabniških
okolij, po drugi strani pa so le-ti vedno znova soočeni z novimi vlaganji v strojno in
programsko opremo.
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
39
5.4 Opis programskega paketa recepcija
Programski paket je namenjen podjetjem, ki se ukvarjajo z nastanitvenimi in
prenočitvenimi storitvami. Paket obsega obdelavo podatkov na recepciji. Zajema
celotno poslovanje recepcije, tako delo z gosti (prijava, odjava gostov...) kot tudi
finančno poslovanje recepcije.
Program je prijazen za uporabo in uporabnika vodi skozi postopke, kar omogoča
uporabo programa brez pretiranega izobraževanja.
5.4.1 Prijava v program recepcija s pomočjo Citrix Nfuse tehnologije.
V enega izmed spletnih brskalnikov vpišemo naslov http://csod.si in odpre se nam
prijavni portal, v katerega vpišemo uporabniško ime, geslo ter domeno.
Glede na vnešene podatke se nam odpre Mata Frame XP prijavni portal z vsemi
programi, ki so nam bili dodeljeni.
Slika 10: Prijavni portal
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
40
Tako smo pripravljeni na delo. Izberemo program recepcija in ko se v ta program
prijavimo, je s posebnimi filtri urejeno tako, da uporabnik s svojim uporabniškim
imenom in geslom vidi samo svojo poslovno enoto (dom) in s tem tudi samo goste in
račune te poslovne enote.
Glavni namen programa recepcija je vpis gostov, ki prebivajo v naših domovih, prijava
teh gostov na policijo, kot nam to veleva zakonodaja, hkrati pa tudi izpisovanje
računov za opravljeno storitev. Vse te tri funkcije so omogočene direktno z oddaljene
lokacije s pomočjo Nfuse tehnologije, potrebujemo le dostop do interneta.
5.4.2 Vzpostavitev povezav z lokalnimi diski in tiskalniki Kot smo že prej omenili, je ICA protokol zadolžen za vzpostavitev komunikacije med
uporabnikom na oddaljeni lokaciji in strežnikom. Njegova naloga pa je tudi
vzpostavitev povezave z uporabnikovim odložiščem, lokalnimi trdimi diski in
disketnimi pogoni, lokalnimi vrati, prav tako je odgovoren tudi za tiskanje.
Naši gosti so večinoma šolske skupine, kar pomeni, da pride naenkrat v dom veliko
število gostov. Da bi se izognili zamudnemu vnašanju gostov v program, nam že v
šoli pripravijo spisek otrok v naprej pripravljeno tabelo, ta spisek pa potem uvozimo v
program recepcija.
Pri uvažanju tega spiska pride do izraza vzpostavitev povezave z lokalnim trdim
diskom, ker uvozimo spisek z oddaljene lokacije preko Citrixa direktno v program.
Isti postopek, samo v obratni smeri, ponovimo pri izvozu podatkov iz programa za
potrebo prijave gostov na policijo.
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
41
Slika 11: Pogled okna za uvoz podatkov iz lokalnih diskov
5.4.3 Senčenje kot pomoč uporabnikom Druga izredno pomembna funkcija, ki jo omogoča Citrix, je senčenje. To orodje nam
omogoča, da se, v kolikor imamo za to pravice, prijavimo direktno na njegovo odprto
sejo. Lahko prevzamemo njegovo delo (premikamo njegovo miško in tipkovnico) ali
samo opazujemo delo uporabnika in ga usmerjamo k pravilni uporabi.
Funkcijo senčenja v našem zavodu velikokrat uporabljamo, predvsem pri
izobraževanju novih uporabnikov in odpravi majhnih napak uporabnika. Ta funkcija
pride predvsem do izraza zaradi razpršenosti oddaljenih lokacij, ki sestavljajo naš
zavod. Marsikateri kilometer in slaba volja uporabnikov je tako prihranjena z nekaj
kliki, ki jih naredimo iz pisarne.
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
42
Slika 12: Pogled na nadzorno konzolo za senčenje programa Citrix
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
43
6 ZAKLJUČEK V diplomski nalogi sem opisal tehnologijo lahkih odjemalcev. Ob pregledu razvoja
računalniških arhitektur sem prikazal razloge za nastanek arhitekture lahkih
odjemalcev. Lahke odjemalce lahko definiramo kot naprave, ki nudijo le najnujnejšo
funkcionalnost za interakcijo s strežnikom.
Osredotočil sem se na najbolj razširjeno in uveljavljeno tehnologijo lahkih odjemalcev
podjetja Citrix. Prikazal sem možne uporabe take tehnologije in opisal temeljne
elemente, prenosni protokol ICA in MultiWin operacijsko jedro, ki omogoča delitev
uporabniškega vmesnika od strežniškega dela in tako uporabo lahkih odjemalcev za
delo s standardnimi Windows aplikacijami.
Na primeru uvajanja terminalskega poslovanja domov CŠOD sem prikazal proces
vpeljave lahkih odjemalcev z uporabo Citrix MetaFrame tehnologije. Namen projekta
je bil priključitev oddaljenih lokacij na centralni informacijski sistem. Razmeroma
majhne pasovne širine omrežnih povezav dislociranih enot z informacijskim centrom v
Ljubljani so bile ključne za odločitev vpeljave lahkih odjemalcev, saj je prav to ena
izmed poglavitnih prednosti te tehnologije. Poleg tega pa dodatno pripomorejo k
učinkovitejsemu delu še:
• Centralizirano upravljanje.
S centraliziranim upravljanjem aplikacij in podatkov lahko prihranimo čas in stroške
pri vzdrževanju programske opreme, saj je potrebno določene spremembe vpeljati le
na enem mestu. Na CŠOD so popravki programske opreme zelo enostavni, saj ni
potrebno obnoviti programske opreme na vsakem odjemalcu na vseh 23 oddaljenih
lokacijah posebej. Poleg tega je boljša tudi zaščita, saj so občutljivi podatki in
aplikacije na strežniku in ne na delovnih postajah uporabnikov. Prav tako je povečana
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
44
zanesljivost in dostopnost sistema, saj so strežniki skrbno varovani in vzdrževani,
opravlja pa se tudi dnevno arhiviranje podatkov.
• Podpora oddaljenim uporabnikom.
Ne glede na vrsto povezave (WAN, ISDN, klicna povezava, internet ali intranet lahko
uporabnike povežemo z aplikacijami, ne da bi morali zato spreminjati konfiguracijo
sistema. Oddaljeni uporabniki lahko uporabljajo aplikacijo s kakovostjo, ki se lahko
primerja s tisto v lokalnem omrežju, saj je potrebna le skromna pasovna širina.
• Podpora obstoječim odjemalcem.
Zaradi močno zmanjšanih potreb po strojnih zmogljivostih odjemalca starejših
namiznih računalnikov ni treba zamenjati, da bi lahko uporabljali najbolj zmogljive
sodobne ključne aplikacije.
• Enostavno širjenje sistema.
V primeru povečanja števila uporabnikov lahko enostavno dodamo nove aplikacijske
strežnike k obstoječim. Tako povečamo kapacitete našega sistema in omogočamo
hitro širitev informacijskega sistema.
Iz zgoraj navedenega je mogoče ugotoviti, da uporaba lahkih odjemalcev zniža
stroške lastništva aplikacije, saj močno zmanjša čas, ki je potreben za upravljanje,
vzdrževanje in podporo uporabnikov pri določeni aplikaciji. Prednosti lahkih
odjemalcev je veliko, vendar pa tudi ti niso brez slabosti. Njihova šibka točka je hkrati
tudi njihova prednost, saj pri centralizaciji informacijskih sistemov postanemo odvisni
od enega centra in povezav, ki jih imamo z njim. Vsekakor koncept velikih centralnih
računalnikov ni tehnologija preteklosti, ampak vse bolj tehnologija prihodnosti.
ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008
45
7 VIRI IN LITERATURA
1. CITRIX [online]. 1999. [Citirano 23. avg. 2008 ; 20:20]. Dostopno na spletnem
naslovu: http://www.citrix.com.
2. CŠOD [online]. 1999. [Citirano 23. avg. 2008 ; 18:48]. Dostopno na spletnem
naslovu: http://www.csod.com.
3. HP [online]. 2008. [Citirano 22. avg. 2008 ; 16:30]. Dostopno na spletnem
naslovu: http://www.hp.com.
4. GROS, Jelko. 2002. V naravo z glavo : zakaj pa ne?!. Ljubljana : Center
šolskih in obšolskih dejavnosti. ISBN 961-90115-2-X
5. KAPLAN, Steve, REESER, Tim, in WOOD, Alan. 2003. Citrix MetaFrame
Access Suite for Windows Server 2003. New York : McGraw-Hill/Osborne.
ISBN 0 - 07 - 219566 - 5
6. KAPLAN, Steve, in MANGUS, Marc. 2000. Citrix MetaFrame for Windows
Terminal Services. Berkeley : Osborne/McGraw-Hill. ISBN 0 - 07 - 212443 – 1
7. KOKALJ, Irena. 2008. Šola v naravi v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti
Ljubljana : Center šolskih in obšolskih dejavnosti. ISBN 978-961-90115-8-4
8. MADDEN, Brian. 2002. Citrix MetaFrame XP, Advanced Technical Design
Guide, Including Feature Release 2. London : Brianmadden.Com Pub Group.
ISBN 0-97-115103-2
9. Poročilo o delu 2007 in pojasnila k računovodskim izkazom: interno gradivo
CŠOD. 2008. Ljubljana : CŠOD.