Embed Size (px)
Citation preview
DIPLOMSKO DELO
Yakuza: Evolucija, korupcija in vpliv na državo
September, 2011 Lovro Češnovar
DIPLOMSKO DELO
Yakuza: Evolucija, korupcija in vpliv na državo
September, 2011 Lovro Češnovar
Mentor: mag. Igor Lamberger, višji pred.
2
Kazalo
Povzetek ..................................................................................... 4
Yakuza: Evolution, corruption and influence on the state............................ 5
Uvod .......................................................................................... 6
1 Metodološki pristop..................................................................... 7
1.1 Predmet proučevanja .............................................................. 7
1.2 Cilji diplomske naloge .............................................................. 7
1.3 Opredelitev hipotez ................................................................ 8
1.4 Metodologije za doseganje ciljev ................................................. 8
2 Zgodovina in evolucija Yakuze ....................................................... 10
2.1 Rojstvo .............................................................................. 10
2.2 Okupacija Japonske ............................................................... 11
2.3 Moderna doba ...................................................................... 13
2.3.1 Struktura in organizacija ...................................................... 13
2.3.2 Piramidni tip .................................................................... 14
2.3.3 Federativni tip .................................................................. 14
2.3.4 Vir dohodkov in najpogostejša dejanja ..................................... 15
2.4 Selitev v tujino ..................................................................... 16
2.4.1 Filipini ........................................................................... 16
2.4.2 Tajska ............................................................................ 17
2.4.3 Kitajska in triade ............................................................... 18
2.4.4 Združene države Amerike ..................................................... 18
3 Korupcija na Japonskem .............................................................. 20
3.1 Korupcija in organiziran kriminal ................................................ 20
3.2 Korupcijske teorije in definicije ................................................. 21
3.3 Odmevni škandali zaradi politične korupcije .................................. 23
3.4 Korupcija v policiji ................................................................ 25
3.5 Korupcija na ostalih področjih ................................................... 26
4 Vpliv Yakuze na državo in boj proti njej ........................................... 29
4.1 Vplivi skozi zgodovino ............................................................. 29
4.1.1 Japonski balon .................................................................. 29
4.1.2 Pok balona in vloga Yakuze ................................................... 30
4.2 Bōtaiho .............................................................................. 31
4.3 Evropski in ameriški zakon o organiziranemu kriminalu...................... 34
4.4 Rehabilitacija članov Yakuze ..................................................... 36
5 Zaključek ............................................................................... 37
3
5.1 Verifikacija hipotez ................................................................ 37
5.2 Povzetek temeljnih ugotovitev .................................................. 38
Literatura in viri ........................................................................... 39
4
Povzetek
Ena najbolj bogatih in organiziranih kriminalnih družb je stara že več kot 300
let in prihaja iz Japonske. Bolj jo poznamo pod imenom Yakuza.
Zelo pomembno je, da vlade in druge osebe kazenskega pregona širom po
svetu razumejo zgodovino, organiziranost, strukturo, taktike in prihodnost
Yakuze, če se želijo uspešno boriti proti novim valom organiziranega
kriminala.
Ta organizacija je namreč manifestacija organizirane kriminalitete, in da bi
bolje razumeli modi operandi organizirane kriminalitete, moramo najprej
razumeti Yakuze. Po drugi svetovni vojni je sledila nova evolucija, njihovo
delovanje ni bilo več ekskluzivno le v državi vzhajajočega sonca, ampak tudi
po vsem svetu.
Korupcija je kompleksen družbeni pojav, ki se je v zgodovini pojavil skupaj s
prvimi družbenimi ureditvami. Moramo se vprašati, ali se sploh lahko znebimo
korupcije? Na Japonskem je bila vedno zelo razširjena, lahko bi šli še korak
dlje in dejali, da je del njihovega sistema. Eden izmed najbolj težkih in
zahrbtnih vzrokov za slab ekonomski položaj države je prav korupcija. Da bi
le-ta vplivala na gospodarstvo na tako velikem obsegu, mora biti razširjena že
na samem vrhu politične moči.
Stari pregovor pravi, da je denar sveta vladar. Na Japonskem pa so Yakuze
imele vedno največ denarja. Ali bo to pomenilo, da Yakuze vladajo Japonski?
Noben odgovor ni točen, so pa de facto vladarji državnega podzemlja.
Ključne besede: Yakuza, organiziran kriminal, korupcija, Japonska, politika,
gospodarstvo.
5
Yakuza: Evolution, corruption and influence on the
state
One of the richest and organized criminal societies is over 300 years old and
comes from Japan. They are better known by the name yakuza.
It is very important that the government and other law enforcement officials
throughout the whole world understand the history, organisation, structure,
tactics and future of the yakuze, if they wish to successfully fight against the
new waves of organized crime.
This organization is a manifestation of organized crime and in order to
understand their modi operandi, we first need to understand the yakuza. It
would be wrong to assume that the yakuza only influence Japan. Not only did
their operations take place in the land of the rising sun, but also throughout
the world.
Corruption is a complex social phenomenon that has existed since the earliest
of societies. We need to ask ourselves if it is even possible to get rid of
corruption? In Japan corruption has always been present, we could even go a
step further and say that it is a part of their system. One of the main reasons
for a bad economic state of a country is the formentioned corruption. For it to
have such an impact on a country, corruption must be widespread on the
highest levels of politics.
There's the old saying that money rules the world and does this mean that the
yakuza are the rulers of Japan? No answer is hundred percent correct, but
they are de facto rulers of the Japanese underground.
Keywords: Yakuza, organized crime, corruption, Japan, politics, economy.
6
Uvod
Raziskovanje neke stvari nam spremeni pogled nanjo. V diplomskem delu sem
se lotil raziskovanja zgodovine, korupcije, pomena in vpliva Yakuze. Struktura
dela je podrejena ciljem diplome.
Prvo poglavje vsebuje metodološki del diplomske naloge. Opredelil bom
predmet proučevanja, cilje, hipoteze diplomske naloge in kakšne metode bom
uporabil. V drugem poglavju diplome bom predstavil evolucijo Yakuze skozi
različna zgodovinska obdobja. Najbolj so me zanimala pomembna obdobja za
razumevanje japonske mafije: obdobje fevdalne Japonske, obdobje po drugi
svetovni vojni in moderna Japonska. V zvezi s prvim obdobjem bom predstavil
rojstvo Yakuze, kdaj in zakaj so se pojavili, ter se natančno posvetil tudi
izvoru pomena besede Yakuza. V obdobju povojne Japonske sem predstavil
vzpon mafije in kakšno vlogo je pri tem imel de facto najbolj pomemben mož
tega obdobja Yoshio Kodama. Zadnje, moderno obdobje, so zaznamovali
predvsem trije največji mafijski sindikati: Yamaguchi-gumi, Inagawa-kai in
Sumiyoshi-kai. Raziskal sem strukturo in organizacijo mafije, vir dohodkov ter
tipe prej navedenih sindikatov. Kot zadnje dejanje evolucije bom predstavil
prehod od državne do globalne kriminalne organizacije.
Tretje poglavje obravnava korupcijo kot pojav in njeno prisotnost na
Japonskem. Najprej sem na kratko razložil pojem korupcije in organiziranega
kriminala ter povezavo med njima. V zvezi s korupcijo sem spregovoril še o
korupcijskih teorijah in tisti, ki je značilna za državo vzhajajočega sonca.
Nadaljeval sem s korupcijo in škandali na ključnih področjih delovanja države.
Boj proti Yakuzi in njihovim vplivom so tema četrtega poglavja. Opisal sem
vplive organizacije skozi zgodovino in največ pozornosti posvetil japonskemu
balonu ter prispevku mafije k njegovemu poku. Drugi del poglavja tvori boj
proti Yakuzi. Izpostavil sem japonski, evropski in ameriški boj proti
organiziranemu kriminalu. Poglavje sem zaključil s specialnim bojem proti
Yakuzi in z rehabilitacijo njenih članov. Diplomsko delo sem končal z
verifikacijo postavljenih hipotez, s sklepi o japonski mafiji, svojimi mnenji
glede boja proti organiziranemu kriminalu in prihodnostjo Yakuze.
7
1 Metodološki pristop
1.1 Predmet proučevanja
Predmet proučevanja diplomske naloge je poskušati razumeti japonsko mafijo
in jo tudi prikazati v alternativni luči. V ospredju je predvsem evolucija
kriminalne organizacije, struktura, delovanje, korupcija in vpliv na državo.
Časovno gledano so za razumevanje Yakuze pomembna tri obdobja. Prvo
ključno obdobje je bilo seveda rojstvo Yakuze v 17. st., drugo je bilo takoj po
drugi svetovni vojni. To obdobje je bilo revolucionarno tako za Yakuze kakor
tudi za samo Japonsko, ki se je znašla na poraženi strani vojne. Od
osemdesetih let prejšnjega stoletja dalje pa se je začelo zadnje, moderno
obdobje mafije. To obdobje sta najbolj zaznamovala japonski balon in
protiukrepi vlade, ki je kriminalnim organizacijam napovedala bitko.
Struktura in organiziranost sta nam dokaj znani, saj ju lahko primerjamo z
ameriško La Cosa Nostro in kitajskimi triadami (Hill, 2003). Samo delovanje in
globalna prisotnost Yakuze sta se zelo povečali po 2. sv. vojni, namreč začeli
so namreč osvajati vso Jugovzhodno Azijo in preko Havajskih otokov tudi ZDA.
Korupcija in vpliv na državo sta tesno povezana. Proučeval bom predvsem
povezanost med njima in različne korupcijske teorije, ki bi mi pomagale
razumeti stanje v tej ekonomki velesili.
1.2 Cilji diplomske naloge
Primarni cilj je prikazati, da posledice korupcije v kateri koli družbi nikoli niso
pozitivne, in da ta ni neizogibna posledica političnega sistema. Cilj je, naučiti
se boja proti Yakuzi in korupciji ter se zavedati njenih posledic. Ker so Yakuze
največja kriminalna organizacija, je še toliko pomembneje proučevati njihovo
vedenje in dejanja ter njihov vpliv na Japonsko.
Sekundarni cilj je, da s kratkim zgodovinskim opisom prikažem evolucijo
mafije od japonskega Robina Hooda do svetovnega sovražnika.
8
V terciarnem cilju pa želim prikazati, da lahko organizirana kriminaliteta
skoraj uniči gospodarstvo države, kajti za slabim ekonomskim položajem
velikokrat stoji prav organiziran kriminal.
1.3 Opredelitev hipotez
H1: Korupcija in organiziran kriminal sta bila sestavni del delovanja
japonskega parlamenta in političnega življenja skozi celotno zgodovino. V
takšnem političnem sistemu, kjer sta organiziran kriminal in korupcija skoraj
del tega sistema, lahko pridemo do stanja, kjer ne moremo ločiti poslov
Yakuze od legitimnih poslov.
H2: Posledice vpliva korupcije na politični sistem občutimo predvsem v
gospodarstvu. Zaradi posojil Yakuzi, njihovega vmešavanja v poslovanja bank
in korupcije v samem političnem vrhu smo lahko bili priča gospodarskemu
kolapsu in začetku recesije na Japonskem.
1.4 Metodologije za doseganje ciljev
Za pisanje diplomske naloge bom največ uporabljal deskriptivno metodo, kjer
bom skušal kategorizirati specialne pojme, ki so pomembni za razumevanje
Yakuze, korupcije in organizirane kriminalitete.
Odkar sem si izbral to temo, sem se začel pospešeno učiti japonščino, kakor
tudi spoznavati njihovo pisavo, hiragano in katakano. Tuji avtorji v svojih
delih veliko uporabljajo japonske specifične pojme napisane s prej
omenjenima pisavama. Iz spoštovanja do teme, Japonske in avtorjev bom tudi
sam za ključne in specifične japonske pojme uporabil japonščino ter le-te
pojme tudi prevedel. Z japonščino se srečujem že vrsto let in znanje tujega
jezika mi bo zelo pomagalo, pri razumevanju tematike in tudi sicer.
Zaradi teme bom znanje in podatke črpal iz literature tujih avtorjev,
predvsem tistih, ki so veliko časa živeli ali še živijo na Japonskem. Znanje
tujih jezikov je tembolj pomembno, ker domače literature o Yakuzi ni veliko.
9
Pri splošnih definicijah in teorijah pa bom veliko pozornosti posvetil domačim
strokovnjakom. Teorije in mnenja različnih avtorjev, domačih kakor tujih,
bom primerjal in uporabil s kompilacijsko metodo.
Pri diplomskem delu bom uporabil tudi statistično metodo, saj si bom veliko
pomagal s statističnimi podatki. To metodo bom uporabil zato da bi se bolje
seznanil z najpogostejšimi dejanji, viri dohodkov Yakuze, njihovo mentaliteto
in primerjal različne mafijske sindikate.
10
2 Zgodovina in evolucija Yakuze
2.1 Rojstvo
Po mnenju mnogih uglednih ljudi naj bi bila zgodovina organizirane
kriminalitete na Japonskem častna. Pojavljale so se zgodbe o njihovem Robinu
Hoodu, ki naj bi branil preprosto ljudstvo (Kaplan in Dubro, 2003). Če bi
katera druga država izjavila, da je njihova organizirana kriminaliteta častna,
bi bila deležna veliko kritik in sankcij drugih držav. Že iz tega je lahko
razvidno, da Yakuze niso tipična kriminalna organizacija, ki jo lahko
premagamo s tipičnimi ukrepi. Menim, da gre tukaj za primer spoštovanja iz
strahu.
Fevdalna Japonska je bila za mnoge veličastno, a hkrati temno obdobje. V
tem času je namreč potekala vojna med velikimi osvajalci iz različnih koncev
Japonske. To obdobje je bilo znano pod imenom obdobje Edo in je potekalo
od leta 1603 pa do leta 1868.
Bil je čas vladavine shōguna (vladarja) Ieyasa Tokugawe. Tokugawa je namreč
osvojil to otoško državo in z njim naj bi prišel čas miru in sožitja. A ta mir je
terjal visoko ceno. Pol milijona samurajev je naenkrat postalo nezaposlenih in
brez svojeha vodje. Ti samuraji so znali živeti samo za bushidō (življenje
borca) in se niso mogli znajti v svetu brez bitk. Mnogi samuraji so se zaradi
tega začeli povezovati v različne skupine. Med temi skupinami sta izstopali
dve, in sicer tekiya (krošnjarji) ter bakuto (igralci na srečo).
Pripadniki tekiye so se sredi 18. st. začeli združevati zaradi skupnih interesov,
predvsem pa zaradi varnosti pred »Tokugawini« Japonski. Krošnjarji so
potovali na različne prireditve in trge ter tam s pomočjo prevar in ukan začeli
tržiti svoje izdelke po absurdnih cenah. Ta skupina je že imela znake moderne
kriminalne organizacije, saj so imeli svoje vloge, vodstveno strukturo in
pravila. Struktura članov je bila sestavljena iz petih činov: šef ali ojabun,
podšef, častniki, navadni člani in vajenci (Hill, 2003). Tukaj lahko opazimo
neverjetno podobnost skupinam italijanskega organiziranega kriminala.
11
Bakuto so bili zastavljavci, igralci iger na srečo. Ti nepridipravi so sprva začeli
privabljati v svoje vrste trgovce in glasbenike, nato pa celo uglednejše člane,
kot samuraje in sumo borce. Zastavljavci so se običajno zadrževali na najbolj
prometnih cestah, kjer so širili zgodbe in slaba mnenja o državi. Nekateri
strokovnjaki so bakutu pripisovali velik pomen. Podzemlja države niso
zaznamovali le s tradicijo iger na srečo, ampak tudi z običajem rezanja prstov
in prvo uporabo besede yakuza. Japonska glavna in najbolj poznana pot,
Tokaidova cesta, je bila zgrajena med dva svetima mestoma, Kjotom in
Tokiem. Vzdolž te in drugih cest so igralci na srečo prvič začeli uporabljati
besedo yakuza. Najbolj razširjeno mnenje govori, da beseda yakuza izhaja iz
najslabše kombinacije kart igre imenovane hanafuda (rožne karte). Najslabši
izid te igre je bil možen s sekvenco kart 8-9-3, ali po japonsko 'ya' (osem), 'ku'
(devet) in 'sa' (tri) (Kaplan in Dubro, 2003). Med učenjem japonščine sem
ugotovil, da se zaradi romanizacije japonskih znakov in izgovora celotne
besede 'sa' spremeni v 'za'.
Sprva je bilo ime kombinacije kart namenjeno nekomu, ki je bil neuporaben.
Kasneje pa so to besedo začeli uporabljati za same igralce na srečo, kar je v
bistvu pomenilo, da so bili oni neuporabni v družbi. Tudi danes obstajajo
ljudje v japonskem podzemlju, ki govorijo, da so le igralci na srečo pravi
pripadniki Yakuze. V dvajsetem stoletju se ime Yakuza ni več uporabljalo
ekskluzivno za tekiyo in bakuto, temveč je vključevalo tudi druge pripadnike
organiziranega kriminala na Japonskem.
2.2 Okupacija Japonske
Po kapitulaciji Japonske po drugi svetovni vojni je bilo veliko tiskovnih
konferenc, ki so jih organizirale ZDA, toda ena konferenca je bila posebna.
Namenjena je bila organiziranemu kriminalu in je potekala 19. septembra leta
1947. Vodja konference, bivši odvetnik polkovnik Kades, je namenil opozorilo
prokuristom mreže kriminalnih tolp in njihovim pripadnikom. Ti naj bi
oblikovali ogromno kriminalno podzemlje, ki je segalo od oddaljene vasice pa
do samega vrha politike. Tedaj pa se je zgodil nekakšen fenomen. Novinarji iz
12
ZDA so bili nad izjavo ogorčeni, njihovih japonskih kolegov pa to sploh ni
začudilo. To spoznanje je bilo namreč že del njihove kulture, kar še dodatno
nakazuje korupcijo in tesno povezanost Yakuze in politike (Kaplan in Dubro,
2003).
Stanje v povojni Japonski je bilo kaotično in glede organiziranega kriminala
na nek način prelomno. Veliko prostovoljcev, kakor tudi legalnih skupin, je
začelo odkrito pomagati Yakuzi. Glavni razlog za pomoč mafiji je bil skupni
sovražnik – okupatorji. S pomočjo prebivalstva jim je uspelo obvladati in širiti
črni trg, kar je posledično krepilo moč in bogastvo skupin organiziranega
kriminala. Delovali so lahko povsem neovirano, saj zaradi povojnih zakonov
policija ni smela nositi orožja. Vez med politiko in Yakuzo se je še utrdila,
potem ko so uradniki priskočili na pomoč mafiji, jih spodbujali in celo
plačevali njihovim vodjem. In tudi danes, v 21. stoletju, lahko prav zaradi teh
dejanj in podpore v preteklosti vidimo Yakuze kot drugega japonskega
cesarja.
Med okupacijo ja nastal novi tip Yakuze, imenovan gurentai (podleži), ki so
delovali predvsem z uporabo groženj, sile in terjatev. Gurentai so kasneje
postali vzorniki današnjim, modernim pripadnikom japonske mafije. Sprva so
bili skupina, ki je prekršila staro pravilo iz časa fevdalne države, da se nad
navadnimi državljani ne sme izvajati sile (Hill, 2003).
Leta 1948 so ZDA iz zapora izpustile Yoshia Kodamo, in sicer iz dveh razlogov.
Prvič, okupatorji so se bali izbruha komunizma na tej otoški državi, in Kodama
je bil idealen človek, da bi to preprečil, saj je imel zveze v kriminalnem
podzemlju, kakor tudi v samem političnem vrhu. Drugič, zaradi vse močnejše
Kitajske so na Japonskem potrebovali nekoga, ki je bil povezan tudi s Kitajsko
(Bruno, 2011). Ko so Kodamo ZDA izpustile iz zapora, si niso mogle
predstavljati, da bo ta mož postal eden najbolj pomembnih članov mafije.
Kodama je postal ne le de facto najpomembnejši mož na Japonskem, ampak
tudi vez med Yakuzo in vrhom politike. Bil je glavni donator Japonske
Liberalno demokratične stranke (LDP), ki je kontrolirala japonski parlament
vse do zgodnjih 90. let 20. stoletja. Med drugim je Kodama pomagal svojemu
13
prijatelju Nabosuku Kishiju do predsednika vlade, ki je bil odgovoren tudi za
delno legitimnost Yakuze. Tako sta na primer predsednik Kishi in Kodama
zaprosila mafijo za pomoč pri obisku takratnega predsednika ZDA, Dwighta
Eisenhowerja. Yakuze so bili zadolženi za miritev protestov med obiskom in za
varovanje samega predsednika.
Kot poslednje veliko dejanje Kodame pred njegovim padcem je bila sklenitev
premirja med dvema največjima modernima mafijskima sindikatoma,
Yamaguchi-gumijem in Inagawa-kaijem.
2.3 Moderna doba
2.3.1 Struktura in organizacija
V poznih 80. letih prejšnjega stoletja je število pripadnikov Yakuze doseglo
rekord. Policija je identificirala 3.197 kriminalnih skupin imenovanih
bōryokudan (tradicionalne kriminalne skupine). Skupaj so te skupine štele
86.552 članov. Od tega je bilo 1.397 skupin v povezanih s tremi velikimi
nacionalnimi kriminalnimi sindikati, kot so Yamaguchi-gumi, Inagawa-kai in
Sumiyoshi-kai. Med njimi je bil največji Yamaguchi-gumi, ki je štel 737 od
prej omenjenih skupin (Hill, 2003).
Organizacijska struktura Yakuze je zelo kompleksna. Za razliko od drugih
kriminalnih organizacij v svetu je Yakuze sprejelo prebivalstvo. Do sprejetja
zakona o prepovedi združevanja tolp leta 1992 so pripadniki tolp odprto
priznali, v kateri sindikat spadajo. Sindikati tolp so imeli celo svoje logotipe in
zastave. Yakuza se od drugih kriminalnih organizacij v svetu razlikuje tudi
po tem, da so njeni pripadniki avtonomni. Veliko tolp s podobnimi interesi se
je med seboj povezovalo in ustanovilo sindikate. Vodilna vloga znotraj te
organizacije je pripadala največji tolpi. Poznamo dva tipa struktur v
sindikatih. Prvi tip je piramidna struktura, ki jo uporabljata dva največja
sindikata Yamaguchi-gumi in Inagawa-kai. Drugi tip pa je federativen in ga
uporablja Sumiyoshi-kai.
14
2.3.2 Piramidni tip
Piramidni tip temelji na fevdalni moči in je tradicionalna struktura Yakuze. Na
samem vrhu piramide je ojabun (boter) ali kumicho (vrhovni poglavar). Takoj
pod kumichom je skupina imenovana shatei (mlajši bratje). Isti hierarhični
ravni pripadajo še skupine osmih direktorjev imenovanih wakashira-hosa
(pomočniki mlajše vodje). En direktor se vedno imenuje wakashira (mlajši
vodja). Shatei, wakashire-hose in wakashire delujejo kot nekakšen odbor
direktorjev v podjetju. Kakor odbor se tudi oni srečujejo, in sicer enkrat
mesečno. Tam odločajo o politiki in delovanju sindikata ter si delijo dobiček
(Graget, 1997).
Naslednja hierarhična stopnja so starejši svetovalci imenovani sanro-kai. Tem
je podrejena serija nižjih častnikov, ki jo sestavlja en kambuatsu-kai (vršilec)
in več wakashujev (mladih mož). Ti mladi možje imajo svojo legijo kobun
(otroci) ali kumi-inn (vpoklicani možje). S sindikatom je povezano tudi veliko
število novincev in vajenčkov. V vsaki individualni tolpi znotraj sindikata
obstaja podoben sistem, ki prav tako temelji na piramidnem sistemu
imenovanem ojabun.
2.3.3 Federativni tip
Federativni tip pa je relativno nov in spominja na vodstveni sistem podjetij.
Moč in avtoriteta sta porazdeljena med šefe tolp, ti pa med seboj izberejo
kumicha, ki je podoben kumichu iz piramidne strukture, vendar se razlikuje
od prvega sistema. Moč federativnega poglavarja je namreč manjša, in kot
posledično imajo tolpe več avtonomije.
Posamezne tolpe so kakor v piramidni strukturi dolžne plačati svoj mesečni
prispevek sindikatu. Zaradi porazdeljene moči vladanja tolpe v tem sistemu
plačajo manj kot v drugem sistemu. V posamezni tolpi poteka podoben sistem
plačevanja prispevkov, kjer morajo člani plačati svojemu vodji.
Člani v obeh sistemih pa so med seboj tesno povezani. Sindikati namreč
skrbijo za svoje ljudi in članom tudi dajejo darila za novo leto, finančno
sodelujejo pri pogrebih in izpustih iz zapora.
15
2.3.4 Vir dohodkov in najpogostejša dejanja
Leta 1989 je Nacionalna policijska agencija (NPA) objavila podatke o letnem
dohodku mafije. Po njihovih podatkih naj bi to leto Yakuze zaslužile 10,16
milijard ameriških dolarjev. Od tega naj bi bilo 19,7 odstotka pridobljeno
legalno, ostalih 80,3 na nelegalni način (Kaplan in Dubro, 2003). Neodvisne
raziskave so za razliko od NPA pokazale, da je dohodek Yakuze veliko večji, in
sicer se giblje med 45 in 70 milijard dolarjev.
Glavni vir legalnega dohodka je prihajal z upravljanjem podjetij, s prodajo
nepremičnin, zasebnimi šolami, z bolnišnicami in s hoteli. Mafija je
obvladovala veliko manjših podjetij in le-ta so bila velikokrat le krinka za
nelegalne posle, saj so prek teh podjetij tudi prali denar. Nelegalni vir
dohodka je srce vsake kriminalne organizacije. Najpogostejša nelegalna
dejanja Yakuze so bila povezana s prostitucijo, z drogami, igrami na srečo,
zaščito in izsiljevanjem ter reševanjem sporov.
Prostitucija je bila na Japonskem vedno zelo razširjena, predvsem prek nočnih
klubov in javnih kopalnih hiš. Dekleta, ki prebivajo v državi nelegalno, so
največkrat glavna tarča mafije, saj nikogar ne morejo prositi za pomoč in so
prepuščena nemilosti Yakuze. Za Japonsko so značilni tako imenovani klubi za
zmenke, nad katerimi ima mafija monopol. Glavna prednost teh klubov je, da
je treba vanje vložiti zelo malo kapitala, zato obstaja majhna verjetnost, da
osebe kazenskega pregona zasežejo te klube.
Trgovina z drogami se je na Japonskem razcvetela po drugi svetovni vojni.
Droge so začeli uvažati iz tujih držav kot so države zlatega trikotnika in
Filipinov. Posebnost trgovine z drogami na Japonskem so amfetamini. Čeprav
je ta vrsta droge zelo razširjena in imajo Yakuze monopol nad njo, to ne
pomeni, da se vsi sindikati z njo tudi ukvarjajo. Trije največji sindikati,
Yamaguchi-gumi, Inagawa-kai in Sumiyoshi-kai imajo svoje pravilo, ki jim
prepoveduje vmešavanje v posle v zvezi z amfetamini. S tem pravilom so si
omenjeni sindikati celo prislužili pohvale ljudstva. Zaradi sodelovanja
Yakuze s kitajskimi kriminalnimi organizacijami je Japonska postala glavna
iztočna točka za pošiljke heroina na drugo stran oceana in celo v Evropo.
16
Igre na srečo so bile v deželi vzhajajočega sonca prisotne že od nastanka
Yakuze. Ločimo tri vrste sodelovanja pri igrah na srečo: organiziranje raznih
iger kart, kock in rulet imenovanih bakuchi; nezakonite stave imenovane
nomikōi; elektronske stave ali bolj znane kot pachinko. Do leta 1964 je bilo
zelo težko obtožiti Yakuze glede prirejanja iger na srečo, ker so jih lahko
aretirali samo med samim dejanjem. Od tega leta dalje pa je za kazenski
pregon dovolj, če sta bila prisotna dva očividca, ne glede na čas dejanja.
Nezakonite igre na srečo predstavljajo 16,9 odstotkov letnega dohodka
mafije.
2.4 Selitev v tujino
Vse do konca 80. let prejšnjega stoletja ni bilo točnega podatka o številu
članov Yakuze izven Japonske. Ali jih je zamolčala skorumpirana policija ali
enostavno niso beležili teh podatkov. Tega verjetno ne bomo nikoli izvedeli.
Leta 1988, ko so prvič razpolagali s podatki, je bilo identificiranih 2.916
pripadnikov mafije na potovanjih izven domovine. Le leto kasneje pa se je to
število povzpelo na 3.696. Po nekaterih ocenah naj bi jih bilo zdoma tudi do
10.000. Varnostne sile so bile lahko upravičeno zaskrbljene. Največ
pripadnikov so prepoznali v sosednjih državah, kot so Južna Koreja, Filipini,
Tajska, Hong Kong, Tajvan in kasneje celo ZDA.
2.4.1 Filipini
Filipinsko otočje je kot drugi dom mafije, priljubljen predvsem pri mlajših in
bolj agresivnih članih. Ta država je bila dobesedno pisana na kožo Yakuzi.
Gospodarstvo v razvoju, obubožano prebivalstvo in zelo razširjena korupcija:
bila je država, kjer sta ameriški dolar in japonski yen veliko pomenila. S
pomočjo podkupnin so lahko brezskrbno prečkali mejo in navezali dolgotrajne
stike z lokalnimi podjetniki in uradniki.
S sodelovanjem filipinskih tolp je mafija širila aktivnosti kot so igre na srečo,
trgovina z drogami, pranje denarja, goljufije, v bistvu vse, kar so že počeli v
svoji domovini. Moramo se vprašati zakaj so Filipini tudi danes tako
17
priljubljena lokacija za mafijo. Odgovor je v geografski legi. Država ima na
tisoče otokov, ki jih oblasti ne morejo uspešno nadzorovati.
Verjetno najhujša stvar, ki se je rodila med sodelovanjem Yakuze in domačih
tolp, je bila proizvodnja orožja. Za nekaj časa so bili Filipini dobavitelji orožja
vsemu svetu. Trgovina z orožjem je tako cvetela, da so celo odprli
proizvodnjo v japonskem podzemlju. Čeprav je ta operacija na Japonskem
delovala samo dve leti, je bila zelo uspešna za mafijo. Do leta 1988 naj bi jim
prinesla za 600.000 dolarjev prihodka.
2.4.2 Tajska
Kot drugod po JV Aziji, je Yakuzo sem pripeljala trgovina z belim blagom.
Menijo, da je veliko članov mafije šlo na Tajsko, ker je bila kot Divji Zahod,
nepredvidljiva in zabavna (Hill, 2003).
Zaradi gverilskih napadov in vojne s sosednjo Burmo je bila to dežela
priložnosti. Prostitucija, trgovina z orožjem in drogami, to je bila gonilna sile
mafije, to je bila Tajska. Študija v letu 1998 je pokazala, da nelegalne
aktivnosti, vezane na organizirani kriminal, ustvarjajo od 8 do 13 milijard
dolarjev letno, kar je za to revno državo predstavljalo kar 13% bruto
domačega proizvoda. Največ dobička so jim prinesle nelegalne igre na srečo,
prostitucija in trgovina z mamili. Ogromen donos zaradi proizvodnje droge nas
niti ne preseneča, saj se Tajska nahaja na območju Zlatega trikotnika, ki slovi
po pridelavi heroina.
Do danes se stanje na Tajskem ni veliko spremenilo. Yakuze se poleg prej
omenjenih nelegalnih aktivnostih ukvarjajo še z malo manj znanimi. Tajska
ima veliko eksotičnih in ogroženih živali, s katerimi mafija tudi veliko služi.
Presenetljivo je, da tajske oblasti posvečajo malo pozornosti Yakuzi. Zaradi
korupcije imajo veliko dela same s seboj, in še več, policija je nemotivirana,
saj policisti zaslužijo le okrog 200 dolarjev mesečno in so celo odvisni od
podkupnin mafije.
18
2.4.3 Kitajska in triade
V 80. letih se je Kitajska končno odprla svetu in s seboj prinesla mogočno
gospodarstvo. A tudi ta velesila ni bila varna pred vplivi korupcije in
organiziranega kriminala.
Po študijah šanghajske univerze je Yakuza največ vlagala vzdolž reke Jangce s
samim Šanghajem, kot njihovim centrom. Investirali so predvsem v nočne
klube, karaoke klube in s pomočjo triad ustvarili monopol nad tem delom
Kitajske (Kaplan in Dubro, 2003). Nekateri tuji strokovnjaki so bili nad
sodelovanjem Yakuze in triad osupli, pričakovali so namreč boj za teritorij, a
ne popolnega sodelovanja.
V zgodovini so imele triade podobno vlogo kot njihovi japonski kolegi. Pri
svojem ljudstvu so si tudi one ustvarile podobo Robina Hooda in slovele z
vmešavanjem v politiko. Sodelovanje se je začelo med 2. sv. vojno, ko je
Hong Kong padel v japonske roke. Z njimi so delili dobiček svojih aktivnosti in
v zameno so triade skrbele za red in mir v tem multikulturnem mestu. Z leti
se je odnos med organizacijami krepil in Yakuze so imele od tega veliko
korist, saj so bile triade njihov dobavitelj – vse, kar so si njihovi kolegi
zaželeli, so jim triade priskrbele.
2.4.4 Združene države Amerike
Že od nekdaj so bile Yakuze zainteresirane za deželo sanj. Če v ZDA v 70.
letih nihče ni vedel, kdo ali kaj je to, so zagotovo vedeli v 80. prejšnjega
stoletja. Naenkrat so se začeli zavedati, da so Yakuze okrog njih, ne glede, ali
so bili na vzhodni ali zahodni obali Amerike.
Prvi postanek proti celini je bilo Havajsko otočje. Ta del raja jim je bil zato
pisan na kožo, saj je bilo otočje polno turistov iz drugih azijskih držav in
zaradi tega niso odstopali zaradi svojega videza (Kaplan in Dubro, 2003).
Ukvarjali so se predvsem z nepremičninami, s spolno industrijo, turizmom in z
igralnicami. Prebivalci otočja so bili prva njihova žrtev med pohodom v
celinski del Amerike.
19
Prva zvezna država, v katero so stopili, je bila Kalifornija. Kmalu so spoznali,
da niso edina kriminalna organizacija v tem delu ZDA, saj so bili tam
pripadniki korejskih in vietnamskih tolp. Z njimi so sklenili močne povezave in
s pomočjo njihovih zaveznikov onkraj Pacifika, kitajskih triad, so postopoma
začeli nadzorovati širitev kriminala v Kaliforniji. Kmalu po utrditvi položaja so
že načrtovali pohod v tisti sveti kraj, ki si ga želi vsaka kriminalna
organizacija, Las Vegas. Zaradi mnogih azijskih turistov, kakor tudi legalnih in
ilegalnih dejanj, so postali eden izmed temnih kraljev mesta, ki nikoli ne spi.
Pripadnike japonske mafije so opazili tudi v New Yorku, kjer je že bila
ameriška mafija. Čeprav se zaradi jezika niso veliko družili, so bili vseeno
sposobni sodelovati, predvsem pri igrah na srečo (Bruno, 2011).
V zadnjih petdesetih letih smo bili priča širitvi Yakuze, ki se je v tem času
zasidrala kot ena največjih kriminalnih organizacij v svetu.
20
3 Korupcija na Japonskem
3.1 Korupcija in organiziran kriminal
Korupcija je pojav, s katerim se že od nekdaj srečujemo in izvira iz latinske
besede corruptio. Danes je to izraz, ki ga povezujemo z zlorabo moči,
doseganjem ciljev na nepošten način, delovanjem v prikritosti, rušenjem
sistema in s pridobivanjem koristi. Čeprav obstaja, je priznanje za državo, ki
ima težave s korupcijo, vedno nelagodno. Korupcija zmanjšuje gospodarsko
rast, vpliva na procese odločanja, ruši demokracijo, zvišuje revščino in
predvsem povečuje nezaupanje v državne institucije. Ideološko gledano bi
lahko dejali, da je to zmaga lakomnosti nad poštenostjo, kjer se kot žrtev
korupcije pojavlja družba kot celota (Dobovšek, 2005).
Korupcija je bila v deželi vzhajajočega sonca vedno prisotna, nekakšen vrh pa
je dosegla v letih 1988 in 1992, ko se je razvedelo o korupcijskih škandalih v
zvezi s takratno vodilno, Liberalno demokratično stranko (LDP) (Blechinger,
2000).
Čeprav svet ne pozna enotne definicije organiziranega kriminala, uporaba
tega izraza ne povzroča problemov. Organiziran kriminal lahko opredelimo kot
združenje dveh ali več oseb, katerih cilj je ustvariti monopol nad določenim
prostorom s pomočjo kriminalne dejavnosti za ustvarjanja dobička. S
kriminalnega vidika so Yakuze imele in še imajo monopol nad celotno
Japonsko.
Vez med korupcijo in organiziranim kriminalom je bila vedno domneva.
Številni priznani strokovnjaki, ko so Gardiner, Tanzi in Grossman, so
zagovarjali teorijo o povezanosti. Seveda lahko korupcija nastane brez
organiziranega kriminala in obratno, a študije so pokazale, da se obe dejanji
na neki točki vedno križata (Messersmith, 2003). Ko se ti dve točki križata, to
obravnavamo kot politični, socialni in kulturni problem družbe. Korupcija
omogoča delovanje in razvijanje organiziranega kriminala, in to delovanje
ogroža stabilnost same države. Na Japonskem se je ta stabilnost močno
zatresla po poku japonskega balona.
21
3.2 Korupcijske teorije in definicije
Poznamo več definicij korupcije. Moramo se vprašati ali je ena definicija
korupcije absolutna ali jih obstaja več. V ožjem smislu se korupcija nanaša na
podkupovanje ljudi, predvsem politikov in državnih uslužbencev v vseh vejah
oblasti.
Veliko strokovnjakov je glede korupcije menilo podobno:
� Huntington je dejal, da je korupcija deviantno ravnanje javnih
uslužbencev s ciljem, da bi ustvarili dobiček.
� Senturia, da je korupcija zloraba javne moči za zasebni profit.
� Andreski pa, da je to uporaba javnega položaja za dvig zasebnega
položaja.
Kot vidimo, imajo zgoraj navedene definicije skupno točko, javno delovanje in
zasebne cilje (Messersmith, 2003).
Obstaja veliko načinov delitve korupcije. Po Hrenu (2002) lahko korupcijo
delimo na:
� Malenkostno ali priložnostno korupcijo.
� Preprosto sistemsko korupcijo
� Sistemsko korupcijo in gospodarski kriminal
� Sistemsko korupcijo in negospodarski kriminal
Pri malenkostni korupciji gre za korupcijo v manj pomembnih zadevah, in kot
že ime pove, korupcija nastane ob dani priložnosti. Pri tej korupciji sta
vpleteni dve osebi, in sicer aktivni ter pasivni udeleženec.
O preprosti sistemski korupciji govorimo takrat, ko se ta nanaša na nekatere
subjekte določenega obdobja. Značilnost te korupcije je podkupovanje
subjektov, prek katerih skušamo doseči lasten cilj. Na primer dajanje daril
raznim uradnikom za določene usluge.
Sistemska korupcija pa je po Goranu Klemenčiču, predsedniku
protikorupcijske komisije, velik problem. »To je korupcija, v kateri interesne
skupine ustvarijo okolje, kjer načrtno izkoriščajo institucionalne, kadrovske in
22
druge mehanizme moči za uresničevanje koruptivnih, nezakonitih ali neetičnih
dejanj. Takšno stanje, ki daje vtis, da institucije delujejo skladno s predpisi,
politiko in cilji, povzroči grobe kršitve temeljnih načel pravne in socialne
države. Država postane ujetnica oziroma plen (state capture) posameznikov.«
(Albrecht, 2011).
Yakuze so tipični predstavniki sistemske korupcije, saj kot kriminalna
organizacija vpliva predvsem na predstavnike zakonodajne veje oblasti. Kot
sem že omenil pri evoluciji Yakuze, se poleg vpliva na državo ukvarjajo z
negospodarskim kriminalom, kot je trgovina z belim blagom in drogami.
Sistemska korupcija z negospodarskim kriminalom je po Hrenu najhujša vrsta
korupcije, ki ogroža temelje in principe demokracije.
Korupcijo lahko razdelimo na več področij. Najbolj preprosta razlaga je, da
korupcijo poimenujemo po posamezniku, na katerega se korupcija nanaša. Iz
tega lahko predpostavimo, da če bi se politik znašel v korupcijski aferi, bi bila
to politična korupcija, v primeru, če bi se birokrat znašel v korupcijski aferi,
bi to imenovali birokratska korupcija.
Ko govorimo o Yakuzi, nas najbolj zanima politična korupcija, ker je bila
vedno prisotna pri političnih odločitvah. Politika pred korupcijo ni imuna, saj
je že sama naravnana tako, da temelji predvsem na zvezah in uslugah, zato je
včasih težko določiti, kje se končajo meje dopustnega in kje se začne
korupcija. Za politiko velja, da je to področje, kjer se korupcija ponuja
dobesedno na vsakem koraku. Pojavlja se kot podkupovanje, poznanstva,
zveze, nepotizem ter privilegij (Dobovšek, 2005).
Nekateri strokovnjaki, kot so Friedrich, Leff in Huntington, menijo, da bi
lahko bila korupcija pod nekaterimi pogoji celo koristna.
� Namesto da bi korupcija škodila rasti ekonomije v državi, bi jo
pospeševala.
� Institucionalizirana korupcija bi bila boljša alternativa naključni korupciji,
saj bi človek točno vedel, kam naj se obrne.
� Pomoč politiki z zagotavljanjem finančnih sredstev.
23
Ampak razen izjem večina strokovnjakov, kakor tudi sam, meni, da so
posledice korupcije za državo negativne (Messersmith, 2003).
Za Japonsko je značilna strukturna korupcija. Glavna predstavnika te teorije
sta bila Mitchell in Pharr, ki sta govorila o politiki denarja v japonskem
političnemu sistemu. Politika denarja naj bi bila na Japonskem prisotna že od
sredine 19. stoletja. »Strokovnjaki, ki pišejo o Japonski, uporabljajo izraz
strukturna korupcija. To pomeni, da je strukturna narava korupcije že
vključena v politični sistem do tiste mere, ko politiki ne morejo preživeti brez
izmenjave uslug za denar. Ker je strukturna korupcija že del njihovega
političnega sistema, so reforme že vnaprej obsojene na propad, razen če se
zruši ves sistem.« (Mitchell, 1996).
3.3 Odmevni škandali zaradi politične korupcije
Eden glavnih razlogov za slabo ekonomsko stanje so bili nedvomno škandali in
korupcija v samem vrhu politike. Korupcija se je na Japonskem začela
pospešeno širiti po izpustu Kodame, po okupaciji ZDA. Ko so se bližale volitve,
se je veliko politikov odpravilo k mafiji po pomoč in denar. Če so denar
porabili za politično kampanjo, na kateri so tudi posledično zmagali, so morali
vrniti dvakrat več, kot so si od njih sposodili. Politiki so ta denar navadno
vrnili na poroki kakšnega člana Yakuze v obliki poročnega darila. Med politiki
je bilo tudi veliko primerov utaje davkov, ki je škodilo ugledu in stanju
države. Omenil bom nekaj najbolj odmevnih primerov korupcije in posledično
škandalov, ki so pretresli državo.
Prvi veliki primer korupcije v povojni Japonski je bil razkrit leta 1954. Leto
pred tem so sprejeli zakon, ki je ladjedelnicam omogočal izposojo pod
obrestno mero. Zakon je bil sprejet zaradi podkupnin vodilnih birokratov in
politikov. Škandal je povzročil odstop celotnega kabineta takratnega
predsednika vlade Shigera Yoshide. Kljub razsežnosti korupcije je bila samo
ena obsojena oseba poslana v zapor. Sato Eisaku, ki je bil v to vpleten, je v
letih 1964 - 1972 postal novi predsednik vlade in leta 1974 celo dobil Nobelovo
nagrado (Pascha, 1999).
24
Japonska mafija ni bila edina, ki se je ukvarjala s podkupovanjem visokih
politikov. Leta 1976 je bil odkrit škandal ameriškega podjetja Lockheed. Vse
od poznih 50. let pa do 70. so s pomočjo podkupnin in lobiranja sklepali
naročila o dobavi letal Japonski. Da bi sklenili dogovor, so celo najeli
zloglasnega Yoshia Kodamo, ki je prek svojih zvez in tudi Yakuze vplival na
japonske letalske družbe. Pogodba je bila podpisana med srečanjem
ameriškega predsednika Nixona in japonskega premiera Tanake leta 1972. Štiri
leta kasneje, ko je bila na oblasti administracija Mikija Takea, so zaradi
podkupnin v vrednosti 500 milijonov jenov (približno 4,5 milijona evrov)
Tanako aretirali. Zaslišali so tudi 17 članov takratnega parlamenta, ki pa jih
niso kazensko preganjali (Messersmith, 2003).
Leto 1989 je zaznamovala največja politična kriza po drugi svetovni vojni.
Člani vodilne LDP so bili obtoženi sprejemanja podkupnine v obliki delnic
znanega podjetja Recruit. Okrog 70 politikov je zaradi posedovanja delnic, še
preden jih je podjetje izdalo, zelo obogatelo. Ko je javnost izvedela za
škandal, je takratni premier Noboru Takeshita prevzel krivdo in nemudoma
odstopil. Preiskave so pokazale, da je Takeshita med drugim tudi zaprosil
Yakuze za pomoč pri volitvah. Sojenje za škandal Recruit je trajalo kar 13 let
in je vključevalo 322 obravnav. Celo tedanji francoski predsednik Jacques
Chirac je bil obtožen prejemanja podkupnine in vlaganja denarja v eno izmed
tokijskih bank.
Kmalu po poku japonskega balona je močno odmeval škandal japonskega
avtoprevoznika Sagawe Kyûbina. Med letoma 1991 in 1993 je to podjetje
radodarno prispevalo velike količine denarja politikom stranke LDP, ki je bila
zadolžena za prevozništvo, in tudi vplivnim politikom drugih strank. Podjetje
se je nenavadno hitro širilo in upalo na pridobitev licence, ki bi mu omogočala
delovanje po vsej državi. Da bi si zagotovili delo, podjetje ni le plačevalo
politikom, ampak tudi Yakuzi. Ta škandal je bil tudi pomemben iz drugega
vidika, saj je močno prispeval k oslabitvi Liberalne demokratične stranke
(Pascha, 1999).
Škandali niso le slabo vplivali na zaupanje prebivalstva v državo, ampak tudi
na tuje poslovneže po svetu, ki so se bali povezanosti Yakuze s politiko. Bili so
25
številni primeri, ko je mafija prevzela tuje podjetje, a oblasti niso storile tako
rekoč nič.
3.4 Korupcija v policiji
Prvi odmevni primer policijske korupcije se je zgodil leta 1982 v drugem
največjem japonskem mestu Osaki. Dotlej je bila japonska policija deležna
veliko pohval in bila vzor vsemu svetu (Sugita, 1999). Preiskave so kmalu
pokazale, da je ta primer razkrival veliko več, kot se je zdelo na prvi pogled,
saj šlo za sistemsko korupcijo in vpliv Yakuze.
Primer se je začel odvijati, ko je žena zaradi nasilja ovadila svojega moža in
bivšega policista. Med preiskavo so ugotovili, da se je ta bivši policist ukvarjal
tudi z igrami na srečo, natančneje z elektronskim pokrom. Ampak deloval ni
sam, izkazalo se je, da je bil povezan s tamkajšnjimi tolpami. Osaka je kot
veliko in pomembno japonsko mesto postala vse bolj zanimiva za kriminalne
skupine, med njimi tudi za Yamaguchi-gumi, največji sindikat Yakuze. Primer
se je prelevil v škandal, ko so ugotovili, da je veliko policistov, in celo
poveljnik tamkajšnje policijske postaje, povezanih z mafijo. Policisti so s
tolpami sodelovali v ilegalnih igralnih centrih in tolerirali njihove aktivnosti
izven njih. Da jih ne bi posumili, so skorumpirani policisti sprejemali
podkupnine v lokalnih kopalnih hišah. Konec preiskave je šokiral celotno
državo. 124 policistov je bilo odpuščenih ali drugače discipliniranih, in po
nekaterih podatkih je bila to le peščica odkritih. Primer z elektronskim
pokrom ni bil specifičen samo za Osako, kajti podobno delovanje so ugotovili
še v dvanajstih drugih mestih in provincah v celotni državi. Podobno kot v
Osaki so operacije vodili upokojeni policisti, ki so bili povezani z Yakuzo
(Kaplan in Dubro, 2003).
Po škandalu v Osaki so se primeri korupcije v policiji še naprej vrstili. Eden
takšnih je bil, ko so zalotili policista, ki je igral golf s šefi tolp, sprejemal
podkupnine in celo pomagal pri rešitvi spora med to tolpo in gospodarstveniki.
V poznih 90. letih se je ena policijskih postaj v Tokiu znašla pod lupo pravice.
Po intenzivnosti kaznivih dejanj je celo prekašala prej omenjeni škandal.
26
Skorumpirane policiste so obsodili zaradi posedovanja drog, napadov,
spolnega nasilja in zakrivanja sledi.
Moramo se vprašati, kako se vzpostavi prvotna vez med policijo in Yakuzo. Kot
sem že omenil pri strukturi in organizaciji mafije, člani odprto priznajo svojo
pripadnost, kot je že v navadi pri Yakuzi. Zaradi te odprtosti se lažje naveže
stik med obema poloma. Velikokrat se je zgodilo, da so policisti pripadnike
tamkajšnjih tolp klicali kar po imenu. Takšna prijateljska vez pa se za mafijo
spremeni v odskočno desko policijske korupcije. Tisti iz višjih policijskih vrst
pa postopoma začnejo sprejemati darila od lokalnih trgovcev in kmalu tudi od
lokalnih tolp. Niso pa samo podkupnine tiste, ki privabljajo policiste k Yakuzi.
Možje v modrem so celo naklonjeni konservativnim pogledom mafije. Zaradi
tega posamezne skupine velikokrat preverjajo ozadje policista začetnika, in
tisti novinci, ki pripadajo levici, so deležni drugačnega pristopa mafije.
Raziskave so pokazale, da levičarji mafiji večkrat pogledajo skozi prste kot
njihovi desničarski kolegi (Kaplan in Dubro, 2003).
Do povezav in posledično korupcije pa pride tudi zaradi spoštovanja. Veliko
ljudi še danes spoštuje Yakuzo zaradi zgodovine. Pri evoluciji sem povedal, da
so ljudje šteli Yakuze za junake in svojega Robina Hooda. Japonsko ljudstvo je
bilo vedno ponosno na svojo zgodovino, še posebej na čase samurajev.
Spoštovanje pa gre še obojestransko, saj mafija tudi spoštuje policiste in
razume njihovo dolžnost, da morajo spoštovati zakone in zaščititi ljudstvo.
Na srečo pa se je po poku japonskega balona vez med policijo in mafijo
zrahljala predvsem zaradi škandalov v politiki. K prekinitvi vezi je prispeval
tudi nekakšen zakon za tolpe glede sodelovanja s policijo imenovan Trije ne:
ne smeš povabiti policije v svojo pisarno, ne smeš ji ponujati dokazov, ne
smeš izdajati informacij med aretacijo (Massersmith, 2003).
3.5 Korupcija na ostalih področjih
Korupcija v manj pomembnih zadevah je na Japonskem zelo pogosta. Veliko
ljudi vsako leto daje darila svojim osebnim zdravnikom, učiteljem, šefom itd.
27
Menim, da je glavni razlog v tem, da si s temi darili zagotovijo boljše
zdravljenje, napredovanje in razna priporočila. Bili so primeri, ko so tuji
podjetniki na Japonskem dejali, da brez daril ne prideš daleč. Še več, ljudje v
tej državi pričakujejo darila. Razlog za to je njihova kultura. Običajno je, da
gost prinese darilo gostitelju, saj tako izrazi spoštovanje do njih in njihovega
doma.
Kakor drugod po svetu je bila na Japonskem vedno prisotna korupcija tudi v
zdravstvu. Tisti, ki so imeli denar, so prišli na vrsto veliko prej kot oni, ki ga
niso imeli. Ko so pripeljali poškodovanega ali pa ranjenega člana Yakuze v
bolnišnico, so plačali zdravstvenemu osebju, da so njihovega kolega čim prej
pozdravili in da niso preverjali pacientovega kriminalnega ozadja. Podobno je
bilo s korupcijo v šolstvu. Daleč največ primerov korupcije v šolstvu na
Japonskem je bilo na univerzah. To se je največkrat kazalo v podkupovanju
profesorjev in uprave.
Veliko gospodarske korupcije se pojavlja v vodstvu podjetij. Najpogostejši
primeri korupcije v podjetjih so podkupovanje, kadrovanje, materialna
korupcija in predvsem zaposlovanje prek prijateljskih vezi. Veliko japonskih
podjetij je bilo povezanih z Yakuzo. Te povezave so največkrat nastale zaradi
različnih obljub ali groženj mafije.
Posledice korupcije v gospodarstvu so negativne, kajti zaradi korupcije je
ovirana optimalna razdelitev sredstev, kar negativno vpliva na naložbe,
podjetništvo ter inovacije. Najhujša posledica korupcije v gospodarstvu se
kaže zmanjšanju gospodarske rasti, ali v primeru Japonske, propad
gospodarstva (Pascha, 1999). Gospodarska rast je sicer odvisna od veliko
različnih dejavnikov. Mednje štejemo človeške vire, tehnologijo, podjetništvo,
zemljo, kapital, itd. Med temi dejavniki je prav človeški faktor najbolj šibek
člen, ko gre za vplive korupcije.
Veliko primerov korupcije na Japonskem se vrti okoli gradbenih podjetij, ki si
poskušajo zagotoviti delo mimo razpisa. Običajna praksa je, da uradniki
dodeljujejo pogodbe gradbenim podjetjem, v zameno pa po prenehanju
funkcije uradnika dobijo visoko plačano službo v tem istem podjetju. Približno
28
60 odstotkov uradnikov je po prenehanju funkcije dobilo službo v enem izmed
največjih gradbenih podjetij. Po nekaterih analizah je bilo v letu 2006 90
odstotkov vseh pogodb o gradbenih delih na cestah podeljeno mimo razpisa.
Dodeljevanje pogodb mimo razpisa je namreč huda kršitev japonske kazenske
in protimonopolne zakonodaje.
Ozadje je pokazalo, da je bilo veliko manjših gradbenih podjetij v lasti
Yakuze. V letu 1990 je bilo v gradbena podjetja vloženo 81 milijard jenov, od
tega naj bi mafija prispevala tretjino (Hill, 2003). Po potresu in cunamiju v
letošnjem letu so imela gradbena podjetja veliko dela. Do sedaj še ni bilo
uradnih poročil, ampak lahko domnevamo, da je bila v mnogih poslih prisotna
korupcija, kakor tudi organizirani kriminal.
29
4 Vpliv Yakuze na državo in boj proti njej
4.1 Vplivi skozi zgodovino
Za razliko od drugih velikih kriminal organizaciji so imele Yakuze vedno velik
vpliv na politiko države vzhajajočega sonca. Že takoj po nastanku so s svojimi
dejanji in prek ljudstva vplivali na državo. Ljudstvu so namreč pomagali s
plenjenjem takratnih visokih predstavnikov in ta plen so potem razdelili med
revno prebivalstvo. Z zadrževanjem na glavnih cestah so razširjali slabo
mnenje o državi in polagoma rušili moč vladarjem. Po okupaciji države se je
vpliv zaradi prisotnosti okupatorjev okrepil. V tem času niso samo vplivali na
politiko, ampak so preko Yoshia Kodame na nek način v njej celo sodelovali.
Njihov položaj in vpliv se je povečal na vseh področjih, zlasti na političnem in
gospodarskem. Morda bi se bilo bolje vprašati, ali je bilo kakšno državno
področje, na katero Yakuze niso vplivali.
Ob koncu 80. in v začetku 90. let prejšnjega stoletja je bil njihov vpliv eden
od razlogov za katastrofalno ekonomsko stanje države. S posojili bank,
kupovanjem delnic in podjetij so bili glavni krivci za ogromno denarno izgubo
v državi, po nekaterih ocenah tudi nekaj milijard dolarjev. To obdobje je bilo
bolj znano pod imenom Japonski balon in keizai Yakuza (Gragert, 1997).
4.1.1 Japonski balon
Od sredine 80. let pa do leta 1990 se je japonsko gospodarstvo razcvetelo.
Cene nepremičnin in delnic so zrasle kot še nikoli prej. Japonski balon je
postal eden izmed usodnejših ekonomskih balonov v zgodovini moderne
države.
Vse se ja začelo z dogovorom leta 1985 o dvigu japonskega jena proti dolarju,
nemški marki in ostalim valutam. Zahodne sile so upale, da bi se zaradi dviga
jena izvoz podražil, hkrati pa bi se uvoz povečal. Načrt je tudi uspel, saj se je
vrednost jena v naslednjih dveh letih podvojila z 240 jenov na 120 jenov za
dolar (Shiratsuka, 2005). Podjetniki, legitimni ali ne, so izkoristili to moč
predvsem za kupovanje in vlaganje izven države.
30
Medtem ko je jen rasel v nebo, so se vodilni možje japonske centralne banke
odločili, da spodbudijo državno gospodarstvo z znižanjem obrestne mere. Ta
je z devetih odstotkov na začetku desetletja padla rekordno nizko, in sicer na
2,5 odstotka. Kot posledica so se delnice nepremičninskih holdingov v teh
letih podražile za kar 400 odstotkov (Shiratsuka, 2005).
Vse, kar se je dogajalo v tem desetletju, ni ušlo ušesom Yakuze. Ker so bili
bakuto (zastavljavci), kot njihovi predniki pred skoraj 250 leti, so začeli
sklepati posle na vedno močnejšem nepremičninskem in delniškem trgu. V
zelo kratkem obdobju so mafijci postali glavni kreditojemalci, kajti banke so
med seboj celo tekmovale, katera je bila najbolj sposobna dajati kredite.
Banke niso preverjale bonitete, niti pogledale niso, ali so njihovi klienti imeli
tetovaže ali odrezane prste. Veliko podjetij, ki so zaprosila za posojila, je bilo
pod vplivom mafije, kar je pomenilo, da so neovirano prišla do denarja. V tem
obdobju so Yakuze pospravili v svoje žepe milijarde dolarjev in jenov. Denar
so vlagali predvsem v delnice in podjetja ter jim celo grozili s prevzemom.
Ukvarjali so se tudi z nepremičninami in velikokrat oškodovali nepazljivo
prebivalstvo. Nekaj je bilo jasno, tisti, ki so spremljali gibanja mafije, so se
začeli zavedati, da se njihov denar počasi izgublja v kriminalnem podzemlju.
Yakuze, ki so se ukvarjali z gospodarstvom v času balona, so dobili novo ime
keizai Yakuza, ali ekonomični mafijci (Wood, 1994).
4.1.2 Pok balona in vloga Yakuze
Po dolgih štirih letih gospodarskega raja je balon počil. Začetek konca je bil
dvig obrestne mere, ki jo je odobrila japonska centralna banka. Japonski je
grozila največja gospodarska kriza po drugi svetovni vojni. Delnice so izgubile
polovico svoje vrednosti in nepremičninskemu trgu se je godilo še slabše.
Cene nepremičnin so v treh letih izgubile kar tri četrtine vrednosti. Sledilo je
desetletje recesije, škandalov in bančnih goljufij. Škandali so razkrili veliko
skorumpiranih politikov in dokazali, do kod je pravzaprav segel vpliv Yakuze.
Kmalu po poku so se banke začele zavedati, da je preko posojil in kreditov
veliko njihovega denarja prišlo v roke Yakuze. Banke so hotele svoj denar
nazaj, ampak za razliko od drugih dolžnikov ga nihče ni upal zahtevati od
31
mafije. Tiste, ki so se opogumile, so kaj kmalu prejele odgovor v obliki
groženj. Te so se lahko prelevile tudi v umore, in v sredini 90. sta bila
umorjena dva izvršna direktorja bank, kar je še banke dodatno prestrašilo. Po
nekaterih ocenah so sprva domnevali, da naj bi bilo 10 odstotkov slabih posojil
bank neposredno povezano z mafijo. Po preiskavah se je ta številka povzpela
celo na 40 odstotkov, kar je pomenilo, da so banke Yakuzi posodile kar 1
milijardo dolarjev. Zaradi slabega ekonomskega stanja države so tem času
rekli kar Yakuza recesija (Kaplan in Dubro, 2003).
Stanje v recesiji je bilo slabo tudi za mafijo. Yakuze so potrebovale nov vir
dohodka, in v tem času je bilo veliko priložnosti za hiter zaslužek. Eden
najbolj dobičkonosnih poslov je bil jiange ali prodaja ozemlja za hiter denar.
Posel je potekal v dveh fazah. V prvi fazi so tolpe izbrale večstanovanjski
objekt, ki so ga hotele porušiti ali pa kupiti. Če pa so v tem objektu živeli
ljudje, so jih morali lastniki zaradi groženj ali sile izseliti. V drugi fazi pa so
bili lastniki teh objektov zaradi slabega denarnega dotoka prisiljeni prodati
svoje imetje mafiji ali njihovim prijateljem po izredno nizki ceni. Yakuze so
nato objekt prenovile in ga prodale po visoki ceni (Hill, 2003).
Banke po poku niso vedele, kako naj izterjajo svoj denar. Nekatere so za
pomoč prosile celo na mafijo. Člani mafije, ki so se ukvarjali z reševanjem
plačilnih sporov in dolgov, so se imenovali jiken-ya. Ti člani so se po
pooblastilu bank odpravili po denar drugim fizičnim osebam ali na sedež
pravne osebe, ki so imele opravka z banko. Tam so jim predlagali dogovor, ki
je bil običajno sklenjen brez sile, saj nihče ni hotel imeti težav z mafijo.
4.2 Bōtaiho
Polno ime za bōtaiho je Bōryokudan Taisaku Hō, ali zakon o organiziranem
kriminalu in protiukrepih. Razlogov za sprejetje zakona je bilo veliko. Vprašati
se moramo, ali so Yakuze postajale vedno hujše in so se zamerili prebivalstvu,
kar bi bilo v nasprotju z dolgoletno tradicijo ali so bili motivi politične narave.
Za zamero so bili krivi gurentai, ki sem jih že omenil pri okupaciji Japonske.
Negativen pečat so pustili predvsem zaradi vmešavanja v legalne posle,
32
njihove vloge pri bankah med balonom in pretiranega nasilja med tolpami. Na
sprejetje zakona je močno vplivala želja po spremembi v politiki. Vladajoča
LDP, ki se je ohranila na oblasti desetletja, je zaradi škandalov in povezave z
mafijo uničevala sama sebe in ugled države. Leta 1989 je stranko podpiralo
samo 27 odstotkov ljudi (Hill, 2003).
Med nastankom zakona so se pojavili tudi nekateri problemi. Problem je
izhajal iz paradoksa politične teorije. Da bi zaščitili svobodo in pravice
državljanov, je treba te pravice tudi delno omejiti. Torej, da osebe
kazenskega pregona ali država sama ne bi prekoračile ali zlorabljale svoje
moči, so morali to moč prvo omejiti. Kot liberalno demokratična država bi
lahko imela Japonska težave zaradi morebitne pretirane omejitve moči. Ta
zakon je moral biti v skladu z japonsko ustavo, kjer velja načelo superiornosti
- zakoni morajo biti podrejeni ustavi. Ko je bil zakon še v začetni fazi, so
japonske oblasti veliko pozornosti posvečale tujim predpisom, predvsem
evropskemu in ameriškemu modelu Racketeer Influenced and Corrupt
Organisations Act (RICO). Glavna razlika med bōtaihom in tujimi modeli je, da
sta tuja del kazenskega prava, bōtaiho pa je del upravnega prava.
Bōtaiho je bil sprejet maja leta 1991 in je posledično zelo vplival na Yakuze.
Daleč najpomembnejša lastnost zakona je bila, da je zakon obravnaval tolpe
kot specialni subjekt imenovan bōryokudan ali kriminalne skupine. Definicija
bōryokudana je bila sledeča: to je skupina, kjer obstaja možnost, da skupina
ali pripadniki te skupine izvajajo takšno nasilje, ki je protizakonito po
Nacionalni policijski agenciji Japonske (NPA). Komisija za javnost varnost
(PSC) ima možnost in dolžnost označevati posamezne skupine bōryokudan. Če
je bila skupina imenovana bōryokudan, je imela tudi možnost pritožbe zaradi
tega imenovanja, kar je posebnost zakona. Po odločitvi je PSC o novi skupini
obvestila NPA, ki jo je vnesla v register o kriminalnih organizacijah (Hill,
2003).
Ko je bila posamezna skupina dokončno označena kot bōryokudan, so prejeli
pripadniki skupine določene prepovedi. Ena takšnih prepovedi je, da ne smejo
delovati s ciljem, da bi ustvarili dobiček s pomočjo nasilniškega dejanja. Ta
prepoved je bila najhujši udarec Yakuzi, saj je kot kriminalna organizacija
33
ustvarjala dobiček z vsemi sredstvi, tudi protizakonitimi. Pripadniki PSC so
imeli tudi možnost izrekanja prepovedi uporabe pisarn kriminalnih skupin. To
se je največkrat zgodilo, ko sta se dve tolpi spopadli in je bila ogrožena javna
varnost, saj so se spopadi velikokrat končali tragično. Lahko so tudi
prepovedali uporabo pisarn, če je obstajal utemeljen sum, da jih uporabljajo
za zbiranje pripadnikov skupine, za shrambo orožja ali drugih prepovedanih
predmetov. Prepoved je po navadi trajala do tri mesece, z možnostjo
podaljšanja.
V primeru, da bōryokudan storijo nekaj, kar ni v skladu s pravilnikom, lahko
žrtve delovanja skupine o tem primeru obvestijo PSC, ki ima pooblastila da
izreče odredbo posamezni skupini ali posamezniku skupine. Odredbe po navadi
veljajo do enega leta, in v primeru, da se dejanje ali podobno dejanje ponovi,
se posamezniku ali skupini izreče kazen. Kazni za ponovitev dejanj so lahko
zaporna kazen do enega leta ali pa denarna kazen do milijona jenov (Kaplan
in Dubro, 2003).
S sprejetjem zakona se je skupno število pripadnikov Yakuze zmanjšalo,
ampak zakon je imel tudi svoje slabosti in pomanjkljivosti, saj ni določal, da
so Yakuza tolpe ilegalne. Drugi velik problem zakona pa je bil povezan s
podjetji, ki so bila v polni ali delni lasti mafije. Ta podjetja so bila kritje za
legalno delovanje in so predstavljala hud problem za državo. Nekateri
sindikati glede zakona niso hoteli nič tvegati in so iz svojih pisarn odstranili
vse napise in logotipe, ki bi jih povezovali z mafijo. Še več, potekala je
reorganizacija sindikatov, da bi bili le-ti navzven videti kot cerkvena ali
politična organizacija ali korporacija. Kmalu po sprejetju bōtaiha, so se leta
1992 Yakuza sindikati sestali glede novega zakona. Na tem sestanku so
razpravljali, kako se zakonu izogniti – in na to temo so celo izdali svoj
priročnik, ki je svetoval, kako naj se člani oblačijo in obnašajo ter naj
postanejo bolj podobni podjetnikom (Gragert, 1997). Kot se zaradi okoliščin
prilagajajo kriminalne organizacije, se mora bōtaiho prilagajati njim. Od
sprejetja pa do danes je bil zakon dvakrat deležen revizije in so bile
odpravljene številne pomanjkljivosti.
34
4.3 Evropski in ameriški zakon o organiziranemu kriminalu
K nastanku japonskega bōtaiha sta največ prispevala evropski in ameriški
zakon o organiziranem kriminalu. Ta dva zakona so izbrali, ker so imele
evropske, kakor tudi ameriške oblasti že veliko izkušenj z organiziranim
kriminalom.
Evropski zakon o organiziranem kriminalu sega na začetek devetnajstega
stoletja v Francijo. V času Napoleona je bil v veljavi zakon Code civil. Tedanje
evropske države, kot so Francija, Italija in Nemčija, ki so bile del francoskega
imperija, so nekatere elemente iz zakona vključile tudi v svoje zakonodaje.
Te podobnosti so se ohranile še danes.
Leta 1991 je bila v Nemčiji sprejeta definicija za organiziran kriminal, ki je
bila vodnik za Nemško federalno policijo (Bundeskriminalamt) in tožilstvo:
organiziran kriminal je kršitev zakona zaradi pridobitve dobička ali moči, pri
katerem sodelujejo vsaj tri osebe skozi daljše časovno obdobje. Delujejo s
pomočjo sile ali groženj, komercialnih institucij, vplivanja na politiko,
medije, javno upravo, sodstvo in ekonomijo. Čeprav se ta ali podobna
definicija uporablja po vsej Evropi, je dokaj nejasna in opisuje le primere
organiziranega kriminala. Italijanska zakonodaja je bila za japonske oblasti
zanimiva zaradi njene mafije. Kazensko pravo Italije označuje mafijo kot
združenje, kjer je dobiček pridobljen nezakonito, člani s svojim vplivom pa
nadzorujejo ekonomijo in prebivalstvo ter izvršujejo kriminalna dejanja (Hill,
2003). Veliko znanja so japonske oblasti črpale prav iz italijanske zakonodaje
zaradi podobnosti mafije in Yakuze, saj imata obe organizaciji podobno
zgodovino, strukturo in kriminalno usmerjeno delovanje. Ker v Nemčiji ni bilo
kriminalnih sindikatov, so nemško zakonodajo upoštevali manj kot italijansko.
Leta 1970 so v ZDA sprejeli Racketeer Influenced and Corrupt Organisations
Act (RICO) ali po slovensko Zakon namenjen odkrivanju organiziranega
kriminala. RICO je najpomembnejši zakon glede organizirane kriminalitete v
zgodovini in je močno vplival na nastanek bōtaiha.
Zakon je nastal z namenom boja proti organiziranemu kriminalu. Glavna
posebnost tega zakona je, da se lahko sodi celotni organizirani kriminalni
35
skupini na podlagi storjenih dejanj, ki so opredeljena v statutu RICO.
Subjektom, spoznanim za krive po RICO, se lahko odredi zaporno kazen v
višini 20 let, denarno kazen ali pa kombinacijo obeh. Poleg kazni se krivim
subjektom lahko direktno ali indirektno odvzame premoženje. Oškodovancem,
ki jih je prizadela kriminalna skupina, pa RICO omogoča napoved tožbe zoper
te skupine in povrnitev škode. Kot vidimo, RICO ponazarja glavne probleme
organiziranega kriminala in omogoča, da lahko namesto pregona ene osebe
kazensko preganjamo celotno organizacijo, kar omogoča večjo učinkovitost pri
boju z organizirano kriminaliteto. Druga pomembna lastnost RICA pa je, da
lahko napademo najobčutljivejši del kriminalne organizacije – ekonomsko
infrastrukturo, saj brez sredstev kriminalna organizacija ne more uspešno
delovati.
RICO temelji na dokazih za uspešen boj proti organiziranemu kriminalu.
Dokazi niso vedno zanesljivi, predvsem če se oblasti opirajo na pričanja
oškodovancev in tajnih agentov, saj so lahko le-ti pod vplivom organizacije.
Da bi se temu izognili, se vse pogosteje uporablja elektronski nadzor. Tudi ta
ni brez napak, kajti bili so primeri, ko so nekatere oblasti zlorabljale moč
nadzora. Zaradi tega je za elektronski nadzor treba pridobiti sodni nalog. Na
Japonskem so bili primeri, ko so posamezne Yakuza tolpe odkrile
prisluškovalne naprave in jih obrnile sebi v prid, kar je sprožilo veliko dvomov
o učinkovitosti naprav. Za državo vzhajajočega sonca RICO ni predstavljal
težav, kajti državna policija je vse od druge svetovne vojne delovala
predvsem na zbiranju dokazov in zaradi tega je bil za njih RICO idealen
osnutek in začetek intenzivnega boja proti Yakuzi v 90. letih prejšnjega
stoletja.
Najslabša stran bōtaiha v primerjavi z zakonom RICO je, da Japonska do leta
2000 ni imela zakonov povezanih s pranjem denarja. Zaradi tega je Japonska
bila deležna kritik s vsega sveta. To se je spremenilo februarja 2000, ko je
začel veljati Zakon organiziranem kriminalu (AOCL), ali Anti-Organized Crime
Law (Kälin in Goldsmith, 2007).
36
4.4 Rehabilitacija članov Yakuze
Za učinkovit boj proti Yakuzi so japonske oblasti potrebovale nov pristop.
Zaradi posledic poka balona se je veliko članov znašlo v denarnih težavah, in
kot posledica je bil ta čas idealen za oblast, saj so lahko prepričevali Yakuza o
njihovem izstopu iz kriminalnih združb.
Od nastanka bōtaiha pa do leta 1998 je oblastem uspelo prepričati 4.250
članov o izstopu. Največ so k temu prispevale nove zaposlitve sedaj že
nekdanjih članov. V vsaki japonski provinci so tako nastajali specialni centri
za rehabilitacijo Yakuze. V tem programu so sodelovali pripadniki policije,
osebje zaporov in borza, ki je skrbela za iskanje služb. Ko so je ta metoda
izkazala za zelo uspešno, so svojo pomoč ponudila tudi razna podjetja in
korporacije. Skoraj 5.200 podjetij in korporacij se je vključilo v ta program,
kar je bilo veliko več, kot so pričakovale oblasti. Ampak od 4.250 članov
vključenih v program, jih je le 540 uspelo poiskati novo zaposlitev (Hill,
2003). Glavni razlog za tako nizko število je bilo slabo ekonomsko stanje
države, kajti, kot sem že omenil, bo posledice poka balona država čutila še
nekaj časa. Svetovna gospodarska kriza v letu 2008 pa je še dodatno oslabila
državo in posledično tudi ta program.
Velik problem v rehabilitacijskem programu predstavljajo upokojeni člani
Yakuze. Ti po navadi nimajo izobrazbe in primanjkuje jim volje. Veliko
starejših članov ne pozna življenja izven mafije, saj so z njo preživeli večino
svojega življenja. Zaradi svoje starosti imajo ti člani vse stereotipne lastnosti
Yakuze; kriminalno preteklost, amputirane prste in tetovaže. Takšni člani le
stežka najdejo novo službo, zato obstaja velika verjetnost, da postanejo
brezdomci ali pa še hujše –ponovno se pridružijo svoji tolpi. Raziskave NPA so
pokazale, da je pri uspešni rehabilitaciji zelo pomemben starostni faktor, saj
imajo mlajši člani tudi do trikrat več možnosti, da se ponovno vključijo v
družbo.
37
5 Zaključek
5.1 Verifikacija hipotez
H1: Korupcija in organiziran kriminal sta bila sestavni del delovanja
japonskega parlamenta in političnega življenja skozi celotno zgodovino. V
takšnem političnem sistemu, kjer sta organiziran kriminal in korupcija skoraj
del tega sistema, lahko pridemo do stanja, kjer ne moremo ločiti poslov
Yakuze od legitimnih poslov.
Na podlagi zgodovinskih dejstev in bōtaiha, so Yakuze legitimna organizacija.
Zaradi pomanjkljivosti bōtaiha, zakon ni določal, da so Yakuza tolpe ilegalne.
Nadzorovali so več kot 25.000 legalnih podjetij in nešteto ilegalnih. Legalna
podjetja so ustanavljali, kot krinko ilegalnim poslom in 80 odstotkov njihovih
dohodkov je prihajalo iz ilegalnih poslov. Sredstva, ki so jih pridobili na ta
način, so vlagali v legitimne posle, kot je gradbena industrija. Hipoteza 1 je
potrjena.
H2: Posledice korupcije na politični sistem občutimo predvsem v
gospodarstvu. Zaradi posojil Yakuzi, njihovega vmešavanja v poslovanja bank
in korupciji v samem političnem vrhu smo lahko bili priča gospodarskemu
kolapsu in začetku recesije v Japonski.
V času japonskega balonoma so Yakuze vplivale na poslovanje bank in si
prilastile milijardo dolarjev državnega denarja. Preiskave so pokazale, da naj
bi bilo 40 odstotkov slabih posojil bank neposredno povezano z mafijo. Niso
preverjale bonitete, niti pogledale niso, ali so njihovi klienti pripadali mafiji.
Na recesijo je močno vplivala tudi politična korupcija. Zaradi političnih
škandalov in utaj davkov, jim domače, kot tuje prebivalstvo ni več zaupalo,
kar je posledično poglabljalo gospodarsko krizo. Hipoteza 2 je potrjena.
38
5.2 Povzetek temeljnih ugotovitev
Yakuza je svojevrstna kriminalna organizacija, ki je imela vse od svojega
rojstva v 17. stoletju pomembno vlogo na Japonskem. Skozi bogato zgodovino
so si zagotovili več moči in sredstev kot katerakoli druga kriminalna
organizacija. Za razliko od drugih so vedno imeli podporo pri svojem ljudstvu.
Zadnja desetletja pa je zaradi izvajanja kriminalnih dejanj nad ljudstvom ta
podpora začela padati, in lahko bi dejali, da so Yakuze izgubile svoj ščit.
Organiziran kriminal na Japonskem se je pospešeno razvijal vse od druge
svetovne vojne, in kakor drugod po svetu, ga je skoraj nemogoče uničiti.
Omejimo ga lahko predvsem z meddržavnim sodelovanjem, s sprejemanjem
učinkovitejših zakonov, z boljšimi sredstvi za odkrivanje in s tistim, kar je
najbolj pomembno, s pomočjo prebivalstva, subjektov kazenskega pregona in
politike. Za uspešen boj proti Yakuzi, kakor tudi organiziranemu kriminalu po
svetu, pa potrebujemo na ključnih položajih ljudi, ki niso podvrženi korupciji.
Ta je bila na Japonskem vedno del politike in zaradi tega jo je zelo težko, če
že ne nemogoče izkoreniniti. Stanje glede organiziranega kriminala se je v
zadnjih letih izboljšalo, saj so vsako leto zabeležili več sodnih procesov zoper
Yakuze in manj stalnih članov mafije. Nekateri menijo, da je zmanjševanje
članov samo navidezno.
Kakšna je prihodnost Yakuze ne vem, je pa dejstvo, da bodo kljub boju proti
tej organizaciji njihovi legitimni ali ilegalni posli vedno prisotni. Glavna
naloga Japonske je, da eliminira strukturno korupcijo in uvede politične ter
družbene reforme. V zadnjih 300 letih je Yakuza postala ena največjih,
najbolj močnih in uspešnih kriminalnih organizacij. Predpostavljam, da bodo
ti nekdanji samuraji, zastavljavci in krošnjarji mogočna sila vsaj še naslednjih
300 let. Zaključil bom z vprašanjem, ki sem ga postavil na začetku diplomske
naloge, ali bo korupcija vedno del družbe? Korupcija bo vedno prisotna.
Dokler bo človeštvo obstajalo, dokler se ne bo zgodila nova evolucija, do
takrat se korupcije ne bomo rešili.
39
Literatura in viri
Adelstein, J. (2011). Yakuza members in Japan. Pridobljeno 17.5.2011 na
http://www.japansubculture.com/2011/04/yakuza-members-in-japan-
lowest-since-1992-anti-organized-laws-went-in-to-effect-national-
police-agency-announces-2010-figures/
Albrecht, M. (7. 6. 2011). Letno poročilo o korupciji: dolgoletni razvoj
sistemske korupcije, ki se še krepi. Delo.si. Pridobljeno 4.8.2011 na
http://www.delo.si/novice/slovenija/letno-porocilo-o-korupciji-
dolgoletni-razvoj-sistemske-korupcije-ki-se-se-krepi.html
Blechinger, V. (2000). Corruption Through Political Contributions in Japan.
Pridobljeno 12.6.2011 na
http://unpan1.un.org/intradoc/groups/public/documents/APCITY/UNP
AN013118.pdf
Bossard, A. (3. 12. 1998). Mafias, Triads, Yakuza and Cartels: A Comparative
Study of Organized Crime. CJC publications, 14(23). Pridobljeno
20.5.2011 na http://cjimagazine.com/archives/cji76ff.html?id=640
Bruno, A. (2011). The Yakuza Godfathers. Pridobljeno 4.6.2011 na
http://www.trutv.com/library/crime/gangsters_outlaws/gang/yakuza/
3.html
Dobovšek, B. (2005). Korupcija in politika. Ljubljana: Narodna in
univerzitetna knjižnica.
Dobovšek, B. (2009). Transnacionalna kriminaliteta. Ljubljana: Fakulteta za
varnostne vede, Univerza v Mariboru.
Felton, P. (2010). An Analysis of the Japanese Mafia’s Legal System. Santa
Clara: University of Law.
Gragert, B. (1997). Yakuza: The Warlords of Japanese Organized Crime.
International and Comparative Law, 4(1). Pridobljeno 5.6.2011 na
http://digitalcommons.law.ggu.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1034&
context=annlsurvey&sei-
redir=1#search=%22japanese+laws+on+yakuza%22
Hill, P. (2003). The Japanese Mafia: Yakuza, Law, and the State. Oxford:
University of Oxford.
40
Japonski pravni sistem. (1999). Sekretariat za reforme Pravosodnega
ministrstva. Pridobljeno 7.7.2011 na
http://www.kantei.go.jp/foreign/judiciary/0620system.html
Kaplan, D. E. in Dubro, A. (2003). Yakuza: Japan's Criminal Underworld,
Expanded Edition. Los Angeles: University of California Press.
Kälin, C. in Goldsmith, J. (2007). Anti-money laundering: international law
and practice. West Sussex: John Wiley & Sons Ltd.
Messersmith, E. (2003). Political corruption in Japan: A study of the theory,
causes and effects with particular reference to the yakuza factor in
banking scandals and prolonged recession. Miami: University of Miami.
Mitchell, R. H. (1996). Political Bribery in Japan. Honolulu: University of
Hawaii Press. Pridobljeno 2.8.2011 na
http://www.questia.com/PM.qst?a=o&d=37076763
Pascha, W. (1999). Corruption in Japan – An Economist’s Perspective.
Pridobljeno 19.5.2011 na http://www.uni-due.de/in-
east/fileadmin/publications/gruen/paper23.pdf
Racketeer Influenced and Corrupt Organizations. (1959). Organized crime and
racketeering. Pridobljeno 1.8.2011 na
http://www.justice.gov/usao/eousa/foia_reading_room/usam/title9/1
10mcrm.htm#9-110.812
Shiratsuka, S. (2005). The asset price bubble in Japan in the 1980s: Lessons
for financial and macroeconomic stability. BIS Papers No. 21, 42 – 62.
Sugita, K. (1999). Looking into Japanese Police Corruption. Pridobljeno
19.5.2011 na
http://tokyoprogressive.org/~tpgn/japan/japanesepolice.html
Wood, C. (1992). The Bubble Economy: Japan's Extraordinary Speculative
Boom of the '80's and the Dramatic Bust of the '90'. Pridobljeno
17.5.2011 na http://www.sjsu.edu/faculty/watkins/bubble.htm
IZJAVA O AVTORSTVUDIPLOMSKEGA DELA 1. STOPNJE
Spodaj podpisani(a) Lovro Češnovar
rojen(a) 3 1 . 0 8 . 1 sem avtor(ica) diplomskega dela 1. stopnje z naslovom
Yakuza: Evolucija, korupcija in vpliv na državo
S svojim podpisom zagotavljam, da:
• je predloženo delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela;
• sem poskrbel(a), da so dela in predloženem delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili;
• sem poskrbel(a), da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni element predložnavodili;
• sem pridobil(a) vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v predloženo delo in dem to tudi jasno zapisal(a) v predloženem delu;
• se zavedam, da je plagiatorstvo obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne pravicah, Uradni list RS švarnostne vede v skladu z njenimi pravili;
• se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za varnostne vede.
V Ljubljani, dne _______________________
41
IZJAVA O AVTORSTVU DIPLOMSKEGA DELA 1. STOPNJE
Lovro Češnovar , z vpisno številko
1 9 8 7 v kraju Maribor
avtor(ica) diplomskega dela 1. stopnje z naslovom
Yakuza: Evolucija, korupcija in vpliv na državo
S svojim podpisom zagotavljam, da:
je predloženo delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela;
sem poskrbel(a), da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v predloženem delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili;
sem poskrbel(a), da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni element predloženega dela in je zapisan v skladu s fakultetnimi
sem pridobil(a) vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v predloženo delo in dem to tudi jasno zapisal(a) v predloženem delu;
se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje drugih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za varnostne vede v skladu z njenimi pravili;
se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za varnostne vede.
_______________________ __________________________Podpis avtorja(ice)
0 7 0 8 0 3 8 6
je predloženo delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela;
mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v predloženem delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili;
sem poskrbel(a), da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu enega dela in je zapisan v skladu s fakultetnimi
sem pridobil(a) vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v
nje drugih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz.
kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih t. 21/95), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za
se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in
__________________________ Podpis avtorja(ice)
