4,90

€

po Evropi:ČEŠKA SKALNA MESTA

MINIMUNDUS

ISSN 2232-5514Z otroki v hribe Daddy's Day Z Bračkoti okoli svetaFrancija Amsterdam Dunaj Movieland Robinzonski Biševo

KOLEDAR JESENSKIH DRUŽINSKIH DOGODKOV

žur v mestu:DUNAJ

intervju:BOJAN EMERŠIČ,DRUŽINSKI POPOTNIK

DR

UŽI

NSK

A

D

ŽIV

ETJA

ŽIVET

JA DRUŽINSKA D ŽIVETJAŽIVETJA

Številka 3 JESEN 2012revija za aktivne družine

150IDEJ ZAPRAZNOVANJE ROJSTNIH DNI

Jesen prihaja, ampak to za družine še ne napoveduje

zimskega spancaNedavno tega sem razmišljala, kako neskončno se družine razlikujemo. Ne bom se spuščala v način vzgoje, notranjo organizacijo ali odnose med partnerjema, staršev do otrok in obratno. Nekaj drugega je pritegnilo mojo pozornost. Kako različno družine delujemo v praksi, če se osredotočimo zgolj na to, kako preživljamo svoj prosti čas, kaj počnemo skupaj, čemu dajemo prednost ...Poznam različne družine. Nekateri so zapriseženi zapečkarji in se jim zdi že premik iz kraja A v kraj B (oba seveda v Sloveniji) popolnoma nepotrebno početje. Torej čepijo doma. No, ta vrsta družin se vsaj deli na dve podvrsti. Nekateri znajo tudi znotraj domačega praga otro-kom ustvariti doživljajski svet, ki bogati otroke in družino kot celoto, nekateri pa se uvrščajo v podvrsto »couch potatoes«, torej tistih, ki otroke s svojim zgledom učijo, da je smisel življenja buljenje v kvadratasto škatlo v dnevni sobi. V nekaterih družinah so starši (vedno gre za starše!) prepričani, da morajo otroci doseči dolo-čeno starost, preden se z njimi podajo v neznano, beri odidejo na krajše ali daljše potovanje, se vkrcajo na letalo, prespijo v šotoru ... Tudi ti se delijo na dve podvrsti. Na tiste, ki to mislijo resno in na tiste, ki so jim majhni otroci le priročen izgovor, da se ne premaknejo iz kraja A v kraj B. Veliko pa je tudi aktivnih družin. Od tistih, ki potrebujejo le malo spodbude, da jo popiha-jo od doma, do najbolj zagrizenih, ki so obiskali že dve ali tri mednarodne prestolnice, še preden je njihov otrok dopolnil eno leto, s še ne hodečim dojenčkom prekrižarili Sicilijo po dolgem in po čez, se z majhnimi ali malo večjimi otroki odpravili na pot okoli sveta ... Nič ni narobe s tem ali onim pristopom. A prihaja jesen in korak za njo zima, ko se zna zgodi-ti, da se nam bo zaradi slabšega vremena zdelo, da nimamo česa početi in da je najbolje, če neprijazno vreme prekrmarimo kar v zavetju lastnega doma. Napaka! Tudi jeseni imamo v bližnji in malo manj bližnji okolici kar nekaj stvari, ki lahko popestrijo naš vsakdan. In če zara-di šoloobveznih otrok težko govorimo o vsakdanu, naj to velja za (podaljšane) konce tedna. Slovenija je doživljajsko bogata, a z vidika izkoriščenosti nedohranjena dežela. In na do-segu roke nam je. Tudi hitri izleti čez mejo nam ne bodo pobrali vse energije in preostalih dni dopusta, družini pa bodo prinesli občutek, da si je privoščila male počitnice, pa čeprav smo si vzeli za izlet le en sam, samcat konec tedna. Mislim, da je to prava smer razmišlja-nja, odločili pa se boste sami. V jesenskih Družinskih doživetjih boste gotovo našli veli-ko namigov, kako vnesti nekaj dinamike v doživljanje jeseni s svojo družino.

Pridružite se nam, zabavno je!

Družin

ska doživ

etja, re

vija za

aktivne družin

e. Revija

izhaja 4-krat le

tno. Cena izv

oda je 4,90 evra. Letna naročnina zn

aša 15 evrov, z

a tujino pa 30 evro

v.

Zgornje cene vk

ljučujejo 8,5% DDV (ZDDV-URL RS 106/01).

urednica

/chief e

ditor K

atja Okorn, katja

@aa-press.si

urednica

spletn

ih stra

ni/websit

es edito

r www.dj-s

lovenija

.si, w

ww.druzin

ska-doziv

etja.si

, Petra Močnik, petra

@aa-press.si

Brihte

(otro

ški u

rednišk

i sve

t) Jan Balent, M

aja Boh, Lara Boštjančič, M

aša Fatur, Žan Legat,

Caterina Leonardi, J

aka, Luka in Nejc Longyka ter Klara Šmuc

mentoric

a Briht P

olona Pibernik, brihte@aa-press.

si

sodelavc

i in gostu

joča pere

sa/c

ontributo

rs Mateja Apohal, B

arbara Boh, Davor B

račko, Tina Huremovič

, Sašo Jug, D

arja

Legat, Anja Longyka, P

rimož L

ongyka, Petra Močnik, N

atalija Pek, Polona Pibernik in Maja Vidergar

lektura

/pro

of reading M

ojca Pipan

oblikova

nje in pre

lom/desig

n & pro

duction AA-Press

design

tisk in

naklada/prin

t & ci

rculatio

n Eurograf d.o.o., 7

000 izvodov

distribucij

a/distri

bution AA-Press

d.o.o. in Delo prodaja d.d.

izdajate

lj/publis

her AA-Press

d.o.o., Ukmarje

va 4, 1000 Ljubljana, Slovenija

GSM: 041 388 189, T:

00 386 (0)1 620 25 50, F: 0

0 386 (0)1 620 25 51

info@aa-press.si,

www.aa-press.si

ID DDV: SI 63450909, UniCredit, IBAN SI56 2900 0005 0403 482

naročn

iška sl

užba/s

ubscrip

tions

Maja Zalar, maja@aa-press.

si

trženje in

mark

eting/s

ales & m

arketin

g

Barbara Boh, barbara@aa-press.si

Darja Legat, d

arja@aa-press.

si

direkto

r/managing dire

ctor

Primož L

ongyka

primoz@

aa-press.si

Katja Okornurednica

O

dozivetja

@aa-press

.si •

www.dru

zinsk

a-dozivetja

.si

za začetek

fotografija na naslovnici Radim

ersky

POPRAVEKAvtor fotografije »Pehta preganja Kekca«, objavljene v poletni številki revije, je gospod Mavricij Pivk, Delo, in ne gospa Saša Bojc, kot smo po-motoma napisali. Obema kolegoma se iskreno opravičujemo.

Zakaj je

tako dober

Pingo 100% jabolčni motni sok:vir kalcijaOtroci hitro rastejo. Za zdravo rast potrebujejoveliko kalcija za kosti in zobe ter za dobro

delovanje vseh celic. Dovolj zaužitega kalcija v

mladosti zmanjšuje tveganje za zlome kosti in

osteoporozo v starosti. Zato naj se vaši junaki

okrepijo z motnim jabolčnim sokom, ki ima

dodanega kar 120 mg kalcija na porcijo 200 ml,

s čimer zagotavlja 15 % priporočenega dnevnega

vnosa (PDV).

Pingo nektar Sadni mix+ 10 vitaminov: vitamin C, niacin,

E, pantotenska kislina, B6, tiamin,

folna kislina, biotin, B12 in provitamin A

Vitamini, vitamini, vitamini! Otroci nimajo nikoli dovolj igre

in vitaminov, ki jih ženejo naprej in krepijo njihov imunski

sistem. Pingo Sadni Mix sestavlja kar 13

različnih sadežev, od tod njegovo ime.

Dodali smo mu 10 najpomembnejšihvitaminov.

Pingo

pijača iz breskev:

vir vitaminov ACE

Najnovejši Pingo je izdelan iz

breskev, ki jih imajo mali junaki

tako radi. Pijača je obogatena z

vitamini C, E in A. Vsi skupaj bodo

poskrbeli za krepitev imunskega

sistema, za zaščito tkiv in celic

ter za dober vid in za zdravo

rast vašega malega junaka.

za otroke?

NOV OKUS!

Pingo pijača iz jagod in črnega ribeza: vir železaŽelezo je eden najpomembnejših elementov za zdravo kri in dobro delovanje organizma. Preprečuje slabokrvnost, ki se pogosto pojavi pri otrocih v obdobju intenzivne rasti. Zato ponudite malemu razbojniku sadno pijačo iz jagod in črnega ribeza, obogateno z železom. 200 ml pijače zagotavlja 15 % pripo-ročenega dnevnega vnosa (PDV).

ww

w.fr

ucta

l.si

OG

LAS

NO

SP

OR

OČ

ILO

Pingo A4_jul2012.indd 2 24.8.2012 10:20:43

JAN, 10 let

Najboljše doživetje tega poletja je bilo, ko sva šla z atijem lovit ribe in sva ujela 13 kg težkega amurja.

MAJA, 9 letNajbolj super mi je bilo, ko smo si šli na Hrvaškem

ogledat mogočne slapove Krke

in smo se tam celo kopali.

MAŠA, 13 let

Po počitnicah na morju se rada odpravim na kakšen izlet. Hoja in svež zrak v naravi ob koncu počitnic me vedno spravita v dobro voljo.

Med počitnicami sem največ časa preživela v vodi. Včasih sem z masko raziskovala podvodni svet, z desko pa sem se bolje znašla na valovih.

Bilo je super!

LARA, 13 let

Daleč najboljše je bilo ribarjenje na Biševu.

Lovili smo ribe in rake, ob polnoči smo šli lovit ugor-

je in se zelo zabavali.

NEJC, 11 let

Uradni prevoznik Družinskih doživetij:

JAKA, 13 let

Moji najljubši trenutki so bili, ko sem na Biševu s harpuno lovil ribe in hobotnice. Všeč

mi je bilo tudi ležanje v viseči mreži ob sončnem zahodu.

Brihte po počitnicah

4 Družinska doživetja

V Puli sem se peljala s športnim letalom, se igrala na vodnih igralih: gora, tram-polin, saturn ... Zelo lepo je bilo tudi, ko sem s trajekta gledala delfine.

KLARA, 12 let

Počitnice: nestres in nova poznanstva.

CATERINA, 15 let

Jetball turnir z BrihtamiPridruži sem nam na sejmu 10. Kamping & Karavaning v

soboto popoldne od 14.00 do 18.00 in skupaj bomo igrali »vodni nogomet na daljinca« Jetball!

To je nova igra z vodo in žogo, ki so jo sestavili pri Ve-croniji v Celju. Igralca (vsak na svoji strani igrišča) preko komandnega pulta z gumbi vodita in usmerjata napihljivo

žogo z vodnimi curki v nasprotnikov gol. Vsak gumb aktivi-ra določeno usmerjen curek: vodoravni curki so za napad,

navpični pa za obrambo.Igrišče je veliko kar 11 x 4 metre. Kratko video pred-

stavitev si lahko ogledate na www.youtube.com, v iskalnik vtipkajte: JETBALL 2012.

Jetball turnir z Brihtamiv soboto, 29. septembra 2012

od 14:00 do 18:00na sejmu 10. Kamping & Karavaning v Ljubljani.

27. do 30. september 2012Gospodarsko razstavišče Ljubljana

www.kamping-karavaning.si

10. KAMPING & KARAVANING

1. OUTDOOR, BEACH & PLAY

Najbolj sem užival, ko smo skupaj s prijatelji tauhali školjke na plaži, kjer jih je bilo cel miljon in več.

ŽAN, 9 let

BRIHTE

Super je, ker imaš med počitnicami čas za prijatelje in druže-nje. Drugače sem se pa imel zelo dobro tudi ob lovljenju rib in spuščanju po najdalj-šem ziplajnu v Evropi.

LUKA, 15 let

5Jesen 2012

intervju: Barbara Pokorny, Ko Pika Nogavička v Velenju prevzame oblast8

hudo po Evropi: izbor koncertov in predstav

3D reportaža Minimundus

čist noro: Steel Dragon 2000

novičke iz zabaviščnih, adrenalinskih in vodnih parkov,živalskih vrtov in akvarijev, za najmlajše in kar tako

za konec tedna: Bela krajina

Brihte sprašujejo: Bojan Emeršič

šola za starše: A sploh veste, zakaj so počitnice?!

obliž: Pasti in čeri hladnelših dni

tretje oko: Rezultati 3. Fotonatečaja

žur v mestu: Dunaj,mesto tisočih znamenitosti in dunajskih zrezkovžur v mestu:Kolesa in cvetje Amsterdama

igrajmo se: Jesen, v naravi ali doma

ko si fotr čas vzame: Daddy's Day

aktivno jeseni: Z otroki (peš) v hribe

po Evropi: Češki gradovi in skalna mesta

po Evropi: Francoski jugozahod

za prebrisane:(kako jo bolje odnesti na poti in med doživetji)

Hočem to! (predlogi za dobre in praktične nakupe)

pazi! (opozorila o neprimernosti igrač)

test družinskega avta: VW Caddy Trendline

Rojstni dnevi – Najboljši žur za rojstni dan12

koledarnica: september, oktober in november24

36

38

46

48

66

60

70

72

82

98

90

92

86

94

106

112

114

116

118

test družinskega avtodoma: Eura Mobil Profila A600VB120

z Bračkoti okoli sveta:3. del - Filipini, Kitajska, Tokio in New York 122

test: Avtomobilski in tehnični muzej Sinsheim

test: Robinzonski Biševo

Brihte na obisku:Lumpi park, Arena in Wellness park Laško

test: Movieland

napovednik

obiskali smo: Festival družin in kopališča

Brihte nagrajujejo

136

142

134

145

140

146

118

94

86

kazalo

78

78

60

38

122

134

Jaz zate,ti zame.

Za večjo varnost otrok in mladostnikov.Za otroke je življenje ena sama igra. Opremite jih s pravim zavarovanjem za njihove dogodivščine.

Vzajemko vam ob sklenitvi zavarovanja podari banjico sladoleda.

Od vsakega sklenjenega

zavarovanja podarimo 1 EUR za nakup šolskih

potrebščin socialno ogroženih otrok.

Naredimo skupaj nekaj dobrega.

Oglas Nezgode A4_(13-04-2012)-šolske.indd 1 21.8.2012 15:53:36

138

tretje oko: Naj piksli zažarijo76

7Jesen 2012

Ko Pika Nogavička v Velenju prevzame oblastNajmočnejša deklica na svetu s pegami na licih, oranžnima kitama, različnima nogavicama in če-vljema, velikima kot čolna je pred 23-imi leti prvič obiskala Velenje. Od takrat se Pika Nogavička v velenjsko vilo Čira Čara vrača vsako leto. V mestu za teden dni prevzame oblast in s pestrim progra-mom, nad katerim bdi Barbara Pokorny, direktorica Festivala Velenje, z ekipo, ob Velenjsko je-zero privabi tudi po sto tisoč obiskovalcev. Letos bo Pikin festival potekal od 16. do 22. septembra.

pogovarjala se je Tina Huremovič, foto arhiv Festivala Velenje

Kdaj in kako je Pika Nogavička prvič prispela v Velenje?Zgodba se je začela pisati leta 1990, ko se je zgodil prvi Pikin dan, ki so ga skupaj pripravili sodelavci takratnega Kulturne-ga centra Ivana Napotnika in Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje. Načrt je bil, da bo osrednji lik prvo leto Pika Nogavička, nato pa vsako leto drug pravljični junak. Vendar je bila Pika tako navdušujoča in dobro sprejeta, da je v Vele-nju kar ostala vse do danes.

Iz majhnega raste veliko, pravimo. Tako je iz majhnega, enodnevnega dogodka nastal velik, pravi otroški festival.

Kako se je razvijal?Iz enodnevne prireditve je v 23-ih letih nastal celotedenski festival, največji otroški festival v Sloveniji, pa tudi v tem delu Evrope. Zdaj na prizorišču ob Velenjskem jezeru naštejemo tudi že več kot sto tisoč obiskovalcev. Sicer pa je bilo prvo-tno prizorišče v samem mestnem središču. Sledila je Rdeča dvorana in ob njeni obnovi selitev na takrat začasno loka-cijo ob jezero. Tu smo tudi ostali, saj smo ugotovili, da gre za odlično prizorišče, kjer ni prometa, je dovolj možnosti za parkiranje in predvsem tudi dejavnosti na prostem. Rdeča nit festivala so že vsa leta Pikine ustvarjalne delavnice, stalni-

INTE

RVJ

U

8 Družinska doživetja

ca so tudi odri in razstave – tako v mestu kot ob jezeru –, ki jih vsako leto dopolnimo z novimi vsebinami. Tako ima Pika tudi svojo kuhinjo, pa pošto in banko … Festival vselej spremljajo tudi zlate pike – najvišja festivalska priznanja. Letos bomo,

glede na to, da smo del projekta Evropska prestolnica kultu-re, podelili novo zlato piko na mednarodnem tekmovanju pianistov v kategoriji junior. Prvič smo razpisali tudi natečaj za nova otroška glasbeno-gledališka dela na temo pravlji-ce. Čeprav so nam dolgo očitali, da smo lokalna prireditev, obiski šolskih skupin in družin z vseh koncev Slovenije in tudi tujine to zagotovo zanikajo. Že nekaj časa sodelujemo z otroki Sarajeva, pred dvema letoma je bila vzpostavljena vez s šolo v srbskem mestu Valjevo, letos smo bili na gosto-vanju v Celovcu.

Pika Nogavička v času festivala prevzame oblast v mestu. To pomeni, da je ona »ta glavna«?Že skoraj od samega začetka festivala župan na otvoritveni slovesnosti župansko lento preda Piki in ta postane začasna »županja« mesta. To je eden od dokazov, da resnično vse mesto živi z njo. Tudi nekatere trgovke in občani se naše-mijo v Piko. To je teden, ko je povsem običajno, da imamo kitke, pege, pisane nogavice, tako otroci kot tudi odrasli.

Glavna Pika Nogavička je vedno ena. Kako jo izberete?Glavna Pika je vselej ena, ki se imenuje uradna Pika. Letos ima, zaradi številnih obveznosti, tudi že uradne pomočnice. Pike sicer izbiramo na avdiciji, saj gre za prestižno in zahtev-no vlogo. Določeni so starostni pogoji in potrebne številne veščine: retorične sposobnosti, gledališka znanja ter dobra fizična pripravljenost, saj je Pika v času festivala na terenu tudi po 15 ur dnevno. Pripravimo pa tudi malo Pikino aka-demijo, da Pike pripravimo na njihovo vlogo.

Obisk festivala je za marsikatero družino postal folklora. Je to namen? Da pridejo družine in imajo ob Velenjskem jezeru ogromno za početi in to brezplačno?Pravzaprav v dopoldanskem času prevladujejo organizirane šolske skupine, ki jih Pika vodička popelje do mesta na ogled gledališke predstave in nato do jezera na delavnice in dožive-tja s čarovniki, uličnimi gledališčniki ... V popoldanskem času pa prevladujejo družine. Z nekaterimi se srečujemo celo vsak dan. Najbolj živahen dan festivala je vedno zadnji, »Pikin dan«.

Program festivala se odvija ob vsakem vremenu, saj Pika ve-dno reče: »Pa kaj, če je dež – odprimo dežnike!« Na festivalu so plačljive samo gledališke predstave in dopoldanski vode-ni programi, vse ostalo je brezplačno. Za to se lahko zahva-limo Mestni občini Velenje, saj brez njene podpore festivala v takšni obliki sploh ne bi bilo.

Je Velenje oziroma Pikin festival kdaj obiskala Astrid Lindgren?V Velenju osebno ni bila. Je pa bila častna pokroviteljica enega od festivalov in se takrat v živo oglasila preko tele-fonske povezave. Že na začetku je festival podprla, dala dovoljenje, da se imenuje po njeni knjižni junakinji in bila vselej navdušena nad posnetki, ki smo ji jih poslali. Marjan Marinšek, ki je bil velik ljubitelj Pike Nogavičke in prijatelj Astrid Lindgren (njegovo navdušenje je pripeljalo Piko v Ve-lenje že v osemdesetih letih), je napisal knjigo Zvezda Astrid in del te namenil tudi festivalu.

Letošnji festival je povezan tudi s programom Evropske prestolnice kulture. Kako so to in še bodo občutili obisko-valci, od najmlajših do starejših?

Iz enodnevne prireditve je v 23-ih letih nastal celotedenski festival, največji otroški festival v

Sloveniji, pa tudi v tem delu Evrope.

Barb

ara

Poko

rny

foto

Pet

er M

arin

sek

9Jesen 2012

Pikin festival je že tretje leto del projek-ta Evropska prestolnica kulture in vsa ta leta ga nadgrajujemo s številnimi no-vostmi in z bogatejšimi kulturnimi vse-binami. V Velenju smo – pod blagovno znamko Pikinega festivala – pripravili kar celoletno dogajanje za otroke; s številni-mi gostovanji in novimi produkcijami za otroke, ki so nastale v Velenju. Tako smo na oder postavili muzikal Aladin, dve lutkovni in plesni predstavi, tri gledali-ške produkcije, bogato je tudi poletno dogajanje s Piko …Osrednja tema letošnjega festivalskega tedna bo »Pikasta kultura«, častna pokro-viteljica pa španska veleposlanica in pe-snica Anunciada Fernandez de Cordova.

Imate svoj najljubši kotiček, dogodek na vsakoletnem Pikinem festivalu?Lani smo na osrednjem prizorišču postavili posebne počival-nice – majhne hiške s pogledom na jezero. Tja sem po koncu dneva rada sedla, pogledala na jezero in podoživela vse lepe trenutke dneva. Ko sem razmišljala o vseh otroških nasmehih, sem si rekla, da so čas, trud in napor, ki jih s sodelavci namenja-mo za pripravo tako velikega projekta, resnično vredni tega.

Pika Nogavička je prepoznavna blagovna znamka Vele-nja, ni pa edina. Kaj si je še vredno ogledati, kaj obiskati?Velenje ponuja veliko zanimivega za otroke in družine. Je-zera so zagotovo vredna obiska. Kakovost vode je dobra in primerna je za kopanje. Na občini so letos napeli vse moči, da bi jezero kmalu tudi uradno postalo naravno kopališče. V Velenju imamo tudi dva čudovita muzeja. Muzej premogov-ništva bo po požaru to jesen ponovno odprt. 180 metrov pod zemljo je namreč mogoče spoznati delo in življenje ru-

darjev, pa tudi velenjsko odkopno metodo. Zamuditi ne gre niti Velenjskega gradu in njegovih zbirk. Na ogled je deni-mo zbirka ostankov mastodonta in afriška zbirka Františka Foita. Nova v turistični ponudbi pa sta muzej Hiše minera-lov ter Pozojeva grajska pot okoli Velenja, narejena po meri družin. Njeno odličnost potrjuje tudi prejeta nagrada Zlata

kocka 2012 – arhitekturna nagrada za projekte za otroke in mladostnike. Imamo tudi konjeniški center, urejene spreha-jalne ter planinske poti. In zagotovo tudi najlepše otroško igrišče, ki ga je ob obisku Velenja vredno obiskati. Ponosni smo, da je Velenje otrokom prijazno Unicefovo mesto.

Program festivala se odvija ob vsakem vremenu, saj Pika vedno reče:

»Pa kaj, če je dež – odprimo dežnike!«

foto

Pet

er M

arin

sek

www.narodnenoše.si / www.kamnik-tourism.si

K a mnik , 6. - 9. september 2012Četrtek, 6. september -

nedelja, 9. september 2012Razstava fotografij: Kamnik - portret iz zraka, VI. del / Avtor: Primož Hieng / Samčev predor

Razstava: Kaj naj oblečem za v šolo? Razstava o oblačilnem videzu učencev in učiteljev skozi čas. / Grad Zaprice, Muzejska pot 3

Filatelistična razstava na temo oblačilne dediščineTuristično informacijski center KamnikOdprtje razstave: četrtek, 6. september 2012, ob 18. uri

Razstava: Oblačilna dediščina Kamnika in okoliceAvtorica: Alenka Pakiž / Galerija Miha Maleš KamnikOdprtje razstave: četrtek, 6. september 2012, ob 19. uri

Petek, 7. september 2012 Oder Glavni trg

16.30: Koncert ljudskih pesmi 19.00: Slavnostno odprtje prireditve z nagovorom župana Občine Kamnik Marjana Šarca 19.15: Koncert Mestne godbe Kamnik 20.00: Zabava z ansamblom Malibu

Sobota, 8. september 2012 Oder pri K avarni Veronik a

10.00 – 12.00: 7. tekmovanje harmonikarjev za pokal Dnevov narodnih noš - predtekmovanje

Oder Glavni trg

9.30: Promenadni koncert Mengeške godbe 10.30: Nastop ansambla Galop 11.30: Srečanje otroških folklornih skupin (OFS Kres Novo mesto, OFS KUD Oton Župančič, OFS Račna, OFS Spominčice Rogaška Slatina, OFS Vrtca Antona Medveda Kamnik) 14.30: 7. tekmovanje harmonikarjev za pokal Dnevov narodnih noš - finale 16.00: Gledališka predstava Županova Micka (KUD Ivan Cankar Šmarno v Tuhinju) 17.30: Kamniško glasbeno-pevsko-folklorno popoldne 19.00: Večer plesnega izročila (Akademska folklorna skupina France Marolt Ljubljana) 20.30: Zabavni večer z ansamblom Zupan

Nedelja, 9. september 2012 Oder Glavni trg

9.30: Godba Slovenskih železnic Zidani most / budnica 10.00: Nastopi tujih folklornih skupin v sodelovanju s festivalom od Celja do Žalca: nastopajo skupine iz Črne gore, Litve in Italije 15.00: TRADICIONALNA POVORKA NARODNIH NOŠ z nagovorom župana Občine Kamnik Marjana Šarca in slavnostnim govornikom predsednikom Republike Slovenije dr. Danilom Türkom 17.00: Zabavno popoldne z ansamblom Roka Žlindre

Spremljevalni programSejem domače in umetnostne obrti

Šutna / Od sobote, 8. septembra do nedelje, 9. septembra 2012, med 10. in 19. uro

Živilska tržnica - Podeželje v mestuTrg talcev / Od sobote, 8. septembra do nedelje, 9. septembra 2012, med 10. in 19. uro

Sejemska prodajaGlavni trg in Maistrova ulica / Od petka, 7. septembra do nedelje, 9. septembra med 9. in 19. uroZa

vod

za tu

rizem

in š

port

v obč

ini K

amni

k, G

lavni

trg 2

, Kam

nik

| AD&

D: D

CStu

dio

| Fot

ogra

fija: P

rimož

Hie

ng

10 Družinska doživetja

SEPTEMBER

1

2

4

3

11

10

6

5

13

12

7 14

8

9 16

15

PONE

DELJ

EKTO

REK

SRED

AČE

TRTE

KPE

TEK

SOBO

TANE

DELJ

A

• Čarobnidan,V.Potok• Ribniškisemenj,www.turisticno-drustvo-ribnica.net• Šuštarskanedelja,www.e-sustarskanedelja.si,Tržič• Zgodbiceinvrvicezaminiprstneigre,www.mini-teater.si,LJ• UstvarjalnicaMojemesto,www.maribor2012.eu,M.Sobota• VeselidnevivŽirovnici,www.zirovnica.eu• Modelarskedelavnice,www.tms.si,Bistra• Čitalnicanajasi,www.maribor2012.eu,MB• Miprijagalerijainustvarjalnadelavnica,

www.ugm.si,MB

• Otroškibazar,LJ• Dnevinarodnihnošinoblačilnedediščine,Kamnik• Lunagrenamorje,Koper• Špasfest,MB• Družinskidan,www.srce-me-povezuje.si,

ŠmartnopriLitiji• Kuharskašola,www.hoteltriglavbled.si,Bled• Eko-bralneurice,www.tms.si,Bistra• Čitalnicanajasi,www.maribor2012.eu,MB• FestivalGiostra,www.giostra.info,Poreč,HR• NočnitekLjubljanica,www.ljubljanica.net,LJ

Dogodki označeni z

so obširneje opisani

na straneh 25, 26 in 27.

O

• OtroškiŽIVŽAV,www.zivzav.si,Kranj• Šuštarskanedelja,www.e-sustarskanedelja.si,Tržič• Podeželjevmestu,www.visitljubljana.com,LJ• Otroškišahovskiturnir,www.maribor2012.eu,MB• VeselidnevivŽirovnici,www.zirovnica.eu• Kakonapravitiglinenegakonjička?,www.nms.si,LJ• Čitalnicanajasi,www.maribor2012.eu,MB• Praznikidrijskihžlikrofov,www.idrija-turizem.si,

Idrija• Netopirji-skrivnostnisosedje,www.zoo-ljubljana.si,LJ

• Otroškibazar,LJ• Luninfestival,LJ• Dnevinarodnihnošinoblačilnedediščine,Kamnik• Špasfest,MB• Oglarskadežela,www.dole.si,DolepriLitiji• Festivalmedu,www.radolca.si,Radovljica• Mavričneigrarije,www.arboretum.si,V.Potok• Vodstvopoarheološkemparku,www.nms.si,

Hrušica• Čitalnicanajasi,www.maribor2012.eu,MB• Želodkovfestival,www.zelodki.si,DolpriHrastniku• FestivalGiostra,www.giostra.info,Poreč,HR• NočnitekLjubljanica,www.ljubljanica.net,LJ

• Špasfest,Maribor

V kinu si oglej risanko Paranorman!

• Špasfest,MB• Čitalnicanajasi,www.maribor2012.eu,MB

• Otroškibazar,LJ• Dnevinarodnihnošinoblačilnedediščine,

Kamnik• Špasfest,MB• Čitalnicanajasi,www.maribor2012.eu,MB

• Otroškibazar,LJ• Dnevinarodnihnošinoblačilnedediščine,Kamnik• Špasfest,MB• Mavričneigrarije,www.arboretum.si,V.Potok• Mestopleše,www.koper.si,Koper• Čitalnicanajasi,www.maribor2012.eu,MB• FestivalGiostra,www.giostra.info,Poreč,HR• NočnitekLjubljanica,www.ljubljanica.net,LJ

• Pikinfestival,Velenje• Kravjibal,Bohinj• PrikazpoizkusovNikoleTesle,www.tms.si,Bistra• Mednarodnisrednjeveškisejem,www.sibenik.hr,

Šibenik,HR• Lutke2012,www.lgl.si,LJ• Festivalvojaškezgodovine,www.parkvojaskezgodovine.si,Pivka• Mavričneigrarije,www.arboretum.si,V.Potok• Čitalnicanajasi,www.maribor2012.eu,MB

• Festivalvojaškezgodovine,Pivka• Lutke2012,www.lgl.si,Ljubljana• UstvarjalnicaLeonorapripoveduje,www.pms-lj.si,LJ• Arheozabava,www.nms.si,LJ• Kožühaje,http://td-cven.slointer.net,Cven• Mladinskišahovskiturnir,www.maribor2012.eu,MB• Grajskivečerivkneževinišentrupertski,KUDKlativitez• VeselidnevivŽirovnici,www.zirovnica.eu• TriglavskatržnicainBrihta,www.tnp.si,Bled• Čitalnicanajasi,www.maribor2012.eu,MB• Finalegusarskihiger,www.terme-catez.si,Čatež

• do7.10.Razstavabuč,www.arboretum.si,V.Potok• MladinskikabaretŽabe,www.maribor2012.eu,MB• Kulinaričnadelavnica,www.maribor2012.eu,

M.Sobota

• Lutke2012,www.lgl.si,LJ• Kulinaričnadelavnica,www.maribor2012.eu,

M.Sobota

ZAČETEK POUKA ☹

SVETOVNI DAN PRVE POMOČI

• Lutke2012,www.lgl.si,LJ• Čitalnicanajasi,www.maribor2012.eu,MB• Kulinaričnadelavnica,www.maribor2012.eu,

M.Sobota

• Lutke2012,www.lgl.si,LJ• SlovenskiljudskiplesiobLjubljanici,

www.visitljubljana.com• MuzikalAladin,www.maribor2012.eu,Velenje• Čitalnicanajasi,www.maribor2012.eu,MB• Kulinaričnadelavnica,www.maribor2012.eu,M.Sobota

• Festivalvojaškezgodovine,Pivka• Lutke2012,www.lgl.si,LJ• Mavričneigrarije,www.arboretum.si,V.Potok• Čitalnicanajasi,www.maribor2012.eu,MB• Tapresnetakultura,www.maribor2012.eu,MB• Kulinaričnadelavnica,www.maribor2012.eu,M.Sobota

O

O

O

O

O

O

O

O

O

O

O

O O

O

OOO

Dogodki navedeni v koledarnici so izbrani po presoji uredništva. Navedeni podatki so nam bili posredovani s strani organizatorjev dogodkov oziroma smo jih našli v javno dostopnih virih. Uredništvo ne jamči za točnost podatkov in spre-membe, nastale po zaključku redakcije.

O

O

OO

O

24 Družinska doživetja

18

17

25

24

20

19

27

26

21 28

22

23

29

koledarnica

• FestivalovčjevolneBICKA,www.solcavsko.info,Solčava• Festivalstaretrte,http://maribor-pohorje.si,MB• PrazniknaDravi,http://maribor-pohorje.si,MB• Festivalpohodništva,www.dolina-soce.com,Kobarid• DnevipohodništvavBohinju,www.bohinj.si• DneviturizmanaLoškem,www.poljanska-dolina.si• Mavričneigrarije,www.arboretum.si,V.Potok• Bonaca,www.bonaca.si,Koper• Kuharskašola,www.hoteltriglavbled.si,Bled

• Pikinfestival,Velenje• FestivalovčjevolneBICKA,www.solcavsko.info,Solčava• Festivalstaretrte,http://maribor-pohorje.si,MB• Festivalpohodništva,www.dolina-soce.com,Kobarid• DnevipohodništvavBohinju,www.bohinj.si• DneviturizmanaLoškem,www.poljanska-dolina.si• do29.9.,Dnevievropskekulturnedediščine,www.zvkds.si,poSloveniji• Mavričneigrarije,www.arboretum.si,V.Potok• Bonaca,www.bonaca.si,Koper• Arheozabava,www.nms.si,LJ• Fotosafari,www.zoo-ljubljana.si,LJ

• 10.sejemKamping&Karavaning,LJ• 1.sejemOutdoor,Beach&Play,LJ• Srednjeveškidan,LJ• SladkaIstra,www.sladka-istra.si,Koper• Festivalstaretrte,http://maribor-pohorje.si,MB• KmečkipraznikvSvečini,http://maribor-pohorje.si• Festivalpohodništva,www.dolina-soce.com,Kobarid• Deželaškratov,www.dezelaskratov.si,Sl.Gradec• DnevipohodništvavBohinju,www.bohinj.si• DneviturizmanaLoškem,www.poljanska-dolina.si• Mavričneigrarije,www.arboretum.si,V.Potok• Kdoješportnikomentator?,www.mgml.si,LJ• Dandeskanja,www.terme-catez.si,Čatež

• Pikinfestival,Velenje• Lutke2012,www.lgl.si,Ljubljana• PredstavitevslikaniceČevljarček,

www.maribor2012,MB

• Pikinfestival,Velenje• Bonaca,www.bonaca.si,Koper

• Festivalstaretrte,http://maribor-pohorje.si,MB• Zeljada,www.visitljubljana.com,LJ• Festivalpohodništva,www.dolina-soce.com,Kobarid• DnevipohodništvavBohinju,www.bohinj.si• DneviturizmanaLoškem,www.poljanska-dolina.si

• Dnevistrojništva,www.tms.si,Bistra• Festivalstaretrte,http://maribor-pohorje.si,MB• Festivalpohodništva,www.dolina-soce.com,Kobarid• DnevipohodništvavBohinju,www.bohinj.si• DneviturizmanaLoškem,www.poljanska-dolina.si

• Pikinfestival,Velenje• Bonaca,www.bonaca.si,Koper

SVETOVNI DAN JEZIKOV • Dnevistrojništva,www.tms.si,Bistra• Festivalstaretrte,http://maribor-pohorje.si,MB• Festivalpohodništva,www.dolina-soce.com,Kobarid• DnevipohodništvavBohinju,www.bohinj.si• DneviturizmanaLoškem,www.poljanska-dolina.si

• Pikinfestival,Velenje• Bonaca,www.bonaca.si,Koper• do20.11.,VeselajesenvBeliKrajini,www.metlika-turizem.si,Metlika

SVETOVNI DAN TURIZMA • 10.sejemKamping&Karavaning,LJ• 1.sejemOutdoor,Beach&Play,LJ• Dnevistrojništva,www.tms.si,Bistra• Festivalstaretrte,http://maribor-pohorje.si,MB• Festivalpohodništva,www.dolina-soce.com,Kobarid• DnevipohodništvavBohinju,www.bohinj.si• DneviturizmanaLoškem,www.poljanska-dolina.si

• Pikinfestival,Velenje• FestivalovčjevolneBICKA,www.solcavsko.info,

Solčava• Festivalstaretrte,http://maribor-pohorje.si,MB• DnevipohodništvavBohinju,www.bohinj.si• Bonaca,www.bonaca.si,Koper

• 10.sejemKamping&Karavaning,LJ• 1.sejemOutdoor,Beach&Play,LJ• Dnevistrojništva,www.tms.si,Bistra• Festivalstaretrte,http://maribor-pohorje.si,MB• Festivalpohodništva,www.dolina-soce.com,Kobarid• DnevipohodništvavBohinju,www.bohinj.si• DneviturizmanaLoškem,www.poljanska-dolina.si• Mavričneigrarije,www.arboretum.si,V.Potok

O

O

O

O

O

O

O

OO

O

O

O

30• 10.sejemKamping&Karavaning,LJ• 1.sejemOutdoor,Beach&Play,LJ• Dnevistrojništva,www.tms.si,Bistra• SladkaIstra,www.sladka-istra.si,Koper• Festivalstaretrte,http://maribor-pohorje.si,MB• KmečkipraznikvSvečini,http://maribor-pohorje.si• Festivalpohodništva,www.dolina-soce.com,

Kobarid• Deželaškratov,www.dezelaskratov.si,Sl.Gradec• Grajskeminiustvarjalnice,www.ljubljanskigrad.si,LJ• DnevipohodništvavBohinju,www.bohinj.si

O

OO

1. OUTDOOR,BEACH & PLAY

10. KAMPING & KARAVANING

Gospodarsko razstavišče Ljubljana

www.kamping-karavaning.si

27. do 30. september

2012

33% popust na vstopnice

v e-predprodaji!

33% popust

Obiščite nas na sejmu!

revija za aktivne družine

DRUŽINSKA D ŽIVETJA

25Jesen 2012

LUNIN FESTIVAL in LUNA GRE NA MORJEwww.luninportal.si

Brezplačni festival bo ponudil program aktivnega do-življanja prostega časa v sklopu ustvarjalnih delavnic, gleda-liškega in plesnega programa, glasbenih nastopov, modnih revij ter številnih športnih aktivnosti in tekmovanj. Rdeča nit 6. Luninega festivala bo SPOZNAJMO SLOVENIJO. Program se bo odvijal po celotnem parku Tivoli in bo razdeljen na posa-mezne kotičke in dežele. Pripravljenih bo 45 različnih prizo-rišč, od tega kar 25 na temo Spoznajmo Slovenijo. Naslednji dan se Luna seli še v Koper.

LJUBLJANA, KOPER

SEP

08

foto

STO

Wed

am

SEP

09

DNEVI NARODNIH NOŠ IN OBLAČILNE DEDIŠČINE www.nose.kamnik-tourism.si

Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine veljajo za eno največjih etnoloških prireditev v Sloveniji. V treh dneh se zvrstijo številni dogodki, povezani s pesmijo, plesom, glasbo in bogato oblačilno dediščino. Vrhunec prireditve predstavlja nedeljska povorka, ko se po srednjeveškem jedru Kamnika sprehodi več kot 2000 do-mačih in tujih narodnih noš.

KAMNIK

SEP

06SEP

07SEP

08SEP

09

foto

Zav

od z

a tu

rizem

in š

port

v o

bčin

i Kam

nik

ČAROBNI DANwww.carobni-dan.si

Dobrodelno družabni dogodek Čarobni dan je v treh letih ob-krožil Slovenijo, 2. septembra pa se bo zopet vrnil v Arboretum Volčji Potok, ki se bo spremenil v pravljično pokrajino ter male in velike otroke zabaval s kreativnimi in športnimi dogodivšči-nami. Na velikem odru na travniku bodo med drugimi za dobro voljo poskrbeli Victory, Tinkara Kovač, Tangels, Gašper Mihelič in 2B, Ansambel Jeglič, Nuša Deren-da, Alenka Gotar, Dvojčici Prusnik, Pustotniki, Game over, Katarina Mala in Trkaj.

VOLČJI POTOK

SEP

02ŠPAS FESTwww.maribor-pohorje.si

V starem mestnem jedru bodo pripravili srednjeveško tržnico in tržnico tradicionalne obrti, več glasbenih kon-certov in predstav uličnega gledališča ter prave Dneve komedije. Otroke bodo najbolj navdušili otroški zaba-viščni park, lutkovne predstave in srednje-veška povorka s ko-njenico, ki si jo boste z veseljem ogledali tudi odrasli.

MARIBOR

foto

Mar

ko P

etre

j

SEP

03SEP

09-

OTROŠKI BAZARwww.otroskibazar.si

Otroški bazar je največja prireditev za druži-ne v Sloveniji, ki v začetku šolskega leta otro-kom ponudi številne ustvarjalne delavnice, igralne kotičke, bogat kulturni program, ve-liko športa ter drugih aktivnosti, staršem pa predstavi otroške izdelke in storitve, načine preživljanja prostega časa, obšolske dejav-nosti, otroška oblačila in opremo ter nove

ideje za počitnice. Prireditev vsako leto nadgrajujejo s številnimi produkti, storitvami in informacijami tudi za nosečnice in načrtovanje družine. Prireditev ponu-ja tudi pester izbor predavanj, ki učiteljem in staršem odgovorijo na marsikatero vprašanje.

LJUBLJANA

SEP

06

foto

Tom

až Š

antl

SEP

07SEP

08SEP

09

26 Družinska doživetja

FESTIVAL VOJAŠKE ZGODOVINEwww.parkvojaskezgodovine.si

V okviru Parka vojaške zgodovine Pivka vsako leto po-teka Festival vojaške zgodovine. Pri vojaških ponazo-ritvah gre za oživljanje zgodovinskih dogodkov, kjer uniformirane skupine s pomočjo verodostojno rekon-struiranih položajev in vse vojaške opreme skušajo čim bolj realistično pričarati utrip vojaškega življenja. Pred vami je tako odlična priložnost, da podoživite zgodo-vinski čas ter ob atraktivni ponazoritvi vojaškega življe-nja in spopada preživite zanimiv in poučen dan.

PIVKA

SEP

14SEP

15

foto

arh

iv P

arka

voj

aske

zgo

dovi

ne

KRAVJI BALwww.bohinj-info.com

Turistično društvo Bohinj na prireditvenem prostoru v Ukan-cu pripravlja že 56. Kravji bal. Na prireditvi sodelujejo plan-šarji in majerji, ki z višje ležečih planin privedejo okrašene trope živine in na ramenih prinesejo »basengo« - vse potreb-no za izdelavo sira in druge stvari, ki so potrebne za življenje na planini. V bogatem spremljevalnem programu bodo na-stopile številne glasbene in folklorne skupine.

BOHINJ

SEP

16

foto

Bog

dan

Klad

nik

PIKIN FESTIVALwww.festival-velenje.si

Pikin festival, ki je v z leti iz enodnevne prireditve prerasel v največjo otroško prireditev v Sloveniji, je namenjen otrokom in njihovim star-šem, dogajanje pa spodbuja in predstavlja otroško ustvarjalnost in domišljijo, ponuja številne izobraževalne vsebine, krepi občutek za so-človeka in humanost, tke številne prijateljske niti, usmerja mlade k str-pnosti in sprejemanju drugačnosti in utrjuje vezi med generacijami. V času festivala deluje več kot 100 Pikinih ustvarjalnih delavnic, veliki in mali gledališki oder, pravljični in koncertni oder, v mestu so razstave, Pi-kin kino, ves čas festivala pa poteka tudi humanitarna akcija.

foto

Pet

er M

arin

šek

VELENJE

SEP

16SEP

22-

SREDNJEVEŠKI DANwww.visitljubljana.com

Tradicionalni ljubljanski Srednjeveški dan, ki se bo odvijal v starem mestnem jedru, vključuje nastope skupin v sre-dnjeveških nošah, festival srednjeveške in renesančne glasbe, ustvarjalne de-lavnice, družabne igre in ples. Na ogled bosta tudi srednjeveška tržnica, predsta-vitev srednjeveške obrti, v gostilno Vitez pa bo postavljena srednjeveška gostilna. Na festivalu sodelujejo številni glasbe-niki, plesalci, mečevalci, igralci in drugi ustvarjalci iz Slovenije, Češke in Italije.

LJUBLJANASEP

29

foto

STO

_D.W

edam

27Jesen 2012

POSOČJE PRVIČ:SOČA FUN PARK SOLKANAdrenalina željni obiskovalci Solkana se lahko s 55-metrskega mostu že nekaj let mečejo z bungeejem, saj je to menda edino tovrstno središče pri nas (www.top.si). Na ta način si lahko hrbtne plavuti soških postrvi ogledujemo od aprila do oktobra, v sobo-to ali nedeljo.Minuli konec junija pa so nasproti kajakaške proge odprli prvi pustolovski park v tem delu Slovenije. Soča Fun Park premore tri plezalne proge v krošnjah dreves – vsaka ima okrog ducat vaj in drugačno zahtevnost; najvišja je osem metrov nad tlemi. Za vsako progo je predpisana tudi minimalna višina oziroma sta-rost otrok. Poslastica adrenalinskega programa pa je Flying Fox, 300-metrski spust po jeklenici čez Sočo. Predvsem poleti je bil dobrodošel dodatek k programu: ker je na poti do parka treba prečkati Sočo, imajo obiskovalci na izbiro Solkanski most ali prečkanje reke z raftom, na katerem se lahko v poletni vročini tudi na hitro ohladijo. www.socafunpark.si

POSOČJE DRUGIČ:PUSTOLOVSKI PARKRELI V KOBARIDUSredi julija so v kobariškem kampu Koren, ki leži tik nad Sočo nedaleč od Napoleonovega mostu, odprli prvi pustolovski park v Zgornjem Posočju. Namenjen ni le gostom kampa, temveč tudi zunanjim obiskovalcem. Park ni zahteven, saj premore le 12 različnih postaj, ki potekajo na višini od 5 do 10 metrov, na primer Soča surf in slackline, 25-metrska jeklenica Leteča lisica, Pajkova mreža in druge. Zviranje v krošnjah dre-ves lahko pri Korenovih nadaljujete še na 8-metrskem plezal-nem stolpu s tremi različnimi zahtevnostmi plezanja.

www.kamp-koren.si

PO JEKLENICI ČEZ SOČO

PRVI PUSTOLOVSKI PARK V ZGORNJEM POSOČJU

novičke fo

to S

oča

Fun

Park

foto

Soč

a Fu

n Pa

rk

foto

Kle

men

Hre

n

POSOČJE TRETJIČ:ZIP-LINE BOVECOd letošnjega julija je Slovenija na vrhu vsaj enega evropskega turističnega seznama. V Krnici nad Bov-cem, blizu vzpenjače na Kanin, so namreč odprli enega najdaljših in verjetno najvišjih zip-line parkov v Evropi. Sestavljen je iz štirih jeklenic, dolgih po 500 do 700 me-trov, ki skupaj omogočajo kar 2400 metrov drvenja (40 do 60 kilometrov na uro!) do 200 metrov nad tlemi.Izkušnja je preverjeno odlična in adrenalinska, primer-na pa tudi za lenuhe, ki se v adrenalinskih parkih upe-hajo po pol ure … delati namreč ni treba nič, le pripneš se na škripec in se spustiš nad praznino proti nasprotni steni doline ter uživaš v norih razgledih na dolino. Park naj bi bil odprt skozi vse leto, zaprli ga bodo zgolj ob ekstremno nizkih temperaturah, ko bi jeklenice lahko začele zmrzovati. www.ziplineslovenia.si

2,4 KM: MED NAJDALJŠIMI V EVROPI!

foto ZipLine Slovenia

foto Yas Waterworld

YAS WATERWORLD AQUA PARKNa umetnem otoku Yas v mestu Abu Dhabi južno od Dubaja leži znameniti Ferrari World, kjer veter splošči obraz tudi Schu-macherju, ko ga vlakec Formula Rossa požene do 240 kilome-trov na uro, brez čelade. Čez cesto pa bodo konec letošnjega leta odprli še vodni park presežkov. Yas Waterworld bo s 15-imi hektari površin med največjimi na svetu. Gradijo kar 43 voženj, toboganov in atrakcij, med katerimi štiri, ki jih ni še nikjer. 3-me-trski umetni surferski val Bubbles' Barrel, Bandit Bomber viseči vlakec smrti – prvi na svetu z vodnimi in laserskimi efekti, Liwa Loop tobogan z lupingom, prvi tornado tobogan na hidroma-gnetni pogon Dawwama, 300-metrski tobogan Falcon's Falaj … škoda, da je tako daleč. ☺ www.yaswaterworld.com

ŠTIRI SVETOVNE PREMIERE ATRAKCIJ

novičke

54 Družinska doživetja

foto Primož Longyka

NI DA NI V TERMAH ČATEŽZačnimo na koncu. Ob zaključku sezone letne Termalne riviere so pripra-vili neverjetno akcijo za vse otroke, mlajše od 14 let. Do 30. septembra se lahko kopajo za simbolični evro, če pridejo v spremstvu odraslega, ki je plačal vstopnico po redni ceni. Akcija velja za največ dva otroka na odraslo osebo, mlajši od pet let pa imajo itak prost vstop.Še vedno se vrti tudi Čateško Oko, ki so ga v termah postavili spomladi v slogu londonske olimpijade. Z razglednim kolesom se povzpnete kar 35 metrov visoko, od koder pogled seže celo do obronkov Zagreba.Zvezda letošnjega poletja v Čatežu pa je bila Termalna formula, trojni tekmovalni tobogan, na katerem je vse poletje potekala Velika nagrada. Finalna dirka bo v soboto, 8. septembra ob 15.00, ko se bodo za glavne nagrade – trikrat po 365 vstopov na Termalno riviero - pomerili vsi dnev-ni zmagovalci letošnjega poletja v vsaki od treh kategorij. Ob zaključku redakcije revije kaže najbolje Robiju in Amadeju (čas 14,4 sekunde, kate-gorija A: odrasel + otrok 100 do 160 cm), Janu in Žanu (čas 14,7 sekunde, kategorija B: dva otroka 140 do 160 cm) ter Urošu in Damjanu (čas 14,9 sekunde, kategorija C: dva odrasla). Očitno pri spustu z dvojno tubo ni vse v teži, ampak je pomembna tudi tehnika ... www.terme-catez.si

KOPANJE ZA 1€ DO 30. SEPTEMBRA (mlajši od 14 let)

55

V začetku julija so ponovno odlovili in z radio telemetrič-no ovratnico opremili volka, tokrat na območju Kočevske-ga roga. Dve leti stara volkulja, ki so jo poimenovali Tia, je ob odlovu tehtala okoli 30 kg in bila videti zdrava. Mlada volkulja se je kmalu po izpustu umaknila globoko v koče-vske gozdove. Tia je tako postala prvi volk, ki so ga uspeli odloviti na tem območju. Preko pridobljenih podatkov iz telemetrične ovratnice bodo zbirali informacije o gibanju volkov na tem koncu Slovenije in tako dobili boljšo pred-stavo o razporeditvi njihovih tropov na Kočevskem.

www.volkovi.si

ODLOV PRVE VOLKULJE VKOČEVSKEM ROGU

VOLKULJA TIA

Ali že od malih nog sanjarite o konjih? Bi jih želeli doživeti skupaj s celo družino? S sodelovanjem v nagradni igri HO-PE-TOUR se vam lahko posreči! Sodelujete tako, da najlepšo fotografijo z izleta ali dopusta, ki ga je vaša družina preživela v družbi z živalmi, do 30. septembra 2012 pošljete na: Ustanova – Fundacija Nazaj na konja, Starošince 37b, 2326 Cirkovce. Prve tri nagrade so mikavne: tridnevni, enodnevni in poldnevni družinski program s konji. Podrobne pogoje sodelovanja in navodila glede fotografije si preberite na spletni strani ustanove. http://ho-pe-tour.com

NAGRADNA IGRA HO-PE-TOUR ZA DRUŽINE

POŠLJI DRUŽINSKO FOTOGRAFIJO Z ŽIVALJO

foto

HO

-PE-

TOU

R

foto

Mih

a Kr

ofel

foto

Mih

a Kr

ofel

foto

ZO

O L

jubl

jana

Pod ljubljanskim Rožnikom je bilo poleti veselo. Lanske pri-seljenke surikate so se pomnožile, saj je sredi julija mama skotila tri mladičke. Za kotitev si je izbrala plastično cev, ki je nadomestila podzemni rov. Surikate v naravi živijo v savanah in polpuščavah južnega dela Afrike, v krdelih, ki štejejo do 30 živali. Zasedejo rove talnih veveric, ki jih razširijo in poglobijo do 6,5 metra v globino. V naravi se prehranjujejo tudi s stru-penimi kačami in škorpijoni, a jim njihov strup ne škoduje, saj so nanj imune. Preživijo lahko brez pitja, saj zadostno količino vode dobijo iz hrane.Konec julija pa je v živalski vrt prispela samica mačjega pan-de. Pripeljali so jo iz ZOO Salzburg in jo takoj po prihodu izpu-stili v ogrado nasproti slona in v bližini perzijskih leopardov. Ograda je del naravnega gozda z mlako in visokimi drevesi, za mačjo pando pa so uredili še dodatna skrivališča in pleza-la. Te živalce imajo namreč šest prstov, zato lahko plezajo po deblu z glavo navzdol, kar zmorejo le redke živali.Takoj po prihodu je samička začela raziskovati svoje novo bi-vališče. Najprej je previdno ovohavala tla in splezala na naj-bližje plezalo, kmalu pa se je zadovoljna lotila bambusovih listov, ki so njena glavna hrana. Samica mačjega pande je stara dobro leto, prihodnje leto pa ji nameravajo pripeljati še moško družbo. Spet bo veselo. ☺ www.zoo-ljubljana.si

ŽIVALSKI VRT LJUBLJANA IMA NOVE PREBIVALCE

novičke

MAČJI PANDA

SURIKATE

56 Družinska doživetja

NOVA BITJA V NAJGLOBLJI JAMI NA SVETU Špansko-ruska znanstvena ekspedicija CaveX je ugotovila, da so najgloblji ko-penski prebivalci Zemlje insekti brez oči (in s hudimi latinskimi imeni), po domače pa jim pravijo pomladni repki. Raziskoval-ci so odkrili štiri nove vrste teh repkov, ki prebivajo v popolni temi votlin in se hrani-jo z glivami ter razpadajočimi organskimi snovmi. Veliki so od enega do štirih mili-metrov in sodijo med antropodne nevre-tenčarje.Raziskovalci so jih našli med svojo ekspe-dicijo v najglobljo znano jamo na svetu Krubera-Voronja v Abhaziji blizu Črnega morja, ki se spušča vsaj 2191 metrov pod površino. Zaradi težavnosti terena, teme in mraza so jamo raziskovali kar deset let.

www.caverinfo.com

NA DUNAJU SE JE SKOTIL MORSKI LEVV dunajskem živalskem vrtu Schönbrunn so sredi poletja dobili novega prebivalca. Ker so morali lani rojenega mladiča morskega leva oktobra zaradi bolezni uspavati pri štirih mesecih starosti, so bili letošnjega podmladka toliko bolj veseli. Skoraj po letu dni brejosti je sa-mica skotila zelo razvitega mladička s črnim kožuhom in z od-prtimi očmi. Po tednu dni maminega zavetja je bil že dovolj spreten na kopnem in v vodi, da se je lahko pridružili sorodni-kom, tudi svojemu 280-kilogramskemu očetu Comandante, edinem samcu v tem živalskem vrtu. Mladič bo še pol leta se-sal materino mleko, šele nato se bo začel navajati na morske ribe. Ta vrsta tjulnjev – južnoameriški morski levi – so dobri plavalci in odlični lovci pod vodo, kjer zdržijo 15 minut in se spustijo do 76 metrov v globino. www.zoovienna.at

foto

Nor

bert

Pot

ensk

y

foto

Zoo

m

foto

Enr

ique

Baq

uero

2 KM POD POVRŠJEM

POD VODO ZDRŽIJO 15 MINUT

MADAGASKAR V TORINSKEM ZOOMUV največjem italijanskem bioparku Zoom nedaleč od To-rina so letos odprli novo področje Madagaskar, s tremi snežno belimi peščenimi plažami in bogatim rastlinjem ter zanimivimi živalmi. 15-metrska drevesa baobab z debelimi debli in kratko pričesko, navihani lemurji in želve velikanke, rožnati flamingi in pelikani ter reprodukcije tsingy-jev, zna-menitih skal z Madagaskarja, vpisanih na seznam svetovne naravne dediščine Unesco. V Zoomu si lahko ogledamo še druge habitate, kot so Zaliv pingvinov, Savana Serengeti, Farma Baobab, Ptice roparice ali Džungla Sumatre. Poleti pa ne smemo pozabiti kopalk! Eksotični vodni park Bolder Beach znotraj Zooma (pet evrov doplačila) je kot nalašč za osvežitev, skozi steklene stene bazenov pa lahko pod vodo opazujemo pingvine! Zoom je sicer odprt od 1. marca do 31. oktobra. www.zoomtorino.it ZAPLAVAJ POLEG PINGVINOV!

57Jesen 2012

Bela krajinaPester vikend stran od ponorelega sveta

Bela krajina je za Gorjanci skrita lepotica, ki s svojimi zelenimi grički, popikanimi z vinsko trto in potresenimi z obveznimi zidanicami vedno znova očara. Pregovorna odprtost in gostoljubje Belokranjcev pa vsak, še tako kratek obisk spremenita v pravi praznik.

ga senika. Za vse skrbita zakonca Lin-dič, ki posojata tudi opremo za rafting in lahko organizirata pravi robinzonski spust po Kolpi s spanjem v šotorih na rečni plaži. Dobro smo se odločili, da smo prišli dan prej, saj smo do Raden-cev potrebovali kar nekaj časa. Naslov te namreč usmeri v Stari trg ob Kolpi, v vas, ki stoji slabih deset kilometrov nad Kolpo in kjer seveda nihče ne posoja raftov, Kolpa pa se med serpentinami le tu in tam zalesketa nekje daleč spodaj v dolini. Okrog riti v varžet, bi lahko rekli, vendar smo na koncu le našli Radence, tudi s pomočjo prijaznih domačinov, ki vsi poznajo Andrejo in Tineta Lindič.

Po Kolpi z raftomČe si želite miru v čudovitem narav-nem okolju, kjer bodo imeli tudi mul-ci kaj početi, so Radenci odlična izbira

tudi za krajše počitnice. Mir je seveda relativna reč. Naslednje jutro, ko smo se odpravljali na raft, je vse vrvelo od priprav. In čeprav ima Tine&Co. na raz-polago res veliko čolnov, jih je v pole-tnih konicah na vsak način treba rezer-virati. Poleg tega se splača zjutraj malo prej spregledati in se spraviti v pogon okoli devete ure, saj se večina raftarjev v Radencih prikaže ali aktivira šele uro kasneje, ko se odhod na vodo posledič-no lahko zavleče, pa še na reki je vsaj na začetku kar nekaj gneče. Na raft smo se odpravili s prijatelji iz Metlike, ki že več kot 20 let odlično skr-bijo za to, da se vedno znova radi vra-čamo v Belo krajino. Ekipa je tako štela štiri odrasle, dva otroka, mlajša od 10 let, in tri najstnike. Skupaj devet za tri čolne. Idealno. Kolpa je na delu, ki vodi od Radencev

Pokrajina na jugovzhodu Slovenije, ki jo na eni strani omejujejo Gorjanci, na drugi se dotika Kočevskega roga, s so-sednjo Hrvaško pa si deli reko Kolpo, je na zemljevidu morda videti majhna in obvladljiva, vendar je zakladnica doživetij v teh krajih tako obsežna, da je nikakor ni mogoče obdelati v enem samem koncu tedna. Naš izlet se je začel v petek popoldne v Srednjih Radencih, ki so izhodiščna točka za rafting po Kolpi. Ob reki je lepo urejen kamp, vendar lahko preno-čite tudi v na novo urejenih sobah ali pa preizkusite udobje v ta namen urejene-

Polo

na P

iber

nik

z dru

žino

za konec tedna

60 Družinska doživetja

do Damlja, mirna in nenevarna, vendar je bila zaradi avgustovske suše na za-četku precej nizka. Kar nekajkrat se je bilo treba izkrcati in rešiti nasedli čoln. To je pogosto sprožalo salve smeha in prerekanje o tem, kdo bo prevzel vlogo reševalca. Šele kak kilometer kasneje, ko se je struga poglobila in smo ujeli ritem veslanja, smo se zavedli lepote narave okoli nas in se prepustili prvin-skemu občutku povezanosti z njo. Vožnja po Kolpi je resnično doživetje, ki ga na koncu ne obžaluje niti vsega naveličan najstnik, čeprav je jasno, da o tem ne bo pisal v šolskem spisu z naslo-vom Najljubše doživetje mojih počitnic. In prav res velja, da lahko traja dve uri ali pa ves dan, odvisno od vas samih. Mi smo računali na štiri ure, vendar smo z dvema postankoma in po zače-tnem čakanju najstnikov, ki so s svojim čolnom ubirali precej ekstravagantne načine premikanja v vse smeri, na kon-cu na Kolpi preživeli šest čudovitih ur. Enako pot se da opraviti tik ob reki tudi s kolesom ali peš, kar ni slaba ideja, če se v Radencih odločite preživeti kak dan več. Poleg tega je vzdolž struge kar nekaj prekrasnih kotičkov za kopanje, ki so dostopni tako s kopnega kot z reke. V Kotu pri Damlju si lahko prosto ogledamo tudi jamo Kobiljačo s podze-mnim jezercem. In ne nazadnje, na poti se peljete mimo številnih mlinov, od katerih nekateri še vedno občasno de-lujejo, tistega v Bregu pri Sinjem vrhu pa mlinar Ivan z veseljem tudi razkaže.Po Kolpi smo se spustili približno 15 ki-lometrov, obveslali najbolj južno točko Slovenije, v Damlju pa nas je kmalu po pristanku naložil kombi in nas odpeljal nazaj do Radencev. Tako vrtoglave vo-žnje še nisem doživela …

Lahinjski krajinski park in Klepčev mlinKer smo se na Kolpi zadržali dlje, kot je bilo predvideno, smo se morali odpove-dati ogledu Krajinskega parka Lahinja. A žal nam ni bilo niti ene minute, Lahi-

nja nas bo pač počakala do prihodnjič. V Krajinskem parku te belokranjske reke stoji Klepčev mlin z delujočo žago vene-cijanko, za katerega skrbita Ana in Da-nijel Klepec, ki za skupine nad 10 ljudi pripravita tudi voden ogled parka.

Okljuk reke Lahinje v Pustem Gradcu je bil poseljen že v prazgodovini, danes pa je to področje botanična zakladnica in dom številnih ogroženih živalskih vrst. Če boste Krajinski park Lahinja obiskali v manjšem številu, nikakor ne zamudite priložnosti in si pri Klepče-vih izposodite enega od dveh čolnov in to lepo in mirno reko doživite v nepo-srednem stiku z njo. Glede na razvoj dogodkov bi lahko po-poldne skočili še do rojstne hiše Otona Župančiča v Vinici, enega od števil-nih znanih Belokranjcev, vendar se je za ogled treba predhodno dogovoriti,

zato smo namesto tega svoj tabor pre-selili v Rosalnice pri Metliki in večer zaokrožili pri prijateljih v zidanici. Na poti smo skočili še do starega aviona DC-3, ki sameva na vzpetini blizu vasi Otok pri Metliki in spominja na doga-janje med drugo svetovno vojno, ko je bila Bela krajina večino časa svobodno partizansko ozemlje, blizu Otoka pa je bilo letališče, od koder so v Italijo pre-peljevali ranjence ali dobivali nove za-loge. Rosalnice, kjer smo pri prijateljih prespali iz sobote na nedeljo, pa so zna-ne po svojih Treh farah, treh cerkvah, ki znotraj ograje stojijo dobesedno ena poleg druge. Zakaj so bile zgrajene tako blizu skupaj še danes ni jasno, so pa Tri fare danes znano romarsko središče.

Najprej k pouku, nato na belokranjsko pogačoNedeljo smo začeli v slikovitem starem mestnem jedru Metlike, ki je poleg Čr-nomlja in Semiča eno od treh večjih in

Mlinar Ivan z veseljem razkaže svoj mlin v Bregu pri Sinjem vrhu, ki še deluje.

Tamala: kdaj gremo spet veslat?Tavelika: nikoli več ne grem veslat!

SREDNJI RADENCI DAMELJSREDNJI RADENCI

OTOK

Kolpa Adventures - Tine & Co.Srednji Radenci 2, Stari trg ob Kolpi, N 45° 27' 58" / E 15° 05' 34"T: 041 518 536 in 051 205 159, www.kolpa-adventures.com

Obvezna oprema: neprepustni sodček z malico.

Do Dunaja se iz Slovenije pripeljemo v nekaj urah, omogoča pa nam številne mo-žnosti ogleda cesarskih palač in umetnostnih galerij, sprehodov po parkih in obiska različnih atrakcij za mlajše in starejše. Ko stojiš v centru Dunaja, začutiš živahen utrip mesta, kamor se vsak dan med poldrugi milijon Dunajčanov pomeša neskonč-na množica turistov, ki naredi mesto še bolj pisano. Kljub svoji velikosti si lahko Du-naj v celoti ogledaš peš, za prevoz do znamenitosti pa izkoristiš tudi odlično urejen javni prevoz. Pravi romantiki se lahko po cesarskem mestu popeljete še s kočijo …

Doma smo se že večkrat pogovarjali o tem, da moramo obiskati Dunaj. Aprila letos se je mami odločila, da se bo ude-ležila dunajskega polmaratona in nas po-vabila na pot v vlogi spremljevalne ekipe. Za dunajski maraton pravijo, da je eden najlepših na svetu, saj tekače proga pelje mimo številnih spomenikov in tako poleg tekaškega ponuja tudi »turistični« užitek. Na pot smo se odpravili v petek zjutraj, maraton pa je bil v nedeljo, tako da smo imeli v načrtu dvodnevni turistični ogled mesta ter športno obarvano nedeljo.

• Staro mestno jedro Dunaja je na seznamu Unescove svetovne kulturne dediščine.

• Leta 1791 je na Dunaju umrl Wolfgang Amadeus Mozart.• »Mesto netopirjev«, saj so jih posebej zaščitili, da bi jih ohra-

nili v mestu in »Zeleni Dunaj«, zaradi številnih parkov in vrtov.• ZOO v Schönbrunnu letno obišče več kot milijon in pol ljudi.• Prater je najstarejši zabaviščni park na svetu!• Na Dunaju se je rodila in umrla cesarica Marija Terezija, ki

je v Sloveniji uzakonila obvezno osnovno šolo.• V mestu je blizu 30 muzejev, zato je Dunaj Sloveniji najbliž-

je mesto s tolikšno tovrstno ponudbo.

DUNAJ

Mesto tisočih znamenitosti in dunajskih zrezkov

Maš

a Fa

tur (

13) z

dru

žino

Pot je bila prijetna, tri ure in pol vožnje po avtocesti je hitro minilo in že smo se znašli v hotelu. Dunaj ponuja ogromno možnosti za prenočevanje, od najbolj znanega hotela Sacher, kjer dobiš Sacher torto, do poceni hostlov. Mi smo na pote-panjih že kar stalni gosti v verigi hotelov Novotel, saj ponujajo prenočišče po ugo-dnih cenah za 4-člansko družino. Večino Dunaja si lahko ogledaš peš in z javnim prevozom – pozemno železnico, avtobusom ali tramvajem –, zato smo si kupili tridnevno ViennaCard, s katero

BRIHTE

foto Dundanim, 123RF Stock Photo

82 Družinska doživetja

smo lahko poljubno uporabljali javni prevoz ter imeli nekaj popustov pri ogle-dih. Orientacija po mestu in javnih pre-vozih je enostavna in po avstrijsko zelo dobro označena.

Pohajkovanje po mestuDobra stran Dunaja je, da je večina zna-menitosti precej skupaj in si jih lahko kar ogledaš v kratkem času. Okoli centra pelje obvoznica Ringstraße, ob kateri je posta-vljenih veliko znamenitih zgradb, muze-jev, galerij in spomenikov. Vsi so po svoje

vredni ogleda, seveda odvisno od časa, ki ga imamo na razpolago. Turistični vodni-ki priporočajo, da si je treba ogledati tri največje dunajske znamenitosti, in sicer grad Schönbrunn z živalskim vrtom, stol-nico svetega Štefana in habsburško cesar-sko palačo Hofburg z zimsko jahalno šolo z lipicanci. Mi smo jim dodali še nekaj drugih, ravno prav za dva dni in pol.

Kot večina turistov smo ogled začeli na ulici Graben in pri stolnici svetega Štefa-na, ki stoji prav v središču Dunaja. Zgraje-na je bila leta 1147 in kasneje večkrat pre-novljena ter ima več stolpov, po katerih je najbolj znana. Najbolj prepoznaven je 137 metrov visok južni stolp, ki je današnji simbol mesta in se pojavi na skoraj vsaki razglednici, ki jo pošlješ z Dunaja. Okoli cerkve so parkirane kočije, s katerimi se lahko popelješ kot princese v starih časih.

Nadaljevali smo po znameniti nakupoval-ni ulici Kärtner Straße, kjer si lahko mame in hčerke napasejo oči po trgovinah, mo-ški del družine pa se pač počasi prebija skozi gnečo na ulici in opazuje številne ulične nastopače, od glasbenikov in igral-cev do lebdečega fakirja. Na koncu ulice stoji dunajska opera, za njo pa je verjetno najbolj slaven dunajski hotel Sacher. Obvezno si je treba ogledati ogromno

cesarsko četrt Hofburg, ki zajema kar nekaj zgodo-vinskih stavb in par-kov, po katerih so se nekoč sprehajali ce-sarji in cesarice. V večini palač danes domujejo različni muzeji, v parkih pa stojijo spome-niki pomembne-žev, kot sta cesar Franc Jožef II. ali Mozart, čez cesto pa stoji tudi spomenik cesarici Mariji Tereziji, ki nam je zakuhala to, da moramo hoditi v šolo. V okviru palače Hofburg de-luje tudi zimska jahalna šola, verjetno najznamenitejša šola

Imaš samo eno uro časa za ogled Dunaja? Ni problema! Sedeš na tramvaj številka 1, ki vozi po Ringu, in si med vožnjo na hitro ogledaš večino znamenitosti.

www.wien.info

ViennaCardViennaCard omogoča neomejen brezplačni javni prevoz

s podzemno železnico, avtobusom ali tramvajem ter popuste in ugodnosti pri preko 210 ponudnikih (muzeji

in druge zanimivosti, restavracije, trgovine in podobno). Z vsakim imetnikom kartice se lahko z javnim prevozom

brezplačno vozi po en otrok, mlajši od 16 let.3-dnevna kartica stane 19,9 evra, naprodaj je v TIC

Vienna vse dni od 9:00 do 19:00, na glavnih blagajnah Vienna Lines ali po spletu www.wien.info.

druge zanimivosti za otrokeTehnični muzej, www.technischesmuseum.at Zoom otroški muzej, www.kindermuseum.at

Muzej zvoka Haus der Musik, www.hdm.at Muzej voščenih lutk Madame Tussauds v Praterju,

www.madametussauds.com/wien Otroško mesto Minopolis, www.minopolis.at

36 evrov kazni, če ne počistiš kakcaza sabo (no, za svojim psičkom☺).

Pisana hiša Hundertwasser različnih oblik. Nav-dih iz Barcelone?

Cesarica Marija Terezija je v Sloveniji uvedla obvezno osnovno šolo. Otroci ji

tega ne bomo kar tako odpustili!

Je to mogoče!?

83Jesen 2012

Z družino smo obiskali Nizozemsko, takrat za nas še neraziskano ravninsko državo. Za prvič smo se omejili le na njeno glavno me-sto, mesto koles in cvetja Amsterdam, seveda pa se bomo še vrnili, željni novih izkušenj. Raznoliko mesto smo si pustili predstaviti v treh dneh, zato nismo vsega natančno prečesali. Ampak za prvič je bilo dovolj. Ogledali smo si nekaj znamenitosti, poskusili tam najboljše vaflje, nismo se mogli izogniti niti ogledu znamenitega in zanimivega muzeja voščenih lutk Madame Tussauds. Že na prvi pogled me je Amsterdam očaral predvsem zaradi svoje drugačno-sti in povezanosti z morjem.

Po enournem poletu z letalom smo prispeli v eno najbolj romantičnih in najlepših mest v Evropi. Ima vse pred-nosti velikega mesta: zabavo, kulturo, raznolike restavracije, dober transport, pa vendar je relativno majhno, tiho in z zelo malo cestnega prometa. Po pristanku nas je taksi odpeljal do hotela, med potjo pa smo bili deležni kratkega ogleda vodnih kanalov, ki so prepredeni po mestu. V sobah smo le odvrgli kovčke na postelje in se odpra-vili na prvi vdih nizozemskega zraka. Čeprav za Nizozemsko velja oceansko podnebje, smo morali na začetku no-vembra obleči puloverje, jakne in kape.

• Zaradi prepredenosti s kanali je Amsterdam dobil vzdevek »severne Benetke.«

• Na tržnicah prodajajo čebulice cvetlic na kilograme.• Pozimi kanali zmrznejo in postanejo največje drsališče na

svetu, drsalke pa zamenjajo kolesa.• Mladoletnim je vstop v Coffe Shope strogo prepovedan,

čeprav so nekateri podobni čisto navadnim kafičem.• Čeprav je Amsterdam glavno mesto Nizozemske, ima par-

lament sedež v Haagu.• 30. aprila vsako leto praznujejo kraljičin dan. Izognite se

nori gneči, saj na ta dan 750 000 ljudi pride žurat v mesto!• V mestu uradno prebiva 173 narodnosti, imajo 600 000

koles (za 780 000 prebivalcev mesta), 165 kanalov s kar 1281 mostovi in 2500 plavajočimi hiškami, 300 kipov in spomenikov, 51 muzejev in 141 umetnostnih galerij …

AMSTERDAM

Kolesa in cvetje Amsterdama

Že na prvi pogled me je Amsterdam očaral. Če imaš priložnost, se je najbolje sprehoditi kar peš, ker z avtom ne vi-diš podrobnosti in detajlov, ki jih skriva mesto. Poleg tega so čez kanale speljani številni mostovi, ki jih je lažje odkriva-ti s kolesom ali peš. Pa še parkiranje za avto je zelo, zelo drago.Najbolj so me navdušile dolge vrste koles na mostovih, ob cestah, ki se kar niso hotele končati. Ustavili smo se na vafljih, saj smo bili vsi že pošteno lačni. Ko jih naročaš, lahko res ustrežejo vsem tvojim željam. Lahko izbiraš med raz-ličnimi prelivi, posipi, dodatki v obli-ki smetane, sadja … Po malici smo jo

Lara

Boš

tjanč

ič (1

3) z

druž

ino

BRIHTE

žur v mestu

86 Družinska doživetja

mahnili na kratek obhod in tako zbrali prve vtise prelepega mesta. Sprva me je velika gneča – mesto letno obišče preko štiri milijone turistov – motila, ampak sem se kmalu privadila, da se na ploč-nikih izogibaš mimoidočim in da paziš na svoj fotoaparat, denarnico in telefon.

Mesto cvetjaV vsaki državi, kamor potujemo, si naj-prej ogledamo tržnico. Sprva smo bili kar malo razočarani, ker na njej nismo našli drugega kot rože. Naleteli smo torej na cvetlično tržnico, zelenjavo in sadje prodajajo na drugih, od turistov bolj odmaknjenih ulicah. Opazili smo, da veliko vrst cvetja, pa tudi čebulnic, ki jih najdeš tam, v Sloveniji sploh ni. Čebulice cvetlic tam kupuješ kot pri nas jabolka. Najbolj so me navdušili tulipa-ni, ki so v svojih tropskih barvah okra-ševali tržnico. No, nekaj vrečk je romalo z mano tudi v Ljubljano.Velike količine cvetlic mesto naredijo bolj živahno zaradi živih barv, kar na človeka vpliva zelo pozitivno. Veliko zelenja pa smo našli tudi izven glavne tržnice. Kar nekaj je manjših, lepo ureje-nih parkov z drevesi, cvetlicami in pot-kami za sprehajanje ali rolanje.

Eksperimentiranje v Nemu Za oddih po napornem dnevu smo obiskali velikansko hišo eksperimen-tov Nemo, kjer so na ogled in poskus, kot že samo ime pove, različni ekspe-rimenti, kar v naši družini naravnost obožujemo. Eksperimenti so razvršče-ni v nadstropjih glede na starost obi-skovalcev. V najnižjem nadstropju so bili eksperimenti preprostejši, z vsa-kim višjim nadstropjem pa so posta-jali vse bolj zahtevni in zame tudi bolj privlačni. Za vsakega se je kaj našlo. V nižjih nadstropjih je bilo veliko posku-sov z vodo in svetlobo. V enem izmed višjih pa smo postali delavci v tovarni s

plastičnimi žogicami. Vsak je izdelal tudi svojo virtualno podobo,

ki se je potem sprehajala po steni. Najboljše pri vsem

tem pa je bilo, da si se v vsem lahko preizkusil sam. V nadstropju za najstnike smo se za nekaj časa spremenili v znanstvenike v belih haljah s plastičnimi zaščitnimi očali na očeh. Odkrivali smo, čigavi so prstni odtisi morilca, naredili maketo vulkana in ugotavljali, zakaj se barva spreminja pri določeni količini in v raz-lični temperaturi vode. Po debelih dveh urah raziskovanja smo se utrujeni vrnili v hotel, popadali v postelje in v trenut-ku zaspali.

Madame TussaudsSpet polni energije smo se naslednje ju-tro po zajtrku odpravili na ogled muzeja voščenih lutk. Vrsta pred vhodom se je vila v neskončnost, gotovo tako kot pred vsemi podobnimi muzeji po svetu. A smo se kljub temu odločili počakati, saj smo si zelo želeli ogledati ta slavni mu-

zej, o katerem vsi toliko govorijo. Glede na dolžino vrste smo čakali manj, kot smo pričakovali (in čeprav smo nekaj ljudi spustili naprej, ker smo čakali fotra, ki je mimogrede skočil v trgovino). Kar nekaj časa smo čisto očarani hodili po muzeju. Med 140 lutkami smo pre-poznali veliko igralcev in pevcev. Veči-na je v resnici precej manjša, kot sem si predstavljala. Spoznali smo tudi nekaj drugih, nam otrokom še neznanih lju-di. Starša sta nam razlagala o Martinu Luthru Kingu, pa o Nelsonu Mandeli. Nekateri smo bili bolj navdušeni nad pevci. Jaz sem se postavila ob bok Lady Ga-Ga in Madonni, občudovala sem Ju-stina Biebra in Roberta Pattinsona, dru-gi pa so se zavzeli predvsem za igralce. Mami se je želela slikati z Julio Roberts in tenoristom Lucianom Pavarottijem. Brata pa sta bila navdušena nad Spider-manom. Itak.

87

Češko smo prvič obiskali pred štirimi leti, a se je pot končala že na polovici. V Pragi, z zlomom noge na otroških igralih ... Podrte načr-te smo zato dokončali lani in se odpravili v manj znani vzhodni del. Da je češko pivo odlično in predvsem poceni, smo že vedeli. Da pa bodo na naši poti širni vinogradi, nas je presenetilo. Ravno tako ugotovitev, da je del te dežele preluknjan kot pravi ementalec. Kraški svet s celo paleto značilnih pojavov, zgolj burja mu manjka. Mesteca s čudovito pisanimi trgi pa so tako ali tako stalnica.

Ko smo s prstom vlekli po zemljevidu, pa smo ugotovili še nekaj. Da Tatre, gor-stvo, ki smo ga vedno v mislih povezova-li s Češko, dejansko razmejujejo dve so-sednji državi, najvišji vrh s simpatičnim imenom Snežka pa je krona hribovja Kr-konoši. Ciljev torej več kot dovolj, treba je bilo zgolj sesti za volan in vzklikniti »Na pot!« In to dvakrat ... ☺

Bela gospa in liliputanske posteljePo avtocesti smo se mimo Linza pripelja-li v Rožmberk, grad nad Vltavo, na kateri smo opazovali veslače v kanujih in raftih. Poleg presenečenih Mariborčanov smo

Češka:Češki gradovi in skalna mesta

Gorenjci parkirali na začetku vasi ter se proti gradu napotili hkrati s skupino Do-lenjcev. Svet je res majhen.

V grajskih dvoranah nas je presenetila za današnje razmere premajhna postelja in prestrašila soba z orožjem in mučilno masko. Belo gospo (Bile pani) smo vide-li le na platnu, čeprav menda duh dolgo žalujoče vdove enega od Roženberkov blodi po gradu. Slikanje je bilo prepove-dano, pa vendar se je bliskalo kot sredi najhujše nevihte. Pot smo nadaljevali do čudovitega me-

• Češko s treh strani obdajajo gore; odprta je le proti jugu, torej proti Avstriji in Slovaški.

• Čehi so največji pivci piva na svetu.

• Na Češkem je kar 2000 gradov, trdnjav in njihovih ruševin.

• Češki kemik Otto Wichterle je leta 1959 iznašel mehke kontaktne leče.

• V državi, le štirikrat večji od Slovenije, imajo 46 letališč, med njimi šest mednarodnih.

o Češki

Jure

Mar

kič z

druž

ino

foto Radimersky

Srednjeveški ljudje so bili Liliputanci. S takimi mičkenimi posteljami.

98 Družinska doživetja

steca Český Krumlov, ki je tudi na seznamu Unesco. Nad ozki-mi ulicami in očarljivimi hiškami, danes polnimi spominkov in druge krame, stoji mogočen grad. Seveda smo ob vzponu nanj srečali znance iz Rožmberka.

V grajskem jarku so nas presenetili medvedi. Le kaj se je zgodilo s krokodili, ki so v zgodbah čuvaji grajskih jarkov? Za hišicami na vrhu hriba, že nad gradom, so čudoviti vrtovi. Vodička nas je popeljala po renesančnih sobah. Videli smo kapelo, zbirko orožja, velik zlati voz ter sobano za maškarade. Tu smo končno izvedeli, da so bile postelje tako majhne, ker so bili takrat visoki le od 150 do 160 centimetrov. Liliputanci.

Schwarzenberška zapuščinaSledile so České Budějovice. Do glavnega trga s Samsonovo fontano je bilo le nekaj korakov. Punci sta imeli kar naenkrat spet dovolj moči in sta okoli letali kot naviti. S trga smo se spla-zili pod ozkim prehodom in čez kanal prišli do zanimivega otroškega igrišča. Kot bi se igral v orkestru. Muzikalno. Punci sta seveda preigrali vse note. Nasproti stražnega stolpa Železne

gospe je sicer še Planetarij, na Sokolskem otoku pa veliko kopa-lišče z zunanjimi in notranjimi bazeni s tobogani. Le pet minut vožnje je bilo do mesteca Hluboká nad Vltavo. Svetleče bel grad nad njim nas je očaral. Sobane Schwarzenber-ške družine so bogato opremljene s slikami, predvsem kopija-mi znanih slikarjev, lestenci iz muranskega stekla in drugimi eksponati. Sprehodili smo se po parku, puncama v kali zatrli željo po viteškem življenju, nato pa za gradom poiskali precej zaraščeno bližnjico in se mimo razgledišča skoraj dričali nav-zdol. Zato obisk novega adrenalinskega parka ni bil potreben.

Pivovarski Plzen (za starše)Naslednji cilj – Plzen. Mimo so hiteli ribniki, gradovi, dvorci, samostani ter table, ki so nas hotele zapeljati k njim. A se nismo pustili. V Plznu pa najprej v pivovarski muzej. Že Mezopotamci so ga pili, sploh Egipčani so bili navdušeni nad njim. Muzej leži v eni od najstarejših mestnih pivovarn, tako da smo v sladarni videli originalno kad za izdelavo sladu, osemnajst metrov glo-bok vodnjak ter vrsto pripomočkov za flaširanje. V višjih nad-stropjih so sušilnica, pripomočki sodarjev ter mini pivovarna, kjer je možno naenkrat proizvesti trideset litrov piva. Iz labo-

ROŽMBERK ČESKY KRUMLOV ČESKE BUDEJOVICE HLUBOKA NAD VLTAVO

Český Krumlov je na seznamu Unesco.

Hluboká nad Vltavo - svetleče bel grad

České Budějovice - Samsonova fontana.

Kje so pa krokodili? Tu so samo medvedi ...

5 hluboka

foto

TIC

Hlu

boka

99Jesen 2012

Tisti, ki so bili rojeni v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ali prej, se verjetno še spomnijo značilne oblike prve izvedbe Caddyja, ki je s svojim tovornim prostorom spominjal na polža na kolesih. Na trg je sprva prišel kot lažje tovorno vozilo, a se je do danes razvil v spodob-no večnamensko prevozno sredstvo. Tudi za potrebe družine.

se odprejo zares na široko. Za šibke roke mlajših otrok pa je sicer lahko do-stopna kljuka hitro pretrda. Za udobje potnikov poskrbijo zate-mnjena zadnja stekla in avtonomna kli-ma, ki si jo lahko otroci sami nastavijo. Če vam bo njihova izbira temperature všeč, je seveda drugo vprašanje. Bodo pa zato razočarani tisti, ki klime ne ma-rajo, saj se zadnjih oken ne da odpreti. Sredinska konzola zadaj nudi 12-vol-tno vtičnico za napajanje elektronskih naprav. Mame pa bodo hvaležne za do-bro izvedeno držalo za pijačo, ki bo bi-stveno zmanjšalo pojav neznanih leplji-vih madežev v bližini otroških sedežev. Stropne lučke nad njihovimi hrbtišči pa so morda pomaknjene preveč nazaj za primerno osvetlitev pri branju.

VolkswagenCaddy Trendline

Če dežuje, se s prijatelji z lahkoto žogam kar iz avta. Mokri bodo itak samo oni!

VW Caddy Trendline 1.6 TDICena od 17 305 evrov dalje.

www.vw-gospodarska.si

Največja prednost Caddyja je skoraj za-gotovo prilagodljivost njegove notranjo-sti. Ne glede na to, ali se odločate za ver-zijo s petimi ali sedmimi sedeži, se lahko vsi zadnji sedeži po potrebi zložijo ali celo odstranijo. Tako lahko v ta prosto-ren družinski avto spravimo res vse, kar potrebujemo, celo špartansko spalnico za dva si lahko uredimo zadaj. A če po-trebujemo prostor, ni nujno odstraniti sedežev. Mreže na stropu, predali pod sprednjimi sedeži in v sredinski kon-zoli ter celo polica nad vetrobranskim steklom bodo skupaj s »skrivališči« pod otroškimi nogami poskrbeli, da se avto ne bo spremenil v totalno ropotarnico, četudi bomo na dopust peljali polovico otroške sobe, z otroki vred.Na ozkih parkirnih mestih ne bo težav z odpiranjem zadnjih vrat, izstopanjem otrok ali starševsko pomočjo pri preo-blačenju, čiščenju ali tolažbi sedečega podmladka. Vrata so namreč drsna in

testtestirajo Brihte, foto Anja Longyka

118 Družinska doživetja

Vsi se spravimo notri, pa še vsa naša krama. In najboljše je, da lahko pridem do svojih stvari kar med vožnjo.

Kdor si je zamislil tole držalo za pijačo, ima zagotovo tudi sam

mulce, ki se jim pogosto kaj polije. Čisto po nesreči, seveda.

Prostor za skrite zaklade. Veeelik predal pod noga-

mi, s trdnim pokrovom.

Enako udobje tudi za tri, ki se vozijo zadaj. Škoda le, da so sedeži premalo ugreznjeni – se mimogrede prerineš čez »mejo«, malo na bratov sedež. Potem je pa vojna, tastari pa znorijo, ker se fajtamo …

Za razvedrilo je odgovoren radijski sis-tem »RCD 210« s šestimi zvočniki in podporo za predvajanje MP3 datotek, tako boste lahko na dolgi poti ustregli vsakršni glasbeni želji. Vožnja bo pote-kala gladko in hitro, sploh če si izberete različico s 7-stopenjskim DSG menjalni-kom, ki je sposoben avtomatsko menjati prestave brez izgube pogonske moči.

Caddy torej ni le mali gospodarski, ampak tudi simpatičen družinski, vse-stransko uporaben avto. Želeli bi si le še dodatne zračne blazine v vratih.

Mama pravi, da je super, ampak jaz pa nisem navdušen nad tem, da tako težko sam odprem vrata.

Zadnja lučka je nekoliko preveč zadaj, ima pa zato Caddy kar nekaj mrežic in predalč-kov, kjer lahko pozabljamo svoje stvari.

BRIHTE

119Jesen 2012

Po treh letih raziskovalnih potovanj med večino daljših in krajših počitnic, običajno z avtodomom, smo si letos zaželeli spremembe. Med prvomajskimi prazniki v prvo skrajnost – »all inclusive« križar-jenje po Grčiji. Zanimivo, udobno in verjetno bomo še kdaj ponovili, vendar … pač »komerciala«. Poleti smo šli zato v drugo skrajnost, popoln odklop v divjino. 300% najboljše počitnice doslej. In odklop tudi službenega dela možganov že nekaj minut po pristanku na otoku. Energija je na Biševu nepopisna!

Slovenci u privatnom smještaju. Do pogre-ba rajnke Juge je namreč ta otok, skupaj z večjim Visom, sodil v zaščiteno vojaško območje, zato je bil obisk tujcem prepove-dan. Edine turiste smo tako predstavljali Slovenci in nekaj Hrvatov, kar se na Biše-vo pozna še danes. Nastanitev je možna v

Po avtocesti do Splita (kjer smo pustili), s trajektom na Vis in z avtobusom preko otoka v Komižo, od koder enkrat dnevno pluje Pruga na mali zeleni Biševo, sedem kilometrov dolg otok z nekaj več kot 30 prebivalci poleti (in šestimi pozimi) in prav toliko nastanjenimi turisti, večinoma

Primož Longyka z družino

nekaj apartmajih in sobah pri domačinih, ki svoje kapacitete reklamirajo izključno od ust do ust in tako tudi poslujejo. Če bi na otoku ne bilo znamenite Modre špilje, tujci zanj sploh ne bi vedeli.Na spletu po večdnevnem iskanju nismo našli popolnoma nobene ponudbe na otoku, razen portala ekološkega društva Mali zeleni & Biševo, ki ga vodita Biljana in Dado. V ponudbi imajo eko zaklone, štiri robinzonske kolibe v gozdu nad zalivom Salbunara. Prvinsko: terase in temelji iz su-hozidov, konstrukcija iz lesa, stene spalnic pa predstavlja mreža proti komarjem. Po-gled na sončni vzhod kar iz postelje … ki je edini sodoben kos opreme, z letveno pod-logo in ergonomsko žimnico vrhunskega proizvajalca - pri počitku pač ni kompro-misov. Z idilo senčne terase in visečih mrež s pogledom na sončni zahod nad morjem postane je vse skupaj že sanjsko.12-voltne svetilke se napajajo iz vetrne »elektrarne« ob kolibi, nekoliko uma-knjena sta še WC na štrbunk (posipanje z apnom, zato nič ne smrdi, pa tudi mrčesa ni) in »kopalnica«, kamor si moraš sam prinesti vodo iz baze. Ob prihodu sta nas čakali le dve polni plastenki … v desetih dneh smo je porabili le sedem litrov, za umivanje zob. Vse drugo smo opravili v morju, ki je zaradi oddaljenosti od celine očitno manj slano in ne pušča soli na te-lesu.Pet minut hoda po senčni gozdni potki je do baze, v prijetno skupno kuhinjo s šan-

Robinzonski Biševo

www.bisevo.org

test

S kuharjem Ivom so ponoči lovili ugorje, se učili otoške kuhinje in zanagrado dobili poslovilno večerjo, dva jastoga s krompirjem izpod peke.

Senčna terasa ter viseče mreže s pogledom na morje in sončni zahod so zakon.

136 Družinska doživetja

kom in jedilno mizo preurejene kamnite hiške v zaselku Salbunara. V sproščenem vzdušju smo si turisti in gostitelja podajali kuhalnico in vrata skupnega hladilnika. Zalogo hrane za nekaj dni je treba prinesti s seboj, kasneje lahko po telefonu v trgo-vino v Komiži naročiš karkoli in Pruga to naslednje jutro pripelje. Če pelje. Dvakrat zaradi valov ni uspela pristati v našem za-livu, vendar je samoorganizacija domači-nov poskrbela, da smo z druge strani oto-ka, kjer je ladja lahko pristala, v manj kot uri prejeli našo škatlo s napisom »Primož, kod Biljane, Salbunara.« Kuhanje je v lastni režiji, sproti pa se lahko prijaviš na »pen-zionsko večerjo«, pripravljeno iz otoških

paradižnikov, dnevnega ulova domačih ribičev in le nujnih sestavin iz civilizacije. Sosed Ivo, priložnostni vendar izvrstni kuhar, dela čudeže po dedovih receptih. V sosednjem zalivu so trije lokali, kjer imajo tudi sladoled in espresso ter solidno ponudbo hrane.Vse ostalo pa je razvidno iz fotografij. Najboljše počitnice doslej. In za drugo leto smo že rezervirali, saj 18-ih špilj še nismo uspeli raziskati!PS: Na otoku ni tekoče vode, le skopo od-merjena kapnica. Primerna je za higieno in kuhanje, domačini jo pijejo brez težav, mi smo jo natakali v Bobble plastenke z ogljikovim filtrom ...

Neusklajen vozni red traj-ekta in Pruge: pred osmo zjutraj, ko Pruga odpluje iz Komiže na Biševo, s trajektom še ne prispete iz Splita. Prvo noč je treba tako prenočiti v Komiži ali se peljati s taksi ladjico.

Popoln odklop, prvinski stik z naravo,

družino in domačini.

Noro lepo. Zelen, tudi gozdnat otok.

Kristalno morje z manj soli, sladka voda skoraj

ni potrebna.

Po dveh dneh se tvoje skrbi zožijo le še v »Kaj

bomo pa nocoj jedli? Ste kaj ujeli ali bodo špageti

z omako?«

Je prvinsko. Če le en član družine »ne pade noter«, bo dopust neprijeten tudi za druge. Pojdite le, če ste se vsi sposobni odklopiti … pri čemer vam bodo pomagali tudi Biljana, Dado in Ivo!

MINUSIPLUSI in

137Jesen 2012

obiskali smo

Junija smo v prelepem vre-menu predstavili revijo obi-skovalcem Festivala družin, ki so na Rogli preživeli pre-čudovit aktivni dan v naravi.

Pridružili smo se tudi Podravka Igrarijam, ki poleti tradicio-nalno potekajo na izbranih slovenskih kopališčih. Goste so animatorji zabavali v Aqualuni, Termah Čatež, Ptuj in Snovik, Termah 3000 in za veliki finale v Wellness Parku Laško.

Festival družin na Rogli

Kopališče Celje

Aqualuna

Podravka Igrarije

Kopališče Kranj

Jeseni nas obiščite na:Čarobnem dnevu v Arboretumu Volčji Potok, 2. septembra

Otroškem bazarju v Ljubljani, 6. - 9. septembra

Luninem festivalu v Ljubljani, 8. septembra

sejmu Kamping & Karavaning v Ljubljani, 27. - 30. septembra

Na štirih kopališčih smo, v sodelova-nju z radijsko oddajo »Dobro jutro, Slovenija«, v okviru katere poteka tudi glasovalna akcija Naj kopali-šče, julijske obiskovalce razveselili z brezplačnim počitniškim branjem revije Družinska Doživetja.

Terme 3000

140 Družinska doživetja

Delovno v bowlinguBrihte na obisku

Junijski uredniški sestanek Briht, kjer smo si razde-lili delo za revijo, ki jo držite v rokah, smo imeli kar na bowlingu v Ljubljani. Tako hitro še nikoli nismo delali na sestanku! Potem pa biljard in bowling (tudi v leže, ampak nas niso videli …). Pa pica.

Zaradi žurke na prejšnjem sestanku v bowlingu nismo imeli časa testirati družinskega avtomobila, zato smo se tik pred po-čitnicami – v petek popoldne, s spričevali v rokah – na hitro (no, za dve uri) dobili še v Lumpi parku pod dvorano Tivoli v Lju-bljani. Imajo kar zanimive reči, najboljši je pa skupinski spust s tubami po strmi klančini in kar velik napihljiv športni poligon. No, ta je dober tudi za počivat na mehkem …

S spričevali v Lumpi park

Jan, slabo ciljaš.Mal' si pal'co pobrus'!

Joooj, skoraj desetka!

Ne, ne boš me nažgal!

Ah, kako paše počivat.

Paziiii! Umaknite se!

142 Družinska doživetja

Na vodni žur pa v Wellness Park Laško

BRIHTE

Hudo. Prvo videno ka-brio kopališče doslej!

www.thermana.si

V avgustovski vročini smo se od-zvali povabilu Wellness Parka La-ško. Ravno prav, šest nas tisto sobo-to ni bilo na morju in smo lahko šli. Najbolj zanimiva zadeva za vrtljiva

streha nad notranjimi bazeni. Take-ga kabrio kopališča ne poznamo ni-kjer drugje. Ležiš v velikih steklenih skledah na stebrih, ki so v bistvu jakuzziji in gledaš v nebo. Sploh

zjutraj najbolj prija, ko zunaj še ni vroče.Zunanji tobogani so kar zanimivi, sploh temna cev, ki te kar dobro pre-meče, če se spuščaš proti pravilom. Super je bilo pa tudi na vodni ko-šarki. Tega še nismo igrali, običajno imajo povsod vaterpolo. V bistvu je podobno, le na koncu pač ciljaš koš in ne gola, zato je treba priti čisto zraven. V Laško moramo še enkrat, ker so nas fantje premagali s 15:12 … no, ja, mi smo vodno košarko igrali prvič, oni so pa natrenirani!

intervju

koledarnica: december 2012, januar in februar 2013

hudo po Evropi: izbor koncertov in predstav

3D reportaža

čist noro

novičke

za konec tedna: V slovensko podzemlje

Brihte sprašujejo

šola za starše

obliž

tretje oko:Fotografiranje radosti na snegu in

rezultati tretjega ter razpis 4. fotonatečaja

žur v mestu: Beneški karneval

žur v mestu: Moderni München

igrajmo se

ko si fotr čas vzame

aktivno pozimi

po Evropi: Belgija

po Evropi: Božične tržnice

za prebrisane

hočem to!

pazi!

testi družinskih avtov in počitniških vozil

z Bračkoti okoli sveta: 4., zadnji delKolumbija, Ekvador, Peru, Bolivija in domov

testi družinskih doživetij doma in po Evropi

obiskali smo

Brihte na obisku

Brihte nagrajujejo

nap vednik naslednja

številka izide

30. novembra

2012

145Jesen 2012

Brihte nagrajujejoPravilno odgovori na naslednjih sedem vprašanj – vse odgovore nanja najdeš v tej številki revije. Sedem črk, ki označujejo pravilne odgovore, ti bo razkrilo geslo tokratnega kviza. To geslo pa je hkrati ime nogometnega stadiona, o katerem boš lahko več prebral(a) v prihodnji številki revije!

Pravilno geslo (sedem črk) najkasneje do 31. oktobra 2012 pošlji:

1. po e-pošti na naslov dozivetja@aa-press.siObvezno pripiši svoje ime, priimek, poštni naslov

in telefonsko številko (tvojo ali tvojih staršev).

ali pa

2. napiši geslo na dopisnico/razglednico in jo pošlji na AA-Press d.o.o., Ukmarjeva 4, 1000 Ljubljana

Obvezno pripiši svoje ime, priimek, poštni naslov, e-naslov intelefonsko številko (tvojo ali tvojih staršev).

Izmed pošiljateljev vseh pravočasno prispelih pravilnih odgovorov bomo izžrebali 25 nagrajencev,

ki bodo prejeli naslednje nagrade:

1. V kateri gostilni je Maša jedla najboljši dunajski zrezek?A – FiglmüllerK – Zu den zwei LiselnS – Quick Radetzky

2. Koliko koles na prebivalca imajo v Amsterdamu?B – 1,23L – 0,77Y – 3,65

3. Kam si vabljen(a) v soboto 29. septembra od 14.00 do 18.00?D – na roditeljski sestanek v glasbeno šoloL – na JetBall turnir z BrihtamiI – k babici na nedeljsko kosilo

4. Kako se imenuje najvišja gora na Češkem?I – SnežkaL – ŠumavaU – Klínovec

50 izžrebanih nagrajencev kviza iz prejšnje številke revije je objavljenih na:

www.dj-slovenija.si

5. V katerem parku je DRUGI najdaljši vlakec smrti na svetu?A – Lightwater ValleyJ – Kings IslandO – PortAventura

6. Kje so Bojanu Emeršiču že dvakrat ukradli denarnico?E – na vajah v DramiN – v Veroni T – v Barceloni

7. Katero jamo si lahko ogledamo v Kotu pri Damlju ob Kolpi?C – Snežno jamo H – Dameljsko breznoZ – Jamo Kobiljačo

5 xDEŽNIK DEXTRO ENERGY

5 xZBIRKA STRIPOV CALVIN IN

HOBBES Nekaj pod posteljo se slini

5 x PAKET

STERIL-O-SEPTRAZPRŠILO + ROBČKI

5 xKOPALNA BRISAČA ATLANTIS

10 xS2H: URA

+ MERILEC

AKTIVNOSTI

146 Družinska doživetja