DOHODNINA V ITALIJI IN PRI NASold.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/cretnik-simona.pdfdohodnine za leto 2004 v Sloveniji in Italiji. Prva omejitev pri pisanju je pomanjkanje literature,

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

DOHODNINA V ITALIJI IN PRI NAS

Študentka: Simona Čretnik Številka indeksa: 81544769 Program: univerzitetni Način študija: redni Študijska smer: računovodstvo in revizija Mentor: dr., Kokotec - Novak Majda

Celje, februar 2005

1

IZJAVA Študentka Simona Čretnik izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela. Zagotavljam, da sta tiskana in elektronska verzija istovetni. Kot avtorica dovoljujem njegovo objavo na spletni strani fakultete. Kraj: V Celju Datum: 14.2. 2005 Podpis:…………………………………….

2

PREDGOVOR Država pobira davke zaradi financiranja skupnih potreb prebivalcev in države. Delimo jih na posredne in neposredne. V diplomskem delu je obravnavan najpomembnejši neposredni davek – dohodnina v Italiji in v Sloveniji. Razvoj davčnega sistema v Sloveniji bistveno razlikuje od razvoja v Italiji, ta ima namreč bogato davčno zgodovino že od leta 1971. Medtem, ko so temelji slovenskega davčnega sistema začeli nastajati šele dvajset let kasneje. Glede na to, da je Italija naša soseda, da imamo skupno zgodovino in da jo uvrščamo med pomembnejše države s katerimi ima Slovenija medsebojne odnose, je prav, da spoznamo kako oz. iz katerih dohodkov je sestavljena njihova dohodnina. Namen naloge je prikaz dohodnine oz. davka na dohodek fizičnih oseb v Italiji in Sloveniji, razdelitev virov dohodnine, podrobno spoznavanje olajšav v obeh državah, ter kritična analiza preučevanih dohodninskih sistemov. V prvem poglavju je opredeljeno področje in problem, ki je raziskovan. Navedeni so tudi namen, cilji in osnovne trditve raziskave. V nadaljevanju so podane predpostavke in omejitve, ki so bile pri pisanju diplomskega dela prisotne. Na koncu pa so navedene metode raziskovanja. V drugem poglavju je predstavljen davek na dohodek fizičnih oseb ali dohodnina z različnih vidikov. Najprej so predstavljene značilnosti dohodnine in pomen. V nadaljevanju pa pravičnost dohodnin in obdavčitev le-teh. V tretjem poglavju je obdelana dohodnina v Sloveniji, kdo so sploh zavezanci, kateri dohodki spadajo v dohodnino, kako se določi davčna osnova, kakšna je davčna stopnja, kako se plačuje dohodnina in kdaj se vloži dohodninska napoved. Prav tako so podrobno predstavljene olajšave, ki so upoštevane pri znižanju dohodninske osnove, za zavezanca, ki plačuje dohodnino. Predstavljena je tudi dohodnina po novem Zakonu o dohodnini, ki je v Sloveniji začel veljati od januarja 2005 naprej, vendar bomo napoved dohodnine po novem zakonu oddali šele marca 2006. V četrtem poglavju je predstavljeno kako je z dohodnino v naši sosednji državi Italiji, kdo so zavezanci, kateri so dohodki vključeni v dohodnino, kakšna je stopnja davka ter kakšne olajšave uporabljajo za znižanje osnove pri naši zahodni sosedi. V petem poglavju je predstavljena konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Italijo o izogibanju medsebojnega obdavčevanja. V tem poglavju so podrobno razčlenjene postavke, ki zajemajo sporazum. V šestem poglavju so pregledno izdelane primerjave splošnih značilnosti dohodnine v Italiji in pri nas. Namen teh primerjav je pridobitev hitrega in shematičnega vpogleda v splošne značilnosti davka na dohodek fizičnih oseb. Prav tako je na kratko podan tudi vzporeden pregled davčnih olajšav.

3

Zadnja preglednica pa bo pokazala razlike v obdavčitvi fizičnih oseb na področju dohodnine v Sloveniji in Italiji ob predpostavljeni enaki davčni osnovi. V zadnjem delu bodo predstavljene sklepne ugotovitve, do katerih sem prišla skozi raziskavo problema.

4

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................................ 6 1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA ................................................................ 6 1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE.............................................................................. 6 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE........................................................................................ 7 1.4 METODE DELA .............................................................................................................. 8

2 DAVEK NA DOHODEK FIZIČNIH OSEB.................................................................. 9 2.1 KAJ JE DOHODNINA..................................................................................................... 10 2.2 PRAVIČNOST DOHODNINE ........................................................................................... 10 2.3 POMEN DOHODNINE ................................................................................................... 11 2.4 DOHODNINA IN OSTALI DAVKI .................................................................................... 11

3. OPREDELITEV DOHODNINE V SLOVENIJI ....................................................... 13 3.1 ZAVEZANEC ZA DOHODNINO....................................................................................... 13 3.2 NAČINI PLAČEVANJA DOHODNINE............................................................................... 14 3.3 DOHODNINSKA OSNOVA............................................................................................. 15 3.4 VIRI DOHODNINE V SLOVENIJI .................................................................................... 16 3.5 OLAJŠAVE................................................................................................................... 18 3.6 AKONTACIJSKI DAVKI................................................................................................. 22

3.6.1 Davek od osebnih dohodkov .............................................................................. 22 3.6.2 Davek od dohodka iz kmetijstva ........................................................................ 25 3.6.3 Davek od dohodka iz dejavnosti ........................................................................ 27 3.6.4 Davek iz dobičkov iz kapitala ............................................................................ 29 3.6.5 Davek od dohodkov iz premoženja .................................................................... 31 3.6.6 Davek od dohodkov iz premoženjskih pravic .................................................... 32

3.7 LESTVICA ZA DOHODNINO .......................................................................................... 33 3.8 ODMERNI POSTOPEK ................................................................................................... 34 3.9 DOHODNINA V PRIHODNJE ......................................................................................... 34 3.10 SKLEPNE UGOTOVITVE.............................................................................................. 38

4DOHODNINA V ITALIJI ALI INDIVIDUAL INCOME TAX - IRPEF................. 40 4.1 SPLOŠNO..................................................................................................................... 40 4.2 DAVČNI ZAVEZANCI.................................................................................................... 40 4.3 DAVČNA OSNOVA ...................................................................................................... 41 4.4 VIRI DOHODNINE V ITALIJI.......................................................................................... 42 4.5 DAVČNE OPROSTITVE, OLAJŠAVE IN ODBITKI OD DAVČNE OBVEZNOSTI...................... 43 4.6 PODVRSTE LETNEGA DAVKA NA DOHODEK FIZIČNIH OSEB.......................................... 47

4.6.1 Dohodek iz nesamostojnega dela ...................................................................... 47 4.6.2 Dohodek iz samostojnega dela .......................................................................... 49 4.6.3 Dohodek iz nepremičnin.................................................................................... 50 4.6.4 Dohodek iz kapitala ........................................................................................... 51 4.6.5 Dohodek iz samostojnega opravljanja dejavnosti............................................. 53 4.6.6 Drugi dohodki fizičnih oseb .............................................................................. 54

4.7 LESTVICA ZA DOHODNINO .......................................................................................... 55 4.8 PLAČEVANJE DAVKA................................................................................................... 55

5

4.9 NEREZIDENTI .............................................................................................................. 56 4.10 SKLEPNE UGOTOVITVE.............................................................................................. 56

5 SPORAZUM O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČENJA DOHODKA IN PREMOŽENJA MED SLOVENIJO IN ITALIJO........................................................ 58

5.1 POSTAVKE , KI ZAJEMAJO SPORAZUM.......................................................................... 58 5.2 ODPRAVA DVOJNEGA OBDAVČENJA............................................................................ 61

6. PRIMERJAVA DOHODNINE V SLOVENIJI IN ITALIJI .................................... 63 6.1 VPLIV DOHODNINE NA ZAVEZANCE ............................................................................ 63 6.2 UGOTOVITEV RAZLIK PO POSAMEZNIH ZNAČILNOSTIH DOHODNINE ........................... 64 6.3 PRIMERJAVA NOVEGA DOHODNINSKEGA ZAKONA V SLOVENIJI Z ITALIJO................... 66 6.4 SKLEPNE UGOTOVITVE................................................................................................ 67

7 SKLEP ............................................................................................................................. 68

8 POVZETEK.................................................................................................................... 70

9 LITERATURA ............................................................................................................... 72

10 VIRI ............................................................................................................................... 74

11 SEZNAM TABEL ........................................................................................................ 75

6

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Model evropske osebne dohodnine je Slovenija uvedla šele leta 1991, kar je bila velika novost za slovenske davkoplačevalce, ki je prinesla nemalo težav, saj se je izkazalo, da se velik del prebivalstva niti ne zaveda, da davke plačuje. Državljani Slovenije niso razumeli oz. obvladali sistema olajšav na izdatke, delovanja letne odmere dohodnine, ter kazni, ki so bile izdane zaradi prenizko obračunanih akontacij med letom. Ker dohodnina oz. davek na dohodek fizičnih oseb poleg davka na potrošnjo in prispevkov za socialno varnost tvori največji del davčnih prihodkov, je bila uvedba le-te nujno potrebna za Slovenijo. Ureditve in izboljšave predpisov za odmero dohodnine so v minulih letih prinesle odpravo nekaterih začetniških napak in odpravile pomanjkljivosti prvotnega dohodninskega zakona. Pred nekaj meseci je Slovenija postala enakopravna članica EU. In prev zaradi tega dejstva je potrebno poznati druge davčne sisteme in se zgledovati po rešitvah v drugih članicah, med njimi pa je osrednja pozornost usmerjena na tiste države, s katerimi nas vežejo sorodne ureditve posameznih področij. Tako Slovenijo in Italijo vežejo zgodovinski razlogi, geografska bližina in sodelovanje pri različnih skupnih projektih, tako da je poznavanje davkov v sosednji državi nuja. In ker, Slovenija na področju dohodnine nima toliko izkušenj kot Italija, dohodninski sistem Italije pa ima skupne točke z našim dohodninskim sistemom, sem se osredotočila na primerjavo med njima. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve V večini držav na svetu je pobiranje davkov najvažnejša oblika pridobivanja fiskalnih dohodkov.Vsaka država ima zato oblikovane svoje vrste, sisteme in oblike davkov, čemur posledično sledijo tudi kazni za njihovo neplačevanje. Glede na to, da je Italija naša mejna država in da imata obe s Slovenijo skupni cilj, to je doseči davčni sistem, ki bo ustrezal zahtevam Evropske zveze, sem se odločila za preučevanje davka na dohodek posameznika med Slovenijo in Italijo. Eden izmed razlogov preučevanja dohodnine pa je tudi ta, da na naši fakulteti ni bilo veliko povedano o italijanskem dohodninskem sistemu. Razlog za to je najbrž v pomanjkanju literature, saj je glavnina napisana v italijanskem jeziku. Cilj diplomske naloge je povzeti zakonodajo na področju dohodninskega sistema v Sloveniji, ga ustrezno predstaviti in ugotoviti, kako je pobiranje dohodnine urejeno v Italiji. Predstavila in analizirala bom značilnosti dohodninskega sistema v Italiji in Sloveniji na področju plačevanja dohodnine, olajšav, davčnih stopenj in virov dohodnine. V določenih točkah bom primerjala določene prednosti in slabosti pobiranja dohodnine. Prav tako pa bom podrobno predstavila sporazum o izogibanju dvojnega obdavčenja med Republiko Slovenijo in Italijo.

7

Trditve: • vsaka država teži k čim bolj učinkovitem sistemu pobiranja davkov; • dohodnina spada med najpomembnejšo obliko fiskalnih dohodkov; • država poskuša čimveč stvari obdavčiti; • Republika Slovenija obdavčuje dohodke po teritorialnem načelu, medtem ko so v

Italiji obdavčeni po svetovnem načelu; • davek na plače v Italiji ni predpisan; • sporazum o izogibanju dvojnega obdavčenja dohodka in premoženja je Republika

Slovenija prevzela od SFRJ; • prevelika obdavčenost posameznika v Republiki Sloveniji.

1.3 Predpostavke in omejitve Pred začetkom svojega dela sem si v zvezi z dohodnino zastavila določene predpostavke in omejitve, ki mi bodo olajšale delo in omogočile, da se osredotočim na pomembnejše faze obravnavane tematike. Osrednja predpostavka naloge je pomembnost dohodnine kot vira fiskalnih prihodkov. Naslednja predpostavka se nanaša na razmere, s katerimi je mogoče primerjati oba dohodninska sistema, torej slovenskega in italijanskega. Kljub razlikovanju davčne zgodovine v Italiji in Sloveniji pa obe državi težita k uvedbi učinkovitega davčnega sistema po vzoru Evropske unije. Pri tem pa se srečujeta vsaka s svojimi težavami iz preteklosti. Nadalje predpostavljamo, da se zakonska določila in veljavne davčne stopnje v času raziskave ne spreminjajo. Slovenija ima nov dohodninski zakon, ki je s 1.1.2005 stopil v uporabo, vendar se bo po novem zakonu odmerjala dohodnina šele marca 2006. In ker bo stari dohodninski zakon, še vedno v uporabi pri letošnji oddaji dohodnine bo v tem delu predstavljena primerjava med dohodninskim zakonom, ki bo uporabljen za odmero dohodnine za leto 2004 v Sloveniji in Italiji. Prva omejitev pri pisanju je pomanjkanje literature, ki zajema dohodnino in njene olajšave v Italiji v slovenskih knjižnicah. Prav zaradi tega sem se pri pisanju dosti opirala na podatke dostopne preko interneta ter tudi s tujo literaturo v angleškem in italijanskem jeziku izposojeno v knjižnici v Trstu. Naslednja omejitev je slabo znanje italijanske pravne terminologije. Omejitev predstavlja tudi pomanjkanje praktičnih izkušenj. V Sloveniji je sprejet nov zakon o dohodnini, ki je stopil v veljavo 1.1. 2005. Nov zakon podrobneje razčlenja davčne vire za pobiranje dohodnine in izboljša obdavčitve posameznika. V diplomskem delu so na kratko predstavljene izboljšave novega dohodninskega zakona. Menim pa, da izboljšave ne bodo prinesle vsem davčnim zavezancem ugodnosti, saj bodo posledično zaradi tega še bolj obdavčeni. V nalogi so vse kategorije, ki se nanašajo na Italijo, izražene v evrih. Tečaj evra v času nastanka diplomske naloge pa je: 1 €=240 SIT

8

1.4 Metode dela Diplomska naloga se nanaša na določeni časovni moment iz stanj v raziskovanem trenutku, zaradi katerega je statična raziskava. Primerjalno se raziskava nanaša na preučevanje davka na dohodek fizičnih oseb Slovenije in Italije. Vse primerjave so narejene na podlagi strokovnih gradiv. Pri raziskavi je uporabljen deskriptiven pristop, ki daje prednost opisu struktur in delovanju določenega gospodarskega procesa.V rabo je prišla tudi metoda klasifikacije, saj smo se od vseh davkov omejili na davek od dohodka fizičnih oseb. Osrednja uporabljena metoda v diplomski nalogi je metoda kompilacije, kjer so podana spoznanja, stališča in rezultati drugih avtorjev. Za oblikovanje sklepov pa sem upoštevala pravila induktivne in deduktivne metode analitičnega pristopa k raziskovanju. Komperativno metodo pa sem uporabila pri primerjavi dohodnine in temeljnih razlik davčnih olajšav in spodbud v preučevanih državah. Podatke sem zbirala preko interneta, ter z iskanjem literature v knjižnicah v Sloveniji in Italiji. Vendar je še vedno ostal internet kot prevladujoč vir informacij.

9

2 DAVEK NA DOHODEK FIZIČNIH OSEB Davek na dohodek je poleg davka na promet eden od najpomembnejših davčnih oblik vsakega sodobnega davčnega sistema, saj zagotavlja okoli 17 % vseh prihodkov državnega proračuna. Pomen tega davka se ne kaže samo v njegovi finančni izdatnosti, temveč tudi v njegovi uporabi kot elastičen in zelo delotvoren instrument ekonomske in socialne politike. Davek na dohodek se je pojavil relativno pozno, prvič šele leta 1798, ko ga je vpeljala Anglija, ki je bila takrat v vojni s Francijo. Davek na dohodek (Income Tax) se je pobiral na podlagi obdavčitve skupnega prihodka, ki ga je davčni zavezanec dobil iz različnih virov, in to: iz kmetijstva, gospodarskih dejavnosti, prostih poklicev, zakupov, najemov, kapitala in zaslužkov (cedularni davki). Na davek so bile vpeljane davčne olajšave in oprostitve (Pernek, 1997, str.158). Kakor je že navedeno, je to davek novejšega časa in ga v času, ko smo imeli samo kmetijsko dejavnost, nismo poznali. Značilnosti davka na dohodek fizičnih oseb so predvsem naslednje:

1. Z vpeljavo različnih davčnih oprostitev in olajšav davek zavestno vpliva na materialni položaj davčnega zavezanca in njegove družine ter ga lahko zato obravnavamo za pravičnega.

2. S pomočjo progresivnih davčnih stopenj se ta davek pojavlja v funkciji tako

imenovanega vgrajenega avtomatskega stabilizatorja, torej se poudarijo učinki njegovega anticikličnega delovanja. Davčne stopnje dosegajo celo preko 80 % davčne obremenitve tako, da je ta davek pomemben instrument intervencionizma in usmerjanja v gospodarstvu (instrument konjukturne in strukturne politike na makro in mikro planih).

3. Davek na dohodek fizičnih oseb uvrščamo med davke, katerih izvajanje je

zapleteno (zahtevno). Zapletenost se kaže pri določanju mnogih elementov, ki so pomembni za obdavčitev.

Pri obdavčitvi dohodka razlikujemo dva sistema. Pri prvem sistemu obdavčitve dohodka se opravi obdavčitev na osnovi enotnega davka, s katerim se obdavčijo celotni prihodki fizičnih oseb. Pri drugem sistemu se pri obdavčitvi dohodka razen cedularnega davka, to je poleg obdavčitve posameznih prihodkov iz raznih virov (davek na prihodek, objektivni davek, itd.) še dodatno se obdavči celotni dohodek. Danes se načeloma obdavčuje dohodek z vpeljavo enotnega davka, s katerim se obdavčijo celotni (skupni) prihodki fizičnih oseb. Obdavčitev dohodka fizičnih oseb je praviloma na podlagi progresivne davčne lestvice, s tem so za določene vrste dohodkov predvidene oprostitve in olajšave oziroma uporabe posebnih stopenj. Pri obdavčitvi dohodka se pojavlja problem določanja dohodka, ki je podvržen obvezi plačila davka. V praksi je to vprašanje lahko rešljivo na tri načine:

10

1. Po načelu državljanstva se obdavči dohodek državljana države, ki opravi obdavčitev ne glede na to, ali je bil dohodek dosežen doma ali v tujini.

2. Po teritorialnem načelu se obdavčitev dohodka in premoženja opravi v državi (ali

delu države), kjer je bil ustvarjen (dosežen) dohodek oziroma kjer je bilo premoženje pridobljeno oziroma se nahaja.

3. Načelo neomejene davčne obveze se uporablja na ta način, da so plačila davka na

dohodek zavezane vse fizične osebe, ki so dohodek pridobile doma ali v tujini in običajno prebivajo v državi, ki opravi obdavčitev. Da bi se preprečila dvojna obdavčitev pri uporabi tega načela, se za znesek davka na dohodek, ki ga je fizična oseba že plačala v tujini, načeloma izvzame (izloči) ob obdavčitvi v tuzemstvu oziroma vračuna v davčno obveznost, ki se določi v tuzemstvu (Pernek, 1997, str.159).

Davek na dohodek fizičnih oseb lahko določi kot državne davčne zavezance posameznika ali družino. 2.1 Kaj je dohodnina Dohodnina je (Dohodnina za 2001, 2002, str.5 ):

• osebni davek: odvisna je od vsakega posameznika- od višine njegovih dohodkov in drugih okoliščin;

• letni davek: obdavčeni so vsi obdavčljivi dohodki, prejeti od 1.1. do 31.12. določenega leta;

• sintetični davek: dohodki iz različnih virov se seštejejo in nato enotno obdavčijo ne glede na vir pridobivanja;

• progresivni davek: višja je osnova za dohodnino, višja je povprečna davčna stopnja in davčna obremenitev;

• enakopravni davek: višina ni odvisna od vrste dohodka in statusa davkoplačevalca. Dohodnina ali davek na dohodek fizičnih oseb je torej opredeljen kot osebni davek. Načelo enakosti davkov oz. njihovega sorazmerja z gospodarsko močjo je pri tem davku najbolj izrazito, saj že sam po sebi, hkrati pa tudi preko posameznih olajšav in oprostitev, upošteva socialne, gospodarske in druge okoliščine, ki vplivajo na davčno sposobnost posameznega davčnega zavezanca (Svilar, Šircelj, 1998, str.9). 2.2 Pravičnost dohodnine Že od nekdaj je bila pravičnost v pretežni meri odvisna od pravičnosti dohodnine. Najmočneje je prizadeta pravičnost države, ko so prisotne nepravičnosti na področju obdavčitve posameznikov z dohodnino. Davčno dolžniško razmerje je splošno razmerje med upravičencem do davka in davčnim zavezancem. Kot začetek davčnega razmerja med davčnim subjektom in državo je trenutek nastanka davčnega subjekta - rojstvo davčnega subjekta, omenjeno razmerje pa se na drugi strani konča s prenehanjem davčnega subjekta- njegovo smrtjo. Poslovna sposobnost, državna pripadnost in stalno prebivališče oz.

11

bivališče, so za obstoj davčno dolžniškega razmerja nepomembni. Stalno prebivališče je kriterij, ki je pomemben za določitev vrste davčne zaveze. V skladu s temeljnim načelom individualne odločitve se lahko ugotovi posameznikova davčna osnova in se uporabi progresivna davčna tarifa za posamezno fizično osebo- davčnega zavezanca. Nadalje se izhaja iz temeljnega načela individualne obdavčitve obveznosti posameznega davčnega zavezanca, da se podvrže obdavčitvi vse svoje prihodke, ki jih je pridobil v določenem obdobju. Zaradi tega načela tudi ni možen prenos dohodkov. Mnogo bolj se postavlja vprašanje, katere dohodke je posamezni davčni zavezanec pridobil. 2.3 Pomen dohodnine Z makroekonomskega vidika je dohodnina v največji meri obravnavana kot primerjava družbenega proizvoda z davčno osnovo. Iz te primerjave je moč razbrati občutljivi družbeni proizvod. Pri tem je pomembno upoštevanje odbitnih postavk, ko je odbitek na račun amortizacije. Vključiti je potrebno transferna plačila in državne obresti, saj obresti prispevajo k plačilom davčnega obveznika. Za odbitke obdavčljivega dohodka se uporabljajo različna merila. V glavnem vključujejo standardne odbitke, ki jih uporabljajo določeni davčni zavezanci za znižanje osnove. Ministrstvo za finance lahko na ta način vpliva na znesek obdavčljivega dohodka in ga uskladi z računi družbenega proizvoda. Obdavčljivi dohodek znaša po navedbah avtorjev manj kot 50 odstotkov družbenega proizvoda. Davčni odbitki ali davčni odhodki privedejo do nepopolne opredelitve obdavčljivega dohodka (Musgrave 1989, 391). 2.4 Dohodnina in ostali davki Zaradi ciljev socialne politike je večina držav članic OECD delež dohodnine v strukturi vseh davkov zmanjšan zaradi naraščanja davčnih olajšav in oprostitev. Visoke davčne stopnje so »silile« davčne zavezance, da so iskali možnosti davčnih oprostitev in olajšav, tako da so raje investirali na sorazmerno manj obdavčena področja. Takšen sistem je spodbujal neenakost in zapletenost ter odvračal davčne zavezance, da bi vlagali v ekonomsko produktivne panoge. Zato se je večina držav začela prizadevati, da bi znižale davčne stopnje in povečale davčne osnove. Ta kombinacija sprememb v dohodninski davčni strukturi omogoča zbrati enak znesek proračunskih prihodkov brez ekonomskih popačenj, povezanih z neenotnimi obravnavami različnih davčnih subjektov in objektov. V davčni zakonodaji je potrebno poleg nekaterih splošno znanih načel upoštevati tudi načelo poštenosti, preprostosti in ekonomskega blagostanja.

12

Načelo poštenosti zahteva, da so vsi davkoplačevalci obravnavani enako, in da so vsi dohodki predmet obdavčitve. Poštenost lahko tudi zahteva, da so dohodki merjeni in primerljivi, kar pa ni enostavno opravilo. Načelo preprostosti je treba mnogo bolj upoštevati pri obdavčitvi fizičnih oseb (dohodnina) kakor pa pri obdavčitvi pravnih oseb. Vendar moramo opozoriti na izkušnje, ki kažejo, da je to načelo pogosto v nasprotju z načelom poštenosti in drugimi cilji davčne reforme. Načelo ekonomskega blagostanja se z davčno reformo doseže z znižanjem davčne stopnje, seveda pod pogojem, če tudi drugi ekonomski dejavniki vplivajo na znižanje cen proizvodov in storitev. Skratka, prej kot davčni predpisi zagotavljajo ekonomsko blagostanje dejavniki, ki znižujejo ceno delovne sile in kapitala na daljši rok in s tem vplivajo tudi na zanesljivo dolgotrajno ekonomsko rast.

13

3. OPREDELITEV DOHODNINE V SLOVENIJI Podobno kot v večini razvitih dežel je tudi v Republiki Sloveniji individualizirana in progresivna dohodnina, uvedena leta 1991, daleč najpomembnejši neposredni davek fizičnih oseb. Sistem dohodnine sestavlja šest skupin medletnih oziroma sprotnih akontacijskih davkov ter (končna) letna dohodnina, od katere se pri rezidentih (pripadnikih) Republike Slovenije medletne akontacije v celoti odštejejo, morebitne razlike glede na dokončno letno obveznost pa poračunajo in poravnajo (Čok et al. 1996, 12). Dohodnino ali davek na dohodek lahko opredelimo kot osebni davek, pri katerem je načelo enostavnosti davkov oziroma njihovega sorazmerja z gospodarsko močjo zavezanca najbolj izrazito, saj že načeloma, dodatno pa tudi prek posameznih oprostitev in olajšav upošteva socialne, gospodarske in druge okoliščine, ki vplivajo na davčno sposobnost posameznega davčnega zavezanca (GV 1998, 9). 3.1 Zavezanec za dohodnino Po 5. členu Zakona o dohodnini (odslej Zdoh)1 je zavezanec za plačilo dohodnine fizična oseba, ki je rezident Republike Slovenije in dosega obdavčljive dohodke na območju Slovenije, ter fizična oseba, ki ni rezident Republike Slovenije, vendar je na njenem območju bivala nepretrgoma najmanj šest mesecev in dosegla obdavčljive dohodke. Dohodnina torej temelji na načelu rezidentstva, kar pomeni, da se pri opredelitvi davčnega zavezanca ne izhaja iz državljanstva. Temveč se kot merilo uporablja stalno prebivališče oziroma začasno prebivališče fizične osebe v Republiki Sloveniji. Zavezanec za dohodnino je le tista oseba, ki je stalno ali začasno bivala na območju Slovenije nepretrgoma najmanj šest mesecev (rezidenti in nerezidenti), ne pa tudi oseba, ki je bivala na območju Slovenije manj kot šest mesecev. Napovedi za dohodnino ne vložijo:2

• zavezanci katerih bruto dohodki ne presegajo 11 % povprečne letne (bruto) plače zaposlenih v Sloveniji v letu, za katero se obračuna dohodnina;

• učenci in študenti, katerih prejemki iz naslova plačila za začasno ali občasno opravljeno delo preko študentskih ali mladinskih organizacij, ki posredujejo delo na podlagi pogodbe o koncesiji, in katerih osnova ne presega 51 % povprečne letne (bruto) plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu, za katero se odmerja dohodnina;

• zavezanci, katerih edini vir dohodnine je pokojnina, prejeta od ZPIZ-a, če med letom za katerega se dohodnina izplačuje, v skladu z zakonom, niso plačali akontacije dohodnine in med letom niso uveljavljali olajšave za vzdrževane družinske člane.

1 Uradni list RS, št. 71/93, 2/94 –popravek, 7/95, 14/96 –odločba US in 44/96. 2 Izračun dohodnine preko interneta 2004 dzs.

14

3.2 Načini plačevanja dohodnine3 V Republiki Sloveniji obstajajo trije načini medletnega plačevanja davkov. Ti so (Prirejeno po Čoku in ostalih 1998, 25-26). Davek po odbitku Takšna oblika obdavčitve se uporablja predvsem pri tistih dohodkih (“virih dohodnine”) oziroma izplačilih, ki so “vidni” oziroma pri katerih je možnost nadzora enostavna. Tukaj gre predvsem za izplačila pravnih oseb fizičnim osebam: plače, pokojnine, plačila po pogodbi o delu, dohodki od premoženja, dohodki od premoženjskih pravic, nekatere oblike dohodka iz (zasebne) dejavnosti. Dočim so pri plačilu po podjemnih pogodbah dohodki od premoženja in dohodki od premoženjskih pravic, ti dohodki proporcionalni in znašajo 25 % osnove: izplačilo manj priznani stroški, pa je pri plačah in pokojninah davek po odbitku dosti bolj natančen, tako da naj bi bila po koncu leta, ob dohodninski napovedi, doplačila ali povračila dohodnine čim manjša. Davek po odbitku se prav tako uporablja za določene skupine zavezancev za davek od dohodka iz (zasebnih) dejavnosti, tako npr. pri samostojnih raziskovalcih, samostojnih kulturnih delavcih, obrtnikih, ki se ukvarjajo z domačo obrtjo, ipd. Tudi pri teh skupinah je stopnja davka po odbitku 25 %, osnova pa prav tako izplačila manj priznani stroški. Davek, plačan na osnovi odločbe o odmeri davka Takšna oblika obdavčitve je značilna predvsem za manj vidne dohodke, tj. dohodke, pri katerih so izplačevalci fizične osebe-to so npr. izplačila dohodkov iz premoženja, dohodkov iz premoženjskih pravic. Prav tako se na osnovi odločbe plačujejo davki na kapitalske dobičke. Pri teh oblikah dohodka zavezanec vloži davčno napoved praviloma, a ne vedno, 15 dni po prejemu dohodka, davčni organ pa izda odločbo o odmeri davka. Takšna oblika prevladuje za obdavčenje že prejetih in praviloma nekontinuiranih dohodkov. Pri določenih oblikah dohodka, npr. dohodki iz premoženja (celoletnega dohodka od najemnin), dohodkov iz zasebne dejavnosti, kapitalskih dobičkov, doseženih s prodajo vrednostnih papirjev, pa se davčna napoved vloži za dohodke, prejete tekom celega preteklega leta; ob tem lahko omenimo, da napovedi za davek od dohodka iz kmetijstva ni treba vlagati, ker so ti dohodki normativni, tj. osnovani na katastrskem dohodku. Letne napovedi se vlagajo v prvih mesecih novega leta. Dodajmo še to, da se davek od dohodkov iz dejavnosti in davek od dohodkov iz kmetijstva plačuje akontacijsko (v mesečnih, trimesečnih ali šestmesečnih obrokih), višina akontacije je določena na osnovi odločb iz preteklih let . Samoobdavčitev To je novejša oblika obdavčevanja, ki je stopila v veljavo s 1.1.1998 in velja predvsem za določene večje zavezance za davek od dohodka iz dejavnosti. Pri tej skupini ne bi bilo drugačne odločbe, temveč bi si zavezanec sam izračunal mesečne akontacije davka.

3 Javne finance v Sloveniji 1998 str 25-26

15

3.3 Dohodninska osnova Osnovo dohodnine predstavlja t.i. obdavčljiv dohodek. Na tak dohodek se nato uporabi ustrezna davčna stopnja- rezultat je določitev davčne obveznosti (davčnega dolga). Da bi lahko definirali pojem obdavčljiv dohodek, je potrebno razumeti tudi druge ter širše kategorije, kot sta dohodek in dohodek za obdavčitev. Dohodek je vsota vseh neto prihodkov, ki jih je davčni zavezanec ustvaril v časovnem obdobju enega leta (merodajni za dohodnino so dohodki v posameznem koledarskem letu). Za obdavčitev je brezpredmetno ali gre za prihodke v naravi, denarju ali kakšne druge prihodke. Dohodek za obdavčitev je dohodek zmanjšan za določene postavke (kategorije), ki so izvzete iz obdavčitve - oprostitve (najpogosteje iz socialno-političnih razlogov). Obdavčljiv dohodek oziroma davčno osnovo dobimo na tak način, da od dohodka za obdavčitev odbijemo standardne in nestandardne olajšave (Pernek in Kobal 2000, 26). Formalno lahko celotni potek določanja davčne osnove dohodnine zapišemo takole (Stanovnik 2002,78): V osnovo za dohodnino se vštevajo:

• letni znesek plače, nadomestila plač in drugi prejemki iz delovnega razmerja, izplačani v denarju, bonih ali v naravi, razen povračil stroškov, ki jih je imel zavezanec v zvezi z delom ter letni prejemki v obliki stimulacij in bonitet v zvezi z delovnim razmerjem, zmanjšani za plačane obvezne prispevke za socialno varnost in posebne prispevke, uvedene z zakoni;

• vsak posamezen prejemek, dosežen na podlagi pogodbe o delu, delovršne pogodbe oziroma od prevzema opravljanja storitev oziroma poslov na drugi podlagi, v višini, od katere je bil obračunan davek od osebnih prejemkov;

• letni znesek pokojnine, od katere je bil obračunan davek od osebnih prejemkov, zmanjšan za posebne prispevke, uvedene z zakoni;

• katastrski dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč, zmanjšan za katastrski dohodek zemljišč, za katera so priznane oprostitve in olajšave, ter zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki se obračunavajo od katastrskega dohodka, za posebne prispevke, uvedene z zakoni, in za pristojbine, uvedene s predpisi o gozdovih;

• dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, v višini, od katere je bil odmerjen davek iz dejavnosti, zmanjšan za olajšave, ki se priznajo po zakonu; če se dobiček ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se v osnovo za dohodnino všteje

DOHODEK, KI JE PREDMET DAVČNE OLAJŠAVE

- PRIZNANI STROŠKI, KI SO NASTALI OB PRIDOBIVANJU TEGA DOHODKA

- OLAJŠAVE STANDARDNE IN NESTANDARDNE

= DAVČNA OSNOVA

16

tako ugotovljen dobiček, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost in posebne prispevke, uvedene z zakoni;

• dobiček, dosežen s prodajo kapitala; • letni znesek obresti na posojila, od katerih je bil odmerjen oziroma obračunan

davek od dohodkov iz premoženja; • dohodki, doseženi z udeležbo pri dobičku; • dohodki, doseženi z oddajanjem premoženja v najem, v višini, od katere je bil

odmerjen oziroma obračunan davek od dohodkov iz premoženja; • dohodki iz premoženjskih pravic v višini, od katere je bil odmerjen oziroma

obračunan davek od dohodkov iz premoženjskih pravic (Zdoh, 6. člen).

Osnova za dohodnino je tako seštevek vseh dohodkov iz posameznih virov dohodnine v posameznem koledarskem letu. 3.4 Viri dohodnine v Sloveniji Zdoh izrecno določa, kateri dohodki so obdavčeni z dohodnino. To so:

• osebni prejemki, • dohodki iz kmetijstva, • dohodki iz dejavnosti, • dohodki iz kapitala, • dohodki iz premoženja, • dohodki iz premoženjskih pravic.

Od vseh naštetih dohodkov se že med letom plačuje davek kot akontacija dohodnine in med letom plačana akontacija se upošteva pri končni odmeri dohodnine in se od nje odšteje. TABELA 1: AKONTATIVNI ELEMENTI DOHODNINE

Zavezanec Podvrsta dohodnine - osnova Vrsta akontacije

I. Davek od osebnih prejemkov

1.

Zaposleni

Letni znesek plače, nadomestila plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja ter letni prejemki v

obliki stimulacij in bonitet v zvezi z delovnim razmerjem, zmanjšani za obvezne prispevke za socialno

varnost in posebne prispevke.

Davek od osebnih prejemkov

obračunan na podlagi lestvice iz 18. člena zakona o

dohodnini. 2.

Fizične osebe

Prejemek na podlagi pogodbe o delu, delovršne pogodbe oz. od prevzema opravljanja storitev in poslov na drugi

podlagi, drugi prejemki, vključno z nagradami in podobnimi prejemki.

Davek od osebnih prejemkov,

izračunan po proporcionalni

stopnji 25 % iz 18. člena zakona o

dohodnini.

17

3.

Upokojenci

Letni znesek pokojnine, od katere je bil obračunan davek od osebnih prejemkov, zmanjšan za posebne prihodke, uvedene z zakoni.

Davek od osebnih prejemkov,

obračunan na podlagi lestvice iz 18. člena zakona o

dohodnini.

II. Davek od dohodka iz kmetijstva

1.

Lastniki zemljišč

Katastrski dohodek od kmetijskih in gozdarskih zemljišč,zmanjšan za katastrski dohodek zemljišč, za katere so priznane oprostitve in olajšave ter zmanjšan za obvezne prispevke za socialno vrednost, ki se obračunavajo iz katastrskega dohodka, za posebne prispevke, uvedene z zakoni in za pristojbine, uvedene s predpisi o gozdovih.

Davek od dohodkov

iz kmetijstva, obračunan po

stopnjah iz 1. in 2. odstavka 27. člena

zakona o dohodnini.

III. Davek od dohodkov iz dejavnosti

1. Zasebniki, obdavčeni na

podlagi dejansko ugotovljenih

odhodkov

Dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, v višini, od katere je bil odmerjen davek iz dejavnosti, zmanjšan za olajšave, ki se priznavajo po tem zakonu.

Davek od dohodkov iz dejavnosti, obračunan po

stopnjah iz 49. člena zakona o dohodnini.

2.

Zasebniki,

obdavčeni z normiranimi

odhodki

Pri ugotavljanju dobička s pomočjo normiranih odhodkov se v osnovo za dohodnino všteje tako ugotovljen dobiček, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost in posebne prispevke, uvedene z zakoni.

Davek od dohodka

iz dejavnosti, obračunan po

stopnji 25 % iz 57. člena zakona o

dohodnini. IV. Davek od dobička iz kapitala 1.

Fizične osebe

Razlika med prodajno ceno kapitala in valorizirano vrednostjo kapitala v času pridobitve.

Stopnja davka od

dobička iz kapitala je predpisana v 62. členu zakona in

znaša 30 %.

V. Davek od dohodkov iz premoženja 1.

Fizične osebe

Dohodki, doseženi z udeležbo pri dobičku, obresti na posojila, dana fizičnim in pravnim osebam, dohodki, doseženi z oddajanjem zemljišč, stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in prostorov za počitek oziroma rekreacijo, opreme, prevoznih sredstev in drugega premoženja v najem.

Stopna davka je predpisana v 75. členu zakona o

dohodnini in znaša 25 %.

VI. Davek od dohodkov iz premoženjskih pravic 1.

Fizične osebe

Dohodki iz avtorskih pravic, izumov, znakov razlikovanja tehničnih izboljšav, ne glede na to ali so zavarovani po zakonu.

Stopnja davka je

predpisan v 81.členu zakona o dohodnini in znaša

25 %

Vir: Babič-Matko in drugi (2001,48).

18

Viri dohodnine se obdavčujejo že med letom z davki, ki predstavljajo podvrste dohodnine, imenujemo jih akontacijski davki, po koncu leta pa se obdavčijo z dohodnino. Zavezanec za dohodnino na koncu leta tako plača ali dobi povrnjeno razliko med odmerjeno dohodnino in vplačanimi akontacijskimi davki. Razume se, da je vsako izplačilo že obdavčeno kot akontacija, saj državna blagajna ne bi mogla čakati na 31. marec, ko se dohodnina dejansko obračuna. Hkrati pa je lažje tudi za obdavčene, saj jim ni potrebno vsega davka plačevati naenkrat. V primerjavi z dohodninami v ostalih deželah vključuje slovenska dohodnina (še zaenkrat) vse pomembnejše oblike dohodkov fizičnih oseb (Rupnik, Stanovnik, 1995b, str.12). Izjeme so:

• obresti od bančnih vlog in javnih obveznic, • „pripisani“ dohodki zaradi prebivanja v lastnem stanovanju, • vse oblike socialnih pomoči, • preživnine, • pomemben del dijaških in študentskih zaslužkov.

Vključeni pa so drugi dohodki, ki so v večini držav neobdavčeni ali vključeni med olajšave:

• drugi prejemki ter stimulacije in bonitete iz delovnega razmerja, • boleznine in druga nadomestila.

Naš Zdoh je zasnovan na principu obdavčenja resničnega povečanja sposobnosti za potrošnjo, torej se obdavčuje dohodek brez obdavčenja potrebnih stroškov, ki jih je oseba imela. Vendar to velja samo za nekatere vrste dohodkov:

• prejemke po pogodbi o delu, podjemni pogodbi..., • dobiček iz dejavnosti, • najemnine, • avtorski honorarji, • honorarji za izume, tehnične izboljšave.

3.5 Olajšave Zaradi boljše preglednosti in lažjega razumevanja poglavja o uveljavljanju znižanj davčne osnove za dohodnino sem pripravila preglednico vseh davčnih odbitkov in olajšav, s katerimi lahko zavezanec na zakonit način zmanjša svojo davčno osnovo. Glede na to, na kakšen način uveljavlja znižanja dohodninske osnove, jih delimo na splošna in posebna. Splošno zmanjšanje v višini neobdavčenega dela dohodkov pripada vsem, ki so zavezanci za dohodnino, posebna znižanja pa lahko uveljavljajo le, če izpolnjujejo pogoje, ki so predpisani za uveljavljanje določenega znižanja (dokazila o določenih izdatkih, starost, vzdrževani družinski člani ipd.). Iz razpredelnice št. 3 je razvidno, da lahko osnovo za dohodnino zavezanec zniža za neobdavčljivi del dohodkov (splošno zmanjšanje) ter za olajšave in izdatke, ki so predpisani v 7., 8., 9. in 10. členu Zdoh (posebna zmanjšanja). V davčnem jeziku obstaja

19

razlika med izdatkom oziroma odbitno postavko ter med davčno olajšavo, v praksi pa se je za vsa znižanja osnove za dohodnino udomačil izraz olajšava.

TABELA 3: ZNIŽANJA OSNOVE ZA DOHODNINO Vrsta odbitka oz. olajšave Osnova za izračun

odbitka oz. olajšave Stopnja oz. višina odbitka oz. olajšave

Zmanjšanje osnove za dohodnino

A. SPLOŠNO ZMANJŠANJE OSNOVE

1. Neobdavčen del osnove z dohodnino Povprečna letna plača zaposlenih v RS

11 % Do višine osnove za dohodnino

B. POSEBNA ZNIŽANJA OSNOVE 1. Odbitne postavke iz 9. člena zakona

(razen 9.točke) Ugotovljena osnova za dohodnino

Do 3 % Do 3 % osnove za dohodnino

2. Odbitne postavke iz 9.točke 9.člena zakona (samoprispevek)

/

Celotni plačan znesek samoprispevka

Do višine osnove za dohodnino

3. Zmanjšanje zaradi invalidnosti s 100-odstotno telesno okvaro

Povprečna letna plača zaposlenih v RS


4. Zmanjšanje osnove zaradi dela preko mladinskih ali študentskih organizacij



5. Zmanjšanje osnove zaradi dopolnjenih 65 let starosti



6. Posebne olajšave za vzdrževane otroke


1. otrok 10 % vsak naslednji + 5 %

Do višine osnove za dohodnino

7. Posebne olajšave za ostale vzdrževane družinske člane



Vir: Babič-Matko in drugi (2001, 35). Zmanjšanje osnove za dohodnino4 Osnova za dohodnino se vsem zavezancem zmanjša za 11 % letne povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu, za katero se odmerja dohodnina. Poleg tega splošnega znižanja, ki velja za vse zavezance, se osnova za dohodnino zmanjša še za:

• letno povprečno plačo zaposlenih v Republiki Sloveniji 100 % invalidom, če jim je bila priznana pravica do tuje nege in pomoči na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije - Centra za socialno delo ali občinskega upravnega organa, pristojnega za varstvo borcev in vojaških invalidov; za to znižanje se zahteva izpolnitev obeh pogojev, to je, da je zavezanec 100 % invalid in da ima pravico do tuje nege in pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa;

• 40 % letne povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji zavezancem, ki so imeli prejemke iz naslova plačila za začasno ali občasno opravljanje dela učencev in študentov, prejetih preko študentskih ali mladinskih organizacij, ki opravljajo

4 Ministrstvo za finance, davčna uprava RS

20

dejavnost posredovanja dela na podlagi pogodbe o koncesiji, v skladu s predpisi na področju zaposlovanja; v kolikor koncesija izplačevalcu ni bila podeljena, se taki prejemki štejejo za prejemke, dosežene na podlagi pogodbe o delu, oziroma od prevzema opravljanja storitev in poslov na drugi podlagi, in v tem primeru zavezanec ni upravičen do znižanja osnove v višini 40 %;

• 8 % letne povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji zavezancem, ki so v odmernem letu dopolnili 65 let.

Zmanjšanje dohodninske osnove na podlagi določenih izdatkov Osnovo za dohodnino lahko zavezanci zmanjšujejo zaradi izdatkov, in sicer največ do 3 % osnove za dohodnino.Ti izdatki se zavezancem priznajo kot odbitna postavka v napovedi za dohodnino le, če so jih porabili zase, kar morajo dokazati z ustreznimi listinami s svojim imenom. Zmanjšanje osnove se prizna samo za sredstva, ki so bila porabljena v letu, za katerega se odmerja dohodnina. Listine, s katerimi se dokazuje resničnost navedb, se praviloma ne prilagajo k napovedi, temveč se bodo davčnem organu predložile na vpogled šele v odmernem postopku in na zahtevo davčnega organa. Osnovo za dohodnino lahko zmanjšajo zavezanci za 3 % za naslednje izdatke:

• sredstva vložena v vrednostne papirje, katerih izdajatelj je Republika Slovenija in katerih vračilni rok je daljši od 12 mesecev;

• nakup, gradnjo, vzdrževanje stanovanja; • vzdrževanje kulturnih spomenikov, naravne znamenitosti, nakup likovnih del,

leposlovja, umetniških plošč; • prispevke in premije za povečano socialno varnost (premije za dodatno zdravstveno

zavarovanje), zdravila, zdravstvene in ortopedske pripomočke; • nakup učbenikov in druge strokovne literature ter programske opreme; • šolnino; • humanitarne, kulturne, izobraževalne, znanstvene, raziskovalne, športne, ekološke,

religiozne namene; • sredstva za izgradnjo ali obnovo objektov komunalne infrastrukture; • plačane članarine političnim strankam in sindikatom; • nakup deležev in delnic pravnih oseb izključno za namen razvoja znanosti in

tehnologije; • obnovo denacionaliziranega premoženja; • vračila v denarju za delnice in vložke gospodarskih družb ter deleže zadrug,

vpisanih v sodni register v Republike Slovenije; • nakup nekaterih okolju prijaznih proizvodov .

Olajšave za vzdrževane družinske člane5 Zavezancu, ki vzdržuje družinske člane, se prizna posebna olajšava. Za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana se osnova zmanjša za znesek, ki znaša

5 http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200454&dhid=69801

21

10 % letne povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji. Za vsakega nadaljnjega otroka se olajšava poveča za 5 % navedene plače. Za otroka z zmerno, težjo ali težko motnjo v telesnem ali duševnem razvoju znaša olajšava 50 % povprečne plače. Navedena olajšava se poveča za 5 %, če gre za drugega otroka, za 10 %, če gre za tretjega otroka in za vsakega nadaljnjega otroka, za nadaljnjih 5 %. Zavezanec dokazuje otrokovo prizadetost z izvedenskim mnenjem komisije za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Če ima vzdrževani družinski član lastne dohodke, se znesek olajšave zmanjša za toliko, kolikor so znašali letni dohodki tega člana. Znesek olajšave se ne zmanjša za naslednje prejemke:

• varstveni dodatek k pokojnini; • denarno pomoč za brezposelnost; • družbeno pomoč otrokom; • denarno pomoč kot edini vir preživetja in denarni dodatek po zakonu o socialnem

varstvu; • enkratno denarno pomoč po posebnih predpisih; • prispevek za preživljanje otroka; • štipendije in izplačila učencem, dijakom, študentom za opravljeno obvezno

praktično delo v vzgojno-izobraževalnem procesu; • prejemke iz naslova plačil za začasno ali občasno opravljanje dela učencev in

študentov, prejetih preko študentskih ali mladinskih organizacij, ki opravljajo dejavnost posredovanja dela na podlagi pogodbe o koncesiji;

• sorazmerni del družinske pokojnine, ki jo prejema vzdrževani družinski član. Če zavezanec ni vse leto vzdrževal družinskega člana, se za priznavanje olajšave upoštevale čas, ko je zavezanec tega člana dejansko preživljal, in v tem času doseženi lastni dohodki tega člana. Zakon o dohodnini izrecno določa, kdo se šteje za vzdrževanega družinskega člana in četudi zavezanec dejansko vzdržuje še koga drugega, ki ni v zakonu naveden kot vzdrževani družinski član, tak zavezanec ne more uveljavljati olajšavo za vzdrževane družinske člane, pa čeprav takega člana dejansko tudi vzdržuje. Tako npr. brat ne more uveljavljati olajšave za svojo sestro. Vzdrževani družinski člani je lahko:

• zakonec, ki nima lastnih sredstev za preživljanje ali so ta manjša od 10 % povprečne slovenske letne plače in razvezani zakonec, če mu je s sodbo oziroma dogovorom, sklenjenim po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, priznana pravica do preživnine. Razvezanemu zakoncu pa se plačana preživnina prizna do višine posebne olajšave;

• oseba, ki nima lastnih sredstev za preživljanje ali so ta manjša od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, ki je v celem letu, za katero se dohodnina odmerja, živela z zavezancem v življenjski skupnosti;

• otroci oziroma posvojenci do 18. leta starosti; če nadaljujejo šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji in niso v delovnem razmerju največ do 26. leta starosti; po 26. letu starosti pa, če imajo status rednega študenta. Za delo nezmožen otrok oziroma

22

posvojenec pa ne glede na starost. Tem otrokom ni potrebno živeti s starši v skupnem gospodinjstvu, pomembno pa je da nadaljujejo šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji;

• pastorek pod pogoji iz prejšnje alinee, če starša nista zavezanca za dohodnino; • vnuk, če ima zavezanec pravico do posebne olajšave za enega od njegovih staršev,

ali če vnuk nima staršev; • starši oziroma posvojitelji zavezanca, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje

oziroma so ta manjša od višine posebne olajšave. Olajšava se prizna pod pogojem, da starši oziroma posvojitelji živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu ali so v institucionalnem varstvu v socialno varstvenem zavodu ali v drugi družini in zavezanec krije stroške teh storitev. Olajšava se uveljavi na podlagi potrdila o plačilih.

Posebna olajšava za istega vzdrževanega družinskega člana prizna samo enemu zavezancu, drugemu pa le morebitna razlika do celotne višine olajšave. Če se zavezanci ne morejo sporazumeti, kdo izmed njih bo uveljavljal pravico do posebne olajšave za istega vzdrževanega družinskega člana, se prizna vsakemu zavezancu sorazmerni del olajšave. 3.6 Akontacijski davki Med letom se od vseh dohodkov, ki so vir dohodnine plačuje davek, kot akontacija dohodnine. 3.6.1 Davek od osebnih dohodkov Davčni zavezanec Zavezanec za davek iz osebnih prejemkov je fizična oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki prejema:

• plačo iz delavnega razmerja, • pokojnino, • prejemke na podlagi pogodbe o delu, podjemne pogodbe oz. od opravljanja storitev

in poslov na drugi podlagi in • druge prejemke, vključno z nagradami in podobnimi prejemki.

Zavezanec je tudi rezident RS, ki prejema plačo ali pokojnino iz tujine. Prav tako tudi rezident, ki opravlja storitve in posle na območju Republike Slovenije za tujo pravno ali fizično osebo. Zavezanec pa je tudi nerezident (fizična oseba, ki ni prebivalec Republike Slovenije, ampak je v njej bival nepretrgoma najmanj 6 mesecev in dosegal dohodke, ki so opredeljeni kot viri dohodnine), katerega prejemki so doseženi z opravljanjem dela, storitev ali poslov na območju Slovenije ali so izplačani na območju Slovenije.

23

Osnova za davek od osebnih prejemkov V osnovo za obračun davka od osebnih prejemkov po 16. členu vštevamo naslednje prejemke:

• plačo, nadomestilo plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, zmanjšane za plačane obvezne prispevke za socialno varnost, izplačane v denarju, bonih ali v naravi, ter prejemke v obliki simulacij in bonitet v zvezi z delovnim razmerjem;

• povračila stroškov, ki jih je imel zavezanec v zvezi z delom, jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi in enkratne solidarnostne pomoči, če so bile izplačane v višjem znesku, ki je kot najvišji določen v predpisu Vlade Republike Slovenije;

• plačo, doseženo z delom v tujini na podlagi delovnega razmerja, sklenjenega v državi (detaširani delavci), v višini plače za enaka dela v državi, zmanjšana za plačane obvezne prispevke za socialno varnost, če ni s sporazumom o izogibanju dvojnemu obdavčenju drugače določeno;

• pokojnino, povečano s koeficientom povprečne stopnje davka od osebnih prejemkov, ki se plačuje od plač iz delovnega razmerja; koeficient ugotovi minister za finance in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije;

• vsak posamezni prejemek, dosežen na podlagi pogodbe o delu, podjemne pogodbe oziroma od prevzema opravljanja storitev in poslov na drugi podlagi, izplačan v denarju, bonih ali v naravi, z vštetimi povračili stroškov;

• prejemke učencev in študentov; • vsak drugi posamezni prejemek, vključno z nagradami in podobnimi prejemki, ki je

bil izplačan v denarju, bonih ali naravi. Stopnje davka so: Če se plača oziroma pokojnina izplača v več delih, se ob izplačilu zadnjega dela plače oziroma pokojnine ugotovi višina mesečne plače oziroma pokojnine in izvrši obračun davka ter poračun plačanega davka od posameznih delov plače oziroma pokojnine. Plača oziroma pokojnina, izplačana za več mesecev, se razdeli na toliko enakih delov, za kolikor mesecev se izplačuje. Obračun davka se izvrši od celotnega izplačanega zneska plače oziroma pokojnine po stopnji, ki ustreza znesku plače oziroma pokojnine enega meseca. Stopnja davka od prejemka za priložnostno opravljanje storitev je 20 %.

TABELA 2: STOPNJE DAVKA OD OSEBNIH PREJEMKOV

Vir:http://www.cebelarska-zveza-slo.si/Czs/Zakonodaja/zakon_o_dohodnini.htm leto 2004

Če znaša osnova poprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v

Republiki Sloveniji Znaša davek

nad do 80 % 12 %

80 % 160 % 80 % pop. MP * 12 % + 22 % nad 80 % pop. MP 160 % 240 % 80 % pop. MP * 34 % + 25 % nad 160 % pop. MP 240 % 80 % pop. MP * 59 % + 30 % nad 240 % pop. MP

24

Vrste osebnih prejemkov a. Dohodki iz delovnega razmerja Plača oziroma obdavčeni dohodki iz delovnega razmerja:

• premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih je plačal delodajalec za delavca nad zneski, določenimi z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju;

• plača, nadomestilo plače in povračila stroškov (prehrana, potni stroški, itd) nad zneski, določenimi z navedbo vlade;

• stimulacije in bonitete (delodajalec plača stanovanje, izobraževane, ki ni v zvezi z zaposlitvijo, plača osebno zavarovanje, da popust za svoje izdelke in storitve, darila, uporabna vozila v zasebne namene);

• regres za letni dopust; • odpravnine ob upokojitvi, jubilejne nagrade in enkratne solidarnostne pomoči nad

zneski iz uredbe vlade; • nadomestila pri drugih izpraševalcih (dopust za starševsko varstvo) in veteranski

dodatek; • plača iz tujine za delo v Sloveniji.

Domača pravna oseba ali zasebnik, ki izplačuje obdavčljiv dohodek fizični osebi, mora od davčne osnove (tj. znesek, od katerega se med letom izračuna davek od mesečnega bruto prejemka, zmanjšanega za obvezne prispevke za socialno varnost, 11 % povprečne mesečne plače predpreteklega meseca in morebitne olajšave za vzdrževanje družinskih članov ter morebitne seniorske olajšave oziroma olajšave za invalidnost) obračunati in državi nakazati zavezančev davek- akontacijo dohodnine. Ta način plačevanja davka se imenuje davek po odbitku. V primeru, da je izplačevalec domača fizična oseba, mora prejemnik prejeti dohodek prijaviti v posebni napovedi, nakar mu je davek (akontacija dohodnine) odmerjen z odločbo. Stopnja med letom znaša med 17 % in 50 %. b. Pokojnine Z dohodnino so obdavčene pokojnine, prejete od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju ZIPZ) in pokojnine iz tujine. ZPIZ mesečno obračunava davek od osebnih prejemkov od vsake pokojnine (neto pokojnina pomnožena s koeficientom povprečne stopnje davka od osebnih prejemkov, ki se plačuje od plač). Od izračuna mesečnega davka se najprej odšteje razlika med bruto in neto pokojnino, kar se šteje kot akontacija dohodnine - neplačan davek. V primeru, da je obračunan davek višji kot razlika med bruto in neto pokojnino, se plača razlika, ki predstavlja plačano akontacijo dohodnine, neto pokojnina pa se za isti znesek zniža. Pokojnine iz tujine zavezanci napovedo v neto znesku v 7 dneh po prvem prejemu pri svoji davčni izpostavi, ki jim določi mesečni davek na enak način kot ZPIZ. Stopnja davka med letom znaša med 17 % in 50 %.

25

c. Priložnostni prejemki

• Drugi prejemki, vključno s nagradami in podobnimi prejemki (npr. nagrada za križanko, plačilo hotelske sobe za nezaposlenega, itd).

• Prejemki za priložnostno opravljeno storitev (pogodba o delu, dohodki iz osebnega dopolnilnega dela, itd.)

• Prejemki učencev in študentov za delo prek študentskega servisa. Stopnja davka med letom znaša 25 %. Osnovo predstavlja bruto prejemek v denarju oziroma vrednost blaga/storitve, zmanjšana za normirane stroške v višini 10 %. 3.6.2 Davek od dohodka iz kmetijstva6 Davek iz kmetijstva se plačuje od katastrskega dohodka vsakega zemljišča, ki je sposobno za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo in je v zemeljiškem katastru uvrščeno v katastrsko strukturo. Davčni zavezanec Zavezanec za davek od dohodkov iz kmetijstva je fizična oseba, ki je kot lastnik, imetnik pravice uporabe ali uživalec zemljišča vpisan v katastrskem operatu po stanju na dan 31. decembra pred letom, za katerega se davek odmerja. Če sestavlja več lastnikov, imetnikov pravice uporabe ali uživačev zemljišča eno samo gospodinjstvo, je zavezanec eden od polnoletnih članov kot predstavnik gospodinjstva. Z gospodinjstvom je mišljena skupnost življenja, pridobivanja in trošenja sredstev. Davčna osnova Osnova za davek je katastrski dohodek (v nadaljevanju KD) kmetijskih in gozdnih zemljišč. Podatke, potrebne za vpis v dohodninsko napoved, zavezancu posreduje davčni urad. Večina zavezancev, ki posreduje manjše površine zemljišč, prejme obvestilo o višini KD, iz katerega je razvidno, da med letom ni bila plačana akontacija dohodnine niti prispevki za socialno varnost. V takšnih primerih niso ta zemljišča upoštevana v dohodninski osnovi. Če zavezanec za davek odda zemljišče v zakup, se davčna osnova zmanjša za katastrski dohodek v zakup danega zemljišča. Podatek o katasterkem dohodku se ugotovi na podlagi zakupne pogodbe. Znižanje davčne osnove Davčna osnova se lahko zniža v primeru, da zavezanec vlaga lastna sredstva v preureditev prostorov v turistične namene, v graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij, v nabavo

6 povzeto po Končan, Jeraj, 2003

26

kmetijske in gozdarske mehanizacije in naprav ter vlaga lastna sredstva v gozdove, razen za pogozdovanje. Zavezanec lahko uveljavlja znižanje katastrskega dohodka v višini 25 % vloženih sredstev za dobo štirih let. Davčna uprava torej vsako leto v obdobju štirih let prizna znižanje katastrskega dohodka za 25 % vloženih sredstev. Ne glede na splošno določbo se davka iz kmetijstva ne plačuje od katastrskega dohodka: − zemljišča, ki ga je pristojni upravni organ na podlagi zakona prepovedal izkoriščati za

kmetijsko proizvodnjo; − zemljišča, ki ga je zavezanec oddal skladno s predpisi o preživninskem varstvu kmetov

zaradi uveljavljanja pravice do preživninskega varstva; − zemljišča, katerega pridelki so udeleženi v proizvodnji, za katero se odmerja davek iz

dejavnosti; − zemljišča, za katerega je plačana odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega

oz. gozdnega zemljišča. Davka iz kmetijstva so trajno oproščeni dohodki od: − zemljišč, na katerih so nasipi, kanali, prekopi in jezovi, objekti za potrebe obrambe in

zaščite, obrambni nasipi, vrvni in drugi zaščitni nasadi ter varovalni gozdovi, rovi in druge naprave iz zemlje, ki so potrebne za obrambo pred poplavami in za osuševanje ali namakanje ter od zemljišč znotraj visokovodnih nasipov;

− zemljišč v obmejnem pasu in zemljišč pod visokonapetostnimi daljnovodi, če je izkoriščanje takih zemljišč onemogočeno ali omejeno.

Davka iz kmetijstva so začasno oproščeni dohodki od: − zemljišč, ki so bila neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna, 5 let

od začetka usposabljanja zemljišča; − zemljišč, na katerih se zasadijo novi vinogradi, 5 let; − zemljišč, na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi, 6 let; − kmetijskih zemljišč, ki se pogozdijo, 20let. Oprostitve iz prejšnjega odstavka se priznajo, če so bila dela opravljena strokovno in skladno s programi razvoja kmetijstva in gozdarstva v Republiki Sloveniji. Če vloga ni pravočasno vložena, se oprostitev prizna šele 1. januarja naslednjega leta, za pretekla leta pa se trajanje oprostitve skrajša. Davčni organ odloča o zahtevi na podlagi podatkov oz. merjenja za kmetijstvo in gozdarstvo pristojnega občinskega upravnega organa. Prav tako pa se znižanje davčne osnove priznava zaradi naravnih nesreč na kmetijskih zemljiščih in gozdnih parcelah.

27

Stopnja davka Stopnje davka od kmetijstva so:

• 0 % od osnove, ki znaša do 30 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v preteklem letu;

• 8 % od osnove, ki presega 30 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji preteklem letu;

• fizična oseba, ki dosega dohodek iz kmetijstva, a ni rezident Republike Slovenije, plačuje davek po stopnji 17 %.

3.6.3 Davek od dohodka iz dejavnosti Davčni zavezanec Zakon o dohodnini deli zavezance za davek od dohodkov iz dejavnosti na tri skupine:

• zavezanci, katerih dobiček se ugotavlja na osnovi davčne napovedi; • zavezanci, katerih dobiček se ugotavlja na osnovi davčnega obračuna ter • zavezanci, katerih dobiček se ugotavlja na osnovi normiranih odhodkov.

Zavezanci iz prvih dveh skupin so “pravi podjetniki” (nekateri od njih so celo dolžni voditi poslovne knjige, kot je predpisano za gospodarske družbe), dobiček zavezancev iz tretje skupine se ugotavlja na osnovi normiranih stroškov. Davčna osnova Osnova za obračun davka od dohodkov iz dejavnosti je vedno dobiček, ki ga zasebnik ustvari z opravljanjem dejavnosti. Tudi tu velja, da mora zasebnik voditi knjige v skladu s SRS oz. pravilniki, ki urejajo to področje. Pri ugotavljanju, kateri prihodki in odhodki se uvrščajo v davčne izkaze, je treba upoštevati zakon o dohodnini, zakon o davku na dobiček pravnih oseb, SRS in druge podzakonske akte, ki urejajo to področje. PRIHODKI Tudi pri zasebnikih velja, da se lahko med prihodke vštevajo prihodki, obračunani na podlagi predpisov in računovodskih standardov. Zanje veljajo enake omejitve glede upoštevanja transfernih cen med povezanimi osebami, opredeljenimi v 18. čl. Zakona o davku od dobička pravnih oseb, ter omejitve z ugotavljanjem prihodkov, ki jih predpisuje zakon. ODHODKI Pri odhodkih za ugotavljanje dobička zasebnikov so ob povsem enakih omejitvah kot pri pravnih osebah določene še naslednje posebnosti: − plače delavcev se priznajo največ do velikosti, ki je določena v skladu s splošno

kolektivno pogodbo med delavci in zasebnimi delodajalci; − prejemki in povračila stroškov v zvezi z delom pa se tudi v Zdoh priznajo največ do

velikosti, ki je določena z Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek;

28

− zasebniku se med davčne odhodke priznajo obračunani obvezni prispevki za socialno varnost, potni stroški za službena potovanja, stroški prehrane med delom in stroški dela na terenu ter nadomestilo za uporabo osebnega motornega vozila pri opravljanju dejavnosti v velikosti kilometrine, v višinah, določenih z navedbo uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom;

− za odhodke se po Zdoh ne upoštevajo denarne kazni in zamudne obresti od nepravočasno plačanih davkov in prispevkov.

Olajšave z znižanjem davčne osnove7 Vse olajšave skupaj ne smejo presegati tekoče davčne osnove. Te olajšave so:

a) kritje izgube iz preteklih petih let; negativno razliko med prihodki in odhodki pokriva zavezanec z zmanjšanjem davčne osnove v naslednjih petih letih: osnova se najprej zmanjša za izgubo starejšega datuma;

b) 10 % od osnove za štiri leta za vlaganja lastnih sredstev v osnovna sredstva (tudi v osebna motorna vozila, kar pravnim osebam ni dopustno). Če po štirih letih olajšava ni bila porabljena za vlaganja, se za neporabljeni del poveča tekoča davčna osnova;

c) tudi 20 % od investiranega zneska v opredmetena osnovna sredstva lahko znižuje osnovo. Če davčni zavezanec sredstvo odtuji prej kot v treh letih, mora v letu odtujitve za znesek olajšave povečati davčno osnovo;

d) za prvih 12 mesecev zaposlitve 50 % plače za nedoločen čas zaposlenega pripravnika ali nezaposlenega zavezancu, ki zaposluje invalidne osebe po predpisih o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, se za vsako takšno osebo davčna osnova zniža za 50 % plače teh oseb, zavezancu, ki zaposluje invalide s 100 % telesno okvaro in gluhoneme osebe, pa 70 % plače teh oseb;

e) če zavezanec sprejme učenca po učni pogodbi za izvajane praktičnega dela vzgojno izobraževalnega procesa v poklicnem izobraževanju, se osnova za davek zniža za znesek plačila temu učencu;

f) 30-60 % povprečne letne plače v Republiki Sloveniji za zavezance, ki so sami invalidi ali gluhonemi in nimajo delavcev.

Obdavčitev samostojnih poklicev Samostojni kulturni delavci za dohodke, dosežene z ustvarjanjem kulturnih vrednot, zasebni raziskovalci, zasebniki, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno dejavnost, samostojni novinarji, samostojni športniki, samostojni športni delavci in duhovniki lahko zahtevajo, da se jim dobiček ugotovi tako, da se od ustvarjenih prihodkov odštejejo odhodki v višini 40 % ustvarjenih prihodkov, pod pogojem, da ne zaposlujejo delavcev. Zahtevo morajo predložiti davčnem organu pred začetkom leta, za katero zahtevajo ustvarjenje dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov. Če zavezanci dosegajo dohodek z opravljanjem domače in umetne obrti, čebelarstvom, s sprejemanjem gostov za prenočevanje v gospodinjstvu, s kmečkim turizmom se pri ugotavljanju dobička odštejejo od ustvarjenih prihodkov odhodki v višini 60 % ustvarjenih prihodkov.

7 povzeto po: Zakon o dohodnini l. 1998

29

Za zavezance, ki so obdavčeni na osnovi normiranih stroškov se ne upoštevajo olajšave za znižanje davčne osnove. Stopnja davka Stopnja davka za samostojne poklice je 25 %, za ostale dohodke iz dejavnosti pa je obdavčitev po progresivni lestvici, ki je predpisana v 49. členu Zdoh. 3.6.4 Davek iz dobičkov iz kapitala Davčni zavezanec Zavezanec za davek od dobička iz kapitala je fizična oseba stalnim prebivališčem na območju RS, ki je dosegla dobiček s prodajo nepremičnin ali s prodajo vrednostnih papirjev ter drugih deležev v kapitalu, če je prodaja izvršena pred potekom treh let od dneva pridobitve. Kot prodaja se štejeta tudi zamenjava kapitala in izplačilo deleža v kapitalu fizični osebi. Zavezanec je tudi fizična oseba, ki ni rezident RS, če na območju RS dosega kapitalski dobiček. Davčna osnova Pri davku od dobička iz kapitala ugotavljamo dve vrsti osnov:

• osnovo pri prodaji nepremičnin in • osnovo pri prodaji vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu.

Osnova za davek od dobička iz kapitala je razlika med prodajno ceno kapitala in revalorizirano vrednostjo kapitala v času pridobitve. Davčna osnova pri prodaji nepremičnin8 Pri prodajni nepremičnin predstavlja osnovo razlika med prodajno ceno nepremičnine in valorizirano vrednostjo nepremičnine v času pridobitve. Če je bila nepremičnina pridobljena na podlagi kupoprodajne pogodbe, se kot vrednost nepremičnine upošteva v pogodbi navedena nabavna vrednost kapitala. Če prodajna cena ne ustreza ceni kapitala, se za ugotavljanje osnove za davek kot prodajna cena upošteva v odmernem postopku ugotovljena vrednost nepremičnine. Če nepremičnina ni pridobljena na podlagi kupoprodajne pogodbe, se kot vrednost nepremičnine v času pridobitve upošteva vrednost, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili. Pri ugotavljanju osnove za davek od dobička iz kapitala, doseženega s prodajo stanovanj oz. stanovanjskih hiš, pridobljenih na podlagi odprodaje družbenih stanovanj, prodajna cena ne more biti nižja od valorizirane vrednosti teh nepremičnin v času pridobitve brez

8 povzeto po: Babič – Matko, 2001

30

upoštevanja popusta, ki je priznan na podlagi predpisa, ki ureja prodajo družbenih stanovanj. Davčna osnova pri zamenjavi nepremičnin Pri zamenjavi nepremičnin je osnova za davek razlika med dobičkoma, ki ju vsak udeleženec doseže z zamenjavo. Dobiček se v tem primeru ugotavlja na enak način kot pri prodaji nepremičnin. Davčna osnova pri prodaji vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu Pri prodaji vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu je osnova za davek razlika med prodajno ceno kapitala in valorizirano vrednostjo kapitala v času pridobitve. Nabavna vrednost vrednostnega papirja ali deleža v kapitalu v času pridobitve je cena vrednostnega papirja ali deleža v kapitalu na dan pridobitve, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili. Prodajna cena vrednostnega papirja ali deleža v kapitalu je cena na dan prodaje, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili. Ne glede na predpisano valorizacijo vrednosti vrednostnih papirjev in deležev v kapitalu za čas od pridobitve do dneva prodaje pa jo je treba opraviti le, če je bila prodaja vrednostnega papirja ali deleža v kapitalu izvršena po preteku 6 mesecev od dneva pridobitve (60. člen Zdoh). Pri določitvi koeficienta rasti cen na drobno se upošteva število dni posredovanja vrednostnega papirja ali deleža v kapitalu v mesecu pridobitve in v mesecu prodaje, odvisno od tega, ali je zavezanec imel v lasti vrednostni papir ali delež v kapitalu manj kot 15 dni oz. več kot 15 dni v mesecu. Prodaja deleža v kapitalu je izplačilo deleža v kapitalu fizični osebi v primeru prenehanja gospodarske družbe ali zadruge ter v drugih primerih izplačila deleža v kapitalu, izplačanega v denarju ali naravi. Ne glede na navedeno se dobiček ali izguba, ki jo zavezanec doseže s prvo prodajo delnic ali deleža v kapitalu, pridobljenega v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij, ne všteva v osnovo oz. ne zmanjšuje osnove za davek od dobička iz kapitala. Davčna stopnja Stopnja davka od dobička iz kapitala je 30-odstotna.

31

3.6.5 Davek od dohodkov iz premoženja Davčni zavezanec9 Zavezanec za davek od dohodkov iz premoženja je fizična oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki ima v državi ali v tujini dohodke od premoženja, če se od teh dohodkov ne plačuje kakšnega drugega davka na podlagi zakona o dohodnini. Davek od dohodkov iz premoženja se plačuje od:

a) najemnino od premoženja danega v najem, b) obresti od danih posojil, c) dohodkov iz udeležbe v dobičku oz. dividende.

Zavezanec je tudi fizična oseba, ki ni rezident Slovenije, če na njenem območju dosega dohodke od premoženja. Davčna osnova10 a) Najemnine Osnova za davek od dohodkov je prejeta najemnina, zmanjšana za stroške investicijskega in tekočega vzdrževanja premoženja in druge stroške, ki jih zavezanec dokaže z računi, ter za davke, ki se odmerjajo od teh dohodkov po drugih predpisih. Kot potrebni stroški pri obdavčitvi dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih in poslovnih prostorov v najem, se štejejo normirani stroški v višini 40 % ali 60 %, če se ne uveljavljajo dejanski stroški. Če nepremičnine oddaja v podnajem najemnik, se kot osnova za davek od dohodkov šteje znesek najemnine, prejet v letu, za katero se odmerja davek, zmanjšan za najemnino, ki jo najemnik plačuje od teh prostorov oz. stavb. Pri ugotavljanju dohodka, doseženega z oddajanjem stavb in prostorov, se upošteva tudi vrednost vseh obveznosti in storitev, za katere se je zavezal najemnik oziroma podnajemnik. Tako se na primer kot prejeta najemnina upoštevajo tudi na primer popravila in vzdrževanje v najem oddanih nepremičnin. b) Obresti Pri obrestih so osnova prejete obresti, zmanjšane za revalorizacijo, torej samo obresti, ki so višje kot revalorizacija, izračunana na podlagi indeksa cen življenjskih potrebščin v obdobju, za katerega je bilo dano posojilo. c) Dividende Pri izplačilu dividend oziroma pri udeležbi pri dobičku predstavlja davčno osnovo vsak posamezen bruto prejemek, torej prejeta dividenda od katerega se v skladu z 32. členom 9 Povzeto po :Babič- Matko. 2001 10 Povzeto po: Končan, Jeraj. 2003

32

Zakona o davku od dobička pravnih oseb obračuna posebna akontacija, in sicer po 15 % stopnji za prenos v tujino in po 25 % stopnji za prejemnike rezidente Republike Slovenije (fizične osebe). Davčna stopnja Stopnja davka od dohodkov iz premoženja je 25 %. 3.6.6 Davek od dohodkov iz premoženjskih pravic11 Davčni zavezanec Zavezanec za davek od dohodkov iz premoženjskih pravic je fizična oseba, ki prejema dohodke iz avtorskih pravic, izumov, znakov razlikovanja in tehničnih izboljšav. Sama vsebina avtorskih pravic je točneje urejena v Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (ZSAP)12. Razmerja na področju industrijske lastnine pa ureja Zakon o industrijski lastnini.13 Davčna osnova Osnova za davek iz premoženjskih pravic je dohodek iz avtorskih pravic, izumov, znakov razlikovanja in tehničnih izboljšav, zmanjšan za normirane stroške v višini 40 % od doseženega dohodka, če zavezanec ne uveljavlja dejanskih stroškov. Ob tem je treba poudariti, da se imetniku premoženjske pravice, ki ni avtor, stroški ne priznajo. Če so zavezanci takšne dohodke dosegli v okviru opravljanja svoje dejavnosti, se ti ne obdavčijo z davkom od dohodkov iz premoženjskih pravic, ampak kot dohodki iz opravljanja dejavnosti. Stopnja davka Davek iz premoženjskih pravic se obračuna in plača po stopnji 25 %. Če je v sporazumu o izogibanju dvojnem obdavčenju za nerezidente RS določena nižja stopnja, se davek najprej obračuna po 25 % stopnji, nerezident RS pa lahko kasneje uveljavlja pravico do vračila razlike (Svilar in Šircelj 1998, 157). 11 povzeto po: www.sigov.si 2004. 12 Zakon o avtorski in sorodnih pravicah. Uradni list RS 21/95, z dne14.04.95 13 Zakon o industrijski lastnini. Uradni list RS, št. 45/2001, 96/2002

33

3.7 Lestvica za dohodnino Je stopničasta progresija, ki se valorizira vsako leto glede na rast plač v Republiki Sloveniji. Minister za finance izda na podlagi določb 12. člena Zdoh in podatkov Statističnega urada Republike Slovenije o povprečni mesečni plači v Republiki Sloveniji za posamezno leto izda odredbo o valorizaciji zneskov za odmero dohodnine za posamezno leto. V odredbi o valorizaciji zneskov za odmero dohodnine je podana lestvica za izračun odmere dohodnine z novimi podatki za posamezno leto in zneski posameznih olajšav, ki znižujejo osnovo za dohodnino in se bodo upoštevali pri odmeri dohodnine. TABELA 4: LESTVICA ZA DOHODNINO ZA LETO 2003

če znaša letna osnova SIT znaša davek

nad do SIT SIT

1.508.571 17%

1.508.571 3.017.140 256.455 + 35% nad 1.508.571

3.017.140 4.525.713 784.454 + 37% nad 3.017.140

4.525.713 6.034.281 1.342.628 + 40% nad 4.525.713

6.034.281 9.051.422 1.946.057 + 45% nad 6.034.281

9.051.422 3.303.770 + 50% nad 9.051.422

Vir podatkov: spletne strani Ministrstva za finance Zneski olajšav, ki zmanjšujejo osnovo za dohodnino za leto 2003, ugotovljeni na podlagi podatkov o povprečni letni plači zaposlenih v Republiki Sloveniji za leto 2003, so naslednji: TABELA 5: VREDNOSTI, UPORABLJENE PRI IZRAČUNU DOHODNINE:

Povprečna bruto plača na zaposlenega v RS 3.038.400 SIT

11% splošna olajšava 334.224 SIT

100% "invalidska" olajšava 3.038.400 SIT

40% "študentska" olajšava 1.215.360 SIT

8% "starostna" olajšava 243.072 SIT

10% olajšava za 1. vzdrževanega družinskega člana 303.840 SIT

Vir podatkov: spletne strani Ministrstva za finance.

34

3.8 Odmerni postopek Dohodnino na letni ravni za zavezanca odmeri davčni organ na podlagi napovedi, ki jo vloži zavezanec. Odmera in poračun dohodnine se za posamezno leto opravita po preteku leta, z odločbo davčnega organa. Zavezanec za odmero dohodnine mora vložiti dohodninsko napoved do 31. marca tekočega leta pri davčnem uradu, kjer je vpisan v davčni register v času vložitve napovedi. Dohodninska napoved mora biti vložena za preteklo leto. Zavezanec, ki ni rezident Republike Slovenije in ki zapusti Republiko Slovenijo pred prej omenjenim rokom, pa mora vložiti napoved najpozneje trideset dni pred nameravanim odhodom. Od dohodnine, odmerjene zavezancu za posamezno davčno leto, se odšteje med letom plačana akontacija dohodnine. Če je znesek dohodnine na letni ravni večji od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, zavezanec doplača razliko dohodnine. V primeru, da je znesek dohodnine na letni ravni manjši, se zavezancu razlika dohodnine vrne ( Zdoh, Uradni list RS). 3.9 Dohodnina v prihodnje 14

Zaradi sprememb, ki jih je zadnje desetletje naglo prinašalo življenje, je zakon o dohodnini, ki smo ga dobili 1.januarja 1991, bil že nekaj časa potreben globoke prenove. Nov dohodninski zakon je začel veljati 1. januarja 2005.

Zavezanec za dohodnino

Rezident je zavezan za plačilo dohodnine iz vseh dohodkov, ki imajo vir v Republiki Sloveniji in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Republike Slovenije. Nerezident pa je zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji.

Rezident Slovenije je oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji, oseba z običajnim bivališčem, oseba, ki ima središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji oz. oseba, ki je bivala v Sloveniji več kot 183 dni.

Kaj ne bo obdavčeno Predmet obdavčitve z dohodnino po novem zakonu niso dediščine, darila fizičnih oseb in dobitki od iger na srečo, izplačila iz neobveznega zavarovanja in izplačila škode. Poleg tega z dohodnino niso obdavčeni prejemki, katerih večina jih je s socialno noto (npr. štipendije, preživnine, rejnine, otroški in starševski dodatek, nekatere odškodnine...).

14 Uradni list RS 54/2004 z dne 20.5.2004

35

Pogoji za oprostitev dohodnine pri posameznem prejemku so definirani natančneje kot sedaj (npr. dohodnine ne bodo oproščene vse štipendije, torej ne 300.000 tolarjev visoka mesečna štipendija, ki jo lastnik podjetja plačuje šolajočemu se sinu). Obdavčeni dohodki

• Dohodek iz zaposlitve (tudi od storitev odvisno razmerje) Dohodek iz zaposlitve po novem vključuje dohodek iz delovnega in vsakega drugega odvisnega razmerja, to pa je razmerja, na podlagi katerega ima fizična oseba pravico do plačila za opravljeno delo ali storitev. Ni pomembno, ali gre za fizično ali intelektualno delo, ni pomemben čas trajanja zaposlitve niti podlaga, na kateri razmerje temelji. Sem se poleg plače in ostalih sedanjih osebnih prejemkov zaposlenega ter poleg pokojnin, nadomestil in drugih dohodkov iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja šteje tudi prejemek za stvaritev avtorskega dela in za izvedbo avtorskih del (pri določanju davčne osnove naj bi se upoštevali 10 % normirani stroški). Kot boniteta je poleg ostalega izrecno omejen tudi službeni mobilni telefon za zasebne namene. Izrecno pa je tudi določeno, da do določenega zneska 10.000 SIT ni obdavčeno decembrsko darilo delodajalca otrokom zaposlenih (velja za otroke starosti do 15 let).

• Dohodek iz dejavnosti Dohodek iz dejavnosti je dohodek, dosežen z opravljanjem dejavnosti, ali pa dohodek, dosežen s posameznim poslom. Prvega zavezanec dosegala z neodvisnim opravljanjem dejavnosti, dejavnost pa je vsaka podjetniška, poklicna ali druga neodvisna dejavnost (razen osnovne kmetijske – po katastrskem dohodku). Načeloma je med opravljanje dejavnosti vključeno tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih pravic, vendar velja izjema. Pod določenimi pogoji namreč dohodek iz oddajanja v najem in dohodek iz prenosa premoženjskih pravic nista dohodek iz dejavnosti, ampak iz premoženja (če oseba poleg oddajanja v najem ali prenosov iz premoženjskih pravic ne opravlja še kake druge dejavnosti), bi se pa oseba lahko odločila, da se štejeta kot dohodek iz dejavnosti (in ne iz premoženja). Če prihodki zavezanca v zadnjih 12 mesecih, z vključno mesecem oktobrom tekočega leta, ne presegajo 3,9 milijonov tolarjev ter zavezanec ne zaposluje delavcev in zanj ne obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih lahko pri ugotavljanju davčne osnove naslednjega davčnega leta zahteva upoštevanje normiranih odhodkov v višini 25 % ustvarjenih prihodkov. Vsi zasebniki lahko ugotavljajo dobiček iz dejavnosti z upoštevanjem dejanskih, dokazanih odhodkov, ki jih po računovodskih pravilih odštejejo od zaračunanih prihodkov, nekateri pa, če ne zaposlujejo delavcev, lahko izberejo in pri davčni službi prijavijo, da bodo plačevali davek iz dejavnosti od vsakega prejetega prihodka, zmanjšanega za pavšalno priznane normirane odhodke. Za normirane stroške je priznanih 10 % prihodka.

• Dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti Lastništvo, zakup ali kakšna drugačna raba zemljišča naj bi bila osnova za zavezanstvo za davek. Davčna osnova bo še naprej katastrski dohodek zemljišča, seveda zmanjšan za katastrski dohodek tistih zemljišč, ki dohodka zavezancu ne morejo prinašati oz. ga ne

36

prinašajo njemu. Katastrski dohodek se bo tako kot sedaj zmanjševal še zaradi škode, ki bi jo povzročile naravne nesreče, možne bodo davčne olajšave za vlaganja itd.

• Dohodek iz premoženja Sem naj bi poleg najemnin, dividend in obresti šteli še dohodke iz prenosa premoženjskih pravic, slednji in najemnine pa naj bi pod določenimi okoliščinami ne bili dohodki iz premoženja, ampak iz dejavnosti. Najemnine: Obdavčene naj bi bile najemnine oddajanja v najem nepremičninskega premoženja in od oddajanja v najem opreme, bivalnikov in prevoznih sredstev. Stroški vzdrževanja premoženja, ki jih plačuje najemodajalec, zmanjšujejo davčno osnovo. Davčna osnova se ne zmanjša za stroške vzdrževanja, ki ohranja uporabno vrednost kmetijskega ali gozdarskega zemljišča. Če najemodajalec ne uveljavlja stroškov vzdrževanja premoženja, lahko uveljavlja pavšalne normirane stroške v višini 20 % od dohodka, doseženega z oddajanjem premoženja v najem. Dohodek iz prenosa premoženjske pravice: To je dohodek, ki ga prejme fizična oseba s prenosom uporabe materialne pravice izvajalca, pravice v zvezi z uporabo izuma, znaka razlikovanja, tehnične izboljšave itd. Davčna osnova je 90 % dohodka, 10 % pa so normirani stroški, ki pa se ne priznajo prejemniku dohodka, ki ni avtor (oz. izumitelj). Dividende: Mednje so tako kot sedaj všteta vsa izplačila fizični osebi - lastniku deleža kapitala v gospodarski družbi, zadrugi itd., izplačana zaradi lastništva (ne pa npr., zaradi dela, dajanja v najem ipd.; pač pa je treba sem vštevati dividendam podobna izplačila npr. dobiček, ki se deli ob prenehanju družbe ali ob izključitvi družbenika...) in prikrita izplačila dobička (izplačila pod »krinko« kakšnega drugega (iz)plačila, čeprav je nastalo le zaradi lastništva, in sicer tudi družinskim članom), pa tudi drugačne razdelitve premoženja družbe, zadruge... Davčna osnova dividende bo zmanjšana za 35 % (do zdaj za 40 %), to zmanjšanje pa bo veljalo za prejete dividende od slovenskih kapitalskih družb in iz druge članice EU (ne pa npr. Hrvaške). Obresti: Z dohodnino so obdavčene obresti od posojil, obresti od dolžniških vrednostnih papirjev, obresti od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah ter drugih podobnih finančnih terjatev do dolžnikov, dohodek iz oddajanja v finančni najem in dohodek iz življenjskega zavarovanja. Obdavčuje se vsako nadomestilo za tveganje ali zmanjšanje vrednosti glavnice (vključno z delom plačila, ki pokriva inflacijo) iz kakšnega koli finančno dolžniškega razmerja (razen, če ni z zakonom drugače določeno). Kot obresti se obdavčujejo tudi diskonti, bonusi, premije in podobni dohodki iz finančno dolžniškega razmerja. Enostaven opis davčne osnove je torej: davčna osnova je plačilo minus glavnica.

37

Država bo v letni dohodninski napovedi rezedentu priznala znižanje davčne osnove tega dohodka, in sicer za znesek do 150.000 tolarjev obresti, to znižanje pa bo uveljavljeno samo za obresti od depozitov pri slovenskih bankah in pri bankah v drugih državah EU in od obveznic, s katerimi se trguje na slovenski borzi in na borzah v drugih državah EU.

• Dobiček iz kapitala Davek se plačuje od dobička, ustvarjenega ob odsvojitvi kapitala, in sicer nepremičnin in deležev v kapitalu. Odsvojitev je prodaja, podaritev ali zamenjava kapitala, pa izplačilo lastniškega deleža ob prenehanju gospodarske družbe in drugače izplačani lastniški deleži. Kot do sedaj je tudi po novem predvidena obdavčitev dobička le pri odsvojitvi nepremičnim pred potekom 10 let od pridobitve, na novo pa je predvideno, da bi brez tovrstne davčne skrbi lahko prodajali lastno stanovanje oz. hišo že, če bi v njej bivali najmanj 3 leta. Tudi za odsvojitve vrednostnih papirjev in deležev v kapitalu je ta rok ostal enak (3 leta), vendar naj bi veljal le ob prodajah vrednostnih papirjev in deležev v kapitalu, ki niso del pretežnega lastniškega deleža (za prodajo pretežnih lastniških deležev velja, da je ustvarjen dobiček obdavčen v vsakem primeru). Pretežni lastniški delež naj bi imela fizična oseba za te dohodninske namene, če je imela kadar koli v zadnjih 5 letih pred osamosvojitvijo 10 ali več odstotni delež v kapitalu ali 10 ali več odstotkov glasovalnih pravic. Ustvarjena izguba naj bi načeloma kot doslej zmanjševala le morebitni siceršnji dobiček iz kapitala.

• Drugi dohodki Drugi obdavčljivi dohodki so tisti, ki niso našteti v kateri od prvih petih skupin dohodkov in niso dohodnine oproščeni ali sploh pa niso predmet dohodnine. Ti drugi dohodki so: nagrade (razen nekaterih državnih, ki bodo še naprej oproščene), darila (razen daril fizičnih oseb, ki niso predmet dohodnine), dobitki v nagradnih igrah (ne pa tudi v igrah na srečo), kadrovske in druge štipendije nad določenim zneskom (razen plačanih iz proračuna, ki so dohodnine oproščene), priznavalnine itd. Plačevanje dohodnine, olajšave in stopnje Akontacijo dohodnine-posamezne davke bomo med letom kot sedaj plačevali na dva načina od dohodka ga bo odtegnil izplačevalec ali na osnovi davčne odločbe. Prvemu načinu plačevanja davka ne bomo več rekli „davek po odbitku“, ampak davčni odtegljaj. Večina medletnih davkov naj bi bila 25 %, glavni delodajalec pa naj bi akontacijo dohodnine od mesečne plače obračunaval po zakonu zapisani dohodninski lestvici (ki bo v nasprotju s sedaj za tekoče leto vnaprej znana), pri čemer bi zneske iz lestvice enostavno delili z 12, enako bo storil ZPIZ ob plačilu pokojnin. Na osnovi dohodninske napovedi bo odmerjena dohodnina, med letom s posameznimi davki preveč plačana akontacija dohodnine bo vrnjena, premalo plačano pa bo treba doplačati. V tujini plačani davki se bodo pod določenimi pogoji načeloma upoštevali kot akontacija dohodnine. Treba pa bo ločiti med dvema vrstama tujine, in sicer med državami članicami EU in tretjimi državami, poleg tega pa bo treba bolj kot sedaj upoštevati sporazume o izogibanju dvojnem obdavčenju.

38

Dohodninski zavezanec naj bi dobil splošno olajšavo v obliki zmanjšanja dohodninske osnove za določen znesek, prav tako naj bi v znesku dobili olajšavo invalidi s 100 % telesno okvaro, seniorji nad 65 let in pod določenimi pogoji mladi, ki se šolajo. Tudi za vzdrževanje družinskih članov naj bi se olajšave priznavale v zneskih; novost naj bi bila, da dohodek iz premoženja vzdrževanega otroka do 18. leta starosti ne bo zniževal olajšave kot doslej, temveč naj bi se upošteval k dohodku tistega od staršev, ki bo zanj uveljavljal olajšavo za vzdrževanega družinskega člana. Dohodninska osnova naj bi se še naprej zniževala za plačan znesek premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Od olajšav zaradi izdatkov za različne namene, na katere smo navajeni od začetka dohodnine in smo jih lahko uveljavljali nekaj časa do 10, nato pa do 3 % svoje dohodninske osnove, pa se bodo ohranile le redke (Ošlaj 2003, 19-24). Spremenila se je tudi dohodninska lestvica, ki bi po novem namesto sedanjih šest imela pet davčnih razredov. Najnižja stopnja je iz 17 % znižana na 16 %, najvišja pa ostaja nespremenjena (Mihelič 2004, 7). 3.10 Sklepne ugotovitve Z novim dohodninskim zakonom, ki je stopil v veljavo 1. januarja, 2005 naj bi bile odpravljene pomanjkljivosti dosedanjega Zdoh. Novi zakon posega v sistem davčnih olajšav, ki pa bodo tudi v bodoče ostale v obliki zmanjšanja davčne osnove. Splošna olajšava bo tako določena v višini minimalnega dohodka. Olajšava za vzdrževane otroke pa v višini 80 % minimalne plače, po Zdoh je bila olajšava v višini 10 % vrednosti povprečne letne plače v Republiki Sloveniji. Novost je tudi uveljavljanje osebne olajšave rezidentu, če rezident prejema nadomestilo iz obveznega pokojninskega zavarovanja, se prizna zmanjšanje dohodnine v višini 14,6 % odmerjene pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zmanjšanje za določene izdatke se bo znižalo iz sedanjih 3 % na 2 % davčne osnove. Novi zakon je s seboj prinesel tudi spremenjeno davčno lestvic, ki sedaj obsega pet davčnih razredov (prej šest). Z novo davčno lestvico so se spremenile tudi davčne stopnje, saj je v Zdoh najnižja davčna stopnja bila 17 %, sedaj je le ta znižana na 16 %. Tudi druga davčna stopnja je znižana iz 35 % na 33 %. Posledično so zavezanci, katerih obdavčljivi dohodek je 1.500.010 SIT pristali v drugem davčnem razredu in so sedaj obdavčeni z davčno stopnjo 33 %, po starem dohodninskem zakonu pa bi bili obdavčeni po stopnji 17 % in bi spadali v prvi dohodninski razred. Torej nov dohodninski zakon ni prav prijazen do srednjega sloja dohodninskih zavezancev. Po novem zakonu se bodo med letom izračunavale in plačevale akontacije dohodnine in ne več davki od posameznih vrst dohodkov kot podvrst dohodnine, kar bo za davkoplačevalca ugodneje. Akontacije od dohodkov iz delovnega razmerja, iz pokojnin in od večine dohodkov iz dejavnosti se bodo po novem izračunale po progresivnih davčnih stopnjah, od ostalih vrst dohodkov pa po stopnji 25 %, razen od dohodkov osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, od katere se bodo akontacije izračunavale po stopnji 16 %. Akontacija dohodnine od dohodkov, za katere bo veljal letni neobdavčen del dohodka , se bo obračunala po stopnji 15 %.

39

Sprememba dohodninskega zakona pa ne bo prinesla vsem davčnim zavezancem ugodnosti, saj bodo posledično nekateri bolj obdavčeni. Novi dohodninski zakon ni prijazen do učencev in študentov, saj obdavčuje vse njihove prihodke, prav tako pa so z dohodnino obdavčeni po novem vsi donosi iz kakšnega koli finančno dolžniškega razmerja. Nov dohodninski zakon prinaša fiksno določene meje razredov, prej so se spreminjale glede na povprečne mesečne plače v državi; taka določitev je pozitivna za posameznika, saj bo v naprej vedel kolikšna bo stopnja obdavčitve. Res pa je, da je v novem dohodninskem zakonu bolje poskrbljeno za davčne zavezance, ki imajo številčne družine in nižje dohodke.

40

4DOHODNINA V ITALIJI ali INDIVIDUAL INCOME TAX - IRPEF 4.1 Splošno V Italiji so fizične osebe obdavčene z osebnim davkom na dohodek (personal income tax – IRPEF ) in regionalnim davkom na dohodek (regional tax on productive activity exerciesed – IRAP ). Davčne stopnje za obračun IRPEF so progresivne, regionalni davek na dohodek pa se obračunava po proporcionalni davčni stopnji. Oseba, ki je lastnik nepremičninskega premoženja, je davčni zavezanec tudi za premoženjski davek na nepremičnine (immovable property tax ). Na splošno davčni viri za sintetični davek na letnem nivoju predstavljajo dejanske prejemke fizičnih oseb. Izjema so udeležbe v dobičku partnerske družbe, ki partnerju pripadajo glede na delež v družbi in je obdavčen po ustvarjenem dobičku, neodvisno od dejanskega izplačila udeležbe. Prvi davek na dohodek fizičnih oseb je bil uveden z odlokom predsednika republike v letu 1973. Je osebni in progresivni davek, ki je odmerjen na celotni čisti dohodek, ki ga sestavljajo vsi dohodki davčnega obveznika. Davek ima temeljni značaj. To pomeni, da ga ne dodajamo raznim stvarem in posebnim davkom, ampak je edini davek na dohodke fizičnih oseb (Ardolfi 1991, 125-126). V Italiji je trenutno v veljavi Osebni davek na dohodek (odslej IRPEF), ki je bil urejen z odlokom št. 917 predsednika republike z dne 22. decembra 1986 vse do konca leta 2002. Potem pa so z novo davčno reformo spremenili davčne stopnje (povečali so davčno stopnjo prvega razreda iz 18 % na 23 %) in uvedli prvi ničelni davčni razred. Nov zakon je pričel veljati 1. januarja 2003. 4.2 Davčni zavezanci Rezidenti - fizične osebe so davčni zavezanci za osebni davek na dohodek na podlagi celotnega svetovnega dohodka v posameznem davčnem obdobju (načelo obdavčitve po svetovnem dohodku). Za rezidente se štejejo fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče v Italiji, če je center njihovih življenjskih interesov v Italiji ali pa pretežni del davčnega obdobja; več kot šest mesecev bivaljo v Italiji (registrirani v civilnem registru). Nerezidenti- fizične osebe so davčni zavezanci za osebni davek na dohodek, dosežen v Italiji, oziroma za dohodek, dosežen v povezavi z aktivnostjo na območju Italije (načelo obdavčitve po viru).

41

Davka na dohodek ni potrebno plačati, če so spodaj našteti viri posamezniku edini vir dohodka:

• upokojenci, katerih dohodek ne presega 7.500 €; • rezidenti, ki živijo na socialni podpori; • mentalno ali drugače prizadete in gluhoneme osebe.

Če celoten dohodek tvorijo eden ali več od spodaj omenjenih elementov, potem zavezancu ni potrebno plačati dohodnine, če njihova skupna vrednost ni večja od 7.500 €. V primeru, da je vrednost obdavčljivega dohodka večja od 7.500 € vendar manjša od 7.800 € je obdavčen le mejni znesek. Ti elementi so:

• pokojnine, katerih vrednost ne presega 7.500 €; • zemljišče katerega vrednost ne presega 185, 92 €; • nepremičnina, ki je uporabljena za bivanje .

4.3 Davčna osnova Obdavčen je celotni svetovni čisti dohodek fizične osebe, ki ga sestavljajo prejemki, ki pripadajo kaki osebi in jih ta prejema v denarju ali v naravi in spadajo v kategorije, v katere so ti dohodki razvrščeni. Za dohodke pridobljene v Italiji, ki se štejejo v davčno osnovo, navaja Sabbatelli (Zveza RFRS 2000, 121-122):

• nepremičnine v Italiji; • podjetniška dejavnost v stalni organizacijski obliki; • dohodki od kapitala v družbah s sedežem v Italiji; • dohodki v državi od samostojnega dela; • dohodki od avtorskih pravic; • različni dohodki, ki izvirajo iz dobrin v Italiji ali dejavnosti, opravljene v Italiji; • lastniški delež v osebnih družbah; • dohodki od koncesij in licenc (royalities), prejetih od oseb s stalnim prebivališčem

v Italiji; • pokojnine, rente in drug prejemki, prejemki od oseb s stalnim prebivališčem v

Italiji; • plačila prejeta za umetniške in strokovne storitve od oseb s stalnim prebivališčem

v Italiji.

Iz davčne osnove so izvzeti (Ferrari, 1996): • neobdavčeni dohodki; • dohodki, za katere se obravnava davek po odbitku pri samem viru (primer obresti

na tekočem računu, obresti od obveznic); • dohodki za katere velja nadomestna obdavčitev; • dohodki iz rednega delovnega razmerja v tujini kot edini vir; • razni družinski prejemki, določeni z zakonom; • z zakonom predvidena povišanja socialnih pokojnin.

42

Neobdavčeni dohodki so: obresti od državnih vrednostnih papirjev (obveznic) izdanih do leta 1986; vojne pokojnine in druge posebne vrste pokojnin: npr. pokojnine izplačane slepim osebam; podpore žrtvam terorizma; štipendije študentov; zavarovalne vsote za primer smrti; rente, prejete od INAIL (državni zavod za zavarovanje v primeru nesreč); dohodki ambasadorjev in diplomatskih predstavnikov tujih držav, akreditivi v Italiji; katastrski dohodki iz nepremičnin, uporabljenih za muzeje in arhive, odprte za javnost, če lastniki s plačil uporabnikov teh nepremičnin ne dosegajo nobenega dobička. Davčno osnovo sestavljajo vse vrste dohodkov, razen dohodkov, za katere se obračunava davek po odbitku, nadomestna obdavčitev15 ali ločena obdavčitev. Od celotnega dohodka se odštejejo nekatere obveznosti, ki jih plača davčni zavezanec, kot na primer prispevki v pokojninske sklade zasebnikov in podjetnikov. Razlika med celotnim dohodkom in naštetimi obveznostmi je davčna osnova za izračun dohodnine. Dohodki zakoncev so obdavčeni ločeno. Dohodki od imetja, ki sestavlja zakonito skupnost in dohodki od imetja mladoletnih otrok, nad katerimi imajo starši zakonito pravico, pripadajo vsakemu zakoncu polovično (Ardolfij, 1990,126-128). Sedanje predpise o obdavčenju družinskih dohodkov je uredil zakon iz leta 1977. Pomembna novost je v tem, da so prej dohodki žene in mladoletnih otrok pripadali možu. Zaradi progresivnosti davka, so bile zakonite družine v slabšem položaju v primerjavi z drugimi družinskimi oblikami. Obdavčeni so tudi v tujini pridobljeni dohodki. Za znesek davka plačanega v tujini je davkoplačevalcu prizna davčni kredit, v izogibanju dvojnega obdavčenja. Dohodki, ki so v zakonu posebej našteti in katerih skupna značilnost je ta, da se ne pojavljajo redno in se ponavadi nanašajo na več let, so obdavčeni ločeno. Sem se uvrščajo razne oblike odpravnin ob upokojitvi, razne odškodnine in drugi prejemki na podlagi sodnih odločb, razne vrste odškodnin fizičnim osebam, dohodki, doseženi s prodajo podjetij v posesti več kot 5 let, dohodki doseženi s prodajo stavbnih zemljišč. Njihova skupna značilnost je, da se ne pojavljajo redno in da se praviloma nanašajo na več let. 4.4 Viri dohodnine v Italiji V sintetični dohodek fizične osebe, ki je obdavčen z letnim osebnim davkom na dohodek, se seštevajo naslednji viri dohodkov fizičnih oseb po načelu svetovnega dohodka:16

1. dohodki iz nesamostojnega dela, 2. dohodki iz samostojnega dela, 3. dohodki iz nepremičnin, 4. dohodki iz kapitala (pretežno dividende in obresti),

15 nadomestna obdavčitev ima v primerjavi z običajno obdavčitvijo namen poenostaviti in olajšati obdavčitev določenih dohodkov. Uporablja se za loterijske in druge dobički, dohodke potnikov za prodajo na domu, dohodke raznašalcev časopisov, bančne in poštne obresti, kupone obveznic, dividende od delnic, ki pomenijo varčevanje, donose skupnih naložbenih skladov in povračila življenjskih zavarovanj. 16 www.oecd.org/dataoecd/35/01/1936879.pdf

43

5. dohodki iz samostojnega opravljanja dejavnosti, 6. drugi dohodki fizičnih oseb.

SLIKA 1: RAZDELITEV OBDAVČLJIVIH DOHODKOV FIZIČNIH OSEB V ITALIJI

Vir: http://www.consulassociati.com/eng/tools/taxpers.html. Celoten dohodek fizične osebe, ki je predmet obdavčitve z letnim davkom na dohodek fizičnih oseb, se določi kot letni seštevek vseh virov dohodkov. Vse kategorije obdavčljivih dohodkov fizičnih oseb, vključno z drugimi prejemki, so natančno opredeljeni v zakonu. V primeru, da posamičen dohodek fizične osebe ni opredeljen v zakonu, je potrebno nadaljnje preverjanje (potrditev) zaradi davčne obravnave tega dohodka. Dohodki fizičnih oseb, ki niso opredeljeni po zakonu, ne morejo biti uvrščeni med druge obdavčljive dohodke fizičnih oseb. Dohodki, ki niso obdavčeni z IRPEF, in dohodki, ki so obdavčeni z dokončnim medletnim davkom, se ne vključujejo v sintetični letni davek na dohodek fizičnih oseb. 4.5 Davčne oprostitve, olajšave in odbitki od davčne obveznosti Posamezni davčni viri se na letni ravni seštevajo, tako da na nivoju posameznika dobimo sintetični dohodek za obdavčitev. Pri posamezni vrsti davčnega vira se priznajo določeni izdatki oz. priznani stroški, ki nastanejo pri doseganju posameznega dohodka, zato posamezni davčni vir vstopa v sintetično obdavčitev kot neto dohodek. Le ti se nato znižajo za standardne in nestandardne olajšave davčnega zavezanca. Na ta način se davčnemu zavezancu določi davčna osnova (taxable income), na katero je aplicirana ustrezna davčna stopnja. Za Italijo je značilno, da je sistem osebnih odbitkov od obdavčljivih bruto virov od leta 1992 nadomeščen s sistemom davčnega odbitka (davčni kredit). To pomeni, da se za priznavanje tako imenovanih standardnih in posebnih osebnih olajšav ne znižuje sama davčna osnova, temveč se davčna obveznost zniža za določen znesek.

Dohodki od nesamostojnega delaso dohodki od rednega dela

in pokojnin

poleg IRPEF šezavezanci za

IRAP

Umetniki in profesorji,revizorji, notarji,

zdravniki...

Dohodki od samostojnega delaso dohodki samostojnih poklicev

Dohodki od nepremičninso dohodki pridobljenina podlagi lastništva

nepremičnine oz. zemljišča

Dohodki od kapitalaso odvisni od prejetih obresti,

dividend in donosanaložb

poleg IRPEF šezavezanci za

IRAP

Individualna podjetja

Dohodki od samostojnegaopravljanja dejavnosti-

komercijalne aliproizvodne dejavnosti

Drugi dohodki fizičnih osebdohodki, ki ne ustrezajo

prej naštetimdohodkom

DAVEK NA DOHODEK FIZIčNIH OSEB V ITALIJIOZ.

IRPEF

44

Splošna davčna olajšava17 Splošna davčna olajšava oziroma mejna davčna stopnja 0 % v prvem dohodninskem razredu je bila uvedena 1. januarja 2003. Mejna stopnja 0 % velja za vse zavezance, katerih dohodki ne presegajo:

• 4.500 € za zavezance, ki prejemajo dohodke od nesamostojne dejavnosti; • 4.000 € za upokojence; • 1.500 € za zavezance, ki prejemajo dohodke iz samostojne dejavnosti in

poslovanja. Medtem, ko je poleg zgornjih pogojev priznana vsem zavezancem za dohodnino še olajšava v vrednosti 3.000 €. Kar pomeni, da je davčna osnova do fiksnega mejnega zneska neobdavčena. Torej so neobdavčeni dohodki na letni ravni npr.:

• 7.500 € za zavezance, ki prejemajo dohodke od nesamostojne dejavnosti; • 7.000 € za upokojence; • 4.500 € za zavezance, ki prejemajo dohodke iz samostojne dejavnosti in

poslovanja.

Standardne olajšave Od celotnega dohodka se odštejejo stroški, za katere zakon predvideva zmanjšanje obdavčljive osnove. Tovrstni stroški so:

• prispevki za socialno varnost; • prispevki za gospodinjske pomočnice; • prispevki za dodatne sklade državnega zdravstva; • prispevki za države v razvoju; • prostovoljni prispevki za verske institucije; • stroški za zdravstvene storitve in pomoč invalidnim osebam; • pomoč, ki jo izplačuje zakonec, pri čemer ni všteta preživnina za otroke; • dodatno pokojninsko zavarovanje; • drugi stroški, za katere se lahko uveljavlja olajšava.

Nestandardne olajšave za posebne izdatke Italija priznava nestandardne olajšave za tako imenovane posebne izdatke v obliki davčnega odbitka. Te olajšave se priznajo za določene izdatke davčnega zavezanca, ki jih navaja zakon, vendar je pri tem določena hkrati najvišja vrednost izdatkov za posamezni namen, ki se priznavajo kot olajšava. Gre za osebne olajšave, ki jih v Republiki Sloveniji določa 9. čl. Zdoh. Te olajšave se po Zdoh priznavajo kot zniževaje davčne osnove, vendar ne več kot 3 % davčne osnove davčnega zavezanca.

17 http://www.agenziaentrate.it/documentazione/guide/irpef.pdf.

45

V Italiji se priznavajo davčne olajšave v obliki odbitka od davka v višini 19 % od dejanskega zneska naslednjih izdatkov davčnega zavezanca v davčnem obdobju:

• obresti, ki so plačane v EU iz naslova hipotekarnih posojil za investicije v nepremičnine, locirane v Italiji, vendar največ do 3.615,19 €;

• izdatke za zdravstvene storitve, vključno za specialistično zdravljenje, kirurške storitve za davčnega zavezanca in vzdrževane osebe, če izdatki presežejo 129,11 €;

• premije za življenjsko in zdravstveno zavarovanje ter prostovoljno pokojninsko zavarovanje za zavezanca in vzdrževane družinske člane, do največ 1.291,14 €; • izdatki za univerzitetni študij, do zneska šolnine na državni univerzi za zavezanca

in vzdrževane družinske člane; • pogrebne izdatke do največ 1.549 €; • stroški za veterinarske storitve; • obresti od kmetijskih posojil.

Upokojenci imajo pravico do dodatnega znižanja davka. Znižanje je odvisno od starosti upokojenca in od njegove višine dohodka. Stopnje zmanjšanja dohodka so zaradi večje preglednosti predstavljane v spodnji tabeli. Če zavezanec preseže dohodek 9.813 € ne more uveljavljati nobenih znižanj. TABELA 6:VPLIV STAROSTI IN VIŠINE DOHODKA NA DODATNO ZNIŽANJE DAVKA

Višina dohodka Starost do 75 let Starost 75 let in več

Do € 4.885 € 98,13 € 222,08

Od € 4.885 do € 9.296 € 61,97 € 185,92

Od € 9.296 do € 9.554 € 92,96

Od € 9.554 do € 9.813 € 46,48

Vir: http://www.agenziaentrate.it/documentazione/guide/irpef.pdf Osebne olajšave18 Ne glede na kategorijo obdavčljivega dohodka lahko rezidenti uveljavljajo olajšave za:

• vzdrževane otroke; • vzdrževanega zakonca oz. osebo, s katero davčni zavezanec živi v izvenzakonski

skupnosti; • ločenega ali zakonsko razvezanega zakonca, za katerega zavezanec plačuje

preživnino. Davčna olajšava se priznava v obliki povračila davka od davčne obveznosti v določenem absolutnem znesku, ki ga davčni zavezanec sme odbiti v posamezni letni napovedi.

18 http://www.sindacatodibasecnl.it/contratti/breve_guida_irpef_2003.

46

TABELA 7: DAVČNE OLAJŠAVE ZA VZDRŽEVANE OTROKE ZA LETO 2003, PRIKAZANE GLEDE NA VREDNOST DOHODKOV IN ŠTEVILO OTROK

OLAJŠAVE ZA VRDRŽEVANEGA OTROKA

1 OTROK 2 OTROKA 3 OTROCI 4 OTROCI

Do zneska € 36.161,98 € 516,46 € 516,46*2 € 516,46*3 € 516,46*4

Do zneska € 41.316,55 € 303,68 € 516,46*2 € 516,46*3 € 516,46*4

Do zneska € 46.481,12 € 303,68 € 303,68 za prvega otroka

€ 336,73 za drugega otroka

€ 516,46*4

Do zneska € 51.645,69 € 303,68 € 303,68 za prvega otroka

€ 336,73 za drugega otroka

€ 303,68 za prvega otroka

€ 285,08*2 ostala dva

€ 516,46*4

Od zneska € 51.645,69 naprej

€ 285,08 € 285,08*2 € 285,08*3 € 516,46*4

Vir: http://www.sindacatodibasecnl.it/contratti/breve_guida_irpef_2003

Za umsko prizadete oz. drugače invalidne ali gluhoneme otroke se olajšava poveča na 774,69 €.

Za vsakega otroka mlajšega od 3 let se poleg zgornje olajšave prizna še olajšava v vrednosti 123,95 €. Ta olajšava ne velja, če je zaradi prvega otroka mlajšega od treh let otrokova mati deležna še drugih olajšav. Če je že znižanje davka prešlo mejo 516,46 € oz. če je otrok umsko prizadet ali drugače invaliden in je že upravičen do olajšave v vrednosti 774,69 €.

Olajšava se priznava za zakonske in izvenzakonske ter posvojene otroke. Za vzdrževanega družinskega člana se šteje otrok do 18 oz. 26 leta starosti, v primeru, da imajo status študenta ali vajenca. V primeru otrokove trajne nezmožnost za delo se davčna olajšava prizna trajno. Davčna olajšava se priznava v obliki davčnega odbitka, torej v obliki zneska, ki se odbije od bruto davčne obveznosti (sistem bruto in neto davčne obveznosti). Zakonec se šteje za vzdrževano osebo, če njegovi dohodki v davčnem obdobju ne presegajo 2840,51 €. Zavezanec lahko za vzdrževanega zakonca uveljavlja davčne olajšave glede na svojo davčno osnovo (glej tabela spodaj). TABELA 8:DAVČNE OLAJŠAVE ZA VZDRŽEVANEGA ZAKONCA ZA LETO 2003 Do zneska € 51.645,69 € 303,68 Od zneska € 51.645,69 € 285,08

Vir: http://www.sindacatodibasecnl.it/contratti/breve_guida_irpef_2003 Davčni zavezanec, ki plačuje preživnino za razvezanega ali ločeno živečega zakonca, lahko znesek plačane preživnine uveljavlja kot davčno olajšavo v smislu znižanja davčne

47

osnove. Po drugi strani pa prejemnik preživnine poveča davčno osnovo za znesek prejete preživnine, kot dohodek iz nesamostojnega dela. TABELA 9: VREDNOST ZNIŽANJA DAVČNE OSNOVE ZA ZAVEZANCA, KI PLAČUJE PREŽIVNINO RAZVEZANEGA ALI LOČENEGA ZAKONCA ZA LETO 2003 Do € 15.493,71 € 546,18 Med € 30.987,41 in € 51.645,69 € 459,42

Med € 15.493,71 in € 30.987,41 € 496,60 Naprej od € 51.645,69 € 422,23

Vir : http://www.sindacatodibasecnl.it/contratti/breve_guida_irpef_2003 Davčni kredit za davke, plačane v tujini: Za dohodek fizične osebe, dosežen v tujini, od katerega je bil v tujini plačan dokončni davek, se v Italiji priznava davčni kredit v višini davka plačanega v tujini, vendar največ od zneska davka, ki bi bil odmerjen v Italiji in ustreza deležu tujega vira v vseh davčnih virih (Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, 2000). Sistem takšnega davčnega odbitka ne pomeni znižanja davčne osnove, temveč znižanje davčne obveznosti. 4.6 Podvrste letnega davka na dohodek fizičnih oseb 4.6.1 Dohodek iz nesamostojnega dela Davčni zavezanec Zavezanec za davek iz nesamostojnega dela je fizična oseba, ki prejema:

• dohodke na podlagi opravljanja poslov oz. dela po navodilih delodajalca, • preživnine, • pokojnine, • dohodek članov upravnega in nadzornega odbora, • dohodek direktorja podjetja ki ga prejme na podlagi pogodbenega vodenja (SIR).

Zadnje tri postavke se obravnavajo kot dohodek iz nesamostojnega dela šele od leta 2001. Pred tem so bile obdavčene kot dohodki od samostojnega dela. Davčna osnova V davčno osnovo je vključeno vsako plačilo v denarju ali v drugi obliki za opravljeno delo, vključno s prejemki iz dobička, darili, bonitetami, vključno s: popusti, tržnimi opcijami, brezplačnimi posojili, ugodnostmi pri nastanitvi, izobraževanju, osebnih vozilih, itd. Bonitete se ovrednotijo po pošteni tržni vrednosti. Tako se npr.: delnice, tržne opcije, obveznice, druge vrednostnice, ki kotirajo na organiziranem trgu, vrednotijo po

48

povprečnem enotnem tečaju za zadnjih 30 dni. Kljub temu pa so bonitete, prejete do 258 €, neobdavčene. Prehrana ni obdavčena do višine 5 € na dan. Boniteta iz uporabe naslova službenega vozila za privatne namene se določi v višini 30% od standardnih stroškov vozila za 15.000 prevoženih kilometrov, po podatkih Italijanskega avtomobilskega kluba. Davčna osnova za posojila prejeta s strani delodajalca neposredno ali preko tretje osebe, se določi v višini 50 % razlike med uradno objavljeno (za davčne potrebe) obrestno mero in dejansko obrestno mero po pogodbi. Iz dohodka na podlagi nesamostojnega dela se izvzamejo:

• dohodki od stalnega opravljanja nesamostojnega dela v tujini; • obvezni prispevki za socialno varnost, plačani v breme delodajalca, ali zaposlenega

v skupnosti ali sklad za socialno varnost na podlagi zakona; • dodatni prispevki za socialno varnost, plačani v breme delodajalca ali zaposlenega

v skupnosti ali sklade za socialno varnost na podlagi kolektivne delovne pogodbe ali podjetniške pogodbe, vendar največ do 1.291,14 €;

• prispevki za zdravstveno zavarovanje, največ do 3.615,20 € plačani v breme delodajalca ali zaposlenega v skupnosti ali v sklade na podlagi zakona, kolektivne delovne pogodbe ali podjetniške pogodbe;

• premije za nezgodno zavarovanje na službenih potovanjih do določenega zneska, 46 € za potovanje po Italiji in 77,47 € za potovanje po tujini;

• povračilo potnih stroškov in nastanitve na službenih potovanjih; • dodatek za dopuste do višine 258,23 €; • delnice, ki so ponujene vsem zaposlenim skladno z načrtom: razlika med tržno

vrednostjo in ponujeno vrednostjo v odkup vsem zaposlenim ni obdavčena v primeru, da so delnice ponujene v odkup vsem zaposlenim, razlika v vrednosti ni večja od 2.064,82 € za davčno leto, delnice ne bodo odsvojene najmanj tri leta od dneva pridobitve;

• delnice, ki ne bodo ponovno kupljene s strani družbe. Rezidenti in nerezidenti, ki prejemajo plačo na podlagi zaposlitve v Italiji, so upravičeni do davčnega odbitka v vrednosti od 51,64 € do 903,80 € v odvisnosti od višine dohodka davčnega zavezanca. Poleg zgoraj navedenih odbitkov od obdavčljivega dohodka, se na ravni letnega sintetičnega davka davčna osnova pri osebah,ki pogodbeno vodijo podjetja (direktorji) in samostojnih svetovalcev zniža za 5 % normiranih stroškov, vendar ne več kot 2.582,3 €. Davčna stopnja Davek na plače v Italiji ni predpisan. Davčnemu zavezancu ni potrebno oddati davčne napovedi, če je dohodek od nesamostojnega dela njegov edini vir dohodka. To stori že njegov delodajalec, ki akontacijsko mesečno plačuje predvideni davek od celotnega letnega dohodka. To naredi na podlagi lanskoletne obdavčljive osnove. Zavezanec mora delodajalcu dati vse podatke njegovem zakonskem statusu, št. otrok ipd., da lahko delodajalec uveljavi davčne olajšave.

49

4.6.2 Dohodek iz samostojnega dela Davčni zavezanec Zavezanec za davek na podlagi dohodka iz samostojnega dela je oseba, ki doseže dohodek iz naslova opravljanja samostojnih poklicev. Ti poklici so npr.: odvetnik, notar, zdravnik, revizor, umetnik, znanstvenik. Za dohodek iz samostojnega dela se štejejo tudi:

• dohodki iz razmerij organiziranega in trajnega sodelovanja, dohodki od sodelovanja pri časopisih, revijah, enciklopedijah;

• dohodki od gospodarskega izkoriščanja blagovnih znamk, iznajdb in drugih del, razen v trgovinski dejavnosti;

• udeležba pri dobičku, ki pripada ustanovnim članom delniških družb; • odškodnine ob prenehanju agencijske pogodbe; • dohodek od športne dejavnosti, ki je predmet pogodbe o samostojnem delu,....

Zavezanci so tudi nerezidenti Italije, ki pridobivajo dohodek na podlagi samostojnega dela. Davčna osnova19 Davčno osnovo predstavlja razlika med doseženimi prihodki v davčnem obdobju in stroški, ki so povezani s samostojnim opravljanjem dela v istem davčnem obdobju. Večinoma se uporabljajo naslednja pravila:

• stroški hotelskih in gostinskih storitev se priznajo največ do 2 % doseženih prihodkov;

• neposlovni stroški se priznajo do 1 % doseženih prihodkov; • amortizacija stalnih sredstev za opravljanje dejavnosti se lahko obračuna največ po

stopnjah, ki jih predpiše minister za finance. Pospešena amortizacija ni dovoljena. Če se stalna sredstva uporabljajo tudi v zasebne namene, se lahko uveljavlja zgolj 50 % obračunane amortizacije. V primeru, da se vozila in oprema uporabljajo intenzivno, lahko zavezanec zaprosi za dvakratno stopnjo amortizacije, vendar le v prvih treh letih uporabe;

• obresti, obračunane na podlagi leasing pogodb, lahko znižujejo davčno osnovo, če trajanje leasing pogodbe presega polovico amortizacijske dobe dolgoročnega sredstva pri leasingu.

Davčna stopnja Rezidenti so davčni zavezanci za dosežen svetovni dohodek, po stopnjah, ki so odvisne od skupno doseženega dohodka. Od dohodka, doseženega na območju Italije, se med letom obračunava davek po stopnji 20 %.

19 http://www.wtpfed.com/newsite/marketpoint/docs/doingbussines/dbl_italy.pdf

50

Storitve iz naslova samostojnih poklicev - profesionalcev so obdavčene tudi z 20 % davkom na dodano vrednost. Dohodek pa je obdavčen tudi z davkom na pridobitne dejavnosti med 3,25 % in 5,25 % - IRAP. Knjigovodstvo je obvezno. 4.6.3 Dohodek iz nepremičnin20 Davčni zavezanec Davčni zavezanec je oseba, ki poseduje zemljišče oz. nepremičnino ali ima stvarno pravico nad tem zemljiščem oz nepremičnino. Dohodek iz nepremičnin, ki se dajejo v najem je znesek najemnine od zemljišč in stavb, ki ležijo na ozemlju Italije. Davčna osnova Davčno osnovo predstavljajo dohodki od zemljišč in zgradb na ozemlju Italije, ki so vrisana v zemljiški kataster ali mestni gradbeni kataster. Delimo jih v:

• zemljelastnške dohodke (reddito dominiciale dei terreni): je tisti del dohodka, ki ga je mogoče imeti od zemljišča s kmetovanjem. Pripada lastniku zemljišča ali pa tistemu, ki ima kakšno stvarno pravico nad zemljiščem. Tako zemljišče mora biti primerno za agrokulturne prihodke, vendar ne sme mejiti na urbana ozemlja, ki so uporabljana za prosto skupno rabo oz. za komercialne namene;

• kmetijski dohodek (reddito agrario): »dobiček« kmetijskega »podjetnika«. Tudi ta dohodek je določen z odmero cenitvenih katastrskih tarif. Če pride do sprememb v katastrskem dohodku, je treba to prijaviti davčnemu uradu;

• dohodek od zgradb (reddito dei fabbricati): dohodek, ki ga ima lastnik stavbne enote oz. tisti, ki ima na njej kakšno pravico. Dohodek od nepremičnin, ki se dajejo v najem, je znesek najemnin.

Za nepremičnine, ki niso dane v najem, se dohodek iz nepremičnin določi na podlagi katastrske vrednosti nepremičnine in pričakovane povprečne stopnje donosa nepremičnine. (Slovenski institut za revizijo 2001, 147). V tem primeru mora zavezanec plačati 100 % katastrski virtualni dohodek, ker nepremičnino ni izkoristil za bivanje ali najem, kljub dani možnosti. Če je stanovanje dano v najem, je davčna osnova katastrska oz. najemna vrednost, odvisno katera je višja, znižana za 15 % zaradi stroškov.21 Dohodek od zemljišča in kmetijski dohodek je določen po katastrski metodi.22 Davkoplačevalec je upravičen do 19 % znižanja davka zaradi obresti na hipotekarno posojilo za stanovanje oz. hišo v kateri biva, vendar je višina kredita omejena.

20 Povzeto po: Real estate investments in Italy. 2001. 21 http://www.ariassrl.it/buysell.exp.htm. 22 Katastrska metoda je metoda cenitve vrednosti zemljišča in nepremičnin po katastru. Pri zemljišču upoštevamo, kakšen je povprečen dohodek zemljišča po katastru, kje se nahaja in kakšen je pridelek na njem. Za nepremičnine pa upoštevamo vrednost po katastru glede na nepremičnino, lokacijo in stanje, v katerem se nepremičnina nahaja.

51

V primeru, da zavezanec proda nepremičnino v kateri stanuje, do pet let po pridobitvi je oproščen davka na to prodajo nepremičnine, saj davčni zavezanec reinvestira ta dobiček v nakup novega stanovanja. Če zavezanec biva v lastnem stanovanju, potem lahko uveljavlja odbitek pred obdavčljivo osnovo v vrednosti 929 €. Davčne stopnje Po fiskalni reformi leta 2001, zavezanci za davek od nepremičnin ne plačujejo več davka na hišo oz. stanovanje v katerem prebivajo.23 Stopnja davka na nepremičnine znaša od 0,4 % do 0,7 %. Poleg davka na nepremičnine mora zavezanec prav tako plačati lokalni davek. 4.6.4 Dohodek iz kapitala Davčni zavezanec Zavezanec za davek iz kapitalskega dohodka je fizična oseba s stalnim prebivališčem na območju Republike Italije, ki je prejel naslednje dohodke:

• obresti od posojil, vlog in tekočih računov; • obresti in druge dohodke od obveznic in podobnih vrednotnic; • večne in druge renta ali dohodki od uporabe kapitala; • dohodki od udeležbe v delniških in drugih družbah ter organizacijah, ki so

obdavčene z davkom na dobiček pravnih oseb - IRPEG; • dohodki od članske udeležbe v soudeležbenih združenjih in • drugi dohodki.

Davčna osnova za obresti Davčna osnova za obresti dosežene od posojil, vlog in tekočih računov se izračuna po preprosti enačbi: plačilo-glavnica. Obresti dosežene na območju Italije so obdavčene z medletnim dokončnim davkom po stopnji 12,5 %, zato se ne vključujejo v letno napoved za odmero davka. Obresti dosežene izven območja Italije, se:

• lahko štejejo kot tako imenovani »običajni dohodek«, ki se vključuje v letni sintetični davek za obdavčitev. V tem primeru Italija priznava odbitek od davčne obveznosti v višini davka plačanega v tujini;

• obresti se obdavčujejo z dokončnim davkom po stopnji 12,5 % ali 27 %, odvisno od tega na katerem območju so obresti dosežene (EU ali tretje države). V tem primeru davčni kredit ni možen.

23 http://www.oee.fr/html_f/oeedt06.htm.

52

Stopnja davka pa znaša 12,5 % za obresti dosežene na območju Evropske unije oz. 27 % za obresti dosežene v drugih državah (Slovenski inštitut za revizijo 2001, 148). Obresti in druge dohodke od obveznic in podobnih vrednotnic so obdavčene glede na dospelost. Obresti na bančne tekoče račune in bančne obveznice, katerih čas dospelosti je krajši od 18 mesecev, so obdavčene z 27 % končnim davkom po odbitku . Obresti na državne obveznosti in obveznice, katerih čas dospelosti je krajši od 18 mesecev, so obdavčene z končnim 27 % davkom po odbitku. Medtem, ko pa so obveznice z časom dospelosti daljšim od 18 mesecev, obdavčene z 12,5 % končnim davkom po odbitku. Večne in vse druge rente ali dohodki od uporabe kapitala So obdavčeni po stopnji 12,5 %. Dohodki od udeležbe v delniških in drugih družbah in organizacijah, ki so obdavčene po IRPEG Dohodki od udeležbe v delniških družbah in ostalih organizacijah so podvrženi davku na dobiček pravnih oseb – IRPEG (izvzeta je udeležba pri dobičku, ki pripada ustanovnim članom delniških in drugih družb – to so dohodki od samostojnega dela). Od 1. julija 1998 dalje velja za dividende in druge donose iz kapitala stopnja obdavčitve 12,5 % za rezidente in 27 % za nerezidente, razen če sporazum o izogibanju dvojnega obdavčenja ne določa drugače. Dividende vplačane s strani Italijanskih družb, so obdavčene z 12,5 % dokončnim medletnim davkom, če je prejemnik rezident oz po stopnji 27 %, če je prejemnik dividend nerezident, razen če sporazum o izogibanju dvojnega obdavčenja ne določa drugače. Prejemnik dividend- rezident se lahko odloči, da ob izplačilu ne bo obračunan dokončni medletni davek. V tem primeru se dividende vključujejo v letno davčno napoved in se priznava davčni kredit po stopnji 51,51 % (od leta 2003 prej 58,73 %). Rezidentom se priznava davčni kredit v višini 51,51 % od prejetih neto dividend, vendar največ v višini plačanega davka od dobička pravne osebe. Prejemnik dividende v letni napovedi napove bruto dividende, povečane za davek od dobička po stopnji 34 %, nato pa se fizični osebi prizna davčni kredit. Dohodki od članske udeležbe v soudeležbenih združenjih Povečanje kapitala iz rezerv družbe, pri čemer se po povečanju kapitala razmerje med družbeniki ne spremeni, se ne šteje za izplačilo dobička. Italijanski davčni sistem različno obravnava udeležbo v dobičku delniške družbe in partnerske družbe. V primeru partnerske družbe, katere partnerji so lahko fizične ali pravne osebe, se obdavči dosežen dobiček partnerske družbe, ne glede na to, kdaj je dobiček izplačan. Posledično so fizične osebe, ki dosegajo dobiček iz partnerske družbe, obdavčene za dobiček, ki pripada fizični osebi kot partnerju glede na delež v partnerski družbi, ne glede na obdobje izplačila dobička.

53

Stopnja davka je 12,5 %. 4.6.5 Dohodek iz samostojnega opravljanja dejavnosti Davčni zavezanci Davčni zavezanci o osebe, ki dosegajo dohodek iz naslova opravljanja samostojne komercialne ali proizvodne dejavnosti, definirane v civilnem zakonu. Davčna osnova Davčna osnova se sestoji iz dobička, razvidnega iz računovodskih izkazov, ki se korigira z zakonsko predpisanimi olajšavami, davčno nepriznanimi stroški in zakonsko predpisanimi odbitki in upoštevanjem davčne izgube, ki se prenaša iz preteklih let. To so dohodki, ki izhajajo iz trgovinske podjetniške dejavnosti (industrija, trgovina, prevozništvo, bančništvo, zavarovanje). Pogoj je, da je to običajen poklic. Postopek za določitev dohodka od podjetja gre skozi dve stopnji:

- najprej se določi računovodski dohodek, - nato se določi davčni dohodek z višanjem ali z nižanjem v skladu z

davčnimi pravili. Davčno priznani odhodki Če pri uveljavitvi davčnih določb, ki veljajo za določitev dohodka od podjetja, izhaja izguba, smemo le-to prenesti v znižanje obdavčljivega dohodka kasnejših davčnih razdobij največ za dobo 5 let. Izgubo, ki je nastala v prvih treh letih poslovanja podjetja, smemo prenesti v znižanje obdavčljivega dohodka kasnejših davčnih razdobij za nedoločeno število let. Pogoj za prenos izgube je redno vodenje knjigovodstva. Stroški povezani z delom kot stroški vozil dani v uporabo za službene oz. službene in privatne namene in ostali stroški predpisani z zakonom IRPEF ali s kolektivno pogodbo. V stroške se priznava tudi reprezentanca in sicer 1/3 obračunanih stroškov. Stroški reprezentance se lahko razmejijo na obdobje 5 let. Stroški raziskovanja, reklame in propagande se lahko obračunajo v celoti v letu nastanka ali pa so odloženi v enakih delih na največ naslednja štiri obdobja. Stroški popravil, vzdrževanja in modernizacije osnovnih sredstev se priznajo v vrednosti do 5 % sedanje vrednosti vseh amortiziranih osnovnih sredstev izkazanih v poslovnih knjigah na začetku leta. Presežek se prizna v enakih delih v naslednjih letih.

54

Pri manjših podjetjih obstaja možnost, da se obdavčljivi dohodek določi pavšalno, če dohodki ne presegajo 9.296,22 €. Predvidena je pavšalna obdavčitev v višini 10 do 15 % od davčne osnove (Šuligoj, 2002) Davčna stopnja Dohodek iz naslova poslovne dejavnosti je obdavčen tudi z regionalnim davkom (IRAP), po stopnji 4,25 % od neto dobička, doseženega na območju Italije. 4.6.6 Drugi dohodki fizičnih oseb Davčni zavezanec Davčni zavezanec je fizična oseba, ki je na ozemlju Republike Italije dosegla dobiček z spodaj naštetimi obdavčljivimi viri. Ti viri so (Frizzera, 1999):

• dohodki iz nepremičnega premoženja v tujini; • dohodki iz naslova avtorskih pravic za patente, blagovne znamke, know-how in

podobne pravice. Predpisana letna stopnja amortizacije je za vozila in opremo 3-5 %; patenti 33,3 %; blagovne znamke 10 % in dobro ime oz. goodwill 10 %;

• prenos dejavnosti; • kapitalski dobički pri odtujitvi nepremičnin znotraj petih let po pridobitvi, ki niso

bile uporabljene za namene samostojnih poklicnih dejavnosti in umetnosti; • kapitalski dobički, pri prodaji delnic ali drugih udeležb v kapitalu, obveznic, tujih

valut, zlata, opcij, in drugih vrednotnic so obdavčeni s posebnim davkom na kapitalske dobičke po stopnji 12,5 % ali 27 %. Davčna osnova je razlika med prodajno ceno in revalorizirano nakupno ceno.

Nerezidentom se od izplačanega dohodka v Italiji obračuna 30 % dokončni davek. Plačila za patente, licence, blagovne znamke in know-how so obdavčena z dokončnim davkom po stopnji 30 % od 75 % osnove (efektivno 22,5 %). Lokalnega davka na pridobitne dejavnosti so oproščeni nerezidenti, ki opravljajo delo v Italiji.24 Kapitalske izgube se odštevajo od kapitalskih dobičkov. Kapitalske izgube se lahko uporabljajo za pokrivanje kapitalskih dobičkov v naslednjih petih letih. Od 1. julija 1998 velja za obdavčitev kapitalskih dobičkov dvojni režim. Kapitalski dobički iz naslova kvalificirane prodaje so obdavčeni po stopnji 27 %. Kvalificirana prodaja je prodaja delnic, ki so imele več kot 2 % glasovnih pravic ali več kot 5 % celotne izdaje delnic, ki kotirajo na organiziranem trgu, oziroma več kot 20 % delnic z glasovno pravico ali več kot 25 % celotne izdaje delnic zaprte družbe. Kapitalski dobički iz naslova nekvalificirane prodaje in prodaje delnic investicijskih skladov so obdavčeni po stopnji 12,5 %.

24 http://www.worldwidw-tax.com/italy/ita_incom.asp.

55

4.7 Lestvica za dohodnino TABELA 10: LESTVICA ZA DOHODNINO ZA LETO 2003 Dohodek izražen v EURO Stopnja obdavčitve Regionalni davek Stopnja celotnega davka 0 –15.000 23 % 0,50 % 23,50 % 15.000 ¬ 29.000 29 % 0,50 % 29,50 % 29.000 ¬ 32.600 31 % 0,50 % 31,50 % 32.600 ¬ 70.000 39 % 0,50 % 39,50 % > 70.000 45 % 0,50 % 45,50 % Vir:http://www.agenziaentrate.gov.it/documentazione/guide/irpef/capitalo_3.htm Stopnja obdavčenja se spreminja progresivno glede na rast dohodkov. V tabeli številka 10 je vključen tudi regionalni davek, ki je značilen za dohodnino v Italiji. Regionalni davek varira različno od regije, v kateri ima rezident stalno prebivališče. Zaradi preprostejše predstave je v zgornji tabeli podana predpostavka, da je ta davek 0,5 %. 4.8 Plačevanje davka25 Večinoma se uporablja metoda samoobdavčitve. Davčna uprava ima pravico do ocene davčne osnove v primeru, da davčni zavezanec ne odda davčne napovedi oziroma, da davčna napoved ni pripravljena skladno z zakonom. V teh primerih davčni organ oceni dohodke davčnega zavezanca na podlagi njegovega premoženja. Zaradi kontrole so davčni zavezanci v davčni napovedi dolžni navesti mednarodne transferje denarja, vrednostnih papirjev, premičnega premoženja, tuje naložbe in financiranje v tujini, ki presegajo 10.329,14 €. Davčno obdobje je enako koledarskemu letu. Davek na dohodek morajo fizične osebe plačati minimalno do 30. junija za dohodke, prejete v preteklem koledarskem letu. Davčni zavezanci, ki plačujejo davek z zamudo od 1. do 20. julija, plačujejo dodatni davek v višini 0,4 % davčne obveznosti. Za plačila od 21. junija do 20. avgusta se davčna obveznost poveča za 3,5 % davčne obveznosti plus 2,5 % letne obresti. Če davčni zavezanec plačilo opravi po 22. avgustu, se davčna obveznost poveča za 5 % plus 2,5 % letne obresti. Akontacije davka morajo biti vplačane za zavezance za dohodnino od nesamostojnega dela v višini 98% davčne obveznosti za preteklo leto, ali 100 % vrednost predvidenega dohodka za leto obdavčitve. Način plačila je odvisen od tega, kar je za zavezanca bolj ugodno. Akontacija se plača v dveh delih. 40 % celotnega davka na dohodek fizičnih oseb mora biti plačanega do 20. junija ostala vrednost, torej 60 % pa do 30. novembra. Za davke, ki jih davčni zavezanci plačujejo v tujini, je predviden odbitek od davka, ki se odmeri v Italiji, vendar zgolj do višine italijanskega davka, ki je odmerjen od sorazmernega dela dohodkov, ki izvirajo iz tujine.

25 http://www.worldwide-tax.com/italy/ita_incom.asp

56

Zavezanec, ki prejema plačo kot edini dohodek ni dolžan oddati letne napovedi za dohodnino. Njegov delodajalec mora odvajati davek od prejetega dohodka in ga prenese na takojšnje mesečno plačilo davka. Vračila davka mora administracija izvršiti do 2. avgusta. 4.9 Nerezidenti26 Nerezidenti so davčni zavezanci za dohodek, dosežen na območju Italije. Za naslednje dohodke se šteje, da so doseženi na italijanskem območju:

• dohodki od nesamostojnega in samostojnega dela, za storitve opravljene v Italiji; • dohodki od kapitala, če so odplačani s strani države ali osebe, ki je rezident Italije; • pokojnine, izplačane s strani države ali rezidentov Italije; • plačila za patente, licence, blagovne znamke, know-how, če so izplačane s strani

države ali rezidenta Italije; • kapitalski dobički, doseženi pri prodaji nepremičnin znotraj petletnega obdobja.

Obresti, izplačane nerezidentu so obdavčene s naslednjimi stopnjami dokončnega davka:

• obresti na državne obveznice z 12,5 %; • obresti na posojila s 15 %; • obresti na bančne depozite s 30 %; • obresti na obveznice družb s 30 %.

Plačila za patente, licence, blagovne znamke in know-how so obdavčena z dokončnim davkom po stopnji 30 % od 75 % osnove (efektivno 22,5 %). Izplačila dividend so obdavčena z dokončnim davkom po stopnji 27 %. 4.10 Sklepne ugotovitve Italija obdavčuje svoje davčne zavezance na podlagi celotnega svetovnega dohodka v posameznem davčnem obdobju. Je ena redkih evropskih držav, poleg Nemčije, ki je uvedla ničelni razred, ki velja za vse zavezance, katerih dohodki ne presegajo določene vsote. Tako so na letni ravni neobdavčeni zavezanci, ki prejemajo dohodke iz nesamostojne dejavnosti in njihova vrednost ne presega 7.500 €; upokojenci, katerih vrednost na letni ravni ne presega 7.000 € in zavezanci, ki prejemajo dohodke iz samostojne dejavnosti in poslovanja, katerih vrednost ne presega 4.500 € na letni ravni. Nestandardne olajšave se v Italiji obravnavajo v obliki odbitka od davka v višini 19 % od dejanskega zneska predpisanih izdatkov davčnega zavezanca v davčnem obdobju. Prav tako imajo upokojenci po starosti 75 let možnost še dodatnega znižanja davka, a le če njihovi dohodki ne presegajo vrednosti 9.813 €. Lestvica za dohodnino ima v Italiji pet stopenj, ki so fiksno določene vnaprej in se ne spreminjajo mesečno glede na povprečno plačo. 26 Povzeto po: Inventory of taxes in the EU

57

Najnižji dohodninski razred je obdavčen s stopnjo 23 % medtem, ko je najvišji obdavčen z stopnjo 45 %. Italija ima tudi regionalni davek, ki varira različno od regije, v kateri rezident prebiva. To pomeni, da morajo davčni zavezanci Italije poleg osnovnih davčnih obremenitev plačati še ta davek.

58

5 SPORAZUM O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČENJA DOHODKA IN PREMOŽENJA MED SLOVENIJO IN ITALIJO27 Republika Slovenija dohodke obdavčuje po teritorialnem načelu, medtem ko Republika Italija obdavčuje po svetovnem načelu. Obe državi pa obdavčujeta nerezidente za davčni vir dosežen na ozemlju posamezne države. To povzroča dvojno obdavčitev davčnih virov, ki jih rezidenti ene države dosegajo na območju druge države. Na podlagi bilateralnega sporazuma o izogibanju dvojnem obdavčenju sta se državi sporazumeli o odpravi dvojnega obdavčenja in ne glede na domačo zakonodajo opredelili obdavčenje posameznih dohodkov bodisi po teritorialnem načelu bodisi po načelu rezidentstva. Sporazum za nekatere dohodke določa hkratno obdavčitev po viru in rezidenstvu, pri čemer opredeljuje, kako bo država rezidentstva odpravila dvojno obdavčenje. Bilateralni sporazum o izogibanju dvojnem obdavčenju je Slovenija l.1990 prevzela od nekdanje SFRJ, in sporazumi, ki jih je podpisala sama temeljijo na vzorčnih modelih, ki jih je pripravila OECD. V okviru aktov o pravnem nasledstvu je Republika Slovenija od SFRJ prevzela tudi sporazum o izogibanju dvojnem obdavčenju dohodka od premoženja, ki sta ga SFRJ in Italijanska republika ratificirali v letu 1983. Ta zakon je Slovenija uporabljala do sprejetja novega zakona marca 2002. Zakon je sprejel Državni zbor Republike Slovenije. In sicer zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Italijanske republike o izogibanju dvojnega obdavčenja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki dohodka in premoženja z dodatnim protokolom (BITIDO). 5.1 Postavke , ki zajemajo sporazum V nadaljevanju so predstavljene določbe in sestavine sporazuma, ki zadevajo obdavčitev dohodkov fizičnih oseb. Splošne odločbe

• Osebe za katere se uporablja: Osebe, ki so rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic, torej Slovenije ali Italije.

• Rezident: Rezident države pogodbenice je oseba, ki se po zakonih državne pogodbe obdavčuje v njej na podlagi svojega prebivališča, bivališča, sedeža uprave ali katerega koli podobnega merila. Če je rezident obeh držav pogodbenic, se šteje, da je rezident države pogodbenice kjer ima prebivališče. Če ima prebivališče v obeh državah, je rezident tiste države, kjer je središče njegovih življenjskih interesov (s katero je osebno ali ekonomsko tesneje povezan).

Dohodek od nepremičnin Dohodek, ki ga rezident države ustvari od nepremičnine (vključno z dohodkom iz kmetijstva in gozdarstva) v drugi državi, se sme obdavčiti v tej drugi državi. Gre za dohodke, dosežene z osebno uporabo, oddajanjem v zakup ali drugačno rabo nepremičnin. 27 Uradni List | 28. Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Italijanske republike o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja z dodatnim protokolom (BITIDO)

59

Izraz »nepremičnina« vedno vključuje premoženje, ki je sestavni del nepremičnin, živino in opremo, ki se uporablja v kmetijstvu in gozdarstvu. Pravica do izkoriščanja rude, virov ter drugega naravnega bogastva se prav tako štejejo za »nepremičnine«. Ladje, letala in čolni se ne štejejo za nepremičnine. Enako se obdavči dohodek od nepremičnin, ki se uporablja pri opravljanju samostojnih osebnih dejavnosti. To pomeni, da se dohodek od nepremičnine obdavči po viru dohodka. Dividende Dividende, ki jih družba, ki je rezident države pogodbenice, plača rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi - v državi rezidenstva. Obdavčiti se smejo tudi v državi pogodbenici, katere rezedent je družba, ki izplačuje dividende, torej v državi vira, v skladu z zakoni te države pogodbenice, tako, da obračunani davek ne sme presegati 15 odstotkov bruto zneska dividend. Z dividendami je mišljen dohodek od delnic in drugih pravic, ki pomenijo udeležbo v dobičku, niso pa terjatve. Dividende se lahko torej obdavčijo v državi vira (izplačevalca) kot v državi rezidenstva. Država ne sme obračunati več kot 15 odstotnega davka, hkrati pa sta se državi dogovorili, kako bosta odpravili dvojno obdavčenje dividend. Dividende, izplačane iz Slovenije Italijanom, so skladno z zakonom o dohodnini obdavčene po stopnji 15 odstotkov. Obresti Obresti, ki nastanejo v eni državi pogodbenici in se izplačujejo rezidentu druge države pogodbenice, se smejo obdavčiti v tej drugi državi - v državi rezidentstva. Smejo pa biti obdavčene tudi v državi pogodbenici (državi vira), kjer nastanejo, v skladu z zakoni te države, vendar tako odmerjeni davek ne sme presegati 10 odstotkov bruto obresti. Z obrestmi je mišljen dohodek od državnih vrednostnih papirjev, obveznic ali obligacij, ne glede na to, ali se na njihovi podlagi uveljavlja udeležba v dobičku, dohodek od vseh vrst terjatev in vsak drug odhodek, ki je po davčnem pravu države, v kateri nastaja izenačen z dohodkom od posojenega denarja. Obresti izvirajo iz države pogodbenice, če je izplačevalec ta država sama, njena družbeno-politična skupnost, lokalna uprava ali njen rezident. Obresti so torej obdavčene v državi rezidentstva in državi vira, pri čemer obračunani davek v državi vira ne sme biti višji od 10 odstotkov. Licence in avtorski honorarji Avtorska plačila rezidenta države pogodbenice za patente, licence, blagovne znamke in druge premoženjske pravice, ki jih izplača rezidentu druge države pogodbenice, se smejo obdavčiti v tej drugi državi - državi rezidenstva. Obdavčiti pa se smejo tudi v državi

60

pogodbenici, kjer nastajajo v skladu z njenimi zakoni, vendar tako odmerjeni davek ne sme presegati 5 odstotkov licenčnih in avtorskih honorarjev Avtorska plačila nastanejo v državi pogodbenici, če je izplačevalec ta država sama, njena družbeno-politična skupnost, krajevna skupnost ali njen rezident. Dohodki iz premoženja Dohodki rezidenta države pogodbenice od odsvojitve nepremičnin, ki ležijo v drugi državi pogodbenici, se smejo obdavčiti v tej drugi državi-po viru. Dohodki od samostojnega dela Dohodki rezidenta države pogodbenice od poklicnega in drugega samostojnega dela se obdavčijo samo v tej državi - v državi rezidenstva, razen v primeru, da ima rezident v drugi državi pogodbenici stalno bazo, ki jo redno uporablja za opravljanje dela, vendar se obdavči le tisti del dejavnosti, ki jo je mogoče pripisati stalni bazi. Poklicne dejavnosti so samostojne znanstvene, književne, umetniške, izobraževalne dejavnosti, samostojne dejavnosti zdravnikov, odvetnikov, inžinerjev, arhitektov, računovodij. Dohodki iz nesamostojnega dela Dohodki rezidenta države pogodbenice iz delovnega razmerja se obdavčijo samo v tej državi - v državi rezidentstva, razen če je rezident zaposlen v drugi državi pogodbenici. V tem primeru se smejo takšni dohodki obdavčiti v tej drugi državi. Ne glede na navedeno, se dohodki rezidenta države pogodbenice iz delovnega razmerja, sklenjenega v drugi državi pogodbenici, obdavčujejo samo v prvi državi – državi rezidentstva, če so izpolnjeni naslednji trije pogoji:

• če prejemnik v drugi državi v davčnem obdobju skupaj ni prebival več kot 183 dni;

• če je dohodke izplačala oseba, ki ni rezident druge države, ali nekdo v njenem imenu;

• če dohodkov ne izplačuje stalna baza, ki jo ima oseba v tej državi. Dohodki direktorjev in dohodki za delo v skupnih poslovnih odborih Plačila direktorjem in podobni dohodki rezidenta Slovenije, ki je član odbora direktorjev družbe, ki je rezident Italije, se smejo obdavčiti v Italiji. Plačila in podobni dohodki rezidenta Italije, člana skupnega poslovnega odbora družbe, ki je rezident Slovenije, se smejo obdavčiti v Sloveniji.

61

Dohodki umetnikov in športnikov Ne glede na to, ali izvirajo iz samostojnega ali nesamostojnega dela, se smejo dohodki gledaliških, filmskih, radijskih ali televizijskih umetnikov, glasbenikov,športnikov in drugih izvajalcev osebnih dejavnosti v tem statusu obdavčiti v drugi državi pogodbenici, kjer so se opravljale take storitve (obdavčitev po viru dohodka). Če se dejavnosti nastopajočega izvajalca ali športnika financirajo pretežno z javnimi sredstvi obeh držav ali pa se izvajajo v okviru kulturnega sporazuma med državama pogodbenicama, potem se dohodek ne obdavči v državi pogodbenici. Pokojnine Pokojnine in drugi podobni prejemki, izplačani rezidentu države pogodbenice na podlagi prejšnje zaposlitve, se obdavčijo samo v državi pogodbenici, katere rezident je prejemnik pokojnine. Pokojnina, ki jo fizični osebi izplača država pogodbenica ali lokalna skupnost iz proračuna ali iz posebnega sklada, se obdavči samo v tej državi. Taka pokojnina se obdavči samo v drugi državi, če je prejemnik njen državljan in rezident. Državna služba Plače, mezde in drugi podobni prejemki razen pokojnin, se obdavčijo v državi v kateri so izplačani. Profesorji Fizična oseba, ki prebiva v državi pogodbenici, da poučuje oziroma da se udeležuje raziskovalnega dela na univerzi, visoki šoli ali drugi priznani izobraževalni ustanovi v državi pogodbenici ali pa bila neposredno pred tem rezident druge države pogodbenice, se najdlje dve leti od dneva, ko je prvič prišla v to državo s tem namenom, v tej državi ne obdavči za dohodke, ki jih prejema za takšno delo, pod pogojem, da je bilo raziskovalno delo v javni koristi. Drugi odhodki Drugi dohodki rezidenta države pogodbenice, ki niso izrecno navedeni v sporazumu, se ne glede na to, kje nastajajo, obdavčijo samo v tej državi - državi rezidentstva. 5.2 Odprava dvojnega obdavčenja Kadar rezident Slovenije doseže dohodek iz naslova dividend, obresti in avtorskih plačil, ki se po sporazumu lahko obdavči v Italiji, priznava Slovenija kot odbitek od davka na dohodek tega rezidenta znesek, ki je enak davku od dohodka plačanem v Italiji. Odbitek pa ne sme presegati davka, ki je bil za ta dohodek, dosežen v Italiji, obračunan pred odbitkom.

62

Dvojno obdavčenje je v Italiji odpravljeno takole: kadar rezident Italije doseže dohodek, ki se obdavči v Sloveniji, ga lahko Italija pri odmeri dohodnine zajame, razen če sporazum določa drugače. V tem primeru Italija od obračunanega davka odbije davek od dohodka, plačan v Sloveniji, vendar v znesku, ki ne presega proporcionalnega dela italijanskega davka za ta del dohodka v primerjavi s skupnim davkom.

63

6. PRIMERJAVA DOHODNINE V SLOVENIJI IN ITALIJI 6.1 Vpliv dohodnine na zavezance Za obdavčitev dohodnine obe državi uporabljata stopničasto progresivno lestvico. Lestvica pri nas vsebuje šest davčnih razredov z razponom stopenj od 17 odstotkov za prvi davčni razred do 50 odstotkov za zadnji davčni razred; medtem, ko italijanska davčna lestvica vsebuje pet davčnih razredov z razponom stopenj od 23 do 45 odstotkov. Pri najnižjem davčnem razredu ima Italija za šest odstotnih točk višjo davčno stopnjo od naše. Za najvišji davčni razred pa se v Italiji uporablja, kar za pet odstotnih točk nižja davčna stopnja v primerjavi z nami. Prav tako je v Sloveniji opazen preskok iz najnižje stopnje 17 % za prvi davčni razred, na davčno stopnjo 35 %, za drugi davčni razred. V Italiji je prehod milejši saj se spremeni za šest odstotnih točk iz prvega razreda na drugi. In sicer iz 23 % na 29 %. Primerjava mejnih zneskov prehoda iz enega razreda v drugi ni smiselna zaradi različnega števila davčnih razredov. Kljub temu pa lahko ugotovimo, da so z davčno stopnjo17 % obdavčeni v Sloveniji zavezanci, katerih davčna osnova ne presega 1.508.571 SIT. V Italiji pa so vsi zavezanci, ki ne presegajo davčne osnove 15.000 € oz. 3.600.000 SIT obdavčeni z stopnji 23 %. Pri nas so zavezanci za dohodnino katerih obdavčljivi dohodki dosegajo znesek 3.600.000 Sit obdavčeni z davčno stopnjo 37 %. Medtem, ko so v Italiji zavezanci za dohodnino z obdavčljivimi dohodki v vrednosti 29.000 € oz 6.960.000 SIT šele v drugem razredu, obdavčeni z stopnjo 29 %, so v Sloveniji tisti, ki dosegajo ta dohodek obdavčeni z stopnjo 45 %. Do podobnih razlik prihaja v naslednjih davčnih razredih. V Sloveniji je davčni zavezanec, ko preseže davčno osnovo 9.051.422 SIT v najvišjem davčnem razredu, obdavčen po stopnji 50 %. V Italiji pa je zavezanec z davčno osnovo od 32. 600 € do 70.000 € v predzadnjem davčnem razredu z davčno stopnjo 39 %. Z davčno stopnjo 45 % je obdavčen šele, ko preseže prej omenjeni znesek. Torej znesek 16.800.000 SIT je znesek z najvišjo stopnjo obdavčitve v Italiji, pri nas pa je ta znesek 9.051.422 SIT. Torej iz absolutnih in relativnih primerjav pridemo do ugotovitev, da so naši zavezanci neprimerno bolj obremenjeni od italijanskih, če seveda izvzamemo zavezance z davčno osnovo nižjo od 1.508.571 SIT. Relativna razlika se povečuje z naraščanjem davčne osnove. Pri davčni osnovi 3.500.000,00 SIT so naši zavezanci obdavčeni z 37 % stopnjo davka, medtem, ko pa so italijanski pri isti osnovi obdavčeni le z 23 % stopnjo davka. Vsekakor je razlika pri obdavčitvi tudi ta, da so meje razredov v Italiji so fiksno določene, pri nas pa se spreminjajo glede na povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji.

64

6.2 Ugotovitev razlik po posameznih značilnostih dohodnine Pri obdavčitvi dohodka fizičnih oseb je bistvena razlika med sistemom obdavčenja rezidentov ene in druge države v tem, da Slovenija svoje rezidente na splošno obdavčuje zgolj na dohodke, dosežene na območju Slovenije in ne za celotni svetovni dohodek, kakor je to definirano v italijanskih zakonih. Z novim zakonom o dohodnini, naj bi bili dohodki obdavčeni po načelu svetovnega dohodka. IRPEF obdavčuje le tiste davčne vire, ki so taksativno našteti v zakonu. Tudi v primeru »drugih dohodkov fizičnih oseb«, ki jih zakon obdavčuje kot vir osebnih dohodkov, morajo biti ti dohodki taksativno našteti v zakonu. Tudi Zdoh po splošni določbi obdavčuje le tiste davčne vire, ki so našteti v zakonu. Vendar pa je izvajanje zakona pokazalo, da predvsem pri določanju »drugih osebnih prejemkov« in »drugih prejemkov iz delovnega razmerja«, obstaja mnogo nejasnosti. Te nejasnosti se nato obravnavajo v davčnih in pritožbenih postopkih, ki pa so večinoma zelo dolgi. IRPEF iz obdavčljivih virov izloča zgolj preživnine, po Zdoh pa je iz nadaljnje obdavčitve izvzetih več dohodkov, ki so navedeni v 19. členu Zdoh. Davčna osnova mora v končni fazi odražati celoten prihodek posamezne osebe, ki ga je ta pridobila v posameznem letu, zmanjšan za stroške in olajšave. Za razliko od italijanskega sistema, predstavlja Zdoh v bolj neenakovreden položaj osebe, ki pridobivajo dohodke iz različnih virov. Vzrok je priznavanje normiranih stroškov pri določenih virih dohodnine, ki so priznani ne glede na dejanski obseg stroškov. Italija pozna sistem olajšav v obliki davčnega kredita, oz. v obliki odbitka od davčne obveznosti. Medtem, ko Slovenija priznava olajšave v obliki znižanja vseh obdavčljivih dohodkov pred obdavčitvijo. S sistemskega vidika je tak sistem ugodnejši za osebe z višjimi dohodki, saj je davčna obremenitev v najvišjem razredu višja kot pri nižjih dohodkih. Pri integraciji plačanega davka in osebne obdavčitve je v Sloveniji uvedena delna integracija že plačanega davka od dobička na nivoju podjetja. Pri fizičnih osebah z nižjimi obdavčljivimi prejemki je dvojno obdavčenje bolj izrazito. V primeru udeležb v dobičku pri osebnih družbah je integracija davka od dobička popolna. V Italiji je uveljavljen sistem popolnega vračunanja davka družbe, ki omogoča, da se pri obdavčenju osebnih prejemkov neto dividenda poveča za 51,51 %, ki omogoča preračun na znesek dobička družbe pred obdavčitvijo, ki je namenjen za dividende. Od povečane davčne osnove za obdavčitev osebnih prejemkov se obračuna dohodnina po progresivni stopnji, znesek za katerega je bila povečana neto dividenda, pa se prizna kot znižanje davka. S tem se od davčne obveznosti fizičnih oseb v celoti odbije že plačan davek od dobička na nivoju podjetja. Pri nas morajo konec leta vse fizične osebe, ki so v tekočem letu prejele dohodke , razen tistih, ki so prejele samo pokojnino, od katere ni bil plačan davek, oddati napoved za odmero dohodnine. V Italiji fizične osebe, ki so prejele samo plačo pri enem delodajalcu ali samo pokojnino, niso dolžne oddati obrazca. Niso ga dolžni oddati tudi tisti davčni

65

zavezanci, ki so prejeli plačo pri več delodajalcih, če je zadnji delodajalec prijavil tudi plače predhodnih delodajalcev (www.agenziaentrate.it/modulistica/, 2003). V Sloveniji morajo dohodnino prijaviti tako delodajalec kot davčni zavezanec. Obrazec za odmero dohodnine je v Sloveniji precej enostaven, zavezanci ga lahko brez težav izpolnijo sami. Medtem, ko pa je v Italiji napoved dohodnine precej obširnejša. Za vsako vrsto dohodka, ki predstavlja vir dohodnine, so predpisani ločeni obrazci. V Italiji plačujejo fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, poleg dohodnine še posebni regionalni davek na pridobitne dejavnosti - IRAP, ki ga pri nas ne poznamo. Davčni zavezanci torej poleg osnovnih davčnih obremenitev plačajo še ta davek. Stopnja IRAP je odvisna od dejavnosti in pa predvsem od regije. Giblje se od 0 % do 5,75 % (www.agenziaentrate.it/modulistica/, 2003). TABELA 11: PRIMERJAVA OLAJŠAV/ODBITKOV NA VZDRŽEVANE DRUŽINSKE ČLANE

Država Standarda olajšava

Ko žena nima dohodkov, mož pa je zaposlen

Oba zaposlena

poročen otroci poročen otroci Italija Fiksno

znižanje davka

Dodatno znižanje davka

Fiksno znižanje davka

Možje izgubijo fiksno znižanje davka, ko ženin dohodek preseže fiksni znesek omejitve

Znižanje davka se razpolovi na pol, če ženin dohodek preseže fiksni znesek omejitve

Slovenija Fiksna olajšava

Fiksna olajšava

Fiksna olajšava Ni razlik Ni razlik

V Italiji je davčna olajšava v obliki znižanja zneska davka odvisna od statusa in števila otrok, medtem, ko pa je v Sloveniji znižanje davčne osnove odvisno le od števila otrok. TABELA 12: PRIMERJAVA DRUGIH OLAJŠAV/ODBITKOV MED DRŽAVAMA

DRŽAVA Prispevki za socialno varnost

Starost Stanovanje Vzdrževani člani in otroci

Invalidnost

ITALIJA Odbitek (v celoti) Fiksno znižanje davka

Znižanje davka

Fiksno znižanje davka Olajšava

SLOVENIJA Odbitek (v celoti) Fiksna olajšava za starejše od 65

let

Nič Fiksna olajšava za vsakega vzdrževanega

posebaj

Fiksna olajšava

66

TABELA 13: PRIMERJAVA PODVRST DAVKA NA DOHODEK FIZIČNIH OSEB V ITALIJI IN SLOVENIJI IRPEF DOHODNINA Dohodki od nepremičnin Zemljelastniški dohodki Dohodki iz kmetijstva Kmetijski dohodki Ne poznamo Dohodek od zgradb Dohodki iz kapitala, samo za nepremičnine

dane v najem. Nepremičnine, ki niso v najemu so neobdavčene oz. so obdavčene z davkom od premoženja, ki ga ureja Zakon o davkih občanov

Dohodki od kapitala Obresti od posojil, vlog in tekočih računov

Dohodki iz premoženja – samo za obresti od posojil, druge obresti so neobdavčene

Dohodki od obveznic in vrednostnic Ni obdavčeno Večne in druge rente in dohodki od uporabe kapitala

Ni definirano v zakonu

Dobiček od udeležbe v delniških družbah

Dohodki iz premoženja

Dohodki od odvisnega dela Plače in pokojnine ter drugi prejemki iz delovnega razmerja

Osebni prejemki

Dohodki od samostojnega dela Dohodki iz premoženjskih pravic, pri nas se v primeru prejema teh dohodkov ne vodi knjigovodstvo

Dohodki, ki izhajajo iz dela umetnikov in profesionalcev

Dohodki od udeležbe v samostojnih družbah

Dohodki iz dejavnosti

Dohodki, ki izhajajo iz podjetniške dejavnosti

Razni drugi dohodki Zaslužek od prodaje nepremičnin Ni obdavčeno Zmage na loterijah, žrebanjih, ipd. Osebni prejemki Dohodki od nepremičnin v tujini Ni definirano v zakonu Dohodki od občasnih del Osebni prejemki Potni stroški športnikom, ki presegajo dnevnico

Osebni prejemki, izplačevalec obračuna davek po Zakonu o davkih občanov- drugi davki občanov

6.3 Primerjava novega dohodninskega zakona v Sloveniji z Italijo Z novim dohodninskim zakonom je Slovenija 1.1. 2005 prešla na načelo obdavčenja po svetovnem dohodku in se tako približala svoji sosedi Italiji. Tudi število davčnih razredov je enako Italiji, saj jih je Slovenija z novo dohodninsko zakonodajo dobila pet, kar je enakovredno številu davčnih razredov v Italiji.

67

Kljub enakovrednem številu davčnih razredov, pa so stopnje obdavčitve neprimerljive. V najnižjem davčnem razredu ima torej Italija za sedem odstotnih točk višjo začetno stopnjo dohodnine kot v Sloveniji, kar pomeni da so v Italiji davčni zavezanci, ki spadajo v prvi davčni razred, obdavčeni po stopnji 23 % (torej so bolj obdavčeni), medtem, ko pa so v Sloveniji zavezanci prvega davčnega razreda obdavčeni po stopnji 16 %. Vendar pa je prehod med razredi občutno milejši v Italiji, saj je tu sprememba le za šest odstotnih točk iz 23 % na 29 %. V Sloveniji pa je prehod iz prvega razreda v drugi sunkovit in znaša 17 odstotnih točk in sicer iz 16 % na 33 %. Primerjava nove dohodninske zakonodaje s stališča mejnih zneskov ni smiselna, saj nimamo podatkov, ki bi zajemali dohodninsko lestvico za Italijo za dohodninsko leto 2005. Kljub temu pa lahko na podlagi dohodninskih stopenj in razredov republike Italije za leto 2004, ki so podobne letu 2003, naredim grobo primerjavo. V prvi dohodninski razred bodo torej v dohodninskem letu 2005 spadali obdavčljivi dohodki do vrednosti 1.300.000 SIT in ti bodo obdavčeni z dohodninsko stopnjo 16 %, medtem, ko dohodki v tej vrednosti ne bi bili obdavčeni v Republiki Italiji, če bi ti predstavljali edini dohodek delavca iz nesamostojnega dela oz. dohodek iz zaposlitve. Obdavčljivi dohodki, ki spadajo v Italiji v prvi davčni razred; torej dohodki do 15.000 € in so obdavčeni po stopnji 23 %, bi v Sloveniji spadali po novi zakonodaji v tretji davčni razred in bili obdavčeni po stopnji 37 %. Torej iz absolutnih in relativnih primerjav, še vedno lahko pridemo do enakega zaključka in ta je, da so naši zavezanci kljub novi dohodninski zakonodaji, še vedno veliko bolj davčno obremenjeni od italijanskih. Relativna razlika se povečuje z naraščanjem davčne osnove. Vendar pa je pozitivna stran novega dohodninskega zakona ta, da so davčne stopnje vnaprej določene in fiksne. 6.4 Sklepne ugotovitve Davčni zavezanci za dohodnino v Sloveniji so in tudi v bodoče bodo, glede na novi dohodninski zakon, veliko bolj obdavčeni kot davčni zavezanci za dohodnino v Italiji. Res je, da so naše davčne stopnje veliko nižje in da zgoraj navedena trditev ne velja za prvi davčni razred, vendar velja za vse ostale davčne razrede.V Italiji je znašala splošna olajšava znašala za leto 2003 720.000 SIT, medtem ko je v Sloveniji ta olajšava za isto leto znašala 334.244 SIT, po novem dohodninskem zakonu pa splošna olajšava za leto 2005 znaša 591.900 SIT. V Italiji je davčna olajšava odvisna ne le od števila otrok, ampak tudi od dohodka, ki ga prejemata starša in od tega ali sta oba starša zaposlena. V Sloveniji je davčna olajšava na vzdrževane družinske člane odvisna le od števila otrok in ne od obdavčljivih dohodkov otrokovih staršev.

68

7 SKLEP Dohodnina spada med osebne davke, kar pomeni, da so za davek pomembne osebne značilnosti zavezanca: starost, prihodki, število vzdrževanih družinskih članov, status osebe, itd. Za določitev osnove se mora ugotoviti višina vseh prijetih prihodkov, nakar preide v razmislek socialna naravnanost dohodnine oz. osebni položaj davčnega zavezanca. Na začetku diplomskega dela je bilo postavljeno sedem osnovnih trditev, ki jih je treba sedaj potrditi ali ovreči. Da vsaka država teži k čimbolj učinkovitem sistemu pobiranja davkov, prav gotovo drži, saj je Slovenija z reformo dohodninske zakonodaje razbremenila dohodkovne razrede in obremenila davčne zavezance s srednjimi in višjimi prejemki. V novem zakonu, ki je stopil v uporabo v januarju 2005, sta dve pomembni novosti: razširjena davčna osnova in splošna standardna olajšava se bo po novem priznala v obliki znižanja davka v fiksnem znesku. Tudi Italija je pred kratkim doživela reformo davčne zakonodaje in sicer: znižala je davčne stopnje ter uvedla prvi ničelni davčni razred. Z novim reformiranim dohodninskim zakonom bomo v Sloveniji začeli obdavčevati dohodke po svetovnem načelu in ne več po teritorialnem, kot so to počeli do sedaj in na ta način zajeli večjo količino dohodkov. Podobno kot v večini razvitih dežel je tudi v Republiki Sloveniji dohodnina daleč najpomembnejši neposredni davek fizičnih oseb, saj predstavlja okoli 17 % vseh prihodkov državnega proračuna . V Italiji pa je delež prihodkov še večji in sicer 27 %, saj je tu poleg dohodnine še posebni regionalni davek. V Italiji je lahko posamezen prejemek obdavčen dokončno že med letom. V Italiji je z zakonom točno določeno, kateri dohodki fizičnih oseb so obdavčeni, v Sloveniji pa prihaja pri določitvi teh dohodkov do nesoglasji med zavezanci in državo, saj država poskuša čim več obdavčiti. Praviloma se akontacije davka v Sloveniji plačujejo mesečno. V Italiji pa poznajo dve akontaciji, prva se plača ob predložitvi napovedi, druga pa do konca novembra. Na podlagi plačila dohodnine z akontacijami je davkoplačevalec v Sloveniji, veliko manj obremenjen, kot v Italiji, saj so z razpršenostjo akontacij zneski za plačilo dohodnine manjši. Davčni sistem naj bi zagotovil, da so enakovredni prihodki tudi enako obdavčeni. Dejstvo pa je, da so prihodki od dela v Sloveniji neprimerno bolj obdavčeni kot drugi prejemki. V Sloveniji so dohodki obdavčeni mesečno z akontacijo dohodnine glede na višino dohodkov iz delovnega razmerja. Plače so v Sloveniji posebej obdavčene, medtem ko davek na plače v Italiji ni predpisan. Če je v Italiji plača edini vir posameznikovega dohodka se od plače mesečno trga znesek, na podlagi predvidenega letnega dohodka kot akontacijo za dohodnino. Prejemki od plače upoštevajo v celotno obdavčljivo osnovo za dohodnino in se ne obdavčujejo posebej. Zavezancem, ki prejemajo samo plačo, napovedi za dohodnino v Italiji ni potrebno oddati, ker to storijo že njihovi delodajalci. Potrebno pa je delodajalca obvestiti o številu otrok in zakonskem statusu, da lahko vse to uveljavlja kot zmanjšanje davčne obveznosti. Bilateralni sporazum o izogibanju dvojnem obdavčenju je Slovenija leta 1990 prevzela od nekdanje SFRJ, in sporazumi, ki jih je podpisala sama, temeljijo na vzorčnih modelih , ki jih je pripravila OECD. V okviru aktov o pravnem nasledstvu je Republika Slovenija od

69

SFRJ prevzela tudi sporazum o izogibanju dvojnem obdavčenju dohodka od premoženja, ki sta ga SFRJ in Italijanska republika ratificirali v letu 1983. Ta zakon je Slovenija uporabljala do sprejetja novega zakona marca 2002. Zakon je sprejel Državni zbor Republike Slovenije. In sicer zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Italijanske republike o izogibanju dvojnega obdavčenja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki dohodka in premoženja z dodatnim protokolom (BITIDO). Trenutno je posameznik v Sloveniji preveč obdavčen. V Italiji je le davčna stopnja v prvem razredu višja od naše, vse ostale pa so nižje. Poleg tega imajo v Italiji ničelni davčni razred in veliko bolj ugodne olajšave za družine z nižjimi dohodki, saj se v Italiji prizna fiksno znižanje davka za vzdrževane otroke in družinske člane, medtem, ko v Sloveniji po starem dohodninskem zakonu priznavamo le fiksno olajšavo za vsakega vzdrževanega otroka. Nov dohodninski zakon naj bi v Sloveniji odpravil pomanjkljivosti dosedanjega zakona in prinesel dobrodošle olajšave, saj se bodo na podlagi tega zakona razbremenili tisti posamezniki z nizkimi dohodki, znižana davčna osnova in splošna standardna olajšava pa se bo po novem priznala v obliki znižanja davka v fiksnem znesku. Slovenija pozna fiksno olajšavo za starejše od 65 let in ta znaša 8 % od povprečne letne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji. V Italiji pa je ta olajšava variabilna in je odvisna tako od starosti zavezanca za dohodnino (do 75 oz nad 75 let), kakor tudi od njegovih obdavčljivih dohodkov. Italija priznava nestandardne olajšave za tako imenovane posebne izdatke v obliki davčnega odbitka. Gre za osebne olajšave, ki jih v Republiki Sloveniji določa 9. čl. Zdoh. Te olajšave se po Zdoh priznavajo kot znižanje davčne osnove, vendar ne več kot 3 % davčne osnove davčnega zavezanca, po novem dohodninskem zakonu ne več kot za 2 %. V Italiji pa se priznavajo davčne olajšave v obliki odbitka od davka v višini 19 % od dejanskega zneska predpisanih izdatkov davčnega zavezanca v davčnem obdobju.

70

8 POVZETEK Dohodnina oz. davek od dohodka fizičnih oseb je letni, osebni, sintetični davek, s katerimi so obdavčeni dohodki fizičnih oseb. Dohodnina spada med osebne davke, kar pomeni, da so za davek pomembne osebne značilnosti zavezanca: starost, prihodki, število vzdrževanih družinskih članov, status osebe, itd. Za določitev osnove se mora ugotoviti višina vseh prijetih prihodkov, nakar preide v razmislek socialna naravnanost dohodnine oz. osebni položaj davčnega zavezanca. Obračunava se enkrat letno, višina odmerjene dohodnine pa je odvisna od dohodkov zavezanca za dohodnino, ki so vir dohodnine. Od nekaterih dohodkov, ki so vir dohodnine se praviloma med letom plačuje davek kot akontacija dohodnine. V Sloveniji trenutno še uporabljamo šest davčnih razredov za odmero dohodnine za leto 2004 medtem, ko bo dohodnina za leto 2005 odmerjena že po novi zakonodaji, ki ima pet davčnih razredov. Kljub temu, da ima Italija pet davčnih razredov, se stopnje davka na dohodnino med državama močno razlikujeta in se bosta razlikovali tudi po reformirani dohodninski zakonodaji. Eden izmed razlogov tiči v ničelnem prvem razredu ali mejni stopnji nič, ki jo v Sloveniji ne poznamo. V Italiji se olajšave ne priznajo kot odbitek od davčne osnove, ampak kot odbitni znesek od obračunanega davka. Tako lahko vsak davčni zavezanec od svojega davčnega dolga odbije splošni odbitek v zakonsko določenem znesku. KLJUČNE BESEDE: dohodnina, davčni zavezanec, davčna osnova, davčna stopnja, davčne olajšave, vzdrževani družinski člani, sporazum o izogibanju dvojnem obdavčenju, Zakon o dohodnini, IRPEF, Slovenija, Italija. ABSTRACT Personal income tax or individual income tax is synthetic, personal, annual tax on personal incomes. For this tax it is important the age of the taxpayer, the incomes, how much children does the person have, is he married…The individual tax takes such things into account. The reconciliation between an individual's final tax liabilities is made once a year and it is based on the prepayments through the year. The amount of tax payment is based on an income through the year.

In Slovenia we currently use six levels on witch the rates of personal tax for the year 2004 are different. On the other hand next year six levels will be replaced with five, witch are written in a new tax low. The rates of taxation are different between countries and will remain different even when the low changes. One of the reasons is that Italy has a no tax area , but in Slovenia we don't have that.

71

In Italy tax deductions are not treated as a deduction from taxed income, but are the deductible amount from the tax. So the taxpayer can subtract an amount of deductions that is defined by law from his tax debt.

KEY WORDS: personal income tax, taxpayer, taxable amount, level of taxation, tax deductions, maintained family members, agreement about avoiding double taxation, IRPEF, Slovenia.

72

9 LITERATURA

1. Adolfi, Nino. 1990. Javne finance. Trst: Deželni šolski urad Furlanije – Julijske

Krajine. 2. Arias-Real estate agency. 2003. Basic information about buying and selling a real

property in Italy. Dostopno na [http://www.ariassrl.it/buysell.exp.htm ] 3. Babič, Matko, M. Gostiša, B. Marcol, D. Verbajs, K.Barič – Prelog in I. Mohorič.

2001. Vodenje poslovnih knjig. Ljubljana: Contrade international. 4. Čok, Mitja, Rupnik Lado. 1996. Javne finance 2. del: Javne finance v Sloveniji.

Ljubljana: Ekonomska fakulteta 5. Ferrari, Emanuele. 1997. Pravo in ekonomija. Trst: Deželni urad Furlanije –

Julijske krajine. 6. Frizzera, Bruno. 1999. Riscosione delle imposte. Milano: Il sole 24 ore. 7. GV- Gospodarski vestnik. 1998. Zakon o dohodnini 8. Končan, Darko, Jeraj Dušan. 2003. Vodnik po osebnih davkih. Ljubljana:

Pasadena. 9. Kobal, Aleš, Pernek Franc. 2000. Davčna šola I, 3-4 marec. Maribor: Davčni

inštitut 10. L´Agenzia informa. 2003. IRPEF guida pratica al niovo sistema di tassazione del

reddito delle persone fisiche. Dostopno na:[http://agenzuaentrate.it/documentazione/guide/irpef.pdf.]

11. Mihelič, Eva. 2004. Prva dva prestala vladno obravnavo. Obrtnik (1) 7. 12. Ministro dell´Economia e delle Finanze. Agenzia delle entrate. 2004. Dostopno na :

[www.agwnziaentrate.gov.it/documentazione/guide/irpef. ] 13. Musgrave, A. Richard, Musgrave B. Peggy.1989. Publice finance in theory and

practice. Singapur: International Edition 14. OECD-Organization for Economic Cooperation and Developement, Inventori of

Taxes in EU. Dostopno na [ http://www.oecd.org/dataoecd/35/01/1936879.pdf ] 15. Ošlaj, Biserka. 2003. Zakon o dohodnini predvidene novosti. Denar 13 (18) 16. Pernek, Franc. 1997. Finančno pravo in javne finance.Maribor: Pravna fakulteta 17. Prevolnik, Valentin, Čok Mitja, Stanovnik Tine. 1998. Javne finance v Sloveniji.

Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 18. Real estate investments in Italy. 2000. PricewatwrshouseCoopers. Dostopno na:

[www. pwcglobal.com/extweb/pwcpublications.nsf. ] 19. Slovenski inštitut za revizijo. 2001. Zbornik referatov – 2. letna konferenca

preizkušenih davčnikov. 20. Stanovnik, Tine. 2002 .Dohodnina za 2001, Denar, XII/3, 31 21. Stanovnik, Tine. 2002. Javne finance. Ljubljana: Ekonomska fakulteta 22. Svilar, Branka, Šircelj Andrej. 1998. Zakon o dohodnini s komentarjem .

Ljubljana:Gospodarski vestnik, 9 23. Šuligoj, Marjetka. 2002. Primerjalna analiza davčnih bilanc samostojnega

podjetnika v Sloveniji in Italiji. Maribor: EPF. 24. Uradni list RS . 30/2002 25. Uradni list RS 54/2004 z dne 20.5.2004 26. Zveza računovodij finančnikov in revizorjev Slovenije ter Zbor Tržaških

računovodij. 2000. Davki, računovodstvo in revidiranje gospodarskih družb v Sloveniji in Italiji.

73

27. Zakon o dohodnini. 2003. Ministrstvo za finance. Dostopno na [www.sigov.si/index.php. ]

28. Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št.71/93, 2/94-popravek, 7/95, 14/96- odločba US in 44/96).

29. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah. Uradni list RS 21/95, z dne14.04.95 30. Zakon o industrijski lastnini. Uradni list RS, št. 45/2001, 96/2002

74

10 VIRI

• http//www.consuladdociati.com/eng/tools/taxpers.html http://agenzientrate.it/modulistica.

• http://www.oee.fr/html_f/orrdt06.htm. • http://www.sindacatodibasecnl.it/contratti/breve_guida_irpef_2003 • http://www.uradnilist.si/ • http://www.wtpfed.com/newsite/marketpoint/docs/doingbussines/dbl_italy.pdf • Italy income taxes. http://www.worldwide-tax.com/italy/ita_incom.asp • Izračun dohodnine preko interneta 2004

http://www.mojdenar.com/alea/aplikacije/dohodnina/dohodnina.asp. • Ministrstvo za finance :davčna uprava RS. http://www.sigov.si/durs/search.php.

75

11 SEZNAM TABEL

TABELA 1: AKONTATIVNI ELEMENTI DOHODNINE.......................................... 16

TABELA 2: STOPNJE DAVKA OD OSEBNIH PREJEMKOV................................. 23

TABELA 3: ZNIŽANJA OSNOVE ZA DOHODNINO................................................ 19

TABELA 4: LESTVICA ZA DOHODNINO ZA LETO 2003 ...................................... 33

TABELA 6:VPLIV STAROSTI IN VIŠINE DOHODKA NA DODATNO ZNIŽANJE DAVKA .............................................................................................................................. 45

TABELA 7: DAVČNE OLAJŠAVE ZA VZDRŽEVANE OTROKE ZA LETO 2003, PRIKAZANE GLEDE NA VREDNOST DOHODKOV IN ŠTEVILO OTROK....... 46

TABELA 8:DAVČNE OLAJŠAVE ZA VZDRŽEVANEGA ZAKONCA ZA LETO 2003 ..................................................................................................................................... 46

TABELA 9: VREDNOST ZNIŽANJA DAVČNE OSNOVE ZA ZAVEZANCA, KI PLAČUJE PREŽIVNINO RAZVEZANEGA ALI LOČENEGA ZAKONCA ZA LETO 2003 ......................................................................................................................... 47

TABELA 10: LESTVICA ZA DOHODNINO ZA LETO 2003 .................................... 55

TABELA 11: PRIMERJAVA OLAJŠAV/ ODBITKOV NA VZDRŽEVANE DRUŽINSKE ČLANE ...................................................................................................... 65

TABELA 12: PRIMERJAVA DRUGIH OLAJŠAV/ODBITKOV MED DRŽAVAMA............................................................................................................................................. 65

TABELA 13: PRIMERJAVA PODVRST DAVKA NA DOHODEK FIZIČNIH OSEB V ITALIJI IN SLOVENIJI................................................................................... 66

Documents

DOHODNINA V ITALIJI IN PRI NASold.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/cretnik-simona.pdfdohodnine za leto 2004 v Sloveniji in Italiji. Prva omejitev pri pisanju je pomanjkanje literature,