E-ZDRAVJE IN DOKUMENTACIJA ZDRAVSTVENE NEGE · 2017-11-27 · Proces zdravstvene nege je sodobna metoda dela, zato je potrebno vlagati v razvoj in izboljševanje opravljanja zdravstvene

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo univerzitetnega študija Smer: organizacijska informatika

E-ZDRAVJE IN DOKUMENTACIJA ZDRAVSTVENE NEGE

Mentor: dr. Vladislav Rajkovi�, red. prof. Kandidat: Mirjana Belšak

Kranj, september 2006

Izjava »Študentka Mirjana Belšak izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom dr. Vladislava Rajkovi�a, red. prof.« . »Skladno s 1. odstavkom 21. �lena Zakona o avtorskih pravicah in sorodnih pravicah dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani fakultete.« Dne ……………………. Podpis …………………………..

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Vladislavu Rajkovi�u, red. prof. in asistentu mag. Urošu Rajkovi�u za strokovno pomo� pri izdelavi diplomskega dela. Hvala glavni sestri ginekološko-porodnega oddelka ga. Ireni Galun in Splošni bolnišnici Jožeta Potr�a Ptuj za pomo� in dovoljenje izvedbe projektnega dela. Hvala lektorici Barbari Vinkler za lektoriranje diplomskega dela. Hvala vsem doma�im za vso podporo pri študiju in izdelavi diplomskega dela.

POVZETEK Diplomsko delo obravnava izdelavo informacijskega sistema zdravstvene nege v Splošni bolnišnici Ptuj. V sklopu naloge je najprej preu�ena zdravstvena nega, kjer so predstavljene teorije zdravstvene nege, in sicer Virginie Henderson in Dorothee E. Orem. Zdravstvena nega je obravnavana kot procesna metoda dela, za katero je zna�ilna visoka stopnja organiziranosti, sistemati�nosti, celovitosti in individualnega pristopa. Proces zdravstvene nege je sodobna metoda dela, zato je potrebno vlagati v razvoj in izboljševanje opravljanja zdravstvene nege. V zdravstvu je zelo potreben enoten informacijski sistem, ki bi omogo�il lažje delo, kar pomeni manj papirologije, manj izpolnjevanja dokumentov in obrazcev, omogo�il bi izmenjavo podatkov in informacij med razli�nimi oddelki znotraj zdravstvene institucije ter izmenjavo med razli�nimi institucijami. Na podlagi potreb po razvoju je Ministrstvo za Zdravstvo izdalo na�rt informatizacije zdravstvene nege pod imenom E-zdravje. E–zdravje je oznaka za širok spekter sistemov in storitev, ki temeljijo na uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije v zdravstvenem sistemu. V sklopu diplomskega dela smo poskušali izoblikovati del informacijskega sistema zdravstvene nege. Usmerili smo se na Splošno bolnišnico Jožeta Potr�a Ptuj, in sicer na ginekološko-porodni oddelek. Najprej smo izoblikovali anketni vprašalnik, z namenom da bi ve� izvedeli o dejanskem stanju na prej omenjenem oddelku. Na podlagi ankete smo izvedeli kateri so najbolj uporabljeni dokumenti. Odlo�ili smo se, da bomo izdelali podatkovno bazo za dva dokumenta, in sicer za Sprejemni negovalni dokument in za Obvestilo službi zdravstvene nege. Izdelali smo sistemsko analizo obravnavanja podatkov, ki nam je služila za bazo podatkov. Pri rešitvi našega problema in izdelavi prototipne rešitve smo uporabili orodje Microsoft Access XP. Izdelali smo uporabniške vmesnike, ki so prikazani v nalogi.

KLJU�NE BESEDE

• proces zdravstvene nege • informacijski sistem zdravstvene nege • dokumentacija zdravstvene nege • e-zdravje • varnost informacijskega sistema

ABSTRACT Diploma discuss making of health care information system in General hospital Jože Potr� Ptuj. Health care and its theories like Virginia Henderson and Dorothee E. Orem are introduced in the first part of this study. Health care is treated like process procedure, which charecteristic is high degree of organisation, systematic, integrity and indivual joins. Health care process is a modern work method, that is why it is needed to put lot of efforts in improving and development. Homogeneous information system, which would make work much easier, is very needed in health care. It enables many benefits: less of paperwork, less document and forms to fulfil. It would allow exchanging significant data and information among different hospital departments and health care institutions. Based on needs for development, Ministry of Health issued a plan of informatisation of health care, under name e-health. E-health stands for wide spectrum of system and service, based on use of information-communication technology in health care. E-health also defines how to built homogeneous informatisation system with standards for different domains, like security and connection domain. We were trying to built a protipe of health care information system in hospital Jože Potr� Ptuj in gynaecology-maternity department. At beggining we formed a questionaire to explore situation on this department. Based on questionaire form, we detected most used documents. We have decided to make a database for two documents, Reception health care document and Notification to service of health care. We have made system analysis, which served us for database. For our solution we have used Microsoft Access XP program code. We have made different user interfaces, wich are shown in diploma.

KEYWORDS

• health care process • health care information system • health care documentation • e-health • information system security

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija

Mirjana Belšak: E-zdravje in dokumentacija zdravstvene nege stran 1 od 69

KAZALO

1 UVOD ...............................................................................................................3

2 ZDRAVSTVENA NEGA....................................................................................4

2.1 Teorije in modeli zdravstvene nege............................................................4 2.1.1 Model zdravstvene nege Virginie Henderson ......................................4 2.1.2 Model zdravstvene nege Dorothee E. Orem........................................5

2.2 Proces zdravstvene nege...........................................................................6 2.2.1 Ugotavljanje potreb po zdravstveni negi..............................................6 2.2.2 Na�rtovanje zdravstvene nege............................................................6 2.2.3 Izvajanje zdravstvene nege.................................................................7 2.2.4 Vrednotenje zdravstvene nege............................................................7

3 E-ZDRAVJE IN DOKUMENTACIJA ZDRAVSTVENE NEGE ..........................8

3.1 E-zdravje....................................................................................................8 3.1.1 Vizija in strateške usmeritve informatizacije zdravstvenega sistema ...9 3.1.2 Prikaz sedanjih razmer...................................................................... 10 3.1.3 Izzivi za širšo implementacijo ............................................................ 12 3.1.4 Akcijski na�rt za e-zdravje................................................................. 13

3.2 Elektronski zdravstveni zapis ................................................................... 15 3.3 Dokumentacija zdravstvene nege ............................................................ 18

4 INFORMACIJSKI SISTEM ZDRAVSTVENE NEGE........................................ 20

4.1 Na�rtovanje in uvajanje informacijskega sistema ..................................... 21 4.2 Struktura in izgradnja informacijskega sistema......................................... 23 4.3 Raznovrstnost v informacijskih sistemih ................................................... 25 4.4 Varnost informacijskih sistemov ............................................................... 27 4.5 Pregled razvoja informacijskih sistemov v Sloveniji ................................. 28 4.6 Pregled razvoja informacijskih sistemov v svetu....................................... 33

5 VPELJAVA STANDARDOV PRI IZGRADNJI INFORMACIJSKEGA SISTEMA ........................................................................................................................ 35

5.1 Standard CEN ENV 12924....................................................................... 36 5.2 Standard HISA ......................................................................................... 37 5.3 Standard HL7........................................................................................... 38 5.4 Standard DICOM...................................................................................... 39 5.5 Standard BS7799..................................................................................... 39

6 OBSTOJE�E STANJE NA GINEKOLOŠKEM ODDELKU BOLNIŠNICE PTUJ ........................................................................................................................ 41

6.1 Opis sprejemne dokumentacije zdravstvene nege ................................... 41 6.2 Opis obvestila službi zdravstvene nege.................................................... 45

7 IZDELAVA PROTOTIPNE REŠITVE .............................................................. 48

7.1 Izgled baze podatkov in izdelava prototipne rešitve.................................. 48 7.2 Za�etni obrazec........................................................................................ 50 7.3 Sprejemna dokumentacija........................................................................ 51

7.3.1 Podatki o bolniku............................................................................... 52 7.3.2 Opis bolnikovega stanja ob sprejemu (izpolni ob prihodu bolnika)..... 53



7.3.3 Anamneza zdravstvene nege............................................................ 54 7.4 Obvestilo službi zdravstvene nege ........................................................... 55

7.4.1 Psihofizi�no stanje ob odpustu in potrebe po zdravstveni negi .......... 56 7.4.2 Postopki in posegi zdravstvene nege ................................................ 57 7.4.3 Stanje ob odhodu.............................................................................. 58 7.4.4 Posebnosti in priloge......................................................................... 59 7.4.5 Termin zdravljenja............................................................................. 60

7.5 Izpis Sprejemne dokumentacije................................................................ 61 7.6 Izpis Obvestila službi zdravstvene nege................................................... 62 7.7 Varnost prototipne rešitve ........................................................................ 63

8 VREDNOTENJE PROTOTIPNE REŠITVE ..................................................... 64

9 ZAKLJU�EK .................................................................................................. 65

10 SEZNAM LITERATURE.............................................................................. 66

11 SEZNAM SLIK IN PRILOGE....................................................................... 68



1 UVOD Tema naloge je E-zdravje in dokumentacija zdravstvene nege. Informatizacija zdravstvene nege poteka že dalj �asa, vendar v Sloveniji še zmeraj ni enotnega informacijskega sistema zdravstvene nege. Obstaja ve� internih rešitev, ki jih imajo posamezne zdravstvene institucije. Ministrstvo za zdravje poskuša pospešiti razvoj slovenskega zdravja in zato prispevati k informatizaciji zdravstvene nege. Namen te naloge je pregledati stanje informacijskih sistemov zdravstvene nege v slovenskih zdravstvenih organizacijah, poskušati najti, kje so prednosti in kje nevarnosti informacijskih sistemov v zdravstvu. Rešitve e-zdravja podpirajo napredek v zdravstvu, ker omogo�ajo boljše upravljanje in širjenje zdravstvenega znanja. E-zdravje prispeva k izboljšavam glede dostopnosti do zdravstvene oskrbe, h kakovosti, k u�inkovitosti in produktivnosti storitev. Sodobni evropski zdravstveni sistemi se soo�ajo s številnimi izzivi, kot so: pove�ane potrebe po zdravstvenih storitvah zaradi demografskih sprememb, pri�akovanje ve�jega števila bolnikov, pove�ane potrebe zaradi staranja prebivalstva, obvladovanje velike koli�ine zdravstvenih informacij. Zato je nujno potreben razvoj informacijskih sistemov zdravstvene nege. E-zdravje vklju�uje orodja za zdravstvene strokovnjake in posameznike, saj zajema sistem za registriranje in obdelavo medicinskih podatkov. To so: zdravstveno-informacijske mreže, elektronski zdravstveni karton, storitve telemedicine, komunikacijski sistemi, zdravstveni portali … Kljub vsemu pa v Sloveniji še ni povezljivega informacijskega sistema. Obstajajo dolo�ene interne rešitve v posameznih institucijah. Namen te naloge je razviti prototipno rešitev informacijskega sistema zdravstvene nege. Izdelali bomo del informacijskega sistema, in sicer za dva dokumenta, ki ju v ginekološko-porodnem oddelku v Splošni bolnišnici Ptuj najve�krat uporabljajo. To sta Sprejemna dokumentacija zdravstvene nege in Obvestilo službi zdravstvene nege. Izdelava bo potekala s pomo�jo programa Microsoft Access-a XP, s katerim je možno zgraditi baze podatkov.



2 ZDRAVSTVENA NEGA »Zdravstvena nega je temeljna sestavina zdravstvenega varstva kot celovitega sistema. Je profesionalna disciplina, ki se dopolnjuje z drugimi zdravstvenimi strokami. Širše jo lahko opredelimo kot skrb za zdravje širše populacije, kot dejavnost katere naloga je, da posamezniku, družini in skupnosti pomaga v vseh stanjih zdravja in bolezni.« (Rajkovi�, Šušterši�, 2000) »Zdravstvena nega po definiciji Hendersonove je celovita dejavnost, ki se ukvarja s posameznikom in družino v obdobju zdravja in bolezni. Enkratna vloga medicinske sestre je v tem, da ugotavlja potrebe in na�rtuje nego v vseh aktivnostih, ki bodo pripomogle k bolnikovemu zdravju, okrevanju ali mirni smrti. Cilj zdravstvene nege je omogo�iti �imprejšnjo neodvisnost bolnika.« (Bohinc, Cibic, 1995) »Zdravstvena nega je po eni od mednarodnih definicij profesionalna disciplina, ki je komplementarna z drugimi zdravstvenimi profesijami in je integralni del nacionalnega sistema zdravstvenega varstva. Je sistemati�na in ciljna dejavnost, ki se prvenstveno nanaša na krepitev, ohranjanje in izboljšanje zdravja in kakovosti življenja posameznika, družine in skupnosti.« (Pretnar, 1998) V zadnjem desetletju se je vloga zdravstvene nege mo�no spremenila. Predvsem zaradi spremenjenih zdravstvenih problemov, sprememb v zdravstveni politiki in strukturi sistema zdravstvenega varstva, novih tehnologij in spoznanj ter omejenih finan�nih in materialnih pogojev. Na tak na�in postajajo naloge zdravstvenih strokovnjakov vse zahtevnejše in terjajo vse ve� znanja. Zaradi demografskih sprememb se ve�ajo zahteve in potrebe varovancev po celostni obravnavi in vse ve�jem obsegu storitev zdravstvene nege.

2.1 Teorije in modeli zdravstvene nege Teoreti�ni modeli so podlaga, s pomo�jo katere je možno razviti vsebine zdravstvene nege. Predstavljajo samostojno in suvereno delovanje medicinske sestre. Razlagajo in dopolnjujejo vsebino zdravstvene nege na podro�ju, kjer je stroka samostojna. Elementi modelov pojasnjujejo pojave, predstave in koncepte zdravstvene nege. Modeli zdravstvene nege morajo biti sistemati�no zgrajeni, temeljiti morajo na znanstvenih spoznanjih in opredeljevati morajo temeljne elemente zdravstvene nege. Uporaba teoreti�nih modelov zdravstvene nege v praksi pomeni stroki novo znanje, kar je osnova za nadaljnje raziskovanje in ustvarjanje novih pogojev za razvoj zdravstvene nege kot znanstvene discipline.

2.1.1 Model zdravstvene nege Virginie Henderson Virginia Henderson opredeljuje zdravstveno nego kot neodvisno in samostojno zdravstveno disciplino. Prva je opredelila samostojno vlogo medicinske sestre. Izpostavila je štiri koncepte: zdravstveno nego, �loveka, okolje in zdravje.



Zdravstveno nego je definirala kot dejavnost medicinske sestre, ki pomaga posamezniku v tistih opravilih, ki bi jih izvedel brez pomo�i, �e bi imel potrebno mo�, voljo ali znanje za pridobitev neodvisnosti. Medicinska sestra je �lan interdisciplinarnega tima, v katerem sodeluje pri na�rtovanju in izvajanju celotnega zdravstvenega varstva. S svojim znanjem in informacijami prispeva k na�rtovanju, izvajanju in vrednotenju zdravstvenega varstva. »V svojem modelu zdravstvene nege je opredelila 14 življenjskih aktivnosti, po katerih medicinska sestra samostojno na�rtuje in ukrepa. Te so:

• dihanje, • prehranjevanje in pitje, • odvajanje in izlo�anje, • gibanje in ustrezna lega, • spanje in po�itek, • obla�enje, • vzdrževanje telesne temperature, • �isto�a in nega telesa, • izogibanje nevarnostim v okolju, • odnosi z ljudmi, izražanje �ustev, ob�utkov, potreb, • izražanje verskih �ustev, • koristno delo, • razvedrilo, rekreacija, • u�enje in pridobivanje znanja o razvoju in zdravju.« (Bohinc, Cibic, 1995,

stran 14) Po Hendersonovi je zdravstvena nega premišljena dejavnost, saj je planirana, izvršena in ovrednotena dejavnost. Vsaka od štirinajstih komponent mora biti ocenjena in razvrš�ena po nujnosti oziroma prioriteti.

2.1.2 Model zdravstvene nege Dorothee E. Orem Dorothea E. Orem je razvila model samooskrbe in temelji na posameznikovi zmožnosti, sposobnosti, odgovornosti izvajanja samooskrbe. Vsebuje aktivnosti, ki jih izvaja posameznik, da bi ohranil življenje. Samooskrba je sposobnost skrbeti zase. Te aktivnosti �lovek osvoji skozi proces u�enja, kar pa zahteva motivacijo in spretnost. V svoji teoriji obravnava �loveka z ve� vidikov, s fizi�nega, psihi�nega in socialnega. Pri tem velja, da se vsak �lovek razvija in v sklopu tega procesa u�i in samoopazuje, kar je nujno za objektivno oceno samooskrbe. Na proces samooskrbe vpliva ve� dejavnikov, ti so: starost, zdravstveno stanje, mentalne sposobnosti, �ustveno stanje, socialno in kulturno okolje. Zdravje opredeljuje kot stanje celovitosti. Pri tem so fizi�ni, psihi�ni in socialni vidiki zdravja nelo�ljivo povezani. Zdrav �lovek ima sposobnost ohranjanja ravnotežja – zdravja. �e se ravnotežje poruši mora uporabiti rezervne sposobnosti za ohranitev zdravja. �e pa nima dovolj sposobnosti za ohranitev zdravja, je potrebna nujna intervencija medicinske sestre, ki ponovno vzpostavi ravnotežje. »Oremova deli zdravstveno nego v:

• kompenzatorno ali popolno zdravstveno nego, ki je potrebna, ko bolnik ni sposoben izvajati samooskrbe pri temeljnih življenjskih aktivnostih;



• delno kompenzatorno zdravstveno nego, ko bolnik in medicinska sestra sodelujeta v procesu zdravstvene nege;

• razvojno komponento, ki poudarja pomen u�enja, vodenja in podpore bolniku pri razvijanju samooskrbe in pri prepre�evanju bolezni.« (Rajkovi�, Šušterši�, 2000, stran 18)

2.2 Proces zdravstvene nege »Proces zdravstvene nege je sodobna metoda dela, za katero je zna�ilna visoka stopnja organiziranosti, sistemati�nosti, celovitosti in individualnega pristopa. Procesna metoda temelji na znanstvenih osnovah in ima številne prednosti: posameznika, družino in skupnost postavlja v ospredje, omogo�a sistemati�nost pri delu, temelji na individualnem pristopu in omogo�a samostojnost pri delu in s tem ve�je zadovoljstvo in kakovost dela.« (Rajkovi�, Šušterši�, 2000) Proces zdravstvene nege predstavlja neprekinjen na�in ugotavljanja potreb po zdravstveni negi bolnika, družine in skupnosti. Pri tem vklju�uje vse subjekte zdravstvene nege, �lane negovalnega in zdravstvenega tima. Poteka v štirih osnovnih fazah, ki lahko potekajo so�asno:

• ugotavljanje potreb po zdravstveni negi, • na�rtovanje zdravstvene nege, • izvajanje zdravstvene nege, • ovrednotenje zdravstvene nege.

2.2.1 Ugotavljanje potreb po zdravstveni negi V tej fazi je medicinska sestra postavljena v interakcijo s posameznikom. Na uspešno sodelovanje vpliva ve� dejavnikov: osebni odnos medicinske sestre do zdravja in osebne izkušnje zasnovane na znanju in strokovni spretnosti. Ugotavljanje potreb po zdravstveni negi temelji na fizioloških, psiholoških, razvojnih, spoznavnih in duhovnih podatkih. Tehnike zbiranja podatkov so: pogovor, fizi�ni pregled, opazovanje, posvetovanje in pregled dokumentacije. Zbrane podatke je potrebno analizirati, potrditi njihovo veljavnost in oblikovati v negovalno diagnozo.

2.2.2 Na�rtovanje zdravstvene nege V tej fazi se izdela podroben na�rt za reševanje negovalnih problemov bolnikov. Vklju�uje dolo�itev prioritete reševanja negovalnih problemov, dolo�itev ciljev in na�rtovanje intervencij. Cilje zdravstvene nege predstavljajo opisi fizi�nih, psihi�nih in socialnih stanj, ki jih je potrebno dose�i, da se vzpostavi prejšnje stanje ravnotežja – zdravja. Orientirani so k bolniku. Intervencije so aktivnosti za doseganje postavljenih ciljev in temeljijo na individualnem stanju subjektov. Usmerjene so v promocijo zdravja, povrnitev zdravja, prepre�evanja bolezni in lajšanja težav ob boleznih.



2.2.3 Izvajanje zdravstvene nege To so aktivnosti medicinskih sester, ki so usmerjene k zadovoljevanju potreb subjektov. Aktivnosti potekajo sistemati�no, zato morajo biti usklajene z vsemi �lani negovalnega in zdravstvenega tima. V �asu izvajanja zdravstvene nege je nujno sprotno vrednotenje uspešnosti zdravstvene nege. Neprekinjenost izvajanja zdravstvene nege je podprta z dokumentiranjem, ki povezuje �lane negovalnega in zdravstvenega tima na razli�nih nivojih zdravstvene dejavnosti.

2.2.4 Vrednotenje zdravstvene nege Ta faza mora pokazati odzive na zdravstveno nego in ozna�iti izboljšano, nespremenjeno ali poslabšano stanje. Kon�no vrednotenje privede do povratnih informacij, ki so uporabne za prepoznavo drugih potreb po zdravstveni negi. Vrednotenje se izraža z negovalnimi cilji in doseženim stanjem bolnika kot rezultatom zdravstvene nege. »Vrednotenje zdravstvene nege obsegajo štirje koraki:

• presojanje napredka in rezultata z želenim ciljem zdravstvene nege, • meritev u�inkovitosti na�rtovalnih negovalnih intervencij, • nadaljnje vrednotenje in na�rtovanje, �e želeni cilj ni bil dosežen, • kriti�na ocena faz procesa zdravstvene nege.« (Rajkovi�, Šušterši�, 2000)



3 E-ZDRAVJE IN DOKUMENTACIJA ZDRAVSTVENE

NEGE

3.1 E–zdravje E-zdravje je definirano kot: »Uporaba ra�unalnikov s strani zdravnika družinske medicine, farmacevta ali zobozdravnika za obravnavo bolnika, zapis zdravstvenih podatkov in predpisovanje zdravil.« (Ilijaž, 2004, stran 45) »E-zdravje je oznaka za širok spekter sistemov in storitev, ki temeljijo na uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije v zdravstvenem sistemu. Orodje e-zdravja omogo�a združevanje, analizo, shranjevanje klini�nih podatkov v vseh oblikah, dostop do znanstvenih dosežkov, sodelovanje razli�nih organizacij.« (Strategija informatizacije slovenskega zdravstvenega sistema 2005–2010, stran 10) E-zdravje kot orodje pomaga:

• pacientom in uporabnikom zdravstvenih storitev; Iskane informacije so dosegljive preko zdravstvenih portalov, s posvetovanji z izvajalci zdravstvene nege po e-pošti, s podatki o pacientovem zdravju na elektronskem zdravstvenem kartonu in s sistemi za spremljanje nekaterih telesnih funkcij na daljavo, npr. nadzora sr�nega utripa, krvnega tlaka, krvnega sladkorja. E-zdravje ali informatizacija zdravstvene nege predstavlja za koristnike zdravstvene dejavnosti številne prednosti. Ljudje so bolje pou�eni o zdravstveni vzgoji, saj aktivno iš�ejo podatke o lastnem zdravstvenem stanju in tako bolje poznajo in nadzorujejo svoje bolezni. Ljudem, ki živijo v oddaljenih okoljih, kjer je dostop do zdravstvenih storitev omejen in ljudem, ki so ovirani pri svojih življenjskih aktivnostih, odpira e-zdravje nove možnosti. S tem je zagotovljen enakopraven dostop do kakovostne zdravstvene oskrbe. V sklopu e-zdravja obstajajo specialne baze informacij o zdravstveni vzgoji, varnosti in zaš�iti pri delu in na podro�ju zdravega na�ina življenja. Obstajajo tudi sistemi namenjeni spremljanju in podpori bolnika. To so komunikacijski sistemi, ki jih bolniki nosijo, ko nosijo implantate ali ob spremljanju sr�ne akcije. Tako skrajšujejo bivanje v bolnišnici, v dolo�enih primerih pa hospitalizacija ni potrebna. Elektronski zdravstveni karton ima velik pomen, saj ga uporabljajo tudi za potrebe raziskovanj, upravljanja, javnega zdravja in statisti�nega spremljanja. Elektronska uporaba podatkov prispeva k izboljšanju kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe, saj nudi dostop do informacij o boleznih v preteklosti, o posegih, ki so bili opravljeni.

• izvajalcem zdravstvenih storitev; Pomaga z dostopom do elektronskega zdravstvenega kartona pacienta, s sistemi e-naro�anja za lažje na�rtovanje operacij. Omogo�a tudi u�inkovitejše administrativno delo, s hitrim dostopom do strokovnih virov in izobraževanja na daljavo. V sklopu zdravstvenega dela prihaja tudi do napak. Tem bi se bilo mogo�e izogniti, �e bi uporabljali ustrezne zdravstvene sisteme. Ti imajo ekspertna navodila in smernice za zdravljenje. Orodja v okviru informatizacije zdravstvene nege



zagotavljajo hiter dostop do elektronske zdravstvene dokumentacije, hitro postavitev diagnoze, natan�no in zanesljivo na�rtovanje operativnega posega, efektivno povezovanje med zdravstvenimi ustanovami z digitalnim prenosom podatkov.

• upravam in upravljavcem zdravstvenega sistema; Zdravstvene organizacije, ki so odgovorne za u�inkovito zdravstveno dejavnost lahko s pomo�jo orodja e-zdravja uspešno izmenjujejo organizacijske in poslovne informacije. Zdravstvene oblasti so pod stalnim pritiskom za zmanjševanje stroškov in s pove�evanjem števila bolnikov in njihovih pri�akovanj. E-zdravje poskuša zmanjšati te pritiske z ve�jo produktivnostjo in boljšimi rezultati ob manj vloženih sredstvih.

• zdravstvenemu sistemu v celoti; Olajšajo izmenjavo informacij med najrazli�nejšimi subjekti zdravstvenega sistema. U�inkovita izmenjava informacij je mogo�a ob kakovostnih klini�nih in administrativnih podatkih.

3.1.1 Vizija in strateške usmeritve informatizacije zdravstvenega sistema

V prihodnosti bo e-zdravje predstavljalo klju�no podporo razvoju zdravstva. Pri tem je potrebno zagotoviti najve�jo kakovost in u�inkovitost na tem podro�ju. Zato je pomembno celovito delovanje posameznih delov sistema in storitev npr. sistemi za diagnosticiranje, zdravljenje na daljavo, administracija, komunikacija med pacienti in zdravstvenimi strokovnjaki. V okviru e-zdravja bo imel velik pomen elektronski zdravstveni zapis. Klju�ne aplikacije ne bodo delovale brez elektronskega shranjevanja in dostopa do zapisa podatkov o bolniku. Podatki elektronskega zdravstvenega zapisa bodo na voljo ustreznim aplikacijam. Informacijsko-komunikacijska tehnologija se v okviru e-zdravja uporablja pri osnovni obravnavi bolnika, pri izboljšanju komunikacije med zdravstvenimi delavci in organizacijami, pri logisti�nih in finan�nih administrativnih procesih in pri podpori znanstvenih raziskav. Zagotoviti je potrebno tak informacijski sistem, ki omogo�a varen, hiter in zanesljiv dostop do infrastrukture in sistem organizacijskih ter tehnoloških standardov za podatke, strežnike in tehnologijo. Poenotenje infrastrukture in standardov je arhitektura za celotno zdravstvo. »Vizija informatizacije zdravstvenega sistema je:

• u�inkovita, prilagodljiva in sodobna zdravstvena informatika v podporo doseganju strateških ciljev slovenskega zdravstvenega sistema za zadovoljitev potreb in interesov državljanov, zdravstvenih strokovnjakov, vodstev zdravstvenih organizacij in upravljavcev zdravstvenega sistema;

• povezava lokalnih informacijskih sistemov, kar bo zagotovilo državljanom in zdravstvenim strokovnjakom prekora�itev meje administrativnih in organizacijskih otokov pri iskanju informacij ter pri neposredni komunikaciji brez �asovnih ali organizacijskih omejitev.« (Strategija informatizacije slovenskega zdravstvenega sistema 2005–2010, stran 7)

Informatizacija zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji mora temeljiti na strategiji celostnega sistema zdravstvenega varstva, z jasno dolo�enimi vsebinami in prednostnimi nalogami. Pri tem mora biti jasno opredeljen pomen rešitev



strategije informatizacije zdravstvenega sistema. Informacijske rešitve morajo prese�i obstoje�e stanje in omogo�iti podporo strokovnemu delu zdravstvenih delavcev na vseh ravneh. Ministrstvo za zdravje je v sklopu informatizacije zdravstva ustanovilo nacionalni strateški organ za razvoj zdravstvene informatike imenovan Svet za informatiko. »Njegove naloge so:

• oblikovanje strategije razvoja celovite zdravstvene informatike; • usklajevanje razvoja novih projektov in nadaljevanje že za�etih projektov; • na�rtovanje in vodenje uvajanja skupne informacijsko-komunikacijske

infrastrukture; • uskladitev nastajanja in sprejemanja standardov; • dolo�anje meril in standardov za varovanje in zagotavljanje kakovosti

informacij v zdravstvenih informacijskih sistemih; • na�rtovanje in usklajevanje pilotnih projektov; • spremljanje, predstavljanje in širjenje najboljših praks; • oblikovanje standardov e-zdravja pri izvajalcih zdravstvenih storitev in

zagotavljanje izvajanja strategije.« (Strategija informatizacije slovenskega zdravstvenega sistema 2005–2010, stran 17–18)

»Ta vizija se uresni�uje s štirimi strateškimi usmeritvami:

• ve�anje dejavne vloge in odgovornosti državljanov v skrbi za zdravje, boljša informiranost in najboljša možna zdravstvena oskrba;

• omogo�iti varen in zanesljiv dostop zdravstvenim strokovnjakom do klju�nih informacij v elektronskih zdravstvenih zapisih (EZZ) in drugih zbirkah podatkov, ki jih potrebujejo pri vsakdanjem delu, z u�inkovito elektronsko komunikacijo, boljšim u�enjem in upravljanjem znanja;

• lažje na�rtovanje in upravljanje zdravstvene organizacije oziroma zdravstvenega sistema kot celote na podlagi kakovostnih in verodostojnih ekonomskih, administrativnih in klini�nih podatkov;

• izboljšati dostopnost zdravstvenih storitev za tiste skupine bolnikov, ki bi bili sicer zaradi svojih zmanjšanih možnosti, starosti ali drugih razlogov izklju�eni.« (Strategija informatizacije slovenskega zdravstvenega sistema 2005–2010, stran 7)

3.1.2 Prikaz sedanjih razmer Daljše obdobje nacionalnega in mednarodnega raziskovanja, razvoja in spodbujanja e-zdravja v Evropi že daje rezultate. Ti rezultati so v obliki številnih aplikacij, ki jih posamezne države uspešno uporabljajo. V Sloveniji so od leta 1992 do 2002 pod vodstvom in sponzorstvom Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) izvajali prve korake opismenjevanja, kar pomeni opremljanja z ra�unalniško tehnologijo, uvedbe ra�unalniške izmenjave podatkov z lokalnimi LAN mrežami, vzpostavitev standardov in podatkovnih zbirk. Ustvarili so KZZ – kartico zdravstvenega zavarovanja, s �imer je bila zagotovljena identiteta bolnika in zdravstvenega delavca. Z mrežo samopostrežnih terminalov so



povezali 250 lokacij zdravstvenega varstva in tako poenostavili postopke uveljavljanja zdravstvenega zavarovanja. ZZZS je 95 % zdravstvenih organizacij opremil z osebnimi ra�unalniki in programsko opremo. Organizirana so bila izobraževanja za delo z ra�unalniki, katera so bila namenjena predvsem zdravnikom in strokovnjakom medicinske informatike. Kljub vsem novostim in razvoju je bilo razvitih malo aplikacij v podporo strokovno-zdravstvenemu delu. Vzrok temu je še zmeraj dokaj slaba informacijska opremljenost in pomanjkanje strokovnjakov – informatikov s svojimi rešitvami. »Med pomembnimi dosežki zadnjih let so predvsem aplikacije v slovenskih bolnišnicah in zunaj bolnišni�ni dejavnosti, ki že imajo zasnovo elektronskega zapisa zdravstvenih podatkov o bolniku. Med zdravstvenimi podatki, ki se urejeno zbirajo in obdelujejo, so predvsem:

• delovne in kon�ne diagnoze, klasificirane po MKB 10, • postopki v bolnišnici, klasificirani po ICD10 AM, • porabljena zdravila po enotnem slovenskem šifrantu registriranih zdravil, • zbirka zavarovancev obveznega in prostovoljnega zavarovanja, • zbirka zavezancev za pla�ilo prispevkov obveznega zavarovanja, • zbirka izvajalcev zdravstvenih storitev, • evidenca o izbranih osebnih zdravnikih, • nacionalni šifranti glede obra�una zdravstvenih storitev.« (Strategija

informatizacije slovenskega zdravstvenega sistema 2005–2010, stran 14) V zunaj bolnišni�ni dejavnosti se na enoten na�in zbirajo podatki o dejavnikih tveganja za ogroženost s kardio-vaskularnimi boleznimi in podatki o preventivnih pregledih ter preiskavah v ginekološki dejavnosti. Mnogi izvajalci – zdravstveni delavci pri svojem delu uporabljajo elektronsko �akalno vrsto in �akalno knjigo. Med letoma 2002 in 2004 je v Sloveniji potekal RUSZV ali Razvoj upravljanja sistema zdravstvenega varstva, ki je namenjen vzpostavitvi enotnega zdravstvenega informacijskega sistema. Glavni rezultat je bil delujo� sistem sporo�anja podatkov o bolnišni�nih obravnavah zaradi razvrš�anja v skupine primerljivih primerov (SPP). Ta podpira pravi�no in pregledno obra�unavanje sredstev bolnišnicam. »Z informacijskega vidika je uveljavitev sistema poro�anja o bolnišni�nih obravnavah prinesla v slovenski zdravstveni informatiki kar nekaj pozitivnih premikov:

• enake definicije podatkov kakor SPP uporabljata pri svojem delu Inštitut za varovanje zdravja (IVZ RS) za bolnišni�no statistiko in ZZZS za obra�un storitev,

• vse akutne bolnišnice v Sloveniji so za poro�anje pridobile spletna potrdila in dostop do varnega, hitrega komunikacijskega omrežja takratnega Centra vlade za informatiko in

• uporabljena je bila sodobna tehnologija za formatiranje oziroma opisovanje podatkov XML.« (Strategija informatizacije slovenskega zdravstvenega sistema 2005-2010, stran 15).

V tem obdobju so informacijski strokovnjaki izdelali analizo stanja informacijske opremljenosti v slovenskih bolnišnicah, da bi ugotovili, kakšna je pobuda za dvig



informacijske strukture in za usklajeno delovanje nacionalne zdravstvene informatike. Na podlagi tega je nastal predlog za ustanovitev treh nacionalnih entitet:

• Sveta za informatiko v zdravstvu, • Odbora za zdravstvene standarde, • Centra za informatiko v zdravstvu.

Razen Sistema sporo�anja podatkov o bolnišni�nih obravnavah (SPP) ni bil sprejet noben projekt, prav tako ni bil uresni�en noben organizacijski na�rt.

3.1.3 Izzivi za širšo implementacijo Na podro�ju e-zdravja je na voljo kar nekaj informacijskih rešitev. Vendar je njihova uporaba še vedno zelo omejena, kljub temu da te rešitve pomenijo pomembne izboljšave in koristi. Spreminjanje organizacijskih struktur je po�asno, saj gre za obsežne projekte in nemalokrat se zgodi, da celotna implementacija novega pristopa traja tudi 20 let. Za uveljavitev e-zdravja so potrebne organizacijske spremembe, razvoj novih veš�in in znanja med bodo�imi uporabniki in vlaganja finan�nih sredstev. Na za�etku razvoja informacijskih sistemov v zdravstvu ni bilo dovolj zainteresiranosti v razvojnih politikah. Posledica tega je bilo slabo financiranje v ta napredek. V državah �lanic EU je mo� videti velike razlike v razvoju posamezne države. Razlike so opazne tudi med zdravstvenimi sistemi posameznih �lanic. Zaradi tega vpeljava novosti poteka razmeroma po�asi. Pri vpeljavi novosti in sprememb v sisteme zdravstvene nege ima klju�no vlogo bolnišni�na dejavnost, saj je nadaljnji razvoj e-zdravja odvisen prav od tega, kako bodo bolnišnice uspele tvorno sodelovati pri implementaciji novih rešitev. »Izzivi oziroma zahteve za širšo implementacijo :

• notranja operativnost sistema e-zdravja, zagotavlja u�inkovito povezavo razli�nih sistemov. Na podlagi tega je omogo�en varen dostop do primerljivih podatkov iz podro�ja javnega zdravja in podatkov o bolnikih, ki so shranjeni na razli�nih mestih in medijih. Zagotavljanje teh podatkov je odvisno od uspešnosti standardizacije posameznih komponent in storitev sistema. Te so: informacijski sistem zdravstvene nege, zdravstveno poro�ilo, zgradba elektronskega zdravstvenega kartona in bolnikova identifikacija. Sprejem standardov je zelo zahtevna naloga za evropske organizacije. Rešitve, ki zagotavljajo notranjo operativnost, morajo upoštevati tehni�ne rešitve za ustanovitev mreže referen�nih centrov. Namen teh centrov je izboljšati sodelovanje med zdravstvenimi ustanovami v vsej Evropski uniji. • uporabnikom prijazen e-zdravstveni sistem, glavni namen e-zdravja je pove�ati hitrost pridobivanja �im bolj kakovostnih informacij. Zagotoviti je potrebno širokopasovno povezavo, ki predstavlja infrastrukturo za neomejen dostop do najrazli�nejših zdravstvenih storitev. Pri tem je zelo pomembno upoštevati potrebe in možnosti uporabnikov, saj je uporabnost klju�nega pomena za nadaljnji razvoj. • pomanjkljiva reguliranost in velika razdrobljenost e-zdravstvenega trga, rešitve na podro�ju e-zdravja so pripravila manjša podjetja. Tudi aplikacije so izdelane v sodelovanju z razli�nimi zdravstvenimi ustanovami. Tako so rešitve prilagojene posameznim ustanovam in ne na splošno vsem institucijam. Razlogi,



da se rešitve ne prilagajajo novim uporabnikom so tudi: pomanjkanje standardov, odsotnost pooblastil, razlike v pravni politiki držav. To so vzroki za pomanjkanje intenzivnih vlaganj na to podro�je. • problematika zaupnosti in varnosti, zaupnost in zaš�ita bolnikov je opredeljena v zakonodaji, ki jo ureja e-zasebnost. Zahteva po zaupnosti je kriti�na to�ka za zagotavljanje varnosti informacijskih sistemov v zdravstvu. Drugo pomembno pravno podro�je je zavezanost za zaš�ito bolnika, �e bi prišlo do tehni�nih, komunikacijskih ali druga�nih motenj sistema. Direktiva, ki pravno ureja elektronsko trgovanje predstavlja enega od pravnih okvirjev, ki se nanašajo na e-zdravje. Direktiva prispeva k pravni varnosti in jasno opredeljuje zahteve v zvezi s posredovanjem informacij v vsej Evropski uniji. Pravna ureditev je predpogoj za pove�anje zaupnosti uporabnikov v elektronskem na�inu komuniciranja in zbiranja informacij. Na tak na�in se tudi pove�uje stopnja zaupanja do informacijskih sistemov zdravstvene nege in storitev. Uporabniki teh sistemov bodo zadovoljni takrat, kadar je sistem prilagojen njim, njihovim potrebam in pri�akovanjem ob so�asnem zaupanju, da je njihova zasebnost zaš�itena. • potrebe in interesi uporabnikov, sprejetje e-zdravja in storitev veliko hitreje poteka v okoljih, kjer upoštevajo potrebe in interese uporabnikov – zdravstvenih delavcev, bolnikov. To vpliva na hitrejši razvoj informacijske družbe. • dostopnost e-zdravja, zagotavljanje dostopnosti vsem skupinam prebivalstva je pomemben cilj na podro�ju javnega zdravja. Dolo�eni deli skupnosti, ki so oddaljeni, izolirani, onemogli, ostanejo izven sistema e-zdravja in nimajo dostopa do zdravstvenih storitev, ki uporabljajo možnosti interneta. • razumevanje in usklajeno delovanje partnerjev, implementacija -zdravja je mogo�a le ob tesnem sodelovanju vseh delov zdravstvenega sistema, ki sodelujejo na dolo�enem podro�ju. Tak sistem mora zadovoljevati potrebe vseh partnerjev torej zdravstvenih oblasti, zdravstvenih delavcev, bolnikov in industrije. �e potrebe posameznih partnerjev niso zadovoljene, imajo pravico ustaviti nadaljnje aktivnosti pri implementaciji informacijskega sistema.« (E-zdravje za boljšo zdravstveno oskrbo prebivalcev Evrope, 2005, stran 9–10)

3.1.4 Akcijski na�rt za e-zdravje »Akcijski na�rt zajema tri podro�ja:

• razvoj skupnih elementov in ustreznega okvira za e-zdravje, • pilotni projekti za pospešitev uvajanja e-zdravja, • izmenjava najboljših praks in spremljanje napredka.« (Strategija

informatizacije slovenskega zdravstvenega sistema 2005–2010, stran 11). Razvoj skupnih elementov in ustreznega okvira za e-zdravje: Pri informatizaciji zdravstvene nege imajo vodilno vlogo zdravstvene oblasti. Te z vlaganjem v razvoj informatike zdravstvene nege narekujejo dejanski napredek. Naloga vsake �lanice Evropske unije je izdelava nacionalnega in regionalnega na�rta za informatizacijo zdravstvenega sistema. Osredoto�iti se je potrebno na razvoj e-zdravstvenega sistema in zagotoviti notranjo operativnost informacijskega sistema zdravstvene nege ter uporabo elektronskega zdravstvenega kartona.



Standardizacija pospešuje notranjo operativnost in povezljivost razli�nih sistemov in dejavnosti zdravstvene nege. Zelo pomembna komponenta notranje operativnosti in povezljivosti informacijskega sistema zdravstvene nege je enoli�na identifikacija bolnika. »Do konca leta 2006 mora vsaka država �lanica v sodelovanju z Evropsko komisijo zastaviti in oblikovati skupen pristop identifikacije bolnika.« (E-zdravje za boljšo zdravstveno oskrbo prebivalcev Evrope, 2005, stran 11) Akcijski na�rt informatizacije opredeljuje tudi krepitev infrastrukture in tehnologij. Namestiti je potrebno širokopasovna omrežja, ki omogo�ajo visoko prepustnost informacij. Na ta na�in se prihrani veliko �asa, kar je bistvenega pomena, kadar gre za informacije, ki so potrebne za zdravstveno oskrbo. Širokopasovne povezave prispevajo k zmanjšanju stroškov in ve�ji uporabnosti informacijskega sistema. Klju� za uporabo širokopasovnih omrežij je dostopnost. Pri tem imajo pomembno vlogo servisne organizacije, ki gradijo in vzdržujejo to infrastrukturo. »V obdobju od 2004 do 2008 bodo države �lanice za potrebe e-zdravja aktivno podpirale razvoj zdravstveno-informacijskih omrežij, ki bodo temeljile na fiksnem ali brezži�nem širokopasovnem dostopu in na mrežnih tehnologijah.« (E-zdravje za boljšo zdravstveno oskrbo prebivalcev Evrope, 2005, stran 12) Za podporo in pospešitev investicij na podro�ju e-zdravja je potreben skupen nastop držav �lanic. V sklopu Evropske komisije so na voljo dolo�ena sredstva namenjena pospeševanju regionalnega razvoja. Dodatna sredstva za pospešitev razvoja e-zdravja je mogo�e dobiti s strani Evropske investicijske banke, ki investira v projekte, ki obetajo izboljšanje nivoja zdravja. »Do konca 2006 je potrebno med državami �lanicami vzpostaviti sodelovanje, ki bo omogo�ilo ustrezno podporo investicijam na podro�ju e-zdravja in s tem omogo�ilo hitrejši napredek.« (E-zdravje za boljšo zdravstveno oskrbo prebivalcev Evrope, 2005, stran 13) Pilotni projekti za pospešitev uvajanja e-zdravja: Aktivnosti tega podro�ja pripravljajo prebivalcem in oblastem zdravstveno vzgojne in preventivne informacije. Na podlagi tega se pripravlja evropski javno-zdravstveni portal, ki bo zagotavljal dostop do informacij o zdravstvenih problemih, ki so zanimive za prebivalce. Omogo�al bo tudi pridobivanje vseh klju�nih informacij na enem mestu. Zdravstveni portali bodo posredovali informacije namenjene pove�evanju varnosti pri delu in zmanjševanju dejavnikov tveganja na delovnem mestu. Problem teh portalov in internetnih strani je v tem, da obstaja možnost, da njihove informacije niso verodostojne, transparentne in so zavajajo�e. Zato e-zdravje financira v razvoj kvalitetnih internetnih strani. Na tak na�in je mogo�e pove�ati transparentnost med številnimi ponudniki tovrstnih informacij in tako spodbuditi zanimanje le-teh.



Z uvajanjem posebne identifikacijske številke in uporabo skupnih standardov ter protokolov, je mogo�a priprava to�nih in verodostojnih statisti�nih informacij o dejavnosti zdravstvenega sistema na evropski ravni. Na tak na�in bodo kvalitetne in verodostojne pravo�asno na voljo. Razvoj e-zdravja je usmerjen v integrirana zdravstveno informacijska omrežja. Takšna omrežja povezujejo bolnišnice, laboratorije, lekarne, centre primarnega zdravstvenega in socialnega varstva. Pri tem je pomembno, da komunikacija poteka na varen na�in. Zato razvijajo standarde za varen prenos sporo�il. Do sedaj je bilo razvitih ve� standardiziranih sporo�il, npr. elektronski recept, elektronska napotnica. Na ta na�in so zagotovljene storitve telemedicine, npr. telekonzultacija – zagotavljanje drugega mnenja ali oskrba na daljavo – opazovanje pacienta na njegovem domu. »Do konca leta 2008 bi morala ve�ina evropskih zdravstvenih zavodov in obmo�ij (držav, pokrajin) zagotoviti teko�e zdravstvene storitve po spletu, kakršne so telekonzultacija (npr. pridobitev drugega mnenja), e-recept, e-napotnica, e-dokumentacija, e-obrazec, zagotavljanje zdravstvenih storitev na daljavo.« (Strategija informatizacije slovenskega zdravstvenega sistema 2005–2010, stran 13) Izmenjava najboljših praks in spremljanje napredka: Razvoj e-zdravja temelji tudi na izmenjavi primerov dobre prakse in izkušenj s tega podro�ja. To se dogaja zlasti v fazi razvijanja in postavljanja nove organizacijske strukture. Pomembna je izmenjava izkušenj držav Evropske unije ob uporabi in vplivu aplikacij s podro�ja e-zdravja. E-zdravje mora podpirati širjenje primerov dobrih praks. Ti primeri vplivajo na dostopnost zdravstvene dejavnosti, na kakovost in oceno stroškov koristi. Dolo�eni primeri pa se nanašajo na zanesljivost storitev telemedicine, na�ine oblikovanja zahtevkov za povrnitev stroškov in potrjevanja proizvodov in storitev s podro�ja e-zdravja. »V letu 2004 se je vzpostavil evropski forum za e-zdravje za pomo� Komisiji. V njem sodelujejo predstavniki vseh partnerjev v zdravstvu na nacionalni in regionalnih ravneh ter predstavniki vodstev zdravstvenih zavodov. Forum spremlja napredek v posameznih državah, obveš�a o tem Komisijo in nakazuje nadaljnje akcije pri razvoju e-zdravja, predvsem glede osrednje vloge uporabnikov in dostopnosti do storitev e-zdravja. (Strategija informatizacije slovenskega zdravstvenega sistema 2005–2010, stran 13.)

3.2 Elektronski zdravstveni zapis Obstajajo razli�ne opredelitve elektronskega zapisa o bolniku. »Elektronski zdravstveni zapis (electronic health record-EHR) lahko opredelimo kot longitudinalno zapisovanje podatkov o zdravju in zdravstveni oskrbi posameznika, ki združuje podatke osnovnega zdravstva s podatki o oskrbi in ob�asnih pregledih pri drugih izvajalcih zdravstvenih storitev.« (Ilijaž, 2004, stran 47)



V poro�ilu Evropske Komisije je EHR opredeljen kot: »digitalno shranjena klini�na in administrativna zdravstvena informacija o vseh prejšnjih zdravstvenih težavah, za potrebe zdravstvene oskrbe, pou�evanja, raziskovanja dokler je zagotovljena zaupnost informacij. Elektronski zdravstveni zapis naj bi bil orodje za pomo� pri nudenju zdravstvene oskrbe na vseh nivojih in segmentih oskrbe, ki je dostopna preko zdravstvenih telematskih omrežij.« (Ilijaž, 2004, stran 47) Osnovni namen EHR je oblikovanje dokumenta o zdravstveni negi pri osebnih zdravnikih kot tudi pri specialistih. Zagotavlja pomen komunikacije med zdravstvenimi delavci pri opravljanju zdravstvenih storitev bolnika. Elektronski zdravstveni zapis vsebuje informacije, ki so retrospektivne (pretekla mnenja zdravstvenega stanja in intervencij), trenutne (trenutno stanje in aktivne intervencije) in predvidene (bodo�i plani zdravstvenih aktivnosti in intervencij). Uporaba EHR:

• v medicini – kot dokaz o negi in zdravljenju, odraz sposobnosti zdravstvenih delavcev;

• pri upravljanju in zagotavljanju kakovosti – nadaljnje izboljševalne študije, ocene uporabnosti;

• v izobraževanju; • pri raziskavah – razvoj novih modelov diagnosticiranja, meril za odkrivanje

bolezni, epidemiološke študije, analize zdravja populacij; • pri javnem zdravju – dostop do informacij, ki se ti�ejo potencialnih rizi�nosti

zdravja; • pri politiki razvoja – statistika zdravstvenih analiz, analiza trendov.

Obstajata dva elektronska zapisa bolnika, to je EHR Izmenjave in Celovit EHR. EHR Izmenjave je elektronski zdravstveni zapis s standardiziranim informacijskim modelom in je neodvisen od EHR sistema. Ima svoj varnostni sistem. Dosegljiv je mnogim avtoriziranim uporabnikom. Ima sposobnost izmenjevanja informacij, kar je ena najbolj koristnih lastnosti EHR. Ta elektronski zdravstveni zapis omogo�a izmenjavo informacij v treh nivojih. V prvem nivoju poteka izmenjava med razli�nimi aplikacijami dolo�enih lokacij, kjer je elektronski zdravstveni zapis shranjen in vzdrževan. To so informacije o pacientih glede zdravljenja. Vsebuje poro�ila o zdravstvenih problemih, alergijah, prejšnjih diagnozah, družinskih boleznih, trenutnih zdravilih. V drugem nivoju poteka izmenjava informacij med razli�nimi zdravstvenimi delavci in drugimi uporabniki. V tretjem nivoju prihaja do izmenjave informacij med razli�nimi EHR lokacijami in razli�nimi EHR sistemi. Celovit EHR je elektronski zapis bolnika, ki ima sposobnost izmenjave informacij. Njegov glavni namen je podpora u�inkoviti, kvalitetni in celoviti zdravstveni negi. Ima standardizirane informacijske modele in je neodvisen od EHR sistema. Trendi zdravstvene nege se nagibajo v celostno zdravstveno nego, ki jo opravljajo multidisciplinarni timi. Takšen na�in nege se dobro odraža pri koni�nih boleznih, kot je sladkorna bolezen, kardio-vaskularne bolezni in respiracijske bolezni.



»V razli�nih državah imajo razli�ne tipe zdravstvenih zapisov: EMR – electronic medical record Je posebni primer elektronskega zdravstvenega zapisa z omejenim podro�jem medicinske domene in je zelo medicinsko usmerjen. Ta izraz pogosto uporabljajo v Severni Ameriki in na Japonskem. Japonska zveza zdravstvene nege je definirala pet stopenj:

• oddel�ni EMR zajema pacientovo dogajanje znotraj oddelkov. Dostop do podatkov je možen samo znotraj oddelka;

• interno-oddel�ni EMR vsebuje podatke dveh ali ve� oddelkov; • bolnišni�ni EMR zajema podatke dolo�ene bolnišnice; • interno-bolnišni�ni EMR zajema podatke dveh ali ve� bolnišnic; • EHR-celotna zbirka osebnih zdravstvenih informacij.

EPR – electronic patient record Angleška nacionalna zdravstvena služba (National Health Service) je definirala EPR. To je elektronski zapis zdravstvene nege iz dolo�ene institucije. CPR – computerised patient record Uporabljajo ga v ZDA in obsega ve� pomenov. Podoben je EMR in EPR. EHCR – electronic health care record Uporablja se v Evropi. Vsebuje standard CEN 13606 – Health informatics. Zelo je podoben EHR. PHR – personal health record Ta zapis je pod nadzorom izvajalca nege in informacije, ki jih vsebuje, so vnesene s strani izvajalca zdravstvene nege (zdravstveni delavci, bolnik). Ta zapis je po zgradbi zelo podoben EHR, saj standardiziran na�in izgradnje omogo�a enako zgradbo. Obravnavan je lahko v 3 razli�nih formah:

• kot neodvisen EHR, ki ga vzdržuje in kontrolira izvajalec zdravstvenih storitev,

• kot neodvisen EHR, ki ga vzdržuje vzdrževalec programske opreme, • kot komponenta EHR Izmenjave, ki ga vzdržuje ponudnik programske

opreme.« (Elektronski zdravstveni zapis, 2003, stran 15–17) »Leta 2003 je ameriški inštitut za medicino podal osem osnovnih lastnosti, ki bi jih mogel zagotavljati sleherni program za elektronsko zapisovanje podatkov. Ti so:

• dostopnost podatkov; takojšen dostop do podatkov, ki so lahko zdravniku v pomo� za pravilno in pravo�asno odlo�anje. To so: diagnoze, izvidi laboratorijskih preiskav in podatki o alergijah;

• rezultati preiskav; dostop do prejšnjih preiskav in pregledov; • urejanje podatkov; možnost ra�unalniškega vnosa in shranjevanja podatkov

o vseh zdravilih, testih in drugih zdravstvenih uslugah; • podpora pri odlo�anju; ra�unalniško opozarjanje in opominjanje za

doseganje standardov dobre prakse, zagotavljanje rednih presejalnih pregledov in preventivnih ukrepov, prepoznavanje možnih interakcij zdravil;

• elektronske povezave in komuniciranje; varno in hitro komuniciranje med zdravniki in bolniki;



• podpora bolnikom; zagotavljanje dostopa bolnikov do njihovih medicinskih kartotek, omogo�anje interaktivne vzgoje in možnost nadzora na domu;

• administrativne naloge; orodja, ki lahko izboljšajo administrativne naloge in oskrbo bolnika;

• sporo�anje; shranjevanje elektronskih podatkov, po enotnih standardih, ki omogo�ajo zdravnikom in zdravstvenih organizacijam pravo�asno sporo�anje skladno zahtevam zveznih in zasebnih služb.« (Ilijaž, 2004, stran 48)

3.3 Dokumentacija zdravstvene nege »Dokumentacija in dokumentiranje zdravstvenih procesov je edini instrument, ki zagotavlja pravno zaš�ito medicinskim sestram, obenem pa je osnova za vrednotenje opravljenega dela in hkrati omogo�a, da stroka postane razpoznavna.« (Habjani�, Vuga, 1996, stran 224). Uporablja se lahko za zakonske, administrativne, izobraževalne, raziskovalne in klini�ne namene. Dokumentacija pomeni zbiranje in zapisovanje vseh podatkov, ki jih medicinska sestra pridobi pri varovancu. Je neprecenljivega pomena za zdravljenje bolnika, spremljanje bolezni, okrevanje, strokovni nadzor in zdravstveno raziskovalno delo. Sodi med osnovne elemente sodobne zdravstvene nege. Kar pomeni, da je nepogrešljiva v vseh fazah procesa zdravstvene nege in zagotavlja neprekinjenost dela medicinskih sester, prav tako daje osnovo za vrednotenje izvedenih negovalnih intervencij, omogo�a prikaz dela �lanov negovalnega tima in s tem prispevek zdravstvene nege za zdravje subjektov v sistemu zdravstvenega varstva. Dokumentiranje je sestavni del u�inkovitega in varnega dela medicinske sestre na ve� podro�jih: na podro�ju zdravstvene nege z vzgojo, na podro�ju sodelovanja v diagnosti�no-terapevtskem programu, podro�ju sodelovanja v interdisciplinarnem timu. »Nameni dokumentiranja zdravstvene nege:

• komunikacija predstavlja najpomembnejši namen dokumentiranja, saj dokumentiranje služi kot komunikacija v negovalnem timu;

• koordinacija; dokumentacija se potrebuje za na�rtovanje in koordinacijo zdravstvene nege. Pomembna je tudi pri sprejemanju pravih odlo�itev na raznih podro�jih;

• kvaliteta: z dokumentacijo in koordiniranjem zdravstvene nege se zagotavlja kvalitetnejša zdravstvena nega;

• izobraževanje: dokumentacija zdravstvene nege lahko služi kot u�ni pripomo�ek pri izobraževanju;

• raziskovanje: dokumentacija nudi precejšen vir informacij z zdravstvenega podro�ja in ima neposreden vpliv na raziskovalno dejavnost;

• pravna zaš�ita: dokumentacija služi tudi kot pravna zaš�ita ob morebitnih tožbah, odškodninskih zahtevkih, disciplinskih zaslišanjih in ugotavljanju opravilnih zmožnostih varovancev;

• vrednotenje: s pomo�jo dokumentiranja je lažje vrednotenje dela zdravstvenih delavcev, saj so zabeležena vsa manjša in ve�ja opravila. Na ta na�in je lažje efektivno prikazati potrebe po osebju in tudi delež, ki ga



zdravstveno osebje prispeva k ohranitvi oziroma vrnitvi zdravja.« (Lahe, Železnik, 1999)

Medicinsko osebje v procesu zdravstvene nege veliko �asa posveti izpolnjevanju dokumentacije zdravstvene nege. V osmih urah je to kar uro in pol, kar pomeni 18 % delovnega �asa. Za zdravstvenega delavca je to obremenjujo�e. Zato je Ministrstvo za zdravje imenovalo projektno skupino za prenovo obstoje�e dokumentacije zdravstvene nege z namenom u�inkovitejšega zagotavljanja kakovosti v zdravstveni negi in s tem zdravstveni oskrbi bolnika. Projektna skupina je izdelala in izvedla anketo, s katero so ugotovili stanje uporabe in ustreznosti dokumentacije. Anketa je pokazala, da so najbolj zastopani tile dokumenti: na�rt zdravstvene nege, odpustni list, sestrsko poro�ilo – raport, sprejemna dokumentacija in poro�ilo o neželenem dogodku. Izpolnjevanje sprejemne dokumentacije je dolgotrajno opravilo in je za zdravstveno osebje obremenjujo�e. V 32 % se uporablja procesna metoda dela. V 52 % uporabljajo fragmentiran procesni pristop, kar je posledica uporabe samo tistih elementov, ki jih dokumentacija omogo�a. Prenova dokumentacije bo omogo�ila dokumentiranje vseh faz procesne metode dela. Zdravstveni delavci menijo, da je namen dokumentacije v neprekinjenosti zdravstvene nege, varnosti za �lane negovalnega tima in bolnika ter prikazu osebnega dela posameznih �lanov negovalnega tima. Na podlagi ankete so za�eli s prenovo dokumentacije. Najbolj uporabljene dokumente so prevedli v elektronsko obliko, ker je primerna za prenos podatkov. Nato so izdelali celotno podatkovno bazo. »Model prenovljene dokumentacije omogo�a sledljivost, transparentnost, selektivnost, spremljanje in analize, kar vodi v izboljšanje sistemov in pove�anje varnosti pacienta in �lanov negovalnega tima.« (Šušterši�, Rajkovi�, 2004, stran 94) Predlog prenovljene dokumentacije je pripravljen za uporabo v papirni obliki. Prenovljena dokumentacija bo smiselna le takrat, ko bo obstajala operativna ra�unalniška podpora. Zato je potrebno zagotoviti prototipno rešitev, ki bo omogo�ala testiranje e-dokumentacije in bo omogo�ala povezavo z drugimi dokumenti in informacijskimi sistemi.



4 INFORMACIJSKI SISTEM ZDRAVSTVENE NEGE Informacijski sistem je sistem pridobivanja, shranjevanja, obdelave in uporabe podatkov. Je skupek medsebojno povezanih ra�unalniških programov, ki bi naj omogo�ali: varno in zanesljivo delovanje sistema, enostavno in u�inkovito zbiranje, popravljanje podatkov obstoje�ih informacijskih sistemov, omejitve dostopa razli�nim skupinam uporabnikov, podporo projektnemu delu izvajalcem projekta. »Zdravstvena dejavnost je dejavnost, ki ne more biti zaprta znotraj ob�inskih, pokrajinskih, republiških in državnih okvirov, temve� se mora integracijsko povezovati v evropske in svetovne informacijske tokove. Na mednarodni ravni se izmenjujejo podatki in informacije s podro�ja:

• epidemioloških kontrol nalezljivih bolezni, • statisti�nih informacij, • tehni�ne tehnologije, • mednarodnega nadzora stranskih u�inkov, • zdravstvene in biomedicinske informatike, • zdravstvene zakonodaje.« (Brus, 1994)

»Podatki in informacije predstavljajo pomemben �len v modernem zdravstvu, saj so osnova razvoja in izgradnje informacijskih sistemov. Lahko jih razdelimo na štiri podro�ja:

• znanstvene in klini�ne informacije ter informacije, ki jih posredujejo zdravstvene službe,

• klini�ni podatki o bolnikih, • informacije za opravljanje aktivnosti zdravstvenih ustanov, • informacije za bolnike, zdravstvene zavarovalnice oziroma informacije za

uporabnike zdravstvenih storitev.« (Kolenc, 1999, stran 1) Uporaba informacijskih sistemov, ki temeljijo na moderni informacijski tehnologiji, lahko pove�a konkuren�no prednost zdravstvene organizacije, to pomeni njeno u�inkovitost in uspešnost. Informacijski sistem zdravstvene nege pomeni globalno posnemanje aktivnosti zdravstvenih delavcev na svojem podro�ju. Gre za dokumentiranje zdravstvene nege, zbiranje, urejanje podatkov, na�rtovanje, izvajanje in vrednotenje dela po procesni metodi dela. Za doseganje in izvajanje kvalitetne zdravstvene nege je treba vzpostaviti informacijski sistem v instituciji, dolo�iti njegov namen, vsebine, obvezne dokumentacije, poenotiti terminologijo v zdravstveni negi in usposobiti kader. »Ena izmed pomembnih karakteristik informacijskih sistemov zdravstvene nege je povezanost z zdravstvenimi in drugimi institucijami. Ta povezanost poteka na ve� ravneh:

• temeljna raven, kjer je povezana izmenjava informacij med zdravstvenimi domovi, bolnišnicami, zdraviliš�i, domovi ostarelih,

• lokalna raven, kjer je povezana izmenjava informacij med zdravstvenimi institucijami na obmo�ju ob�ine,

• obmo�na raven, kjer je povezana izmenjava informacij med zdravstvenimi institucijami na nivoju razli�nih ob�in,



• državna raven, je povezana izmenjava informacij na obmo�ju celotne države.« (Lahe, Železnik, 1999, stran 23)

Povezanost informacijskega sistema prinaša številne pomembne prednosti, ki se kažejo v neprekinjenosti delovanja službe zdravstvene nege, takojšnem viru informacij o bolniku, neprekinjenosti procesne obravnave bolnika, omogo�ajo hitro in smotrno komunikacijo, zmanjša se administrativna obremenjenost zdravstvenih delavcev in pove�a se urejenost, preglednost in zanesljivost podatkov. Informacijski sistemi v zdravstveni negi v zadnjem �asu pridobivajo na razsežnosti, saj so bili informacijski sistemi na za�etku omejeni na relativno majhno število procesov. V zadnjem �asu so se razširili in tako dobili nove razsežnosti in cilje. »Te lahko delimo na naslednje:

• vzpostavljanje sodobne oblike ekonomike zdravstva, • izpopolnjevanje kakovosti dela v zdravstveni službi, vzpostavljanje možnosti

neprekinjenega vpogleda v kakovost medicine, • zagotovitev optimalnega na�rtovanja glavnih razvojnih procesov

zdravstvenega varstva in zdravstvene službe, • zmanjšanje nepotrebnega administrativnega dela in pospešitev preiskav, • vzpostavljanje takšnih razmer, v katerih se bodo zdravstveni delavci ukvarjali

z bolnikom, • podpora hitrejšemu prenosu znanja s pomo�jo direktnega preverjanja

znanstveno pomembnih informacij.« (Brus, 1994, stran 90) Kljub vsem prednostim informacijskih sistemov zdravstvene nege v Sloveniji ni enotnega sistema, ki bi zadovoljeval potrebe zdravstvenih institucij. Razlogi se nahajajo na razli�nih podro�jih. Problemi se pojavljajo v zdravstvu, in sicer v fragmentaciji dela, kar pomeni, da se opravlja veliko število razli�nih del in vsako delo oziroma proces potrebuje svoje podatke in informacije. Za vsak proces se potrebuje druga�en informacijski sistem. Problem predstavljajo tudi težko dostopni podatki, predvsem zaradi svoje narave in ohranjanja zasebnosti. Pojavljajo se razli�ni modeli podatkov in aplikacij v organizacijskih enotah. V ve�ini ti modeli niso združljivi med seboj. Težave so tudi z komunikacijo med razvijalci informacijskih sistemov in zdravstvenim osebjem. Velik problem je tudi standardizacija, ki se kaže v poenotenju strokovnih izrazov, postopkih dela, standardov za ohranjanje varnosti informacijskih sistemov. Problemi se kažejo tudi v informacijski tehnologiji, saj je na trgu veliko ponudnikov razli�nih tehnologij. Pri tem se je težko odlo�iti za najkvalitetnejšo in hkrati najprimernejšo. Problem predstavlja tudi varnost, da bi lahko prepre�ili dostop nepooblaš�enim uporabnikom.

4.1 Na�rtovanje in uvajanje informacijskega sistema Na�rtovanje in uvajanje informacijskega sistema zdravstvene nege predstavlja zelo pomembno fazo. Velikokrat se zgodi, da prihaja do odpora zdravstvenega osebja zaradi: nerealisti�nih pri�akovanj, sprememb tradicionalnih postopkov, novega na�ina dela, nezadostnega vklju�evanja medicinskih sester pri oblikovanju informacijskega sistema, strahu od neznanega.



Odpor je možno zmanjšati na ve� na�inov, in sicer tako da se dobro opredelijo dosegljivi cilji, da se predvidijo spremembe v postopkih, delovanju in vlogah, da se aktivno vklju�i zdravstveno osebje pri izbiri in uvajanju informacijskega sistema in da se oceni uspešnost uvajanja sistema. V fazi na�rtovanja in uvajanja informacijskega sistema je zelo pomembno, da zdravstveno osebje razume njegovo delovanje in ga sprejme kot pomo� pri delu. To vpliva na uspešnost sprejema informacijskega sistema zdravstvene nege. Pri tem je potrebno: aktivno vklju�iti zdravstveno osebje že v fazi na�rtovanja informacijskega sistema, dolo�iti osebo na oddelku za koordinacijo uvajanja IS, ustanoviti skupino koordinatorjev oddelkov, zagotoviti dovolj osebja za pomo� pri uvajanju, informirati o razlogih za uvedbo sprememb, dolo�iti odgovornosti in vloge, pripraviti izobraževalni program in izšolati izkušeno zdravstveno osebje kot pomo� pri izobraževanju drugega zdravstvenega osebja. V Klini�nem centru Ljubljana so izdelali projekt na�rtovanja in uvajanja IS zdravstvene nege. Izdelali so tri faze: 1. faza – pre-implementacija: vizija, analiza, na�rtovanje in izgradnja IS, 2. faza – implementacija: uvajanje sistema, 3. faza – post-implementacija: vzdrževanje sistema in podpora uporabnikom. 1. faza – pre-implementacija V tej fazi je potrebno: ugotoviti kaj in kako se bo delalo v novem sistemu, izbrati ustreznega vodja projekta, ki pozna podro�je dela. Analizirati je treba naloge in opravila, ki jih bodo podprli z IS. Opredelijo se tudi zahteve in pri�akovanja. Dolo�iti je potrebno izgradnjo in izbiro sistema, in sicer na podlagi razpoložljivih resursov. V zdravstveni instituciji je treba: vzpostaviti projektno skupino strokovnjakov s podro�ja zdravstvene nege, organizacije in informatike, opredeliti zahteve na strateškem nivoju, analizirati model obstoje�ega in želenega sistema ter model postopkov. Izdela se pilotna rešitev in testiranje delovanja IS. 2. faza – implementacija Ta faza zajema uvajanje informacijskega sistema. Izbrati je potrebno strategijo in na�rt uvajanja, ustrezno ekipo uvajanja. Zagotoviti je potrebno, da kon�ni uporabnik razume in uporablja sistem, in sicer z informiranjem o razlogih za spremembe, z dolo�itvijo odgovornosti in vlog, s pripravo izobraževalnega programa. V zdravstveni instituciji se predstavi na�rtovan sistem, opredelijo se, kakšne so njegove prednosti in pri�akovane organizacijske spremembe. Pripravi se u�ni program in izoblikujejo se u�ne skupine. Pri tem je treba sprotno reševati probleme, ki nastanejo zaradi nerazumevanja postopkov ali napa�nega evidentiranja podatkov. Uvajanje privede do številnih sprememb, in sicer na podro�ju delovnih procesov se hitreje evidentirajo in obdelajo podatki, kakovost podatkov je višja. Komunikacija med zdravstvenim osebjem je boljša. Sistem prinaša ve�je zadovoljstvo v zdravstveni instituciji. 3. faza – post-implementacija Potrebno je vzdrževanje sistema, lahko privede do spremembe obstoje�ih in razvoja novih procesov. Nuditi je treba podporo uporabnikom: z nudenjem pomo�i ob



uporabi IS, pri reševanju nastalih problemov, s pripravo obnovitvenih te�ajev, z izobraževanjem novih uporabnikov. (Prijatelj, �rv, 2003) Na�rtovanje in uvajanje informacijskega sistema:

Slika 1: Na�rtovanje in uvajanje informacijskega sistema. (Prijatelj, �rv, 2003)

4.2 Struktura in izgradnja informacijskega sistema »Proces oblikovanja informacijskega sistema je dolo�ena, strukturirana in urejena množica sorodnih aktivnosti, katere namen je oblikovanje informacijskega sistema.« (Kokol, 1999) Pristop oblikovanja informacijskega sistema je strategija razvoja informacijskega sistema, prilagojena modelu procesa oblikovanja. Pri razvoju sta osnovno vodilo izbira metode in izbira jezika implementacije. V praksi se izkaže, da je izbira prepuš�ena izvajalcu informacijskega sistema. Ta se odlo�i za metodo oblikovanja in izbor jezika. Za dolo�en jezik se odlo�i na podlagi: obstoje�e programske opreme, na kateri bo IS tekel; vrste operacijskega sistema; obsežnosti in velikosti IS in podatkov, ki jih bo vseboval; specifi�nosti ali univerzalnosti IS. Najbolj pomembna je analiza obstoje�ega stanja, vendar ima izvajalec ponavadi premalo �asa za izvedbo. Brez ustrezne analize ni mogo�e pripraviti izhodiš�a za razvoj novega IS. Pri analizi se izvajalec spozna z naro�nikovimi delovnimi procesi in postopki. Ovira pri analizi so velikokrat tudi uporabniki, ki se poznajo samo svoje in s tem ozko podro�je dela. Tako mora izvajalec komunicirati z zaposlenimi in od njih pridobiti zadovoljive podatke. Te podatke povezuje in tako zaklju�i z analizo ter pripravo izhodiš�a novega modela IS, ki je temelj za razvoj novega programskega produkta.

Izbrati enoten metodološki pristop

zdravstveno osebje

predvideti organizacijske spremembe

kakovostna dokumentacija prilagodljiv

informacijski sistem

razvijalci IS komunikacija

informirati / koordinirati / izobraževati

pozitiven razvoj / odnos do sistema



»Problemi izvajalca pri razvoju IS: • �as, potreben za analizo obstoje�ega stanja, • �as, potreben za razvoj modela novega IS, • razumevanje naro�nikovega delovnega procesa, • nenehno spreminjanje zahtev naro�nika, • komunikacija z vodstvenim kadrom in z bodo�imi uporabniki IS, • �as, potreben, da se na�rt IS spremeni v programski na�rt.« (Kokol, 1999)

Razli�ne zahteve in vplivi dolo�ajo naravo in vsebino obstoje�ih in nastajajo�ih informacijskih sistemov zdravstvene nege. Zato jih je treba preverjati, ali zadostujejo na�elnim izhodiš�em informacijskih sistemov:

• na�elo podpore zdravstveni dejavnosti; jasno postavljeni cilji so pogoj za dobro vodenje zdravstvene dejavnosti. Ko je ta pogoj dosežen, se lahko zbirajo informacije na na�in, da bodo cilji zdravstvene dejavnosti doseženi;

• na�elo podpore zdravstvenim ciljem; uspešen zdravstveno informacijski sistem mora nuditi informacije, ki so pomembne za uresni�evanje ciljev zdravja. To na�elo izhaja iz trditve, da je informacijski sistem zdravstvene nege sestavni del celotnega sistema zdravstvenega varstva, katerega cilj je krepitev in vzdrževanje zdravja ter oskrba bolnih;

• na�elo koristnosti; osnovni namen javnega zdravstva je dose�i najve�jo možno korist za najve�je možno število ljudi ob omejenih razpoložljivih zmogljivostih. (Premik, 1996, stran 9–10)

Ravni in stopnje izgradnje informacijskih sistemov zdravstvene nege so lahko razli�no zastavljeni in prikazovani, odvisno je od postavljenih zahtev in potreb, opredeljenih ciljev in prioritet. Za celovit sistem informiranja na vseh ravneh odlo�anja je pomembno, da so tehnološki, organizacijski in vsebinski podsistemi povezani in da delujejo. Ti podsistemi so:

• zapisovalni sistem (recording system); ki deluje kot dokumentacija in beleži kvaliteto opravljenih storitev, utemeljitev storitev, ki jih je potrebno opraviti pri posamezniku. Namen zapisovanja je prepis individualnih klini�nih ugotovitev na medije (zdravstveni karton, poro�evalski obrazec), tako da zapis obsega: ugotovljeno zdravstveno stanje, prejšnjo zdravstveno oskrbo, potrebno obravnavo pri posamezniku;

• sistem poro�anja (reporting system); namen tega sistema je poro�ati pristojnim zdravstvenim organom: kaj in kateri so aktualni zdravstveni problemi, katere aktivnosti so potrebne za odstranitev teh problemov, katere aktivnosti so potrebne za izboljšanje zdravstvenega stanja v zdravstveni skupnosti;

• sistem spremljanja (monitoring system); se uporablja kot sredstvo za preverjanje vzpostavitve na�rtovane aktivnosti in za identifikacijo dejavnikov, ki pospešujejo ali ovirajo izbrano strategijo. Ta sistem vklju�uje pregled nad razpoložljivimi sredstvi, kadrovskimi zmožnostmi (število, usposobljenost, razporeditev), klini�nimi zmogljivostmi, obnašanjem in stališ�i uporabnikov. Delovati mora kontinuirano na vseh organizacijskih ravneh zdravstvenega varstva;

• sistem vrednotenja (evaluation system); namen tega sistema je ugotoviti ali so dolo�ene aktivnosti dale pri�akovane rezultate. Za vrednotenje niso pomembni samo tehni�ni rezultati o kvaliteti in kvantiteti opravljenih storitev,



temve� tudi ugotovitve zakaj so ali niso bili cilji doseženi. Popolna ocena zdravstvenega varstva vsebuje oceno u�inkovitosti, zadostnosti, ustreznosti izvedenih aktivnosti ter mnenje o razpoložljivosti, dostopnosti in sprejemljivosti zdravstvene dejavnosti. (Premik, 1996)

Izgradnja informacijskega sistema zdravstvene nege zahteva delo v dveh smereh. Najprej od vrha navzdol, ko se izvaja analiza sistema in ko se na�rtuje nov sistem. Na podlagi razdelanega sistema se izoblikujejo in konstruirajo posamezna operativna podro�ja kot zaokrožene aplikacije od spodaj navzgor. Dvosmeren pristop omogo�a izdelavo standardov za celotno gradnjo informacijskega sistema, saj zahteva poenotene definicije pojmov, podatkov, enake podatkovne strukture, enaka imena in jasno komunikacijo in izmenjavo podatkov. Dosedanje izkušnje pri postavljanju informacijskih sistemov zdravstvene nege opozarjajo, da so slabosti teh sistemov:

• v slabi opredeljenosti ciljev v zdravstvenih dejavnostih, v slabem na�rtovanju in slabem vodenju;

• v nedolo�enosti zdravstvenih prioritet; dolo�itev prioritet in ciljev je osnova za merjenje u�inkovitosti, ki se da pokazati v kazalcih zmanjšane umrljivosti, zvišane kvalitete življenja, ali z merili kakovosti. V praksi se velikokrat zgodi, da se kaže uspešnost zdravstvenega zavoda v koli�ini opravljenih storitev – finan�no prikazanih v zaklju�nem ra�unu;

• v omejenost in neprimerljivosti podatkovnih virov; to zelo otežuje oblikovanje zdravstvene politike na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni. Enotna ureditev informacijske infrastrukture bi omogo�ila višjo kvaliteto in hitrejši pretok podatkov;

• v specifi�nosti socialno politi�nih razmerah, povzro�ajo nedore�enost razvojnih strategij; spreminjanje politi�nih okoliš�in, sistemov zdravstvenega varstva, napredek v informacijski tehnologiji, razvoj javnega in zasebnega zdravstva, vse to so dejavniki, ki so vplivali na nedore�enost strategij;

• prisotna je eti�na embivalentnost – dvojnost; med zdravstvenimi strokovnjaki je zmeraj ve� rivalstva, ker nova tehnologija ogroža tradicionalno neodvisnost zdravnikov. Obrambne reakcije se najve�krat kažejo v moralnih in eti�nih odnosih, kot na primer skrb za zaupnost zdravstvenega kartona; (Premik, 1996)

4.3 Raznovrstnost v informacijskih sistemih Glavna naloga informacijskih sistemov zdravstvene nege je pridobiti in shraniti podatke, ter jih prikazati, ko je to potrebno. Pri tem je pomembna organizacija delovnih procesov in podpora institucije informacijskemu sistemu. Glavna karakteristika celostnega sistema je baza podatkov celotnega informacijskega sistema bolnišnice. Zato je naloga podatkovne baze zagotovitev konsistentnega dostopa do pogosto uporabljenih podatkovnih struktur trenutno izvajajo�ih aplikacij. Raznovrstnost v informacijskih sistemih predstavlja velik problem informacijskih sistemov, saj ima ta razli�ne aplikacijske sisteme razli�nih dobaviteljev. Vsaka programska rešitev ima shranjene 'svoje' podatke s 'svojo' podatkovno bazo. Posledica tega je, da so podatki shranjeni v informacijski sistem in so nepotrebno razdeljeni v razli�ne baze z razli�nimi podatkovnimi moduli, neodvisno razvitimi



baznimi shemami razli�nih oblikovalcev razli�nih jezikov. Problem predstavljajo pomeni prekrivajo�ih podatkovnih struktur. Zato prihaja do nesoglasij v pomenu, interpretaciji in uporabi enakih ali podobnih podatkov. »Vzroki raznovrstnosti:

• organizacijska struktura v bolnišnicah, odlo�itve v oddelkih dolo�ajo oddel�ne potrebe, ne pa potrebe celotne bolnišnice;

• medicinske naprave, te imajo ponavadi vgrajene svoje podatkovne sisteme in dokumentacijo;

• dobavitelji informacijske opreme, obstajata dve vrsti dobaviteljev, to so dobavitelji celotnih sistemov, ki ponujajo celotno paleto funkcionalnih rešitev za informacijski sistem, vendar niso specifi�ni za vsak delovni proces. Drugi so specialni dobavitelji, ki so specializirani za to�no dolo�ene delovne procese, npr. laboratorijske sisteme, ne ponujajo pa celostnih rešitev za celotni informacijski sistem;

• »best of breed« filozofija, bolnišnice verjamejo, da z nakupom najboljše opreme za dolo�ena podro�ja prispevajo k najboljšemu informacijskemu sistemu zdravstvene nege. Dodatna funkcionalnost, ki jo omogo�a integriran sistem, je izni�ena, �e je to dominantna filozofija izgradnje informacijskega sistema;

• zapuš�ina aplikacij, prejšnji sistemi so stari, napisani v programskih jezikih, ki so uporabljali hierarhi�ne podatkovne baze, ali pa so bili brez podatkovnih baz. Takšne sisteme je težko nadomestiti, še posebej kadar je kakšna informacija skrita za aplikacijsko kodo.« (Lenz, Blaser, 1999)

Ti vzroki predstavljajo resne težave v celostnih sistemih. V posameznih primerih organizacijska struktura zahteva dolo�eno stopnjo avtomatizacije v posameznih oddelkih. Tehni�ne alternative:

• komunikacijski server, to je najve�krat omenjeni in porabljeni koncept povezovanja informacijskega sistema. Število vmesnikov in aplikacij se zmanjša, saj vsak informacijski sistem ne potrebuje svojega vmesnika;

• www (z HTML in Java), ta na�in se najve�krat uporablja pri realizaciji neodvisnih rešitev;

• multi datote�ni sistem, omogo�a globalni dostop do razli�nih delov podatkovnega sistema, hkrati pa zagotavlja avtonomijo posameznih delov sistema.

Povezati heterogene komponente informacijskega sistema zdravstvene nege predstavlja velik izziv. Obstajajo številni koncepti in uveljavljeni standardi (HL7, DICOM), ki poskušajo zakriti heterogenost uporabniku. Pri tem mora institucija izbrati, katero strategijo naj uporabi pri gradnji informacijskega sistema, da bi bil ta sistem kar najbolj povezan.



4.4 Varnost informacijskih sistemov Varnost informacijskih sistemov zajema zaš�ito in varovanje informacijske zasebnosti in tehni�no zaš�ito ter varnost ra�unalniških sistemov. Reševanje varnostne politike informacijskih sistemov je zelo kompleksno. Tehnologija in mehanizmi, ki rešujejo probleme, so najve�krat zelo kompleksni. Informacijska zasebnost je pomembna, saj informacijski sistemi zdravstvene nege v sklopu svojega dela operirajo z osebnimi podatki bolnikov. Te informacije so zelo ob�utljive narave, zato je varovanje teh podatkov toliko bolj pomembno. Za zagotovitev u�inkovitega varstva osebnih podatkov je potrebno zagotoviti ustrezne tehni�ne pogoje in mehanizme, ki prepre�ujejo nepooblaš�en dostop do osebnih podatkov. Z vidika pravice do informacijske zasebnosti je potrebno upoštevati zbiranje, obdelovanje, prenos in shranjevanje podatkov. Pri zbiranju in procesiranju podatkov se pojavlja nevarnost zaradi nenatan�nosti, napa�nosti, nepopolnosti in neažurnosti zbranih podatkov. Posledice napa�ne ali nenatan�ne uporabe so lahko katastrofalne. Na primer: vnašanje napa�nih parametrov za postavitev diagnoze ali predpisovanje napa�nega zdravila. Takšni podatki lahko privedejo do resnih poškodb ali smrti bolnika. Z razvojem informacijskih sistemov in elektronskega poslovanja je postala varnost informacijskih sistemov klju�nega pomena za zagotavljanje varnosti podatkov. Kompleksnost informacijskih sistemov v zdravstvu naraš�a, zato je postavitev varnostne infrastrukture toliko bolj pomembna. Dobro zasnovan sistem zagotavljanja varnosti informacijskih sistemov skuša prepre�iti nevarnosti in ranljivosti znotraj in zunaj organizacije. Sestavljajo ga procesi in na�rti za zagotavljanje temeljnih na�el varnosti: zaupnost informacij, nespremenljivost informacij in razpoložljivost informacijskega sistema. »Tradicionalno zagotavljanje varnosti informacijskih sistemov poteka s tehnološkimi rešitvami:

• s požarnimi pregradami – nadzirajo zunanji in notranji dostop, • s sistemi zaznavanja in prepre�evanja vdorov – spremljajo in blokirajo

napade ter nedovoljen promet, • z navideznimi zasebnimi omrežji – omogo�ajo visoko stopnjo verodostojnosti

in zasebnosti za oddaljene uporabnike.« (Rakar, 2006) Osnovo za upravljanje z varnostnim tveganjem informacijskih sistemov predstavlja varnostna politika. V njej je definirano kaj, kako in kdo je odgovoren za varno upravljanje z informacijami za celotno organizacijo. Upoštevati jo morajo vsi zaposleni, saj definira pravila za upravljanje z informacijami in pravice ter odgovornosti vseh uporabnikov teh informacij.



»Varnostna tveganja temeljijo na izkoriš�anju ranljivosti informacijskega sistema, kot so omrežna infrastruktura, operacijski sistem, sistemska programska oprema in aplikativna programska oprema. Informacijski sistemi se spreminjajo, širijo in stalno dopolnjujejo zato je proces upravljanja cikli�en in obsega:

• ugotavljanje ranljivosti, • dolo�anje prioritete varovanja, • nameš�anje popravkov in drugi protiukrepi, • poro�anje in testiranje.« (Rakar, 2006)

Pri na�rtovanju varnostnih sistemov v informacijski sistem je potrebno dolo�iti nivo varnosti. Potrebni nivo se dolo�i na podlagi specifi�nih nevarnosti in ranljivosti, ki so zna�ilne za informacijski sistem organizacije. Pri tem se primerja cena varnostnih ukrepov z vrednostjo informacij, ki jih želimo varovati. Tako se ob upoštevanju spremenljivega nivoja tveganja razvije varnostni na�rt. Popolnoma varni sistem je nemogo�e dose�i, zato je potreben kompromis. Potrebno je razviti sistemati�ne postopke za ugotavljanje in odpravo ranljivosti. Temelj varnosti in osnovo razvoja e-zdravstva predstavlja uvedba infrastrukture javnih klju�ev (IJK). Ta je tesno povezana z dvema dejavnikoma: s sistemom kartice zdravstvenega zavarovanja in z registriranimi certifikatskimi agencijami. Varnostna infrastruktura javnih klju�ev omogo�a izvedbo varne informacijske infrastrukture, varne izmenjave podatkov in dokumentov in varnega poslovanja. Predstavlja gradnik vseh novejših aplikacij elektronskega poslovanja, saj zagotavlja zanesljivo raven varnosti in zaš�ite podatkov in udeležencev v poslovanju. »IJK temelji na asimetri�ni kriptografiji in predstavlja osnovo za varno komuniciranje v zdravstvu. Omogo�a vzpostavitev varnih komunikacij na dveh nivojih:

• na nivoju karti�nega poslovanja – možnost vnosa zaupnih in ob�utljivih medicinskih podatkov na kartico zdravstvenega zavarovanja,

• na nivoju komunikacije med izvajalci zdravstvene dejavnosti na primarnem in sekundarnem nivoju in dostopnostjo pomembnih nacionalnih baz podatkov.«

(Sušelj, Sajovic, 2004) Izgradnja in vzpostavitev informacijske strukture predstavlja pomemben gradnik za varno, u�inkovito in zanesljivo vzpostavitev povezav med glavnimi podro�ji zdravstva. Na ta na�in se vzpostavi celovita komunikacija med vsemi nivoji zdravstvenega varstva, npr.: z elektronskim zdravstvenim zapisom pri splošnem zdravniku, bolnišni�nim informacijskim sistemom, radiologijo, laboratorijskim informacijskim sistemom, lekarniškimi informacijskimi sistemi ter drugimi individualnimi informacijskimi sistemi.

4.5 Pregled razvoja informacijskih sistemov v Sloveniji V Sloveniji se je razvoj na podro�ju zdravstvene informatike za�el zgodaj v osemdesetih letih. Tedaj so vpeljevali informacijsko tehnologijo v individualne zdravstvene organizacije. Med letoma 1980 in 1990 so razvijali enoten, centraliziran informacijski sistem za potrebe države in za financiranje posameznih sektorjev v zdravstvu in v njem. Sistem zdravstvenega varstva se deli na sisteme osnovnega zdravstva, bolnišni�ne sisteme, sisteme zdravstvene nege, lekarniške sisteme in laboratorijske sisteme.



Prepletanje sistemov pomeni prepletanje posameznih informacijskih sistemov, kar je vidno v uporabi dolo�enega nabora istih podatkov. Na podlagi vpeljevanja informacijske tehnologije so se za�eli razvijati posamezni informacijski sistemi za potrebe zdravstva. Te individualne sisteme so razvijale posamezne zdravstvene institucije, kar pomeni, da ni bilo enotnega razvoja, in da so ti sistemi omejeni na dolo�eno institucijo. Tako se podatki ne morejo med seboj izmenjevati. Projekt informacijskega sistema v patronažni zdravstveni negi Pri Slovenski znanstveni fundaciji je potekal raziskovalni projekt Copernicus. V okviru tega projekta je potekal podprojekt »Ra�unalniški informacijski sistem patronažne zdravstvene nege«. Nosilka tega projekta je bila Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, sodelovala je še Visoka šola za zdravstvo Univerze v Ljubljani, Zdravstveni dom Ljubljana-Bežigrad, Zdravstveni dom Radovljica in podjetje Infonet. Cilj projekta je bila izdelava ra�unalniško zasnovanega informacijskega sistema za podporo patronažne zdravstvene nege. Temelj sistema je bilo razviti ustrezen organizacijsko-podatkovni model, ki omogo�a vzpostavitev ra�unalniške baze podatkov za podporo dela patronažne medicinske sestre. Projekt se je za�el decembra 1996 in je bil zaklju�en 1999. Delovne faze projekta so:

• analiza sistema patronažne zdravstvene nege, • izdelava podatkovnega modela, • oblikovanje predstavitvene strani na internetu, • predlog organizacijsko-tehni�nih rešitev sodelujo�ih organizacij, • prototipna implementacija informacijskega sistema, • izobraževanje uporabnikov, • evalvacija sistema v praksi, • kriti�na analiza prototipa in izdelava smernic za vpeljavo sistema v prakso.

»Ra�unalniško podprt informacijski sistem prispeva k hitrejšemu razvoju in uvajanju standardizacije negovalnih diagnoz, negovalnih intervencij in rezultatov na podro�ju patronažne zdravstvene nege. Nova kakovost, ki jo prinaša ta sistem, se kaže v boljšem na�rtovanju dela, pregledu nad varovanci, družinami in predstavlja izziv za ustvarjalnejšo delo patronažne medicinske sestre.« (Šušterši�,1999) Informacijski sistem podatkovne zbirke oseb, ki jih ogrožajo kardiovaskularne bolezni (OKVB) Kardiovaskularnih bolezni, ki vodijo v bolezen sr�nih arterij, so vzrok obolevnosti in umrljivosti slovenske populacije. Zaradi porasti teh bolezni je Ministrstvo za zdravje Slovenije leta 2001 izdalo spremembe navodil o izvajanju preventivnega zdravstva. Tako se je pove�alo število pregledov in s tem število podatkov, ki jih je potrebno ustrezno obdelati in shraniti. Pojavila se je potreba po ustrezni informacijski podpori. Razvile so se številne lokalne rešitve, hkrati pa želja po osrednji zbirki podatkov, ki



bi bila varna in zanesljiva in bi omogo�ala dostop do podatkov razli�nim skupinam uporabnikov. Namen informacijskega sistema OKVB je zbiranje, arhiviranje in omogo�anje dostopa do podatkov zbranih pri preventivnih zdravstvenih pregledih najbolj ogrožene populacije prebivalstva zaradi razvoja bolezni srca in ožilja ter izdelava in dostop do analiz zbranih podatkov. Ta informacijski sistem ima modularno sestavo, ki omogo�a:

• enostavno dodajanje in zamenjavo posameznih programskih modulov, • varno in zanesljivo delovanje z enostavnim upravljanjem in nadzorom, • dostop do IS iz lokalnih informacijskih sistemov vseh izvajalcev zdravstvene

službe, • enostavno in u�inkovito zbiranje oziroma prenos podatkov iz lokalnih

ra�unalniških sistemov, • omejitve dostopa razli�nim skupinam uporabnikom do razli�nih delov

sistema. »Informacijski sistem je bil zastavljen s posebnim poudarkom na varnosti in zanesljivosti, s priporo�ili standarda za varnost BS7799. Zasnovan je na spletnih tehnologijah v okviru odprtokodnega operacijskega sistema linux. Za svoje delovanje potrebuje spletni strežnik, e-poštni strežnik, podporo za skriptne jezike in posebne programe za šifriranje besedil in nadzor delovanja.« (Leskovšek, 2003) Urnik kot sistem za podporo odlo�anju Leta 1997 se je projekt Urnik za�el oblikovati v Splošni bolnišnici Maribor. Ta projekt predstavlja temeljni vir podatkov v informacijskem procesu in osnovo za na�rtovanje in nadziranje delovanja službe zdravstvene nege. Zagotavlja povezavo med vsemi organizacijskimi enotami v bolnišnici in glavno medicinsko sestro Službe zdravstvene nege. Projekt Urnik omogo�a celovit nadzor izrabe delovnega �asa, dnevno, mese�no in letno na�rtovanje ter evidentiranje dnevnih poro�il za obra�un dohodka. Vzroki nastanka sistema Urnik:

• neenotnost oblikovanja mese�nega na�rta dela za zaposlene v posameznih organizacijskih enotah,

• dnevno prera�unavanje, preverjanje posameznih oblik prisotnosti/odsotnosti na osnovi evidence v zvezkih,

• ni bilo statisti�nih pregledov o dolo�enih oblikah dela za posamezno organizacijsko enoto,

• nepregledno zbrani in predstavljeni podatki o odobrenih oblikah odsotnosti za zaposlene,

• dnevno prepisovanje podatkov iz na�rtov in po preverjanju zaposlenih pisanje v dokumente-raporte dnevne prisotnosti in odsotnosti kot osnovo za obra�un dohodkov,

• nesledljivost podatkov.



Projekt Urnik vsebuje programske, intervencijske in kontrolne informacije. Programske informacije vsebujejo podatke o:

• zaposlenih v organizacijski enoti na osnovi osebne številke, • krajevnih razporeditvah za teko�i mesec, • izrednih oblikah dela za teko�i mesec, • evidencah prostih dni in ur, • na�rtu stalne pripravljenosti in urah izven rednega delovnega �asa.

Intervencijske informacije vsebujejo podatke o:

• odsotnostih, • prisotnostih, • izrednih oblikah dela, • izpisih na želen dan s podpisom odgovorne osebe, izpisih popravkov

napa�no sporo�enih podatkov. Kontrolne informacije vsebujejo podatke o:

• statisti�nih pregledih podatkov za posameznika in vse izvajalce, • izvorih vnosa o vseh vrstah rednih in izrednih prisotnostih, • vseh vrstah sprememb, ki so bile vnesene v urnik, • oblikovalcu urnika in mestu vnosa na osnovi šifre/avtomatiziranega gesla.

Pri oblikovanju sistema Urnik so upoštevali dotedanji na�in poro�anja o oblikah prisotnosti in odsotnosti, ki ga je pripravljal Oddelek za obra�un osebnih dohodkov. Upoštevali so tudi zakonske predpise iz kolektivnih pogodb, zakonov in pravilnikov o delovnem �asu, o varovanju osebnih podatkov in o finan�nem obra�unu osebnega dohodka. Uporabili so v praksi sprejeto obliko in na�in na�rtovanja ter vodenja dnevne prisotnosti/odsotnosti zaposlenih v tabeli s podatki za en mesec. Vsi urniki so v programu povezani in dostopni glavni medicinski sestri bolnišnice. Omogo�en je pregled nad prijavljenimi organizacijskimi enotami, ki glavni sestri služijo za prerazporejanje zaposlenih v okviru posameznih služb in strokovnih enot. Projekt Urnik povezuje podatke iz baze podatkov o bolnikih s podatki iz baze podatkov o zaposlenih, kar je osnova za na�rtovanje, dopolnjevanje in nadziranje u�inkovitega dela. »Po dveletni interni uporabi programa, se je potreba po podatkih o zaposlenih v zdravstveni negi pove�ala in vzpodbudila uvedbo programa za vse organizacijske enote v bolnišnici Maribor. Zraven je potekalo tudi usposabljanje zaposlenih. Po letu 2001 je bil ta program na vseh oddelkih in sprejeto je bilo novo programsko vodenje- na�rtovanje vseh oblik prisotnosti/odsotnosti.« (Lednik, 2003)



Zdravstveni informacijsko-komunikacijski sistem Ordinacija.net Ta projekt je nastal kot potreba po iskanju kakovostnih in zanesljivih zdravstvenih informacijah. Potrebe po zdravstvenih informacijah so vse ve�je. Dostop je mogo� do obilice podatkov, za katere se zmeraj ne ve, �e so verodostojni. Zato so zanesljive in kakovostne informacije zelo pomembne pri informiranju ljudi. Problemi so v: zanesljivosti, dosegljivosti, razpoložljivosti, organiziranosti, povezljivosti, pomanjkljivosti informacij in hitrosti pridobivanja informacij. �e te probleme preslikamo v konkretno okolje najdemo številne pomanjkljivosti:

• (ne)informiranost in osveš�enost uporabnikov zdravstvenih storitev, • (ne)povezanost med uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev, • (ne)povezanost med izvajalci zdravstvenih storitev, • (ne)povezanost med zdravstvenim osebjem, • preobremenjenost zdravstvenega osebja.

Kot rešitev teh problemov je nastalo informacijsko-komunikacijsko središ�e, ki vsebuje �im ve� informacij o izvajalcih zdravstvenih storitev, strokovnjakih in organizacijah zdravstvenega varstva. Hkrati naj bi deloval kot komunikacijsko orodje med njimi. Informacijsko-komunikacijski sistem je razdeljen na dva dela: odprti ali javni del, ki je namenjen širši javnosti, preko katerega lahko uporabnik poiš�e in pridobi dolo�ene informacije in strokovni ali zaprti del, ki je namenjen strokovni javnosti s podro�ja zdravstvenega varstva, ki omogo�a hiter, enostaven na�in podajanja, ažuriranja in izmenjave informacij potrebnih za izvajanje celotnega procesa. Rešitev so poimenovali Ordinacija.net. Namenjena je izvajanju treh temeljnih dejavnosti:

• predstavitvi zdravstvenih ustanov, organizacij in strokovnjakov z možnostjo podajanja informacij tako lai�ni kot strokovni javnosti,

• komunikaciji med vsemi udeleženci v sistemu zdravstvenega varstva (izvajalci zdravstvenih storitev, strokovnjaki, organizacijami in uporabniki zdravstvenega varstva),

• diskusijski komunikaciji udeležencev v sistemu zdravstvenega varstva na razli�nih nivojih.

Deluje na naslovu www.ordinacija.net in ima dva lo�ena sklopa: odprti del, ki se imenuje Portal in zaprti del, ki se imenuje Sistem. Portal Ordinacija.net je javno dostopen in omogo�a splošne in podrobne poizvedbe o izvajalcih, strokovnjakih, o zdravstvenih storitvah, metodah dela, dejavnostih in postopkih zdravljenja, �akalnih dobah, delovnem �asu. Te informacije so pripravili izvajalci zdravstvenih storitev, zdravstveni delavci in �lani drugih zdravstvenih organizacij. Sistem Ordinacija.net omogo�a objavo informacij na spletu, pregled elektronske pošte ter hitro, varno in u�inkovito medsebojno komunikacijo znotraj zaprtega sistema in med uporabniki ter strokovnjaki zdravstvenega varstva. V projekt je vklju�enih 189 izvajalcev zdravstvenih storitev, 165 strokovnjakov in 7 organizacij s podro�ja zdravstvenega varstva. Povpre�ni obisk portala Ordinacija.net je 200 obiskovalcev dnevno. Strokovna javnost je sprejela projekt kot zelo zanimiv in



potreben. Želijo si ve�jega sodelovanja klju�nih institucij sistema zdravstvenega varstva. Pridobili so podporo Ministrstva za zdravje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje, Inštituta za varovanje zdravja, Združenja zdravstvenih zavodov. »Pridobili so tudi mednarodni certifikat HON – Health On Net (http:/ /www.hon.ch), ki potrjuje verodostojnost in kredibilnost spletnih aplikacij na podro�ju zdravstva.« (Puri�, Popovi�, 2003)

4.6 Pregled razvoja informacijskih sistemov v svetu Evropska skupnost si dalj �asa prizadeva razviti ustrezen ra�unalniško podprt informacijski sistem za zdravstvo in minimalno podatkovno bazo v zdravstvenem sistemu. Na ta na�in bi bili podatki primerljivi med državami �lanicami. V zadnjih dvajsetih letih so razli�ne države razvijale razli�ne klasifikacijske sisteme, podatkovne baze in informacijske sisteme. Takšen razvoj je onemogo�al primerjavo podatkov o zdravstveni negi ter spremljanje potreb po zdravstveni negi. Program Evropske skupnosti Telematica je pri�el razvijati ra�unalniško podprt informacijski sistem, in sicer na Danskem inštitutu za raziskovanje v zdravstvu in zdravstveni negi. Tako se je pri�el razvoj enotnega strokovnega jezika. Telenursing Projekt je potekal v letih 1992–1994. V njem so sodelovalo 15 držav �lanic Evropske skupnosti, ostale države (Finska, Norveška, Slovenija in Švedska) so sodelovale v projektu kot pridružene �lanice. Glavni cilji projekta so bili:

• razvoj evropske klasifikacije zdravstvene nege, negovalnih diagnoz in intervencij,

• razvijanje minimalne podatkovne baze, oblikovanje standardnih definicij, klasifikacij in kod,

• pospeševanje razvijanja standardizacije informacijskega sistema v zdravstvenem varstvu.

Projekt je potekal v treh fazah: 1. faza: ugotavljanje problemov pri zbiranju enotnih in primerljivih podatkov v zdravstveni negi na evropskem nivoju; 2. faza: oblikovanje predloga standardnih evropskih podatkov za zdravstveno nego; 3. faza: realizacija predloga standardnih evropskih podatkov za zdravstveno nego v ra�unalniški obliki. V tem projektu je sodelovala tudi Slovenija, preko Kolaborativnega centra Svetovne zdravstvene organizacije.



Telenurse Projektu Telenursing je sledil projekt Telenurse (1996–1998), ki ga je izvajal Danski inštitut za raziskovanje v zdravstvu in zdravstveni negi. Glavni cilj je bil ugotoviti, s kakšnimi problemi bolnikov se medicinske sestre sre�ujejo in kako te probleme razrešujejo. V tem projektu so tudi ugotovil, kakšne so potrebe po informacijah o praksi zdravstvene nege v Evropi. Cilji projekta so bili:

• ugotavljanje negovalnih problemov, • poenotenje terminologije v zdravstveni negi, • razvijanje informacijskega sistema v zdravstvu z ustrezno bazo podatkov v

zdravstveni negi. Telenurse omogo�a vklju�evanje Evrope v razvijanje projekta Mednarodna klasifikacija prakse zdravstvene nege ( The international Classification for Nursing Practise – ICNP), ki ga izvaja mednarodni svet medicinskih sester, aktivno pa sodeluje tudi Danski inštitut za raziskovanje.



5 VPELJAVA STANDARDOV PRI IZGRADNJI INFORMACIJSKEGA SISTEMA Zdravstvene organizacije so kompleksni sistemi, ki stremijo po spremembi prvotne vertikalne organizacijske sheme in na tak na�in postajajo specializirane, avtonomne enote, ki so na razli�nih lokacijah. Vsaka enota ima svoje potrebe, na�in dela in enkratne zahteve. Vse morajo delovati u�inkovito, zadostiti morajo zdravju in socialnim potrebam, znati morajo komunicirati z drugimi enotami, operirati s podatki, ki so pomembni za klini�ne, organizacijske, statisti�ne in epidemiološke aktivnosti. Za dosego takšnih enot je potrebno zagotoviti enoten sistem, ki narekuje podatkovne strukture, na kateri potekajo razli�ne operacije. Eden izmed na�inov je ustvarjanje velikega celovitega sistema, ki narekuje strukturo podatkov in možne operacije. Tak sistem ni zmožen zadovoljiti vseh potreb posameznih uporabnikov, niti ne zagotavlja optimalnega delovanja vseh procesov. Druga možnost je, da je bolnišni�ni informacijski sistem predstavljen kot skupina neodvisnih enot, v katerih delujejo neodvisni programi, ki so optimizirani za delovanje posamezne enote, hkrati pa so sposobni medsebojne komunikacije. Standardi so osnova za tak pristop, saj omogo�ajo modularnost sistema, možnost razširljivosti in zagotavljajo kakovost na vseh podro�jih sistema. V organizacijah se izmenjujejo informacije kot poslovna sredstva in imajo dolo�eno vrednost, zaradi �esar je treba te informacije zaš�ititi. S primernim varovanjem informacij je možno zagotoviti neprekinjeno poslovanje in tako se zmanjšajo poslovne škode in je tako poslovanje u�inkovito in uspešno. Varovanje informacij je ozna�eno kot ohranjanje:

• zaupnosti: zagotavlja, da so informacije dostopne samo pooblaš�enim osebam; pri tem je najpomembnejša zasebnost ljudi. Pacienti morajo zaupati zdravstveni negi, ki operira z zelo ob�utljivimi podatki. Pri tem je pomembno širše razumevanje informacijskega sistema, vklju�no z vsemi postopki;

• celovitosti: varovanje pravilnosti in celovitosti informacij ter procesnih metod;

• razpoložljivosti: zagotavlja, da so informacije in sorodna sredstva dostopna pooblaš�enim uporabnikom, kadar jih potrebujejo.

Informacijski sistemi zdravstvene nege imajo vse ve�jo vlogo pri negi pacienta in ti multifunkcijski sistemi lahko nenadoma postanejo nevarni za pacienta, saj lahko pride do napak v sistemu, kar lahko pacienta stane življenja. Zato je potrebno posvetiti pozornost varnosti teh sistemov. Uspešno izmenjevanje klini�nih in administrativnih informacij med razli�nimi informacijskimi sistemi zdravstvene nege predstavlja enega izmed najve�jih izzivov. Na žalost prihaja do številnih raznovrstnih in nepovezljivih rešitev, kar povzro�a neenoten razvoj informacijskih sistemov zdravstvene nege. Zato je potreba po standardih v medicinski informatiki zelo nujna, predvsem glede varnostne politike, povezanosti in izmenjave informacij. Na podlagi tega je leta 1990 Evropski komite za standardizacijo (CEN-European Standardisation commitee) izoblikoval skupino TC251–Tehni�ni komite za medicinsko informatiko. V njej sodeluje 1500 strokovnjakov iz 25 držav. Skupina CEN/TC 251 je na podlag potreb v zdravstvu definirala prioritete, ki jih je treba



najprej izvesti. Izoblikovali so številne predstandarde ENVs in številna tehni�na poro�ila. Znotraj skupine deluje 7 delovnih skupin, kjer vsaka deluje na svojem podro�ju: varnosti, zasebnosti, zdravstvenih komunikacijah, terminologiji … Vpeljava standardov bo omogo�ila:

• olajšano izmenjavo informacij med razli�nimi standardiziranimi informacijskimi sistemi razli�nih lokacij;

• zagotoviti analize in primerjave potreb in prioritet informacijskih sistemov razli�nih držav;

• zagotoviti širjenje uporabe in zavedanja pomembnosti standardov, s pomo�jo kon�nih uporabnikov in �lanov regionalnih in nacionalnih institucij;

• urejevanje odzivov in razlag zdravstvenih skupnosti glede oblikovanja standardov.

5.1 Standard CEN ENV 12924 Skupina CEN/TC 251 je na podlagi ve�jega posve�anja varnosti informacijskih sistemov izdelala program »Kategorizacija varnosti in zaš�ite za informacijski sistem zdravstvene nege«. Ta je nastal leta 1997 kot predstandard CEN ENV 12924. Program vsebuje kategorizacijo varnostnih modelov informacijskega sistema zdravstvene nege. Vsaka kategorija ima svoje varnostno merilo. Standard CEN ENV 12924 zagotavlja metodo kategorizacije varnosti informacijskega sistema glede na zahteve in razli�ne poglede integracije, zaupnosti in dosegljivosti. Razlikuje 6 kategorij, izmed katerih ima vsaka iz�rpen set varnostnih pravil in meril. Standard dovoljuje še razli�ne razrede glede na razli�no okolje in faktorje povezanosti (3 razrede fizi�ne povezanosti, 3 razrede logi�ne povezanosti). Šibke to�ke varnosti informacijskih sistemov so:

• kontrola dostopa, na voljo so samo gesla, kljub temu da se spreminjajo procedure, je to še zmeraj nezadosten mehanizem;

• dostop do sistema, pri preverjanju okrevanja bolnikov, ne omogo�a zadostnih orodij za sledenje, kaj se je zgodilo;

• varnostni postopki, uporaba šifriranja. Specifikacije standarda:

• omogo�a zadosten set varnostnih meril, le dolo�ena merila ne spadajo v vsebino standarda;

• omogo�a dokaj nezahtevno implementacijo informacijskih sistemov, saj je bila ve�ina zahtev standarda izpolnjenih, dolo�ene zahteve pa še bodo;

• v ve� primerih informacijskih sistemov zahteve ne morejo biti izpolnjene ob sedanjih tehni�nih zmožnostih. Potrebna je nova informacijska tehnologija;

• neprimernost tehnologije, številne reklamacije s strani institucij, saj ponujena tehnologija ne zadostuje zahtevam standarda;

• dolo�ene zahteve standarda so na splošno prezahtevne za implementacijo v informacijske sisteme.

Na splošno je stopnja varnosti v centraliziranih sistemih zadovoljiva. Vseh problemov in groženj varnosti ni mogo�e predvideti, zato standard ne more



oblikovati vseh rešitev. Za necentralizirane sisteme je zna�ilno, da je stopnja varnosti dosti nižja. Tudi v teh sistemih je standard poskušal predvideti razli�ne situacije groženj in problemov. Sistem je v�asih nepredvidljiv in vseh situacij se ne da napovedati. Standard CEN ENV 12924 je zelo uporaben instrument za ocenjevanje in izboljševanje varnosti v informacijskih sistemih zdravstvene nege. Ni pa nadomestilo pri analizah tveganja. Uspešno lahko deluje kot za�etna ocenitev informacijske varnosti v zdravstvenem okolju in nakaže kje so izboljšave najbolj potrebne. Ozna�i lahko mesta, kjer je temeljita analiza tveganja obvezna. Obstoje�i informacijski sistemi ne nudijo zadostne funkcionalnosti, da bi zadostili vsem zahtevam standarda. Zato je razvoj informacijskih sistemov nujen. Prav tako je pomemben razvoj in uporaba standardov, saj je varnost v informacijskih sistemih klju�nega pomena.

5.2 Standard HISA HISA je kratica za Healthcare Information System Architecture. Je evropski standard skupine CEN/TC 251. Standard podaja temelje za izgradnjo informacijskih sistemov zdravstvene nege. Arhitektura informacijskega sistema zdravstvene nege je v zasnovi sestavljena iz treh nivojev:

• aplikacijski nivo, ki skrbi za delo s posami�nimi podatki in predstavlja podporo posameznim procesom v vsaki zdravstveni organizaciji;

• vmesni nivo, ki vsebuje tiste elemente, ki so skupni celotni zdravstveni organizaciji in predstavlja podporo aplikacijskemu nivoju;

• tehnološki nivo, ki združuje razli�ne platforme in lokacije in predstavlja podporo srednjemu nivoju.

Arhitektura informacijskih sistemov zdravstvene nege je opisana kot zveza razli�nih aplikacij, ki med seboj sodelujejo v vmesnem nivoju. HISA dolo�a strukturo podatkov vsakega nivoja brez predpisovanja in dolo�anja notranje strukture. Aplikacije in nivoji delujejo na tehnoloških napravah – informacijski tehnologiji, ki omogo�a fizi�no povezanost in sodelovanje razli�nih modulov informacijskega sistema. Znotraj HISE sta definirana dva glavna razreda: Healthcare-related Common Services (HCS) z zahtevami in aktivnostmi uporabnikov v zdravstveni negi. Znotraj razreda je definiranih 6 glavnih elementov v zdravstvenem sistemu:

• subject of care – elementi za identifikacijo oseb, družin, torej subjektov obravnav. Pridobivajo in shranjujejo se njihove osebne, administrativne in epidemiološke podatke;

• activities – temelj za spremljanje dogajanja z bolniki v posameznih enotah zdravstvene organizacije, za razporeditev in opis aktivnosti ter podporo njihovemu življenjskemu ciklusu, za zbiranje aktivnosti v skupine – protokoli in naro�ila;

• health characteristic – vklju�ujejo opis in razvrstitev razli�nih tipov medicinskih podatkov, karakteristik in dejanskih podatkov posameznih bolnikov;



• resources – temelj za planiranje in upravljanje, dostopnost posameznih elementov ter njihovo dejansko izkoriš�enost;

• authorization – opisuje principe pristopa posameznega uporabnika do razli�nih podatkovnih elementov in uporabo razli�nih funkcionalnosti sistema;

• concept – to so skupni gradniki razli�nih objektov. Generic Common Services (GCS) ta razred je skupen razli�nim informacijskim sistemom razli�nih podro�ij. »Problem standarda je v tem, da ne definira v zadostni meri podrobnosti, ki so potrebne za razvijanje vmesnega nivoja informacijskega sistema. Zato ostaja precej prostora za razli�ne interpretacije posameznih elementov, tako osnovnih pojmov kot podatkov, in to predstavlja precejšen razkorak med splošnimi lastnostmi opisanimi v standardu. Je zelo splošen in opisuje le temeljne entitete, atribute in relacije. Potrebne bi bile karakteristike posameznih realnih sistemov in podsistemov, ki so del razli�nih informacijskih sistemov zdravstvene nege.« (Planinc, Ber�i�, 1999)

5.3 Standard HL7 Standard HL7 je eden izmen standardov ANSI (American National Standard Institute) na podro�ju zdravstvene nege. Zavzema se za klini�ne in administrativne podatke. HL7 je tako kot ostale podobne organizacije neprofitabilna, prostovoljna organizacija. Njeni �lani so: strokovnjaki, proizvajalci, prodajalci, oskrbovalci, svetovalci s podro�ja zdravstva in sodelujejo z namenom razvoja in napredka klini�nih in administrativnih standardov zdravstvene nege. �lani HL7 delujejo v delovnih skupinah (Working Group) in so organizirani v tehni�ne komiteje in specialne interesne skupine. HL7 je internacionalna skupnost zdravstvene nege, ki poskuša oblikovati standarde za izmenjavo, upravljanje in povezovanje elektronskih zdravstvenih informacij. Njihove strategije so:

• razvoj skladnih standardov za strukturiranje kodiranih informacij zdravstvene nege, ki podpirajo zdravstveno nego z možnostjo izmenjave med ra�unalniškimi aplikacijami;

• razvoj formalne metodologije za podporo razvoja HL7 standarda; • izobraževanje v zdravstvu; • promoviranje uporabe standarda na svetovni ravni; • vzpodbujanje in pospeševanje strokovnjakov zdravstvene industrije pri

sodelovanju v skupini HL7 za razvoj standardov na podro�ju zdravstva. HL7 pomeni najvišjo stopnjo komunikacijskega modela Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO). Za to aplikacijsko stopnjo je zna�ilno, da definira podatke za izmenjavo, �as izmenjave in opozorila težav in problemov v aplikacijah. Stopnja 7 podpira varnostne funkcije – nadzor sistema, identifikacijo uporabnika, preverjanje dostopa, preverjanje na�ina dostopa in strukturiranje podatkov za izmenjavo. HL7 meni, da so informacijski sistemi z izmenjavo podatkov pridobili na uporabnosti. Ve�ina podatkov, ki se izmenjujejo, je kodiranih s strani organizacije HL7 ali katerih drugih organizacij. Zato je HL7 pri�el s tvorbo besediš�a tehni�nega komiteja z namenom organiziranja in oblikovanja terminov, ki se uporabljajo v teh



sporo�ilih. Namen tega slovarja je, da bi se lahko prepletal s sorodnimi standardi, kar bi omogo�ilo lažjo izmenjavo klini�nih informacij. »Prednosti izmenjave klini�nih podatkov:

• izboljšanje zdravstvene nege, • podpora pri klini�nih in administrativnih raziskavah, • podpora pri zunanjih raziskavah, • podpora pri klini�nih postopkih, • podpora pri obveš�anju vladnim in drugim organizacijam.« (Standard HL7,

2006)

5.4 Standard DICOM Standard aplikacijske plasti, ki je potreben pri prenosu medicinskih slik, podob ... Razvila ga je organizacija NEMA (National Electrical Manufacturers Association) s pomo�jo ACR (American College of Radiology). Podpira ve�ino formatov digitalnih podob radiologije, kardiologije, patologije in zobozdravstva. Specializiran je za prenos vseh medicinskih podatkov in podob med informacijskimi sistemi v zdravstveni negi. Cilj standarda je omogo�ati uporabnikom ponovno pridobitev poslanih podob in združenih informacij z digitalnih naprav, in sicer z uporabo formata, ki uporablja to�kovno (point to point) povezavo. Standard definira 24 razli�nih podatkovnih tipov. Pri kodiranju vklju�uje JPEG kompresijo – pri tem razlikuje 17 variant. Podpira številne znakovne receptorje. Ima podatkovne slovarje, saj vklju�uje številne nove podatkovne elemente. Standard definira podobe, poro�ila, bolnike kot informacijske objekte. Pri tem razlikuje dve vrsti objektov:

• sestavljeni objekti (starejšega datuma), • normalizirani objekti (na novo definirani objekti).

Oboji objekti in njihovi formati so definirani v slovarju.

5.5 Standard BS7799 ISO17799 in BS7799 sta standarda, ki se ukvarjata z varnostno politiko informacijske varnosti. Standard so razvili v British Standard Institution in je bil poznan kot BS7799. Pozneje se preimenoval v ISO17799, ker ga je prevzel ISO IEC komite za mednarodno uporabo. Standard vklju�uje odprt pristop najbolj uporabljenim informacijskim temam, od elektronskih datotek, podatkovnih datotek in papirnih dokumentov. Dandanes organizacije doživljajo široko paleto groženj, od napak na napravah, �loveških napak, goljufij, vandalizma, poplav, ognja, lahko tudi teroristi�nih napadov. Zato je varnost informacijskih sistemov zelo pomembna. Standard priporo�a, da se je treba posvetiti na tri to�ke, ki so pomembne glede informacijske varnosti:



• integracija, potreba po varovanju dovršenih in natan�nih informacij ter postopkov delovanja sistema;

• zaupnost, zagotavljanje omejenega dostopa do informacijskih sistemov; • dostopnost, zagotavljanje dostopnosti avtoriziranim uporabnikom, ko

potrebujejo informacije. BS7799 je postal svetovni standard za informacijsko varnost. Institucijam pomaga dose�i sodelovanje z ICT/IS sorodno zakonodajo, npr. varovanjem podatkov, ra�unalniškimi zlorabami in z ICT/IS nesorodno zakonodajo, npr. zdravstvenim varstvom. Institucije in organizacije stremijo k vse boljši u�inkovitosti in h konkuren�nosti in pri tem sodelujejo z vladnimi organizacijami, zato je v teh organizacijah standard BS7799 že kar pravilo oz zahteva. Sestavljen je iz dveh delov:

• »SO/IEC 17799, predstavlja najboljšo prakso za zadovoljevanje zahtev standarda in podlago, ki naj bi jo imela vsaka organizacija;

• BS 7799-2:2002, specifikacije za upravljanje z informacijsko varnostjo. Te specifikacije mora organizacija imeti, �e želi biti skladna s standardom.« (Leskovšek, 2005)



6 OBSTOJE�E STANJE NA GINEKOLOŠKEM ODDELKU BOLNIŠNICE PTUJ Z namenom, da bi izvedeli, kaj ve� o obstoje�em stanju na ginekološko-porodnem oddelku Splošne bolnišnice Ptuj, smo glavni sestri navedenega oddelka v izpolnitev izro�ili anketni vprašalnik o uporabi in ustreznosti dokumentacije zdravstvene nege. Ga. Irena Galun, višja medicinska sestra in vodja oddelka, je zaposlena v Splošni bolnišnici Ptuj na ginekološko-porodnem oddelku, kjer se ukvarjajo s sekundarno zdravstveno dejavnostjo. Pri svojem delu v njenem oddelku uporabljajo slede�e dokumente: sprejemni negovalni dokument, negovalni list novorojenca, negovalni list novorojenca – posebna nega, negovalni list bolnika, kontrolni list menjave lege, kontrola vitalnih funkcij, poro�ilo zdravstvene nege in obvestilo službi zdravstvene nege. Podatke za izpolnjevanje dokumentov pridobivajo s pogovorom s pacienti, z opazovanjem pacientov, merjenjem in iz zdravstvene dokumentacije. Pri njihovem delu dokumentacija zdravstvene nege vpliva na zmanjšanje možnosti za napake, enotno doktrino dela, kakovost zdravstvene oskrbe, sledljivost dela �lanov negovalnega tima, kakovost povezovanja v negovalnem timu in varnejše delo medicinske sestre, delno pa tudi vpliva na kakovost organizacije dela, na mesto in vlogo zdravstvene nege v zdravstvenem sistemu, kakovost povezovanja v zdravstvenem timu, delno daje vpogled v razmejitev dela v negovalnem timu in zdravstvenem timu. Ker dnevno, v eni izmeni, porabijo povpre�no 60 minut za izpolnjevanje dokumentacije zdravstvene nege, smo poskušali najbolj uporabljane dokumente pripraviti v elektronski obliki. Ta dokumenta sta sprejemni negovalni dokument –sprejemna dokumentacija zdravstvene nege in obvestilo službi zdravstvene nege.

6.1 Opis sprejemne dokumentacije zdravstvene nege Ob sprejemu bolnika izvedejo postopek identifikacije bolnika. Za ta postopek potrebujejo slede�e podatke: ime, priimek, datum rojstva, naslov bolnika in ime, priimek, naslov, telefon osebe, s katero lahko po potrebi kontaktira zdravstveno osebje. V nadaljevanju zapišejo podatke ob sprejemu bolnika, in sicer datum in uro sprejema bolnika, ali je bil sprejem na�rtovan ali nujen, ali je bil bolnik premeš�en v naš oddelek iz katerega drugega oddelka, ob tem tudi navedejo razlog sprejema oz. sprejmejo napotno diagnozo in možne navedbe bolnika, alergije in druge diagnoze. Hkrati ob sprejemu popišejo njegovo lastnino (obleka, dragocenosti, denar), pripomo�ke, ki jih prinaša s seboj (o�ala, le�e, slušni aparat, zobna proteza, bergle, drugo) in dokumente (kartica zdravstvenega zavarovanja in možni ostali dokumenti). So�asno si zabeležijo, ali so bolniku izdali list za osebne stvari. V primeru, da se datum sprejema bolnika razlikuje od datuma popisa bolnika, se na koncu zapiše datum popisa bolnika in medicinsko sestro, ki je bolnika prevzela. Nato se izvede popis bolnikovega stanja ob sprejemu. Popiše se stanje zavesti, na�in komunikacije, prisotnost bole�ine, na�in dihanja, na�in prehrane, defekacije, uriniranja, možnost bruhanja, gibljivost, možne spremembe na koži, izmerita se telesna teža in temperatura, možne preležanine ter odstopanja v osebni higieni. Popišeta se tudi stanje vida in sluha. Na koncu drugega dela se podpiše medicinska sestra in pripiše datum izpolnjevanja opisa bolnikovega stanja ob sprejemu.



V naslednjih 24–48 urah po bolnikovem sprejemu se postavi anamneza zdravstvene nege, s katero se ocenijo bolnikove navade in življenjske aktivnosti. Ocenijo se bolnikovo dihanje, cirkulacija, prehranjevanje, pitje, odvajanje in izlo�anje, gibanje in ustrezna lega, spanje in po�itek, obla�enje in sla�enje, vzdrževanje normalne telesne temperature, osebna higiena, izogibanje nevarnostim v okolju, komunikacija, izražanje �ustev, zadovoljevanje verskih potreb, koristno delo, zaposlitev, razvedrilo, rekreacija, u�enje in pridobivanje znanja o bolezni ter negovalni problemi, kot so preležanine, rde�ine, poškodbe … Na koncu postavljanja anamneze se podpiše medicinska sestra, ki je postavljala anamnezo in jo ozna�i z datumom.





Slika 2: Sprejemna dokumentacija zdravstvene nege.



6.2 Opis obvestila službi zdravstvene nege Pri opisu obvestila pri�nejo s podatki o bolniku, in sicer priimek, ime, datum rojstva, bivališ�e, telefon, le�e�i zdravnik, diagnoze, na katere se navezuje zdravstvena nega in �asovni interval obravnave v našem oddelku. Nadaljujejo z opisom psihofizi�nega stanja ob odpustu in potreb po zdravstveni negi. Opišejo dihanje, izlo�anje urina, odvajanje, spanje in po�itek, vzdrževanje normalne telesne temperature, komuniciranje, hranjenje in pitje, gibanje in ustrezno lego, obla�enje, osebno higieno in pridobivanje znanja o zdravju in bolezni. Sledi opis postopkov in posegov zdravstvene nege: prehrana, hranilna sonda, stoma, kateter – urinski, IV kanali, flebokateter, subklavija, dekubitus in medikamentozna terapija. Popiše se osebno lastnino, ki jo ima bolnik s sabo, in sicer denar, dragocenosti, dokumenti, ortopedski pripomo�ki, proteze. Izmerijo in zapišejo se pulz, kisik v krvi in pritisk bolnika, zapišejo se tudi možne posebnosti ter priloge. Na dnu obvestila se podpiše medicinska sestra in pripiše datum opisa ter telefon, na katerega je dosegljiva (službeni).





Slika 3: Obvestilo službi zdravstvene nege.



7 IZDELAVA PROTOTIPNE REŠITVE Pri rešitvi našega problema in izdelavi prototipne rešitve smo uporabili orodje Microsoft Access XP. To je orodje, s pomo�jo katerega je možno zgraditi baze podatkov. Naša baza podatkov je zgrajena iz sprejemne dokumentacije zdravstvene nege in obvestila službi zdravstvene nege. Na naslednjih straneh vam bomo predstavili našo prototipno rešitev. Prototipno rešitev smo poskušali �imbolj približati medicinskim sestram, osebam, ki bodo ta program uporabljale. Zaradi tega smo vse gradnike obrazcev poimenovali z besedami, ki jih pri svojem delu stalno uporabljajo. Posledi�no so spremembe dokumentov v manjšem obsegu.

7.1 Izgled baze podatkov in izdelava prototipne rešitve Bazo podatkov smo naredili tako, da smo si najprej ogledali oba obrazca v pisni obliki. Nato smo naredili sistemsko analizo obravnavanja podatkov, kjer smo preverjali ponavljanje posameznih podatkov, odvisnost in neodvisnost posameznih podatkov. Potem smo za�eli graditi tabele in s tem tudi primarne klju�e. Kasneje smo dolo�ili tudi tuje klju�e v tabelah, preko katerih se le-te medsebojno povezujejo.

Slika 4: Baza podatkov.



V naši bazi podatkov je »glavna« tabela 'BOLNIK', na katero se preko EMŠA povezujejo vse ostale tabele. Vsak bolnik lahko v bolnišnico pride ve�krat in ima tako ve� anamnez, opisov bolnikovih stanj, sprejemov, posebnosti in prilog, stanj ob odhodu, ve� terminov zdravljenja in postopkov in posegov. Zaradi tega smo se tudi odlo�ili, da se vse tabele povezujejo preko glavnega klju�a iz tabele 'BOLNIK'. Vsaka tabela ima tudi svoj primarni klju�, ki je v bistvu samodejna številka, ki se vpiše pri vnosu podatkov, v dolo�eno tabelo iz dolo�enega obrazca. Poleg tega ima vsaka tabela tudi datum, ki ozna�uje datum narejenega zapisa v to tabelo. Te datume smo kasneje, pri izdelavi poizvedb, poleg EMŠA, uporabljali kot omejitev. V našem diagramu sta še dve tabeli, ki nista vezani na primarni klju� iz tabele 'BOLNIK'. V tabeli 'MEDICINSKA SESTRA', so shranjene vse medicinske sestre, ki delajo v bolnišnici na dolo�enem oddelku. Tabela se povezuje s skoraj vsemi tabelami, saj je podatek o tem, katera sestra je zapisala dolo�eno vrstico v bazi podatkov, zelo pomemben. V tabeli 'POSTOPKI IN POSEGI' smo imeli podatke, ki so bili lahko ve�krat zapisani, zato smo ustvarili novo tabelo z imenom 'MEDIKAMENTOZA', ki je vezana preko primarnega klju�a prve tabele. V to tabelo se vnašajo podatki o zdravilih, ki jih je bolnik prejemal v �asu zdravljenja. Ko je bil naš entiteno-relacijski diagram gotov, smo posameznim podatkom v tabelah dolo�ili tudi vrsto podatka (Number, Date/Time, Text ...), dolžino podatka in potrebne omejitve. Nato smo se lotili izdelave obrazcev. Za vsako tabelo smo naredili svoj vnosni obrazec. Tabelo 'MEDIKAMENTOZA' smo kot podobrazec vklju�ili v tabelo 'POSTOPKI IN POSEGI', sif-pp se na obrazcu medikamentoze, samodejno vpisuje glede na obrazec postopkov in posegov. Poleg tega smo naredili še obrazce, ki niso vnosni, temve� nas vodijo s pritiski gumbov do želenih vnosnih obrazcev. Nato smo naredili še dva obrazca, ki nas vodita do izpisa želenih dokumentov. Na teh dveh obrazcih, si lahko izberemo bolnika in �as zdravljenja, nato zaženemo poizvedbo, ki nam v poro�ilu izpiše želene podatke za dolo�enega bolnika.



7.2 Za�etni obrazec Spodnja slika prikazuje za�etni obrazec, ki se odpre ob zagonu programa. Na njem lahko medicinska sestra izbira, katere podatke bo vnašala ali izpisovala. Pritiski na gumbe jo vodijo do želene dokumentacije.

Slika 5: Za�etni obrazec.

1. S pritiskom na gumb zapri, se obrazec zapre. 2. Za vse gradnike na obrazcih se v tej vrstici izpiše pomo�. 3. S pritiskom na gumb »Izpis sprejemne dokumentacije« se odpre obrazec s

katerim je možno izpisati »Sprejemno dokumentacijo zdravstvene nege«. 4. S pritiskom na gumb »Izpis obvestila službi zdravstvene nege« se odpre

obrazec, s katerim je možno izpisati »Obvestilo službi zdravstvene nege«. 5. S pritiskom na ta gumb »Sprejemna dokumentacija zdravstvene nege« se

odpre obrazec, s katerim je možen vnos podatkov celotne sprejemne dokumentacije.

6. S pritiskom na gumb »Obvestilo službi zdravstvene nege« se odpre obrazec, s katerim je možen vnos podatkov celotnega obvestila službi zdravstvene nege.

7. To je opravilna vrstica, s katero lahko urejaš dokument, pregleduješ vnesene zapise, se povežeš z internetom, ali pa zapreš program.

3

1

4

7

6

5

2



7.3 Sprejemna dokumentacija S pomo�jo tega obrazca medicinska sestra vnaša podatke, ki so nujni ob sprejemu bolnika v bolnišnico, oziroma sprejemno dokumentacijo zdravstvene nege. Posamezen gumb na obrazcu jo vodi do dolo�enega dela sprejemne dokumentacije, ki jo mora izpolniti ob vsakem prihodu bolnika v bolnišnico.

Slika 6: Sprejemna dokumentacija. Podatki o bolniku: s pritiskom na ta gumb medicinska sestra pride do obrazca, kjer se vnašajo podatki o bolniku. Podatki ob sprejemu bolnika: s pritiskom na ta gumb medicinska sestra pride do obrazca kjer se vnašajo potrebni podatki ob sprejemu bolnika v bolnišnico. Opis bolnikovega stanja ob sprejemu (izpolni ob prihodu bolnika): s pritiskom na ta gumb medicinska sestra pride do obrazca, kjer se vnašajo podatki o stanju bolnika ob prihodu v bolnišnico. Anamneza zdravstvene nege (izpolni v 24–48 urah): s pritiskom na gumb medicinska sestra pride do obrazca, kjer se vnašajo podatki o stanju bolnika, ki je bil en dan na opazovanju v bolnišnici.



7.3.1 Podatki o bolniku V ta obrazec se vnašajo vsi podatki o bolniku, to so: ime, priimek, EMŠO, datum rojstva, naslov bolnika, telefon, ime in priimek kontaktne osebe, njen naslov in telefon.

Slika 7: Podatki o bolniku. Naredi nov zapis: s pritiskom na ta gumb se vsa vnosna polja izpraznijo in so tako pripravljena na nov vnos podatkov o bolniku. Zraven se prej vpisana vnosna polja shranijo v bazo podatkov. Izbriši zapis: s pritiskom na ta gumb se podatki, ki so trenutno v vnosnih poljih, izbrišejo. Po izbrisu podatkov dobimo prazna vnosna polja, ki so pripravljena na nov vnos. Ta gumb ne izbriše podatkov na vnosnem obrazcu, ampak v bazi podatkov. Zapri obrazec: s pritiskom na ta gumb se obrazec za vnos podatkov o bolniku zapre.



7.3.2 Opis bolnikovega stanja ob sprejemu (izpolni ob prihodu bolnika) V tem obrazcu se vnaša bolnikovo stanje, katerega je ob prihodu bolnika v bolnišnico možno takoj oceniti, na primer zavest, komuniciranje, prisotnost bole�nine, dihanje, na�in prehrane, na�in defekacije in uriniranja, prisotnost bruhanja, na�in gibljivosti, stanje kože, telesno temperaturo, težo in višino ...

Slika 8: Opis bolnikovega stanja ob prihodu. 1. V to polje ni potrebno vnašati podatkov, saj je to šifra dokumenta, ki se sama izpiše ob novem vpisu podatkov. 2. V tem vnosnem polju si sestra izbere že obstoje�ega bolnika, ki je predhodno zapisan v bazi podatkov. 3. V takem vnosnem polju lahko medicinska sestra izbere iz že v naprej ponujenih možnosti za odgovor, �e pritisne na puš�ico.

1

2

3



7.3.3 Anamneza zdravstvene nege (ocena bolnikovih navad – življenjskih aktivnosti – izpolni v 24–48 urah) V ta obrazec medicinska sestra vnaša podatke, ki so bili ugotovljeni po vsaj enodnevnem opazovanju bolnika v bolnišnici. Vpisuje se: na�in dihanja, cirkulacije, prehranjevanja, hranjenja, apetita, odvajanja blata, izlo�anja urina, gibanja, spanja, obla�enja in sla�enja, vzdrževanja telesne temperature, osebne higiene, izogibanja nevarnostim v okolju, komunikacije, zadovoljevanja verskih potreb, koristnega dela, razvedrila, u�enja in pridobivanja znanja o boleznih. Zraven se zapišejo še negovalni problemi bolnika.

Slika 9: Anamneza zdravstvene nege.



7.4 Obvestilo službi zdravstvene nege S tem obrazcem medicinska sestra pride do obrazcev, v katere vnaša potrebne podatke za izpolnitev obvestila službi zdravstvene nege, oziroma odpustne dokumentacije iz bolnišnice.

Slika 10: Obvestilo službi zdravstvene nege. Psihofizi�no stanje ob odpustu in potrebe po zdravstveni negi: s pritiskom na ta gumb se medicinski sestri odpre obrazec, v katerega vpisuje psihofizi�no stanje bolnika ob odhodu iz bolnišnice. Postopki in posegi zdravstvene nege: s pritiskom na ta gumb se medicinski sestri odpre obrazec, v katerega vpisuje postopke in posege, ki so jih opravljali v �asu zdravljenja bolnika v bolnišnici. Stanje ob odhodu: s pritiskom na ta gumb se medicinski sestri odpre obrazec, v katerega medicinska sestra vpiše podatke o bolnikovem krvnem tlaku, sr�nem utripu in kisiku v krvi ob odhodu iz bolnišnice. Posebnosti in priloge: s pritiskom na ta gumb se medicinski sestri odpre obrazec, v katerega vpiše vse posebnosti in priloge v �asu zdravljenja.



Termin zdravljenja: v termin zdravljenja medicinska sestra vnaša za�etek in konec zdravljenja ter le�e�ega bolnika.

7.4.1 Psihofizi�no stanje ob odpustu in potrebe po zdravstveni negi V ta obrazec medicinska sestra vpisuje psihofizi�no stanje bolnika v �asu odpusta le-tega iz bolnišnice. Vpisujejo se: stanje dihanja, na�in izlo�anja urina, odvajanja blata, spanja in po�itka, vzdrževanja normalne telesne temperature, komuniciranja, hranjenja, gibanja, obla�enja, osebne higiene in pridobljeno znanje o boleznih.

Slika 11: Psihofizi�no stanje ob odpustu in potrebe po zdravstveni negi.



7.4.2 Postopki in posegi zdravstvene nege Medicinska sestra v ta obrazec vnaša postopke in posege, ki so bili opravljeni na bolniku v �asu bolnišni�nega zdravljenja. Vnašajo se podatki o: prehrani, hranilnih sondah, stomah, katetrih, IV kanalih, subklavijah, dekubitusih in medikamentozni terapiji.

Slika 12: Postopki in posegi zdravstvene nege. 1. To je podobrazec obrazca »Postopki in posegi«. Vsak bolnik lahko v �asu zdravljenja in po njem prejema ve� razli�nih medikamentoz, ki se posamezno vpisujejo v ta podobrazec, ki je s šifro dokumenta vezan na glavni obrazec. 2. To je izbirni kvadratek, ki ga medicinska sestra obkljuka, �e bolnik poseduje dolo�eno stvar, na primer: ali ima vstavljen flebokateter.

1 2



7.4.3 Stanje ob odhodu Medicinska sestra v ta obrazec vnaša vrednosti bolnikovega krvnega tlaka, sr�nega utripa in koli�ine kisika v krvi v �asu odpusta bolnika iz bolnišnice.

Slika 13: Stanje ob odhodu.



7.4.4 Posebnosti in priloge V ta obrazec medicinska sestra vnaša vse posebnosti in priloge, ki se nanašajo na dolo�enega bolnika v bolnišnici.

Slika 14: Posebnosti in priloge.



7.4.5 Termin zdravljenja V ta obrazec medicinska sestra vpisuje podatke o trajanju zdravljenja, le�e�em bolniku in diagnozah, ki so bile postavljene v �asu zdravljenja.

Slika 15: �as obravnavanja bolnika.



7.5 Izpis Sprejemne dokumentacije V tem obrazcu si lahko medicinska sestra izbere bolnika, za katerega želi izpisati dokument. Nato si mora izbrati še datum za�etka zdravljenja, ki ga lahko prebere v padajo�em seznamu pri izbiri enotne mati�ne številke bolnika. Nato pritisne gumb za izpis 1. dela in 2. dela dokumentacije. Sprejemna dokumentacija se bo izpisala. Poleg tega si lahko sprejemno dokumentacijo ogleda tudi pred tiskanjem.

Slika 16: Izpis Sprejemne dokumentacije zdravstvene nege.



7.6 Izpis Obvestila službi zdravstvene nege V obrazcu si medicinska sestra najprej izbere bolnika, za katerega želi izpisati obvestilo o službi zdravstvene nege. Nato mora v vnosna polja vpisati še za�etek in konec obravnave oziroma termin, v katerem je bolnik bival v bolnišnici, le-tega prebere s seznama, ko iš�e bolnika. Kot pri prejšnjem izpisu si medicinska sestra lahko ogleda obrazec pred izpisom in ga nato z drugim gumbom natisne.

Slika 17: Izpis Obvestila službi zdravstvene nege.



7.7 Varnost prototipne rešitve Na vsaki bazi podatkov v Microsoft Access-u se lahko izvede avtentifikacija in avtorizacija uporabnikov. Problem je le v tem, da se pri prenosu baze in datotek, v katerih so shranjene vse skupine uporabnikov, njihova gesla in obseg uporabe programa, ve�krat zaplete in nato zaš�ita ne dela. Zato je najbolje, da se zaš�ita programa dela na tistem ra�unalniku, na katerem se bo program uporabljal. Mi smo na ra�unalniku, na katerem smo delali, naredili dve skupini uporabnikov, in sicer administratorja, ki je že prevzet uporabnik, in skupino medicinske sestre. Administrator lahko bazo uporablja, spreminja, briše, saj ima poln dostop do prototipne rešitve. Medicinske sestre lahko pišejo v bazo podatkov, brišejo dolo�ene zapise, iš�ejo po bazi podatkov in izpisujejo zapise.



8 VREDNOTENJE PROTOTIPNE REŠITVE Prototipno rešitev informacijskega sistema zdravstvene nege smo analizirali po t. i. SWOT analizi (Strenghts, Weaknesses, Opportunities, Threats), oziroma analizirali smo, kakšne so prednosti, slabosti, priložnosti in pasti rešitve.

• Prednosti: enoten organizacijsko-informacijski pristop, zapis v elektronski obliki za posameznega bolnika, boljša in hitrejša dokumentacija, kakovostnejše delo zdravstvenih delavcev, boljši pregled nad opravljenim delom, boljša sledljivost dela posameznih medicinskih sester, hitrejša ugotovitev napak, omogo�ena možnost uvajanja sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije, boljša povezava z drugimi zdravstvenimi institucijami (bolnišnicami, laboratoriji, lekarnami), boljša organizacija dela v zdravstvu, ustvarjalnejše delo zdravstvenih delavcev.

• Slabosti: slaba ra�unalniška pismenost medicinskih sester in ostalega kadra,

potreba po dodatnem ra�unalniškem izobraževanju, neustrezna ra�unalniška opremljenost, investicija v nov ra�unalniški sistem, slaba varnost informacijskega sistema, nezavedanje o pomembnosti podatkov o bolnikih, nezaupljivost zaposlenih do informacijske tehnologije, možnost prevelikega osredoto�anja na tehnologijo namesto na bolnika, ve� dela zaradi procesnega na�ina dela, potrebni �as za pridobivanje ustreznih informacij, pove�an obseg dela (zato manjše število obravnavanih subjektov ali krajši �as obravnave subjekta), stalni nadzor nad zdravstvenimi delavci zaradi boljšega pregleda nad delom.

• Priložnosti: razne raziskave in statisti�ne obdelave podatkov, vrednotenje in

zagotavljanje kakovosti zdravstvene nege, uvajanje raznih mednarodnih informacijskih projektov zdravstvene nege (Telenurse, Telenursing), celostna obravnava subjektov – kakovostnejše storitve, izziv za boljšo opremljenost z informacijsko tehnologijo v zdravstvu.

• Pasti: potrebno preoblikovanje obstoje�ih standardov za zagotavljanje

kakovosti zdravstvene nege, oslabitev procesa zdravstvene nege in ustvarjalnega dela na ra�un bolnika, slabo stanje informacijske tehnologije v zdravstveni negi, razumevanje rešitev kot zamenjavo za �loveka, ra�unalniška tehnologija ni ustvarjalna, ustvarjalnost pa je zelo pomembna in potrebna pri obvladovanju novih ter nepredvidljivih situacij, zmanjšanje uspešnosti uporabe sistema zaradi uporabe standardov in procesnega na�ina dela, številne nevarnosti zlorab sistema in nezakonitega dostopa do ob�utljivih informacij.



9 ZAKLJU�EK S predlagano rešitvijo informacijskega sistema zdravstvene nege smo poskušali olajšati in izboljšati delo na ginekološko-porodnem oddelku Splošne bolnišnice Jožeta Potr�a Ptuj. Zdravstveno osebje je vsakodnevno obremenjeno z izpolnjevanjem dokumentacije zdravstvene nege, kar jim vzame veliko �asa. Zaradi �esar so potem oškodovani bolniki, saj se zdravstveno osebje ne more toliko posvetiti vsakemu posebej. Prav tako je potrebnega veliko prepisovanja dokumentacije za druge oddelke, in tudi možnost zmede in napak je zelo velika. Informacijski sistemi zdravstvene nege bi te težave rešili. Izpolnjevanje dokumentacije bi bilo olajšano, saj bi se izpolnjevalo v ra�unalnik in ne bi bilo nepotrebnega prepisovanja, ker bi bili dokumenti na voljo tudi drugim oddelkom, ki bi potrebovali dolo�ene zapise. Nova kakovost, ki jo prinaša informacijski sistem zdravstvene nege, se odraža v boljšem na�rtovanju dela, boljšem pregledu nad bolniki, ve�ji sledljivosti napak, boljši kakovosti dela, boljšem povezovanju z drugimi zdravstvenimi ustanovami… Kljub vsem prednostim informatizacije zdravstvene nege v Sloveniji še zmeraj ni enotnega informacijskega sistema zdravstvene nege. Pojavljajo se številne interne rešitve znotraj posameznih zdravstvenih ustanov, kar pomeni, da se ti podatki oz. dokumenti ne morejo izmenjevati, saj so med njimi velike razlike. Problemi se kažejo tudi v standardiziranih na�inih izgradnje informacijskih sistemov, saj zahtevajo poenotenje strokovnih izrazov, postopkov dela, varovanja sistemov. Obstajajo standardi za izgradnjo, ampak problem je, da na trgu obstaja ve� takšnih rešitev, zato institucije izbirajo razli�ne, kar spet vodi v neenotnost sistemov. Problem predstavlja tudi informacijska tehnologija, saj je na trgu velika izbira ponudnikov. Pri tem je zelo težko najti najprimernejšo med njimi, ki bi bila hkrati tudi najkvalitetnejša. Varnost predstavlja tudi konkreten problem v informacijskih sistemih. Informacije v teh sistemih so ponavadi zelo ob�utljive narave in zahtevajo veliko mero zasebnosti. Zato je varovanje le-teh velikega pomena in je potreben nenehen razvoj mehanizmov varovanja. Naša prototipna rešitev predstavlja del celotnega informacijskega sistema. S pomo�jo teh dveh dokumentov bo zdravstveno osebje lažje vnašalo podatke v sistem. Pri tem se bo �as izpolnjevanja skrajšal, saj ne bo treba prepisovati podatkov, ali jih iskati po arhivu. Seveda pa ta naša rešitev ni idealna, saj ne zagotavlja popolne varnosti podatkov.



10 SEZNAM LITERATURE 1. Bohinc, M., Cibic, D. (1994) Teorija zdravstvene nege, Didakta, Ljubljana. 2. Brus, A. (1994) Organizacijsko–ekonomski in informacijski procesi v zdravstveni dejavnost, Moderna organizacija, Kranj. 3. Habjani�, A., Vuga, S. (1996) Ra�unalništvo v zdravstveni negi, Zbornik prispevkov s kongresa slovenskega društva za medicinsko informatiko, Bled, stran 223–226. 4. Kokol, P. (1999) Informacijski sistemi, Zdravstvena informatika, Založniško tiskarska dejavnost tehniških fakultet, Maribor, stran 15–58. 5. Kolenc, L. (1999) Informatika v zdravstveni negi, Založniško tiskarska dejavnost tehniških fakultet, Maribor, stran 1–15. 6. Lahe, M., Železnik, D. (1999) Informacijski sistemi v zdravstveni negi, Informatika v zdravstveni negi, Založniško tiskarska dejavnost tehniških fakultet, Maribor, stran 17–24. 7. Lednik, L. (2003) Urnik kot sistem za podporo odlo�anju, http://www.drustvo-sdmi.si/prispevki_mi2003.asp, 4. 4. 2006. 8. Lenz, R., Blaser R., Kuhn, A. K., (1999) Hospital information systems: Chances and obsticles on the way of integration, Medical Informatics Europe '99, IOS Press, Amsterdam, strani 25–30. 9. Leskovšek, B. (2003) Razvoj informacijskega sistema podatkovne zbirke oseb, ki jih ogrožajo kardiovaskularne bolezni (OKVB), http://www.drustvo-sdmi.si/prispevki_mi2003.asp, 4. 4. 2006. 10. Leskovšek, B. (2005) Varnost v medicinski informatiki, http://www.drustvo-sdmi.si/prispevki_ezdravje.asp, 4. 4. 2006 11. Planinc, N., Ber�i�, B., Pikec, M. (1999) Implementing HISA Standards in the Midleware layer of Our Application, Medical Informatics Europe '99, IOS Press Amsterdam, strani 55–58. 12. Premik, M. (1996) Javno zdravstveni informacijski sistemi, Zbornik prispevkov s kongresa slovenskega društva za medicinsko informatiko, Bled, stran 7–14. 13. Pretnar, V., (1998) »Se procesa zdravljenja in zdravstvene nege razhajata?« http://www.mf.uni-lj.si/isis/isis98-10/html/pretnar64.html, 4. 4. 2006 14. Prijatelj, V., �rv, M. (2003) Na�rtovanje in uvajanje IS zdravstvene nege, http://www.drustvo-sdmi.si/prispevki_mi2003.asp, 4. 4. 2006. 15. Puri�, R., Popovi�, Š. (2003) Zdravstveni informacijsko-komunikacijski sistem Ordinacija.net, http://www.drustvo-sdmi.si/prispevki_mi2003.asp, 4. 4. 2006.



16. Rajkovi�, V., Šušterši�, O., (2000) Informacijski sistem patronažne zdravstvene nege, Moderna organizacija, Kranj. 17. Rakar, A., (2006) Upravljanje z varnostnim tveganjem informacijskih sistemov, www.astec.si/slo/files/08_Rakar_Upravljanje_z_varn_tveganjem.pdf 18. Standard HL7, http://www.hl7.org/about/, 4. 8. 2006. 19. Strategija informatizacije slovenskega zdravstvenega sistema 2005–2010, http://www.drustvo-sdmi.si/files/e-zdravje-EC_akcijski%20nacrt.pdf, 4. 4. 2006. 20. Sušelj, M., Sajovic, M., (2004) Razvojna strategija ZZZS in širitev infrastrukture za uvajanje e-poslovanja v slovensko zdravstvo, Zbornik kongresa za medicinsko informatiko, Ljubljana. 21. Šušterši�, O., (1999) Ve�parametrski hierarhi�ni model evalvacije organizacijsko-informacijskega sistema patronažne zdravstvene nege, doktorska disertacija, Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede. 22. Šušterši�, O., Rajkovi�, V. (2004) Model orodja za zagotavljanje kakovosti s pomo�jo dokumentacije v zdravstveni negi, Slovensko društvo za medicinsko informatiko, Ljubljana, strani 94–107. 23. Elektronski zdravstveni zapis (2003) http://www.icis.ca/cihiweb/en/downloads/infostand_ihisd_isowg1_mtg_denoct_contextdraft.pdf, 4. 4. 2006. 24. Strategija informatizacije slovenskega zdravstvenega sistema 2005–2010, http://www.ris.org/uploadi/editor/1130935067OsnutekeZdravje2010-01.pdf, 4. 4. 2006. 25. E-zdravje za boljšo zdravstveno oskrbo prebivalcev Evrope, http://www.drustvo-sdmi.si/files/e-zdravje-EC_akcijski%20nacrt.pdf, 4. 4. 2006.



11 SEZNAM SLIK IN PRILOGE Seznam slik: Slika 1: Na�rtovanje in uvajanje informacijskega sistema. ...................................... 23 Slika 2: Sprejemna dokumentacija zdravstvene nege........................................ 42,44 Slika 3: Obvestilo službi zdravstvene nege........................................................ 45,47 Slika 4: Baza podatkov........................................................................................... 48 Slika 5: Za�etni obrazec. ........................................................................................ 50 Slika 6: Sprejemna dokumentacija. ........................................................................ 51 Slika 7: Podatki o bolniku. ...................................................................................... 52 Slika 8: Opis bolnikovega stanja ob prihodu. .......................................................... 53 Slika 9: Anamneza zdravstvene nege..................................................................... 54 Slika 10: Obvestilo službi zdravstvene nege........................................................... 55 Slika 11: Psihofizi�no stanje ob odpustu in potrebe po zdravstveni negi................. 56 Slika 12: Postopki in posegi zdravstvene nege....................................................... 57 Slika 13: Stanje ob odhodu..................................................................................... 58 Slika 14: Posebnosti in priloge. .............................................................................. 59 Slika 15: �as obravnavanja bolnika........................................................................ 60 Slika 16: Izpis sprejemne dokumentacije zdravstvene nege. .................................. 61 Slika 17: Izpis obvestila službe zdravstvene nege. ................................................. 62



Priloge: Priloga 1: Sprejemna dokumentacija zdravstvene nege Priloga 2: Obvestilo službi zdravstvene nege

Documents

E-ZDRAVJE IN DOKUMENTACIJA ZDRAVSTVENE NEGE · 2017-11-27 · Proces zdravstvene nege je sodobna metoda dela, zato je potrebno vlagati v razvoj in izboljševanje opravljanja zdravstvene