E-Uprava v Sloveniji (prezentacija)

8/6/2019 E-Uprava v Sloveniji (prezentacija)

http://slidepdf.com/reader/full/e-uprava-v-sloveniji-prezentacija 1/29

Seminarska naloga pri predmetu ePoslovanje

Informatika 2010/2011

TEHNIKI OLSKI CENTER KRANJ; VIJA STROKOVNA OLA

Avtorji: Jernej arkan, Tadej Peri, Domen Nabernik



Javna uprava� dravni zbor,� dravni svet,� predsednika RS,� vlado RS,� dravno upravo (ministrstva in vladne slube),� obrambni sistem (slovenska vojska, civilna zaita),� pravosodni sistem (sodia, dravno toilstvo, odvetnitvo,

notariati),� ustavno sodstvo (ustavno sodie, redna sodia),� varuha lovekovih pravic,� raunsko sodie in centralno banko,� lokalno samoupravo (pokrajine in obine).



e-Uprava



e-Upravay KAJ JE E-UPR AVA?

y vse oblike izvajanja poslovnih procesov v organih javne

uprave, ki temeljijo na uporabi sodobnih informacijskokomunikacijskih tehnologij.

y Z uvedbo e-uprave javna uprava ne nudi samoklasinega naina poslovanja z dravljani, temve uvaja

nove naine komuniciranja z njenimi uporabniki, simer pa se spreminjata tudi narava in kakovost njenihstoritev.



e-Upravay Uporabnikom potrebno im bolj pribliati funkcije oz.

storitve javne uprave

y ponudi storitve 24 ur na dan, sedem dni na teden in365 dni na leto

y ni uradnih ur, ni »neprijaznih« uradnikov, ni akanja v vrstah ter ni nepotrebnega letanja od vrat do vrat.

y veino uradnih zadev, dovoljenj in dokumentov lahkopridobimo kar preko svojega raunalnika oz. interneta,mobilnih telefonov in drugih naprav



e-UpravaCilji e-uprave ( A kcijski nart i2010):

y usmeriti delovanje javne uprave k potrebam uporabnikov.y poveati zadovoljstvo uporabnikov storitev.y vkljuiti najiri krog uporabnikov v procese odloanja.y zmanjati administrativne ovire.y poveati kakovost in uinkovitost poslovanja javne uprave.y poveati transparentnost poslovanja javne uprave.y dosegati sinergijske uinke na vseh nivojih javne uprave s pomojo

e-uprave.y dosei najugodnejo porabo finannih sredstev na podroju e-

uprave.y zmanjati obremenitev kadrovskih virov na administrativnih

postopkih.y ohraniti stopnjo razvoja e-uprave.



Delovna podroja oz. oblike e-upravey G2C (Government toCitizen): poslovanje med upravo in dravljani

ponujanje kvalitetnih javnih storitev in informacij na spletu. Gradi naboljih odnosihmed dravljani in upravo, saj omogoa laje in boljuinkovito sodelovanje.

y G2B (Government to Business): poslovanje med upravo ingospodarstvom spodbujanje e-transakcij in razvijanje spletnih trgov,spodbujanje spletne izmenjave informacij in blaga.

y G2E (Government to Employee): poslovanje med upravo in zaposlenimi(elektronska notranja komunikacija med zaposlenimi v upravi, odpravapapirnega poslovanja).

y

G2G (Government toGovernment): poslovanje med posameznimiorgani uprave (uradi sodelujejo in komunicirajo prek spleta - tako imauprava vpliv na uinkovitost in uspenost)

y G2N (Government to Nonprofit): uprava in neprofitne organizacije(izmenjava informacij med upravo in neprofitnimi, politinimi indrubenimi organizacijami).



Pred osti in slabosti e-upravePrednosti za uporabnika:

y dostop do storitve na razline naine,y veja prilagojenost storitev,y

prihranek asa,y dalji as odprtosti (24/7).

Prednosti za upravo:y pregled poslovanja;y bolje razporejanje virov;y hitreje storitve;y vija kakovost storitve;y manj napak in podvajanja;y ve asa za kompleksneje zadeve;y prihranki.



Prednosti in slabosti e-uprave

Slabosti e-uprave:

y socialnimi vpraanji (npr: potreba po osebnem stiku);

y kulturnimi vpraanji (npr: jezikovne ovire);y ekonomskimi vpraanji (npr: dostop do tehnologije);

y vpraanji povezanimi z uenjem (npr: spreminjanjenavad, nepoznavanje);



Elektronske storitve e-uprave v

SlovenijiElektronske storitve e-uprave pri nas so razvrene glede nauporabnike v tri skupine:

y G2C (Government to Citizen): e-storitve za prebivalce oz.dravljane (fizine osebe)

y G2B (Government to Business): e-storitve za poslovne

subjekte in druge asociacije (pravne osebe)

y G2G (Government to Government): e-storitve znotrajuprave



Spletno kvalificirano digitalno

potrdilo

y Digitalna potrdila so potrebna za varno elektronskopodpisovanje

y Elektronski podpis ima pravno veljavo e je uverjen zkvalificiranim digitalnim potrdilom in ima enako

veljavo kot lastnoroni podpis

y V sak dokument podpisan z elektronskim podpisomzagotavlja nedvoumno identiteto imetnika incelovitost podatkov



Primer za pridobitev digitalnega

potrdila:y Iz spletne strani: http://www.sigen-ca.si si prenesemo

obrazec za pridobitev digitalnega potrdila.

yObrazec natisnemo, izpolnimo in podpiemo

y Obrazec oddamo na svoji upravni enoti

y Nato prejmemo tevilki, ki ju potrebuje za prevzempotrdila (ena pride po elektronski, druga po obiajni

poti)y Navodilo za prevzem potrdila je na omenjeni strani,

prevzem pa vkljuuje nekaj klikanja, vpis obeh tevilkin doloitev gesla



E-dohodnina

Postopek popolne uporabe storitve e-dohodnina:

- Registracija uporabnika

- Klik na vstop- Elektronska oblika obrazca za dohodninsko napoved

- Informativen izraun

- Shranitev obrazca v DURSov strenik

- Oddaja davne napovedi

- Morebitni popravk



E-davki

Prednosti e-davkov:

y Hitreje in preprosteje izpolnjevanje davnih obrazcev (z

vgrajeno pomojo in orodji za sprotno preverjanje)y Monost vlaganja dokumentov 24 ur na dan, 7 dni v tednu,

brez strokov za potnino in neodvisno od geografskelokacije

y V pogled v davno kartico.

y Prenos podatkov neposredno iz raunovodskega sistema v e-davke prek spletnih storitev, enostavno pooblaanjemed uporabniki in ostalimi davnimi zavezanci



E-zaposlitev

y E-zaposlitev je storitev, ki je namenjena iskalcemzaposlitve

y

Uporaba storitve je brezplana tako za iskalcezaposlitve kot delodajalce

y Popolna uporaba je namenjena predvsemdelodajalcem, ki jim omogoa prijavo v sistem iskalcev,kjer lahko sami najdejo najbolj primernega kandidata

za deloy Dodatna vrednost storitve e-zaposlitev je tudi

prejemanje obvestil o novih zanimivih ponudbahdelodajalcev



E-upravne zadeve

y Je sklop storitev na portalu, ki nam omogoa dostop douradnih obrazcev za vloge in priglasitve v eletronski

oblikiy Trenutno je na ta nain mono vloiti preko 400

razlinih zahtevkov

y Storitev je sicer brezplana, plaa se le morebitna

upravna taksa, ki pa je odvisna od vrste vlogey Storitev obsega mnogo ivljenskih situacij, zato je zelo

dobrodola saj nam lahko prihrani veliko asa.





E

-Zemljika kn jiga inE

-katastery Ta storitev je namenjena lastninskim pravicam donepreminin

y Danes je veina zemljike knjige e vodena v

elektronski obliki, tako lahko do podatkov Geodetskeuprave dostopamo na spletnem naslovu (spletna stran:http://www.gu.gov.si)

y Do vseh geodetskih podatkov pa lahko dostopamo tudi

preko povezave PR EG - Inenirske zbornice Slovenije(spletna stran: http://www.izs.si/maticne-sekcije/msgeo/vpogled- v -geodetske-podatke-preg).



Primer java stan ja e-uprave

(Slovenija in EU)Primerjava ponudbe javnih storitev na spletu:y Leta 2007 je E vropska komisija objavila poroilo z

naslovom Primerjalno ocenjevanje ponudbe javnih

storitev na spletuy Rezultati temeljijo na dveh glavnih meritvah in sicer na

dovrenosti storitev in dostopnosti storitev na spletu (oz.polnosti dostopnosti storitev)

y Kazalnik polne dostopnosti storitev na spletu ocenjujejo po

modelu tirih stopenjy Kazalnik dovrenosti e-uprave temelji na modelu petih

stopenjy Rezultati raziskave so pokazali, da je v splonem E vropa

napredovala (pri obeh glavnih meritvah)



Graf primer jave dovrenosti in polne

dostopnosti na spletu med dravami EU27+:



Raziskava Evropske komisije:

y Kazalnik dovrenosti

-Storitve za od jetja so v EU27+ v o v rej dose le 8 % (v Slo ve iji 9 %) i za dravlja e 7 % (v Slo ve iji 98%)

y

Kazalnik polne dostopnosti storitev na spletu-Pol a dostopnost storitev na splet za dravljane je bila v razisk avi ocen jena s 5 %, pri e er je Slo venija z 92% nadobre tretje est .

-Storitve za pod jetja so v EU27+ v po v prej dose le 7 % (v Slo veniji 88%).

y Kakovost dravnih portalov

-Pri te erjen j je Slo venija dose la nadpo v preni 93%



y Kazal i sr t sti a rabni a

Temelji na tirih pod-indikatorjih:y storitve z zakonsko obvezno e-identifikacijo

y tevilo vpisnih polj zahtevanih pri transakcijskih

storitvahy monost dostopa do storitve skozi ve kanalov

y skladnost z mednarodnimi standardi dostopnosti

Slovenija je pri tem kazalniku dosegla 22 (kar jee vedno nad povprejem EU27 , ki je 1 ).



Graf kazalnika osredotoenosti na uporabnika v

dravah EU27+:



Primer java e-uprave: Slovenija in

Velika Britanijay pri kazalniku polne dostopnosti je le 1 razlike, pri

kazalniku dovrenosti e-uprave pa je razlika 6

y Pri oceni osredotoenosti na uporabnika sta obe dravidosegli zelo nizko oceno (razlika med njima je le 2 )

y Pri ocenjevanju dravnega portala sta se obe dravidobro uvrstili; Slovenija je dobila oceno 3 , V elikaBritanija pa 0



Primer jalni graf kazalnikov Slovenija in Velika Britanija:



Primer java e-uprave: Slovenija in

Nemija

y pri ocenjevanju polne dostopnosti na spletu Nemijaza Slovenijo zaostaja za kar 43

y Pri kriteriju dovrenosti Nemija za Slovenijo zaostajaza 12

y Pri kriteriju osredotoenosti na uporabnika paNemija za Slovenijo zaostaja za 3

y Dravni portal Nemije je bil povpreno ocenjen s67 , dravni portal Slovenije pa s 3 .



Primer jalni graf kazalnikov Slovenija in Nemija



Zakljuek

y Slovenija je ena izmed vodilnih drav v EU27 po vsehkriterijih, po katerih so ocenjevali e-upravo

y

Slovenija presega povpreje v EU27 in se takorekopovsod (pri vseh merjenih) nahaja pri vrhu

y Pri veini kazalnikov v raziskavi so vse drave v EU27 v povpreju zelo napredovale

y V se drave spoznavajo, da je zaradi pozitivnih uinkov (kraje akalne vrste, niji stroki itd.) smiselnorazvijati e-upravo, k emur lanice spodbuja tudiE vropska komisija.



Documents

E-Uprava v Sloveniji (prezentacija)