Projekt: “Fenix – utrip Kanomlje”

LIN 2010

ETNOLOŠKI TABOR

KANOMLJA

27. junij – 3. julij 2010

Za vsebino je odgovorno TKD Kanomlja. Organ upravljanja za Program razvoja Republike Slovenije za obdobje

2007–2013 je Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano.« Projekt sofinancira EU

Občina Idrija

Projekt: FENIX – UTRIP

KANOMLJELIN 2010

Namen tabora

Raziskati način ţivljenja v Kanomlji

Pripraviti vsebine za publikacijo o Kanomlji

Poiskati moţne vsebine za oblikovanje

novih produktov

Pripraviti predloge za nove vsebine v

sklopu domačije v Šturmajcah

Raziskovanje

Priprava izhodišč

Določitev raziskovalnih tem

Prva seznanitev s terenom s pomočjo obstoječih gradiv

in literature

Dogovor z lokalnimi organizatorji

Pregled terena – prostorska umestitev

Terensko delo

Pogovori s prebivalci – intervjuji z informatorji

Fotografiranje, snemanje

Urejanje terenskih zapiskov

Teme

Način ţivljenja v Kanomlji od 1. svetovne

vojne do danes

Način ţivljenja v Šturmajcah in predlog

postavitve zbirke

Godci in ples, pevci in ljudsko pesništvo

Pripovedno slovstvena folklora o Kanomlji

in njenih prebivalcih

NAČIN ŽIVLJENJA V KANOMLJI OD 1. SVETOVNE VOJNE DO DANES

Temo je raziskovala:

Jana Jurič

NAČIN ŢIVLJENJA V KANOMLJI

OD ČASA POD ITALIJO DO

DANES

(Jana)

KMETIJE

• *samooskrbne

• *v enem kosu.

• Kmetijske panoge:

• *poljedelstvo

• *ţivinorejo

• *gozdarstvom

• *sadjarstvom

• *vrtnarstvom

• + nekatere dopolnilne dejavnosti (lov, ribolov, čebelarstvo …).

• 60' leta 20. stoletja upad kmetijstva zaradi zaposlovanje

Kontrabant

• Potekal med 2. Svetovno vojno čez mejo

med Jugoslavijo-Italijo. Iz Jugoslovanske

strani so tihotapili belo moko, kavo, tobak,

šnopc

Furmanstvo

• * vozili les, oglje za potrebe rudnika

• *lastni les

• *les drugih

• *pesek za gradnjo makadamske ceste

• Voz (parizar) je vlekla vpreţna ţivina (par

volov, par konj) .

Obrtniki in ostale storitve

• Podporni sistem kmetijam (kolarji, kovači,

mizarji, babice, dimnikarji, mrliški

ogledniki, pestrne, čevljar, šivilje, hlapci,

dekle, kosci, duhovniki, vaški mesarji,

kavčmar …)

PREHRANA

• *Za zajtrk: koruzni močnik s kislim

mlekom, koruzna polenta z mlekom,

koruzni ţganci z zabelo

• *Kosilo: kislo zelje, fiţolovka

• *Večerja: koruzni močnik s kislim mlekom,

koruzni ţganci, krompir v oblicah s kislim

mlekom

Shranjevanje hrane:

• *kevdri

• * kašče

• *podstrešje

• *zemljanke

• …

Povezave med kmetijami

• *Uhojene steze

• *Ceste

• *Skupno delo (košnja, grabljenje, oranje, ličkanje, )

• *Obiskovanje (klekljanje, predenje,pogovori)

• *Posojanje med kmetijami (vpreţna ţivina, orodje …)

• *Veselice na kmetijah

Gibanje ljudi

• *peš (pozimi: krple, dereze)

• *vozovi (zapravljivčki, fjakarji)

• *sani (smuke)

• *smuči (ški)

• *kolo

• *moped

• *avto

• *avtobus

• *traktor

Povezava vasi navzven

• *zaposlovanje

• *prodaja

• *kupovanje

• *uradne stvari

• *versko udejstvovanje

Prometnice

• *kolovozi

• *makadamsko cesto iz Spodnje Idrije do Dolenje Trebuše so leta 1936 zgradili Italijanski vojaki.

• *gozdne ceste

• -podporni sistem ob cestah (gostilne, trgovine)

•

• Hvala za pozornost!

NAČIN ŽIVLJENJA V ŠTURMAJCAH IN PREDLOG POSTAVITVE ZBIRKE

Temo sta raziskovali:

Lenka Grošelj

Simona Stipič

OŢIVITEV DOMAČIJE V

ŠTURMAJCAH

• 1986 proglašena za kulturni spomenik

• 2007/08 je izdelan konservatorski program

• 2009 predlog priprave delavnic za obogatitev domačije

Šturmajce- Domačijo je sestavljalo

devet do dvanajst objektov (19. in 20. stoletju): hiša, kašča, hlev, kozolec, pajštva, steljnik, tri hiše za gostove, kozolec, mlin, zemljanke

- Leta 1900 100ha zemlje

- Pred 1. svetovno vojno ţivelo okoli 70 ljudi

Popis predmetov

• Popis 145 predmetov

• Uradni naziv

• Lokalni naziv

• Mere

• Material

• Tehnika izdelave

• Stanje ohranjenosti

• Uporaba predmeta

• Izdelovalec predmeta

• Čas in kraj izdelave

• Čas in kraj uporabe

Razporeditev predmetov v

prostorih

GODCI, PLES, PEVCIIN LJUDSKO PESNIŠTVO

Temo je raziskovala:

Petra Špehar

PRIPOVEDNO SLOVSTVENA FOLKLORA O KANOMLJI IN NJENIH PREBIVALCIH

Temo je raziskovala:

Mojca Ramovš

Raziskovalno delo na terenu

(Petra in Mojca)

• intervjuji 18 intervjujev, 31 informatorjev

• delali terenske zapiske, snemali, fotografirali

• 4 dni namenili v celoti raziskovanju – od jutra do večera

• dobro spoznali Kanomljo, večino kmetij na gričih in prebivalce

• ugotovili, da so Kanomeljčani zelo gostoljubni

• na terenu skupaj, vendar vsaka svojo temo

• dobili veliko drugih podatkov (kontrabant, ozemlje pod Italijo…)

Pevci, godci in ples

(Petra)Pevci

• Katarina Kavčič, roj. Petrič – sestre Anastazija, Veronika, brata Srečko in Cvetko

• Košeniški bratje - Bončina

• pesem koscev, ki jo je zapel kosec, ko je prišel prosit k hiši za pomoč za kosit:

''Buh pomahaj, buh previd.

Pridte jutr h nam kosit.

Dva vonajne, dva domače,

Luka an ače,

fiha in fuha,

pa še dva druha.''

Godci in ples

• teţko si se navadil gosti, ker ko si raztegnil meh, si se zaletel v grič/ker je tako ozka dolina

• Srednja Kanomlja

- Franc Sedej – v Bel Brdah (harmonika in bariton)

- Vinko Petrič (harmonika)

- Hana Pregelj (harmonika)

- Blaţ Jereb (harmonika) s sinovoma Feliksom (klarinet) in Miletom (bas kitara)

• Gorenja Kanomlja

- Ferdinand Bončina – Nande – pri Likarju

- Edvard Darko Bončina – pri Likarju

- Rafael Erjavec – V Grap

- Ivan (Anţe) Gnezda - Hudika - Putk

- Pocmaunkarjevi bratje – Joško (citre), Pavle (harmonika), Angel (harmonika), Marjan (harmonika)

Plesi

• veselice, gostilna, domačije, šole

• pakušnca

• domačija »V Grap« v Gorenji Kanomlji - najbolj godlo in

plesalo, v Srednji Kanomlji pa v Hladnikovi hiši

• rašpa, pouštertanc, špegutanc

Pripovedna slovstvena folklora o

Kanomlji in njenih prebivalcih

(Mojca)

• tema pred:

Ljudska verovanja v povezavi z zdravilnimi izviri,

čudodelna mesta, posebni kamni

• tema po:

Pripovedna slovstvena folklora o Kanomlji in njenih

prebivalcih

• lokalne povedke:

razlagalne – aitološke:

- o imenu Kanomlja

- o značilnostih Kanomlje in njenih prebivalce (drabničarji)

- o tem zakaj se ni gradilo cerkve

strašljive pripovedi:

- o mestih kjer je strašilo

bajična pripoved:

- o vidoncih oz. vedovcih

- o studencih s čudeţno močjo (''ta lačna voda'', Mohonik)

• pravljice – basni:

- o polţu in lisici

- o lisici in volku

- o medvedu in oglarju

- o jeţu

• zagovori – moţje, ki zdravili ţivino s tem, da so ''zgovarjal'' ali zagovarjal

• ljudsko verovanje (o cvetlicah pod mizo na predvečer sv. Ivana)

Vaški posebneţi

(Petra, Mojca)

• Peter Svinar – Sunar

• France Podobnik – Ta čotasti – Hitler

• Janez Šinkovec – Rovtnikar

• Matevţ Škrbinski

Katera rastlina je na fotografiji?

Katera stavba je na fotografiji?

Aktivnosti po taboru

Urejanje terenskih zapiskov, foto in avdio

dokumentacije

Izdelava elaboratov po posameznih temah

Urejanje celotne dokumentacije

etnološkega tabora

Uredniško urejanje besedil in priprava za

objavo

vprašanja

pobude

ideje

misli