DRUGI TIR ŽELEZNIŠKE PROGE DIVAČA - KOPER

Baltsko jadranski in Mediteranski koridor

RAZVOJ LUKE KOPER V POVEZAVI Z IZGRADNJO II. TIRA

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

2000200120022003200420052006200720082009201020112012

Mio

nett

o t

on

naloženo

razloženo

Skupaj

V letu 2012 je Luka Koper pretovorila je 17,9 mio ton,

od tega je bilo po železnici prepeljano 10,4 mio ton,

kar pomeni 5 % povečanje v primerjavi z letom 2011.

Sprejeti DPN za Luko Koper predvideva širitev tako,

da bo v končnem lahko pretovorila 35 do 40 mio ton.

Luka Koper je praktično edini generator

tovornega prometa na odseku železniške proge

Koper - Divača

Vir: Luka Koper

Razvoj luke Koper v povezavi z izgradnjo II. tira Divača - Koper

Karakteristike obstoječega tira:

• zgrajen leta 1968 • dolžina 45 km • naklon 24 ‰ • hitrost 70 – 80 km/h

Vir: Strokovna naloga - Dodatni ukrepi na povečanju kapacitete obstoječe proge Divača - Koper

Tehnični elementi obstoječe proge

Ukrepi pri modernizaciji

obstoječega tira

V letu 2012 ton/leto

neto 10,38

bruto 20,59

neto/vlak 436,25

zmogljivost 14,20

razlika 3,82

izkoriščenost 0,73

Prevozna zmogljivost

V letu 2012 Vlakov/dan

potniški 10

lokomotivski 7

tovorni 66

SKUPAJ 83

zmogljivost* 82

razlika -1

izkoriščenost 1,01

Prepustna zmogljivost

• nezadostna zmogljivost glede na razvojne potrebe Luke Koper

• nizka maksimalna hitrost vožnje

• izgubljene višine pri poteku obstoječe proge

• veliki maksimalni vzdolžni nagib

• slaba nosilnost spodnjega dela proge (slaba nosilnost tal, plazovitost)

• visoki stroški obratovanja in vzdrževanja

• veliko tveganje ekoloških nesreč z hudimi posledicami (požari, razlitje nevarnih snovi ipd.)

• veliko tveganja daljšega izpada prometa zaradi poškodb tira ali ekoloških nesreč

Obstoječi tir poteka preko prvega vodovarstvenega območja vodnega vira Rižana, ki napaja celotno obalno območje s pitno vodo

Vir: Statistični pregled obsega prometa v luki Koper ter na avtocesti in železnici med Divačo in Koprom

Obstoječe stanje

Cilji:

• zagotavljanje nadaljnjega razvoja Luke Koper;

• povečanje prepustne in prevozne zmogljivosti železniške proge od Kopra do cepišča v Divači;

• povečanje zanesljivosti obratovanje železniške proge od Kopra do Divače;

• izboljšanje eksploatacijskih karakteristik in s tem znižanje stroškov obratovanja železniške proge od Kopra do Divače;

• povečanje stopnje varnosti prometa;

• skrajšanje voznih časov;

• zmanjšanje vplivov na okolje ter zmanjšanje tveganj za okolje;

• preusmeritev tovora s ceste na železnico;

• omogočanje in povečanje uporabe okolju prijaznejše vrste transporta;

• krepitev konkurenčnosti gospodarstva;

• izboljšanje učinkovitosti R Slovenije za vključitev v sodobne prometne povezave EU.

Namen projekta izgradnje novega tira je zagotovitev sodobne in zmogljive železniške navezave luke Koper na železniško omrežje v R Slovenije in s tem na širše evropsko železniško omrežje, s ciljem:

Cilji

Osnovna ugotovitev študije:

„Le s tehnološko reorganizacijo obstoječe proge in s posegi na obstoječi infrastrukturi ni mogoče obvladati predvidenega prometa ter ustvariti rezervnih kapacitet na železnici, ki so potrebne za pozitivni razvoj luke Koper. Le izgradnja drugega tira železniške proge pomeni trajno rešitev problema kapacitet."

1996 Študija upravičenosti: Povečanje kapacitet enotirne proge

Divača – Koper

V sklopu obdelave gradnje drugega tira proge so v študiji predstavljene tri skupine variant poteka trase novega tira:

• čisti paralelni potek drugega tira ob obstoječi progi,

• delni paralelni potek proge in deloma nova proga,

• popolnoma novi potek proge, s čemer bi prostorsko dobili dve enotirni progi.

Proučitev in vrednotenje variant

Kot najugodnejša je bila ocenjena 4. varianta dolžine 47,8 km, v nadaljnjem postopku optimiranja, pa je bila izdelana še Varianta 4.1, dolžine 51 km.

Ta je je bila sicer nekoliko daljša, vendar je bila investicijsko ugodnejša.

Vir: Primerjalna študija variant iz leta 1999

Prvi krog vrednotenja variant

Zaradi velike koncentracije naravnih vrednot, zavarovanih ekološko pomembnih območij preko katerih bi potekala železnica, je Varianti 4.1 z naravovarstvenega vidika nesprejemljiva.

Kraški rob je v celoti predviden za zavarovanje kot krajinski park v sklopu Kraškega regijskega parka, Varianta 4.1 pa ga dvakrat preseka po celotni dolžini, kar bi pomenilo degradacijo prostora in naravnih vrednot.

Vir: Primerjalna študija variant iz leta 1999

Ocena izbrane variante s strani MOP Uprave RS za varstvo narave

Projekt se je nadaljeval s proučevanjem drugih možnih predorskih tras in pri tem se je izoblikovala trasa po varianti I/2, ki je pomenila novo traso v predorski izvedbi.

Na osnovi pridobljenih smernic in ob upoštevanju stališč z javnih predstavitev in obravnav variante I/2 se je izoblikovala modificirana varianta I/3, ki so jo podprle tudi vse lokalne skupnosti in pristojna ministrstva.

Vir: Strokovne podlage za lokacijski načrt drugega tira železniške proge Divača - Koper za varianto M/2

Drugi in tretji krog vrednotenja variant

Karakteristike novega tira: • dolžina 27,1 km • max. vzdolžni naklon 17 ‰ • max. hitrost 160 km/h • svetli profil GC • obremenitev 225 KN/os oz. 80KN/m (kat. D4) • tirnice 60 E1, pretežno tir na togi podlagi • elektrificirana - enosmerni tok 3 kV • telekomunikacije sistem ERTMS/ETCS nivo 2

predor T8, 3.808 m

most Glinščica I, 74 m

galerija Glinščica, 41 m

most Glinščica II, 104 m

predor T1, 6.714 m

predor T2, 6.017 m

Predori: T3, 330 m

T4, 1.954 m

T5, 128 m

T6, 358 m

T7, 1.163 m

viadukt V1 - Gabrovica, 452 m

viadukt V2 – Vinjan, 647 m

Potek drugega tira železniške proge Divača - Koper

prestavitev obstoječega

tira

Izvlečni tir, ca. 1,2 km

Vir: PGD projektna dokumentacija drugega tira železniške proge Divača - Koper

Osnovni podatki o II. tiru Divača - Koper

- dolžina trase: 27,101 km

- Vmax: do 160 km/h

- Rmin, (v = 160 km/h): 1.404,3 m

- Rmin: 600 m

- imax – nagib nivelete: 17 ‰

- število predorov: 8

- skupna dolžina predorov: 20,472 km

- delež predorov: 78,54%

- najdaljši predor: 6.714 m

- število viaduktov: 2

- skupna dolžina viaduktov: 1.099 m

- najdaljši viadukt: 647 m

- število mostov: 3

- skupna dolžina mostov: 205 m

- najdaljši most: 104 m

Zmogljivost Brez investicije Z investicijo

Obstoječa proga Modernizirana

obstoječa proga Nova enotirna proga

Prepustna 72 (82)*

vlakov na dan 102

vlaka na dan 129

vlakov na dan

Prevozna 9,2 (14,26)*

mio neto ton na leto 14,2

mio neto ton na leto 27,48

mio neto ton na leto

* v oklepaju navedene vrednosti se nanašajo na stanje po modernizaciji obstoječega tira

Osnovni elementi II. tira in zmogljivost

Vir: PGD projektna dokumentacija drugega tira železniške proge Divača - Koper

Vzdolžni prerez

Glavna predorska cev:

min. svetla širina: 5.00 m + 2 hodnika po 0,75 m

min. svetla višina: 6,50 m

izkopni profil: drenirano 69 m2, nedrenirano 71 m2

Servisna predorska cev:

min. svetla širina: 3,60 m

min. svetla višina: 2,50 m

izkopni profil: drenirano 40 m2, nedrenirano 44 m2

Medosna razdalja med cevmi 25,00 m

Vir: PGD projekt predora T1

Prečni prerez dolgih predorov s servisno cevjo – dreniran obok

Vir: študije in PGD projekt viadukta Gabrovica

Viadukt Gabrovica

Vir: predstavitve in PGD projekt viadukta Vinjan

Viadukt Vinjan

• Obstoječi tir Divača – Koper je na meji svoje zmogljivosti;

• Modernizacija obstoječega tira, ki je v zaključevanju, podaljšuje možnosti razvoja luke Koper za nekaj prihodnjih let;

• Tveganja odvijanja prometa in operativnih stroškov na obstoječem tiru se povečujejo;

• Razvoj Luke Koper brez drugega tira je ogrožen;

• Oba projekta (širitev in posodobitev luke Koper in drugega tira) sta med seboj soodvisna;

Zaključek

STATUS

HVALA ZA POZORNOST !