DRUŠTVO ONKOLOŠKIH

BOLNIKOV SLOVENIJE MAMOGRAFIJA

Dobroje vedeti,

kaj pomeni

1

Druš tvo on ko loš kih bol ni kov Slo ve ni je

MAM0GRAFIJAMetoda za zgodnje odkrivanje raka dojk

Ljub lja na, 2004

2

Av to ri ca:prim. Bre da Jan ~ar, dr. med.

Iz da ja telj in zalo`nik:Druš tvo on ko loš kih bol ni kov Slo ve ni je

Re cen zent:prim. Ju rij Us, dr. med.

Glav na in od go vor na ured ni ca:prim. Ma ri ja Ve gelj Pirc, dr. med.

Lek to ri ca:prof. Mir jam Še mrov

Teh ni~ na ured ni ca:Fir deu sa Pu ri}

Za sno va, ob li ko va nje in ra ~u nal niš ka po sta vi tev:Stu dio DESIGN DEMŠAR, Škof ja Lo ka

Tisk:Ti skar na PRESENT, I`an ska 383, Ljub lja na

Na kla da:3.000 iz vo dov

Drugi ponatis

CIP - Katalo`ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana

618.19-006-073.75

JAN^AR, Breda Mamografija : metoda za zgodnje odkrivanje raka dojk / [avtoricaBreda Jan~ar]. - 2. ponatis. - Ljubljana : Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, 2004. - (Dobro je vedeti, kaj pomeni)

ISBN 961-90822-2-21. Gl. stv. nasl.

217353216

3

Vse bi na

Knji ̀ i ci na pot .......................................................................................... 5

Av to ri ca se pred sta vi ................................................................................. 7

ANATOMIJA DOJKE ............................................................................. 9 Zgrad ba, raz voj in ci kli~ ne spre mem be doj ke

BOLEZENSKE SPREMEMBE DOJK ................................................... 13 BENIGNE SPREMEMBE Ma sto pa ti je, ci ste, fi broa de no mi, pa pi lo mi, fi bro ze, vnet je, kal ci na ci je

MALIGNE SPREMEMBE ..................................................................... 16 Rak doj ke Ne kaj splo šnih po dat kov

MAMOGRAFIJA ................................................................................... 18 Ma mo gram ali rent gen ska sli ka doj ke - zna ~il no sti gle de na `iv ljenj sko ob dob je `en ske Ma mo graf ski zna ki bo le zen skih spre memb Ma mo gra fi ja - teh ni ka sli ka nja

DOPOLNILNI DIAGNOSTI^NI POSTOPKI .................................... 27 Sli kov ni diag no sti~ ni po stop ki ...................................................... 27 Sli ka nje pod raz li~ ni mi ko ti, ci lja na kom pre si ja, po ve ~a va, ul tra zvo~ ni pre gled In va ziv ni diag no sti~ ni po stop ki .................................................... 29 Duk to gra fi ja, igel na biop si ja, ul tra zvo~ no vo de na punk ci ja, pre do pe ra tiv no oz na ~e va nje le zi je z `i co Dru ge do pol nil ne prei ska ve dojk ................................................... 31 Izo top na, mag net no re zo nan~ na in op ti~ na ma mo gra fi ja

DOBRO JE VEDETI .............................................................................. 33

4

5

Knji ̀ i ci na pot

Svo jo last no sen co me ~em na svo jo pot,ker imam sve til ko,

ki ni pri` ga na.R. Ta go re

Druš tvo on ko loš kih bol ni kov Slo ve ni je ̀ e li s se ri jo knji ̀ ic "Do bro je ve de-ti, kaj po me ni", ši ri ti zna nje in véde nje o raz li~ nih vi di kih bo lez ni, o nje nem od kri va nju in zdrav lje nju.

Pr va med nji mi je Ma mo gra fi ja. Na me nje na je `en skam, da bi la ̀ e ra zu-me le tu di svo jo vlo go pri od kri va nju bo le zen skih spre memb v doj kah. Ma mo gra fi ja je rent gen sko sli ka nje dojk, me to da za zgod nje od kri va nje ra ka.

^e prav je ko rist na in po treb na prei ska va, mno gim vzbu ja strah: "Kaj, ~e mi od kri je jo ra ka?" Ne ka te re iz stra hu od la ša jo s pre gle dom pri zdrav ni ku ce lo ta krat, ko so si `e sa me za ti pa le sum lji vo za trd li no. Spet dru gim pa red-ni pre gle di za go tav lja jo ob ~u tek var no sti.

@e lim, da bi Vas uvod na Ta go re je va mi sel vzpod bu di la, da bi s pri` ga no sve til ko zna nja in od go vor no sti raz svet li le svo jo pot skr bi za zdrav je in preg-na le sen ce last nih stra hov, bo jaz ni in dvo mov.

Upam, da Vam bo pri tem po ma ga la tu di pri ~ujo ~a knji ̀ i ca.

Av to ri ca Vas v njej sez na nja ne le s teh ni ko ma mo graf ske ga pre gle da in opi so va njem raz li~ nih mo mo gra mov, tem ve~ tu di z bo le zen ski mi spre mem-ba mi dojk ter z do pol nil ni mi diag no sti~ ni mi po stop ki in prei ska va mi dojk. Knji ga je tu di sli kov no bo ga to oprem lje na.

prim. Ma ri ja Ve gelj Pirc, dr. med.predsednica Dru{tva onkolo{kih bolnikov Slovenije

5

6

7

Av to ri ca se pred sta vi

Ro je na sem pred ne kaj ve~ kot pet de se ti mi le ti na ju gu Slo ve ni je, to je v Ko ~ev ju. Otroš ka le ta sem pre ̀ i ve la do kaj ve se lo, ker sem ime la sre ~o, da sem bi la ~lan dru ̀ i ne s pe ti mi otro ki in sem `i ve la v uli ci, kjer so pre bi va li šte vil ni mo ji vrst ni ki. V ti stih ~a sih še ni smo poz na li mo pe dov, mo tor jev in te le vi zi je, za to smo se ve li ko igra li in ra zi sko va li bli` nje trav ni ke, goz do ve in `iv lje nje v njih. Ve li ko ve se lje so nam pred stav lja le zi me z do sti sne ga; v~a sih ga je bi lo tu di ve~ kot dva me tra. Se ve da pa smo mo ra li ho di ti tu di v šo lo, kar je bi lo vse prej kot dol go ~a sno. Še da nes se spo mi njam obi skov abon maj skih pred stav v ljub ljan ski Dra mi, ki so bi le po seb no do ̀ i vet je. Po to va nje iz Ko ~ev ja v Ljub lja no z vla kom je ta krat tra ja lo kar tri ure in ni si te` ko pred stav lja ti, ka ko smo ta krat, `e najst ni ki, iz ko ri sti li ta ~as.

Di jaš ka le ta so bi la `e bolj re sna. V gim na zi ji smo se mo ra li ve li ko u~i ti, saj smo ime li stro ge pro fe sor je. Bi li smo tu di vse vprek za ljub lje ni, kar je

7

prim. Bre da Jan ~ar, dr. med.

Foto Potr~

8

bolj mo ti lo na še star še kot nas. Spoz na va li smo no ve pla ti `iv lje nja in si na bi ra li `iv ljenj ske iz kuš nje.

Po ma tu ri me je na klju~ je pri pe lja lo v Beo grad, ta krat glav no me sto biv še Ju go sla vi je. Tam sem štu di ra la me di ci no in jo tu di us pe šno kon ~a la. Štu-dij ska le ta so bi la ne ko li ko bolj zah tev na pred vsem za to, ker sem bi la da le~ od do ma in sta rih pri ja te ljev in sem mo ra la vse `iv ljenj ske iz kuš nje re še va ti sa ma. Ven dar pa mla dost pre ma ga vse ovi re.

Po še stih le tih in pol sem se z di plo mo vr ni la v Ljub lja no. Še is ti me sec sem se za po sli la v ta krat nih kli ni~ nih bol ni cah in za ~e la spoz na va ti pra vo me di ci no. Po treh le tih de la v ane ste zij ski slu` bi sem se od lo ~i la za spe cia-li za ci jo iz ra dio lo gi je, ki je po sta ja la iz le ta v le to bolj za ni mi va. S po mo~ jo rent gen skih `ar kov lah ko vi diš ti sto, kar s pro stim o~e som ne mo reš, in ~e si do volj ra do ve den ter imaš smi sel za opa zo va nje, je to ti sto me di cin sko po dro~ je, kjer si lah ko us pe šen in za do vo ljen.

@e na za ~et ku spe cia li za ci je sem za ~e la spoz na va ti rak doj ke in ma mo gra-fi jo. Kot `en sko, ki jo lah ko pri za de ne ta bo le zen, me je rav no to po dro~ je po se bej pri teg ni lo. Ta ko se po leg os ta le ra dio lo gi je `e ose mind vaj set let uk var jam z ma mo graf sko diag no sti ko. Teh ni~ ni raz voj ma mo graf ske diag-no sti ke in no va spoz na nja s po dro~ ja ra ka doj ke re sni~ no omo go ~a ta bolj šo diag no sti ko in ohra nja nje `iv ljenj. To je ti sto, kar sku šam do po ve da ti štu-den tom me di ci ne, ko le gom ne ra dio lo gom in `en skam, ki so ogro ̀ e ne s to bo lez ni jo, `e sa mo za to, ker so `en ske.

Bre da Jan ~ar

8

9

ANATOMIJA DOJKE

Zgrad ba in raz voj doj ke

Doj ka je par na mle~ na `le za, ki se raz vi je pri de kle tih v ~a su pu ber te te v pod ko` nem tki vu na zgor nji spred nji stra ni pr sne ga ko ša. Se stav lje na je iz 15 do 20 po sa mez nih re` njev, ki so se stav lje ni iz `lez nih me ši~ kov in mle~ nih iz vo dil raz li~ nih ve li ko sti. Manj ša mle~ na iz vo di la se zli va jo drug v dru ge ga; na kon cu se zdru ̀ i jo v skup ni mle~ ni vod, ki se od pi ra v bra da-vi ci. Med re` nji se na ha ja ta ve ziv no in maš ~ob no tki vo, ki pred stav lja ta ve ~i no tki va ne do je ~e doj ke in ji da je ta ob li ko in ve li kost. V doj ki naj de mo tu di bo ga to mre ̀ o krv nih `il, mez gov nic in `iv cev, s ka te ri mi je po ve za na z os ta li mi de li te le sa.

9

She mat ski pri kaz tki va doj ke

bezgavke

re`nji

`ivci

rebra

mi{ica

krvne `ile

skupni mle~ni vod

mle~na izvodila

10

Ve li kost, ob li ko in le go doj ke po go ju je jo ra sni in oseb nost ni de jav ni ki, za to so doj ke pri raz li~ nih `en skah raz li~ ne; le va je obi ~aj no ne ko li ko ve~ ja od de sne, lah ko pa je tu di obrat no.

Iz prak ti~ nih raz lo gov, pred vsem za po tre be pre gle do va nja, de li mo doj ko v šti ri kva dran te: 1- notranji zgor nji, 2 - zu na nji zgornji, 3 - no tra nji spodnji in 4 - zunanji spod nji kva drant.

10

She mat ski pri kaz tki va doj ke

ma{~evjevezivno tkivo

re`enj

11

Ci kli~ ne spre mem be tki va doj ke

Ves ~as od pr ve men strua ci je pa do me no pav ze do ̀ iv lja tki vo doj ke ne neh ne spre mem be. Te spre mem be na sta ja jo za ra di vpli va hor mo nov jaj~-ni kov, ki se iz lo ~a jo v ve~ jih ali manj ših ko li ~i nah v ~a su men strua cij ske ga ci klu sa.

V pred men strual nem ob dob ju pov zro ~a po vi ša na ko li ~i na hor mo nov rast `lez ne ga tki va in mle~ nih iz vo dil, ve~ jo pre krv lje nost tki va in za dr ̀ e va-nje te ko ~i ne v ve ziv nem tki vu. Maš ~ob no tki vo se zmanj ša. Doj ka po sta ne na pe ta in ~vr sta, v~a sih tu di ob ~ut lji va.

V po men strual nem ob dob ju se ko li ~i na hor mo nov zni ̀ a, za to na sto pi atro fi ja ozi ro ma zmanj še va nje ̀ lez ne ga tki va in iz gi ne va nje te ko ~i ne v ve ziv-nem tki vu. Doj ka po sta ne zo pet meh kej ša in manj na pe ta. To sta nje tra ja do na sled nje ga pred men strual ne ga ob dob ja, ko se vse spet po no vi.

V no se~ no sti je rast `lez ne ga tki va na jin ten ziv nej ša. Ta krat se `lez no tki vo mo~ no raz ra ste, ker se pri prav lja na iz lo ~a nje mle ka. Maš ~ob no in ve ziv no

11

Kva dran ti doj ke

12

34

12

tki vo sko raj iz gi ne ta. Po kon ~a nem do je nju se vzpo sta vi po dob no sta nje kot pred no se~ nost jo, le da je maš ~ob ne ga tki va ne ko li ko ve~, ve ziv ne ga tki-va pa ne ko li ko manj, za to je doj ka lah ko meh kej ša in oh lap nej ša.

S sta ra njem `en ske upa da ko li ~i na iz lo ~e nih hor mo nov jaj~ ni kov, za to pri ha ja po sto po ma do iz gu be `lez ne ga tki va. Na do meš ~a ga maš ~ev je, ki v ~a su me no pav ze in po njej izra zi to pre vla du je.

12

13

BOLEZENSKE SPREMEMBE DOJKE

Bo le zen ske spre mem be dojk so ze lo raz no li ke. De li mo jih na be nig ne ali ne ra ka ve in ma lig ne ali ra ka ve.

Be nig ne spre mem be so na sre ~o ve li ko bolj po go ste in ni so ne var ne za `iv lje nje `en ske. Lah ko pa pov zro ~a jo raz li~ ne ne la god no sti; ne ka te re, kot npr.vnet ja in po sa mez ne be nig ne tu mor je, je po treb no tu di zdra vi ti.

Ma lig ne spre mem be (rak doj ke) pa ogro ̀ a jo `iv lje nje bol ni ce. Zdrav lje-nje je tem bolj us pe šno, ~im prej ga pri~ ne mo iz va ja ti. Za to je naj po mem-bnej ši cilj ma mo gra fi je is ka nje ra ka vih spre memb v najz god nej šem sta di ju bo lez ni.

13

14

BENIGNE SPREMEMBE DOJK

Naj po go stej še be nig ne spre mem be dojk so: • ma sto pa ti je, • ci ste, • fi broa de no mi, • pa pi lo mi, • fi bro ze, • vnet ja in • kal ci na ci je.

Ma sto pa ti je

Ma sto pa ti je, ime no va ne tu di dis pla zi je ali fi bro ci sti~ na bo le zen dojk, so naj po go stej še be nig ne spre mem be, pri ka te rih ne mo re mo go vo ri ti o bo lez-ni. Pri tem de jan sko ne gre za bo le zen ske spre mem be tki va dojk, am pak le za spre mem bo tki va za ra di hor mon ske ga ne rav no ves ja. Po jav lja jo se ta ko pri mla dih kot pri sta rej ših `en skah in lah ko os ta ne jo do kon ca `iv lje nja. Lah ko jih sprem lja jo bo le ~i ne in na pe tost dojk, ki se spre mi nja jo in so izra-zi to po ve za ne z men strual nim ci klu som; obi ~aj no so v pred men strual nem ob dob ju huj še. Doj ke so na otip izra zi to voz li ~a ste.

Ci ste

Ci ste so naj po go stej ši “tu mor ji“ dojk. To ni so pra vi tu mor ji; so vo de ne bu li ce raz li~ nih ve li ko sti, od ne kaj mi li me trov do ne kaj cen ti me trov. Prib-li` no po lo vi ca vseh `ensk med 30. in 40. le tom sta ro sti (lah ko tu di sta rej še) ima po sa mez ne ci ste ali ve~ je šte vi lo cist, ki se ti pa jo kot ela sti~ ne bu li ce z glad ki mi ro bo vi.

Fi broa de no mi

Fi broa de no mi so naj po go stej ši be nig ni tu mor ji dojk. Po jav lja jo se v vseh sta rost nih ob dob jih, ven dar so za raz li ko od cist po go stej ši pri mlaj ših `en skah, lah ko jih naj de mo tu di pri de kle tih v pu ber te ti. Fi broa de nom je na otip gr ~ast, tr ši tu mor.

14

15

Pa pi lo mi

Pa pi lo mi so drob ni be nig ni tu mor ji, ki se na ha ja jo v mle~ nih iz vo di lih. Pov zro ~a jo iz ce dek iz bra da vi ce, ki je lah ko vo den, rjav kast ali kr vav. Ne ka-te ri pa pi lo mi se lah ko z le ti spre me ni jo v ra ka vo tvor bo, za to jih obi ~aj no ki rurš ko od stra ni mo.

Fi bro ze

Fi bro ze so braz go ti na sto tki vo, ki na sta ne po poš kod bah, ope ra tiv nih po se gih in po vnet ju. Ti pa jo se kot nez na ~il ne tra ka ste for ma ci je.

Vnet je

Vnet je naj ve~ krat na sta ne med no se~ nost jo in do je njem. Raz vi je se hi tro. Pri sot na je bo le ~i na, ote kli na, rde ~i na in po vi ša na tem pe ra tu ra pri za de te ga de la doj ke. Lah ko je po vi ša na tu di te le sna tem pe ra tu ra.

Ne ka te ra vnet ja se lah ko po ja vi jo tu di pri ne do je ~ih `en skah ter pri sta rej-ših, ki ima jo raz šir je ne mle~ ne vo de, v ka te rih se za dr ̀ u je iz lo ~ek.

Kal ci na ci je

Kal ci na ci je so mi ne ral ni de po zi ti v tki vu dojk, ki so vid ni sa mo na ma mo-gra mih kot drob ne be le pi ki ce. De li mo jih v dve sku pi ni: ma kro kal ci na ci je in mi kro kal ci na ci je.

Ma kro kal ci na ci je so ve~ ji, bolj gro bi de po zi ti kal ci ja, ki pred stav lja jo de ge ne ra tiv ne ne ra ka ve spre mem be tki va. Ma kro kal ci na ci je naj de mo pri oko li 50 od stot kih `ensk, sta rej ših od 50 let in pri oko li 10 od stot kih mlaj-ših `ensk.

Mi kro kal ci na ci je so drob ni, manj kot mi li me ter ve li ki mi ne ral ni de po zi ti, ki so raz tre se ni po tki vu doj ke, lah ko tu di obo je stran sko. Ka dar pa je pri sot-nih ve~ mi kro kal ci na cij na manj šem de lu tki va, go vo ri mo o gru ~i mi kro kal-ci na cij. Mi kro kal ci na ci je so naj ve~ krat znak be nig nih spre memb, ven dar pa gru ~a ste mi kro kal ci na ci je lah ko pred stav lja jo edi ni ali ene ga od zna kov ra ka. Za to rav no mi kro kal ci na ci je zah te va jo po seb no po zor nost ra dio lo ga pri oce nje va nju ma mo gra mov.

15

16

MALIGNE SPREMEMBE DOJK

Rak doj ke

Ne kaj splo šnih po dat kov

Rak doj ke se ta ko kli ni~ no kot ma mo graf sko ka ̀ e na ve~ raz li~ nih na ~i-nov. Zna ki so od vi sni pred vsem od ve li ko sti, na ~i na ra sti in hi sto loš ke ga ti pa oz. od vr ste tki va, iz ka te re ga se raz vi je. Rak, ki je ve~ ji od ene ga cen ti-me tra, je obi ~aj no `e kli ni~ no ti pen, po seb no še, ~e se na ha ja bli ̀ e po vr ši ni doj ke. Manj ši ra ki so vid ni le na ma mo graf skih po snet kih.

Gle de na vr sto tki va, iz ka te re ga se raz vi je jo (hi sto loš ki tip), so naj po go-stej ši (oko li 80 od stot kov) ti sti, ki pri~ ne jo ra sti v enem od mle~ nih iz vo dil. Ime nu je mo jih duk tal ni kar ci no mi. Pre cej red kej ši so ti sti, ki se raz vi je jo v me ši~ kih `lez ne ga tki va. Ime nu je mo jih lo bu lar ni kar ci no mi.

Gle de na na ~in ra sti so naj po go stej ši ti sti, ki ra ste jo v ob li ki tu mor ske ga je dra na enem me stu ali v enem kva dran tu. Red kej ši so ra ki z dve ma ali ve~ je dri v is tem kva dran tu ali ce lo v ve~ raz li~ nih kva dran tih doj ke. Ne ka te ri tu di ra ste jo di fuz no po ce li doj ki, ali pa jih sprem lja vnet je. Še red kej ši so ti sti, ki se po jav lja jo sa mo na bra da vi ci in se ka ̀ e jo v ob li ki raz je de bra da vi-ce. Rak doj ke pa se lah ko po ja vi tu di is to ~a sno v obeh doj kah.

Gle de na ve li kost tu mor ja v doj ki je rak lah ko ome jen le na ce li ce zno traj mle~ ne ga vo da ali `lez ne ga me ši~ ka. To so t.i. "in si tu kar ci no mi". Tu mor ni ti pen, na ma mo gra mu ga vi di mo kot mi kro kal ci na ci je ali kot ne pra vil no struk tu ro tki va (T0).

V dru go sku pi no spa da jo tu mor ji ve li ko sti do naj ve~ 2 cm, ki `e pre raš ~a-jo ce li ce in mle~ ni vod ali me ši ~ek, obi ~aj no so tip ni in vid ni na ma mo gra-mu (T1).

Tret jo sku pi no pred stav lja jo tu mor ji ve li ko sti od 2 do 5 cm, ki se raz raš ~a-jo v so sed nja tki va doj ke (T2, T3).

Tu mor ji ve~ ji od 5 cm pred stav lja jo lo kal no na pre do va li rak; raz raš ~a jo se v ve~ ji del doj ke in tu di `e v ste no pr sne ga ko ša (T4).

Me ri tve ve li ko sti tu mor ja so po treb ne za ra di na ~r to va nja zdrav lje nja, pred vsem ope ra tiv ne ga po se ga. Manj ši tu mor ji, po seb no ti sti do ve li ko sti

16

17

1 cm, obi ~aj no še ne za se va jo v bez gav ke in od da lje ne or ga ne. Naš cilj je is ka nje prav teh tu mor jev.

She mat ski pri kaz ve li ko sti tu mor jev

17

18

MAMOGRAFIJA

Ma mo gra fi ja je rent gen sko sli ka nje, s po mo~ jo ka te re ga od kri va mo bo le-zen ske spre mem be v doj ki. Z njo je mo go ~e od kri ti drob ne, kli ni~ no ne zaz-nav ne ra ka ve spre mem be, ki jih ne od kri je no be na dru ga me to da.

Apa rat za rent gen sko sli ka nje dojk (ma mo graf)

Ma mo gram ali rent gen ska sli ka doj ke

Na rent gen ski sli ki ali ma mo gra mu do bi mo ~r no in be lo sli ko po sa mez-nih vrst tki va, po dob no kot na ne barv ni fo to gra fi ji. Ta ~r no – be la sli ka se pri `en skah ze lo raz li ku je, ce lo pri is ti `en ski je v raz li~ nem `iv ljenj skem

18

19

ob dob ju dru ga~ na. Ta ko ma mo gra me lah ko ena ~i mo s prst ni mi od ti si, ki so pri vsa ki prei sko van ki ne ko li ko dru ga~ ni. Tu di bo le zen ske spre mem be se ka ̀ e jo na ve~ raz li~ nih na ~i nov in so lah ko zna ki ne ra ka vih spre memb, ki so po dob ni ra ka vim spre mem bam in obrat no. Za to je oce nje va nje ma mo-gra mov do sti krat do kaj te ̀ av na na lo ga.

Zna ~il no sti gle de na `iv ljenj sko ob dob je `en ske

Kak šen bo ma mo gram in ali bo mo na njem lah ko opa zi li bo le zen ske spre-mem be, je po leg teh ni~ ne ka ko vo sti prei ska ve od vi sno tu di od vseb no sti tki va pre gle da ne doj ke. Mla de doj ke, ki vse bu je jo ve li ko `lez ne ga tki va in le ma lo maš ~ev ja, da jo zna ~il no sli ko go ste ga, do kaj ho mo ge ne ga tki va, v ka te rem ni mo go ~e raz li ko va ti po drob no sti. Z le ti sta ra nja se po jav lja ved-no ve~ maš ~ob ne ga tki va, za to do bi mo pre cej bolj ja sne sli ke. V me no pav zi in po njej, ko v doj ki pre vla du je maš ~ev je, pa je ma mo gram do kaj ja sen in na njem lah ko vi di mo spre mem be, manj še od pet mi li me trov. Po seb no sku pi no pred stav lja jo `en ske, ki v me no pav zi pre je ma jo hor mon sko na do-mest no zdrav lje nje. To pov zro ~a po nov no rast `lez ne ga tki va, za to je nji hov ma mo gram po do ben doj kam mlaj ših `ensk in vse bu je go stej še tki vo z manj maš ~ev ja.

Gle de na tki vo doj ke go vo ri mo o: ne pre gled nih, sla bo pre gled nih in do bro pre gled nih ma mo gra mih.

Ne pre gle den ma mo gram je pri `en skah, ki so mlaj še od 35 let, za to jih pra vi lo ma ne ma mo gra fi ra mo. V ko li kor ob sta ja sum na bo le zen ske spre-mem be, ra je opra vi mo dru ge prei ska ve, naj ve~ krat ul tra zvo~ no prei ska vo dojk. V teh le tih je tu di zbo lev nost za ra kom pre cej red ka.

19

20

Ma mo graf sko vid no tki vo doj ke mlaj še `en ske,

v ka te rem ne mo re mo vred no ti ti po drob no sti

Sla bo pre gle den ma mo gram je pri `en skah, ki so sta re 35 do 40 let, za to jih ma mo gra fi ra mo sa mo ta krat, ko ob sta ja kli ni~ ni sum za bo le zen. Sla bo pre gle den ma mo gram pa do bi mo tu di pri ma sto pa ti jah, ki se po jav lja jo ne gle de na sta rost.

Bo lje pre gle den ma mo gram je lah ko pri `en skah, ki so sta re 40 do 50 let, za to pri njih `e oprav lja mo pre ven tiv ne ma mo gra fi je.

20

21

Pri do lo ~e nem šte vi lu te sku pi ne pa je vseb nost `lez ne ga tki va še ve li ka in za to so pri njih ma mo gra mi še ved no sla bo pre gled ni. Za to se v tem sta rost-nem ob dob ju od lo ~a mo za pre ven tiv no ma mo gra fi jo le pri ti stih `en skah, ki so bolj ogro ̀ e ne. To so `en ske, ka te rih bli` nja so rod ni ca – ma ti, h~i ali se stra - je `e zbo le la za ra kom doj ke; ti ste, ki so pr vi~ ro di le po tri de se tem le tu sta ro sti, ali ni so ro di le ter `en ske, ki so se `e zdra vi le za ra kom ene doj-ke.

Do bro pre gle den ma mo gram je pri `en skah po 50. le tu sta ro sti, ko ni po seb nih ome ji tev za ma mo gra fi ra nje. Ma mo gra mi v tej sta rost ni do bi so do bro pre gled ni in us pe hi is ka nja za ~et nih ra kov so naj ve~ ji.

21

Ma mo gram `en ske po 50. le tu, kjer vi di mo 5 mm ve lik tu mor

22

Ma mo graf ski zna ki bo le zen skih spre memb

Ma mo graf ski zna ki bo le zen skih spre memb so naj ve~ krat ze lo zna ~il ni, za to brez ve~ jih te ̀ av lo ~i mo po sa mez ne bo le zen ske spre mem be. Ta ko so be nig ni tu mor ji ja sno ome je ni, ra ki pa se ka ̀ e jo kot ma sa, ki ima izra zi to ne rav ne, na zob ~a ne ro bo ve. V~a sih se v ta ki ma si vi di jo tu di gru ~e mi kro-kal ci na cij.

Na sled nji ma mo gra mi pri ka zu je jo vid ne raz li ke med nji mi.

22

Šte vil ni do bro ome je ni be nig ni tu mor ji

2323

Kar ci nom doj ke, vi den kot zvez da sta tu mor ska ma sa, ki tu di `e pov zro ~a za de be li tev ko ̀ e in uv la ~i bra da vi co

24

Zna ki ra ka pa ve li ko krat ni so ved no ta ko ja sni. Lah ko se ka ̀ e jo kot drob-ne zvez da ste ne pra vil no sti tki va, ki so znak ma sto pa ti je, vnet ja ali braz go-ti ne. Ne po vsem ja sno ome je ne ma se vi di mo tu di pri be nig nih tu mor jih. Zgo sti tve po sa mez nih de lov tki va in za de be li tve ko ̀ e se po jav lja jo pri ra ku in ma sto pa ti jah. Mi kro kal ci na ci je, ki so za ra dio lo ga naj tr ši oreh, se rav no ta ko po jav lja jo v obeh pri me rih.

Na tan~ nost diag no ze pri ne ja snih spre mem bah te me lji pred vsem na pri-ka zu majh nih po drob no sti, ki jih lah ko pri ka ̀ e mo z do pol nil ni mi diag no-sti~ ni mi po stop ki.

24

Mi kro kal ci na ci je v doj ki, ki so po ob li ki in raz po re di tvi naj ver jet ne je be nig ne

25

Ma mo gra fi ja - teh ni ka sli ka nja

Kla si~ na ma mo gra fi ja ali rent gen sko sli ka nje dojk os ta ja kljub teh ni~-ne mu raz vo ju ne ka te rih dru gih sli kov no – diag no sti~ nih me tod še ved no naj za nes lji vej ša me to da za od kri va nje zgod nje ga ra ka. No be na dru ga diag-no sti~ na me to da je ne mo re na do me sti ti. Ta me to da pa vzbu ja pri ne ka te-rih `en skah ve lik strah in ra zo ~a ra nje. Raz lo gi za to so pred vsem v ne za-dost nem poz na va nju kla si~ ne ma mo gra fi je in do pol nil nih ma mo graf skih po stop kov, ki jih upo rab lja mo za do kon~ no oce no ne ja snih bo le zen skih spre memb. V pri mer ja vi z rent gen skim sli ka njem dru gih or ga nov je to sli-ka nje pre cej dru ga~ no; pred vsem je bolj zah tev no za `en sko, ra dio loš ke ga in ̀ e nir ja in zdrav ni ka ra dio lo ga. Da bo so de lo va nje vseh treh kar naj bolj še, mo ra bi ti prei sko van ka sez na nje na s po te kom prei ska ve.

Naj prej je tre ba `en ski po ve da ti, da bo mo doj ko med sli ka njem sti sni li, kar uteg ne bi ti ne ko li ko ne pri jet no, po seb no za ti ste prei sko van ke, ki ima jo ob ~ut lji ve doj ke. S sti ska njem ali kom pre si jo do se ̀ e mo ena ko mer nej šo raz-po re di tev tki va; doj ka se stanj ša in se ne pre mi ka, kar iz bolj ša pre gled nost tki va. Tu di do za pre je tih `ar kov se s tem zmanj ša, za to je ško dlji vost prei-ska ve manj ša. Kom pre si ja doj ke za prei sko van ko ni ško dlji va, brez nje pa `al ne do bi mo do bre sli ke.

25

Le ga stis nje ne doj ke med ma mo gra fi ra njem v nav pi~ ni sme ri

Foto: J. Ko{ak

26

@en ske, ki ima jo še red no men strua ci jo, ma mo gra fi ra mo v dne vih po men strua ci ji, pa vse do sre di ne men strua cij ske ga ci klu sa. Ta krat je tki vo naj manj go sto in za to naj bolj pre gled no.

Prei sko van ka naj pred pre gle dom ne upo ra bi pu dra ali deo do ran ta, ki vse-bu je ta mi ne ral ne del ce, ki so vid ni na ma mo gra mih. Lah ko nas za ve de jo, ker so po dob ni ne ka te rim zna kom ra ka.

Vsa ko doj ko naj prej sli ka mo v dveh os nov nih sme reh. To sta:

• me dio – la te ral na (po šev no stran ska)• kra nio – kav dal na (nav pi~ na)

Sli ka nje v teh sme reh nam pri ka ̀ e naj ve~ tki va. Po skrb ni ana li zi teh os nov nih ma mo gra mov naj ve~ krat lah ko za klju ~i mo prei ska vo.

26

27

DOPOLNILNI DIAGNOSTI^NI POSTOPKI

10 do 15 od stot kov pre gle da nih prei sko vank mo ra mo po kli ca ti na do pol-nil ne diag no sti~ ne po stop ke, ker nam os nov ni ma mo gra mi ne za do stu je jo za oce no vid nih spre memb. Do pol nil ni diag no sti~ ni po stop ki še ne po me-ni jo, da ima prei sko van ka ra ka, kot se naj ve~ krat zmot no mi sli; so le po mo~ ra dio lo gu pri oce nje va nju tki va dojk.

Po seb no pre vid ni mo ra mo bi ti pri prei sko van kah, ki so pre tr pe le huj šo poš kod bo, vnet je ali ope ra ci jo. Pri njih na sta ne jo v tki vu braz go ti ne, ote kli-ne, za de be li tve ko ̀ e, kal ci na ci je in tu mor jem po dob ne for ma ci je, ki ze lo mo ti jo pre so jo ma mo gra ma. Pri tem naj pou da rim, da poš kod ba, vnet je ali ope ra ci ja ne pov zro ~a jo ra ka.

Do pol nil ni diag no sti~ ni po stop ki so lah ko:

• sli kov ni ali • in va ziv ni po se gi.

Ka te re ga bo mo upo ra bi li, se od lo ~i mo gle de na iz gled ne ja sne spre mem-be na os nov nih ma mo gra mih.

Sli kov ni diag no sti~ ni po stop ki

• Sli ka nje pod raz li~ ni mi ko ti

Sli ka nje pod raz li~ ni mi ko ti ce le doj ke ali sa mo po sa mez nih de lov omo go-~a na tan ~en pri kaz me sta in ob se ga spre mem be.

• Ci lja na kom pre si ja

Ci lja na kom pre si ja manj še ga de la tki va omo go ~i raz mik tki va, ki se lah ko pri ka ̀ e kot nor mal no.

• Po ve ~a va

Po ve ~a va nam ja sne je pri ka ̀ e ro bo ve tu mor ja, ob li ko in raz po red mi kro-kal ci na cij ali dru gih ne pra vil no sti.

• Ul tra zvo~ ni pre gled

Ul tra zvo~ ni pre gled dojk je od li~ na do pol nil na me to da ma mo gra fi ji. Po seb no po mem ben pa je za raz li ko va nje cist in po sa mez nih ~vr stih tu mor-

27

28

jev med se boj in za pre gled dojk z go stim nor mal nim ali ma sto pa ti~ nim tki vom, kjer ma mo gra fi ja ni za nes lji va. Upo rab lja mo ga tu di za pre gled mla dih `ensk in no se~ nic, kjer je ma mo gra fi ja za ra di upo ra be rent gen skih `ar kov ne za ̀ e le na; ul tra zvo~ ni va lo vi pa za prei sko van ko in plod ni so ško-dlji vi. @al pa ul tra zvo~ na prei ska va ne mo re za me nja ti ma mo gra fi je, ker bolj po go sto zgre ši bo le zen ske spre mem be kot ma mo gra fi ja.

Pred hod ni ma mo gra mi so ra dio lo gu v po seb no po mo~, saj mu omo go ~a-jo pri mer ja vo le zij v raz li~ nih ~a sov nih ob dob jih.Vsa ka `en ska naj na kon-trol ne ma mo gra fi je ved no pri ne se vse prejš nje ma mo gra me. ^e prejš njih ma mo gra mov ni, ali pa no vo na sta la le zi ja ne ka ̀ e po seb nih zna kov ma lig-no sti, se lah ko od lo ~i mo za opa zo va nje v do lo ~e nih ~a sov nih ob dob jih, naj ve~ krat po treh, še stih in dva naj stih me se cih.

28

Pri ul tra zvo~ ni prei ska vi `e nska le ̀ i na hrb tu ali bo ku, med tem ko zdrav nik s po mo~ jo po seb ne ul tra zvo~ ne son de pre gle du je

dru go za dru gim po sa mez na po dro~ ja doj ke. Na kon cu pre gle da tu di paz du ho.

Foto: J. Ko{ak

29

In va ziv ni diag no sti~ ni po stop ki

In va ziv ne diag no sti~ ne po stop ke upo rab lja mo za pri kaz bo le zen skih spre memb v mle~ nih iz vo di lih, za iz praz ni tev ve~ jih cist in za ci to loš ko ali hi sto loš ko po tr di tev bo le zen skih spre memb.

Duk to gra fi ja

Duk to gra fi ja pri ka ̀ e mle~ na iz vo di la. Oprav lja mo jo pri `en skah z vo de-nim ali kr vav ka stim iz ced kom. Po seg je eno sta ven in pra vi lo ma ne bo le~. V pri za de to iz vo di lo vsta vi mo tan ko ig li co in sko zi njo vbriz ga mo bar vi lo. Na to doj ko sli ka mo. Z ve li ko za nes lji vost jo ta ko po ja sni mo vzrok iz ced ka in pri ka ̀ e mo me sto le zi je. Naj ve~ krat je to pa pi lom, ki ga ki rurg ta ko pri ka-za ne ga, la` je od stra ni.

Igel na biop si ja ali punk ci ja:

Igel na biop si ja ali punk ci ja je po sto pek, pri ka te rem z ig lo od vza me mo ce li ce ali manj ši koš ~ek tki va za pre gled pod mi kro sko pom.

29

She mat ski pri kaz igel ne punk ci je za trd li ne v doj ki

30

Lo ~i mo tan koi gel no ci to loš ko in hi sto loš ko igel no biop si jo. Obe vr sti iz va ja mo s po mo~ jo ste reo tak ti~ ne na pra ve, za ka te ro se je udo ma ~il izraz “ci to gui de“. To je ra ~u nal niš ka na pra va, ki nam omo go ~a na tan~ no vsta vi-tev ig le v ne ja sno, ma mo graf sko vid no spre mem bo. Pri tej prei ska vi naj prej s kom pre so ri jem, ki ima ok no, sti sne mo prei sko va ni del doj ke. Sli ka mo v dveh po šev nih sme reh na is ti film. Na to nam ra ~u nal nik izra ~u na to~ no le go le zi je in po mak ne vo di lo ig le v po tre ben po lo ̀ aj.

^e oprav lja mo ci to loš ko punk ci jo, ra dio log za bo de tan ko ig lo sko zi vo di-lo v tki vo in od vza me ce li ce. Pri hi sto loš ki punk ci ji upo rab lja de be lej šo ig lo,

30

Po sto pek igel ne punk ci je

Foto: A. Kukovec

31

kar je bo le ~e, za to pred uva ja njem ig le prei sko va ni del ane ste zi ra. V obeh pri me rih opra vi naj manj tri punk ci je. Obe prei ska vi tra ja ta oko li pol ure. @en ska med prei ska vo se di in mo ra pa zi ti, da se ne pre mi ka, kar je naj ve~ ja ne pri jet nost za njo.

Za ple ti po igel nih biop si jah so red ki. Lah ko na sto pi mo~ nej ša kr va vi tev in he ma tom, ki po ne kaj ted nih iz gi ne. Ze lo red ko se lah ko na me stu vbo da po ja vi vnet je, ki se z upo ra bo an ti bio ti ka hi tro poz dra vi.

Ul tra zvo~ no vo de na punk ci ja

Ul tra zvo~ no vo de na punk ci ja se iz va ja pri vseh ti stih le zi jah, ki so do bro vid ne z ul tra zvo kom. Pred nost te punk ci je pred ste reo tak ti~ no je v tem, da ra dio log vi di ko ni co ig le ves ~as prei ska ve, jo lah ko pre mi ka v raz li~ nih sme reh in za to lah ko vza me tki vo z ve~ mest. Prei ska va je manj ne pri jet na za pa cient ko, ker ves ~as le ̀ i in zah te va po mi ro va nju ni ta ko stro ga kot pri prejš nji prei ska vi.

Pre do pe ra tiv no oz na ~e va nje le zi je z `i co

Ne tip lji vo le zi jo v doj ki, ki jo je po treb no ki rurš ko od stra ni ti, mo ra mo pred ope ra ci jo oz na ~i ti, si cer je ki rurg ne naj de. Po sto pek oz na ~e va nja ta ke le zi je se iz va ja na enak na ~in kot ste reo tak ti~ na punk ci ja, le da ra dio log sko-zi ig lo uve de tan ko `i co, ki jo s ka velj~ kom utr di v le zi ji. Pri ope ra ci ji ki rurg sle di `i ci; ta ko hi tro naj de le zi jo in od stra ni le po tre ben del tki va.

Dru ge do pol nil ne prei ska ve dojk

• Izo top na ma mo gra fi ja

Izo top na ma mo gra fi ja je prei ska va z izo to pom teh ne ci ja. Ta izo top ni agens se po vbriz ga va nju v kri ko pi ~i v ma lig nih tu mor jih in jih ta ko pri ka-`e. To me to do upo rab lja mo pred vsem za pre gled go ste ga tki va dojk, sla bo tip nih tu mor jev in za sle de nje us pe ha zdrav lje nja po ohra ni tve nem ope ra-tiv nem po se gu (po del ni ope ra ci ji doj ke). Me to da pa ni do volj za nes lji va za od kri va nje ra ka vih spre memb, manj ših od ene ga cen ti me tra.

• Mag net no re so nan~ na ma mo gra fi ja

Mag net no re so nan~ na ma mo gra fi ja ima ome je no upo rab nost pred vsem za ra di slab še spe ci fi~ no sti prei ska ve, kar po me ni, da v do lo ~e nih pri me rih

31

32

ne mo re to~ no opre de li ti bo le zen ske spre mem be. To pa je tu di dol go traj na prei ska va, saj tra ja oko li šti ri de set mi nut. Ta prei ska va je naj pri mer nej ša za pre gled dojk, v ka te re so vstav lje ne si li kon ske pro te ze, re kon strui ra nih dojk po ope ra tiv ni od stra ni tvi na rav ne doj ke za ra di ra ka, pre gled ob se` nih braz-go tin pri bol ni cah z ve~ krat ni mi ope ra ci ja mi in za pre gled dojk pred ope ra-ci jo `e po tr je ne ga ra ka, kjer je v go stem tki vu po treb no iz klju ~i ti pri sot nost mo` nih do dat nih je der.

• Op ti~ na ma mo gra fi ja

Op ti~ na ma mo gra fi ja je prei ska va, pri ka te ri pres vet li mo doj ko z la ser-skim `ar kom in ta ko pri ka ̀ e mo op ti~ ne last no sti tkiv, ki se med se boj raz li ku je jo. Pri ka ̀ e le tu mor je ve~ je od ene ga cen ti me tra, za to ni ma ve~ je diag no sti~ ne vred no sti.

• Kse ro ra dio gra fi ja in ter mo gra fi ja

Kse ro ra dio gra fi ja in ter mo gra fi ja sta za sta re li in neus pe šni me to di, ki ju da nes ne upo rab lja mo ve~. Na nju na le ti mo le še ob ~a sno pri po sa mez nih zdrav ni kih, ki z zgod njo diag no sti ko ra ka ni so do bro sez na nje ni.

32

33

DOBRO JE VEDETI

Za pre gled dojk je po tre ben kli ni ~en pre gled in ma mo gra fi ja

Ma mo gra fi ja lah ko od kri je, po seb no pri ̀ en skah po 50. le tu sta ro sti, za ~et-ne ra ke manj še od ene ga cen ti me tra, ki kli ni~ no še ni so tip ni. @al pa se vsi ra ki ne ob na ša jo na is ti na ~in. 10 od stot kov ra ka na ma mo gra mu ni vid nih, so pa lah ko kli ni~ no tip ni.

Za to je pre gled dojk sko raj ved no se stav ljen iz kli ni~ ne ga pre gle da in ma mo gra fi je.

Manj še ga šte vi la ra kov ne mo re mo opa zi ti ni ti kli ni~ no ni ti ma mo graf-sko.

Red no me se~ no sa mo pre gle do va nje dojk

Ne ka te ri ra ki lah ko zra ste jo med dve ma na ~r to va ni ma pre gle do ma. Za to sve tu je mo vsa ki `en ski, da si red no vsak me sec pre ti pa doj ke in ob vsa ki naj manj ši ne pra vil ni spre mem bi po nov no pri de na pre gled.

Rent gen sko se va nje pri ma mo gra fi ji je za ne mar lji vo

Tve ga nje za na sta nek ra ka za ra di rent gen ske ga se va nja je pri da naš njih so dob nih apa ra tu rah in ob upo šte va nju var nost nih pra vil za ne mar lji vo. Ne ko li ko je od vi sno od sta ro sti prei sko van ke in od šte vi la oprav lje nih ma mo gra fij za ~a sa `iv lje nja. Mla de prei sko van ke z obi li co `lez ne ga tki va so bolj ogro ̀ e ne kot sta rej še, pri ka te rih pre vla du je maš ~ob no tki vo; pa tu di us pe šnost ma mo gra fi je je pri njih bis tve no manj ša.

Na ~r to va nje pre ven tiv nih ma mo graf skih pre gle dov upo šte va sta rost in ogro ̀ e nost `en ske

Na ~r to va ne pre ven tiv ne ma mo graf ske pre gle de oprav lja mo na na sled nji na ~in:

• pri `en skah med 50. in 69. le tom vsa ki dve le ti;• pri `en skah med 40. in 50. le tom na dve le ti ali ce lo po go ste je, ~e so di jo

v sku pi no bolj ogro ̀ e nih in ~e ta ko pri po ro ~a zdrav nik, ki je pred hod-no opra vil kli ni~ ni pre gled;

• pri `en skah med 35. in 40. le tom le iz je mo ma iz va ja mo ma mo gra fi jo, in si cer sa mo ta krat, ko ob sta ja sum na re sno bo le zen dojk.

33

34

@en skam po 20. le tu sta ro sti pri po ro ~a mo sa mo pre gle do va nje in ob ~a sno tu di kli ni~ ni pre gled, ~e prav je pri ta ko mla dih `en skah rak doj ke bolj iz je-ma kot pra vi lo.

Diag no sti~ na in pre se jal na ma mo gra fi ja

Diag no sti~ na ma mo gra fi ja je ti sta, ki diag no sti ci ra bo le zen ske spre mem-be doj ke, ki jih za ti pa `en ska sa ma, ali jih za ti pa zdrav nik, ali so vid ne na za ~et nih ma mo gra mih. Njen cilj je po tr di ti ali iz klju ~i ti pri sot nost ra ka ve bo lez ni. Diag no sti~ ne ma mo graf ske po stop ke do lo ~a mo in di vi dual no pri vsa ki pa cient ki po se bej.

Pre se jal na ma mo gra fi ja je prei ska va, ki jo iz va ja mo v red nih ~a sov nih pre-sled kih pri sku pi ni `ensk brez zna kov bo lez ni, s ci ljem, od kri ti rak doj ke v zgod njem, kli ni~ no še ne mem sta di ju. Or ga ni zi ra mo jo ta ko, da ak tiv no va bi mo `en ske na pre gled s pi sni mi va bi li. V Slo ve ni ji ta ko or ga ni zi ra ne ga pro gra ma še ni ma mo, za to se mo ra jo `en ske na pre gled dojk pri jav lja ti sa me.

V Slo ve nji zbo li za ra kom dojk vsa ko le to oko li de vet sto `ensk, kar nas uvrš ~a med na ro de z vi so ko stop njo zbo lev no sti. Us pe šno zdrav lje nje in s tem tu di zmanj ša nje umr lji vo sti za ra di te bo lez ni do se ̀ e mo le z nje nim zgod njim od kri va njem, ko je bo le zen ome je na le na doj ko in brez za sev kov v dru gih de lih te le sa.

Na stan ka ra ka doj ke ne mo re mo pre pre ~i ti. Ze lo ve li ko pa lah ko na re di-mo za nje go vo zgod nje od kri va nje in s tem us pe šno zdrav lje nje. Pri tem zdravs tve na slu` ba ni do volj. Vsa ka slo ven ska `en ska mo ra poz na ti svo je te lo in ve de ti, kaj lah ko sa ma sto ri za svo je zdrav je. Upam, da bo pri ~u jo ~a knji ̀ i ca vsaj ma lo pri po mo gla k te mu.

34

35

36

ISBN 961-90822-2-2

Iz da jo knji ̀ i ce je fi nan~ no omogo~ila:

Fun da ci ja za fi nan ci ra nje in va lid skih in hu ma ni tar nih or ga ni za cij v Re pub li ki Slo ve ni ji

DRUŠTVO ONKOLOŠKIH

BOLNIKOV SLOVENIJE MAMOGRAFIJA

Dobroje vedeti,

kaj pomeni