Glasnik Občine Divača • letnik 19 • št. 3 • oktober, 2013

ANDREJ PRELCštirikratni zmagovalec v gorsko-

hitrostnem avtomobilizmu, Divizija 1

Precej časa je že minilo od zadnjega, poletnega Glasnika,

sedaj je pred vami jesenski, čez dober mesec pa bo tudi

prednovoletni. V tem času se je v divaški občini zgodilo veliko

dogodkov, ki so ovekovečeni v vašem glasilu.

Celo vroče poletje se je bila taktična bitka za vetrne elektrar-

ne oziroma proti njim. Po uspešnem zagonu prve vetrnice

v Sloveniji na Griškem polju pri Dolenji vasi je veliko poten-

cialnih investitorjev zavohalo priložnost za kovanje dobička,

kar so lepo zavili v fl oskulo o razvoju in pomoči državi pri

izpolnjevanju evropskih zahtev po deležu proizvodnje ele-

ktrične energije iz obnovljivih virov. Na državo pritiska Evro-

pa, zato se bo morala tudi slikovita, butična Slovenija spre-

meniti v vrt vrtečih se monstrumov. In kje je lepši prostor za

ta vrtiček kot »bogu za hrbtom«, čim dlje od bele Ljubljane,

kjer so tudi naravni pogoji – veter, naša kraška stalnica. Kako

lep bo pogled na Nanos skozi grozde vetrnic in kako bo po-

stala naša dežela podzemnih jam in ostalih kraških pojavov

kar naenkrat dežela vetrnic, pa načrtovalcev ne zanima, saj

je to le drugačen pogled oziroma vizualno onesnaženje,

na katerega se bomo navadili, kot smo se na daljnovode,

avtocesto, širitev železnice …Ko je enkrat okolje degra-

dirano, ga lahko le še bolj degradiramo. Kako pa je okolje

postalo degradirano? Samo od sebe verjetno ne, ampak

ga je degradiral človek. Problem je, da potrebujemo veliko

električne energije in da se tudi v našem privatnem življe-

nju nismo pripravljeni odreči vsem ugodnostim, ki nam jo

nudi (od klime v vročih poletij, do vseh mogočih električnih

pomagal v gospodinjstvu …). Našo preveliko potrošnjo

plačujemo tudi z degradacijo okolja, v katerem živimo. Eni

več, drugi manj. Sedaj je verjetno na vrsti naša občina, da

jo malo onečedimo. No, vsekakor pa so boljše vetrnice kot

pa kakšen TE 6, pri katerem je poleg vidnega onesnaženja

predvsem zračno, ki je škodljivo tudi za zdravje. Čeprav po

nekaterih raziskavah tudi vetrnice slabo vplivajo na počutje

zaradi nizkih frekvenc, ki jih oddajajo. Veseli me, da ima naša

občina negativno mnenje o množični postavitvi vetrnic na

Senožeškem, kolikor lahko sploh vpliva na državne načrte

o izrabi vetra v naši občini. Seveda pa se bodo morali o

lokaciji postavitve vetrnic in o njihovem številu izreči še

prebivalci, ki jih bodo imeli v neposredni bližini. Tam pa se

bodo verjetno mnenja delila. Kdor bo lahko za oddajo svoje

»malo vredne« parcele dobil zajetno rento, bo verjetno za.

Pri denarju pa se po navadi solidarnost s sosedi konča.

Da pa vas ne bomo obremenjevali le z negativnimi napo-

vedmi, vam je Občina pripravila precej prispevkov o delih,

ki se izvajajo v občini v korist občanov in za zmanjšanje

porabljene energije, zaradi česar je bila naša občina tudi iz-

brana kot energetsko najbolj učinkovita občina med malimi

občinami. Roko na srce, tudi vetrna elektrarna pri Dolenji

vasi je pripomogla k tej proglasitvi. V tem Glasniku je tudi

natančno opisan nov prometni režim v Divači, ki se ga bo

treba strogo držati, sicer nas bodo občinski redarji oglobili.

GLASNIK OBČINE DIVAČA oktober 2013, letnik 19, številka 3Izdajatelj in založnik: Občina Divača; Glavna urednica: Vlasta Bratož Štokelj;

urednica: Vesna Matevljič; člani uredniškega odbora: Andreja Borovič, Dušan Cerkvenik,

Petra Arko, Alenka Štrucl Dovgan, Iztok Felicjan, Jože Požrl;

Oblikovanje: JPStudio Divača; Tisk: Tiskarna Mljač Divača; naklada 1700 izvodov.

Uredništvo ne odgovarja za avtorstvo člankov in fotografi j.

Fotografi ja na naslovnici: ANDREJ PRELC. Foto: JOŽE POŽRL.

Prispevke za naslednji Glasnik zbiramo na e-pošto

glasnik@divaca.net do 30. 11. 2013

Na http://www.divaca.si kliknite na Glasnik in si na vrhu

oglejte navodila za objavo člankov.

Starejše števike Glasnika si lahko ogledate na spletni strani:

http://issuu.com/obcina_divaca

2

Tudi v letošnjem letu bo v prednovoletnem prazničnem času

potekala v občini Divača humanitarna akcija

Vabljeni k sodelovanju!

Končno smo dosegli prepoved vožnje tovornjakov nad 7,5 t

skozi naselje Divačo. Pred vhodom v Divačo stojita tabli, ki

opozarjata na to, na žalost pa bi morala zraven stati še po-

licija, ki bi prekrškarje oglobila, da bi prepoved upoštevali.

Tudi jug Divače – Lokavska cesta je del naselja, kjer pa ura-

dno prepovedi ni, zato tam po razdrapani cesti množično

vozijo težke »mašine«, da o številnih Romunih z naloženimi

kombiji in prikolicami ne govorimo.

Da je v naši mali občini precej odličnih športnikov, je videti

tudi z naslovnic Glasnika, saj je tudi tokrat ovekovečen špor-

tnik – tokrat gorsko hitrostni dirkač Andrej Prelc iz Famelj,

ki je štirikratni zmagovalec v gorskem hitrostnem avtomo-

bilizmu. Čestitke, v decembrskem Glasniku pa si preberite

intervju z njim.

Naslednji Glasnik bo izšel decembra, pred božično-novole-

tnim koncertom divaškega pihalnega orkestra. Prispevke zanj

zbiramo do konca novembra.

Pa lep pozdrav in čim manj stresnih situacij, saj vemo, da

bolje zlepa ne bo.

Urednica

3aktualno

Po letošnjem slavnostnem zagonu

edine slovenske vetrne elektrarne na

Griškem polju pri Dolenji vasi so se

potencialni investitorji množično podali

v lov, komu bo uspelo postaviti čim več

teh »ekološko neoporečnih« proizvajalk

električne energije na Senožeškem.

Ker Sloveniji narekuje Evropska unija, da

proizvaja el. energijo iz obnovljivih virov,

je v pripravi državni prostorski načrt za

Park vetrnih elektrarn Senožeška brda.

Po njegovi predstavitvi na divaški občini

konec julija, kjer so se zbrali predstav-

niki Ministrstva za infrastrukturo in

prostor, podjetja Vepa kot investitorja,

občine in vsi, na katere bi postavitev

vetrnic vplivala, so se dogovorili, da je

rok za oddajo smernic za občino do 19.

avgusta, za zainteresirano javnost pa

do 9. septembra. Na srečo ti roki niso

obstali, saj je bilo zares premalo časa,

da bi se ljudje opredelili. Sicer pa so taki

pritiski dokaj pogosti, ko se hoče neka

stvar izpeljati na hitro, v času dopustov,

ko je čim manj možnosti, da bi se ljudje

organizirali in morda nasprotovali.

V pobudi za pripravo državnega pro-

storskega načrta (DPN) za načrtovanje

parka vetrnih elektrarn Senožeška brda

so analizirali 73 možnih stojišč, ki pa

niso vsa primerna za postavitev vetrnic.

Podjetje Vepa, investitor, pravna družba,

ustanovljena prav za ta projekt, ki nima

nobenega zaposlenega, načrtuje posta-

vitev 40 vetrnic s skupno močjo 120me-

gavatov predvidoma do leta 2017.

Stale naj bi v gručah, kot je prikazano na

zgornji sliki.

Načrtovalci planirajo vetrni park Seno-

žeška brda na območju, ki se na severu

začne malo pred Razdrtim, na zahodu

sega skoraj do doline, kjer se pod Veli-

kim Poljem začnejo Vrhe, na vzhodu do

hribov onkraj Laž in na jugu do pobočij

Vremščice. Najbolj obremenjeni bi bili

prebivalci Senožeč in Laž, deloma tudi

Potoč in Dolenje vasi. Proti jugozaho-

du bi za oddajanje elektrike v omrežje

zgradili dodatni daljnovod do RTP-ja v

Divači in še eno razdelilno transforma-

torsko postajo pri Dolenji vasi.

Investitorji bodo v jesenskih mesecih

organizirali tudi delavnice za lokalno sku-

pnost in prebivalce, kjer »bodo imeli vsi

prisotni priložnost bliže spoznati projekt

in posredovati svoje predloge, ki nam

bodo služili kot vodilo v nadaljnjih fazah

projekta in pri oblikovanju končnega

načrta vetrnega parka,« je poudaril Aleš

Musić, predstavnik ljubljanskega podjetja

Vepa, ki je nosilec investicije. Mnenje

lokalne skupnosti je za njih pomembno,

zato napovedujejo, da bodo pripombe

prebivalcev upoštevali v največji možni

meri. Družba Vepa je od infrastrukturne-

ga ministrstva že pridobila energetsko

dovoljenje, vrednost investicije pa bo

od 160 do 200 milijonov evrov. Park bo

vključen v shemo za subvencije, torej bo

država oziroma davkoplačevalci plačeva-

la razliko v ceni, ker je elektrika, pridoblje-

na z vetrnimi elektrarnami, dražja.

Zanima me, koliko potencialnih investi-

torjev bi se še zavzemalo za postavitev

vetrnic, če ne bi bile subvencionirane.

Torej je njihovo ekološko dušebrižništvo

vezano na dobiček, ki pa seveda ne bo

ostajal v Sloveniji, ker resnični investitorji

verjetno ne bodo od tu, saj podjetje brez

zaposlenih in z minimalnim vložkom

ne bi moglo uresničiti takega projekta.

Zanima me tudi njihovo stališče, če bi bili

v koži Senožečanov. Bi dovolili, da bi za

njihovimi idiličnimi vilami zrasle mega-

lomanske kovinske pošasti? Trditev, da

bi prebivalci »trpeli« samo zaradi videza,

je malo za lase privlečena. Pogled se pri

parcelah še posebej plača, spomnimo

se samo na ceno zemljišč s pogledom

na morje. Morda pa bo država zmanj-

šala oziroma opustila plačilo davka na

nepremičnine v KS Senožeče, ker se jim

bo zaradi pogleda cena zmanjšala? Po

svetu so že narejene študije o negativnih

vplivih nizkih zvokov vetrnic na zdravje,

kar občutijo tudi bližnji sosedje vetrnice

pri Dolenji vasi, ki se že pritožujejo, da

zaradi nizkih frekvenc ne morejo spati ali

jih zbuja, razbija koncentracijo in zmanj-

šuje delovne in bivalne možnosti.

Župan občine Divača Drago Božac je za

medije izjavil: »Stališče občine bo takšno,

kot ga bodo izrazili občani; če bodo

proti, bomo tudi mi, v obratnem prime-

ru pa ne.« Po njegovih besedah je sicer

mogoče pričakovati, da bodo lastniki

parcel, večinoma gre za zasebna zemlji-

šča, ki bodo imeli od postavitve vetrnic

fi nančno korist, projekt podprli. Drugi pa

bodo proti. V Društvu za opazovanje in

proučevanje ptic vetrnicam na Griškem

polju ne nasprotujejo, saj je to zaradi

bližine daljnovodov in cest že degradira-

no. Do sosednjega, precej bolj obsežnega

območja med Razdrtim in Senožečami

pa se še niso opredelili, saj naj bi bila

pridobitev naravovarstvenih smernic na

zavodu za varstvo narave šele v postopku

priprave. Pobuda za pripravo DPN-ja je

namreč še dve leti oddaljena od končne-

ga sprejetja. Po pridobljenih smernicah

nosilcev urejanja prostora in predlogov

javnosti bodo morali pridobiti še odločbo

o potrebnosti izvedbe postopka celovite

presoje vplivov na okolje. Na podlagi

analize in sklepov delavnic s prebivalci

bodo izoblikovali usmeritve za nadaljnje

načrtovanje, pripravljen osnutek sklepa o

pripravi DPN-ja pa mora na koncu potrditi

še vlada.

4 aktualno

MZIP, Direktorat za prostor je z vlogo, št. 35009-3/2013/10/

01011350, z dne 17. 7. 2013, prejeto dne 19. 7. 2013, zaprosilo

Občino Divača za smernice za pripravo državnega prostor-

skega načrta za park vetrnih elektrarn Senožeška brda (v

nadaljevanju: DPN PVE Senožeška brda).

Pobuda: DPN PVE Senožeška brda je dostopna na strežniku,

do katerega je omogočen dostop preko spletnega naslova:

http://arhiv.mm.gov.si/mop/interno.

Na podlagi 19. člena ZUPUDPP mora občina v roku 30 dni od

prejema pobude koordinatorju podati smernice z vidika izva-

janja njenih lokalnih javnih služb ter svoje usmeritve, povezane

z njenimi interesi v območju državnega prostorskega načrta,

in sicer z vidika njenih izvedenih prostorskih ureditev, prostor-

skih ureditev, načrtovanih z obstoječimi prostorskimi akti ter

prostorskih ureditev, ki jih občine šele načrtujejo. Poleg smernic

mora občina v tem roku koordinatorju podati tudi vse podatke

iz njene pristojnosti, ki so pomembni za pripravo državnega

prostorskega načrta, pa niso bili upoštevani pri pripravi pobude.

[2]1. Prostorski akti, odloki in pravilniki, ki veljajo na območju

predvidenega DPN PVE Senožeška brda in jih je treba

upoštevati pri načrtovanih prostorskih ureditvah:

1.1 Planski akti Občine Divača:

− Dolgoročni plan Občine Sežana (Divača) za obdobje

1986-2000 (Uradni list SRS, št.14/88), usklajen z obveznimi

prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana SRS 1989

(Uradne objave, št.1/89), dopolnjen 1989 (Uradne obja-

ve, št.37/89), dopolnjen 1992 (Uradne objave, št. 5/92),

dopolnjen 1993 (Uradne objave, št.18/93), dopolnjen za

območje Občine Divača 1995 (Uradni list RS, št. 22/95),

dopolnjen 1996 (Uradni list RS, št. 38/96), dopolnjen 1999

(Uradne objave, št. 27/99), spremenjen in dopolnjen 2003

(Uradni list RS, št.92/03), spremenjen in dopolnjen 2010

(Uradni list RS, št. 48/10) in − Srednjeročni družbeni plan

Občine Sežana (Divača) za obdobje 1986–1990 (Uradni

list SRS, št. 14/88), usklajen za področje prometa 1989

(Uradne objave št. 4/89), dopolnjen 1989 (Uradne obja-

ve št. 37/89), dopolnjen 1992 (Uradne objave, št. 5/92),

dopolnjen 1993 (Uradne objave, št. 18/93), dopolnjen za

območje Občine Divača 1995 (Uradni list RS, št. 22/95),

dopolnjen 1996 (Uradni list RS, št. 38/96), dopolnjen 1999

(Uradne objave, št. 27/99), spremenjen in dopolnjen 2003

(Uradni list RS, št. 92/03), spremenjen in dopolnjen 2010

(Uradni list RS, št. 48/10).

1.2 Prostorski ureditveni pogoji:

− Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Divača

(v nadaljevanju: Odlok o PUP; Uradni list RS, št. 45/05;

115/07 - obvezna razlaga; 119/08).

1.3 Akti, ki so v postopku priprave:

− Dopolnjeni osnutek Občinskega prostorskega načrta

Občine Divača (v nadaljevanju: dopolnjeni osnutek OPN).

1.4 Odloki in pravilniki:

− Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih

spomenikov na območju občine Sežana (Uradne objave,

št. 13/92-68; Uradni list RS, št. 68/95, 4/96 popr.).

− Odlok o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 70/07, 88/11).

− Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini

Divača (Uradni list RS, št. 48/10).

− Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske

odpadne vode v Občini Divača (Uradni list RS, št. 107/09).

− Odlok o izvajanju obvezne lokalne gospodarske javne

službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov (Uradni

list RS, št. 2/05, 24/09, 45/11, 52/11, 88/11).

− Odlok o urejanju, varstvu in vzdrževanju javnih zelenih

površin ter otroških igrišč na območju Občine Divača

(Uradni list RS, št. 103/07, 88/11).

− Odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Divača

(Uradni list RS, št. 64/08).

− Odlok o pogojih za dobavo in odjem vode na območju

Občine Sežana (Uradne objave Primorskih novic, št. 20/91).

− Odlok o varstvenih pasovih Nanoških vodnih virov in

ukrepih za zavarovanje kakovosti in količin pitnih voda

(Uradni list RS, št. 37/97).

1.5. Odloki in pravilniki v pripravi:

− Osnutek Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občin

Divača, Hrpelje – Kozina, Komen, Sežana in delu občine

Miren Kostanjevica.

2. Občinski prostorski načrt Občine Divača, ki je v postopku priprave

Občina Divača se nahaja v zaključni fazi priprave dopolnje-

nega osnutka OPN. Pri načrtovanju prostorskih ureditev za

DPN je potrebno upoštevati izhodišča in cilje prostorskega

razvoja občine, načrtovane prostorske ureditve lokalnega

pomena, pogoje za umeščanje objektov v prostor ter širitve

ureditvenih območij naselij.

[3] Še posebej je treba slediti cilju usmerjanja prostorskega

razvoja skladno z varstvenimi usmeritvami in zahtevami s

področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih

virov in varstva kulturne dediščine ter sanacijo degradiranih

območij. Razvoj krajine naj prednostno zagotavlja ohranja-

nje prepoznavne kakovosti krajine, naravne prvine krajinske

zgradbe in spontanosti naravnih procesov ter varnega,

privlačnega in prijetnega bivalnega okolja.

Glede na naravne enote in kulturne značilnosti je območje

Občine Divača členjeno na posamezna krajinska območja;

območje PVE Senožeška brda se načrtuje znotraj krajinske

enote Senožeško podolje in brda. Razvoj te krajinske enote

se usmerja k ohranjanju naravnih vrednot in varovanju

kulturne krajine. Tu se ohranja kmetijska dejavnost (ovčereja,

kozjereja) v obsegu, ki omogoča ohranitev krajinskih značil-

nosti območja. Turizem se usmerja v ekološke, nemasovne

oblike (kolesarstvo, pohodništvo). Samo območje Senože-

ških brd pa ostaja tudi v bodoče neposeljeno in predstavlja

prostor neokrnjene narave, ki se kot tak varuje.

Glede na cilje in razvojne usmeritve, ki si jih je Občina Divača

zastavila, je evidentno, da želi prostor Senožeških brd ohra-

niti gozdnat in neobljuden, načrtovani park vetrnih elektrarn

(s prevelikim številom načrtovanih vetrnic) pa bi predstavljal

tujek v prostoru, ki je kot tak nezaželen.

3. Celovit strateški načrt za prostorski razvoj slovenskega dela Krasa:

Med Republiko Slovenijo in Republiko Italijo poteka čez-

mejni strateški projekt: Kras–Carso, v katerem sodeluje 17

projektnih partnerjev, vključno z vsemi kraškimi občinami

na matičnem Krasu. Projekt se nahaja v zaključni fazi, rezultat

projekta pa je že izdelan Celovit strateški načrt za prostorski

razvoj slovenskega dela Krasa (v nadaljevanju: CSN) ter obli-

kovane Smernice za prostorske izvedbene akte v občinah

na Krasu. Oba dokumenta bosta v kratkem potrjena na sejah

občinskih svetov občin članic (tudi Občine Divača).

V CSN v poglavju 3. RAZVOJNE PRIORITETE KRASA, podpo-

glavje 3.1.2 Program: usklajeno načrtovanje gospodarskih

dejavnosti na Krasu je določeno:

5

»Večji posegi (npr. elektrarne, gospodarske cone, poligoni, tu-

ristični kompleksi, infrastrukturni koridorji) v krajino pomenijo

njeno razvrednotenje, ker posegi velikega merila niso skladni

z značajem drobno strukturirane kraške krajine in so potenci-

alni vir negativnih vplivov na okolje, zato se jih omejuje.«

V podpoglavju 3.3.4 Projekt: Oskrba Krasa z energijo pa je

določeno še:

»Izkoriščanje sončne in vetrne energije v odprti krajini na

Krasu je manj primerno zaradi vpliva na vizualno podobo

krajine in zavarovane vrste živali. Pri umeščanju vetrnih

in sončnih elektrarn v prostor je vidni vpliv eden izmed

pomembnejših vplivov. Značilnosti in razsežnosti posega,

tako postavitev objektov kot omrežij (daljnovodov, cestne

infrastrukture) vplivajo na trajne spremembe krajinske slike

v razmeroma velikem vplivnem območju. Na oceno vpliva

na vidne značilnosti vpliva predvsem stanje prostora, raba

prostora, oblikovanost reliefa, obiskanost območja in vidna

izpostavljenost lokacij.«

Območje načrtovanega DPN PVE Senožeška brda sicer ni

del matičnega Krasa, sodi pa v njegovo vplivno območje.

4. Ostale zahteve in priporočila:

V planskih aktih Občine Divača je že določena prostorska

ureditev – park vetrnih elektrarn Dolenja vas, ki naj bi se

gradil v več fazah (poglavje 11. ZASNOVA RAZVOJA DE-

JAVNOSTI V PROSTORU, točka 11.9. ZASNOVA ENERGETIKE;

podrobnejši pogoji izgradnje so določeni v 22. b-členu

Odloka o PUP). Polje vetrnih elektrarn Dolenja vas je pred-

videno tudi v dopolnjenem osnutku OPN, s tem Občina

Divača spodbuja uporabo obnovljivih virov energije (pri

spodbujanju koncepta energetske neodvisnosti občina

sicer daje prednost drugim virom energetske neodvisnosti,

zlasti izkoriščanju lesne biomase).

[4] Glede na to, da vetrne elektrarne predstavljajo izrazit poseg v

prostor (s številnimi, v tem trenutku nekaterimi še neznanimi

negativnimi učinki) ter ob predpostavki, da bo že park vetrnih

elektrarn na Griškem polju pustil velik pečat na naravno krajino,

Občina Divača nasprotuje prevelikemu številu vetrnih elektrarn.

Če bo vseeno prišlo do nadaljnjih postopkov v pripravi DPN

PVE Senožeška brda, Občina Divača podaja naslednje zahteve:

− Predhodno naj se preveri dejanski potencial (privlačnost)

prostora in ranljivost prostora za vetrne elektrarne, pri

čemer se preverja alternativne rešitve lokacij in tehnologij

ter upošteva ekonomska upravičenost investicij.

− Občina Divača se s stojišči VE 1–12, 14, 15, 17, 18, 35,

47–50, 53–66, 69 ne strinja. Prav tako se ne strinja s stojišči

VE 13, 16, 19–22, 38, 44–46, 51, 52, 67, 68, 70–73, ki so v

pobudi že opredeljena kot neizvedljiva stojišča.

Ob upoštevanju v nadaljevanju podanih zahtev so pogoj-

no sprejemljiva stojišča 24, 27–29, 33, 34, 36, 37, 39–43, ki

se nahajajo na že degradiranem območju med avtoce-

stnim in energetskim koridorjem (DV 1 x 400 KV Beričevo–

Divača in DV 1 x 220 KV Kleče–Divača).

Eventualno se dodatne lokacije stojišč lahko išče na obmo-

čju med že omenjenima koridorjema (avtocestnim in ener-

getskim), in sicer v smeri proti RTP Divača do planote Zajčica.

− Pri preverjanju lokacij stojišč je bistvena komponenta tudi

odmik vetrnic od bivalnega okolja. Zgolj zakonodaja, ki

velja za hrup (Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa

v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10)

glede na prakso, izkušnje in številne študije/raziskave iz

tujine, kjer imajo delujoče vetrnice že dalj časa, ne zadošča,

ker so prisotni tudi drugi vplivi, ki pa v Sloveniji še niso razi-

skani in niso pravno regulirani. Zato je za določitev odmika

od bivalnega okolja potrebno:

a) Upoštevati najboljše mednarodne prakse o določanju

odmikov elektrarn od bivalnega okolja.

b) Upoštevati obstoječe relevantne znanstveno podprte

študije in raziskave o vplivih elektromagnetnega seva-

nja in hrupa (na vseh oddajnih frekvencah – slišnega in

neslišnega z vidika slušnega zaznavanja človeka), ki ga

povzročajo vetrnice na zdravje in počutje ljudi.

c) Na primeru delovanja testne vetrnice izdelati preliminar-

no neodvisno strokovno študijo o vplivu vetrne elektrar-

ne na okolje ter zdravje ljudi, pri čemer se preverja zlasti

vpliv elektromagnetnega sevanja, hrupa in nizkofrekvenč-

nih zvokov na zdravje in počutje ljudi.

− Če bi do izgradnje PVE Senožeška brda prišlo, se zahteva

redno kontrolo vplivov njenega delovanja na zdravje ljudi,

živali in okolje. V primeru ugotovljenih negativnih vplivov

je treba zagotoviti ustrezno pravno varstvo in odškodnine.

− Zaradi degradacije prostora, zmanjšane vrednosti stavbnih

zemljišč v bližnjih naseljih, omejitve kmetijske, gozdarske

in lovske dejavnosti, zaščitnih pasov in nasploh velikega

posega v prostor bodo lastniki zemljišč na območju KS Se-

nožeče utrpeli številne neugodnosti, zato mora biti dolo-

čeno fi nančno nadomestilo (v obliki letne rente) in druge

materialne ugodnosti tako krajanom naselij KS Senožeče

kot tudi Občini Divača, kar se uredi v obliki pogodbenega

razmerja pred nadaljevanjem postopka umeščanja načrto-

vane ureditve v prostor.

− Investitor se mora tudi obvezati, da bo posebej prispeval

nepovratna sredstva za nabavo in obnavljanje dodatne

opreme gasilske enote, enote civilne zaščite in zdravstve-

ne ustanove v Senožečah, kar bo omogočalo optimalno

pripravljenost v primeru intervencije za zagotavljanje var-

stva okolja ter varnosti občanov in njihovega premoženja.

Priloge:S pridobitvijo gradbenega dovoljenja za PVE Senožeška brda je

investitor dolžan ustanovi poseben sklad, v katerega se letno

stekajo sredstva, namenjena razgradnji objektov po zaključe-

nem obratovanju in revitalizaciji območja. Investitor Občini

Divača v ta namen izda ustrezno bančno jamstvo pred nadalje-

vanjem postopka umeščanja načrtovane ureditve v prostor.

Pri načrtovanju PVE Senožeška brda se upošteva smernice

Kraškega vodovoda Sežana d. o. o. (npr. o določitvi ustreznih

varovalnih ukrepov v vplivnem območju objektov in naprav

javnega vodovoda, sočasni izgradnji vodovoda in kablovoda ...

) in smernice Komunalno stanovanjskega podjetja d. d. Sežana.

Ker dostavljeno gradivo ne obravnava končne variante

izvedbe posega v prostor in niso znani vsi negativni učinki na

razvoj in življenje občanov, bo Občina Divača zahtevala vse

izravnalne ukrepe zaradi negativnih in omejevalnih učinkov,

ki bi jih imela umestitev PVE Senožeška brda v prostor.

Smernice Kraškega vodovoda Sežana, z dne 9. 9. 2013

Drago Božac

Župan Občine Divača

Odločitev za vetrne elektrarne ali proti je prepuščena prebivalcem

KS Senožeče, kolikor sploh lahko vplivajo. Verjetno bo prevladala

mamljivost denarja kot že tolikokrat doslej. Kako se bodo gledali

sosedje, tisti z rento in oni brez, bomo pa videli v bodoče.

V. B. Š.

Pobudo za ogled vetrnega polja so podali nekateri vaščani

Dolenje vasi, podpisniki peticije proti gradnji parka malih

vetrnih elektrarn na področju Senožeških brd. Zato se je

investitor, podjetje VEPA, odločilo organizirati ogled podob-

nega parka, kot ga načrtujejo na našem območju. Ker je bilo

v zadnjih mesecih veliko vprašanj, pripomb in pomislekov na

različne vidike umeščanja parka v prostor, je bil namen ogle-

da predvsem dobiti odgovore na ta in podobna vprašanja.

Na izlet smo se odpravili v soboto, 5. oktobra, v zgodnjih

jutranjih urah. Za izlet je bilo veliko zanimanje, vseh udele-

žencev je bilo več kot sto. Poleg krajanov KS Senožeče so se

izleta udeležili še člani občinske uprave, svetniki občine Diva-

ča, prof. Peter Novak, strokovnjak s področja obnovljivih virov

energije, Aleš Pučnik, investitor vetrne elektrarne v Razdrtem,

predstavniki sedme sile in predstavniki podjetja VEPA.

Že med potjo smo lahko zastavljali vprašanja in nanje dobili

odgovore. V Avstriji smo si ogledali vetrno polje med Dunajem

in Budimpešto v vasi Potzneusiedl, kjer je podoben park, kot

naj bi bil pri nas. Okrog vasi je približno 40 vetrnic, ki so od vasi

oddaljene 1000 m. Na celotnem območju je 400 vetrnic. Vetr-

nice so različnih velikosti, največja je 7-megavatna in je najve-

čja v Evropi. Ostale so približno tako velike, kot je naša v Dolenji

vasi, to je 2-megavatne. V vasi Potzneusiedl nas je sprejel župan

tega okrožja in odgovarjal na naša vprašanja. Največ vprašanj je

bilo na temo škodljivosti vetrnic, hrupa in postopkov pridobi-

vanja dovoljenj za gradnjo. Sledil je sprehod po vasi in razgovo-

ri z vaščani. Vaščani nimajo nobenih težav z vetrnicami, edina

negativna stvar je spremenjen videz pokrajine.

Izlet je bil poučen, saj smo lahko na kraju samem videli vetrno

polje in dobili odgovore na marsikatero vprašanje. Žal se prav

pobudniki izleta niso udeležili. Strokovna ekskurzija je bila

namenjena prav nasprotnikom gradnje vetrnega polja, da bi se

s skupnimi močmi pogovorili tudi o nasprotnih argumentih.

Alenka Štrucl Dovgan

aktualno

Prišlo je novo šolsko leto. Vozniki bodimo previdni, predvsem

pazimo na naše najmlajše udeležence v prometu.

Potrudimo se, da bi njihovo vključevanje v promet potekalo

čim bolj enostavno in pravilno, predvsem pa varno.

V bližini matične osnovne šole dr. B. Magajne v Divači se je v

lanskem letu zgradilo krožišče, ki je precej zmanjšalo hitrost

vozil mimo šole, zgrajenih je bilo veliko parkirišč, ki pa jih ne-

kateri starši ob dovozu niste uporabljali in zato tudi povzroča-

li prekrške, na katere so vas redarji opozarjali.

NAJVEČ IN NAJPOGOSTEJŠI PREKRŠKI SO BILI: ustavljanje v krožišču, vožnja mimo znaka za prepo-vedan promet in ustavljanje in parkiranje na avtobu-snem postajališču pred šolo.

Tu ponovno poudarjamo, da je vožnja mimo šole po delu uli-

ce dr. B. Magajne v času šolskega pouka prepovedana za vsa

vozila, razen dostave za šolo in za stanovalce blokov nasproti

šole. Če jih bo ustavil redar oz. policist, bodo morali pokazati

dokazilo o bivanju v teh blokih.

Ostali bodo brez izjeme kaznovani.

Foto

: IZ

TO

K F

EL

ICJA

N

7

Krožišče pred osnovno šolo v Divači je enopasovno krožišče.Enostavno navodilo za vožnjo: Ko pripeljemo do krožišča,

imajo vozila, ki so v njem, prednost pred nami. Počakamo, da

vozilo odpelje mimo, in se vključimo v krožišče. Ko vidimo naš

izhod, kjer bomo zapustili krožišče, vključimo desni smernik

in zapustimo krožišče. S smernikom pokažemo, da zapuščamo

krožišče in da se lahko vozilo, ki čaka pri naslednjem vhodu na

krožišče, varno vključi. S tem se poveča pretočnost krožišča!

Na krožnem križišču je prepovedano ustavljanje, razen

ustavljanja zaradi omogočanja prečkanja pešcev pri izvozu

s križišča. Kazen za to kršitev znaša 80 evrov. Za prekršek se

kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju s pravili.

Kako obvladate vožnjo v krožišču, lahko preizkusite z enostav-

no in zabavno simulacijo – igrico: Preizkusi se v vožnji skozi krožišče – povezava nanjo se nahaja na internetni strani

Občine Divača (http://www.divaca.si v članku »PRVI ŠOLSKI

DAN – PROMETNA VARNOST«).

Novost v letošnjem letu je tudi uvedba dveh tako imenova-

nih »modrih con« za kratkotrajno parkiranje, in sicer ob zidu

Hotela Malovec od ponedeljka do petka od 6.00 do 9.00 –

kratkotrajno parkiranje do 30 min. – z obvezno označitvijo

časa prihoda, in pred zdravstvenim domom in lekarno, kjer je

parkiranje omejeno na 2 uri.

Čas prihoda označimo s parkirno uro, če pa je nimamo, napi-

šemo na listek čas prihoda in ga pustimo (tako da je viden z

zunanje strani) na armaturni plošči.

Omejeno je tudi parkiranje ob šoli (na ulici dr. B. Magajne),

kjer je sedaj od 6. do 18. ure

rezerviranih 15 parkirnih mest

za šolo, med časom šolskega

pouka od ponedeljka do

petka. Parkiranje na teh

mestih je dovoljeno izrecno

z dovolilnico, ki jo je izdala

Občina Divača in Osnovna

šola Divača.

Še vedno ostaja »cona 30« – omejitev hitrosti vožnje na 30

km/h na območju dela ulice dr. B. Magajne od Kraške ceste

do krožišča pred šolo (vključno s krožiščem) in še cca 200 m

mimo šole, dela Kosovelove ulice in ulico Albina Dujca v Divači.

Tu je promet zaradi varnosti otrok in bližine šole omejen na 30

km/h. V letošnjem letu se bodo tu izvajale tudi meritve hitrosti.

Na Kosovelovi ulici vas pričaka merilna tabla, ki vas ob pravilni

vožnji in ustrezni hitrosti lepo pozdravi in se vam zahvali, v

obratnem primeru pa vas opozori na prehitro vožnjo.

Na Kraški cesti vas bodo letos naši otroci opozarjali tudi z

dveh opozorilnih tabel »POZOR OTROCI« in vas spodbujali k

previdnejši vožnji.

Sredi septembra je šolski avtobus začel voziti otroke tudi iz

Gabrovega naselja iz Divače – dela, ki je fi zično ločen od na-

selja Divača z železnico. Postajališče je na Ulici Ludvika Požrla.

Tako je občina v sodelovanju s šolo zagotovila tudi tem otro-

kom varen prihod v šolo. Do dokončne ureditve postajališča

bo služilo začasno postajališče (na spodnji sliki).

Otroke in starše prvih razredov se je o varni poti v šolo pou-

čilo že prvi šolski dan, Občina Divača in Osnovna šola Divača

pa so jim ob tej priložnosti predali brošuro »Prvi koraki v

svetu prometa«, ki jo je izdala Javna agencija RS za varnost

prometa, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

aktualno

Foto

: IZ

TO

K F

EL

ICJA

N

Foto

: IZ

TO

K F

EL

ICJA

NFo

to: I

ZT

OK

FE

LIC

JAN

Foto

: IZ

TO

K F

EL

ICJA

N

Foto

: IZ

TO

K F

EL

ICJA

NFo

to: I

ZT

OK

FE

LIC

JAN

Svetujemo tudi drugim staršem, da si brošuro preberejo, saj

je lahko v veliko pomoč pri prometni vzgoji in vključevanju

najmlajših v svet prometa. Brošura se nahaja na internetni

strani Občine Divača tudi v elektronski obliki, kjer si jo lahko

vsi poljubno snamete (http://www.divaca.si v članku »PRVI

ŠOLSKI DAN – PROMETNA VARNOST«).

Otrok opazuje naše ravnanje in ga skuša posnemati. Bodi-

mo mu dober zgled. Ne samo takrat, ko ga skušamo naučiti

najnujnejših prometnih pravil, temveč vedno, na sprehodu,

na poti do vrtca ali šole, na kolesu ali v avtu.

Predvsem pa se moramo zavedati, da si lahko pridobi otrok

potrebno znanje in izkušnje samo v prometu. Naučiti ga

moramo, kako in kje lahko prečka cesto v domačem okolju,

kjer bo naredil prve samostojne korake, in sicer na vsakem

križišču ali cesti posebej.

Vsak dan je enkraten, neponovljiv in pomemben v življenju

vašega otroka. Tudi vaš otrok je enkraten, neponovljiv, vreden

vseh vaših vsakodnevnih naporov in prizadevanj, da bi bil

njegov dan kar najbolj varen in doživljajsko bogat.

Z dobrim zgledom in varnim ravnanjem mu boste za dolgo

zgradili prijazen svet prometa.

Vam in vašim otrokom želimo srečno v prometnem vsakdanu.

Končno omejitev tovornega prometa skozi DivačoLetos nas je presenetila tudi Republika Slovenija – Direkcija

RS za ceste, ki je po dolgih letih neutrudnih pogajanj o ome-

jitvi tovornega prometa skozi naselje Divača le posredovala

in skozi naselje Divača omejila tovorni promet za vsa tovorna

vozila nad 7,5 t, z izjemo lokalnega prometa.

S to potezo je precej prispevala k ohranjevanju kulturne

dediščine starega vaškega jedra Divače, obnovljene Škratelj-

nove domačije in sakralnega objekta v Divači. Zadovoljni pa

boste tudi občani v starem delu naselja, ki ste to spremembo

gotovo že občutili.

Čaka pa nas še preostanek bitke, in sicer omejitev prometa proti Lokvi. Sedaj, ko je promet tovornih vozil omejen sko-zi Divačo, se večina teh vozil poda proti Lokvi in s tem zelo moti in ogroža prebivalce Lokavske ceste in ulice Ludvika Požrla. Tu se bomo morali združiti s prebivalci Lokve in skupno zahtevati še to omejitev.

Iztok Felicjan

Svet za preventivo in vzgojo

v cestnem prometu Občine Divača

Na natečaju za energetsko najbolj učinkovito slovensko obči-

no, ki ga organizira portal Energetika.NET, je bila kot najboljša

med malimi občinami (manj kot 5000 prebivalcev) izbrana

občina Divača. Svoje primere dobre prakse je prijavila in v

veliki meri izvedla v sodelovanju z Goriško lokalno ener-

getsko agencijo GOLEA.

Izbor natečaja potrjuje zavedanje in aktivno delovanje občine Di-

vača na področju energetsko učinkovitega ravnanja in uvajanja

obnovljivih virov energije, tudi z namenom izboljšanja življenj-

skega standarda občanov in prispevanja k varovanju okolja.

Občina Divača dokazuje, da lahko tudi majhne občine z ak-

tivno okoljsko in energetsko politiko bistveno zmanjšajo rabo

energije ter povečajo rabo obnovljivih virov energije.

Trenutni rezultati in ambiciozni cilji v občini zmanjšu-

jejo stroške za javno razsvetljavo ter bistveno zmanjšu-

jejo rabo energije v javnih stavbah, saj se pri prenovah

javnih objektov sledi ciljem energetske učinkovitosti.

Z rekonstrukcijo razsvetljave, ki jo je izvedlo leta 2012 pod-

jetje Javna razsvetljava d. d. Ljubljana, izbrano na javnem

razpisu, je občina dosegla zmanjšanje rabe energije za kar 66

% (oziroma 368 MWh), emisije CO2 pa so zmanjšane za 206

ton. Letna raba energije po izvedeni sanaciji znaša 185 MWh,

poraba na prebivalca dosega vrednost po Uredbi pod 44,5

kWh na prebivalca letno.

Zgrajen je bil nov nizkoenergijski vrtec v Divači, in sicer v ce-

loti v leseni izvedbi. Za gradnjo vrtca z investicijo 2.730.451,25

€ so pridobili nepovratna sredstva Ekosklada v višini SVLR:

237.970,00; MGRT: 235.314,00; EKO sklad: 233.439,00; Evropski

sklad za regionalni razvoj: 1.096.469,30, občina pa je prispe-

vala 927.258,95. Z delovanjem novega vrtca so prepolovili

rabo energije in zmanjšali emisije CO2 za več kot polovico v

primerjavi s starim vrtcem.

V letu 2013 in 2014 se izvaja celovita energetska sanacija

OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača, v prihodnjih letih 2014 in

2015 pa še sanacija POŠ Senožeče. Za obe sanaciji bo občina

pridobila nepovratna sredstva v višini preko 70 % celotne

investicije. V obeh stavbah bo raba energije zmanjšana za

več kot 60 %, emisije pa bodo nižje za 90 %, saj bosta stavbi

ogrevani z lesno biomaso.

V javnih objektih se je uvedlo ciljno spremljanje rabe energije

- CSRE z namenom sistematičnega izboljševanja energetske

učinkovitosti javnih objektov.

Tudi pri uporabi obnovljivih virov energije ima občina

že izvedene projekte in zastavljene cilje.

Foto

: IZ

TO

K F

EL

ICJA

N

aktualno

9

Na osnovi uspešne prijave na javnem razpisu ministrstva za infrastrukturo in izvedbe

javnega naročila za izbiro izvajalca se je energetska sanacija pričela izvajati v juniju in

se bo prva faza, ki je predvidena za leto 2013 v celoti zaključila oktobra letos. V poletnih

počitnicah 2014 je predvideno dokončanje vseh del na energetski sanaciji, in sicer

izvedba hidro in toplotne izolacije v telovadnici, vključno z zamenjavo športnega poda.

Izvedba del v objektu je bila vezana na izredno kratek rok med poletnimi počitni-

cami in je bila uspešna samo zaradi zglednega sodelovanja osebja šole z izvajal-

cem del. Zaradi poznega pričetka aktivnosti v zvezi z investicijo in vseh predhodnih

postopkov (sprejem proračuna, izbira izvajalca itd.) se je moral izbrani izvajalec

resnično potruditi, da smo lahko pričeli s poukom v začetku septembra.

Še nekaj tehničnih in finančnih podatkov o investicijiIzvedena dela obsegajo:

Ob sanacijah kotlovnic v javnih stavbah

se občina odloča za uporabe lesne

biomase, prav tako pa razmišlja tudi

o sistemu DOLB. V občini je 6 sončnih

elektrarn, skupna inštalirana moč 402 kW,

največja je MFE Divača moči 202 kW. V

občini imajo dve vetrni elektrarni. Leta

2009 je bila zgrajena VE Dolnje ležeče,

katere moč znaša 2,6 kW, leta 2012 pa

prva velika vetrna elektrarna v Sloveniji

Vetrna elektrarna Dolenja vas (Marjeti-

ca), nazivne moči 2,3 MW. Načrtuje se

izgradnjo velikega vetrnega polja, saj je

že pridobilo energetsko dovoljenje za

vetrno elektrarno nazivne moči 80 MW.

Poleg tega občina aktivno deluje na

področju ozaveščanja in informira-

nja občanov ter izobraževanja otrok,

s tem pa posredno, z zavedanjem

občanov o pomenu URE in OVE, po-

sledično zmanjšuje emisije v okolju

in ustvarja boljše bivalno okolje.

Vsako leto se izvaja delavnice Ekospod-

bude ekokrediti ter druge možnosti pri-

dobitve nepovratnih sredstev za ukrepe

URE in OVE. V občini pa je občanom

namenjena tudi Energetska svetovalna

pisarna Divača.

V šolskem letu 2012/2013 se je odvijal

natečaj OVE in URE, kjer sta iz občine

Divača uspešno sodelovali dve šoli. Ude-

ležili so se tudi zaključnega dogodka z

naslovom Dan OVE in URE v Novi Gorici.

Ne nazadnje je občina tudi podpi-

snica Konvencije županov, s čimer se

zavezuje, da bo izpolnila in presegla

cilj Evropske unije 20 % zmanjšanja

emisij CO2 do leta 2020. Kot prejemni-

ca priznanja En.občina 013 je občina

Divača gotovo lahko dober zgled,

kako pristopiti k povečanju energet-

ske učinkovitosti in uporabi obnovlji-

vih virov energije na lokalni ravni.

Občinska uprava Občine Divača

Foto

: ED

O F

RA

NE

TIČ

aktualno

Učinki investicije oziroma predvideni prihranki

so razvidni iz tabele:

Finančna konstrukcija

Edo Franetič

Višji referent za investicije,

občinska uprava

• izvedbo toplotne izolacije fasade

na šoli in telovadnici,

• izvedbo toplotne izolacije strehe

na šoli in telovadnici,

• izvedbo toplotne izolacije tlakov

v šoli in telovadnici,

• zamenjavo stavbnega pohištva (oken)

na telovadnici,

• prisilno prezračevanje z rekuperacijo,

• energetski monitoring,

• vgradnjo kotlov na lesno biomaso,

• zamenjavo obtočnih črpalk,

• hidravlično uravnovešenje sistema,

• vgradnjo termostatskih ventilov.

10

Občina je pridobila del sredstev iz regijskih razvojnih progra-

mov na ministrstvu za gospodarstvo in razvoj, preostali del pa

fi nancira sama. Na osnovi uspešne prijave na javnem razpisu

ministrstva in izvedbi javnega naročila za izbiro izvajalca se je

gradnja pričela izvajati junija letos, prva faza, ki je predvidena

za leto 2013, pa se bo v celoti zaključila oktobra letos. Z gra-

dnjo se bo nadaljevalo v letu 2014, zaključek del naj bi sovpa-

dal z zaključkom energetske sanacije podružnične osnovne

šole in vrtca v Senožečah do konca avgusta 2014.

Izvedba del je bila vezana na izredno kratek rok za izvedbo

zemeljskih del in podzemnega povezovalnega hodnika z

obstoječo neizkoriščeno kletjo šole v časovnem obdobju

poletnih počitnic in je bila uspešna samo zaradi zglednega

sodelovanja osebja šole oziroma vrtca z izvajalcem del. Zaradi

poznega pričetka aktivnosti v zvezi z investicijo ter vseh pred-

hodnih postopkov (sprejem proračuna, izbira izvajalca itd.)

se je moral izbrani izvajalec resnično potruditi, da smo dela

izvedli do take faze, ki sedaj omogoča nemoteno montažo

lesene konstrukcije.

Še nekaj tehničnih in finančnih podatkov o investicijiVečnamenska dvorana je tlorisnih dimenzij 17,30 x 14,50 +

vezni trak v pritličju 6,64 x 8,78 m . Fasadni plašč je izveden z

zamiki navznoter do 8,25 m. Zamiki so izvedeni pod kotom 90°.

Večnamenska dvorana oz. osrednji prostor bo služila javnim

dejavnostim v kraju tako, da bodo dopoldanske aktivnosti

podrejene aktivnostim osnovne šole in vrtca, popoldanske

aktivnosti pa bodo v pretežni meri namenjene aktivnostim kul-

turnih društev in plesnih skupin, ki bodo imele tudi sedež v sa-

mem objektu. Ravno tako se bodo v objektu organizirale tudi

druge sorodne družabne prireditve. Zasnova objekta omogoča

popolno izrabo objekta za različne uporabnike in prireditve.

Objekt bo dvoetažen, sestavljen iz pritlične in kletne etaže.

V kleti se nahajajo povezovalni hodnik, stopnišče in dvigalo.

Dostop v pritličje je skozi glavni vhod na severovzhodni strani

objekta in na severozahodni strani objekta skozi povezovalni

trakt z obstoječo šolo. V pritličju se nahaja dvorana in igrišče,

avla z garderobo, sanitarije, shrambe, stopnišče in dvigalo,

vezni trakt s šolo.

Na JZ, JV in SV strani objekta se bodo uredila dodatna parkir-

na mesta.

Streha nad dvorano bo nesimetrična dvokapnica oziroma

ločna streha z naklonom med 2º do 20º. Oblika, naklon in

kritina so prilagojeni funkcionalni zasnovi objekta.

Površine obstoječe kleti šole: neto: 136,79 m²

bruto: 177,96 m²

Površine nove urejene kleti za potrebe večnamenske dvorane: neto: 82,40 m²

bruto: 102,62 m²

Površine pritličja večnamenske dvorane: neto: 835,29 m²

bruto: 939,18 m²

Površine večnamenske dvorane skupaj: neto: 917.69 m²

bruto: 1041.80 m²

Finančna konstrukcija virov fi nanciranja naložbe v tekočih

cenah v evrih:

Elementi / VIRSredstva ESRR in MGRT

Proračun občine Divača

Viri skupaj

Upravičeni stroški operacije

887.208,75 (85,00 %)

156.566,35(15,00 %)

1.043.775,10(100,00 %)

Neupravičeni stroški operacije

00,00 76.733,50 (100,00 %)

76.733,50 (100,00 %)

DDV00,00 224.101,65

(100,00 %)224.101,65(100,00 %)

SKUPAJ INVESTICIJA 887.208,75 457.401,50 1.344.610,25

SKUPAJ % 65,98 % 34,02 % 100,00 %

Edo Franetič

Višji referent za investicije,

občinska uprava

10

Foto

: ED

O F

RA

NE

TIČ

Foto

: ED

O F

RA

NE

TIČ

Foto

: ED

O F

RA

NE

TIČ

aktualno

Dela so se pričela izvajati dokaj pozno, ker je do podpisa pogod-

be z izbranim izvajalcem prišlo šele v mesecu septembru, saj je

pritožba enega od ponudnikov na Državno revizijsko komisijo

podaljšalo postopek javnega naročila za najmanj tri mesece.

Izvedba del je sedaj vezana na izredno kratek rok v bistveno

slabših vremenskih razmerah za izvajanje tovrstnih del. Na

območju del je po projektu predvidena obsežnejša rekon-

strukcija, ki predvideva zamenjavo voziščne konstrukcije,

ureditev odvodnje in varovanje brežin s podpornimi zidovi.

Pred pričetkom del je bil organiziran terenski ogled in ocenje-

ne dejanske razmere na terenu.

Ugotovljeno je bilo, da je asfaltna utrditev dotrajana, odvo-

dnjavanje ceste je neurejeno in ni vzdrževano. Na spodnjem

delu, kjer je cesta izrazito pritisnjena k bregu, je problema-

tična nosilnost zunanjega dela cestišča, kjer je opazen ugrez

zunanje kolesnice.

Glede na to, da višinsko ni omejitev, ni smiselno, da se izvaja-

jo obsežna zemeljska dela odstranjevanja obstoječe voziščne

konstrukcije in poglabljanje za izvedbo kamnite utrditve, s

čimer bi še dodatno posegali v brežino in povzročali njeno

nestabilnost. Zamenjava materiala se izvede samo tam, kjer

se kažejo večji posedki vozišča in izrazita nenosilnost oziroma

nestabilnost cestnega telesa. V splošnem pa se obstoječa

cesta nadviša s tamponskim materialom v debelini 30 cm ob

predhodni predrobitvi obstoječega asfalta.

Obstoječe brežine nad cesto se kažejo kot stabilne, saj so

v večini zatravljene, razen nekaterih, ki so dokaj visoke in v

brežini prevladuje neugodno plastovit peščenjak. Z izvedbo

vzdolžne drenaže in deloma tudi zaradi širitve ceste v brežino

bodo nastale nekatere nove brežine, ki jih bo potrebno zašči-

titi predvsem pred erozijskimi vplivi. Zaščito brežin se izvaja s

kamnito-betonskimi obložnimi zidovi. Ocena, katere brežine

bo potrebno varovati, se bo podala med izvedbo del.

Na ta način smo racionalizirali izvedbo (predvsem obseg

zemeljskih del) s ciljem, da se izvede celotni odsek ceste v

dolžini 1230 m1.

S predlaganimi ukrepi bo še vedno zagotovljena ustrezna

nosilnost voziščne konstrukcije. Varovalni ukrepi za zaščito

brežin se bodo prilagajali terenskim razmeram.

V sklopu obnove je predvidena ureditev odvodnjavanja z

izvedbo vzdolžne drenaže in prepustov, širitev cestišča v

brežino, utrditev voziščne konstrukcije in asfaltiranje.

Pri izkopu za vgradnjo vzdolžne drenaže se je na območju P

8 do P 10 sprožil zemeljski plaz, ki je zasul cestišče. Prišlo je do

nekoliko večjega zdrsa brežine nad izkopom za drenažo.

Pri terenskem ogledu je bilo ugotovljeno, da ni možno v celo-

ti odstraniti splazeli material in s tem očistiti brežino in zago-

toviti njeno stabilnost, temveč bo za zagotovitev stabilnosti

brežine potrebno izvesti določene ukrepe oziroma varovanje.

Za določitev optimalnega načina varovanja brežine in ceste

na tem delu so se izvedle geomehanske raziskave z izvedbo

treh sondažnih vrtin.

Z geomehanskimi raziskavami je ugotovljeno, da se je zdrs

brežine zgodil samo na brežini nad cesto in cesta ni stabilno-

stno ogrožena. Predlagana je izvedba težnostnega zidu.

Ker bo sanacija plazu podaljšala rok izvedbe del, bo popolna

zapore ceste podaljšana do konca novembra, ko naj bi bila vsa

dela zaključena, vključno s sanacijo plazu. Po izvedbi pogajanj

z izvajalcem bodo znani tudi povečani stroški investicije.

Edo Franetič

Višji referent za investicije,

občinska uprava

11

Foto

: ED

O F

RA

NE

TIČ

Foto

: ED

O F

RA

NE

TIČ

Foto

: ED

O F

RA

NE

TIČ

aktualno

12

Glede na dogovor in sklep zadnje seje občinskega

sveta, ki se je nanašal na spremembo v statutu v

zvezi z volilnim sistemom in številom občinskih

svetnikov v občini Divača, je občinska uprava obja-

vila podrobnejšo obrazložitev volilnih sistemov (ve-

činskega in proporcionalnega) ter občane pozvala

k sodelovanju z anketo v prejšnji številki Glasnika.

Občinski svet sicer ni sprejel sklepa, da bo anketa

obvezujoča, želel pa je pridobiti mnenje občanov

in v odločanje vključiti širšo javnost. Med razpravo

je bilo tudi dogovorjeno, da se po izvedeni anketi

rezultate predstavi in na »neformalni« seji dogovori,

kako naprej.

Anketno vprašanje je bilo: »Kakšen volilni sistem si želite za volitve

članov v občinski svet:

VEČINSKI PROPORCIONALNI«

(Obkroži – velja zakonska omejitev, in sicer do 11 čla-

nov je večinski sistem, 12 ali več pa proporcionalni)

Rezultati ankete:Do 1. 10. 2013 je na Občino prišlo vrnjenih in

izpolnjenih 270 anket, kar glede na razdeljene Gla-

snike po gospodinjstvih (1560) predstavlja 17,3 %.

Za VEČINSKI SISTEM je bilo 264 anketnih listi-

čev oziroma 97,8% od oddanih.

Za PROPORCIONALNI SISTEM je bilo 6 anke-

tnih lističev oziroma 2,2 % od oddanih.

Tako večinski volilni sistem kot proporcionalni volil-

ni sistem imata svoje prednosti in slabosti, načelo-

ma pa velja, da pri večinskem volilnem sistemu pri-

de bolj do izraza volja volivcev, ker volivci dejansko

odločijo o konkretnem kandidatu. Pri večinskem

volilnem sistemu je namreč izvoljen kandidat, ki

dobi v volilni enoti, v kateri se voli, največje število

glasov.

To je pokazal tudi rezultat ankete, in sicer, da si

občani želijo voliti konkretne osebe in ne stranke ali

liste kandidatov ter želijo že pri odločanju o svojih

kandidatih vedeti, kdo konkretno bi lahko bil izvo-

ljen v občinski svet.

Občina Divača se zahvaljuje občanom in volivcev

za veliko udeležbo na anketi, ki je bila v prejšnji

številki Glasnika v zvezi z volilnim sistemom in

številom članov občinskega sveta, ki bi si ga želeli

v naslednjem mandatu. Velik odziv je vse prese-

netil, saj se je izkazalo, da je očitno vprašanje zelo

aktualno in pokazalo, kaj si ljudje – občani želite v

prihodnosti.

O rezultatih ankete in o tem, kakšen volilni sis-tem bomo imeli na naslednjih lokalnih volitvah, bodo na naslednjih sejah občinskega sveta obči-ne Divača odločali občinski svetniki.

Iztok Felicjan

Višji svetovalec za splošne zadeve in okolje

Sanacija ponikovalnega polja ob čistilni napravi v DivačiObčina Divača je po dolgih letih pripomb in pritožb glede smradu iz

doline pod čistilno napravo v Divači le pristopila k sanaciji doline in po-

nikovalnega polja. V začetku leta 2013 so se naročile izvedbe meritev na

koncu doline ter ponikovalni preizkus. Ker je bil le-ta uspešen in je bilo

geomehansko poročilo podjetja Geologija d. o. o. Idrija, ki je poskus s

pomočjo divaških gasilcev izvedla, pozitivno, je Občina naročila izdelavo

projekta »Sanacije ponikovalnega polja ČN Divača«, ki ga je izdelalo go-

riško podjetje SPIT d. o.o. Po prejetem projektu je občina pričela pridobi-

vati vsa potrebna soglasja sosedov mejašev ter z določenimi sosedi, kjer

območje posega seže tudi na njihovo zemljišče, urejati služnost.

Tu se Občina iskreno zahvaljuje vsem lastnikom parcel in sosedom

mejašem za uvidevnost in pomoč pri hitrem reševanju zadeve, ki je

pomembna za celo naselja Divača. Potrebno je povedati, da so se vsi

s predstavljeno rešitvijo strinjali in takoj podali svoja soglasja, za kar se

jim še enkrat iskreno zahvaljujemo.

Po vseh pridobljenih soglasjih in urejenih služnostih je bilo potrebno pri-

dobiti gradbeno dovoljenje, kjer se je rahlo zataknilo, saj je upravni organ

(Upravna enota Sežana) ugotovila, da je potrebno zaradi spremembe za-

konodaje na tem področju predhodno pridobiti okoljevarstveno dovolje-

nje. Občina je takoj reagirala in skupaj s Kraškim vodovodom Sežana, ki je

upravljavec čistilne naprave v Divači, in pripravljavcem projekta pripravila

vlogo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja in jo poslala na Agencijo

za okolje RS. Po približno mesecu dni je prejela Odločbo o okoljevarstve-

nem dovoljenju, v katerem je ustrezni organ ugotovil, da so predlagane

rešitve v projektu ustrezne in se s postopkom lahko nadaljuje. Po pravno-

močnosti tega dovoljenja je tudi Upravna enota Sežana izdala gradbeno

dovoljenje za »Sanacijo ponikovalnega polja ČN Divača«.

Izvleček iz tehničnega poročila projekta»Predvideno je, da se območje vrtače zasuje s kamnitim materialom.

Zgornji sloj humusnega in zemeljskega materiala se odkoplje in depo-

nira na začasno deponijo, kasneje pa se ga uporabi za izvedbo končne

pokrivke nasipa v sloju debeline 30 cm. Površina obstoječe lagune

(cca. 250 m2) se bo zasula s kamnitim materialom.

V sklopu izvedbe nasipa je predvidena razširitev platoja nogometnega

igrišča, ki omogoča izvedbo igrišča dolžine 100 m.

Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih

čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10), v 4. členu zahteva, da

IZREZ IZ PROJEKTA

aktualno

13

mora biti pri odvajanju komunalne od-

padne vode iz male komunalne čistilne

naprave na površje tal ali s ponikanjem

v tla na območju kraških in razpoklinskih

vodonosnikov zagotovljeno ponika-

nje preko objekta za ponikanje vode,

katerega prostornina za zadrževanje

očiščene komunalne odpadne vode ne

sme biti manjša od povprečne dnevne

količine, odvedene iz male komunalne

čistilne naprave. Med dnom objekta

za ponikanje in najvišjo gladino pod-

zemne vode pa se mora nahajati plast

neomočenih sedimentov ali kamnin ali

fi ltrnega materiala, debeline najmanj 1

m. Iz omenjenega pogoja izhaja, da je

potrebno zagotoviti 240 m3 zadrževal-

nega volumna, ki ustreza povprečnemu

dnevnemu dotoku očiščene vode.

Vzporedno ob načrtovanemu fi ltru je

predviden prostor za izvedbo nado-

mestnega fi ltra. Zaradi neizogibnega

formiranja biomaterije, ki pripelje do

kolmacije fi ltra, se v praksi dogaja, da

se fi ltracijske karakteristike tako zmanj-

šajo, da je objekt brez funkcije tudi po

nekaj mescih obratovanja. Glede na

računsko hidravlično obremenitev in

izbiro granulacije fi ltra pričakujemo, da

bi načrtovani fi lter nemoteno obratoval

minimalno 10 let. V primeru, ko se fi lter

tako zamaši, da ni več uporaben, se

izvede nadomestni fi lter. V tem času se

zamenja fi ltrski material v obrabljenem

fi ltru in se ga pripravi za obratovanje v

naslednjem ciklusu.

Objekt za ponikanje očiščenih komunal-

nih vod (ponikovalnica) je lociran skladno

s geomehanskim poročilom. Cevi bodo

navezane na revizijski jašek, v katerega je

speljana odpadna voda iz fi ltra. Zgornji

pokrivni sloj se izvede iz zemeljskega

nepropustnega glinovitega materiala.

Padavinske vode z območja čistilne

naprave ter padavinske vode, ki direk-

tno gravitirajo na območje vrtače, bodo

prestrežene s ponikovalnim jarkom,

ki poteka ob robu nasipa. Obstoječi

ponikovalni sistem je zamašen in se ga

opusti. Padavinske vode z območja ČN

se predhodno očistijo na lovilcu olj in se

potem preko dveh ponikovalnih jaškov

speljejo v ponikovalni jarek. Na koncu

jarka se izvede revizijski jašek, ki preko

razdelilnih cevi spelje vod v kaverno.

Natančne lokacije ponikovalnih kavern

za padavinsko oziroma očiščeno komu-

nalno vodo se bodo določile ob izkopu.

Površinske zaledne vode, ki gravitirajo

proti zadrževalnem bazenu s fi ltrom,

se prestrežejo z odprtim ponikovalnim

jarkom ob robu nasipa vrtače.

Predvidena je izdelava servisne makadam-

ske poti širine 3,5 m in dolžine 176 m.

Okoli zadrževalnega bazena in čistilne

naprave je predvidena zasaditev dreves.«

Da povzamem, izvedlo se bo novo po-

nikovalno polje na koncu doline, kjer so

izsledki pokazali, da je ponikanje mogo-

če, že na iztoku oziroma na čistilni na-

pravi se bo ločilo meteorno padavinsko

in prečiščeno vodo iz ČN Divača ter ju

ponikalo na različnih mestih. Prečiščena

voda iz čistilne naprave bo pred poni-

kanjem še prefi ltrirana na kamnitem

fi ltru in zadrževalnem bazenu. Laguna

se bo zasula z grobim kamenjem ter po

izvedbi montažnih del (postavitev cevi,

fi ltrov, jaškov in izvedbe ponikovalnic)

še z vedno drobnejšim materialom.

Zasip doline se bo zaključil s plastjo

zemlje – humusa. Nastal bo plato nivoja

približne višine sedanje čistilne naprave,

na delu zahodno od nogometnega igri-

šča pa višji zaradi možnosti podaljšanja

nogometnega igrišča.

Na platoju se bodo v bodoče posadila

drevesa, ni pa še odločeno o končni

ureditvi – ali naj bodo tu igrišča (otroško,

športno) ali park in sprehajalne poti. O

tem se bo moral občinski svet še odločiti.

Trenutno se izvajajo pripravljalna dela,

in sicer posek drevja in čiščenje grmi-

čevja in navoz grobega materiala na

dno doline, ki bo dno utrdilo za nadalje-

vanje del.

Iztok Felicjan

Višji svetovalec za splošne zadeve in okolje

občinska uprava

IZVAJANJE PONIKOVALNEGA PREIZKUSA

IZVAJANJE PONIKOVALNEGA PREIZKUSA PREJŠNJE STANJE

PRIPRAVLJALNA DELA

Foto

: IZ

TO

K F

EL

ICJA

NFo

to: I

ZT

OK

FE

LIC

JAN

Foto

: IZ

TO

K F

EL

ICJA

N

aktualno

14

V letu 2012 se je Občina Divača uspešno prijavila na razpis za

sofi nanciranje »LAS« projektov, s projektom »Lepote Divaškega

Krasa«. Projekt je delno fi nancirala Evropska unija, in sicer iz

Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Projekt se je

izvajal v okviru ukrepov 4. osi skupne kmetijske politike Progra-

ma Razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 po pristopu LE-

ADER. Organ upravljanja Programa razvoja podeželja Republike

Slovenije za obdobje 2007-2013 je ministrstvo za kmetijstvo

in okolje. Celotna vrednost projekta je znašala 30.416,72 EUR.

Poleg Občine Divača, kot prijaviteljice projekta, so partnerji v

projektu še: Razvojni center Divača, Jamarsko društvo Gregor

Žiberna Divača, TŠKD Urbanščica in TŠKD MEJAME. Projekt je

vsebinsko sestavljen iz treh tematskih sklopov, in sicer:

• prvi sklop zajema ureditev Krasoslovno-naravoslovne učne poti,

• drugi sklop zajema dela pri Divaški jami in

• tretji sklop zajema ureditev Poti vodnih zakladov.

Na učni poti je bila v sklopu projekta zamenjana ograja na

razgledišču udornice Risnik, dodatno pa je bila postavljena

varovalna ograja ob cesti Divača-Lokev. Na novo so bile ob

poti postavljene usmerjevalne table, obnovljene pa so bile

tudi večje informativne table.

V Divaški jami je bilo postavljeno 148 m nove kovinske pocinka-

ne ograje »škocjanskega tipa«. Gre za kovano ograjo, kakršno so

uporabljali v obdobju prvega raziskovanja in urejanja jam na Di-

vaškem krasu na prelomu 19. stoletja, s čimer smo želeli ohraniti

kulturno zapuščino. Ograja je preprosta in zato nevpadljiva.

Da bi uredili osvetlitev jame, je bil na dostopni poti do jame izko-

pan kanal (cca. 150 m), za postavitev električnega kabla in drugih

infrastrukturnih priključkov. V jami postavljamo led svetila, ki naj bi

zaradi zmanjšanega vnosa energije ugodneje vplivala na zmanj-

šano razraščanje ti. lampen-fl ore (to je rastlinic, ki se v jamah

razraščajo okoli svetil). Poleg tega smo v sodelovanju z Osnovno

šolo Divača v šolskem letu 2012/2013 zagnali delovanje jamarske-

ga krožka, v katerega je do sedaj že vpisano lepo število učencev.

S projektom pa smo uredili tudi več kot 12 km dolgo Pot

vodnih zakladov, saj smo ob trasi celotne poti postavili 80

usmerjevalnih tablic, uredili in počistili smo kale ob poti, za

pohodnike pa smo na novo postavili tudi pet klopi.

Nataša Macarol

Višja svetovalka za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, občinska uprava

Tisti, ki ste bili v nedeljo, 6. oktobra, z divaškim pevskim

zborom na snemanju oddaje Moja Slovenija, boste veseli teh

vrstic, ki vas bodo spominjale na posebno doživetje, drugim v

zanimivost, spodbudo in izziv, da se nam v bodoče pridružite.

Od doma smo se odpravili v sivem deževnem popoldnevu.

Naša vesela družba je med potjo razvedrila še sleherni oblak

na nebu in v hipu nas je pozdravila prelepa jesenska Ljubljana.

Izkoristili smo čas za kratek sprehod, kavico, klepet s prijatelji.

Vabilu na snemanje se je naša družba z veseljem odzvala, saj

dobro vemo, da so doživetja v živo neponovljiva. V studiu

RTV Slovenija smo zasedli tribune. Oblekli smo majice, si

nadeli šale z napisom Moja Slovenija in se v hipu prelevili v

navdušeno, razigrano navijaško ekipo »ta rdečih«. Voditelj -

Mario Galunič je skrbel, da je snemanje potekalo spontano

v pravem borbenem vzdušju med ekipama Nine in Borisa.

V veselem vzdušju sta dve uri snemanja minili, kot bi mignil.

Skratka mi smo uživali.

Pevke in pevce MePz Divača čakajo v prihodnje še nova nepre-

cenljiva doživetja, druženja, nastopi in gostovanja. V svoje vrste

vabimo tudi nove pevce, ki so vse to pripravljeni deliti z nami.

Pevske vaje so vsak četrtek ob 20. uri v OŠ Divača. Vabljeni.

Eva Mikić

Foto

: AR

HIV

OB

ČIN

EFo

to: A

RH

IV O

BČ

INE

Foto

: AR

HIV

OB

ČIN

E

aktualno

27. junija 2013 je v pobrateni občini Pod-

četrtek potekalo ocenjevanje najlepše

urejenih krajev. Stroga evropska komi-

sija je natančno pregledala vsak delček

pobratene občine. Tega dogodka se je z

veseljem udeležila tudi Občina Divača. V

imenu divaškega župana je prisotne poz-

dravil svetnik Dobrivoj Subič in jim zaželel

veliko uspeha pri ocenjevanju njihovega

kraja. Sam dogodek je nedvomno pope-

strilo igranje Pihalnega orkestra Divača, ki

je pod vodstvo dirigenta Borisa Benčiča

najprej odigral pred občinsko stavbo,

pozneje pa tudi pred restavracijo Lipa.

Občini sta tako ponovno dokazali, da

obojestransko sodelovanje utrjuje dobre

prijateljske in poslovne vezi.

In da sodelovanje občin prinaša resnično

dobre rezultate, je dokaz tudi v zlati me-

dalji, ki jo je občina Podčetrtek prejela 4.

oktobra. Petkov večer je bil ne le za Pod-

četrtek, ampak za celotno občino večer,

ko so bili vsi v nestrpnem pričakovanju,

kaj bo sporočila delegacija z županom

Petrom Misjo na čelu, ki je v belgijskem

Nieuw Poortu čakala na razglasitev

rezultatov tekmovanja Entente Florale.

»Podčetrtek – zlata medalja,« so dejali in

župan Peter Misja je iz rok predsednika

Entente Florale Europa Rudyja Geerar-

dyna prevzel zlato medaljo. Medaljo, ki

so jo z velikim veseljem v nedeljo, ko je

prišla domov, pozdravili še vsi domačini.

Nataša Macarol

15

Civilna zaščita občine Divača je 1. oktobra po dobrih 15-ih letih ponovno vzposta-

vila sistem alarmiranja na območju Divače, saj je Uprava za zaščito in reševanje RS

omogočila nakup in montažo nove sirene.

Vsako prvo soboto v mesecu ob 12. uri se opravlja preizkus sirene, zvok pa je enak

znaku za konec nevarnosti. Ostala opozorila objavljamo v shemi.

Civilna zaščita Divača

aktualno

16

Konec junija se je na idiličnem vaškem trgu v Škocjanu odvil

že 17. ŠkocjanFest, ki je v organizaciji Turističnega društva

Škocjan in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti – OI

Sežana gledalcem tudi letos ponudil poletno sproščujoč, a

kvaliteten kulturni program.

Festival so v soboto, 22. junija, že tradicionalno odprli pevski

zbori s Krasa in Primorske, ki so zapeli kresni noči v pozdrav,

hkrati pa obeležili dan državnosti ob 22. obletnici slovenske

samostojnosti in neodvisnosti.

Naslednje konce tedna si je občinstvo, ki je vsakokrat skoraj

do zadnjega kotička napolnilo vaški trg, ogledalo tudi nekate-

re nagrajene komedije ljubiteljskih gledaliških skupin.

Prva je 28. junija v Škocjanu gostovala Gledališka skupina KD

Domovina iz Ospa s komedijo Ali ženske kdaj odnehajo. Z

uprizoritvijo likov Agneze, Luize in Karoline in scen iz grenko-

sladkega prepleta njihov življenj so pod režijsko taktirko Edite

Frančeškin navdušile članice igralske zasedbe Valentina Šukljan,

Darija Krkoč in Nadja Mršnik in požele navdušenje občinstva.

Tudi začetek julija je bil festivalsko obarvan. Dramska skupina

»Ga pihnemo« iz TD Podnanos je med občinstvo v Škocjanu

vnesla obilo smeha. Komedija Partnerska poroka je »obdela-

la« partnerske odnose po dolgem in počez.

Letošnji festival se je v dramskem smislu začel »po žensko« in

se v tem duhu tudi zaključil. V Kulturnem društvu Brce iz Ga-

brovice pri Komnu so namreč pripravili na festivalu amater-

skih gledališč nagrajeno uprizoritev komedije Vse o ženskah,

Mira Gavrana, ki je čudovito zaokrožila ŠkocjanFest 2013.

Z navdušenjem sta predstavo spremljali tudi turistki s Tajvana,

ki sta po predstavi ob tradicionalnem breskovcu izpod rok

pridnih deklet TD Škocjan priznali, da sta se navkljub temu, da

ne razumeta slovensko, ob nastalem vzdušju odlično imeli in

bosta ime Škocjana in Slovenije ohranili v lepem spominu ter

ju ponesli v svet.

Vesna Matevljič in TD Škocjan

Kot vsako leto je delegacija Občine Divača tudi letos pri-

sostvovala slavnostni seji ob občinskem prazniku Občine

Podčetrtek, ki je potekala 6. septembra v zeleni dvorani Apart

hotela »Rosa« v Termah Olimie.

Poleg nagrajencev in ostalih gostov so bili med drugimi

povabljeni tudi župani sosednjih in prijateljskih občin, ki so z

bučnim aplavzom v uvodnem delu prireditve podprli trditev

župana Občine Podčetrtek Petra Misje:

»DOKAZALI BOMO, DA SO MAJHNE OBČINE

SPOSOBNE PREŽIVETI SAME SEBE!«

»Majhne občine so potrebne!« so bile prve besede župana

Občine Podčetrtek Petra Misje, ko je vse zbrane nagovoril na

slavnostni seji. To dokazujejo vsi izpeljani projekti na območju

občine Podčetrtek, ki jih tudi v preteklem letu ni bilo malo, na

kar so upravičeno ponosni. Ponosni pa so tudi na ljudi, pred-

vsem na letošnje nagrajence, ki so s svojim delom in trudom

občini vdahnili še prav poseben pečat.

»V občini, kjer živi okrog 3500 prebivalcev, se v povprečju zgodi

1000 nočitev dnevno in kjer so v Termah Olimia dosegli dnevni

rekord 1991 nočitev, se zagotovo lahko govori o uspešnem razvo-

ju turizma. Le-tega pa nadgrajuje uspešen razvoj občine Podčetr-

tek, ki dokazuje, da so v slovenskem prostoru prav majhne občine

tiste, ki znajo izpeljati mnoge razvojne projekte in zanje pridobiti

evropska sredstva. V vse te trditve so se lahko prepričali zbrani

na slavnostni seji Občine Podčetrtek, na kateri se je župan Peter

Misja sprehodil skozi čas med lanskim in letošnjim praznikom.

Le-tega so zaznamovale otvoritve projektov, ki so bili sofi nanci-

rani od Evropske unije. Šlo je za otvoritev obnovljenega trškega

jedra v Podčetrtku in obnovljene stare šole. Ker je Podčetrtek s

tem dobil še lepšo podobo, je bil predlagan, da tekmuje v presti-

žnem evropskem tekmovanju Entente Florale. Lani smo namenu

predali še več kot milijon evrov vredno investicijo, kanalizacijo in

čistilno napravo v Imenem, prav tako skoraj v celoti narejeno z

evropskim denarjem,« je sejo povzela Zdenka Ivačič v občin-

skem glasilu Občine Podčetrtek.

Divaški župan Drago Božac je županu občine Podčetrtek

Petru Misji čestital ob prazniku in dosežkih ter poudaril, da

so dober zgled ostalim občinam, čestitke je izrekel tudi vsem

nagrajencem. Občinski svetnik Dobrivoj Subič pa se je

zahvalil za dolgoletno prijateljstvo.

Vesna Matevljič

aktualno

17

8. OBČINSKI PRAZNIK OBČINE DIVAČA - 20137. julij – praznik občine Divača – v spomin na rojstvo prve slovenske filmske igralke – Ite Rine. Že osmič je občina Divača na začetku

poletja postala prizorišče pestrega doga-

janja, ki je opozarjalo, da je čas prazno-

vanja. Raznovrstna vsebina dogajanja

za različne generacije je ob občinskem

prazniku ponujala veliko možnosti za

sproščeno preživljanje prazničnih pole-

tnih dni. Komisija za izvedbo občinskih

prireditev je skupno s številnimi organi-

zatorji posameznih dogodkov pripravila

in izvedla zastavljen program dogodkov:

Osrednji dogodek je bila slavnostna seja

občinskega sveta občine Divača, na

kateri je bilo podeljeno občinsko prizna-

nje in plaketa za leto 2013. Prireditev

je potekala v prepletanju besede, glasbe

in fi lma, saj je bil dogodek letos preple-

ten s tradicionalnim POKLONOM, ki ga

pripravlja vsako leto Slovenska kinoteka

pred Muzejem slovenskih fi lmskih igralcev

oziroma na borjaču Škrateljnove doma-

čije. Letos je bil Poklon posvečen Stanetu

Severju. Slavnostni nagovor župana obči-

ne Divača, Draga Božaca, in nagovor direk-

torja Slovenske kinoteke, Ivana Nedoha,

sta vlila pozitivne misli in zaupanje v delo

ter ustvarjanje čim boljših razmer za delo

in življenje v domačem okolju, navkljub

»težkim časom«, o katerih je povsod veliko

in preveč besed. Godalni kvartet NOVA,

projekcija fi lma »Trenutki odločitve« in

beseda o vsem poznanem in priljublje-

nem igralcu Stanetu Severju so bili dokaz,

da je kulturna podstat dokaz preteklosti in

obet prihodnosti. Občinsko priznanje in

plaketa pa sta te ugotovitve še podkrepili.

Župan divaške občine je gostil zelo veliko

domačinov, pomembne goste, župane in

predstavnike sosednjih občin ter pobrate-

ne občine Podčetrtek in San Canziano, ki

so pozdravili in počastili naš praznik.

Slovenska kinoteka je v prazničnih dneh

pripravila tudi projekcije fi lmov.

Tradicionalni dogodek, ki ga domače

občinstvo vsako leto nestrpno pričaku-

je in sprejme z velim navdušenjem, je

gledališki večer domačega Turistič-

nega športnega kulturnega društva

Urbanščica, ki ga prizadevni igralci

gledališke sekcije pripravijo s posebnim

žarom in pozornostjo. In občinstvo

to začuti, ceni in nagrajuje z iskrenimi

aplavzi in zadovoljnimi obrazi.

Sobotno dogajanje je bilo namenjeno

ogledu Divaške jame v organizaciji

Jamarskega društva Gregor Žiber-

na Divača, v središču Divače so otroci

ustvarjali v dejavnostih plesne anima-

cije z Martino, ustvarjalnih delavni-

cah »Z IGRAMI V DOBRODELNOST«

pod okriljem Rdečega križa Slove-

nije, Območnega združenja Sežana,

Medobčinskega društva prijateljev

mladine Sežana, Društva tabornikov

Roda KRAŠKIH J'RT, v Glasbenih de-

lavnicah v izvedbi Pihalnega orkestra

Divača pa so se najmlajši posvetili glas-

benemu navdihu in ustvarjanju.

Tudi RTP Divača je odprla svoja vrata

za vodeni ogled.

Dobrodelnost in posluh za ljudi, ki se

srečujejo s socialno stisko se je izkazala

v DOBRODELNI AKCIJI, ki jo je izvedla

KARITAS DIVAČA.

Praznovanje smo zaključili z zabavo in plesom.

Romana Derenčin

zgodilo se je

Foto: ROBI KOCJAN in ARHIV OBČINE DIVAČA

Foto: ROBI KOCJAN in ARHIV OBČINE DIVAČA

18

Številka: 032-0009/2013-04

Datum: 12. 6. 2013

Na pa podlagi 16. člena Statuta Občine

Divača (Uradni list RS, št. 39/99, 77/06 in

115/07), je občinski svet Občine Divača

na svoji 20. redni seji dne 12. 6. 2013,

sprejel naslednji

S K L E P

1.

Priznanje Občine Divača se podeli

KUD-u Pepca Čehovin Tatjana Senože-

če.

2.

Plaketo Občine Divača se podeli Sekciji

mladih KUD-a Pepca Čehovin Tatjana

Senožeče.

3.

Ta sklep velja takoj.

Ž U P A N :

Drago Božac

PRIZNANJE OBČINE DIVAČAPREJEMNIK: Kulturno-umetniško

društvo Pepca Čehovin Tatjana

Senožeče

PREDLAGATELJ: Alenka Dolgan Štrucelj,

predsednica krajevne skupnosti Senožeče

NAMEN: Za dolgoletno aktivno kulturno

delovanje na območju občine, pred-

vsem v KS Senožeče, in za vsakoletno

organiziranje prireditve Pastirske igre,

ki so poznane ne samo v občini Divača

ampak v širši primorski regiji.

KUD Pepca Čehovin Tatjana so ustanovili

krajani Senožeč leta 1973, njegov namen

pa je bil ohranjanje starih običajev in

približevanje kulture vsakomur. Društvo

je dobilo ime po domačinki, padli par-

tizanki, prosvetni delavki Pepci Čehovin

– Tatjani. Da bi se v društvo vključilo čim

večje število krajanov in da bi v njem

vsakdo našel prostor za delovanje, so

ustanovili več sekcij: fi lmsko-dramsko

(odigrala je precejšnje število predstav),

prireditveno, glasbeno, knjižničarsko,

sekcijo za spomeniško varstvo in muze-

alstvo, sekcijo za informiranje. Društvo

je organiziralo slavnostne prireditve ob

praznikih in drugih priložnostih. Kasneje

se je oblikoval tudi aktiv žena.

V tistem času je bilo KD poleg gasil-

skega društva in lovske družine edino

društvo, ki je opravljalo naloge tudi na

področju telesne kulture (šahovska in

športna sekcija), turizma, pa tudi funkci-

jo mladinske organizacije.

Delovanje društva je bilo od samega

začetka zelo uspešno. Izdajali so svoje gla-

silo »7 VASI«, ki je izhajalo na tri mesece in

obravnavalo življenje in delo v KS. Kasneje

se je preimenovalo v »27 VASI«, saj so se

Senožeče povezale s KS Štjak in Vrabče.

Po petnajstletnem aktivnem delovanju

na področju kulture, telesne kulture, za-

bavnega in družbenega življenja je delo-

vanje društva nekoliko zamrlo. Ponovno

pa je oživelo po osamosvojitvi z novim

navdihom in novimi idejami. Društvo je

poleg kulturnih prireditev začelo orga-

nizirati tudi večje prireditve, ki vsebujejo

elemente kulture, športa in turizma.

Prvo večjo in zelo odmevno občinsko

prireditev Pastirske igre so uspešno

izpeljali leta 1995. Od tedaj je že tradicio-

nalna in bo letos izvedena že petnajstič.

Z njo je želelo društvo obuditi spomin

na pastirsko življenje v teh krajih, nekoč

pomembnem središču živinoreje, ki se je

sedaj spremenilo v eno izmed najpo-

membnejših rejskih območij drobnice v

Sloveniji. Tridnevno prireditev spremlja-

jo številni dogodki, razstave, kulturna,

umetniška, zabavna in športna srečanja,

ki pritegnejo večje število obiskovalcev.

V ta sklop sodi tudi vsakoletno sreča-

nje harmonikarjev Primorske. Vsekakor

to ni edina prireditev, ki jo organizira

kulturno društvo. Sodeluje pri organi-

zaciji sankaških in smučarskih zabavnih

iger, pri srečanju krajanov ob različnih

priložnostih, pustnih prireditvah. Orga-

nizira kulturne prireditve ob 8. marcu in

materinskem dnevu, skrbi za čisto okolje

z organiziranjem čistilnih akcij, prvomaj-

sko kresovanje, potopisna predavanja,

novoletne ustvarjalne delavnice, ob 25.

maju – bivšem dnevu mladosti, organi-

zira pohod in kolesarjenje, ki se zaključi z

druženjem pri zgornji fontani. KUD je bil

soorganizator prireditve Cvetkovi dnevi,

ki so bili posvečeni Senožečanu Rudolfu

Cvetku, dobitniku prve olimpijske meda-

lje v sabljanju, sodeloval je pri organizaci-

ji večerov, posvečenih opernemu pevcu

Rajku Koritniku v Sežani in na Zemonu.

Vse prireditve slonijo na prostovoljnem

delu več kot šestdeset članov društva.

Društvo se povezuje tudi z ostalimi usta-

novami in društvi znotraj KS Senožeče in

zunaj nje. Leta 1997 se je v okviru društva

oblikovala pevska sekcija, ki je kasneje

prerasla v samostojni mešani pevski zbor.

Zelo spodbudno in pohvalno je, da

je med člani društva precej mladih, ki

aktivno sodelujejo v društvu.

Za štiridesetletno aktivno kultur-

no delovanje na območju občine,

predvsem v KS Senožeče, in za

vsakoletno organiziranje prireditve

Pastirske igre, pa tudi za aktivno

sodelovanje v vseh aktivnostih KS

Senožeče prejme Kulturno-umetni-

ško društvo Pepca

Čehovin Tatjana Senožeče priznanje

občine Divača.

PLAKETA OBČINE DIVAČAKulturno-umetniško društvo Pepca

Čehovin Tatjana, Senožeče posebno

skrb namenja mladim. Pod okriljem dru-

štva združuje mlade iz Senožeč in okolice,

ki so vedno pripravljeni sodelovati in po-

magati. Društvo povezuje mlade v krog,

kjer se tkejo niti prijateljstva, sodelovanja,

razvija se občutek pripadnosti skupini in

domačemu kraju, krepijo se medsebojni

odnosi, prosti čas dobiva nove vrednote.

V kraj prinašajo mladostniški utrip, ki

se ga čuti na mnogih področjih kot so

kultura, turizem šport ...

Mladi so pripravljeni prostovoljno prijeti

za delo, da bi kraj in okolica, kjer živijo,

postal še bolj urejen in prijazen, tako do

domačinov kot do vseh, ki kraj obiščejo.

Prostovoljno so obnovili trg pri zgornji

fontani v Senožečah in »staro vago«,

letos pa obnavljajo vodna korita v kraju.

Obnova je iz turističnega vidika zelo

pomembna za razvoj kraja, saj mimo

obnovljenega trga pri zgornji fontani

pelje pot na Vremščico, ki je vedno bolj

obiskana, pohodniki pa so navdušeni

nad na novo urejeno podobo trga.

Sekciji mladih Kulturno-umetniške-

ga društva Pepca Čehovin Tatjana

Senožeče si za dosedanje delo

nedvomno zasluži plaketo občine

Divača, ki naj bo tudi popotnica za

dobro delo v prihodnosti.

zgodilo se je

19

Pohod po učni poti DjestenceV okviru občinskega praznika že tretje

leto prirejamo vodene pohode po ure-

jenih občinskih turističnih poteh. Letos

smo se tako odpravili na senožeško

gozdno učno pot Djestence. Prijetno

skupinico je po približno 3 km dolgi, nič

kaj naporni poti vodil g. Marjan Tomažič.

Med potjo nam je pomagal odkrivati

in spoznavati več kot 25 drevesnih in

grmovnih vrst. Njihovi lesovi so zbrani

in na ogled postavljeni na učni točki

»Odkrijmo les«. Seveda se pri sprehodu

nismo koncentrirali zgolj na rastlinske

vrste. Opazovali smo tudi živalski svet

in živalske sledi, od katerih smo si vsi

udeleženci zagotovo zapomnili stopinje

kosmatinca.

Na zaključku poti smo v prijetni družbi

popili še kozarček pijače pri Sotlarju.

Med vračanjem na izhodiščno točko k

avtomobilom pri ”štirni” pa nas je ujela

noč, saj smo se med potjo ustavili in

poveselili tudi v hramu gostoljubnih

domačinov.

3. divaški tekje potekal v soorganizaciji Karate kluba

BUSHI Divača in Športnega društva

Hitre noge Senožeče. Proga je bila

standardna, lahkotna in tako primerna

za vroč poletni čas. Število udeležen-

cev narašča. Letos se je teka udeležilo

že blizu 50 tekačev. Organizatorji se

počasi kalimo, še vedno pa ostajajo

priložnosti za izboljšanje, k čemer tudi

stremimo. Za uspešno organizacijo se

iskreno zahvaljujemo tudi številnim

domačim obrtnikom in podjetjem, ki

so se v velikem številu odzvali našim

prošnjam za pogostitev in praktične

nagrade za tekmovalce. Vse, ki se letos

teka niste udeležili, pa pozivamo, da

začnete s pripravami na nastop na

četrtem divaškem teku. Se vidimo čez

leto!

3. Ex tempore Stojana Zafreda se je letos odvil na malo drugačen

način. Ob velikih spremembah, ki se že

in se še bodo dogajale v Divači – že-

lezničarskem kraju, katerega del je bil

tudi Stojan, ob rekonstrukciji železniške

postaje in mogoče tudi ob izgradnji

drugega tira proge Divača-Koper, smo

želeli na nosilce digitalnih zapisov ujeti

številne utrinke, slike, sence … tehnične

dediščine, ki jo premore železnica in

katere del bo žal tudi izginil.

Namen 3. Ex tempora Stojana Zafreda

je ohranjanje spomina na ta čudoviti

spomenik tehnične dediščine – če ne v

naravi, pa vsaj v fotografi ji.

Razstavo nameravamo preseliti še v avlo

upravne stavbe Slovenskih železnic, po

prenovi železniške postaje in čakalnice

pa si obetamo stalno razstavo v teh pro-

storih, kamor te fotografi je brez dvoma

tudi sodijo.

Liljana Kocjan

Utrinki Južne železnice v divaški knjižnici

V sklopu praznovanj ob občinskem pra-

zniku občine Divača smo v četrtek, 4. ju-

lija, v divaški knjižnici slavnostno odprli

razstavo izbranih fotografi j, ki so nastale

na 3. Ex temporu Stojana Zafreda

oziroma na fotografskem natečaju z

naslovom Južna železnica na Divaškem

in ki sta ga razpisala Občina Divača ter

zgodilo se je

Foto

: RO

BI

KO

CJA

NFo

to: A

NA

ČE

HFo

to: R

OB

I K

OC

JAN

Foto

: RO

BI

KO

CJA

NFo

to: R

OB

I K

OC

JAN

Foto

: SIM

ON

RE

BU

LA

Foto

: SIM

ON

RE

BU

LA

NAGRAJENCI Z ŽUPANOM IN PREDSEDNIKOM

FOTOKLUBA ŽAREK

DR. JOSIP ORBANIĆ

Foto

: DA

RJA

VE

RB

IČFo

to: D

AR

JA V

ER

BIČ

20

Fotoklub Žarek iz Sežane. V kulturnem

programu je zbrane najprej nagovoril

divaški župan Drago Božac, sledil pa je

pozdravni nagovor osrednjega gosta

prireditve dr. Josipa Orbanića.

Le-ta nam je na kratko predstavil svojo,

pred kratkim izdano monografi jo z naslo-

vom Razvoj elektrovleke na Primorskem

in v Sloveniji ter svojo življenjsko pot, ki

ga je leta 1966 kot dijaka elektrotehnične

šole v Pulju pripeljala tudi v Divačo na

opravljanje počitniške prakse v kurilnici.

Z ubrano zapetimi pesmimi pa je pod

vodstvom zborovodje Vladislava Korošca

svoje pridal še Mešani pevski zbor Divača.

Osrednja nit celotnega dogajanja pa so

bile razstavljene fotografi je. Divača na-

mreč nadaljuje z negovanjem spomina

na likovnega ustvarjalca Stojana Zafre-

da. Letos na malo drugačen, svojstven

način, saj v ospredju niso bile likovne

umetnine kot v preteklih dveh letih,

ampak v fotografski objektiv ujeti utrinki

železničarske Divače. Dvanajst fotogra-

fi nj in fotografov je imelo na voljo za

fotografsko ustvarjanje dve enakovredni

temi: Železniška postaja Divača ter Južna

železnica na Krasu. Strokovna žirija, ki sta

jo sestavljala Samo Onič ter Stojan Gorup

in ki je imela po besedah slednjega zelo

lahko delo, je za vsako temo izbrala tri

najboljše stvaritve. Zmagovalka prve

teme je bila Ana Čeh, zmagovalec druge

pa Igor Petaros. Priznanja in nagrade sta

najboljšim podelila župan Drago Božac

ter predsednik Fotokluba Žarek Sežana

Radovan Gregorčič. Podeljena pa je bila

tudi nagrada za Ex tempore 2012. Iz rok

direktorice Razvojnega centra Divača Na-

taše Matevljič ter divaškega župana jo je

za svoje likovne dosežke prejela učenka

divaške osnovne šole Tinkara Žnidarčič.

Fotografska razstava železničarske teh-

nične dediščine – v knjižnici je bila na

ogled do konca avgusta – je privabila

in pritegnila pozornost marsikaterega

bralca, obiskovalca.

Tanja Bratina Grmek

Odprtje prostorov Civilne zaščite DivačaV okviru praznovanja občinskega

praznika smo v petek, 5. 7. 2013 odprli

nove prostore Civilne zaščite Divača,

ki v občinskem štabu šteje 14 stal-

nih članov v stalni pripravljenosti na

intervencije v primeru ujm, požarov oz.

naravnih ali drugih nesreč. V preteklem

letu so se – predvsem kot logistična

služba in v zglednem sodelovanju z

gasilci Kraške gasilske zveze in Zavoda

za gasilno in reševalno službo Sežana,

na klice na pomoč odzvali čez 60-krat,

zato so novi prostori, ki civilni zaščiti

končno omogočajo normalno delo-

vanje, tako pomembna pridobitev.

Novih 68 m2 prostovoljcem končno

omogoča normalno usposabljanje,

koordinacijo in hrambo ter uporabo

opreme za zaščito in reševanje, ki je v

20-ih letih dosegla približno vrednost

180 tisoč evrov, kar bi civilni zaščiti tudi

v primeru večjih nesreč omogočalo

funkcionalno delovanje.

Civilna zaščita Divača že 15 let uspešno

deluje pod vodstvom poveljnika Ma-

teja Bezeljaka, ki je uvodoma nagovoril

zbrane in za konec avgusta napovedal

še eno pomembno pridobitev za CZ

Divača, novo sireno, brez katere so

delovali polnih 15 let. Ob pomembni

pridobitvi je CZ Divača čestital tudi

Franc Šajn, vodja izpostave za zaščito

in reševanje Postojna. Pred slavnostno

otvoritvijo je za pevski predah poskr-

bela dvanajstletna učenka osnovne

šole Divača, doma iz Pareda, Manja

Miklavčič, ki je že dvakrat zapored

uspešno nastopila na festivalu otroške

popevke Brinjevka. Slavnostni nagovor

je pripadal županu, Dragu Božacu, ki

je v družbi poveljnika Mateja Bezeljaka

in vodje postojnske izpostave Franca

Šajna slavnostno prerezal trak v nove

prostore.

Vesna Matevljič

Udeležba delegacij pobratene občine Podčetrtek in pri-jateljske občine San Canzian d'IsonzoObčina Divača je tudi v letošnjem letu

na občinski praznik povabila tako pobra-

teno občino Podčetrtek kot prijateljsko

občino San Canzian d'Isonzo iz Italije.

Na vabilo sta se odzvali obe. Delegacija

iz občine Podčetrtek, ki jo je vodil župan

Peter Misja, in delegacija iz občine

San Canzian d'Isonzo pod vodstvom

županje Silvie Caruso sta se udeležili

slavnostne seje ob občinskem prazniku

in prireditve Poklon Stanetu Severju.

Župan občine Podčetrtek je ob prilo-

žnosti županu podaril priložnostno da-

rilo domačih izdelkov iz njihove občine,

županja iz občine San Canzian d'Isonzo

pa je ob priložnosti podarila ročno delo

njihove občanke – izvezeni trije grbi

prijateljskih občin iz Slovenije (Divača),

Italije (San Canzian d´Isonzo) in Avstrije

(St. Kanzian am Klopeiner See).

Iztok Felicjan

Višji svetovalec za splošne zadeve in okolje,

občinska uprava

Foto

: SIM

ON

RE

BU

LA

Foto

: AR

HIV

OB

ČIN

E D

IVA

ČA

zgodilo se je

21

Kal Mrzlek se nahaja nad Tremi mosto-

vi, pod cesto za Neverke, dobra dva

kilometra nad vasjo Famlje. Domačini

so ga nekoč uporabljali za napajanje

živine, sedaj pa naj bi se v njem odžeja-

la divjad. V sklopu krožne tematske

poti Od živine do divjadi smo pred

leti revitalizirali in označili štiri kale in

»sosedsko štirno« pri Goričah. Opisali

in označili smo pot, izdali zgibanko, vse

s pomočjo proračunskih sredstev Ob-

čine Divača. Obnova kalov je potekala

po naravni poti, s pomočjo gline, ki je

bila v obstoječih kalih. Žal pa je bil kal

Mrzlek v poletnih mesecih in tudi sicer

večinoma suh. Odločili smo se, da ga

saniramo tako, da postavimo na dno

betonitno folijo. Sanacijo smo v občin-

skem proračunu predvideli že v lan-

skem letu in nabavili folijo, v letošnjem

letu pa smo v začetku avgusta uspeli

še s strojnimi deli. Pri polaganju folije

so nam z dobro voljo pomagali člani

LD Timav Vreme in nekateri vaščani.

Upajmo, da bo sedaj kal večji del leta

držal deževnico in tako ponovno kori-

stil divjadi in ostalim živalim, kjer bodo

zopet dobile svoj življenjski prostor.

Mirjam FF in Franc Požrl,

varuha kalov

Uspešna premiera igre, blagoslov pila in drugi dogodki ob vremskem praznikuDomače društvo TKŠD Urbanščica je predzadnji vikend v

juniju pripravilo tridnevno praznovanje krajevnega praznika

Vreme. Ob tem so se zvrstili razni kulturni in športni dogod-

ki. Najbolj obiskana je bila premiera nove komedije Daria

Foa, Pleskarji nimajo spominov, v režiji Davida Hrešča-

ka, ki jo je zaigrala domača gledališka skupina TKŠD Urban-

ščica. Najbolj zaslužni, ki so zvesti gledališki dejavnosti že

od njene ustanovitve pred šestimi leti, so prejeli bronaste

Linhartove značke, ki sta jih podelila predsednik sveta

JSKD Sežana Peter Filipčič in predsednik KS Vreme Dušan

Škrlj.

Pred premiero je bila otvoritev fotografske razstave z naslo-

vom Ustvarjalnost pogleda, priznane fotografi nje Jožice

Zafred iz Divače, ki so si jo lahko krajani ogledali vse tri dni.

Kot gostja je sodelovala tudi Francka iz Prelož, ki jo je avto-

rica fotografi j ujela pri njenih vsakdanjih kmečkih opravilih. Z

glasbenima točkama sta program popestrili učenki Glasbene

šole Sežana, Neža in Tina Škamperle iz Divače

Organizatorji so v Famljah pripravili tudi voden pohod po te-

matski krožni poti kalov »Od živine do divjadi« in balinarski

turnir, na katerem je sodelovalo kar devet ekip.

Poskrbeli so tudi za zabavo s plesom, na kateri je igral mlad in

obetaven ansambel Orange Juice band iz Marezig, kot gost

pa nas je zabaval imitator Marko.

Na dan državnega praznika se je po sveti maši za domovi-

no, ki je bila v Marijini cerkvi, blagoslovilo obnovljeni pil sv.

Jurija v Vremskem Britofu. Tega je namreč kamion pred več

meseci podrl, tako da se je na več mestih prelomil. Obnovil

ga je Cree Art, restavtorska dela, gospod Tomas Creeps z

Mislič. Za obnovo je bilo pridobljeno kulturnovarstveno so-

glasje Zavoda za ohranjanje kulturne dediščine Nova Gorica.

Izvajalska dela pa je fi nancirala Občina Divača. Na blagoslo-

vitvi sta spregovorila Mirjam Frankovič Franetič, občinska

svetnica in članica KS Vreme, ki se je zahvalila Vilmi Hrvatič

in Stanki Milavec, ki sta soglašali za prestavitev pila na njuni

zemljišči za dva metra bolj navznoter, stran od ceste, saj je

bila prvotna lokacija tik ob cesti. O zgodovinskem pomniku je

spregovoril tudi župnik Tomaž Kodrič, v kulturnem delu pa

je s svojo pesmijo o lepotah Vremske doline sodeloval pesnik

Franc Magajna iz Dolnjih Vrem.

MFF

21zgodilo se je

22

Člani Primorskega kluba ljubiteljev

starih motornih vozil Divača, ki je lani

praznoval 20-letnico svojega delovanja

in ga uspešno vodi predsednik Ne-

nad Majkič, je zadnjo julijsko soboto

pospremil Vegasa De Laroja iz Avberja

in njegovo izvoljenko Margherito Caruzi

na poroko. Prijetna druščina več kot 70

motoristov prestižne znamke Harley Da-

vidson iz Slovenije, Madžarske in Italije

se je zbrala na tridnevnem dogodku v

Lipici, ki so ga poimenovali »Diham Har-

ley«, to je po Vegasovi pesniški zbirki, ki

je izšla pred tremi leti.

Na njegovo povabilo so se odzvali tudi

v divaškem klubu Balilla kar s tremi

ameriškimi avtomobili. Stojan Colja

prihaja iz Dan pri Sežani s Fordom A iz

leta 1930, ki ga je oktobra lani kupil v

Ameriki. Avtomobil, ki ima 3.300 ccm

in tri prestave, gre na bencin na prosti

pad (brez pumpe). Posebnost tega

vozila je tudi, da ima tempomat. Sam

avtomobila ni nič renoviral. Njegov

klubski kolega je Tine Jerina, ki se

prevaža s prestižno Balillo cabriolet iz

leta 1934 (3.400 ccm, 8 cilindrov), ki

jo je pred dvema letoma kupil tudi v

Ameriki. Tine, ki rad menjava avtomo-

bile, je old timer od mladih nog in v

hecu pove, da njegova balilla »popije«

tri rezervoarje bencina na leto, njena

posebnost pa je, da je bil ameriški

avtomobil narejen v Nemčiji, saj

takrat Hitler ni dovolil, da bi se vozili z

ameriškimi avtomobili. Tako je bil avto

kupljen v Ameriki in ima ameriško ša-

sijo in motor, karoserija pa je narejene

v Nemčiji (Deutsch Köln). Je tudi edini

tak avto v Evropi.

Mlajši Aljoša Pirjevec, ki prav tako kot

Jerina prihaja iz Sežane, se je na prizo-

rišče pripeljal z dodgeom Carger RTSE

iz leta 1969 (7.200 ccm). Po Pirjevčevih

besedah je bilo narejenih le pet tisoč

takih avtomobilov. Precej velik avtomo-

bil je kupil v Kaliforniji pred štirimi leti in

ga obnavljal kar tri leta.

Ob prijetnem druženju je predsednik

Balille Majkič predstavil še dobrodelno

prireditev, ko so s svojimi železnimi

konjički popeljali varovance Varstve-

no-delavnega centra iz Ilirske Bistrice

in Divače ob zaključku šolskega leta.

Ob tem so se združili kar štirje klubi.

Divaški Balilli se je pridružil še Klub

Martin Krpan iz Pivke, Moto klub Bistrc

iz Ilirske Bistrice in Old timer klub iz

Postojne. Približno 30 varovancev

VDC-ja iz Ilirske Bistrice so popeljali

do Zarečja na domačijo Bubec, kjer so

jih pogostili z domačimi dobrotami.

Petnajst varovancev divaškega VDC-ja

pa so popeljali do Lipice, se zaustavili

v Orient expressu v Divači, kjer so se

osvežili s sladoledom, in nadaljevali

prijetno druženje.

Osrednja prireditev pa je bila 7. septem-

bra v Divači, ko so organizirali že

22. tradicionalni rally Kras Brkini.

Olga Knez

Pred štirimi leti so gojenci oddelka

socialnovarstvenega zavoda iz Divače

posadili nekaj 100 grmov sivke in po-

stala je že tradicija, da se vaščani zbe-

rejo in skupaj požanjejo te omamno

dišeče grmičke. Na povabilo predse-

dnika vaške skupnosti Draga Požrla

se je tudi letos žetve 12. julija udeležil

župan občine Divača g. Drago Božac,

ki je tudi pričel z žetvijo. Za veselo

vzdušje je poskrbela domačinka Tanja

Gec, ko je raztegnila svojo harmoniko.

Po opravljenem delu je vse udeležence

čakala »marenda« in zaradi dobrega

vzdušja se je druženje zavleklo do teme.

Izkazalo se je, da rek: »Omamni vonj

sivke spodbuja k prijateljstvu in odpira

srce,« res velja.

Pa nasvidenje na peti žetvi prihodnje leto!

Milena Štolfa

zgodilo se je

23

Počitnice in letova-nja z medobčinskim društvom prijateljev mladine SežanaKo za nekaj časa zapustimo svoj varen

dom, ga zamenjamo za nekaj neznane-

ga, odkrivamo nove svetove, srečujemo

nove obraze, se znajdemo v popol-

noma novih okoliščinah, dobivamo

dragocene priložnosti, da spoznamo

tudi tisti del sebe, ki nam je bil še do

nedavnega neznan ter se soočamo

z novimi izkušnjami, ki nam sprožajo

nove občutke in misli. Lahko rečemo,

da nam novosti in spremembe nudijo

priložnosti za notranje bogatenje, rast in

nabiranje življenjskih modrosti.

In povsem enako velja tudi za našega

otroka, ko je postavljen v situacijo, kjer

ni staršev, ki bi za njim postorili to in ono

ter za njim pospravljali, zato na zdrav in

zabaven način spoznava, kaj je samo-

stojnost. Prav na letovanjih imajo otroci

nešteto priložnosti, da se v tej smeri razvi-

jajo, odkrivajo svoje talente. On je tisti, ki

sam pospravlja svoje stvari, se preoblači,

prenaša svojo prtljago, pospravlja mizo

za sabo, si kupi sladoled, ne pa mama

ali učiteljica. Istočasno spoznavajo, kaj je

odgovornost. Prve dni letovanja se včasih

zgodi, da te otroci, vsi v en glas, desetkrat

v minuti ogovorijo z istim vprašanjem: »In

kam gremo po kosilu?« ali »In kaj bo po

kopanju?« ali »In kdaj bo večerja?«… »Kaj

moramo obleči za na plažo?« Tretji dan

te nihče več ne sprašuje stvari, ki so že

splošno utečene in vsem znane. Kmalu

vsi že vse vedo in slišiš: »Pusti, bom sam!«,

ko jim hočeš pomagati pri postiljanju, ali

»Sem že!«, ko jih opomniš, naj si pred pra-

vljico umijejo zobe ali »Znam tudi sam!«,

ko jim hočeš pomagati varno sestopiti

iz visokega igrala, »Me je že Jan namazal

s kremo po hrbtu!« in počasi a gotovo

te četrti dan že opominjajo na stvari, na

katere vsak odrasel človek običajno sam

misli: »Učiteljica, pozabila si brisačo na

plaži, v jedilnici si pustila očala«, »Ana,

lani si obljubila, da bomo tudi letos iskali

skriti zaklad«, »Ana, to niso moje kopalke,

temveč Uršine«, »Učiteljica, pospravimo

brisače pod streho, deževalo bo!«, »Zakaj

pa tvoja soba ni tako pospravljena kot

naša?« in malo manjka, da ti ne začnejo

polagati računov, kam in kako moram

kaj pospraviti ali narediti. Zadnje dni so v

tem pravi mojstri.

Ko sem to poletje, en večer, za lahko

noč prebirala pravljice ob žepni sve-

tilki in so otroški glasovi postopoma

potihnili … me prekine tretješolka z

vrha pograda: »Prosim, bodi no tiho, kaj

ne vidiš, da »tamali« že zdavnaj spijo. Če

boš nehala brati pravljice, bom lahko

tudi jaz zaspala.«

Naučijo se marsikaj, tudi vprašati in

odgovoriti. Doma jim tega ni treba, saj

mame že vse postorimo vnaprej, in pre-

den otrok sploh lahko kaj vpraša, je že na

mizi. Na letovanju se sami znajo postaviti

zase in včasih poskrbeti tudi za druge.

Marsikateri starši jih ne bi prepoznali.

To poletje so otroci Krasa in Brkinov v

organizaciji Medobčinskega društva

prijateljev mladine letovali v Pacugu,

Poreču in Kranjski Gori. V šestih izmenah

je letovalo čez tristo otrok, od predšolskih

malčkov do srednješolcev, med njimi

tudi otroci z zdravstvenimi težavami,

otroci iz socialno šibkejših okolij in otroci

s posebnimi potrebami. Za vse otroke

smo skrbno pripravili in izvedli pester po-

čitniški program, ki bo otrokom zagotovo

v spominu še v mrzlih zimskih dneh.

Za vse otroke so take izkušnje dobra

naložba za prihodnost, še posebej za ti-

ste, ki imajo manj takih priložnosti in jim

starši težko ali sploh ne morejo omogo-

čiti vključevanja v plačljive prostočasne

dejavnosti in počitniške programe. Za

petindvajset otrok smo lahko organi-

zirali brezplačno letovanje s pomočjo

zbranih donatorskih sredstev, ki so jih v

te namene širokosrčno podaril dona-

torji, lokalna podjetja in posamezniki.

Donatorska sredstva za letovanje so

bila zbrana tudi na glasbenih koncertih

organizatorja Aleksa Paradisa, dobro-

delnem koncertu Razvojnega društva

Gmajnica z nastopom Združenega

mešanega pevskega zbora Repentabor.

Vsem donatorjem se v imenu otrok

prisrčno zahvaljujemo za materialno

pomoč in podarjena fi nančna sredstva.

Sreča je na strani tistih, ki jo delijo z drugimi.

Skupaj v dobrodelni akciji za šolske potrebščineZveza prijateljev mladine Slovenije in

Pošta Slovenije so 15. avgusta zaključili

akcijo z imenom »Poštar Pavli polni šolske

torbe«, v kateri smo zbirali denar za nakup

šolskih potrebščin ter materialne prispev-

ke v obliki zvezkov, torbic, barvic in drugih

potrebščin za socialno ogrožene otroke.

Dobrodelna akcija je vključevala tako fi -

nančno kot tudi materialno pomoč Pošte

Slovenije in splošne javnosti, pri čemer

je vsak nakup šolskih potrebščin na pošti

pomenil prispevek za otroke iz socialno

ogroženih družin. Območna društva prija-

teljev mladine Slovenije smo v sodelova-

nju z lokalnimi kompetentnimi službami

šolske potrebščine že predali otrokom iz

socialno ogroženih družin naše regije.

Karin Elena Sánchez, generalna sekretar-

ka Zveze prijateljev mladine Slovenije:

»Veseli in hvaležni smo za to akcijo, saj

danes podjetja komaj poskrbijo zase,

naša humanitarna dejavnost pa je v

celoti odvisna od donacij podjetij in

dobrosrčnih posameznikov. Prošnje za

kakršno koli obliko pomoči so prihajale iz

vse države, tako da bo Poštar Pavli polnil

torbice otrokom, ki jim zaradi fi nančne

in socialne stiske njihovih staršev že tako

ni lahko. Iskrena hvala Pošti Slovenije in

zgodilo se je

24

Prvi vikend v avgustu je 25 planincev PD

Sežana zaman iskalo dalj časa trajajočo

ohladitev v visokogorju. Kljub zelo viso-

kim temperaturam so se v spremstvu

vodnikov PZS-ja Mirjam, Bogdana in

Irene odpravili na dvodnevni pohod na

Triglav. Osem od njih je doživelo krst, ker

so dokazali, da so »pravi Slovenci«, ne-

kateri med njimi pa so se povzpeli nanj

že več kot štiridesetkrat. Skoraj polovica

udeleženih planincev je bila iz divaške

občine in to kar 12. Tina Franetič iz

Vremskega Britofa in najmlajša Anna Je-

drejčić iz Dolenje vasi sta bili na Triglavu

prvič. Ker so bile temperature zelo visoke

tudi v visokogorju, je bil drugi dan po-

hoda zelo naporen in dolg. Po nočitvi v

Triglavskem domu na Kredarici se je bilo

potrebno s popolno opremo in težkimi

nahrbtniki povzpeti na vrh, sestopiti čez

Triglavsko škrbino do Doma na Doliču

ter nadaljevati pot čez Velsko dolino

mimo Vodnikovega doma na Studorski

preval. Zadnji dve uri hoje pa smo morali

prehoditi s planine Konjščica na planino

Lom, v bližini koče Jeseniško-Bohinjske-

ga odreda na Uskovnici. Prekrasni razgle-

di, bujno planinsko rastje, medsebojno

druženje in adrenalinsko doživetje bodo

pohodnikom ostali v lepem spominu,

medtem ko bodo bolečine v mišicah

kmalu pozabljene.

Mirjam Frankovič Franetič

vsem podjetjem ter posameznikom, ki

so se odzvali akciji ter darovali šolske po-

trebščine za otroke prijateljev mladine.«

V mesecu avgustu, ob praznovanju občin-

skega praznika občine Sežana, smo akcijo

zbiranja donatorskih sredstev za šolske

potrebščine organizirali tudi v sodelova-

nju z Rdečim križem Slovenije, Območnim

združenjem Sežana in Fotoklubom Žarek

Sežana. Zbrana sredstva so namenje-

na izključno za otroke Krasa in Brkinov,

katerih starši zaradi fi nančnih težav vse

težje nakupujejo vse potrebno, kar mali

nadobudneži za učenje potrebujejo.

Fotoklub Žarek je s fotografi jami svojih

članov organiziral prodajno razstavo foto-

grafi j, otroci pa so se zabavali v igrarijah,

ustvarjalnih delavnicah in se pomerili v

šaljivih nagradnih igrah ter tako prispevali

za šolske potrebščine njihovih vrstnikov.

Vsem obiskovalcem, donatorjem in

sodelujočim na dobrodelni prireditvi se

v imenu otrok prisrčno zahvaljujemo.

Ana Pangos,

Medobčinsko društvo prijateljev mladine,

Člani društva z motnjo v duševnem

razvoju Sožitje Sežana so se udeležili

Pevsko-glasbenega tabora v Novigradu.

Sodelovali so trije člani in spremljevalka.

Največ časa je bilo namenjeno petju, ude-

leženci so sodelovali pri delu in ustvarja-

nju glasbe, spoznali so različna glasbila.

Osem članov društva se je udeležilo

Doživljajskega tabora v ZLRO Špadiči pri

Poreču. Program je namenjen osebam z

motnjo v duševnem razvoju, ki imajo radi

morje in morsko klimo, radi ustvarjajo in

se sprostijo ob vodi in v njej, ker zaradi

gibalnih ovir ne zmorejo daljših sprehodov

in športnih aktivnosti. Udeleženci so v pro-

gramu odkrivali ustvarjalni duh in ustvarjali

z materiali, ki jih ponuja obmorski svet.

Poletne aktivnosti so zaključili 24. avgusta

s pohodom ob prazniku občine Sežana.

RK

Zadnji vikend v juniju je bilo vreme

ugodno za dvodnevni pohod na Olševo

in Raduho.

Pohodnikov se nas je zbralo za en avto-

mobil. Z nahrbtniki vred smo bili sicer

bolj na tesnem, toda planinci znamo

deliti dobre in tudi slabe stvari. Dve uri

pa pol dolga vožnja je minila kot blisk in

že smo se znašli na Podolševi, kjer smo

po nočnem dežju zajeli svež jutranji zrak,

ki nam je lajšal vzpon proti Potočki zijalki

in naprej na sam vrh Govce na Olševi.

Razgled z vrha je bil naravnost fanta-

stičen. Podobnega smo naslednji dan

doživeli tudi z Velike Raduhe. Na vrh smo

se podali s čeladami in samovarovalnimi

kompleti po zelo zahtevni varovani poti.

Po grebenu Raduhe smo srečevali veliko

mladih družin z otroki, kar nam je govo-

rilo, da na tem koncu Slovenije ta oblika

družinske rekreacije bolj živi. Vzeli smo

si tudi čas, da smo se med hojo večkrat

ustavili in si nabrali smrekove vršičke in

mlade storže ruševja za »domača zdravila

in priboljške«. Po nasvetu prijazne oskrb-

nice v Koči na Grohotu smo se pred

sestopanjem z Durc podali še na Lanež.

Kar težko se je bilo vračati nazaj v civili-

zacijo! V soboto, 13. julija, se nas je sedem

sežanskih planincev podalo na najvišji vrh

v Košuti, na Košutnikov turn (2134 m).

Obeti meteorologov za popoldanski čas

niso bili preveč obetavni, zato smo med

vzpenjanjem z vzhodne smeri zgornje

Dolge njive pohiteli in v dobrih dveh

urah osvojili vrh. Med hojo pa nismo

spregledali čudovitega travniškega cvetje

in gamsa, ki ga je David Terčon ujel v svoj

fotografski aparat. Na vrhu smo prijetno

pokramljali s člani Planinskega društva iz

Trbovelj in testirali njihovo » žganjico«, v

kateri so bili namočeni storži ruševja. Na

moje veliko presenečenje je bila med nji-

mi planinka Majda, na las podobna moji

stanovski kolegici iz Kozine, upokojeni

učiteljici športne vzgoje, tudi planinki, ki

ji je tudi ime Majda. Pravijo, da ima vsak

človek svojega dvojnika! Med njima bom

skušala vzpostaviti stik. Sestopali smo po

krožni poti čez škrbino na zahodni strani

in imeli krajši postanek v planšarskem

domu na Dolgi njivi, kjer se Marjan nika-

kor ni mogel posloviti od svojih prijate-

ljev »osličkov«! Jaz pa nikakor od vrhov, ki

so štrleli iz grebena Košute!

MFF

zgodilo se je

25

Tudi v lanskem šolskem letu in med po-

letnimi počitnicami smo bili taborniki iz

čete Črnega bora iz Divače zelo aktivni.

V maju smo se udeležili mnogoboja v

Postojni, kjer sta v starostni skupini GG-

jev tekmovala dva voda (Šparglji in Nore

gwbe). Taborniki so tekmovali v orien-

taciji, postavljanju šotora iz treh šotork,

v znanju morsejeve abecede, postavlja-

nju signalnega stolpa in lokostrelstvu.

Mnogoboj je bil odlična priložnost za

spoznavanje in ponovno srečanje s

taborniki drugih rodov, dogajanje pa je

še dodatno popestrilo deževno vreme,

ki pa nas ni uspelo spraviti v slabo voljo.

V juniju smo taborniki aktivno pomagali

pri pripravi programa za letno taborje-

nje RKJ Sežana od 7. do 17. julija, ki je

tudi letos potekalo v Geršičih pri Lahinji.

Zasedba iz Divače je štela dva GG voda

in pa dva pridna MČ-ja. Otroci so na

taborjenju uživali, naučili so se veliko

o preživetju v naravi in ga v praksi na

tridnevnem bivakiranju preizkusili tudi

sami. Kotički, veščine in delavnice so

zajemale tudi orientacijo, progo prežive-

tja, vožnjo s kanuji, risanje skic, izdelavo

lokov, ustvarjalne delavnice (izdelava

lovilcev sanj), učenje o rastlinah in živalih,

opazovanje, fotografi ranje, pisanje

člankov in urejanje tabornega glasila,

predvsem pa veliko iger in zabave. Dnevi

so se končevali ob tabornem ognju, kjer

smo se zabavali ob večernem programu

in zvoku kitare, violine in bobnov.

Štirje taborniki iz Sežane (Mark, Petra, Blaž,

Maša) smo se od 20. do 30. julija udeležili

nepozabnega PPT-ja v Gorenji Žagi, ki ga

organizirajo taborniki rodu Svobodnega

Kamnitnika iz Škofj e Loke. Začel se je s tri-

dnevnim pohodnim bivakom iz Črnomlja,

nadaljeval pa s številnimi delavnicami, kjer

smo pridobili znanje o preživetju v naravi,

pionirskih objektih, javnem nastopanju,

psihologiji, metodah učenja pri tabornikih,

fi nancah, skratka o (skoraj) vseh področjih

taborništva, kar nam bo prišlo zelo prav

pri opravljanju funkcij v rodu.

Na začetku septembra smo GG-ji že

začeli s sestanki v vodu, Šparglji so odšli

na dvodnevno bivakiranje. Na začetku

oktobra smo izvedli taborniško čajanko,

na kateri smo pozdravili nove člane v

taborniških vrstah. Pripravljamo se na

številne akcije v letošnjem šolskem letu

in se veselimo dela z otroki.

Maša Pušnik

Skavti stega Sežana1 vse leto prihajamo

na skupna srečanja iz precej širokega

področja, vse od Vremske doline, pa do

Komna, Štanjela, Tomaja, Dutovelj in

seveda tudi bliže Sežani.

Najmlajši skavti, imenovani volčiči in vol-

kuljice, od tega štirje iz Vremske doline,

smo 8 dni svojih počitnic preživeli v Hru-

šici, kjer smo se vživeli v vlogo malih mi-

sijonarjev. Spoznavali smo Indijo, mater

Terezijo in misijonarke ljubezni ter se učili

pomagati pomoči potrebnim. Spoznali

smo, kako lahko že najmanjše dobro delo

nekoga osreči in mu polepša življenje.

Če ne moremo storiti velikih stvari, lahko

storimo veliko majhnih z ljubeznijo.

Naučili smo se prepoznati mnogo zdra-

vilnih travniških rastlin, nekatere smo

nabrali in iz njih skuhali čaj. Imeli smo

kviz o boleznih in otroci so nas prese-

netili s svojim znanjem. Sprehodili smo

se skozi Kalkuto, kjer je mati Terezija

pomagala ubogim in tudi mi smo storili

enako. Pomagali smo prebivalcem Kal-

kute in izvedeli, kaj je rikša in za kaj se

uporablja. Med zbiranjem vode za sirote

smo se kar pošteno zmočili, izdelali pa

smo tudi lutke in druge igrače. Iskali

smo dobre misli o materi Tereziji in se

naučili pesem, ki govori o njenem življe-

nju in strasti za misijone. Vsak dan smo

opazovali, kdo je naredil največ dobrih

del in zvečer glasovali, kdo bo postal

največji mali misijonar za en dan.

Nismo pa ves čas prebili na enem mestu.

Peti dan smo se podali na pohod do je-

zera, kjer smo uživali skavti vseh starosti.

Kaj je namreč lepšega, kot se na vroč ju-

lijski dan potopiti v hladno vodo. Ko smo

se vračali, smo si ogledali kmetijo, kjer

redijo majhne živali. Videli smo kokoši

vseh vrst, pave, purane, koze, mini konje,

krokarja, srne in celo mufl ona. Prijazna

lastnica nam je pokazala zeleno jajce, ki

ga nosi ena izmed kokoši.

Zadnji dan je minil v nestrpnem priča-

kovanju staršev in vprašanje: »Čez koliko

časa pridejo straši?« je postal najpo-

gostejši stavek dneva. Staršem smo

pripravili osvežilno sadno pojedino in

kratek nastop ter se po klepetu utrujeni,

a srečni odpravili domov.

Eva Pavletič

zgodilo se je

26

Belajeva domačija v Kačičah s prvim oglednim zeliščnim vrtom na KrasuOb letošnjem praznovanju vaškega pra-

znika Marijinega rojstva 8. septembra,

ki ga v mali vasici divaške občine Kačiče

imenujejo kačišn´ca, je svoja vrata odpr-

la Belajeva domačija, kjer si je mogoče

v hiši iz prve polovice 19. stoletja poleg

etnološke zbirke ogledati tudi prvi ze-

liščni vrt na Krasu, ki ponuja več kot 130

vrst zdravilnih rastlin in začimbnic.

Domačija iz leta 1839 vpisana v regi-ster nepremične kulturne dediščine»Nekdaj so se naši predniki ukvarjali

pretežno s sadjarstvom in vinogradni-

štvom. Imeli so tudi osmico, svoje pri-

delke pa so vozili v bližnji Trst. Priznanje

Cesarskega-kraljevskega kmetijskega

društva z dodeljeno denarno nagra-

do leta 1898 priča o zelo naprednem

kmetovanju v tistem obdobju. Iz datacij

na vhodnih portalih stavb (1839) je lepo

viden razvoj in postopen stavbni raz-

cvet domačije od 1839 do 1900,« pove

lastnica domačije Andrejka Cerkvenik.

Domačija je kot stavbna dediščina

vpisana v Register nepremične kulturne

dediščine. Za obnovo zunanjosti treh po-

slopij je Cerkvenikova leta 2011 uspešno

kandidirala na razpis Ukrepa ohranjanje

in izboljšanje dediščine podeželja Agen-

cije za kmetijske trge in razvoj podeželja

pri Ministrstva za kmetijstvo in okolje.

Ogledni del v pritličju najstarejšega

objekta pa sta skupaj s fantom Jadranom

Čičigojem obnovila z lastnimi sredstvi

v skladu s smernicami novogoriškega

Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Borjač domačije je bil nekdaj osrednji

prostor za opravljanje kmečkih opravil.

Danes je to prijeten ambient, namenjen

počitku obiskovalcem v senci latnika in

opazovanju kmečkih lastovk, ki poleti še

vedno gnezdijo na domačiji. Domačija

je bila zgodaj preskrbljena z vodo iz

lastnega vodnjaka, štirne, kar je bilo za

sušni Kras še posebej pomembno.

Poslopja so obrnjena proti sončni, južni

strani in ščitijo dvorišče pred močno

burjo. Posebnost je s kamnitimi tlakovci,

škrlami, tlakovana črna kuhinja v stari

hiši iz leta 1839 s spahnjenco (izbočenim

delom). V prvotni podobi je ohranjena

tudi krušna peč. Višina vrat notranjih

prostorov je zelo nizka, kar kaže na to, da

so bili ljudje v preteklosti nižji od dana-

šnjih. Izvorno so ohranjeni arhitekturni in

etnološki detajli v obliki kmečke opreme

in orodja, ki spominjajo na tukajšnje

življenje, delo in kulturo ljudi v preteklosti

na območju, kjer apnenčasti kraški svet

prehaja v fl išnate Brkine.

Prvi ogledni zeliščni vrt na KrasuPrvi ogledni zeliščni vrt na Krasu se pona-

ša z več kot 130-imi vrstami zdravilnih ra-

stlin, aromatičnih začimbnic in divje raslih

užitnih rastlin. Z zapeljivimi vonjavami nas

razvajajo tudi zbirke različnih vrst bazilik,

žajbljev in kar 17 vrst različnih met. Števil-

ni drobni, a skrbno domišljeni detajli še

dodatno popestrijo ogled. Lep je sprehod

po potki v obliki srca in križa, potki v obliki

spirale ali kačice kot simbolu lekarništva.

O ideji za ureditev centralnih sprehajalnih

poti v obliki srca in križa Andrejka pove,

da imajo na domačiji stekleno podobico

z omenjenim motivom, ki so jo našli v

zidu pri odstranjevanju ometa v stari hiši.

Centralni vrt pred hišo je razdeljen na

štiri tematske cone, na stranskem vrtičku

za staro hišo pa domujejo začimbnice,

uporabne v kulinariki.

»Prednost našega zeliščnega vrta je, da

lahko na enem mestu obiskovalci v živo

spoznajo številne divje rasle kraške in

gojene zdravilne rastline, užitne vrtne

plevele ter veliko število različnih aroma-

tičnih začimbnic. Velikokrat se namreč

zgodi, da ljudje kljub prebiranju literature

v naravi ne prepoznajo zdravilnih rastlin,

veliko užitnih in zdravih rastlin pa imajo

za nadležen plevel. Vrt je namenjen tako

prepoznavanju rastlin kot tudi spozna-

vanju njihovih zdravilnih moči z vidika

dognanj sodobne znanosti in izkušenj

ljudskega zdravilstva,« še pove Andrejka.

Rastline so tematsko razdeljene po conah

(zdravilne rastline, rastline kraškega trav-

nika, gozdne zdravilne rastline, užitni »ple-

veli«, aromatične začimbnice …). Poleg

spoznavanja rastlin na vrtu sta na ogled

tudi hišna zeliščna zbirka in knjižnica.

Cerkvenikova je za ureditev zeliščnega

vrta lani uspešno kandidirala na razpis

Leader Las Krasa in Brkinov s projektom

Trajnostna revitalizacija krajine na stiku

Krasa in Brkinov – sonaravna oživitev Be-

lajeve domačije. V okviru istega projekta

se v sodelovanju z Društvom kmetic

sežanske regije kmalu obeta tudi izid knji-

žice z zeliščnimi recepti. Odprtje Belajeve

domačije so poleg članic Društva kmetic

sežanske regije pospremile tudi druge

stojnice s kulinaričnimi dobrotami, kot so:

fi žolova namaza s šetrajem in žajbljem,

raznovrstni zeliščni štrudlji, ječmenova

kaša z meto, ajdova kaša z zelenjavo in

drobnjakom, prosena kaša z raznimi zeli-

šči, namaz iz divje rukole ... Med pijačami

so prav tako prevladovale pijače iz zelišč.

Za poskusno degustacijo kar treh vrst

zeliščnega piva je v sodelovanju z doma-

čijo prvič na našem območju poskrbela

Pivovarna in pivnica Flora iz Krvavega

Potoka, ki je tudi partner v projektu.

Prijetno družbo številnim obiskovalcem

in domačinom so pripravili duo Ivo &

Marijan ter člani ansambla Happy Day z

Igorjem Malalanom na čelu, s katerimi je

Andrejka pela do letošnjega leta.

»Domačija s stavbno dediščino in zelišč-

nim vrtom pomeni veliko za razvoj po-

deželja, še posebej na meji med Krasom

in Brkini, na območju, kjer ne uspeva

vinska trta, je pa ta predel pomemben s

sadjarskega vidika, ko gre za pridelovanje

in predelovanje sadja v sokove, marme-

lade, kise itd. Kot strokovnjaki priporoča-

mo gojenje zelišč, saj so za to primerni

tudi klimatski pogoji. To pa pomeni

dodatni vir prihodka na kmetiji. Spomin

na naše prednike Andrejka obuja s črno

kuhinjo, prikazom opreme za žganje-

kuho, razstavo predmetov na kmetiji in

z raznimi delavnicami, ki jih prireja,« je

poudarila vodja sežanske kmetijsko- sve-

tovalne službe novogoriškega Kmetijsko

gozdarskega zavoda Milena Štolfa, ki je

bila na odprtju zeliščnega vrta v vlogi

predsednice Društva kmetic sežanske

regije. Te so številne goste postregle s

češpovo marmelado, ki so jo v živo pri-

pravile na štedilniku, omletami s to mar-

melado, frtaljo iz melise, pirinim kruhom

z rožmarinom in janežem, žajbljevimi

lizikami in še marsičim zanimivim.

Foto

: OLG

A K

NE

Z

Foto

: OLG

A K

NE

Z

zgodilo se je

27

In še načrti za prihodnost… »Kar nekaj

jih je,« zatrjujeta Andrejka in Jadran.

Domačija bo poleg ogledno-spoznav-

nega dela utrjevala svojo prepoznav-

nost tudi kot učna domačija s ponudbo

raznih individualnih in skupinskih

zeliščnih delavnic za otroke (šole, vrtce)

in usposabljanj za odrasle (posamezniki,

organizirane skupine). V prihodnjem

letu naj bi zaživela tudi kot počivališče

in podeželska info točka za pohodnike

in številne kolesarje, ki že sedaj kolesari-

jo iz notranjosti proti slovenski obali ali

po Krasu in Brkinih. Mimo domačije je

namreč speljana tudi kolesarska pot iz

Parka Škocjanske jame. Seveda bo nuj-

na dobra povezava in kvalitetno sodelo-

vanje z ostalimi turističnimi ponudniki iz

domačega okolja, pa tudi iz tujine.

Olga Knez

ZAHVALADragi vsi, ki ste pomagali soustvariti ču-

dovit nedeljski popoldan 8. septembra

na Belajevi domačiji!

Hvala, da ste prišli in napolnili borjač

z enkratno energijo. Zahvaljujemo se

vsem, ki ste kakor koli pripomogli, da

smo projekt pripeljali do te faze.

In res smo hvaležni vsem sorodnikom,

prijateljem in vaščanom Kačič in Dan, ki

ste pomagali izpeljati dogodek.

Jadran, Katica in Andrejka

Belajevi

Po sušnem poletju, ki je pobralo večji del

pridelka, so si inovatorski Zavrhovci omislili

poseben način ”metanja krompirja ven”. Za-

radi presušene, trde zemlje so morali stroj

za pobiranje krompirja dodatno obtežiti.

Zdi se, da ni bila potrebna velika teža …

V. B. Š.

Foto

: OLG

A K

NE

Z

Foto

: S. D

.

Poučna ekskurzija predstavnikov AS-ov iz divaške občine Združenje predstavnikov agrarnih

skupnosti Slovenije je ob svojem prvem

letu delovanja za svoje člane organizira-

lo strokovno ekskurzijo v Avstrijo. Udele-

žilo se je je preko 60 članov iz okrog

dvajsetih agrarnih skupnosti iz celotne

Slovenije, med njimi tudi člani agrarnih

skupnosti iz Primorske in AS jusov-srenj

iz tržaške pokrajine.

Iz občine Divača so se strokovne ekskur-

zije udeležili člani agrarne skupnosti

Divača, Škofl je-Zavrhek in Gabrče.

V času, ko se spreminja zakonodaja

agrarnih skupnosti, si je ZPASS kot

cilj zadala, da članom predstavi tudi

primere dobrih praks iz tujine. Tako

smo si v okolici Miljskega jezera na

avstrijskem Koroškem ogledali plan-

šarijo pašne skupnosti, kjer smo se

srečali s predstavniki deželnega urada

iz oddelka, odgovornega za agrarne

skupnosti, s predstavniki Koroške zveze

agrarnih skupnosti in predstavniki

pašne skupnosti.

Od njih smo izvedeli:

• da imajo agrarne skupnosti z deželo

dobro urejene odnose, saj njihova

osnovna zakonodaja drži že 150 let;

• da so lastnice premoženja agrarne

skupnosti in da so agrarne skupnosti

osebe javnega prava, člani agrarne

skupnosti pa imajo na tem premože-

nju po pravilih določene pravice (paša,

les) ter dolžnosti (vzdrževanje planin);

• da je za uspešno gospodarjenje po-

membno skupno sodelovanje in sku-

pni interesi in da je pri tem potrebno

slediti cilju ohranjanja planine.

Udeleženci strokovne ekskurzije so

v pogovorih spoznavali, da imamo

skupno pravno zgodovino, ki ima dobre

temelje za uporabo v novi zakonodaji

agrarnih skupnosti v Sloveniji in da je

resnično pomembno, da ima članstvo

enake interese, še bolje pa je, če član-

stvo v sklopu svoje kmetije dejansko

potrebuje zemljišča agrarne skupnosti,

saj se le takrat lahko ohranja tradicija

agrarnih skupnosti.

Za zaključek ekskurzije smo si udeleženci

ogledali še kraj Milje z Miljskim jezerom,

ki je tesno povezano z zgodovino karan-

tanskih vojvod in prevzemom krščanstva.

Tine Premrl,

tajnik ZPASS

V gostišču Stari grad v Senožečah je bila

na ogled trofeja volka (Canis lupus), ki

ga je decembra lani uplenil gospodar

Marijan Sotlar, dolgoletni član Lovske

družine Senožeče. To je prvi volk, ki

je bil uplenjen v senožeškem lovišču,

odstrel pa je bil v skladu z izdanim

dovoljenjem pristojnega ministrstva.

Gre za odraslega volka samca v četrtem

življenjskem letu starosti, ki je ob uple-

nitvi tehtal 36 kg.

Volk, pravi Marijan Sotlar, je simbol

divjine in neokrnjene narave in uživa v

Sloveniji posebno varstvo. Populacija

volka pri nas je ena izmed redkih avtoh-

tonih populacij, ki je še ostala v Evropi, je

trenutno stabilna in številčno v porastu,

zato je tudi odstrel nekaterih osebkov po

mnenju stroke potreben in upravičen.

Nadaljnji obstoj populacije pa je odvi-

sen od vrste dejavnikov, ki jih proučuje

posebna skupina Biotehniške fakultete

s sodelavci v okviru projekta LIFE-

Slo-Wolf, ki traja že dve leti in se bo

letos zaključil. Zbrana dognanja bodo

koristno uporabili za nadaljnje uspešno

varstvo in upravljanje s to karizmatično

veliko zverjo v Sloveniji.

Olga Knez

zgodilo se je

28

Leto je naokoli in člani Kulturnega društva Pepca Čehovin

Tatjana iz Senožeč smo ponovno organizirali našo največjo

dvodnevno kulturno prireditev v Senožečah – 15. Pastirske

igre, 2. in 3. avgusta. Tradicionalne igre, katerih vodja je bil

tudi letos predsednik društva Valter Cerkvenik, so se začele

že leta 1995 s ciljem, da bi popestrile dogajanja v domačem

kraju. Če je bila na začetku glavna misel močno povezana s

srečanjem rejcev drobnice, je bil letos namen iger zagotovo

prijetno druženje. Nekaj na temo zgodovine in letošnjega

programa iger sta na radiu Koper povedala člana društva

Bruno Kocjan in Mojca Može Škapin.

Petkovo prireditev smo ob 18. uri začeli v gasilskem domu.

Bruno Kocjan je v goste povabil sežanskega slikarja Marjana

Miklavca, ki nam je prikazal dokumentarni fi lm o sebi, delo

režiserja Jadrana Sterleta.

Ob 20. uri smo se preselili v prijetno okolje domačije »Pri

Micki Kovačevi«. Tam je lastnica domačije Vlasta Meden

Klavora gostila vnuka Rudolfa Cvetka. Aleksander Cvetko

in njegova žena Tatjana Rebolj Cvetko sta nam z diapozitivi

in pripovedovanjem orisala celotno Cvetkovo življenje in

ga osvetlila z nam neznane strani. mi V spomin sta se nam

vtisnila njegov vojaški red in disciplina, ki sta ga neprestano

spremljala v njegovem življenju. Rudolf Cvetko je bil namreč

prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo na olimpij-

skih igrah v Stockholmu leta 1912, kjer je kot član avstrijske

sabljaške reprezentance osvojil srebro v ekipnem tekmovanju

s sabljo. V Senožečah smo mu leta 2000, ob 120. obletnici

rojstva, postavili doprsni kip.

Zvečer so nam na prireditvenem prostoru, prostoru bivše

restavracije Adria, zaigrali fantje iz ansambla »ADUT«.

Sobotni dan prireditve so zjutraj začeli ribiči s tekmovanjem. Po-

merilo se je 15 tekmovalcev. Zmagal je Dušan Žvab iz Sežane

z ulovom šestih ribic v skupni teži skoraj kilogram. Člani ribiške

družine pod vodstvom Srečka Žvaba so nam tudi letos skuhali

dober golaž, pod vodstvom kuharice Nade Premrl. Domača

ribiška družina deluje že 21 let in trenutno šteje 9 članov.

Prav tako je že dopoldne ob 11. uri začelo tekmovanje v ulični

košarki na spodnjem igrišču pod vodstvom Amadeja Merviča.

Prijavilo se je 9 ekip. Zmagala je ekipa »Strnad – Franetič« iz

Komna, drugo mesto so zasedli fantje iz ekipe »Outsiders« iz

Postojne, tretje mesto pa ekipa »Hrašče«. V metu trojk si je prvo

mesto priboril domačin Sašo Boštjančič, drugo mesto prav

tako domačin Klemen Delak in tretje Denis Kralj iz Postojne.

Popoldne je ekološka kmetija domačina Nika Medena odprla

svoja vrata in obiskovalcem ponudila na ogled svoje prostore,

živali in opremo. Mladi gospodar Ervin Martinčič je obisko-

valcem rad pokazal živali in opisal delo na njihovi kmetiji.

Punce iz Aktiva žena pri domačem KUD-u pod vodstvom

Brigite Bursy so v prostorih krajevne skupnosti razstavile

bogato zbirko peciva. Verena Martinčič je pokazala svojo

zbirko zdravilnih zelišč, Marija Meden pa stare slike, ki jih

vneto zbira že vrsto let.

Na ognjišču Pr' Štefetovih, ki nosi letnico 1840, last Dami-

jana in Lucije Stepančič, sta članici aktiva žena Marija

Vodopivec in Milena Čotar po starem v bakrenem loncu

nad ognjem kuhali polento. Mladi gospodar je obiskovalcem

povedal, da se je nekoč ob ognjišču zbiralo več generacij

družine in si pripovedovalo zgodbe.

Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali tudi etnološko

razstavo, ki jo je pripravil senožeški zbiratelj starin Valentin –

Zdravko Čuk. Med ogromno starinami sem si letos zapomnil

zanimivo leseno napravo za pletenje vrvi.

V podjetju Cimos so tudi letos za obiskovalce popoldne

organizirali dan odprtih vrat in izvedli voden ogled tovarne.

Obiskovalci so si lahko ogledali visoko tehnološko razvit proi-

zvodni center za obdelavo kovin – izdelavo delov za avtomo-

bilsko industrijo.

Razvojno društvo Bandera iz Dolenje vasi je obiskovalcem tudi

letos v prevozni krušni peči prikazalo na prizorišču iger, kako se

je peklo kruh včasih. Jože Femc je zakuril peč, Barbara Ma-

rinšek pa zamesila kruh. Obiskovalce je pritegnila tudi stojnica

organizatorja, kjer so punce iz aktiva žena ponujale izdelavo

in pokušino »dobrot po domače«. Frtalja z zelišči in belo kafe

Irene Gerželj in Tatjane Rolih sta marsikomu šla v slast.

zgodilo se je

29

Poseben čar prireditvi so prispevali člani

društva Doli iz Lokavca, ki so s svojima

dvema kočijama z vprežnimi konji pre-

važali obiskovalce po Senožečah.

Prireditveni prostor iger je kot vsako

leto krasil mlaj, ki so ga postavili domači

gasilci pod vodstvom Gorazda Gerže-

lja. Za razliko od nekaterih iz preteklih

letih se ta pri podiranju ni prelomil.

Tradicionalno 23. srečanje harmonikar-

jev Primorske je letos izpeljala Mirjam

Može s pomočjo znanega harmoni-

karja Nika Polesa in humorista Igorja

Malalana. Na diatonično harmoniko

je tekmovalo 18 mladih in malo manj

mladih harmonikarjev s celotne Primor-

ske. Tričlanska komisija je merila dolžino

aplavza, ki so ga mladi godci dobili.

Zmagal je domači harmonikar Luka

Može. Drugo mesto si je priigral Erik

Fratnik, tretje pa Klemen Škrlj iz Dan

pri Divači.

Vse prisotne sta pred začetkom iger s

svojim nagovorom pozdravila mlada

članica društva Jerneja Volk in eden iz-

med pobudnikov iger Andrej Jelačin.

Uvodno pastirsko pesem »Planinska -

Zakrivljeno palico v roki« je tudi letos

ob spremljavi Simona Novaka ubrano

zapel mladi domačin Andrej Colja. Igre

so se začele, ko je Andrej Škapin, kot

dolgoletni aktivni član KUD-a, prižgal

pastirski ogenj.

Igre, ki sta jih kot vsako leto pripravila

Gregor Kocjan in Andrej Colja, je

ocenjevala sodniška ekipa: Jure Zelen,

Breda Vičič in domači župnik Pavel

Kodelja.

Ekipe so prišle od vsepovsod. Poleg

dveh domačih ekip, »Čebelce« in Snu-

žejci«, so prišli že tradicionalno »Oljka«

iz Nove vasi nad Dragonjo in »Kekci« iz

Postojne. Poleg teh pa še »Mi bi vouco«

iz Ilirske Bistrice, in ekipa »Jelše pri Oto-

čcu« z Dolenjske.

Letos plezanja na mlaj ni bilo, zanimi-

va pa je bila spretnostna vožnja s

karjolo, rdeča nit vseh Pastirskih iger, ki

jih je zasnoval znani primorski humorist

Andrej Jelačin – Toni Karjola, rojen

pred 81-imi leti prav tu, v Senožečah.

Tekmovalci so morali prevoziti ovire s

karjolo, v kateri je bil tekmovalec, ki je

v eno stran vozil balo sena, pol poti pa

vedro, polno vode. Čar vožnje je bil, da

sta karjolo peljala dva tekmovalca na-

enkrat, vsak z eno roko. Seveda so se pri

tej igri dogajale razne vesele nevšečno-

sti za zabavo gledalcev.

Zmagala je ekipa Oljka, ki si je od Jelačina

prislužila posebno nagrado, 5 litrov vina.

Tekmovalci so se pomerili še v sestavlja-

nju hiše iz lesa. Na postavljeno »snuže-

ško hišo« so morali postaviti še 6 kosov.

Prve tri kose brez lestev, zadnje tri pa z

njeno pomočjo.

Naslednja igra je bila »vasovanje«, kjer

so morali v domačih lesenih coklah

postaviti bale sena in po njih je moral

tekmovalec čim prej izročiti mladenki

na oknu snužeške hiše rožico.

Pri igri »kuharska štafeta« so morali člani

eden drugemu med nogami prenesti

kuhinjski valjar. Če je valjar padel na tla,

so ga lahko pobrali le z dvema kuhalni-

cama.

Izven konkurence je bila še posebej

zanimiva igra, ko so trije gledalci morali

v karjoli prepeljati Igorja Malalana okoli

mlaja. Prvega so sodniki diskvalifi cirali,

ker je bila njegova vožnja prenevarna.

Drugi voznik, domačin Brencl, se je

»fajn« namučil, da je prišel do konca.

Zmagal pa je »nono« Marko Lenček iz

Postojne. Sotekmovalcema se je nepre-

stano smejal in po zmagi povedal: »Ma,

kaj bo ta mladina.«

V zadnji igri so tekmovalci vseh ekip

naenkrat v velikem kupu sena iskali

zvončke v balonih. Zanimivo pri tej igri

je bilo to, da smo naslednji dan, ko smo

pospravljali, iskali preostale zvončke v

senu z detektorjem kovin in dejansko

potrdili rek, ki govori, da je nekaj težko

najti »kot iglo v kopici sena«.

Na koncu iger so bili šesti »Snužejci«,

pete »Čebel'ce«, četrti »Jelše« iz Dolenj-

ske, tretji »Kekci«, drugi »Mi bi vouco« in

absolutni zmagovalci 15. Pastirskih iger

fantje in dekleta iz skupine »Oljka«

z obale, ki so za nagrado dobili kraški

pršut in pokal. Zmagovalci so vsem

tekmovalnim ekipam, Jelačinu in

Malalanu, ki je vodil igre, podarili vrečko

soli iz sečoveljskih solin, pospremljeno z

besedami: »Pejte se solit.«

Domače društvo lastnikov gozdov Vrhe

– Vremščica je skupaj z Zavodom za

gozdove tudi letos na prireditvi prika-

zalo, kako se opravi dnevni pregled,

čiščenje in nastavitev motorne žage ter

točnost podiranja na balon. Predstavni-

koma društva Jasminu Jušiću in Petru

Ferfi li je pomagal strokovno komen-

tirati dogajanje predstavnik Zavoda za

gozdove Egon Rebec.

Ekipa Mojce Može Škapin je tudi letos

uspešno izpeljala bogat srečelov. Isto-

časno sta Lijana Benčič in Jerneja Volk

poskrbeli, da je Milivoj Škrlj, potem ko

je uganil višino obešenega pršuta, tega

za nagrado tudi prejel.

Prireditev smo zvečer zaključili v plesnih

ritmih ob zvokih ansambla Roka

Žlindre.

Da smo tudi letošnjo prireditev lahko

uspešno izpeljali brez vstopnine, se mo-

ramo zahvaliti vsem aktivnim članom

društva, donatorjem in sponzorjem

ter vsem, ki so nam podarili dobitke

za srečelov, popestrili našo prireditev s

svojimi razstavami in prikazom različnih

opravil ali kakor koli pomagali pri izpe-

ljavi prireditve.

Skoraj 100 nas je, ki delamo in pripra-

vljamo te igre popolnoma zastonj ali,

kot so včasih rekli »udarniško«. Vsem ti-

stim, ki v članku niso bili omenjeni, a so

s svojim prostovoljnim delom prispevali

k uspešni izpeljavi iger, hvala.

Letos je naše kulturno društvo prejelo

priznanje občine Divača tudi za dol-

goletno pripravo Pastirskih iger, sekcija

mladih pa je prejela plaketo občine

Divača. V utemeljitvi je navedeno, da je

nagrada rezultat uspešnega vnašanja

mladostniškega utripa v kraj na več po-

dročjih, kar se kaže tudi v sodelovanju

pri izvedbi Pastirskih iger.

Andrej Škapin

zgodilo se je

30

V soboto, 7. septembra, je bilo v vasi Dane slavnostno in

veselo razpoloženje. V okviru praznovanja kačišnice - vaškega

»opasila«, smo slavnostno odprli novo zgrajeni vaški dom. To

je bil za Dance velik dogodek, kajti vaščani verjamejo, da bo

skupni duh, ki nas je družil med gradnjo, poskrbel tudi, da bo

dom stičišče živahnega dogajanja.

Vaščani Dan smo si že leta želeli skupen prostor, vendar

se nam zaradi fi nančnih in drugih težav želja ni uresničila.

Zahvala gre bivšemu predsedniku krajevne skupnosti Divača,

g. Francu Ivančiču, ki je prepričal župana in občinski svet, da

Dane nujno potrebujejo avtobusno postajo, v kateri bi lahko

otroci mirno čakali na šolski avtobus.

Leta 2011 smo iz občinskega proračuna za gradnjo prejeli

6.800 evrov, pridobili smo tudi nekaj sponzorskih sredstev in

nemudoma smo pričeli z gradnjo. Že med gradnjo postajališča

se nam je porodila ideja, da bi postavili manjši vaški dom, zato

smo poleg avtobusne postaje sezidali še temelje za vaški dom.

V letu 2012 smo iz občinskega proračuna pridobili dodatnih

25.000 evrov, kar je zadostovalo za gradnjo strehe, fasade in

grobih notranjih del. V letošnjem letu pa smo s sredstvi krajev-

ne skupnosti Divača dokončali še notranjost stavbe. Pri priklopu

elektrike v domu nam je pomagal tudi župan občine Divača.

Zahvale gredo tudi Francu Ivančiču, Ladiju Parapatu, ki je brez-

plačno napeljal električno in vodovodno napeljavo, Dobrivoju

Subiču za pomoč pri pridobitvi javne razsvetljave, Edu Škrlju

za brezplačno beljenje ter družbi Zidek d. o. o. iz Sežane za vsa

zidarska dela, pa tudi donatorjem: Gradbeni d. o. o. Sežana, AJM

Heleni Lebeničnik s. p. Koper in monterju Nejcu Bolčiču, Javni

razsvetljavi Ljubljana, Borutu Nedohu, Primožu Svetini, Oštariji na

Društvo Kraški gadje je društvo ljubiteljev in lastnikov avto-

mobilov Alfa Romeo iz Gorjanskega pri Komnu. Ukvarjajo se z

organizacijo raznih prireditev. V okviru PD Gorjansko so letos

že šestič organizirali pohod od morja na Triglav. Na pot so odšli

15. avgusta. Pobudnik in organizator pohoda je Zvonko Gec, ki

se je udeležil vseh pohodov. Letošnjega se je udeležilo trinajst

pohodnikov z obeh strani meje. Začeli so ga v Dolini pri Trstu,

nadaljevali do Trnovca in domačega Gorjanskega, Volčjega

Grada, Hruševice do Raše , kjer so pohodniki prenočili. Naslednji

dan so se odpravili proti Nanosu. Postanek je bil v Dolenji vasi.

Občina Divača v sodelovanju s KS Senožeče in RD Bandera iz

Dolenje vasi je pohodnikom pripravila pravo presenečenje, na

katerega gotovo niso bili pripravljeni. Pogostili so jih člani RD

Bandera v narodnih nošah, s kruhom iz domače krušne peči,

joto in pecivom. MEPZ je zapel nekaj planinskih pesmi. Člani

društva Bandera pa so pohodnike tudi pospremili do Nanosa.

Tako kot v vseh dosedanjih pohodih so tudi letos Kraški gadje

spodbudili župane občin, skozi katere so hodili, k podpisu listine

prijateljstva. Letos so to listino podpisali Edi Kraus (Trst), Antonio

Ghersinich (Dolin), Rado Milič (Zgonik), Massimo Verunese (De-

vin - Nabrežina), Ivan Humar (Kanal ob Soči), Darja Hauptman

(Kobarid), Zlatko Martin Marušič (Miren-Kostanjevica), David

Škabar (Sežana), Alenka Štrucl Dovgan (Divača), Jernej Verbič

(Postojna), Bogdan Godnič (Vipava), Bojan Sever (Idrija), Miran

Ciglič (Cerkno), Tomaž Štenkler (Tolmin), Franc Kramar (Bohinj),

Miran Mulnar (Nova Gorica), Danijel Božič (Komen)in Milan Turk

(Šempeter - Vrtojba). Ta listina simbolno predstavlja sodelovanje

in prijateljstvo različnih občin iz te in one strani meje.

Zaključna prireditev in podelitev listin prijateljstva je bila čez

teden dni v Gorjanskem, kamor so se pohodniki vrnili s Trigla-

va. Prireditve sta se iz divaške občine udeležila župan Drago

Božac in Alenka Štrucl Dovgan.

Alenka Štrucl Dovgan

Foto

: SA

ŠA

IL

IĆ

Foto

: SA

ŠA

IL

IĆ

zgodilo se je

31

Planinci, Krančevim sorodnikom, Klubu vitalnosti Sežana, Mesnici

Malovec Divača, Lovski družini Videž in Cvetličarni Jana Divača.

Seveda pa se moram zahvaliti še vsem ostalim domačinom, saj

brez njihove pomoči doma ne bi dokončali. Tako je bil dom s

skupnimi močmi in prizadevanji postavljen v samo dveh letih.

Po blagoslovu domačega župnika Tomaža Kodriča so vaški dom

s prerezom traku simbolično odprli štirje najmlajši vaščani Erika,

Sara, Gaja in Domen v spremstvu divaškega župana Draga

Božaca in predsednika krajevne skupnosti Divače Benjamina

Škrlja. V kulturnem programu, ki sta ga povezovala Dominik Kobal

in Jerneja Škrlj, so nastopili divaški pihalni orkester, člani harmo-

nikarskega orkestra Nika Polesa in domači harmonikar Klemen

Škrlj. Sledilo je družabno srečanje, kjer so domačini poskrbeli za

kulinarične dobrote, še posebej pa so se izkazale domače gospo-

dinje z izvrstnim pecivom. Srečanja se je udeležil najstarejši občan

divaške občine Anton Grandič, ki je rojen prav v Danah pri Divači.

Druženje pa se je nadaljevalo pozno v noč ob zvokih žive glasbe.

Benjamin Škrlj

Tudi letos smo predzadnjo soboto v septembru v Naklem

obeležili vaški praznik ali opasilo. Najprej smo si ogledali

prikaz dresure psov na poligonu v Naklem v izvedbi Kluba

ljubiteljev psov Divača. Nad prikazom smo bili vsi vaščani

izredno navdušeni. Nato se je vse dogajanje preselilo pred

vaški dom, kjer smo si ogledali dramsko igro Pepelka in kratek

kulturni program v izvedbi vaških otrok. Po zaključku pro-

grama je sledila pogostitev z zabavo. Vaškega praznika se je

udeležil tudi župan Drago Božac.

Nadaljevanje vaškega praznika je bilo naslednjo soboto s

krstom Žana Metlike v cerkvici zavetnika vasi sv. Brikcija.

Zahvala gre vsem, ki so kakor koli pripomogli k izvedbi praznika.

Orjana Gombač

V znamenju kmečkih opravilV soboto, 15. junija, smo se v parku Škocjanske jame že

četrtič pridružili vseslovenski muzejski akciji Poletna

muzejska noč, ki je s podporo ministrstva za kulturo

potekala v organizaciji Skupnosti muzejev Slovenije in

Tehniškega muzeja Slovenije.

Krasen poletni popoldan smo v Škocjanu pred J'kopinovim

skednjem pričeli s klepanjem kos. Tomaž Zorman, vodja Nara-

vovarstveno nadzorne službe, in vodnik Iztok Cencič sta rezili

skrbno pripravila in košnja se je lahko pričela. V sproščenem

vzdušju smo k opravilu pristopili tako obiskovalke in obiskovalci

kot parkovke in parkovci. Starejši so rabo orodja demonstrirali,

mlajši pa smo se učili. Pridne ženske so travo pograbile na kup v

manjše lwnce in tako pripravile prostor za postavitev stolov sko-

rajšnjega drugega dela prireditve. V zahvalo za opravljeno delo

so bili vsi kosci in grabljice vabljeni na »likof« z orehovimi štruklji.

Popoldan se je začel prevešati v večer in pred skednjem, v

katerem ima mesto etnološka zbirka orodja, ki je bila nekoč

v rabi - od setve do kruha, ki je delo Pokrajinskega muzeja

Koper, se je s pesmijo Hrušiških fantov pričela prireditev, ki

smo jo poimenovali S fi lmom in pesmijo v preteklost.

Uvodni pozdrav direktorice in že smo se seznanili z bogato

bero nastopov hrušiške skupine ljudskih pevcev, ki zbirajo,

zapisujejo in se učijo starih pesmi svojih krajev, med katerimi

je tudi nastop na vrhu med Združenimi državami Amerike

in Evropsko unijo, kjer jim je prisluhnil sam bivši ameriški

predsednik George Bush. Veseli smo, da so se odzvali naše-

mu vabilu in nam s svojim ubranim petjem ter zgodbami in

izpovedmi naših prednikov lepšali večer.

Med to in drugo pesmijo je prizadevanja Turističnega društva

Rodik za demonstracijo pridelovanja žit po starem na svojem

prekrasnem polju predstavila njegova članica Alenka Škapin,

ki je bila leta 2008, brez posebnih prošenj, takoj pripravljena

Foto

: SA

BIN

A P

UG

EL

JFo

to: S

AB

INA

PU

GE

LJ

Foto

: OR

JAN

A G

OM

BA

ČFo

to: S

AŠ

A I

LIĆ

Park Škocjanske jame

32

organizirati demonstracijo ročne žetve s srpi za dokumentar-

ni video zapis JZ PŠJ. S slednjim je etnologinja Darja Kranjc

želela v J'kopinovem skednju obiskovalcem pokazati rabo

nekaterih tam razstavljenih orodij v praksi.

In spet po tretji in četrti pesmi je sledil ogled dokumentarnega

video zapisa JZ PŠJ o dveh akcijah vzdrževanja suhih zidov v

parku pod vodstvom škofeljske ekipe, ki so bile posnete leta

2009 in 2011. V fi lm nas je popeljal Črtomir Pečar, vodja Službe

za prostorsko načrtovanje, ki skupaj s sodelavci že več let skrbi

za organizacijo akcij, v sklopu katerih smo v parku uspeli s po-

močjo Škofeljcev v stari maniri prezidati že 400 m suhih zidov.

Prijeten večer, posvečen znanju naših prednikov, so Hrušiški

fanti sklenili s pesmijo Bog je ustvaril zemljico, slednja pa se

ve, da je agens ljudskega znanja in vedenja.

Darja Kranjc

Monitoring lokacij svetovne dediščine UNESCAMed 8. in 13. septembrom 2013 smo v parku Škocjanske jame gostili partnerje projekta Monitoring lokacij svetovne dediščine, ki poteka v okviru Participatornega programa UNESCO in se bo predvidoma zaključil letos decembra. Za predstavnike upravljavcev treh lokacij svetovne naravne dediščine in petih lokacij svetovne kulturne dediščine iz še-stih držav je nosilka projekta v JZ PŠJ, mag. Vanja Debevec, s pomočjo sodelavcev in zavoda Razvojne poti organizirala intenzivno delavnico, ki so jo vodili ugledni svetovalci.

S svojo prisotnostjo na uvodnem predstavitvenem srečanju

sta nas počastili predstavnica divaške občine in direktorica

Slovenskega urada za UNESCO. Udeležencem pa sta uspe-

šno delo zaželeli direktorica JZ PŠJ, dr. Gordana Beltram, ter

podpredsednica Slovenske nacionalne komisije za UNESCO

in predsednica Komisije za dediščino, Magdalena Tovornik,

ki je v svojem nagovoru poudarila pomen komunikacije in

mreženja zaščitenih območij narave in kulturne dediščine v

Sloveniji in s tem izpostavila pomen vključitve slovenskega

strokovnjaka doc. dr. Mihaela Klineta iz Katedre za tržno ko-

municiranje in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene

vede Univerze v Ljubljani v izobraževalni program delavnice.

Komuniciranje upravljavcev območij svetovne dediščine z

domačini in obiskovalci je ključnega pomena za dolgoročno

zagotavljanje njihovega dobrega stanja in pozitivne vključe-

nosti v vsakdanje življenje in razvoj regij. Pri čemer je bistveno

sprotno spremljanje učinka dela upravljavcev z namenom

zagotavljanja dejanskega napredka. Komunikacija in uspešno

udejanjanje poslanstva upravljavcev »navzven« pa temelji na

spremljanju stanja »navznoter«, tj. spremljanju stanja značil-

nosti, zaradi katerih je bila posamezna lokacija razglašena

za svetovno dediščino. Kako pripravimo načrt tovrstnega

spremljanja stanja za zaščiteno območje narave, je udeležen-

ce delavnice med drugim učil dr. Pierre Galland, svetovalec

Mednarodne zveze za ohranjanje narave (IUCN – Internatio-

nal Union for Conservation of Nature), za zaščiten spomenik

ali spomeniško območje pa mag. Katri Lisitzin, svetovalka

Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja

(ICOMOS – International Council on Monuments and Sites).

Kot primer dobre prakse pa nam je tovrsten načrt spremljanja

stanja lokacije svetovne dediščine predstavil Švicar Raphael

Schmid, ki sodeluje pri upravljanju zavarovanega območja z

največjim ledenikom v Alpah Jungfrau-Aletsch.

In kdo so bili ti udeleženci?

Iz Bolgarije pri projektu sodelujejo upravljavci prekrasnega Na-

rodnega parka Pirin s 180 jezeri in 150 vrhovi, višjimi od 1500 m,

ter s pticami bogatega naravnega rezervata Srebarna. Iz Bosne

in Hercegovine so se nam priključili upravljavci mosta Mehmed

paše Sokolovića v Višegradu, ki se že od 16. stoletja s svojimi

enajstimi loki pne čez reko Drino, in obnovljenega starega

mosta in mesta Mostar kot simbola mednarodnega sodelovanja

in sobivanja različnih kulturnih, etničnih in verskih skupnosti. Iz

Srbije je v projekt vključen upravljavec izjemno dobro ohranje-

nega arheološkega najdišča Gamzigrad – Romuliana, kompleksa

rimskega cesarja Galeriusa, ki je nasledil Dioklecijana konec 3. in

v začetku 4. stoletja. Iz Madžarske se nam je pridružil upravljavec

benediktinskega samostana Pannonhalma, ustanovljenega leta

996. Iz Romunije pri projektu sodeluje upravljavec lepo ohra-

njenega srednjeveškega mesta Sighisoara, ki je v svoji zgodo-

vini igralo pomembno trgovsko in vojaško vlogo, ter slikovitih

transilvanskih vasi z utrjenimi cerkvami, v zvezi s katerimi je bilo

izraženo tudi zanimanje za našo cerkvico sv. Helene v Gradišču.

Iz Slovenije poleg upravljavcev Škocjanskih jam pri projektu so-

deluje še upravljavec prazgodovinskih mostišč na Ljubljanskem

barju, ki pa se je delavnice utegnil udeležiti žal le prvi dan.

V imenu organizatorja gre na koncu zahvala za uspešno

izvedeno delavnico tudi vsem lokalnim ponudnikom preno-

čišč, prevoza, odlične hrane in glasbe: Apartmajem Žnidarčič,

Domačiji Pr' V'ncki, Turistični kmetiji Pr' Betanci, Hotelu Malo-

vec, Gostilni Mahnič, Sadjarski kmetiji Morelj, pekarici Mariki

Mikuletič, Ekološki kmetiji Turn, Triu Turn, Prevozništvu Čepar

in seveda enemu in edinemu kuharju in prostovoljnemu

naravovarstvenemu nadzorniku Rihardu Baši.

Darja Kranjc

Foto

: DA

RJA

KR

AN

JCFo

to: D

AR

JA K

RA

NJC

Park Škocjanske jame

33

Težko, trdo, staro, čvrsto, močno, hrapavo, neurejeno, ostro Tako so vzgojiteljice vseh enot Vrtca Sežana in vrtcev v

Trebčah in Bazovici med vajo občutile suhi kraški zid. V sklopu

projekta Living Landscape Programa čezmejnega sodelova-

nja Slovenija-Italija 2007-2013 je namreč v ponedeljek, 16. 9.,

in sredo, 18. 9. 2013, potekal prvi del delavnice akademske

slikarke Karin Lavin »Celostno doživljanje pokrajine s ciljem

usvajanja kraškega suhega zidu kot vrednote« v organizaciji

Parka Škocjanske jame, Slovenija, partnerja na tem čezmej-

nem projektu.

Uvodnega predavanja s predstavitvijo metod poučevanja z

dediščino se je udeležilo 114 vzgojiteljic Vrtca Sežana in tri

zamejske vzgojiteljice, ki so nas žal predhodno zapustile. Po

uvodni predstavitvi projekta koordinatorice projektnih ak-

tivnosti pri JZ PŠJ, Darje Kranjc, s poudarkom na aktivnostih,

povezanih z delavnicami za otroke in odrasle, je Karin Lavin

predstavila metode senzibilizacije in izvedla nekaj vaj.

Karin poudarja: »Suhi zid je naša dediščina, ki predstavlja velik

izziv za ohranjanje in vzdrževanje. Pomembno je, da se z njo

znamo povezati in jo začutiti. Šele potem bomo vedeli, kako

z njo ravnati, da je ne bomo uničili. Naši otroci bodo odločali

o prihodnosti Krasa, zato je zelo pomembno, kaj in kako jo

bodo doživljali v otroštvu. Šele, ko dediščino začutimo, lahko

in moramo z njo ustvarjati, da ostane živa. Če bomo znali z

dediščino živeti, je ne bo potrebno ščititi, zato jo je potrebno

nenehno vpletati v naše življenje. Torej, potrebno je prisluhniti

prostoru. Danes smo navajeni, da prostor obvladujemo, zato

se moramo ponovno naučiti sodelovati z njim, ga nadgraje-

vati, le tako bodo naši zanamci podedovali, kar smo mi prejeli

od naših prednikov.« In obenem opozarja na paradoksalno

značilnost kraške krajine, ki jo je vredno ohranjati. Gre za

sožitje trdih, težkih, ostrih … suhih zidov ter mehke, igrive in

razgibane krajine.

Ker tudi sama meni, da je potrebno spremeniti odnos do su-

hih zidov, je vsem navzočim pripravila, dala in razložila izroček

z napotki za snovanje individualnih vaj za senzibilizacijo otrok

do suhih zidov in kraške krajine. In iz vzgojiteljic so ideje, ki

jih bodo v letošnjem šolskem letu skušale uresničiti v sklopu

svojega rednega dela, kar vrele. »Bistveno je, da prepoznate,

kaj vas (odrasle in otroke) dediščina uči.«

Sledilo je sredino ustvarjanje na parceli od Ankice v Mata-

vunu. Po prejemu vrečke z varuhom kraškega suhega zidu,

ki je tudi nastal v sklopu projekta, je 17 vzgojiteljic različnih

enot Vrtca Sežana, 21 divaških levčkov in 23 sežanskih ovčk

razdelilo v pet skupin. Vsi otroci so najprej kamenje in bližnji

suhi zid otipali, občutili, se vanj vživljali, z domišljijo potovali

v notranjost kamnov, opazovali različne strukture kamnov in

rastlin, ki živijo na njem, tolkli kamen na kamen, ga vonjali in

opazovali pokrajino. Nato so risali vtise, slikali oblike pokraji-

ne, strukture kamna in lišajev, igrali travniku in zidu ter gradili.

Nekateri so v kamnu videli rože, drugi slap, tretji so slišali kite ...

Bilo je čudovito.

Zakaj to počnemo in k temu pozivamo vse vzgojiteljice iz te

in druge strani meje?

Kraškim otrokom moramo predajati svet naših prednikov,

njihove vrednote in znanja, ki so jih skozi stoletja oblikovali v

stiku s tukajšnjo naravo, saj je v nasprotnem primeru negotova

ne le prihodnost kraškega suhega zidu in krajine, ampak kraške

identitete kot take. Otroštvo nas zaznamuje za celo življenje.

Hvala ravnateljici Vrtca Sežana, Radici Slavković, za podporo

in rabo prostorov. Hvala Slavku in Miru Žnidarčiču ter Jan-

ku Gombaču, Magdi Korošec in Vlasti Gorup, da smo lahko

ustvarjali na vašem travniku in doživljali vaš suhi zid. Hvala

Katji Fedrigo, da so ovčke pred nami travnik še pravočasno

popasle.

Darja Kranjc

Otvoritev razstave Odstrta krajina:Lasersko skeniranje ŠkocjanaV hr'mu Promocijsko-kongresnega centra Pr' Nanetov'h v

parku Škocjanske jame smo 30. avgusta odprli novo razsta-

vo z naslovom Odstrta krajina – Lasersko skeniranje okolice

Škocjana, avtorja, arheologa dr. Dimitrija Mlekuža.

Razstava, ki je posvečena jubileju stoletnega varovanja dedi-

ščine v Sloveniji, prikazuje posnetke, ki so rezultat laserskega

Foto

: DA

RJA

KR

AN

JCFo

to: D

AR

JA K

RA

NJC

Park Škocjanske jame

34

zaznavanja in merjenja z letalom. Predstavljajo krajino, ki je

med najbolj zanimivimi in zapletenimi v Sloveniji, kot pravi

avtor razstave, tako da na posnetkih lahko vidimo sledove

človekovih posegov v prostor od prazgodovine do današnjih

dni: ostanke prazgodovinskih polj, gradišča, srednjeveška

polja, suhe zidove, apnenice, vojaške jarke ter mitralješka

gnezda iz 20. stoletja.

Razstavo je z avtorjem odprla mag. Vanja Debevec Gerjevič,

vodja Službe za raziskovanje in razvoj iz parka Škocjanske

jame, ki je tudi organiziral in fi nanciral izvedbo razstave.

Prisotne sta pozdravila direktor Pokrajinskega muzeja Koper,

ki je odgovoren za področje premične dediščine na območju

parka Škocjanske jame, dr. Luka Juri, ter direktorica Centra za

preventivno arheologijo (CPA ZVKDS), ki deluje pod okriljem

Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Barbara Nad-

bath. Center za preventivno arheologijo je namreč lasersko

skeniranje površja tudi izvajal.

Za glasbeno popestritev dogodka je poskrbel duet očeta

in sina, Danijela in Ana Černeta iz Divače. Med udeleženci

prireditve je bilo veliko arheologov, torej strokovnih kolegov

avtorja, v prihodnje pa si želimo, da bi še bolj privabili obisko-

valce iz bližnje okolice. Park Škocjanske jame skuša ozaveščati

svoje goste, predvsem pa ravno domačine, o bogastvu arhe-

ološke dediščine na tem območju, da bi jo ohranili in varovali

za svoje zanamce, kot so jo predniki za nas. Vabljeni torej

na ogled razstave, ki bo na voljo obiskovalcem do meseca

novembra.

Sabina Pugelj

Baletke na proslavi v LipiciJesen je že obarvala naravo v odtenke zlata, učenci so že

ogreli šolske klopi, balerine iz DLBU pa so zopet obule bale-

tne copate in se posvetile baletnim vajam.

Baletno šolsko leto se je začelo pestro in aktivno saj smo imeli

že 14. septembra prvo preizkušnjo. Naše balerine so nastopile

na proslavi ob praznovanju Priključitve Primorske matični

domovini. To je bil prav poseben nastop, saj je na prizorišču

v Lipici nastopila večina otrok iz DLBU-ja v plesnih točkah,

ki si jih je zamislil koreograf Siniša Bukinac. Nastopili smo v

programu, ki je združeval vrhunske in ljubiteljske ustvarjalce

iz raznolikih področij: Partizanski pevski zbor Pinko Tomažič

iz Trsta z orkestrom in dirigentko Pio Cah, Kraško pihalno

godbo Sežana in Godbeno društvo Prosek z dirigentom Ivom

Bašičem, otroški pevski zbor Brinjevka z zborovodkinjo Ado

Škamperle in solisti An Černe, Gajo Bašič ter Manjo Miklav-

čič, skupino Flip Piran, tabornike rodu Kraških j'rt Sežana in

Lipiško šola jahanja.

Veseli smo, da smo imeli tudi mi čast sodelovati pri dogodku,

ki ima poseben pomen za Primorce in Slovenijo.

A. M.

Konec in začetekKonec šolskega leta 2012/13 je bil za balerine iz DLBU-ja

pester in živahen. V enem mesecu smo izvedli dogodke, na

katere smo se pripravljali in jih načrtovali že od začetka leta. V

aktiven junij nas je popeljala 9. Baletna revija na Krasu.

20. junija smo opravili zaključne izpite na glasbeni šoli

Logatec, kjer so se balerine odlično izkazale. Ocenjeval nas

KO SMO ČAKALI NA NAŠO NASLEDNJO TOČKO, SMO SE LAHKO MALCE

ODPOČILI OB POGLEDU NA LIPICANCE.

Park Škocjanske jame kultura

35

Pisana zastava miru je septembra 2013

znova zaplapolala pred zgoniškim

županstvom, saj se je na tamkajšnjem

prireditvenem prostoru ob 19. uri začel

tradicionalni koncert za mir, ki ga že

osmo leto zapored prireja mladinski

odsek kulturnega društva Rdeča zvezda

s pokroviteljstvom zgoniške občine in

podporo tržaške pokrajinske uprave.

Glasbeni dogodek se je z leti uveljavil

celo kot največji mirovniški praznik na

Tržaškem, nezanemarljivo pa pri tem

ostaja dejstvo, da so njegovi pobudniki

ravno mladi, ki si prizadevajo, da bi svetlo

vrednoto spodbujali in širili tudi s pomo-

čjo glasbene govorice. Obširen program

so oblikovali gostje iz Italije, Slovenije,

Hrvaške, Srbije in celo iz Češke. Na odru

pred zgoniško občino se je predstavi-

lo rekordnih 10 glasbenih in plesnih,

povečini rock in folk skupin – ElaBanda iz

Slovenije, tržaški ansambel I 60 ruggenti,

The Clients iz češkega mesta Kolin, bend

Coroneo Salvation Army, slovensko-hr-

vaško-bosanska zasedba International

R'n'R Circus, Domači zvoki iz devinsko-

nabrežinske občine, študentska zasedba

Ghas N' Pours, Tržačani Eleor & Andrej

ter godba Quinta iz Komna in plesna

skupina Srebrna iz Senožeč. Mladinska

skupina Plesnega društva Srebrna je s

svojim prepoznavnim irskim plesom

navdušila številne gledalce.

Plesalci plesnega društva so že v sep-

tembru pričeli z vajami za novo sezono.

Še vedno pa se nam lahko pridružite

novi plesalci. Vabljeni so malčki v naj-

mlajšo skupino (do 7 let), šolski otroci in

mladinci. Najbolj veseli pa bi bili novih

članov v skupini seniorjev.

Pridružite se nam, čaka vas obilo dobre

glasbe, rekreacija in veliko zabave pri

ubiranju »težkih« plesnih korakov.

Dragica Gerželj

je Tomaž Rode, ki velja za avtoriteto na

področju baleta v Sloveniji in je pred-

sednik Društva profesionalnih baletnih

umetnikov DBUS-ja. Tomaž je pohvalil

naša dekleta, še posebej njihovo delav-

nost in skupinsko pripadnost (baletni

izpiti tako kot pouk potekajo v skupini).

Zaključek meseca in tudi šolskega leta

smo obeležili 21. junija s podelitvijo

priznanj za naše balerine, ki so se celo leto

trudile, učile in vadile baletne korake. Sku-

pina 3. razred pa je sklenila leto z zadnjim

nastopom, ki se je odvil na Festivalu plesa

v Piranu. Na pikniku so se vse baletke lah-

ko sprostile in se po mesecih trdega dela

skupaj poveselile in se imele lepo.

Letos nas ponovno čakajo novi izzivi,

med najpomembnejšimi je Baletna revi-

ja na Krasu, ki bo doživela 10. obletnico.

Temu primerno slavnostno jo bomo

uprizorili tam, kjer se dogaja že od vse-

ga začetka – na velikem odru Kosovelo-

vega doma. Mi se je veselimo že sedaj,

vas, spoštovani bralci, pa še čaka vabilo,

da jo proslavite skupaj z nami.

Šolsko leto 2013/14 bo tudi v znamenju

okrogle obletnice naše baletne revije

na Krasu, in seveda boste vsi vljudno

vabljeni, da jo obeležite z nami.

A. M.

V divaški občini, točneje v Vremski do-

lini, pri »Tendrovih« je leto nazaj nastal

bend z imenom SHIT, kjer ima vsak zlog

svoj pomen. S stupid, H human, I in, T

the tank – stupid human in the tank ali

neumni ljudje v tanku. Bend sestavljajo

srednješolke in osnovnošolec, zasedba

pa se bo še spreminjala. Bistveno pri

vsem pa je to, da jih povezuje veselje

do punka, rocka in metala.

Marjana Gerželj obiskuje 1. letnik

gimnazije v Sežani, 6 let je obiskovala

glasbeno šolo in zaključila klavir, v bendu

igra električno kitaro, ki se jo uči sama.

Eva Hreščak ravno tako obiskuje 1.

letnik gimnazije v Sežani in obiskuje

glasbeno šolo, kjer se uči igrati prečno

fl avto. V bendu igra bas kitaro, ki se jo je

naučila igrati sama.

Ester Čokelj v bendu poje in obiskuje

1. letnik zdravstvene nege v Postojni.

Svoj glas je devet let razvijala v šolskem

pevskem zboru.

Andreja Gombač obiskuje 1. letnik

Umetniške gimnazije v Novi Gorici,

dramsko-gledališke smeri. V letošnjem

šolskem letu bo zaključila glasbeno šolo

za klavir. V bendu igra bobne, ki se jih

sama uči, obenem pa igra tudi klaviature.

Samo Hreščak ima 10 let in hodi v 6.

razred OŠ dr. Bogomirja Magajne v Di-

vači in obiskuje glasbeno šolo. Začel je

s klavirjem, trenutno pa se uči igrati na

bobne, ki jih v bendu občasno igra.

Do sedaj je imel bend tri nastope. Prvič

junija na valeti, drugič na rojstnem

dnevu in pred večjim občinstvom na

opasilu v Naklem, kjer je s punk–rock

energijo požel bučen aplavz.

Imajo tudi svojo lastno avtorsko sklad-

bo, ki nosi ime FROG ali ŽABA.

Orjana Gombač

Foto

: UR

ŠK

A G

ER

ŽE

LJ

kultura

KONCERT ZA MIR OBČINSTVO JE BILO VSESKOZI NA NOGAH KROMA

36

Kratek pregled zgodovine delovanja društva TŠKD Urbanščica iz Vrem in uspešna premiera nove igre Na pobudo krajanov smo novo turistično društvo v Vremah

ustanovili pred osmimi leti, natanko 15. 2. 2006, s ciljem,

da bi delovalo nekoliko širše kot predhodno Turistično

društvo Vremska dolina, poleg turizma tudi na področju

športa in kulture. Želeli smo ustanoviti gledališko dejavnost

in jo tako ponovno, po več kot 40-ih letih obuditi, saj je bilo

iz pričevanj znano, da je bila v Vremah zelo živahna kulturna,

predvsem gledališka dejavnost.

Ustanovni zbor za oživitev gledališke sekcije je zasedal ko-

nec septembra 2007 leta in na njem smo zbrali kar 25 mlaj-

ših in starejših kandidatov, ki so se želeli ljubiteljsko ukvarjati

z gledališko in tudi s plesno dejavnostjo. Z učiteljico Jožico

Ivančič smo se dogovorili o prevzemu mentorstva mlajše

sekcije, z učiteljem Borisom Mahničem pa o prevzemu

starejše gledališke sekcije. Že prvi teden v oktobru smo

imeli prvo branje komedije Toneta Partliča, KRIVICA BOLI.

Sledile so intenzivne vaje v vremski šoli, in to kar brez odra.

Naslednje leto, meseca junija, je bila naša prva premierna

predstava, ki je doživela krst na Škocjanskem festivalu. V

istem mesecu smo jo ponovili še doma, ob prazniku krajev-

ne skupnosti Vreme. Partličevo komedijo smo ponavljali več

kot 20-krat, preizkusili smo se tudi na regijskem Linhartove-

mu tekmovanju odraslih gledaliških skupin in se uvrstili tudi

na območno tekmovanje.

Z mlajšo sekcijo smo pripravljali plesno dramatizacijo

ŠUŠKO IN GOZDNI DAN. Z Društvom prijateljev mladine

Sežana, ki je organiziralo novoletne prireditve z dedkom

Mrazom, je igrica doživela več ponovitev.

Druga predstava odraslih je nastajala v letu 2008, in sicer z

igranimi odlomki ŽALOSTNE ZGODBE O VESELIH KRA-

ŠEVCIH, rojaka Franceta Magajne. Imeli smo več kot deset

ponovitev. S plesnimi in glasbenimi vložki je z nami sodelo-

vala folklorna skupina BORJAČ iz Sežane.

Na oder smo postavili tudi več igranih odlomkov in skečev

ter igric za otroke.

Ob koncu leta 2010 je nastajala nova komedija, avtorja

Dragota Županca, PRIPRAVE NA FANTOVŠČINO, ki je do-

živela premiero julija 2011 na občinskem prazniku v Divači.

Prijavili smo se tudi na Linhartovo tekmovanje in prejeli pri-

znanje za poseben angažma in pristop k delu. Tudi ta

komedija je doživela več kot 20 ponovitev v različnih krajih

v občini in izven nje.

Lani smo ponovno intenzivneje pristopili k delu z mlajšo

dramsko skupino, pod mentorstvom Marije Škamperle.

Za novoletne prireditve z dedkom Mrazom smo postavili na

oder Erazma in potepuha. S plesnimi vložki so sodelovale

baletke DLBU-ja Divača, pod vodstvom Alene Medič. Igro

smo večkrat ponovili in se pomerili tudi na Linhartovem

tekmovanju otroških gledaliških skupin. Za zadnji šolski dan

je bila še ena premiera krajše igrice z naslovom SLOVEN-

SKA POPEVKA PO NAŠE, ki jo je igrala mlajša skupina za

učence OŠ dr. Bogomirja Magajne v Divači na proslavi za

državni praznik.

Zadnje mesece pa je v večnamenski dvorani v Famljah

nastajala nova komedija, avtorja Daria Foa, PLESKARJI

NIMAJO SPOMINOV, v režiji Davida Hreščaka, ljubitelj-

skega igralca, ki se je prvič preizkusil tudi v vlogi režiserja. Za

vremski praznik je igra doživela premierno uprizoritev.

Po odzivu občinstva je bila polna dvorana in bučen aplavz

priznanje in nagrada ter spodbuda za nadaljnje delo. Zelo

težko je usklajevati vse termine za vaje in nastope. To so

ljubiteljski igralci, ki se morajo po službi odrekati svojemu

prostemu času, ki bi ga sicer preživeli z družino. Brez odre-

kanja in prostovoljnega dela si ne moremo zamisliti delova-

nje nekega društva

Kljub temu živi gledališka dejavnost že dobrih šest let

in ponosni smo na to, kar smo ustvarili in ustvarjamo.

Na občnem zboru društva smo letos podelili priznanja

JSKD-ja, Območne izpostave Sežana tistim, ki so z nami

delovali do pet let in so morali zaradi takih in drugačnih

okoliščin z dejavnostjo prekinit. To sta sestri Nuša in Urška

Florjančič, Urša Volk, Aljaž Dujc, Mirko Martinčič in Andre-

ja Boštjančič. Pred tremi leti so se nam pridružili Drago

Županc, Rok Trnovšek, Dragica Kranjec in Tjaša Race, v tem

letu pa še Špela Prunk.

Nismo pa pozabili tistih, ki so bili in so z nami aktivni že od

samega začetka ustanovitve gledališke dejavnosti, zato smo

predlagali, da prejmejo bronasto Linhartovo značko

Javnega sklada Republike Slovenije za kulturno dejavnost

Na premierni prireditvi jih je podelil Peter Filipčič, predse-

dnik sveta Območne izpostave Javnega sklada za kulturne

dejavnosti Sežana.

Bronasto Linhartovo značko so prejeli mladi člani:

LANA FURLAN, LINA FURLAN, NEJC ČAJKO,

KLARA ČAJKO, BLAŽ VOLK IN EVA HREŠČAK .

Odrasli člani:

MIRAN FURLAN, TAMARA KLJUN, KATJA PRUNK,

DAVID HREŠČAK, ALEN NOVAK, JOŽE FRANETIČ

in MIRJAM FRANKOVIČ FRANETIČ.

Mirjam Frankovič Franetič,

vodja gledališke dejavnosti

kultura

37

Republika Hrvaška je s 1. julijem polno-

pravna članica v Evropski uniji. Ob tem

dogodku je dan pred vstopom mesto

Buzet, kot mejno mesto Republike Hr-

vaške in Republike Slovenije, organizira-

lo svečanost s kulturnim programom.

Program je potekal na starem gradu v

Buzetu pod geslom ''S skupnim ritmom

v Evropo''. Številno občinstvo je najprej

pozdravilo najmlajše, ki so s programom

»spoznajmo države Evrope« zbrane po-

peljali skozi članice Evropske unije, nato

pa je sledil koncert Pihalnega orkestra Di-

vača, Pihalnega orkestra Boršt ter koncert

domačinov z glasbenega društva Sokolj.

Vsi glasbeniki so ob polnoči skupaj

zaigrali evropsko himno pod taktirko di-

rigenta Borisa Benčiča. Ob tej priložnosti

sta občinstvu čestitala podžupan občine

Koper, Danijel Cep, ter občinski svetnik

občine Divača in predsednik Pihalnega

orkestra Divača, Dobrivoj Subič, ki je ob

tej priložnosti županu Buzeta podaril

kamnito uro s simbolom občine Divača

in pihalnega orkestra.

Župan občine Buzet, Siniša Žulić,

podžupan občine Koper, Danijel Cep,

ter predstavnik občine Divača, Dobrivoj

Subič, so ob polnoči skupaj s predstav-

niki obmejne policije, carine, ki se je ob

polnoči umaknila z meje, s šampanjcem

nazdravili novi članici Evropske unije.

Pihalni orkester Divača

Ob obisku pobratene Občine Podčetr-

tek, 27. junija letos, so se člani Pihalnega

orkestra Divača z veseljem odzvali tudi

na povabilo direktorice Doma upoko-

jencev Šmarje pri Jelšah, gospe Majde

Koren. Godbeniki so stanovalcem doma

pripravili kulturni program. Stanovalci

so bili obiska zelo veseli, saj so jih god-

beniki z izbranimi skladbami popeljali v

spomine na mlada leta. Po izvedenem

programu so delavci doma godbenike

pogostili in jim razkazali svoj čudo-

viti dom, kakršnega bi si marsikateri

starejši občan zaželel. Na koncu pa so si

obljubili, da je to srečanje gotovo prvo,

nikakor pa ne zadnje.

Glasbena delavnica Tudi letos je v okviru občinskega praznika

občine Divača v prostorih Pihalnega orke-

stra Divača potekala glasbena delavnica za

najmlajše. Že lansko leto je bila delavnica

dobro obiskana, letos pa nas je pozitivno

presenetilo še večje število glasbeno ra-

dovednih malčkov. Le-ti so imeli možnost

spoznati pa tudi preizkusiti orkestrske

inštrumente, katere se lahko učijo igrati v

sklopu Glasbene šole Sežana – podružnica

Divača oziroma v Godbeniški šoli, ki jo

organizira Pihalni orkester Divača. Delav-

nica je bila izvedena v dveh delih. Najprej

je potekala predstavitev inštrumentov in

glasbena igrica, v nadaljevanju pa so se

najpogumnejši preizkusili v igranju na in-

štrumente, najboljši trije pa so za nagrado

prejeli veliko čokolado z lešniki. Zanimanje

za inštrumente je bilo veliko, predvsem za

pozavno, ki je letos tudi prvič predstavljena

kot izbirni inštrument.

Delavnico so pripravili: prof. Boris Benčič,

prof. Mitja Tavčar in prof. Daniel Grizonič.

Za informacije o vpisu v Godbeniško

šolo pokličite telefonsko številko:

031 455 567.

kultura

38

Poletne aktivnosti v Muzeju slovenskih filmskih igralcevV petek, 5. julija zvečer, se je na borjaču Muzeja slovenskih

fi lmskih igralcev v Divači odvijala prireditev Poklon Stanetu

Severju, ki je bila združena s prireditvami ob občinskem pra-

zniku divaške občine.

Ob tej priložnosti je izšla monografska publikacija z naslovom

Poklon Stanetu Severju, v kateri je avtorica Varja Močnik osve-

tlila fi lmski opus slovenskega igralca.

Odvijala se je tudi projekcija fi lma TRENUTKI ODLOČITVE,

režiserja Františka Čapa iz leta 1955.

Poleti smo ob petkih zvečer v letnem kinu predvajali fi lme

za otroke, in sicer Sreča na vrvici, mladinsko komedijo iz

leta1977 o utesnjenem življenju v urbanem okolju režiserja

Janeta Kavčiča, celovečerni fi lm Družinski dnevnik (r. Jože

Gale, 1961), lahkotno komedijo o zagatah sodobne družine,

v kateri je glavno vlogo ustvaril Stane Sever; Maja in vesolj-

ček (1988) Janeta Kavčiča, mladinski znanstveno-fantastičen

fi lm, z duhovitim scenarijem Emila Filipčiča in glasbo Urbana

Kodra ter Videosex. Zgodba o prepovedani ljubezni med

Zemljanko in vesoljčkom se odvija na Krasu.

V drugi polovici avgusta so bili na sporedu kratki mladinski

fi lmi po izboru Slovenskega fi lmskega arhiva, spored letnega

kina pa je 30. avgusta sklenila nedavna uspešnica Gremo mi

po svoje Mihe Hočevarja (2010).

V Muzeju slovenskih fi lmskih igralcev v Divači so poleti pote-

kale tudi delavnice, in sicer brezplačna ustvarjalna delavnica

recikliranja, kjer so se udeleženci poigrali z odsluženim 35-

milimetrskim fi lmskim trakom in si izdelali vsak svojo visečo

gibljivo konstrukcijo – mobile. Ko je skozi naše konstrukcije

posijalo sonce, so prej negibne fi lmske podobe zopet oživele.

Pred fi lmom Gremo mi po svoje so udeleženci na ustvarjalni

delavnici izdelovali gibljive lutke. V soboto, 14. septembra, je

potekala brezplačna delavnica RECIKLIRAMO PODOBE, kjer so

iz kartona, fi lmskih plakatov in revij sestavljali maske znanih

fi lmskih igralcev in animiranih junakov, ali pa so si z malo

domišljije izmislili svojega.

Delavnice, ki so namenjene otrokom in mladim od 6. leta

dalje, pripravlja Društvo GUMB.

V. B. Š.

Pogovor o ohranjanju izročila Krasa in Istre v knjižnici Lucija

Knjižnica Lucija je 3. oktobra ja v okviru dnevov evropske

kulturne dediščine organizirala posvet na temo OHRANJANJE

IZROČILA KRASA IN ISTRE v prostorih knjižnice.

V pogovoru so sodelovali publicist, zbiratelj in organizator

domoznanskih večerov v Piranu, novinarka Lea Kalc Furlanič

in arhitekt iz Divače Stojan Lipolt, ki ga vsi dobro poznamo

tudi po domoznanskih večerih MESTO NAD REKO. Pogovor je

vodila mag. Danica Cmrečnjak.

Pogovor je tekel o odnosu do kulturne dediščine tako na

obali kot Krasu, prikazanih je bilo nekaj primerov zavzemanja

civilne javnosti za ohranitev naše dediščine. Tako se udele-

ženci niso mogli izogniti pogovoru o zrušitvi vodnega stolpa

v Divači in nezainteresiranosti pristojnih za njegovo ohrani-

tev, na drugi strani pa je tekla beseda o piranskem mandraču.

Tako kot v Divači smo tudi tukaj doživeli čudovit večer in tudi

kaj novega izvedeli.

Po končanem pogovoru je sledil sproščen klepet ob dobrotah, ki

smo jih prinesli s sabo. Pri pogostitvi so sodelovali: kmetija Vrbin iz

Pareda, kmetija Volk z Barke, kmetija in pivovarna Ambrožič z Bar-

ke, picerija Etna iz Divače in Alenka Štrucl Dovgan iz Dolenje vasi.

Ob takih večerih se človek počuti izpopolnjenega in mnogi si

želimo, da bi Stojan Lipolt nadaljeval z pogovornimi večeri v

Divači ali kje drugje.

Alenka Štrucl Dovgan

kultura

39

Da je Divača močno vpeta v mednarodne tokove na podro-

čju kulture in umetnosti, priča tudi obisk iz Nemčije 25. junija

letos. Skupina Dej še'n litro, ekipa Jazz hrama in fotograf Jože

Požrl smo namreč sprejeli dva ugledna gosta, Thomasa Al-

bersa, direktorja, in Otta Lohleja, programskega vodjo enega

večjih jazzovskih festivalov v Nemčiji, Jazzfest Gronau.

Dolgoletno prijateljstvo se je začelo leta 2007 v Guči v Srbiji, ko je

Otto poslušal skupino Dej še'n litro in nas, navdušen nad našim

muziciranjem, povabil na Jazzfest v Gronau, kjer smo do danes

nastopili že trikrat. Poleg glasbenikov skupine Dej š'en litro je

Gronau obiskal tudi fotograf Jože Požrl, ki je imel letos v tamkaj-

šnjem Rock&Pop muzeju fotografsko razstavo. Jazzfest Gronau je

renomiran festival s 25-letno tradicijo, na njem je nastopila cela

vrsta vrhunskih glasbenikov, kot so Marcus Miller, Maceo Parker,

John McLaughlin, letos pa sta med drugimi nastopila Al Jarreau

in Richard Galliano. V času festivala je središče mesta zaprto, ulice

pa zasedejo ulični glasbeniki, med drugimi tudi Dej še'n litro.

Thomas in Otto sta konec junija letos obiskala Valamar jazz

festival v hrvaškem Poreču in se spotoma ustavila tudi v Divači.

Ob prihodu v Divačo, 25. junija. zvečer, kjer sta tudi prespa-

la, sta nemška gosta doživela pravi »trubaški« sprejem pred

hotelom Malovec. 'Litraši' smo verjetno tako dobro zapisani v

Nemčiji, ker premoremo nekaj pristnega balkanskega tempe-

ramenta, ki ga v severnejših krajih težko najdemo. Druženje

se je nadaljevalo v Jazz hramu. Otto in Thomas sta bila zelo

začudena, da ima majhen kraj, kot je Divača, tako kvalitetno in

raznovrstno jazzovsko ponudbo kot klubi v milijonskih mestih.

Ekipa Jazz hrama je pohvalo vzela kot veliko moralno spodbu-

do za nadaljnje delo. Ob slovesu smo si obljubili, da se gotovo

še kdaj srečamo, če ne v Sloveniji ali Nemčiji, pa gotovo na

kakšnem dobrem koncertu. Ker Divača vse bolj postaja, poleg

železniškega križišča, tudi križišče mednarodnih kulturnih

tokov in jo lahko s ponosom imenujemo mesto kulture.

Program v Jazz hramu za sezono 2013/2014:5. 10. 2013: Eric Alexander Organ Quartet

19. 10. 2013: Tjaša Fabjančič Trio

26. 10. 2013: Jan Sturiale Quartet

2. 11. 2013: John Stowell/Marko Čepak duo + Jam session

16. 11. 2013: Baraka, predstavitev albuma 'Baraka'

30. 11. 2013: Satta/Maier/Kaučič Trio:

živo snemanje 'Jazz hram suite vol. 2'

7. 12. 2013: Damir Kukuruzović Gypsy Swing Quartet

4. 1. 2014: Latintent

11. 1 .2014: Jam session

18. 1. 2014: Nicola Fazzini XY Quartet: predstavitev albuma 'Idea F'

8. 2. 2014: Tantadruj: koncert v počastitev slovenskega

kulturnega praznika

22. 2. 2014: Jam session

8. 3. 2014: Samo Šalamon Bassless Trio

Več si lahko preberete v programskih knjižicah, ki smo jih natisnili

ob začetku sezone in na spletni strani www.jazzhram.com.

V A B L J E N I !

Bojan Volk

Letos se je v soboto, 31. avgusta, Vremska dolina že petič zapovr-

stjo zatresla ob zvokih rock glasbe. Spet se je namreč zgodil Rock

Lwka v organizaciji novoustanovljenega društva Glasnih. Na idilič-

ni lokaciji na travniku v neposredni bližini kmetije Dujc v Zavrhku

se je zbralo lepo število rockerjev – mladih, starih, od blizu in daleč.

Za dobro glasbo so poskrbele tri rock zasedbe, ki so z nastopi

dodobra razgrele publiko kljub nizkim temperaturam. Kot

prvi so nastopili Svinc 'n' Purfl , bend, ki je stalnica na kon-

certih Rocka Lwke. Fantje imajo močan avtorski material, ki

poslušalce pritegne. Za njimi so oder zasedli legendarni 3

Bote. Obalni bend z izredno glasbo in hudomušnimi besedili

v istrskem narečju je po 15-ih letih spet nastopal v Vremski

dolini. Kot zadnji so se predstavili še Perfect Strangers, ki z

izjemnim občutkom preigravajo rock in hard rock klasike.

Letos je bil prvič organiziran tudi srečelov. Glavna nagrada

je bila električna kitara, poslikana z motivi Rocka Lwke, ki je

ročno delo Tine Prijatelj. Za vse druge dobitke pa gre zahvala

sponzorjem, ki so pomagali fi nančno ali darovali material.

Kot vsako leto je tudi letos pri organizaciji pomagalo veliko

ljudi. V društvu Glasnih bi se radi zahvalili vsem, ki so nam

priskočili na pomoč: Janez Dujc, Ivan Dujc, Jernej Volk, Aljoša

Grandič, Alen Novak, Đuro Trebec, Anže Štok, Peter Kruh,

Goran Vatovec, Ana Rebec, Saša Milavec, Nika Konkolič, Nika

Grželj, Maruša Tornič, Maruška Cerkvenik, Špela Prunk, Brigita

Obreza, Mojca Svetina, Tine Kaluža, Rudi Svetina, Blaž Malo-

vec, Boštjan Polh, krajevna skupnost Vreme, vaška skupnost

Škofl je …

Društvo Glasnih

Foto

: JO

ŽE

PO

ŽR

L

kultura

40

Društvo Univerza za tretje življenj-sko obdobje Kras se predstavi Ob skorajšnjem začetku novega študijskega leta se je v prostorih

divaškega kulturnega hrama z bogato bero raznoraznih štu-

dijskih programov za študijsko leto 2013/14 predstavila nekoč

Univerza za tretje življenjsko obdobje Danilo Dolci, danes pa

Univerza za tretje življenjsko obdobje Kras. V uvodnem nago-

voru Nadje Mislej Božič smo lahko izvedeli, komu vse oziroma

čemu je univerza namenjena. Izvedeli smo tudi, da je lani uni-

verzo uspešno zaključilo kar 89 slušateljic in slušateljev. Sledila je

predstavitev številnih programov za letošnje študijsko leto. Na

voljo bodo nadaljevanja že poznanih programov (npr. Angleški

jezik, Italijanski jezik, Muzej Krasa …) kot tudi novi programi

(npr. Tržaška književnost z dr. Marijo Pirjevec, Suhi zid z Borisom

Čokom, Začetna japonščina in kultura Japonske …). Na pred-

stavitvi smo lahko prisluhnili tudi nekaterim predavateljicam.

O programu Likovno ustvarjanje je spregovorila slikarka Mojca

Senegačnik, o programih Slovensko ljudsko izročilo skozi leto

ter Znam narediti kot nekoč? etnologinja in kulturna antropo-

loginja Marjeta Malešič, o programu Umetnostna zgodovina pa

umetnostna zgodovinarka Tina Ban. Vsi, ki bi radi svoje življenje

obogatili z novimi spoznanji, znanji ter tudi z novimi 'sošolci', pri-

jatelji, imate še čas, da se prijavite oziroma vpišete in tako tudi v

tretjem življenjskem obdobju naredite nekaj samo zase. Vabljeni.

Za več informacij se lahko oglasite v divaški knjižnici.

Tanja Bratina Grmek

S Tačkami pomagačkami v novo pravljično letoZačetek šolskega leta pomeni tudi začetek pravljičnega leta

oziroma pravljičnih uric v divaški knjižnici. Pravljične urice bodo

kot običajno in kot je že v navadi in ker je navada prav zares že-

lezna srajca, potekale vsak tretji torek v mesecu ob 17. uri. Prvo

srečanje, ki je v knjižnične prostore pritegnilo veliko število

otrok in njihovih staršev, starih staršev, je bilo nekaj posebnega,

saj res ni običajno, da nas v pravljičnih svetovih obiščejo Tačke

pomagačke. Tako se nam je v torek, 17. septembra, pridružil

terapevtski par, ki ga sestavljata gospa Andreja Lenassi, članica

društva Tačke pomagačke, ter njen psiček Pikič. Gospa Lenassi

nam je povedala zgodbo o Pikiču, ki je bil nekoč zapuščen psi-

ček in ki ga nihče ni maral. Imel pa je srečo, saj je spoznal prija-

zno družino. Le-ta ga je vzela k sebi in sprejela v svoj dom. Pikič

je bil zelo pameten psiček in se je hitro naučil številnih trikov,

obiskoval je pasjo šolo in postal član društva Tačke pomagačke,

ki otrokom in starejšim po vsej Sloveniji pomaga pri reševanju

različnih težav. Pikič ima tudi zelo rad otroke in zato skupaj s

spremljevalko hodi po Sloveniji in otroke spodbuja k branju.

Druženje s kužkom je bilo izjemno zabavno in, verjeli ali ne, ob

koncu smo se posladkali še s slastnimi čokoladnimi kužki.

Tanja Bratina Grmek

Zajadrali smo novim dogodivščinam naprotiPrav nič ne leporečimo, ko pravimo, da smo zajadrali in jadrali,

ampak čisto zares smo skupaj s študijskim krožkom Iz Knjižnice

Divača v svet pod okriljem Knjižnice Divača odjadrali novim

popotniškim dogodivščinam in včasih tudi pustolovščinam

naproti. Po poletnem počitnikovanju, dopustovanju smo že

nestrpno čakali na naše prvo srečanje, ko nas je v prvih dneh

septembra obiskala zamejska popotnica, jadralka Jasna Tuta iz

Nabrežine. Vnukinjo pisatelja Alojza Rebule ter hčerko pisate-

ljice, pesnice in psihologinje Alenke Rebula Tuta smo ujeli še

zadnji hip, tik pred njenim ponovnim odhodom na jadrnico, ki

je, verjeli ali ne, njen prvi in tudi drugi dom. Simpatična Jasna,

ki je zadnji dve leti preživela na zahodni mehiški obali, kjer je s

prijateljem Rickom in jadrnico Calypso potovala od zaliva do

zaliva in tako od blizu spoznala tamkajšnje kraje, ljudi, običaje,

živalstvo in rastlinstvo – slednjega je tam le za vzorec –, nam je

s pomočjo fotografi j in videoposnetkov predstavila Kortezovo

morje, skriti biser, ki ga je znani raziskovalec Jacques Causte-

au poimenoval »akvarij sveta«. Svoj vsakdan je delila s kiti, z

morskimi levi, z največjimi ribami na svetu, tj. z morskimi psi

kitovci, z delfi ni, s pelikani ter takšnimi in drugačnimi tropskimi

ribami. O svojih potovanjih redno piše reportaže za slovenske

in italijanske revije, ima pa tudi svojo spletno stran, ki si jo lahko

ogledate na naslovu www.sailingcalypso.com. Jasna nam je

v dobri uri trajajočem predavanju razkrila tudi nekaj podrob-

nosti o jadranju kot alternativnem načinu življenja. Številni po-

slušalci smo bili nad Jasnino skoraj sanjsko zgodbo naravnost

navdušeni! Ob koncu pa smo ji vsi skupaj zaželeli mirno morje.

Tanja Bratina Grmek

Foto

: AR

HIV

DIV

AŠ

KE

KN

JIŽ

NIC

E

kultura

41

Občina Divača in ŠD Hitre noge Senožeče so pripravili 3. Divaški

tek. Tek je kot vedno do sedaj štel za udeležbo v Pokalu primor-

skih tekov, zato je bila tudi udeležba manjša kot na ostalih tekih.

Start 8 km dolgega teka je bil pred Škrateljnovo hišo, ki velja

za eno najstarejših ohranjenih kraških domačij. Tekače je

s svojo navzočnostjo počastil župan občine Divača Drago

Božac, ki je dal tudi znak za start. Na progi je bil najhitrejši

Dragan Nedimović, ki je zmago speljal domačinu Benjaminu

Skoku, kateremu je sledil Robi Mikuž. Domačin Benjamin Skok

je vodil na začetku teka, nato ga je Dragan prehitel in obdržal

vodstvo do cilja. Tik za najhitrejšimi je v bil v cilju starejši od

bratov Skok, Rajko. »Toplo je bilo, še ena okrepčevalnica z

vodo ne bi škodila. Škoda, da vsi teki ne štejejo za točkovanje,

to vsekakor vpliva na udeležbo. Morda bi bilo bolje seštevati

vse teke brez omejitev. S tekom sem zadovoljen, tako visoko

uvrščen nisem še bil,« je povedal Rajko. Pri ženskah je Sergeja

Lipušček za sabo pustila Kristino Bele in Jerico Sardoč.

Najštevilčnejši so bili tekmovalci iz Sežane, člani ŠD Kraški te-

kači, najbolj prizadeven pri organizaciji pa je bil predsednik ŠD

Hitre noge iz Senožeč, neumorni Veso - Veselko Španič. »Bilo

je nekaj manj tekačev, kot smo pričakovali, razloga za to ne

poznam. Tek je bil dobro organiziran, proga je lepa, prebivalci

so dobro sprejeli prireditev,« je povedal Veso in prevzel odgo-

vorno nalogo podelitve medalj in pokalov najboljšim. Tekači

so bilo s progo in z okrepčili zadovoljni, v hotelu Malovec so jih

postregli z malico, prav vsi pa so prejeli tudi praktične nagrade.

šport

Foto

: RO

BI

KO

CJA

N

Absolutno, moški:Dragan Nedimović (Portorož) 31:47.8

Benjamin Skok (ŠD Kraški tekači Sežana) 32:07.9

Robi Mikuž (ŠD Hotedršica) 33:00.5

Absolutno, ženske:Sergeja Lipušček (DLT Filipides) 35:45.8

Kristina Bele (AK Pivka) 37:16.6

Jerica Sardoč (ŠD Nanos Podnanos) 38:38.3

Zmagovalci po kategorijah:Ž +55: Vilma Brešan (Nova Gorica)

Ž 45-54: Sergeja Lipušček (DLT Filipides)

Ž 35-44 Kristina Bele (AK Pivka)

Ž 25-34: Jerica Sardoč (ŠD Nanos Podnanos)

Ž -24: Karmen Razbornik (Borovnica)

M +70 Lucijan Lipušček (DLT Filipides)

M 65-69: Milan Doganoc (Pantera Logatec)

M 60-64: Edi Kutin (TKK Srpenica)

M 55-59 Rajko Grča (ŠD Kraški tekači Sežana)

M 50-54: Henrik Stajnko (Tekaški forum)

M 45-49 Rajko Skok (ŠD Kraški tekači Sežana)

M 40-44: Miran Markuža (Sežana)

M 35-39: Dragan Nedimović (Portorož)

M 30-34: brez tekmovalcev

M 25-29: Simon Rebula (ŠD Kraški tekači Sežana)

M -24: Tine Vidmar (LD Kitajci)

Roman Koprivc

V Konjeniškem klubu Štjak se oblikuje nov up dresurnega jaha-

nja, Marjana Gerželj iz Dolenje vasi, dijakinja prvega letnika gim-

nazije Sežana. Pod vodstvom jahalnega učitelja Pavla Štebergerja

iz Štjaka in pod nadzorom sodnika in trenerja Ladislava Fabrisa je

avgusta 2013 pridobila licenco za dresurno jahanje, tako da bo v

jesenskem času lahko pričela s tekmovanji v svoji kategoriji.

Začela bo z nalogami v »E« kategoriji. Ko jahač štirikrat odjaha

nalogo v svoji kategoriji z najmanj 60-odstotno uspešnostjo,

lahko preide v težjo kategorijo.

Marjana že redno sodeluje v nastopih konjeniškega kluba Štjak.

Predstavljajo se s četvorko, šolo nad zemljo, solo jahalnimi točka-

mi in prikazom vožnje s kočijo. Nastopali so že v Samotorci v Italiji,

v Žapužah pri Ajdovščini, v Celju, kot gostje Konjeniškega centra

Celje in seveda na domačem Štjaku ob prazniku sv. Jakoba.

V klubu pa imajo že zelo dobrega dresurnega jahača Blaža Lokarja

iz Lokavca, ki je že dosegel najvišjo »S« kategorijo in zelo uspešno

sodeluje na tekmovanjih in nastopih konjeniškega kluba Štjak.

Obema želimo veliko dobro opravljenih jahaških nalog.

Konjeniški klub Štjak

42

Tretjo avgustovsko soboto so se balinarji z območja Brkinov

zbrali na Barki, kjer je potekal že 16. tradicionalni balinarski

turnir četvork. Na turnirju je sodelovalo 10 ekip, ki so se pote-

govale za pokale, medalje in praktične nagrade, med katerimi

je bila glavna nagrada pršut.

Turnir se je pričel ob deveti uri z izločilnimi boji, ki so potekali

tudi na baliniščih sosednjih vasi. Po celodnevnem tekmovanju

je v zelo napeti in razburljivi tekmi za tretje mesto ekipa Ostro-

vice tesno z 10 : 9 premagala ekipo Javorja. V zelo zanimivem

fi nalu je ekipa Mislič (Kristjan Drožina, Darko Drožina, Boris Po-

žar in Zvone Pangos) zelo dobro parirala ekipi Obrova (Rado

Hrvatin, Stane Križman, Anton Dodič in Bogdan Zadnik),

a na koncu so le s 13 : 7 zmagali »Obrovci« ter si prislužili pršut.

Omeniti je potrebno, da je ekipa Obrova slavila že tretjič na

barskem turnirju.

Med popoldanskim premorom sta potekali tudi posamični

tekmovanji, in sicer bližanje v krog in izbijanje balina. V obeh

disciplinah je prepričljivo slavil Jože Ljubič iz Gradišča, prav

tako pa je obe tretji mesti odnesel Radko Ivančič z Gradišice.

Medtem ko je drugo mesto v bližanju osvojil Igor Maslič iz

Lokve, v zbijanju pa Zvonko Pangos.

Tako kot vsako leto doslej, je bil tudi letos podeljen pokal za »Fair

Play«, ki je pripadel najstarejšemu igralcu Viktorju Drožini z Mislič.

Udeleženci so se po končani podelitvi pokalov in nagrad

poveselili ob zvokih harmonike. Zmagovalne ekipe pa so

nesebično dale na pokušino svoje težko priborjene nagrade.

Organizatorji bi se radi na tem mestu zahvalili prav vsem, ki

so kakor koli pripomogli h kvalitetnejši izvedbi turnirja.

Boštjan Polh

šport

Andreju Prelcu iz Famelj je bila že kot

mlademu fantiču dana »žilica« za hitro

vožnjo z avtomobili. Takrat smo se va-

ščani zanj bali, da se ne bi poškodoval.

Andrej pa si je s hitro vožnjo pridobival

vse boljše izkušnje in rezultate za tek-

movanje. Letos je že sedmo leto, odkar

tekmuje v gorsko hitrostnem avtomo-

bilizmu. Pred dvema letoma smo ga v

občinskem Glasniku predstavili, ko je že

dosegal vidne rezultate na tekmovanjih

v gorsko hitrostni vožnji s prilagojenim

avtomobilom do 1400 kubičnih centi-

metrov. Letos pa je njegov vrhunec, saj

je v mesecu septembru zmagal že na

treh dirkah. Prvič v Ilirski Bistrici, kjer je

potekalo že 19. GHD PETROL ILIRSKA

BISTRICA, odprto državno prvenstvo

Slovenije v gorsko-hitrostnem avtomo-

bilizmu, Divizija 1.

Za njegovo prvo zmago so ga v prosto-

rih Občine Divača lepo sprejeli in mu

čestitali župan Drago Božac in zaposleni

v občinski upravi.

Naslednja zmaga je bila čez teden dni na

Gorjancih. V treh vožnjah je bil absolutni

zmagovalec v kategoriji nad 21 let.

Domov je prinesel dva pokala, enega za

zmago na odprtem državnem tekmova-

nju GHD - Gorjanci 2013, tekme Divizija 1,

drugega pa za 1. mesto, ki velja tudi kot

evropski pokal.

Tretji vikend v septembru pa je bilo

tekmovanje na Hrvaškem, v Buzetu,

kjer je Andrej ponovno zmagal. Z

navdušenjem smo ga sprejeli in mu

čestitali doma v Famljah, seveda tudi

vsej ekipi, vse njegove zmage pa

bomo proslavili po zadnjem tekmova-

nju, ki bo sredi oktobra v italijanskem

Čedadu. Od srca mu privoščimo četrto

zmago, ki bi prispevala k še boljši sku-

pni uvrstitvi na državnem prvenstvu.

Ta bi Andreju in celotni ekipi poplačala

ves dolgoletni trud, povezan z velikim

odrekanjem in fi nančnim vlaganjem

v ta šport. Podrobneje bomo njegovo

tekmovalno kariero predstavili v nasle-

dnjem Glasniku.

Mirjam Frankovič Franetič

V času, ko je nastajal oktobrski Glasnik, je Andrej zmagal že če-trtič, in sicer v Čedadu. Iskrene čestitke, v decembrski številki pa bomo objavili z njim intervju.

43

ultramaratonec in njegovo popotovanje skozi SlovenijoMoram reči, da sem se veselil tega potovanja in njegovega

poteka. Ta pot se mi je zdela zelo lahka, danes pa ugotavljam,

da ni bila tako enostavna. V 15 dneh prevoziti 211 slovenskih

občin s kolesom? Kaj pravite, bi bili zmožni tudi vi?

Cilj Hilarijevega projekta »Iz srca Slovenije v vse slovenske

občine« je bil povezati državo in simbolično utrditi pove-

zanost ljudi ter njihovo spoštovanje do naravnih danosti

domovine in človeških vrednot, ki so temelj vsake zdrave in

napredne družbe.

Prvi poskus je potekal lansko leto od 31. 8 do 14. 9. 2012, ven-

dar ga je na žalost doletela huda nesreča pri spustu v Cerkno.

Prekolesariti mu je uspelo le četrtino občin.

Drugi poskus se je pričel 23. 7. 2013 in je trajal 12 dni. V teh

dneh je Hilarij prekolesaril kar 2.200 kilometrov. Nekdanji

ultramaratonec, tekač je star 60 let, ima tako visoko kondicijsko

pripravljenost kot vrhunski športnik, čeprav se ima za rekreativ-

nega športnika. S polno mero optimizma in pozitivne energije

je kolesarjenje pričel s spustom v Cerkno. Po občinah so ga

pričakali župani ali pa predstavniki občine in športnih zvez. Tre-

tji dan, 25. julija, je v Divačo prikolesaril iz Sežane malo pred 21.

uro, kjer smo ga pred Občino pričakali kar na kolesih, opremlje-

ni v kolesarski opremi, in tako izpolnili njegov poziv. Ta pa je, da

bi za zeleno in čim manj onesnaženo Slovenijo začelo čim več

ljudi uporabljati kolesa, predvsem v večjih mestih in naseljih.

S to mislijo se mu pridružujem, vendar naj ta spodbuda velja le

za večja mesta in naselja, kjer imajo urejene kolesarske steze in

poti ter javni avtobusni prevoz. Na podeželju smo za to prikraj-

šani in kolo lahko uporabljamo zgolj za rekreativne namene.

V imenu župana občine Divača smo Hilarijevo zeleno sporo-

čilo sprejeli, nalepili smo zeleni list naše občine na zemljevid

Slovenije ter ga pospremili do divaških borovcev, kjer je pre-

nočil v avtodomu in naslednji dan nadaljeval s kolesarjenjem

do obalnih občin.

Mirjam Frankovič Franetič

Člani KK Bushi Divača so šolsko leto zaključili s piknikomMaja je potekal gasshuku v Celju, na katerem so opravljali

izpit za mojstrske pasove karateisti pred japonskimi mojstri.

Med njimi je bil tudi član KK Bushi Divača Vojko Frank, ki je

opravil izpit in pridobil stopnjo 4. DAN. Iskreno mu čestitamo!

Z zaključkom šolskega leta so tudi v Karate klubu Bushi konec tre-

ningov in uspešno sezono obeležili z že tradicionalnim piknikom.

Tokrat so se poveselili na Barki, kjer ni manjkalo dobre volje, ne je-

dače in pijače. Trenerji so članom, ki so opravili izpite in prejeli višjo

stopnjo pasu v karateju, podelili diplome in jim čestitali. Člane pa

so starši razveselili tudi s karatejsko torto, ki je bila zelo dobra.

Julija pa je v Budimpešti na Madžarskem potekal tradicionalni

39. JKA gasshuku, ki sta ga vodila japonska mojstra Masahiko

Tanaka, 8. DAN in sensei Kazuhiro Sawada, 7. DAN. Seminarja

se je udeležilo preko 300 karateistov in karateistk iz 15-ih

evropskih držav in Japonske. Slovenijo je zastopalo 12 karate-

istov, med katerimi so bili tudi naši člani.

Začelo pa se je novo šolsko leto in z njim treningi. Pridružili so

se nam novi mladi člani, ki že pridno trenirajo in lepo napre-

dujejo. Če vas zamika, da bi se tudi sami preizkusili v tem

zanimivem športu, se nam pridružite v telovadnici OŠ Diva-

ča, vsak torek in četrtek od 17.00 do 18.00. Vljudno vabljeni!

KK Bushi Divača

šport

44

Jaz, okolje in kemijska (ne)varnostJaz, okolje in kemijska (ne)varnost je bil naslov naravo-

slovnega dne za učence 6. razreda, ki je bil izveden zadnji

teden v mesecu septembru v tem šolskem letu. Na pomoč

pri izvedbi je priskočila, že peto leto zapored, gospa Vanja

Fabjan Velikanje iz Zavoda za zdravstveno varstvo Nova

Gorica. Zavod že vrsto let ponuja brezplačne seminarje

in delavnice za osnovnošolsko in srednješolsko mladino.

Učenci so v sproščenem vzdušju aktivno sodelovali pri

uvodnem predavanju in kasneje v timskem in samostoj-

nem delu svoje znanje o kemijski ne(varnosti) uporabili pri

izdelavi plakatov v desetih skupinah na to temo. Seznanili

so se, da je kemijska varnost način uporabe materialov, ki

vsebujejo nevarne kemikalije tako, da je tveganje za zdravje

ljudi in za okolje čim manjše. Spoznali so, da kemikalije naj-

dejo povsod – v oblekah, kozmetiki, hrani, pohištvu, igračah

in seveda udi v človekom telesu, kako ravnati z različnimi

kemikalijami, ki jih srečujejo v vsakdanjem življenju, kje jih

shranjevati, kako se zaščititi, kam odložiti odpadno emba-

lažo, z označevanjem embalaže (s piktogrami, s stavki o

nevarnostih in za previdnost ter opozorilnimi besedami) in

nazadnje, s čim nadomestiti snovi, ki so škodljive za zdravje

ljudi, živali in rastlin. Pomembno spoznanje, ki so ga ob

koncu naravoslovnega dne učenci povzeli, je bilo, da se

vprašamo, ali to res potrebujemo, da preverimo količino,

ki jo potrebujemo in embalažo, v kateri je snov pakirana,

preverimo, če ima izdelek nevarno oznako in kako ravnati

med uporabo in po njej.

Mirjam Trampuž,

OŠ Divača

PrijateljiV osnovni šoli Antona Janše v Radovljici je 18. septembra

potekala dobrodelna prireditev z naslovom »Spreminjajmo

jutri«. Namenjena je bila otrokom s posebnimi potrebami.

Učencem iz Radovljice smo se pridružili tudi učenci in učite-

lji iz šole s prilagojenim programom iz Strunjana in iz podru-

žnice Divača. Zakaj ravno ti dve šoli iz dveh tako oddaljenih

koncev Slovenije? Preprosto zaradi tega, ker se je leta 2012

podobna prireditev odvijala v Strunjanu. Takrat so nam iz

družbe Astellas pomagali pri zbiranju sredstev za nakup

novega kombija. Tokrat so bila zbrana sredstva namenjena

za nakup novega igrala.

In tako se tkejo prijateljstva.

Organizacijo prireditve je prevzela farmacevtska družba

Astellas, ki ima svoj sedež v Ljubljani. Zaposleni iz omenjene

družbe, skupaj z njihovim direktorjem, gospodom Adamom

Piersonom, in gospodom Marjanom Uljanom iz skupine

Malibu ter dvema prikupnima čarovnikoma so nam pričarali

čaroben in nepozaben dopoldan.

Koncert, ki je prinašal sporočilo o sreči, veselju, je vključeval

vrsto nastopov. Prepletal se je s petjem in plesom vseh sto

petdeset otrok in njihovih spremljevalcev.

Ob slovesu smo se vsi strinjali, da bomo s prijateljstvom

nadaljevali.

Nataša Hreščak

šola

45

Članek Kačišn’ca 2013 nam je ušel iz rubrike Zgodilo se je,

zato ga objavljamo na tem mestu.

Kačišn'ca 2013Kot vsako leto smo tudi letos začeli s pripravami na prazno-

vanje že teden pred KAČIŠN'CO. V Danah smo imeli zelo

obsežno čistilno akcijo, počistili smo vaške ulice in okolico

vasi, pokosili ob cesti in ob hudourniških potokih.

V soboto, 7. septembra, je ob 9. uri začel pohod Po robu Krasa

in Brkinov. Pohodniki so si med potjo ogledali: Studence, kale,

Mejame – kjer ponikne potok Golobert in živi tudi človeška

ribica, gradišče na Volariji, razgledališče Sokolak, Skeletno in

Mušjo jamo na Prevali, Ledenico in cerkev Marijinega rojstva.

Med pohodom so potekale v vasi otroške delavnice. Pohod

se je zaključil v Ošteriji na PLANINCI z joto in domačo klobaso.

Ob 17. uri je sledila otvoritev vaškega doma v Danah z boga-

tim kulturnim programom. Zvečer smo se sredi vasi zavrteli

ob živi glasbi ansambla DOKTORJI.

Nedelja se je pričela s sveto mašo, ki sta jo popestrila otroška pev-

ska zbora župnij Rodika in Divače, poleg cerkvenega pevskega

zbora Rodik. Po maši je sledilo druženje pred cerkvijo s pogosti-

tvijo za vse prisotne. Popoldne smo se domačini vasi Dan, Pareda

in Kačič ogledali zeliščni vrt na Belajevi domačiji v Kačičah in

pokušali unikatno zeliščno pivo in razne zeliščne namaze.

TKŠD Mejame

iz zgodovine naših krajev

V času krize, materialne pa tudi duhovne, so nam naši predniki

lahko za zgled, kako so s skromnim življenjem in trdim delom

preživljali vsakdan. Barka je bila nekoč eno največjih naselij

v Brkinih, z močno narodno zavestjo in kulturnim duhom,

Barčani pa znani kot samosvoji, pametni in delovni ljudje.

Radovednost in ljubezen do domačega kraja, ki mi je bila

položena že v zibelko, me je vedno vodila v to smer, da sem z

iskricami v očeh brskal za podatki o domačem kraju. Odraščal

sem ob zgodbah none Tonce, ki mi je slikovito orisala tukaj-

šnje nekdanje življenje in me zasipala z nešteto podatki. Ko je

pred tremi leti v svojem 97-em letu tiho odšla, sem se počasi

začel zavedati, kako hitro nam iz rok beži stik s predniki, da je

v vasi vse manj ljudi, ki vedo povedati kaj o tem, kako je bilo

nekoč, da izginjajo običaji in lokalno rokodelstvo. Spoznanje,

da je v vasi le še peščica tistih, ki znajo še pristen barski govor,

človeka kar presune, žal se to ne dogaja samo na Barki, tem-

več v celotnih Brkinih.

Brkini, nekoč vrtovi in sadovnjaki Trsta in Reke, so tako rekoč

prazni, v vas se sicer v zadnjem času vrača življenje, vendar

so to tuji ljudje in vikendaši, ki pa se žal v veliko primerih ne

zlijejo z domačim prebivalstvom. Ti ljudje ne poznajo naših

navad, načina življenja, stoletja starih nepisanih vaških pravil,

večinoma to celo prezirajo, moti jih hrup kmetijskih strojev ali

oglašanje živine. Čemu potem silijo na podeželje?

Skupaj z avtohtonim prebivalstvom izginja identiteta Brkinov,

jeseni se iz vse manj kotlov cedi znani brkinski slivovec, in

kot počasi pojenjuje zvok curljanja slivovca, tako izginja tudi

pristni domač, govor, stare zgodbe in običaji.

Ne pustimo oditi duši iz teh krajevŽe kar nekaj časa se trudim ohranjati kulturno in tehnično

dediščino Barke oz. tega dela Brkinov. Pred dvema letoma

sem se odločil, da začnem s preslikavo družinskih slikov-

nih arhivov predvsem v naši vasi. V vsaki hiši se najde kaka

zaprašena škatla ali album s starimi fotografi jami, iz katerih na

koncu lahko ustvariš sliko, kako je tu nekoč potekal vsakda-

njik in praznik.

Kot spomin na vse, ki so kadar koli živeli v ti vasici pod Balka-

nom, sem se odločil, da ob vaškem opasilu pripravim v stari

barski trgovini razstavo slik in predmetov o Barki. Prav prese-

nečen sem bil nad številnim obiskom razstave. Za vsakega se

je našlo kaj zanimivega, najbolj gledane so bile seveda stare

fotografi je, na njih je lahko marsikdo prepoznal svoje predni-

ke, nihče pa razstave ni zapustil ravnodušen.

Barka je bila nekoč mogočna vas, še pred drugo svetovno

vojno je v njej živelo 350 ljudi. Od nekdaj je imela svojo

cerkev s pokopališčem, kar pričajo pilastri ob vhodu k cerkvi z

letnico 1685, cerkveno poslopje pa je bilo nazadnje prezida-

no leta 1838. V vasi so delovale tri gostilne in trgovina, danes

je v vasi le še ena gostilna, trgovino pa so zaprli novembra

2001. Vsakdo, ki se pripelje v vas, najprej uzre šolsko poslopje,

ki je Barčanom dajalo izobrazbo. Šolstvo na Barki se je začelo

okrog leta 1860, šolsko poslopje pa je bilo zgrajeno 1902.

Naj kot zanimivost navedem, da je leta 1923 šolo na Barki

obiskovalo 73 učencev, v Divači pa istega leta 66 učencev.

Šola je bila dokončno ukinjena v šolskem letu 1961/62. Barka

je že leta 1912 imela svoje kulturno društvo Novi Balkan, ki

je s svojo pevsko in dramsko sekcijo nastopalo blizu in daleč.

Društvo je s presledki delovalo vse tja do 60-ih let prejšnjega

46

stoletja. Ponosni pa smo lahko tudi na svoj lasten vodovod,

ki je bil zgrajen okrog leta 1880. Med brskanjem po različnih

arhivih sem odkril veliko zanimivih stvari, tudi to, da obstaja

vsaj 10 razglednic vasi iz različnih obdobij. In ne nazadnje ne

moremo mimo dejstva, da ima vas tudi svojo himno, ki jo

je napisal vaški pesnik Mohor Prelec in so jo včasih znali vsi

vaščani na pamet, in še bi lahko našteval …

Moj projekt je mnoge navdušil in marsikje ste me sprejeli

odprtih rok ter mi omogočili vpogled v svoje družinske ar-

hive, z mano pa ste delili tudi dragocene zgodbe, ki jih bom

poskušal prenesti naslednjim rodovom. Trenutno se v mojem

arhivu nahaja čez 700 fotografi j z motivi Barke in Barčanov,

nekaj pa tudi iz sosednjih vasi, poleg tega pa še veliko doku-

mentov in predmetov. Upam, da mi bo v prihodnje še kdo

omogočil vpogled v družinske arhive, da bom lahko dopolnil

svojo zbirko, kdo ve, mogoče pa nekega dne dočakamo kako

knjigo o Barki ali tem delu Brkinov

Zahvaljujem se vsem in vsakemu, ki je na kakršen koli način

obogatil mojo zbirko o Barki ter omogočil razstavo, to so:

Marjan Ruščev, Jože Kanalcev, Dejan Majcnov, Dolenčevi, Ma-

rendovi, Oštirjevi, Puhovi, Gašparjevi, Šmakovi, Huteževi, Palja-

novi, Vatonjevi, Silvana Jakopova, Cvetka Kušmarjeva, Zmago

Frnkov, Mihaela Trebše, Miranda Štok, Anica Živec, družina

Nedoh Veliko Ubeljsko, Antonja Volk Suhorje /Ljubljana, Ana

Nekič, dr. Drago Čepar, Robert Fonda, mag. Tomi Brezovec,

župnik Tomaž Kodrič ter arhiv etnografskega muzeja Ljubljana.

Največjo zahvalo pa izrekam svoji družini, ki mi ves čas stoji

ob strani in me podpira.

Najlepša hvala tudi vsem, ki ste mojo razstavo obiskali, vidimo

se spet naslednje leto, vsekakor z več gradiva.

Primož Polh

Meja je danes samo še stvar intime, je v svoji knjigi Zgodbe o

prihodnosti zapisal Ervin Hladnik Milharčič. Naša zahodna meja

z Italijo, južna meja s Hrvaško, evropske meje …

Zamudila sem čase, ko so iz naših krajev v Brkinih čez mejo v Trst

hodile mlekarice ali se z govedom prevažal les za kurjavo, v obliki

karbona, drv in faškin za kurjenje v mestnih pečeh. Na vozovih in

peš se je tovorilo domače pridelke. Enostavno, rodila sem se kasneje.

Zame osebno je zato spomin na mejo star, ne več povsem

jasen spomin na mala tihotapljenja v času drugega desetletja

po končani 2. svetovni vojni.

Takrat nekako so se začeli nekoliko skrivnostni prihodi nekaterih

vaščank v našo hišo. Prišle so navadno zvečer in prinašale s seboj

čudne zavitke, ki jih je moja mati nemudoma odnesla v klet,

shrambo. Sčasoma sem ugotovila, da je bilo v teh zavitkih meso.

Oče je tisti večer, nenavadno pazljivo, skoraj svečano, iz velikih

fl aškonov pretakal žganje (slivovec ali tropinovec) v manjše, enoli-

trske steklenice. Ko je opravil svoje pretakanje, je potihoma izginil

in se kmalu vrnil iz gostilne, s šteko ali dvema, cigaret. Nona je

v »pinji delala putr« in ga nato v lesenih modelčkih oblikovala v lič-

ne polkilske kose, ki jih je polagala v hladno vodo, da so ostali trši.

Jeseni, ko so rasli jurčki, so se ti, narezani na rezine, več dni sušili

nad štedilnikom na dolgih žicah in potem tlačili v male vrečke

iz blaga, ki jih je bilo treba stisniti tako, da so postale čim manj-

še. Lažje jih je bilo pretihotapiti čez mejo. Tu pa tam smo v lične

šopke vezali šmarnice ali ciklame. Besed in razlag ob vsem tem

ni bilo veliko. Meni se je zdelo, kot bi vsi skupaj počeli nekaj

skrivnostnega, prepovedanega. No, pa saj smo.

Ob takih večerih so naju z mlajšim bratom zgodaj spravili spat

in zjutraj, ko sva se zbudila, najine matere ni bilo doma. Z njo so

izginili tudi vsi tisti skrivnostni zavitki in druge neobičajne stvari,

ki so zadnja dva dneva prihajale v hišo. Na najina vprašanja, kje

je mati, sva z bratom dobivala le nejasne, izmikajoče odgovore.

Naslednji dan je ni bilo v hiši, niti zvečer, ko sva šla spat. Tretje

jutro pa je bila v svoji postelji, le da je nisva smela buditi, ker »je

utrujena«, sta nam pojasnila oče in nona. Tudi njenih torb, ki so se

čudežno znova pojavile, se nisva smela dotikati. Pred kosilom je

navadno vstala in takrat so se iz njih začele prikazovati čudovite

sladkarije. Spomnim se rdeče-belih progastih sladkornih palčk in

v pisane papirje s scefranim robom zavitih bonbonov. Tu pa tam

se je prikazala tudi kaka igrača. Vse drugo je bilo za naju skrivnost.

Med odraščanjem sem postopoma dobila natančnejše informacije,

da mati v tistih dneh, ko je ni doma, odhaja v Trst. Tudi tiste čudne

zavoje, ki jih je, poleg sladkarij, prinašala s seboj ob povratku, sem

počasi pričela prepoznavati. Bili so dežni plašči (šuškavci), najlonske

nogavice, kavbojke, plisirana krila, kompleti majčk iz bukleja, zložljivi

iz zgodovine naših krajev

ALU IN PVC OKNA ALU POLKNA ROLETE ALU VHODNA VRATA ALU ZASTEKLITEV BALKONOV KOMARNIKI

ŽALUZIJE PLISE ZAVESE POLICE

Informacije: 041 223 763 e-mail: alnesa.sp@gmail.comAlnesa, Stavbno pohištvo, Sandi Prodan s.p., Ulica Ludvika Požrlja 16, 6215 Divača

BREZPLAČEN OGLED, SVETOVANJE IN IZDELAVA PONUDBE

47

dežniki, kakšna »bambola« … Po pakete

je še isti večer prihajala katera od vaščank,

ki je materi odštevala denar zanje, ali jih je

v neznano (naprej na pot po Jugoslaviji)

odnesla kar mati sama. Tako sem zgodaj

spoznala, kaj je to »trgovanje« ob meji.

Podrobneje sem se z opravili, povezanimi

z mejo in kontrabantom seznanila, ko mi

je bilo enajst let. Takrat so se doma odločili,

da sem dovolj odrasla in krepka, da bom

lahko pomagala materi čez mejo prenesti

kako stvar več. Uradno še nisem mogla

dobiti svojega dokumenta – prepustnice za

prestop meje, lahko pa sem bila pripisana v

materini prepustnici in potovala v njenem

spremstvu. Tako se bo pri hiši lahko hitreje

kupilo kosilnico in čez leta morda še traktor.

Spominjam se svojega prvega prestopa

in svojega prvega doživetja meje. V moji

predstavi je bila nekak posebno visok zid,

ki so ga stražili policisti in cariniki, ki so tudi

odpirali vrata v tem zidu, da je skozi njih

lahko odpeljal vlak, ko so bili vsi potniki v

njem pregledani in vse torbe preiskane.

V Trst smo takrat Barčani potovali z vlakom

z najbližjih postaj v Gornjih Ležečah ali

Vremah, ki sta bili od vasi oddaljeni več

kot uro hoda. Moje prvo potovanje se

je začelo že zgodaj ponoči. Otovorjeni

s torbami sva se z materjo odpravili na

železniško postajo v Vremah. Del poti

do postaje nama je torbe pomagal nesti

tudi oče. Ko sva pri Dujcu prečkali Reko,

sva pot nadaljevali sami. Na vlaku sva se

srečali z eno od že omenjenih sovaščank,

ki je najinemu tovoru dodala še zavitke

mesa, po katero se je navadno odpravila

k izbranemu mesarju že pozno ponoči,

(če tega ni storila že prejšnji večer). Po

namestitvi v kupeje se je nato začela

akcija skrivanja odvečnega tovora blaga,

ki smo ga nameravali prenesti čez mejo.

Takrat je bilo namreč natančno določeno,

koliko česa se lahko prenese čez mejo.

Naš tovor je bil očitno večji. Mesta za

skrivanje so bila različna. Del blaga je bilo

mogoče skriti pri sebi: v žepe, pod pas,

v rokav, pod podveze, pod pazduho …

Del tovora pa je našel svoje mesto pod

klopjo v kupeju, pod obešenim plaščem

ali pri povsem neznanih osebah, ki so

se slučajno vozile v kupeju in niso imele

svojega tovora. Tako nam je do Sežane

uspelo poskriti odvečne stvari. Tam so

prišli na vlak cariniki. Starejše, izkušenejše

ženske so oprezale, kateri cariniki vsto-

pajo na vlak in že vnaprej napovedale, ali

bo tokrat pregled hud ali bolj popustljiv.

Spominjam se, da sem s strahom čakala

njihov prihod, kajti v žepih širokega krila

sem skrivala dva kosa masla, za pasom pa

sta bila zatlačena še dva zavojčka cigaret.

Carinik, ki je vstopil v kupe, je deloval zelo

strogo. Vsakega potnika, pravzaprav potni-

co, je vprašal, kaj prenaša v torbi. Vsebino

torbe smo morale, druga za drugo, zložiti

na klop. Bilo me je res pošteno strah, ko se

je pregled približal meni. Zdelo se mi je,

da se že od daleč vidi moj greh in najbrž

se je tudi zares. Vsekakor: ko je prišla vrsta

name, sem z veliko hitrostjo naštela kaj

imam v torbi. Na vprašanje, ali nimam nič

drugega, sem odkimala, nedvomno rdeča

v obraz kot kuhan rak. No, carinik pa se

je ta dan nasmehnil rekoč: »Oo, glej, glej,

danes pa imaš posebno lepo krilo, kaj?« in

nadaljeval je pregled pri sosedah. Nekate-

rim je zaukazal, da morajo vstati in narediti

par korakov po hodniku. Če je odkril, da je

kje česa preveč, je ukazal, da je treba bla-

go pustiti na meji. Na koncu smo morale

vse iz kupeja in lotil se je iskanja tistega,

kar je bilo skrito v njem. Našel je tam

skrito blago in vprašal, čigavo je. Seveda

se nobena od nas ni oglasila, da je blago

njeno. Očitno je bil tega dne le dobre

volje, najdenega blaga ni zasegel, pustil

ga je na klopi, kamor ga je sproti metal iz

skrivališč in brundajoč sam sebi, odšel iz

kupeja. Moje »švercarske« skrivnosti tokrat

ni razkril. Ves čas, ko je vlak stal na postaji,

in zdelo se mi je, da temu ni ne konca ne

kraja, se nobena od nas ni upala dotakniti

razkritih zavojev. Šele, ko se je vlak začel

premikati proti Opčinam in so luči Sežane

ostale za nami, se je začela mrzlična akcija

ponovnega skrivanja, kajti čakal nas je še

pregled italijanskih carinikov. Na Opčinah

se je postopek ponovil. Le, da je italijanske

carinike najbolj zanimalo, koliko alkohola

ali cigaret prenašamo s seboj.

Ko so tudi oni opravili svoj pregled, se je

mati pričela pripravljati na izstop. Jaz pa

sem jo začudeno vprašala: »Kaj pa meja?«

Nikakor nisem mogla sprejeti dejstva,

da smo mejo že prestopili, ko pa vendar

nismo šli skozi nobena zaprta vrata ali zid.

Moje doživetje prestopa meje se nikakor

ni moglo uskladiti z mojo predstavo, kaj je

meja. Pravo, neugodno izkušnjo, ki je ustre-

zala mojim prvotnim predstavam, kaj meja

dejansko je, sem doživela šele pri tridesetih

letih, ko sem z avtobusom prestopala Če-

ško mejo na poti v Prago. Ne, meja z Italijo

vsekakor ni bila to, česar sem se bala.

Kasneje sem jo prestopala še večkrat in

ob njej so se nabirale različne izkušnje.

Take vesele in one bolj žalostne. Včasih

je del skritega tovora ostal v vagonu,

saj je kak carinik zahteval, da vsi potniki

pod njegovim budnim očesom zapu-

stimo vlak in takrat ni bilo časa pobrati

skritih cigaret, steklenice ali zavitkov pod

klopmi. Najbrž je tak izganjalec potem

skrito pobral kar sam ali pa so kak zavitek

stopljenega skritega masla odkrile šele

čistilke, ko so čistile vlak.

Taka je bila torej moja intimna meja. Tri-

do štirikrat na mesec se je tako romanje

preko meje ponovilo. Sprejeli smo jo

kot dejstvo. Enostavno je bila tam. Od

mojega otroštva naprej. Nikoli nisem

razmišljala, kako bi bilo, če bi izginila. Bila

je ovira, a je ponujala tudi možnosti.

Prehajali smo jo v obeh smereh. Mi s

te strani navadno med tednom, ko so

bile trgovine na drugi strani odprte in

nakupi možni, Tržačani pa pogosteje ob

vikendih, ko so hodili k nam na obiske

in po razne kmetijske pridelke. Človeška

bitja smo res neverjetno prilagodljiva in

skušamo preživeti v vsaki situaciji.

Navadno je naše potovanje v Trst trajalo

dva dneva. Prvi dan smo po uspešnem

prehodu meje potem v Trstu od sta-

novanja do stanovanja, od gostilne do

gostilne, od trgovine do trgovine ponujali

in prodajali blago, ki smo ga prenesli. Nič

kaj lep ni moj spomin na to opravilo. Prav

nelagodno in manjvredno sem se ob tem

počutila. Zvečer sva si z materjo poiskali

prenočišče. Če je bilo le mogoče pri soro-

dnikih, večinoma zgodnejših izseljencih iz

naših krajev. Pri moji botri ali pri očetovem

ujcu, izjemoma pa tudi v »rifudžu«.

Brez dvoma tem sorodnikom ni bilo lahko,

ko smo se, v njihovem novem okolju, znova

in znova, s prošnjami po kupovanju naših

pridelkov in po prenočevanju oglašali

različni bližnji in daljni »žlahtniki« iz krajev

njihovega rojstva. Ker je vsak od nas imel

pravico potovati čez mejo štirikrat na me-

sec, je bilo teh prošenj za njih gotovo pre-

več. Mati je skušala z izmeničnim iskanjem

prenočišča med njimi uravnotežiti breme,

ki smo ga za izseljene sorodnike v Trstu

predstavljali mi, tedenski prehajalci meje.

Kasneje, ko so se prometne razmere

spreminjale, smo poskušali to pot opraviti

hitreje, tako da smo se s trgovci v Trstu

dogovorili, da so nam zvečer, (ko smo

prinesene pridelke že prodale) izven obra-

tovalnega časa, odprli trgovine, nato pa

smo se že ponoči z vlakom vračali domov.

Do Divače je bilo treba priti do zgodnje

četrte ure zjutraj. Tam se nas je usmilil

poštni kombi, ki je vozil pošto na Hrvaško

– v Reko. Nas »švercarke« je zapeljal do

Gornjih Vrem, od koder smo se čez veliko

vodo peš vzpenjale na Barko. In naslednji

teden znova romale po isti poti.

Cvetka Skok

iz zgodovine naših krajev

48

Združenje predstavnikov agrarnih

skupnosti Slovenije je na sejmu Agra v

Gornji Radgoni 24. avgusta na okrogli

mizi predstavilo žgočo problematiko, na

katero že dolgo opozarja. Žal pri tem še

ni našlo posluha pri oblasteh, prizadeti

lastniki gozdov pa se z ugotovitvami stri-

njajo. V sliki in besedi, še več, na primerih

objedenih mladih dreves in dokazani

sušni škodi na presekih številnih debel

so prepričljivo dokazali, da je škoda po

divjadi večja, kot jo želijo priznati tako

Lovska zveza Slovenije kot Zavod za

gozdove Slovenije. Objedenost mladik

zaradi preštevilne divjadi je zaskrbljujoča.

Kot enega od dokazov so pokazali mejo

med ograjenim in neograjenim gozdom

in razlika je nepredstavljiva. Objedeno ali

celo večkrat objedene mladike se nika-

kor ne morejo razviti v drevesa in so le

nekaki grmičasti »bonsaji« jesena, javorja,

gabra …Tako objedeno mladje in poško-

dovan gozd velikokrat postane tudi žari-

šče bolezni, kar še bolj zmanjša prirastek

in kvaliteto lesa. V suši, kot je bila letošnja,

se visoka divjad predvsem prehranjuje

z drevesnim listjem in mladim lubjem,

vse na škodo lastnikov gozdov, kjer se

nikogaršnja divjad pase.

Združenje agrarnih skupnosti glede

škode po divjadi predlaga:

• vzpostavljanje ravnotežja v gozdu in s

tem omogočiti naraven razvoj gozda,

• drastično zmanjšanje števila divjadi po

predhodnem neodvisnem inventarizi-

ranju divjadi, torej povečan odstrel,

• ograjevanje kmetijskih površin s parti-

cipacijo stroškov lovskih družin,

• čiščenje robnih gozdnih površin in

posledični odmik obdelovalnih povr-

šin od gozdnega roba,

• ureditev krmišč globlje v gozdu in od-

stranitev prež s krmišči in krmne njive,

• postopki naj preidejo pod okrilje MKO

s sodelovanjem interesnih združenj

(KGZS, ZLG, ZPASS) ter strokovnih in

znanstvenih inštitucij (ZGS, GIS in BF).

Glede suše in s tem povzročene škode

pa ugotavljajo, da se prirast v sušnih

letih na škodo lastnika gozda lahko

zmanjša tudi na polovico. Združenje

agrarnih skupnosti predlaga:

resno ocenitev vsakoletne škode (za

zadnjih 10 let),

zmanjšanje davka na KD za vse gozdne

lastnike v sorazmerju z ocenjeno škodo.

Združenje AS-a Slovenije

obvestila

Prevoznice so v Sloveniji novost, ki jo je

uvedel Zakon o spremembah in dopolni-

tvah Zakona o gozdovih. Gre za doku-

ment, na katerem so podatki o dobavite-

lju, kupcu, vrsti in količini gozdno lesnih

sortimentov, datumu, času in namenu

prevoza. S prevoznico je les gozdnega

drevja, posekanega v gozdu in na negoz-

dnih površinah, sledljiv do prvega kupca.

Prevoznice potrebujete tudi za les, ki je

namenjen domači porabi (kurjava). Ne bo

pa potrebna za veje in vrhače, ki so ostanki

sečnje in za gozdno lesne sortimente pre-

mera do 10 cm, v primeru, da se bodo pre-

važali s traktorsko ali gozdarsko prikolico.

Lastniki gozdov lahko prevoznice po 2.

septembru dobite na Zavodu za gozdo-

ve Slovenije (ZGS). Skupaj z odločbo vam

bo revirni gozdar glede na količino odka-

zanega lesa in vrsto prevoznega sredstva

izdal ustrezno število prevoznic.

Prevoznice morate imeti tudi za les, ki bo

posekan na podlagi odločb, izdanih pred

2. septembrom. Na Kraškem gozdnogo-

spodarskem območju jih lahko dobite na

sedežih Krajevnih enot v Sežani (Par-

tizanska 49), na Kozini (Reška cesta

14) in v Ilirski Bistrici (Vilharjeva 4).

Prevoznico mora lastnik izročiti prevozniku

oziroma kupcu lesa. Kupec mora kopijo

v 10 dneh vrniti lastniku gozda, lastnik pa

jo mora hraniti še 5 let. Lastnik mora 5 let

hraniti tudi vse neuporabljene prevoznice.

Prevoznice so dolžni ob prevozu lesa do

prvega kupca imeti pri sebi prevozniki

gozdno lesnih sortimentov. Nadzor nad

prevozom lesa bo izvajala policija, carin-

ska uprava RS ter gozdarska inšpekcija, ki

jim bodo prevozniki na njihovo zahtevo

morali pokazati prevoznico. V primeru, da

je prevoznik lesa ne bo imel, ali na njej ne

bo vseh zahtevanih podatkov oziroma,

če se vpisani podatki ne bodo ujemali

z dejanskim stanjem prevoza, zakon

predpisuje naslednje globe: za pravne

osebe in posameznike, ki samostojno

opravljajo dejavnost od 5.000 do 50.000

evrov; za odgovorne osebe pravne osebe

ali posameznika, ki samostojno opravljajo

dejavnost od 1.500 do 2.000 evrov; za

posameznike od 300 do 2.000 evrov.

Čeprav zakon za hujše kršitve predvideva

tudi zaseg lesa, lesa prevoznikov, ki ne

bodo imeli prevoznic, za enkrat še ne

bodo zasegli. Postopek o zasegu lesa bo

določen v posebnem pravilniku, v kate-

rem bo določen tudi postopek zasega in

prodaje tega lesa na licitaciji. Problema-

tiko lesa, ki ne bo imel prevoznice in bo

hkrati ukraden, nameravajo na Ministr-

stvu za kmetijstvo in okolje (MKO) urediti

tako, da bo prav tako prodan na licitaciji,

kar bo nova naloga Sklada kmetijskih

zemljišč in gozdov. Okradeni lastnik pa

bo moral sprožiti sodne postopke, da bo

lahko prišel do denarja, tudi do tistega

dela, ki ga bo pobral Sklad na licitaciji.

MKO pripravlja skorajšnjo spremembo

zakona v smislu omilitev zahtev pred-

vsem pri prevozu lesa za domačo rabo,

zato lastnikom gozda svetujemo, da se

v prihodnjih mesecih glede potrebno-

sti prevoznice pozanimate pri krajev-

no pristojnih revirnih gozdarjih.

Bogdan Magajna, ZGS OE Sežana

Foto

: AN

DR

EJ

ZA

DN

IK

49

Zaradi lanske suše, ki jo je spremljala izredna visoka vročina, v leto-

šnjem letu pričakujemo izbruh nekaterih škodljivcev. Na gozdnem

drevju, ki mu je zaradi sušnega in vročinskega stresa padla vital-

nost, se bodo z veliko verjetnostjo pojavile bolezni. Lastniki goz-

dov so odgovorni za gospodarno ravnanje s svojo lastnino, zato

naj redno pregledujejo svoje gozdove, zlasti gozdove iglavcev.

Podobne sušne razmere kot v lanskem letu so bile tudi leta

2003. Zaradi takratnih sušnih razmer in nadpovprečnih tem-

peratur je prišlo do sušenja borov, črnega gabra in hrasta cera

ter presvetlitve krošenj iglavcev zaradi predčasnega odpada-

nja starejših iglic. Posledice suše na drevju so se pokazale šele

v naslednjih letih zaradi okužb oslabelega drevja z glivičnimi

boleznimi in namnožitve nekaterih žuželk.

Nekatere posledice lanske suše, kot sta bila lansko povečano

število gozdnih požarov in slabši uspeh obnove gozdov s

sajenjem sadik gozdnega drevja, smo že občutili. Pričakujemo

gradacijo gozdnih škodljivcev in širjenje gozdnih bolezni v

letošnjem oz. prihodnjih letih, ki bo odvisna od vremenskih

razmer, vrste škodljivca, prehranskih zmožnosti, mikrolokacije

in drugih ekoloških dejavnikov.

V Splošnem opozorilu o možnih vplivih suše v letu 2012

na gozdove, ki ga je Gozdarski inštitut Slovenije objavil na

portalu www.zdravgozd.si, je izpostavljenih 14 gozdnih

škodljivcev, katerim moramo v slovenskih gozdovih posvetiti

posebno pozornost. Poleg bolezni in škodljivcev, ki so bili

v tem glasilu predstavljene v preteklih letih, lastnike gozda

posebej opozarjamo na: sušenje črnega gabra, belo troh-

nobo korenin in pooglenitev hrastov.

Posebej nevarne so parazitske glive, ki imajo širok krog go-

stiteljev in se jim zaradi toploljubnosti širi življenjski prostor.

Takšna je gliva Botryosphaeria dothidea, ki povzroča sušenje

črnega gabra in je po letu 2000 povzročila skrb vzbujajočo

sušenje gabrovih gozdov.

Črni gaber, pa tudi beli gaber oz. ostrolistni javor, ki ga na-

pade gliva, se suši zaradi odmiranja lubja. Drevo ali le veja se

posuši naenkrat, včasih pa se na vejah in debelcih oblikujejo

rakaste tvorbe – lubje odmre v obliki pokončne elipse, rob

odmrlega dela je nabuhel in se lahko povečuje več let. Ko

lubje odmre na celem obodu, se zgornji del posuši. Odmira-

nje lubja nato napreduje navzdol, včasih pod odmrlim delom

množično poženejo adventivni poganjki. Na rakastih tvorbah

se oblikujejo trosišča glive, množično se razvijejo tudi na od-

mrlih vejah ali debelcih. Z redno in dosledno sanitarno sečno

lahko zmanjšamo možnost širjenja okužbe in dvignemo

vitalnost dreves v gozdu.

Zaradi vodnega stresa so prizadeta drevesa manj odporna

na belo trohnobo korenin, ki jo povzročajo glive iz rodu

Armillaria. Bolezen povzroča trohnobo korenin zaradi katere

drevesa sčasoma odmro. Belo podgobje se razraste pod lu-

bjem korenin in debla nad koreninskim vratom. Na koreninah

opazimo koreninam podobne črnorjave rizomorfe. Ti se širijo

pod zemljo na druga drevesa. Znak, da je ta goba napadla

drevo so tudi gobice, ki se jeseni pojavijo ob vznožju drevesa.

Neposredno zatiranje tudi te bolezni ni mogoče. Skrbimo za

ustrezne rastiščne razmere in pospešujemo mešane sesto-

je, kajti v njih bolezen ni tako nevarna kot v monokulturah.

Širjenje okužbe omejimo tako, da okužena drevesa podremo

in izkopljemo panj s koreninami vred.

Hrast cer, hrast puhavec in javorje lahko prizadene tudi

pooglenitev hrastov, ki jo povzroča gliva Biscogniauxia

mediterranea. Bolezen povzroči odpadanje skorje: skor-

ja poka in odpada. Na skorji napadenih dreves najdemo

trosišča (stroma) črne kot oglje, ki so podolgovata (1,8–7 cm)

z dvignjenim robom, lahko se zraščajo med seboj. Bolezen

poškoduje drevesa ob sušnem stresu. Posuši se celo drevo.

Tudi v tem primeru je ednini ukrep sanitarna sečnja.

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) s svojimi terenskimi izposta-

vami in v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije pokriva

celotno državo tudi pri spremljanju zdravstvenega stanja gozda.

Ena od najpomembnejših nalog varstva gozdov ZGS je usmerja-

nje izvajanja sanitarnih sečenj (to so sečnje okuženega, z insekti

napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja) po

abiotskih in biotskih dejavnikih. Preden se lotite sanacije vašega

gozda, se dogovorite z revirnim gozdarjem za skupni ogled, sve-

tovanje in se dogovorite za nadaljnje ukrepanje v vašem gozdu.

Bogdan Magajna, ZGS OE Sežana

obvestila

Foto

: NIK

I O

GR

IS

POOGLENITEV CERA RAK NA OSTROLISTNEM JAVORU

50

Lastnik gozda lahko strokovno pravilno in ekonomsko učin-

kovito gospodari s svojim gozdom, če ima temeljno znanje o

gozdu, biti mora vešč pravilnega in varnega izvajanja gozdnih

del ter mora imeti ustrezno opremo in mehanizacijo. Za razliko

od poklicnih gozdnih delavcev lastniki gozda dela izvajajo

občasno, zato je med preventivnimi ukrepi na prvem mestu

spodbujanje zavedanja o nevarnosti oz. dvig “kulture varnosti”.

V gozdu lastniki gozda najpogosteje opravljajo sečnjo in spra-

vilo lesa. Gre za podiranje dreves, odstranjevanje vej, preža-

govanje hlodov na ustrezne dolžine (krojenje) in spravilo lesa

z mesta poseka na cesto, od koder ga odpeljemo iz gozda s

tovornjaki ali traktorji. Med nameni usposabljanja lastnikov

gozda za delo v gozdu je zato tudi promocija in uveljavljanje

varnega dela v gozdu, uporabe kakovostne zaščitne opreme

in spodbujanje varnih delovnih tehnik.

S tečajem v Dolenji vasi je Zavod za gozdove Slovenije OE

Sežana zaključil niz usposabljanj za varno delo v gozdu z eko-

nomiko gozdarstva, ki so bila fi nancirana s sredstvi Evropskega

kmetijskega sklada v okviru Programa razvoja podeželja 2007–

2013, ukrep 111 »Usposabljanje za delo v kmetijstvu, gozdar-

stvu in živilstvu«. Zaposleni na ZGS-ju smo ga organizirali 7. in

14. septembra, udeležilo se ga je 16 lastnikov, pri izvedbi so

sodelovali predavatelji praktičnega pouka Srednje gozdarske in

lesarske šole iz Postojne. Med slušatelji iz občine Divača, Sežana

in Hrpelje - Kozina je bilo veliko takih, ki so si obnovili znanje,

pa tudi pa takih, ki se s tem delom srečujejo prvič.

Prvi dan tečaja je potekal v vaškem domu v Dolenji vasi, kjer so

se udeleženci seznanili z osnovnim poznavanjem motorne žage,

osnovami varne sečnje dreves, tehničnim pregledom motornih

žag ter predstavitvijo orodij in opreme sekača. Teoretičnemu

delu je sledil prikaz sečnje dreves po fazah in vadba na poligonu.

Naslednjo soboto so si tečajniki nabrali spretnosti, potrebnih za

delo z motorno žago. Dan se je začel s predavanjem o ekonomiki

gozdarstva. Nato so predavatelji pregledali motorne žage in tečaj-

nikom pokazali postopke njihovega vzdrževanja: čiščenje, brušenje,

nastavitev motorja. Sledilo je opremljanje udeležencev z osebnimi

zaščitnimi sredstvi in šolski prikaz varnega podiranja po posame-

znih fazah. Tečajniki so lahko sami pod budnim očesom predavate-

ljev vadili vse postopke podiranja in kleščenja gozdnega drevja.

Po letu 2011, ko je v slovenskih gozdovih pri delu ugasnilo 18

človeških življenj, v ZGS-ju ugotavljamo postopno upadanje

števila nezgod, letos je skupaj pri delu v gozdu umrlo 11 ljudi.

Vsako leto v povezavi z delom v gozdu umre preveč ljudi, v

večini kmetov, ki si ob kmetijski dejavnosti sami pripravljajo

drva ali iščejo dodaten zaslužek na kmetiji, med smrtnimi

žrtvami pa so tudi posamezni profesionalni gozdarski delavci.

Do nesreč prihaja predvsem zaradi podcenjevanja nevarnosti,

neuporabe osebne varovalne opreme, nepoznavanja tehnik dela,

uporabe zastarelih delovnih naprav, slabe psihofi zične pripravlje-

nosti (starosti), ekonomske krize in naraščanja letnega poseka. Tudi

zato bo v prihodnje potrebno še več izobraževanja na tem podro-

čju, saj strokovnjaki ugotavljajo, da je med tistimi, ki so obiskovali

tečaje varnega dela v gozdu, število smrtnih žrtev precej nižje.

Zato bomo s programom tečajev za lastnike gozda, ki jih fi nancira

občina oz. udeleženci tečajev, nadaljevali tudi v prihodnjih letih.

Poleg tega glavnega ukrepa za povečanje varnosti dela v

gozdu v ZGS-ju tudi preko medijev opozarjamo na tragičnost

nezgod in na nujnost previdnosti pri delu v gozdu. Na spletni

strani ZGS-ja (www.zgs.gov.si) je na voljo literatura in razpored

tečajev varnega dela v gozdu. Na sejmih in lokalnih prireditvah

si lahko ogledate naše demonstracije uporabe osebne varoval-

ne opreme in varnega dela v gozdu, lahko pa se o varnem delu

v gozdu posvetujete tudi z vašim revirnim gozdarjem.

Bogdan Magajna, ZGS OE Sežana

obvestila

Foto

: KL

AV

DIJ

O Č

OK

EL

JFo

to: K

LA

VD

IJO

ČO

KE

LJ

51

Dokumentarni fi lm z naslovom Fenomen Bruno Gröning –

Po sledeh »čudodelnega izcelitelja« objektivno poroča

o senzaciji iz leta 1949, ki je danes ponovno zelo aktualna:

»Neizceljivo ne obstaja, Bog je največji zdravnik!« Kdor išče

pomoč, tega fi lma ne bi smel izpustiti. Bruno Gröning je rekel:

»Ne bodite lahkoverni, prepričajte se sami!«

Dokumentarni fi lm v treh delih si lahko ogledate v nedeljo,

17. novembra, od 14. do 19.30 (z dvema vmesnima od-

moroma), na Ljudski univerzi Sežana, Bazoviška 9, Sežana.

Vstop je prost, prosimo za prostovoljni prispevek.

Informacije: 041 526 154 ali www.bruno-groening-fi lm.org

obvestila

PILATES IN TERAPEVTSKE SKUPINSKE VADBE do 8 oseb.

RAZPOLOŽLJIVI TERMINI:

PONEDELJEK in/ali SREDA, ob 18.30 in/ali ob 20.00

TOREK in/ali ČETRTEK, ob 8.30

KINERGETIX:

PETEK, ob 18.00

NA DELAVNICO Z ICO KREBAR:

Makrobiotika po načelih stare slovenske

kuhinje in parazitologija:

16. 11. ob 11.00;

NA DELAVNICO O UČINKOVITOSTI

IN PRIPRAVI NARAVNIH SOKOV:

23. 11., ob 17.00;

NA BREZPLAČNO DELAVNICO S FIZIOTERAPEVTKO

Martino Mihič: KAKO SI UČINKOVITO POMAGATI

Z MASAŽO S TENIS ŽOGICO,

december 2013;

NA BREZPLAČNO LIMFNO DRENAŽO PO DR. VODDRU

OB MESECU BOJA PROTI RAKU NA DOJKI:

19. 10., 20. 10, 26. 10. in 27. 10.

Več na: www.hisa-energij.si

Obvezne rezervacije in informacije na:

tel. 040 303 578-Mateja, mail: info@hisa-energij.si

52

SKUPINA ZA SAMOPOMOČ SVOJCEM OSEB Z DEMENCO V SEŽANISlovensko združenje za pomoč pri demenci Spominčica je

skupaj s socialno-varstvenim programom Centra za socialno

delo Sežana v prvi polovici letošnjega leta pričelo s srečanji,

namenjenimi svojcem oseb z demenco, ki še živijo v doma-

čem okolju.

V treh srečanjih so si svojci ob pogovorih z gostjo mag.

Tatjano Cvetko, dr. med., zdravnico družinske medicine in

predsednico primorske Spominčice izmenjali najrazličnejše

informacije o aktualnih temah, povezanih s skrbjo njihovega

bližnjega družinskega člana. Vzpostavila so se nova poznan-

stva in izmenjale številne izkušnje. Sezono srečanj so imele

osebe z demenco skupaj s svojimi svojci priložnost zaključiti

s predavanji in delavnicami na enodnevni Šoli o demenci na

Debelem rtiču 15. junija.

Po zaključku poletja vas Spominčica znova vabi k mesečnim

srečanjem vsako zadnjo sredo v mesecu. Prvo popoči-

tniško srečanje bo 30. oktobra, ob 17.30, v dislociranih

prostorih Centra za socialno delo Sežana na Ulici 1. maja 4 v

Sežani.

Srečanja bosta povezovala strokovni delavec Centra za social-

no delo Sežana Klemen Mozetič in zunanja sodelavka Lidija

Pregelj. Prvo srečanje bo namenjeno pogovoru o dogajanju

v poletnih mesecih in drugih aktualnih temah, v ostalih pa se

bomo imeli možnost srečati tudi z različnimi strokovnjaki, ki

delujejo na področju demence.

Za več informacij pokličite na telefonsko številko

040 220 202 (Klemen) ali pišite

na elektronski naslov: lidijapregelj@hotmail.com.

Vljudno vabljeni na naša srečanja.

obvestila

Žana Može iz Dolenje vasi, rojena 10. 9. 2013 v Postojni, tež-

ka 3480 g, dolga 51cm. Z rojstvom je razveselila sestrico Tajo,

mamo Lauro in ata Mateja.

17. 9. 2013 ob 23.37 je mamico Petro in očka Andraža razve-

selil mali korenjak Luka, ki je bil težek 3190 g in velik 52 cm.

UPRAVNA ENOTA SEŽANA o bve š č a vs e s vo j e ce n j e n e s t ra n ke,

d a b o d o o d 1 . 1 1 . 2 0 1 3 n a K ra j e v n e m u ra d u D i va č a

p o te k a l e u ra d n e u re :vs a ko d r u g o i n če t r to s re d o v m e s e c u

o d 1 3 . 3 0 d o 1 7 . 0 0 .

Polonca Bačar, načelnica

Zahvala telovadcemTudi sedma telovadna sezona se je lepo odprla, saj sta

obe skupini zapolnjeni in vzdušje je še vedno enkra-

tno ter volja po vadbi prisotna. Zato bi se rada zahva-

lila vsem zvestim telovadcem za voljo do vadbe ter

zaupanje v moje strokovno znanje in predanost delu.

Tanja

veseli dogodki

53

Obiskali smo Jožefa Cerkvenika iz

Gornjih Vrem, ki je 26. septembra

dopolnil devetdeset let. Povprašali

smo ga za recept, kako dočakati tako

starost. Z nasmehom je povedal, da

se je vse življenje ukvarjal s kmetij-

stvom, bil ves čas v stiku z naravo in

zemljo in pri vsem težkem delu imel

smisel za humor. Tudi dobra kapljica

na mizi in seveda velika ljubezen vseh

družinskih članov ne sme manjkati,

da je človek srečen in zdrav. V bolni-

šnici je bil samo takrat, ko se je enkrat

polomil. Neverjetno, kak spomin ima

Jožef! Človek bi ga poslušal in poslu-

šal. Obljubili smo mu, da ga bomo

obiskali za njegovih 100 let, če bomo

mi še živi.

MFF

V prvi polovici leta je častitljivih 90 let

praznovalo kar nekaj naših krajank. Na

njihovem domu smo obiskali Marijo

Prelec, po domače Žvukovo z Barke,

in Ano Cerkvenik iz Dolnjih Vrem,

medtem ko smo v Domu upokojencev

v Sežani obiskali še Marijo Dujc s

Škofelj, ki je praznovala 90 let že lan-

skega septembra, in Marijo Franetič,

tudi s Škofelj, ki je praznovala letošnje-

ga junija.

veseli dogodki

MARIJA PRELEC Z BARKE

54

Družinska gostilna Stari grad v Senožečah, v kateri sta gostil-

niško dejavnost leta 1969 začela sedaj že pokojni Anton in še

vedno mladostna Draga Sotlar, je praznovala več kot 40 let de-

lovanja. Pred kratkim so se zbrali vsi sedanji in nekdanji delavci,

ki so bili zaposleni v gostilni, ki slovi po divjačinskih in predvsem

po kraških domačih jedeh, saj je njen naslednik sin Marjan

Sotlar tudi odličen in aktiven lovec domače lovske družine.

Na ponovnem prijateljskem srečanju, na katerem so se zbrali

vsi redno zaposleni kot tudi občasni delavci in dijaki, so

obujali spomine in zanimive zgodbe, ki so nastajale ob delu.

»Nekateri ste z nami orali ledino takoj na začetku, drugi ste se

vključili kasneje, vsi skupaj in vsak zase pa ste pisali zgodbo

o gostišču Stari grad – skoraj polstoletno življenjsko zgodbo,

ki je bila večino tega časa zelo uspešna. Hvala vam, vsakemu

posebej, za vsako stran te zgodbe, ki jo še vedno pišemo.

Danes z novo ekipo in v bistveno drugačnih razmerah kot ne-

koč. Pred nami je najzahtevnejše obdobje doslej. Negotovo

in nepredvidljivo. Kriza, v kateri smo se znašli, ne ponuja ne

kratkotrajnih in ne enostavnih rešitev. Zato je zelo pomemb-

no, da se z njo realno soočimo in da vsi skupaj in vsak zase

prevzamemo del odgovornosti za boljši jutri, zase in za svoje

družine. Odločeni smo, da bomo to po svojih najboljših

močeh storili tudi v gostišču Stari grad in nadaljevali začeto

pot. S trmastim optimizmom in s kraško vztrajnostjo. Prepri-

čan sem, da nam bo uspelo. S skupnim znanjem, s pozitivno

energijo in z iskanjem novih rešitev,« je optimistično poz-

dravil Marjan Sotlar, ki s soprogo Marto še naprej vztraja in

piše zgodbe gostilne Stari grad. Pri delu jima pomagata tudi

hčerka Mojca in sin Matej.

Spomnili so se tudi sodelavcev, ki jih ni več med njimi (Danila

Dubroviča, Ivana Likarja). Posebna zahvala za srečanje gre po-

budnicama Mileni in Dragi, ki sta vzorno organizirali prijetno

srečanje, ki bo ostalo vsem zbranim v lepem spominu.

Olga Knez

V imenu župana smo jim čestitali predstavniki občine

Divača, KS Vreme, Združenja borcev za vrednote NOB

Vreme ter predstavnice RK Sežana. Lepo nam je bilo

kramljati z njimi in njihovimi svojci pri ugotavljanju,

kateri recept je najboljši za doživetje tako pozne starosti.

Zaželeli smo jim, da bi jim čestitali tudi za 100 let.

Mirjam Frankovič Franetič

veseli dogodki

ANA CERKVENIK IZ DOLNJIH VREM MARIJA DUJC IN MARIJA FRANETIČ S ŠKOFELJFo

to: O

LGA

KN

EZ

55

Vse so zakuhali Damjana, Branko in

Primož, ki so v soboto, 7. septembra, na

Lićinovi domačiji na Vatovljah 10 prvič

zbrali potomce Jakoba Brezovca in

Frančiške, rojene Bak. Zakonca sta imela

šest otrok, in sicer Franca, Janeza, Mari-

jo, Karolino, Jožeta in Frančiško, danes

pa rastejo že njihovi prapravnuki.

Vseh še živečih potomcev je 118, a na

srečanje jih je prišla približno polovica.

Srečanje je bilo nekaj posebnega, saj

so se nekateri med seboj sploh prvič

spoznali. Minilo je v tkanju pristnih vezi,

sproščenem pogovoru, obujanju spomi-

nov na vse tiste drage, ki jih ni več med

njimi, pregledovanju slik in rodovnika

na velikem panoju. Udeleženci so se še

posebej razveselili obiska sorodnikov

iz daljne Avstralije, ki so se na svojem

popotovanju po Evropi spotoma ustavili

tudi na Vatovljah. Vsi so si bili enotni, da

je srečanje minilo prehitro. Želijo si tudi,

da bi se še kdaj srečali v takšnem ali še

večjem številu, saj tako ne bi pozabili, od

kod izvirajo njihove korenine.

Zanimivo je dejstvo, da sta med 118 še

živečimi potomci Jakoba in Frančiške

samo 2 moška potomca, ki bosta prii-

mek Brezovec ponesla v naslednji rod.

Boštjan Polh

veseli dogodki

Ja, petdeset let je minilo, odkar smo

''generacija 48'' zaključili osnovno šola-

nje v Divači.

Se še poznamo? O ja, stisk roke in

poljub potrdita, da se še poznamo. In še

vedno se nasmejimo, ko se spominja-

mo takih in drugačnih prigod iz našega

šolanja pred petdeset in več leti. Veliko,

zlasti lepega, se še spomnimo. Preživeli

smo prijetna osnovnošolska leta, ja,

prav lepo nam je bilo!

No, vstopa v šolo, torej prvega razreda,

se spominjamo le bežno; smo pa vsi

prav dobro ohranili podobe in dogod-

ke zaključnega, takrat osmega razreda.

Vodstvo šole nam je odredilo pouk v

''baraki'' na sejmišču, v dotrajani leseni

baraki za delavce (morda za delavce,

ki so gradili cesto Ljubljana-Koper,

morda za tiste, ki so kot prišleki v

Divačo dobili prvo službo na železnici.

Kdo ve?!).

Naša ''nova šola'' tedaj še ni imela

stranišča, tudi ogrevanja ne, streha je

puščala …, nam pa je bilo vseeno lepo;

na sejmišču smo kraljevali mi – osemčki,

brez pravega spremstva in nadzora

naših učiteljev. In da nas vendarle ne bi

presenetil kdo od ''tovarišev'', je poskr-

bela ''izvidnica''. Oh, kako je bilo lepo,

bili smo skoraj svobodni!

In kljub takim prostorskim pogojem so

nas naši učitelji naučili toliko, da smo

zmogli samozavestno nadaljevati vsak

svoje življenje! Hvala vam za vse, kar ste

nam otrokom takrat dali!

Barake že dolgo, dolgo ni več, smo

si pa zato sošolci letos, 4. septembra,

ogledali našo nekdanjo šolo, se ob

dobrem strokovnem vodenju dalj časa

pomudili v Muzeju slovenskih fi lm-

skih igralcev in se v družbi predanega

jamarja podali v Divaško jamo. Za

spominjanje na osnovno šolanje, pa

seveda za radovedna vprašanja ''kako

si?, si zdrava?, si zdrav?, kako partner,

kako otroci?, kako pokoj?... , za vse to

je bilo dovolj časa še ob dobrem kosilu

pri našem Malovcu.

Zbrani sošolci smo tako vsak v svoj

mozaik lepših doživetij dodali še ta en

dan. Res smo v prelepem sončnem

vremenu skupaj preživeli nepozaben

dan. In ni čudno, da smo sklenili, da

se čez leto dni spet vidimo. Sošolke in

sošolce, ki smo vas tokrat pogrešali, že

sedaj vabimo, da se nam čez leto dni le

pridružite.

Za iniciativno skupino

Evgen Stopar

Foto

: PE

TR

A G

RŽ

EL

J

Sprejem prvošolcev V VremahPrvi šolski dan je za vse prvošolce pomemben dan. To je dan, ki ostane

v lepem in trajnem spominu, saj je poln pričakovanj, vznemirjenja,

veselja pa tudi bojazni in dvomov.

Da bi se prvošolci kar se da dobro počutili na podružnični šoli Vreme,

smo jim pripravili topel sprejem. Učence smo razveselili z igrico Ribica

v šoli, ki smo jo učiteljice zaigrale ob pomoči staršev drugošolcev. Vse

prisotne so pozdravili in nagovorili ravnateljica Damijana Gustinčič, po-

dravnateljica Nives Skuk in župan občine Divača Drago Božac. Učencem

so zaželeli prijeten začetek šolskega leta in da bi se v šoli dobro počutili,

osvojili veliko znanja in ohranili lepe trenutke šolanja na podružnični šoli.

Da je pomembno, da bo šolsko leto tudi varno, je vse zbrane spomnil

policist. Poudaril je, da je za varnost otrok potrebno skrbeti tako kot za

lastno varnost ter da je zgled odraslih prvi in najpomembnejši.

Po končanem programu so Jure, Urban in David s simbolnim presko-

kom vrvice dokazali, da so postali pravi prvošolci in ponosno prejeli

priznanje. Sledilo je presenečenje v šolski jedilnici. Starši in učenci so

se posladkali s torto in nazdravili vstopu v prvi razred.

Učiteljica Katja Kovačič

Prvi šolski dan v SenožečahTako kot se je jutranje sonce sramežljivo skrivalo za oblaki, so se za krili in

hlačami staršev skrivali senožeški prvošolci. Toda prvi nelagodni trenutki

so se prav kmalu razblinili, saj je vstop prvošolcev v šolsko večnamen-

sko dvorano pospremil bučen aplavz in prijeten kulturni program. Uči-

teljice so ubrano zapele slovensko himno, petošolki Nika in Izabela pa

sta s svojo igro »Ne, ne grem v šolo« nasmejali vse prisotne. Ravnateljica

Damijana Gustinčič, pomočnica ravnateljice Nives Skuk, župan Drago

Božac in policist Janko Šenkinc so vsak na svoj način pozdravili prvošol-

ce in njihove starše ter izrazili veselje , da imajo otroci naše občine ure-

jene pogoje za nemoteno šolsko delo. Sprejem smo zaključili s petjem

in igranjem na inštrumente in s preskokom vrvice v novo življenjsko

obdobje. Seveda smo razrezali torto in prav kmalu postali prijatelji.

Ada Škamperle

Prvi šolski dan za prvošolce v Divači24 prvošolčkov se je drugega septembra v spremstvu svojih staršev

zbralo pred šolo v Divači. Učiteljice smo jih popeljale do praga, kjer so

vsi uspešno preskočili potok in dobili potrdilo, da so postali učenci naše

šole. V večnamenskem prostoru so si ogledali lutkovno igrico Ribica v

šoli, ki so jo odigrale učiteljica Lidija Uršič, defektologinja Anja Abram in

osmošolka Nina Svetina, ter prisluhnili ubranim zvokom ksilofona peto-

šolke Tine Škamperle. Prvošolce in njihove starše so prijazno sprejeli in

pozdravili tudi ravnateljica Damijana Gustinčič, župan Drago Božac, kori-

stne nasvete za varno pot v šolo pa je delil policist Janko Šenkinc. Novo

prometno ureditev v okolici šole je staršem predstavil Iztok Felicijan.

Po slavnostnem sprejemu so vsi s pesmijo odkorakali v učilnico v

vrtcu Divača, kjer bo celo šolsko leto potekal dopoldanski del pouka,

vse ostale dejavnosti pa se bodo odvijale v šoli.

V veliki učilnici jih je čakalo sladko presenečenje in uporabno darilo.

Učenci so se predstavili, se naučili krajšo pesmico, se razgibali in z

nasmehom na ustih odšli domov. Prvi šolski dan je minil v prazničnem

duhu in verjamemo, da si ga bodo zapomnili za vse življenje.

Odslej bodo prvošolčki velik del svojega časa preživeli v šoli, njihov

svet se bo razširil izza varnih mej doma. Da šola prinese velike spre-

membe v življenje otroka (nov ritem in dnevne rutine, nove obvezno-

sti in odgovornosti …), se zavedamo učitelji, starši in širše okolje. Vsi

smo odgovorni, da s skupnimi močmi male nadobudneže usmerimo

na pravo pot, da bo lahko nekoč iz majhnega zrastlo veliko.

Srečno in uspešno, prvošolci in prvošolke!

Učiteljice Nela, Lidija in Tatjana