OD ČETRTKA 16. JULIJA DO SOBOTE 10. OKTOBRA 2015 BREZPLAČNA IZDAJA

Ljudje imajo redkokdaj mož-nost, da izbirajo, kaj bo v muze-ju razstavljeno. V Muzeju novej-še zgodovine Slovenije (MNZS) smo sprejeli izziv in naš muzej odprli javnosti, da se preizkusijo kot snovalci razstave: povabili smo skupino mladih, da zasnu-je eksperimentalno razstavo. Poimenovali smo jo EuroVision Lab. MNZS sodeluje v evropskem pro-jektu EMEE – EuroVizija: muzeji razstavljajo Evropo. Marca 2015 smo k sodelovanju povabili pet-najst mladih in petnajst muzej-skih strokovnjakov iz Slovenije in tujine. Zamenjali smo običajne vloge in razdelili naloge. Muzeal-cem smo naročili naj prinesejo na ogled svoje paradne muzealije, mlade postavili v vlogo kustosov. V okviru hitrih zmenkov so morali muzealci nove kustose prepričati, da njihova muzealija sodi v cvetni izbor nacionalne dediščine in si zasluži postati predmet razstave.

NUJNOST POVEZOVA-NJA: INTERAKCIJA MU-ZEJEV Z OBISKOVALCI.

Pod sloganom »En predmet – mnogo vizij – EuroVizij« smo se v okviru projekta EMEE skupaj posvetili izzivom sodobnih mu-zejev. Kakšna je njihova vloga? So prepoznavni – ali na ljudeh še pustijo vtis? Ali predmete dobro predstavijo?  So muzeji prostori družbene interakcije? Prišli smo do več ugotovitev, med katerimi je bila najvidnejša pot-

Šteje se leto 1990. Vstopili ste v dnevno sobo nekega ljubljanske-ga stanovanja. Pravkar ga je od svojih starih staršev podedovala mlada študentka zgodovine. Prostor še danes odraža čas, v katerem sta babica in dedek opre-mljala svoje skupno stanovanje. V kotu so rože, babičin ponos, naok-rog po stanovanju pa so raztreseni različni predmeti, dedku ljube dra-gocenosti. Na družinskih srečanjih je najraje pripovedoval zanimive zgodbe o dogodivščinah meksi-kajnerjev, ki jih prikazuje panjska končnica, ter obujal spomine na svojega očeta, ki se je boril v prvi svetovni vojni. Pogovore o vojni je po navadi babica pretanjeno spe-ljala na prijetnejše spomine. Obi-čajno je le povprašala, če so rože v vazi, ki je pravzaprav predelan tulec granate, lepe, potem pa je začela pripovedovati o tem, kako poseben dogodek je bil, ko so se odpravljali v kinematografe. S tem je pogovor preusmerila na takra-tno pomembnost kina in razvoja kinoprojektorjev v Iskri.Stanovanje sta si uredila tako, da sta se v njem počutila kar najbolj udobno. Predmeti, s katerimi sta se obdala, so ju spominjali na pre-tekle trenutke in polepšali nujno stanovanje. Nekateri predmeti so jima bili še posebej pri srcu, ker so ohranjali spomin na njuno pestro življenjsko pot. Posebej tople spo-mine jima prikliče stari, oguljeni plišasti medvedek, ki sta ga kupila sinu, ko je bil še čisto majhen. Od

dneva, ko sta mu ga podarila, ga je medved spremljal povsod, ka-morkoli so šli. In potovali so veli-ko, zato so zamenjali veliko potnih listov. V nočni omarici sta ohranila tistega, ki ju je poleg veselja ob njuni poroki spominjal na grenko izkušnjo povojnega italijanskega fašizma. Natanko te predmete se je odlo-čila njuna vnukinja, nova lastnica stanovanja, obdržati. Da se med prenovo stanovanja ne bi izgubili ali uničili jih je obrobila z rdečo. Obdržala je tudi eno tistih nepo-trebnih novotarij, kot sta neneh-no tarnala babica in dedek, rdeči telefon, po katerem so kramljali, ko niso bili skupaj. Kadarkoli pa je prišla na obisk, jo je dedek zme-raj ponosno odpeljal na sladoled s svojim fičkom. Tudi ta je sedaj njen.

S konceptom časovne kapsule smo želeli predmete približati vam, dragi obiskovalci. S pomočjo ča-sopisa pa vam ponujamo nabor predmetov, ki so nagovorili mlade avtorje te razstave. Tako namen te razstave ni postaviti v ospredje zgodovine same, temveč osvetliti, kako si mladi želijo, da bi muzeji zgodovino predstavili njim. Ča-sovna kapsula vas vabi, da svo-bodno raziskujete po prostoru, odkrivate drobce in koščke in se s predstavljeno vsebino poigrate ter si ustvarite svojo sestavljanko te zgodbe.

reba po povezovanju in iskanju novih vlog. Povezovanje tako med muzeji in muzejskimi strokovnjaki, kot tudi, če ne še pomembneje, povezovanje med muzeji, muzej-skimi strokovnjaki in javnostjo. Ko smo združili mlade in muzealce, smo v muzejski talilni lonec zme-šali najboljše iz obeh svetov: mu-zejske zaklade in dediščino, raz-lična znanja in izkušnje s svežino, zanimanjem in navdušenjem.Mladi so se ob popoldnevih uri-li v različnih muzejskih veščinah, medtem ko so muzejski strokov-njaki nadgrajevali svoje znanje in razmišljali o večplastnosti pred-metov iz lastnih zbirk. Z oboji-mi smo delali na podlagi naših izkušenj iz projekta EMEE in na praktičnem primeru za razstavo izbranega predmeta, fička, kreirali večplastne interpretacije muzej-skih razstav.

MUZEJSKE »ZMENKARIJE«Odigrali smo partijo muzejskih hitrih zmenkov, kjer so muzejski strokovnjaki v natanko treh mi-nutah poskušali očarati mlade z zgodbo o svojem predmetu, o njegovi večplastnosti in transnaci-onalnosti. Mladi pa so med vsemi izbirali njim najbolj povednih pet predmetov. Ko so se skupna sre-čanja končala, so mladi nadaljevali svoje delo s pripravo eksperimen-talne razstave izbrane peterice. Preizkušali so se v različnih vlogah, od scenografov, kustosov, do ure-dnikov in oblikovalcev novih kon-ceptov. Osrednja razstava vas bo preselila

v časovno kapsulo. Spremljevalni del razstave bo posvečen vsem muzejem, ki so mladim nudili svoje znanje in pomoč. Tretji del razsta-ve pa prikazuje, kako Evropo vidi-jo mladi, ki so se nekaj mesecev nazaj potegovali za mednarodno nagrado EMEE natečaja mladih scenografov. V ta namen smo vključili potujočo razstavo rezul-tatov natečaja in skupen katalog, kjer najdete tudi slovensko ekipo.Raznolika in eksperimentalna raz-stava je na ogled od 16. julija vse do 10. oktobra 2015. V tem času ne spreglejte vseh dogodkov, ki se bodo zvrstili ob razstavi. Naj jih naštejemo le nekaj: lov za zakla-dom, muzejske čajanke in likovne ustvarjalnice ter še mnoge druge. Prepričani smo, da boste našli ne-kaj zase tako mladi kot mladi po srcu.

EUROVISION LAB. EKSPERIMENTALNA ŠTEVILKA: »EN PREDMET – MNOGO VIZIJ – EVROVIZIJ«

EUROVISION LAB.KAJ SE ZGODI, KO JAVNOST SAMA PRIPRAVI RAZSTAVO V MUZEJU?

ČASOVNA KAPSULA

URŠKA PURG IN JANJA ŠTEFANIČ

URŠKA PURG IN JANJA ŠTEFANIČ

EUROVISION LAB.»EN PREDMET – MNOGO VIZIJ – EVROVIZIJ«

Odpiralni čas

ODPRTO:torek — nedelja 10.00 — 18.00

torek, četrtek in sobota (julij, avgust) 10.00 — 20.00

ZAPRTO:ponedeljki, 1. januar, 1. maj, 1. november, 25. december

Sodelujoči pri eksperimentalni razstavi EuroVision Lab., maj 2015, foto: Sašo Kovačič

Imate doma fotografije vašega prvega avtomobila? Ste se z njim podali na morje, v gore, na obisk?Vabimo vas, da nam skenirane fotografije posredujete na urska.purg@muzej-nz.si do nedelje, 16. avgusta 2015. Na muzejski Facebook strani bomo pripravili album vseh prejetih fotografij. Tri najbolj priljubljene fotografije, ki bodo prejele največ všečkov, bomo na-gradili.

FOTO NATEČAJ

EUROVISION LAB.»EN PREDMET – MNOGO VIZIJ – EVROVIZIJ« ČASOVNA KAPSULA2

Spomini Antona Rahneta, ki se je med leti 1864 in 1867 bojeval v Mehiki na strani cesarja Maksimi-ljana.

Prvo česar se spomnim, ko pomis-lim na Mehiko, je izjemna vročina, ki nas je spremljala povsod, mi pa smo morali stati v ravnih vrstah v tesno zapetih uniformah. Znoj je lil z nas, ničesar na uniformi si nismo smeli odpeti. Domačini so venomer nosili klobuke z izjemno velikimi in privzdignjenimi krajci ter nekakšne tunike, ki so jim segale do kolen. Opoldne so se vsi skrili v senco, mi pa smo, kot nori, vsak dan maršira-li. Iz zemlje so gledala nekakšna ste-bla z bodicami, kot ogromne vrtnice brez listov. Domačini so se smejali našemu čudenju, šele nato smo iz-vedeli, da so to kaktusi. Povsod si jih videl, kamorkoli si se obrnil. Kaktusi in puščava. Kot da v celotni Mehiki ni nič drugega. Tako ogromna dr-žava, pa jo lahko povzameš v dveh besedah. Edine živali, ki so nas spremljale, so bili kojoti, ki jih je bilo slišati vsak

večer, in za marsikoga smrtonosne kače. V puščavi smo se velikokrat tudi izgubili, marsikoga, ki je zaostal ali se oddaljil od skupine, so pojedli mrhovinarji. Takih stvari nisem niko-li več videl. Še v domači vasi mi mno-gi niso verjeli, trdili so, da sem si vse domislil. O kaktusih so se šalili, da sem videl malo večje vrtnice. Nihče nas ni maral, vsi so nas prezi-rali. Bili so prepričani, da smo pre-možni belci, ki jih bomo zasužnjili in jim vzeli premoženje, mi pa smo bili navadni kmetje, ki smo iz ene bede pobegnili v drugo. Marsikdo se tako ali tako ni nikoli vrnil domov. Franc je umrl v bojih, Jožef je že četrti dan na ladji zbolel, umrl je nekje na šir-nem morju. Mihael je popolnoma zblaznel od strahu in zgodbic, da se Indijanci premikajo popolnoma tiho in ubijajo ljudi s strupenimi puščica-mi. Vse, kar mi je od Mehike ostalo, je poškodba noge. Ko sem se vrnil, je bilo doma še slabše kot pred mojim odhodom. Velikokrat sanjam Me-hiko, včasih se mi zazdi, da me vse te podobe preganjajo, zato sem se

tudi odločil, da na panjsko končnico naslikam prizor usmrtitve.

Na razstavi je predstavljena panj-ska končnica, ki je nastala po letu 1867 in spada med tiste, ki prika-zujejo zgodovinsko tematiko. Mo-tiv prikazuje usmrtitev Ferdinanda Maksimilijana Habsburško-Lota-rinškega, ki je med letoma 1864 in 1867 vladal kot cesar Mehike. Usmrtitev s streljanjem so izvršili 19. junija 1867, potem ko ga je v državljanski vojni premagal Be-nito Juarez, kasnejši predsednik Mehike. Na panjski končnici so prikazani tudi tako imenovani me-ksikajnarji, prostovoljci, ki so se odpravili v Mehiko skupaj z Maksi-miljanom, bratom avstro-ogrske-

ga cesarja Franca Jožefa. Mnoge je v to prisilila revščina, premajhna kmečka posest, slabe razmere za kmetovanje. Meksikajnerji so bili eden izmed pokazateljev hude kmečke stiske. V vojski, ki je odšla v Mehiko, je sodelovalo okoli 6000 vojakov iz celotne Avstro-Ogrske, med njimi jih je okoli 420 prihajalo s Kranjske. Njihovi svojci so Rah-netovi podobne zgodbe lahko ne-verjetno natančno spremljali pre-ko takratnega tiska in tako okusili košček eksotike.

PANJSKA KONČNICA »EKSEKUCIJA MAKSIMILJANA HABSBURŠKEGA«FILIP DRAŽENOVIĆ

Pred vami je predmet, ki je skozi zgodovino nosil različna imena. Imel je različne oblike in kar je najpomembnejše, imel je različ-ne pomene. Pomembno je, da si samostojno izoblikujete svojo predstavo in razumevanje tega predmeta, zato si ga najprej sami oglejte z vseh različnih vidikov in zornih kotov. Poskusite si sami postaviti vprašanja o njegovem politično-kulturnem pomenu in odgovorite s svojo zgodbo. Ko končate, in če vas je še volja, na-daljujte z branjem, in prisluhnite zgodbi, ki smo jo videli mi. Rojstni datum predmeta v njego-vem prvotnem stanju ni poznan. Vemo pa, da gre za italijansko granato iz prve svetovne vojne kalibra 77 mm, torej tipa, ki je bil množično uporabljen na bojiščih soške fronte z namenom škodo-vanja in opustošenja nasprotniko-vih vrst. 9. avgusta 1919 se je Italijan Lu-

igi Catanzani odločil, da bo temu predmetu uničevanja nadel novo obliko in nov pomen. To je bil tre-nutek, ko je prišlo do transforma-cije medeninaste topovske grana-te – tulca, v umetniško-obrtniško dovršeno vazo, ki jo vidite pred sabo. V globokem reliefu v spo-dnjem delu vaze je orisan gorski relief, s katerega raste bršljan, ki naj bi predstavljal mir. S predela-vo predmeta se avtor ni odrekel

spominu na krute dogodke, je pa granati dal novo življenje in nov pomen. Ta miniatura nam priča o človeški iznajdljivosti in zmožnosti napravi-ti korak naprej in živeti svoj vsak-dan z nekoč tako osovraženim in strah vzbujajočim predmetom kot je granata. Tako so te marsik-je postale nenavaden dekorativni predmet, kot na primer vaze za rože, ki so postavljene v cerkve na območju soške fronte, in katerih namen je danes, da s svojo speci-fično estetsko vrednostjo lepšajo in bogatijo naš vsakdan.Pri oblikovanju se je Catanza-ni poslužil tehnike cizeliranja, ki je v Sredozemlju poznana že od prazgodovine. Ta obrtniška izde-lava vojnih spominkov je v svetu umetnosti poznana pod imenom trench art. Gre za obči pojav umetniškega in obrtniškega ustvarjanja na obeh straneh fronte, pa naj bo to zaho-

dna, vzhodna, ali pa soška fron-ta. Dejstvo je, da je bilo v vojnih in letih neposredno po vojni na razpolago zelo malo dobrin, vla-dala sta splošno pomanjkanje in materialna stiska. So pa bili v vojni udeleženi, seveda, tudi umetniki, obrtniki ali pa preprosto ljudje z umetniško žilico, ki so si želeli biti dejavni in izraziti svoja občutenja in doživljanja teh težkih let. Ker so bili vojni ostanki, kot so čelade, granate, naboji in termovke, naj-bolj množičen in lahko dostopen material, so se teh poslužili in iz njih oblikovali umetniške spomin-ke vseh vrst. Izdelovali so jih zelo različni ljudje, ki so med boji našli čas za svoje delo na umetninah, s katerimi so se lahko vsaj za tre-nutek oddaljili od vsakdanje vojne stiske in tesnobe. Veliko teh so podarili ali prodali drugim voja-kom, vdovam, po vojni pa tudi tu-ristom in romarjem, ki so si hodili ogledovat zapuščena polja smrti. Prav ta vaza je lep primer, kako so ljudje sami spontano predmet grozodejstva spremenili v nosilca miru in opomin prihodnjim ge-neracijam. Ne gre za pozabljanje, temveč za spominjanje z name-nom poglobitve ideje o miru – ide-je, na kateri je zrasla tudi Evropska unija. In kdaj, če ne zdaj, je ta te-matika še kako aktualna.

ROČNO IZDELANAVAZA IZ TULCA TOPOVSKE GRANATE

1890 1900

JAROŠ KRIVEC

1881 – ZAGNALI SO PRVI ELEKTRIČNI TRAMVAJ NA SVETUElektrični tramvaj je izum Fedirja Pirockega iz leta 1880. Pisalo pa se je leto 1881, ko je Werner von Siemens, ustanovitelj podjetja Siemens, ki deluje še danes, v bližini Berlina v mestu Lichterfelde, zagnal prvo redno linijo električnih tramvajev na svetu in bil s tem za vedno zapisan v zgodovino. Že leto prej pa je postavil nov mejnik v zgodovini dvigal, saj je zagnal prvo električno dvigalo.

1889 – OTVORITEV EIFFLOVEGA STOLPAFamozen, svetovno znan, deset tisoč tonski železni stolp v središču Pariza so za obiskovalce odprli 6. maja leta 1889. Stolp so gradili dve leti pod vodstvom Gustava Eiffla, po katerem je tudi poimenovan. Je eden izmed simbolov industrijske revolucije 19. stoletja. Sprva je v višino meril 300 metrov, kasneje, leta 1954, pa so dogradili še anteno in danes v višino meri 324 metrov. Je brezčasni spomenik, ki privablja milijonske množice in velja za najbolj obiskanega na svetu.

Zgodovinski motiv eksekucije Maksimiljana Habsburškega je bil pogosto upodabljan v umetnosti.

Hrani: Goriški muzej

Hrani: Čebelarski muzej Radovljica

EUROVISION LAB.»EN PREDMET – MNOGO VIZIJ – EVROVIZIJ« ČASOVNA KAPSULA 3OBJECTS

1910 1920 1930

Ko se je leta 1920 družina enole-tnega Borisa Zidariča selila iz Tr-sta v Ljubljano, je bil velik del slo-venskih dežel del Kraljevine Italije. Medtem ko je večina Slovencev v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slo-vencev začela dobivati večje na-rodne pravice, je del slovenskega naroda, ki je bil po postavitvi novih mej po prvi svetovni vojni pod ita-lijansko oblastjo, te pravice vedno bolj izgubljal. Njihova nova država, ki je niso imeli za svojo, je namreč hotela poitalijančiti vse manjšine. Tako so mnogi, posamezniki in celo cele družine, kot družina Zi-darič, pod hudim pritiskom zbe-žali drugam, nekateri v Kraljevino SHS, drugi pa po svetu. Mnoge so hotele italijanske oblasti preseliti v južno Italijo. Tako tudi Zidariče. Družina Žnidarič se je naselila v Ljubljani in Boris je odraščal v slo-venskem okolju. Po drugi svetovni vojni je sicer velik del slovenskih dežel, prej okupiranih s strani Itali-je, pripadel Jugoslaviji, ki je postala republika, a Trst je ostal v italijan-skih rokah. Boris se je leta 1950

poročil z Nevo Lipovec, ki je bila, prav tako kot on, rojena v Trstu, a njena družina, za razliko od Bori-sove, ni odšla. Njeno ime je bilo v času fašizma v Kraljevini Italiji poi-talijančeno. Imenovala se je Nivea Tigliani, kar lahko vidimo v njenem potnem listu. Nevi in Borisu se je kmalu rodil sin Bojan in kupila sta mu plišastega medvedka, ki je bil njegov dober prijatelj celo njego-vo otroštvo. Tudi vi ga na razstavi lahko spoznate.Čeprav je bila povojna Evropa po-litično razdeljena na komunistič-ni Vzhod in kapitalistični Zahod, med katerima je potekala težko prehodna meja, Jugoslavija ni pri-padala ne eni ne drugi strani. Za-radi sporov s Sovjetsko zvezo se ni pridružila Varšavskemu paktu, kljub temu da je prevzela komu-nistični režim. Jugoslavija je tako ostala neopredeljena v političnem sporu Vzhod-Zahod. Prav zaradi te nevtralnosti, so bile nekatere izmed njenih meja bolj odprte in prehodne, kot ostale meje med Vzhodnim in Zahodnim blokom.

Tako se je lahko Neva poročila v Jugoslavijo in se vračala v Trst, kjer je bil kupljen dečkov medvedek. Meja med Italijo in Jugoslavijo do sedemdesetih let ni bila povsem določena. Trst je bil del Svobo-dnega Tržaškega ozemlja. Ko so bile po letu 1974 meje dorečene, je mesto stalo ob ita-lijansko-jugoslovanski meji in je predstavljalo središče za obmejno prebivalstvo obeh držav. Obmej-no in preko-mejno druženje med Zahodnih in Vzhodnim blokom, je bilo v drugih delih Evrope nepojmlji-vo.Stik s tujino je bil družini Borisa Zi-dariča vsakda-nji. Bil je član Gospodarske z b o r n i c e S loven i je in je po-gosto de-lal v tujini. Družina je živela v Me-hiki, Španiji, pa tudi v Trstu, medvedek pa je ved-no potoval s svojim lastni-kom. Otroštvo je Boja-na oblikovalo tako, da je tudi sam kot popotnik kasneje v življenju obiskal mnogo novih de-žel. Takrat brez medvedka.

PLIŠASTI MEDVED IN ITALIJANSKI POTNI LISTVID SOSIČ

1924 – ZAČELE SO SE PRVE ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE NA SVETUZgodovina olimpijskih iger sega daleč nazaj, v čas pred našim štetjem, v antično Gr-čijo. S prevlado krščanstva v Rimskem imperiju so bile igre prepovedane in ponovno obujene konec 19. stoletja. Vendar igre takrat niso zajemale zimskih športov, izjema je bilo le umetnostno drsanje. V zimskih športih je bilo na olimpijskih igrah mogoče tekmovati šele leta 1924 v Chamonixu v Franciji, na tednu zimskih športov v okviru poletnih olimpijskih iger, ki so ga kot prve zimske olimpijske igre uradno priznali leta 1926.

1903 – ZAČETEK TOUR DE FRANCETour de France je zahtevna etapna kolesarska dirka, ki poteka po Franciji. Njena zgodba se je začela na neobičajen način. Navdih zanjo je dobil novinar Géo Lefèvre v francoski zgodbi Tour de France par Deux Enfants, v kateri dva fanta prepotujeta Francijo. Na podlagi te zgodbe si je Lefèvre nato zamislil kolesarsko dirko po Franciji. Idejo je takoj podprl urednik revije, kjer je bil Lefèvre zaposlen, saj si je s tem obetal večjo prodajo. Kolesarji so se prvič podali po poti danes najprestižnejše cestne kole-sarske dirke na svetu 1. julija 1903.

1912 – RMS TITANIC ZA VEDNO NA DNO MORJA!15. aprila je v Atlantski ocean v zgodnjih jutranjih urah potonil RMS Titanic, tedaj največja in najrazkošnejša ladja na svetu. Luksuzni britanski potniški prekooceanski parnik, ki je veljal za nepotopljivega, se je na svoji prvi vožnji iz Southamptona proti New Yorku zaletel v ledeno goro in potonil. Nesreča, ki je terjala 1500 življenj, velja za eno največjih pomorskih nesreč moderne zgodovine.

1911 – ŠKANDAL! UKRADLI SO SLIKO MONA LISE!Leonardo da Vinci je daljnega leta 1503 naslikal danes eno najbolj prepoznavnih slik na svetu, s katere se skrivnostno smehlja Mona Lisa. Pravi škandal pa se je zgodil leta 1911, ko je neznanec iz muzeja Louvre ukradel sliko in jo tako nehote naredil še bolj slavno. »Neznanec« je bil pravzaprav uslužbenec Louvra, ki je sliko preprosto skril pod plašč in z njo odkorakal iz muzeja. Predstavljajte si, da bi danes preprosto odkorakali iz Louvra s sliko Mona Lise pod plaščem! Slika je doživela pravo popotovanje po različnih krajih v Italiji in Franciji, sedaj pa že nekaj let visi na steni v Louvru zaščitena z neprebojnim steklom. Je mnogo bolj varovana kot v preteklosti, saj velja za najdragocenejšo umetnino na svetu.

Razmah proizvodnje in prodaje plišastih medvedov v začetku 20. stoletja predsta-vlja vseevropski transnacionalni kulturni fenomen. T. i. Teddy Bear je ime dobil po ameriškem predsedniku Theodoru Roose-veltu, ki na lovu iz usmiljenja ni pokončal mladega medvedka. Zgodba je pritegnila ameriškega izdelovalca igrač, ki je prvi iz-delal plišastega medveda.

Naslovnica je kolaž, ki se zgleduje po se-riji naslovnic revije Kurirček, letnik 63-64. Citirane ilustracije so avtorsko delo Jožeta Ciuhe. Oblikovala: Teja Ideja

Hrani: Slovenski etnografski muzej

EUROVISION LAB.»EN PREDMET – MNOGO VIZIJ – EVROVIZIJ« ČASOVNA KAPSULA4

EUROVISION LAB.»EN PREDMET – MNOGO VIZIJ – EVROVIZIJ« ČASOVNA KAPSULA 5

Foto: Aleksander Jesenovec, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.

EUROVISION LAB.»EN PREDMET – MNOGO VIZIJ – EVROVIZIJ« ČASOVNA KAPSULA6

»To je bil avto!« so še danes prepričani mnogi, ko jih vprašamo po fiču. Kako pa lahko fiča vidimo, če se ga lotimo iz mnogih zornih kotov? Je ‘naš’? Je italijanski? Je španski? Spraševali smo se, kate-re pomene ljudje pripisujejo temu malemu avtomobilu, ki danes še zmeraj biva v srcih mnogih in to ne le v Sloveniji in bivši Jugoslaviji.Naj na začetku povemo, da fičo iz-vira iz italijanske verzije avtomobi-la Fiat 600. Kot prvi družinski avto, ki je debitiral leta 1955 v Švici, je Fiat 600 dokaz evropske moderni-zacije. Predstavlja evropski gospo-darski in demografski razvoj po drugi svetovni vojni ter kako pove-zana je bila Evropa kljub delitvi na vzhodni in zahodni blok. Fiat 600 je veljal za simbol gospo-darskega razcveta Italije, zaradi prodaje licence v druge evropske države pa je simbolika tega avto-mobila podobna v različnih delih Evrope in celo po svetu. Tako je prišel tudi v Jugoslavijo, v Kragu-jevac, kjer je kmalu začel izhajati pod znamko Zastava, najprej 600 in nato 750. Kmalu je skorajda

zavladal tudi ulicam po Sloveniji. Ne le da je predstavljal sanje vsa-kega mladeniča, bil je avto po-želenja zaradi svojega videza in vzdržljivosti. Čeprav je bil name-njen štiričlanskim družinam, neka-teri pravijo, da se je v njem mirno vozilo tudi osem oseb. Omogočal je dnevne migracije na delo, poto-vanja v tujino zaradi dela in obiske k sorodnikom, predvsem pa je cele družine popeljal na počitnice na morje. Kako nepremagljiv je bil v zimski vožnji, je pravi užitek sli-šati tiste, ki so to tudi sami izkusili.Na enak način kot pri nas - z od-kupom licence in učenjem od itali-janskih strokovnjakov znamke Fiat – se je usidral tudi v Španiji in Juž-ni Ameriki pod imenom SEAT 600. In še več, brez licence so ga pri-redili tudi v Ukrajini ter na podlagi njega in Volkswagnovega hrošča naredili avtomobil Zaporožets.Avtomobil je močno zaznamoval povojno obdobje, prikradel se je v vsakdanjik ljudi in prinesel svo-bodo gibanja in doseganja daljših relacij. Številne avtomobile v raz-ličnih evropskih državah povezu-

jemo z gospodarskim razcvetom in novo ureditvijo po drugi svetov-ni vojni. Če naštejemo samo nekaj takšnih avtomobilskih ikon, poleg avtomobila Fiat 600 oz. kasnejša Zastava 600 in 750 v Jugoslaviji, in SEAT 600 v Španiji, Volkswagen tip 1 - hrošč v Zahodni Nemčiji ali Trabant v Zahodni Nemčiji, Mini v Veliki Britaniji in na Portugalskem,

FIAT 600 - ZASTAVA 600 - ZASTAVA 750 - FIČO

URŠKA PURG

ter preoblikovan ZAZ 965 v Sovjet-ski zvezi. Zgodba Fiata 600 se je začela mar-ca 1955 in končala 1969 v Italiji. Drugod po svetu pa so se licenčne (in prirejene) različice proizvajale še v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Med njimi tudi fičo v to-varni Zastava. Najbolj neverjetno je, da je naš mali avto, fičo, pustil

tako močan vtis na generacijah ljudi, da so ustanovili fan klube fičkov. Še danes, ko so pridobili status oldtajmerjev, so Fiat 600 ali Fičo fan klubi po mnogih državah Evrope in tudi v Južni Ameriki, v Ar-gentini, Čilih, Mehiki in Urugvaju.

1940 1950

1946 – ŠKANDAL NA MODNI PISTI: BIKINI KOPALKEDvodelne kopalke so bile sicer svetu znane že prej, vendar je francoski kreator Louis Réard, leta 1946 predstavil nov model kopalk imenovan bikini, kar je takrat pome-nilo, da je ženska oblečena v »nič«; v stilu cesarjevih novih oblačil, bi lahko rekli. Njihova edinstvenost v svetu mode je bila predvsem v spodnjem delu kopalk, saj niso več prekrivale popka, sprednji in zadnji del pa sta bila povezana le z vrvico. Ker nobena manekenka ni privolila, da se z njimi sprehodi po modni brvi, je Réard najel striptizeto. Javnost je kopalke sprejela z velikim zanimanjem, vendar je le trajalo kar nekaj let, da so bikini kopalke postale nekaj vsakdanjega na plaži.

1973 – IZID PLOŠČE »THE DARK SIDE OF THE MOON« Legendarna britanska skupina progresivnega rocka, Pink Floyd, je leta 1973 z izdajo plošče The Dark Side of the Moon, postavila nov mejnik v zgodovini glasbe. Koncep-tualni album s tematiko vsakdanjega življenja opisuje teme kot so pohlep, konflikti, minevanje časa in duševne bolezni. Album še vedno velja za enega najbolj prodaja-nih in najboljših albumov v zgodovini glasbe.

1980 – SVET JE ZA VEDNO ZAPUSTIL LEGENDARNI JOHN LENNON8. decembra leta 1980 je bil v New Yorku ustreljen John Lennon. Pevec in ustanovni član legendarne skupine Beatles, ki je zaslovela v šestdesetih letih, je po razpadu sku-pine začel samostojno glasbeno pot. Bil je izjemno dejaven protivojni aktivist, zaradi česar mu je ameriška vlada grozila z deportacijo. Njegova glasba pa se še danes vrti na radijskih valovih in po svetu širi sporočilo miru.

1953 – MT. EVEREST JE OSVOJEN!Odprave na najvišjo goro sveta so se vršile že od leta 1921, naslov za prve korake na 8848 metrih pa sta si v okviru britanske odprave prislužila novozelandski alpi-nist Edmund Hillary  in šerpa Tenzing Norgay leta 1953. V fotografski objektiv na vrhu je ujet le Norgay, ki ni znal uporabljati fotoaparata, zato je Hillary ostal brez lastnega portreta na najvišjem vrhu sveta.

Najprej zamesimo krhko testo za pite. Pomembno je, da so vse sestavine ohlajene. Začnemo s pripravo »parmezana« iz moke, masla in ščepa soli. To pomeni, da vse skupaj zelo fino nadrobimo. Dodamo jajce in vse skupaj dob-ro premešamo. Po potrebi počasi dodajamo ohlajeno vodo.Nastalo zmes nekajkrat pregnete-mo in pustimo počivati v hladilni-ku vsaj pol ure. Testo iz hladilnika razvaljamo, položimo v pekač za pite ter ga postavimo nazaj v hla-dilnik. Če želimo okrasiti vrh pite na koncu, si majhno kepico testa pustimo na strani.Medtem pripravimo nadev iz ja-bolk in hrušk. Jabolka in hruške olupimo in narežemo na majhne koščke. Stresemo jih v kozico in

jim dodamo kozarec vode, ščepec sladkorja, limonino lupinico in na-vedene začimbe. S sladkorjem ne smemo pretiravati, saj med kuha-njem sadje že samo odda nekaj sladkobe. Sama količina sladkorja pa je odvisna predvsem od vrste jabolk, ki jih uporabimo.Vse skupaj kuhamo na zmernem ognju, dokler iz sadja že skoraj nastane čežana. Takrat s kuha-njem prenehamo in pustimo, da se nadev malo ohladi. Medtem prižgemo pečico na 180°C in vzamemo testo iz hladilnika, ki je sedaj že lepo ohlajeno, in vanj vli-jemo nadev. Vrh pite lahko okrasi-mo po želji. Pečemo jo 45 min na 180°C.

DOBER TEK!

SESTAVINE ZA TESTO:300 g moke150 g maslaščep soli1 jajcevoda

SESTAVINE ZA NADEV:8 jabolk2 hruškilimonina lupinica100 g sladkorjacimetščepec soliekstrakt vanilijemuškatni orehkardamom

SLASTNA JABOLČNA PITAOD BABICE

Foto: Tomo Mišic z babico pred Cekinovim gradom. Za svoj šesti rojstni dan je prejel prvega fička, februar 1960.

EUROVISION LAB.»EN PREDMET – MNOGO VIZIJ – EVROVIZIJ« ČASOVNA KAPSULA 7

v stalni zbirki odlično oblikovanih sodobnih izdelkov v nemškem Muzeju moderne umetnosti (Die Pinakothek der Moderne) v Münc-hnu kot tudi v zbirki največjega svetovnega muzeja moderne umetnosti v New Yorku (MoMa – The Museum of Modern Art). Ne-dvomno je telefon ETA 80 dosegel stopnjo brezčasnega kultnega objekta tako v Sloveniji kot tudi drugod, na primer na Japonskem in pa v ZDA in je tako zares obče prepoznan izdelek.

Danes le redko pomislimo, da si je bilo film, najvplivnejši medij preteklega stoletja, nekoč mogo-če ogledati le v kinematografih. Ogled filma je bil družabni dogo-dek, ki je v enem prostoru, za raz-liko od gledališča ali opere, združil predstavnike vseh družbenih slo-jev. Filme pa so predvajali s po-močjo kinoprojektorjev. K razvoju slovenske in tudi širše jugoslovanske kinematografije je nezanemarljiv delež prispeva-lo kranjsko podjetje Iskra, ki se je po koncu druge svetovne voj-ne usmerilo v razvoj kinoprojek-torjev in opreme za predvajanje filmov. Plakat, ki ga je oblikoval Janez Trpin, prikazuje model NP-21, ki so ga na tržišče poslali leta 1955. Konstruiran je bil za velike dvorane, lahko je predvajal filme v širokozaslonskem formatu, poleg tega pa je imel tudi veliko izpopol-njene dodatne opreme. Prototipe oziroma prvo serijo de-setih projektorjev so v Iskri izdelali leta 1948 (enega teh najdete na stalni razstavi), že v naslednjem letu pa so serijsko izdelali 185 pro-jektorjev. V nadaljnjih letih so pro-izvodnjo tehnično izpopolnjevali in razvijali nove in boljše modele ter kinematografsko opremo. Že leta 1952 so se usmerili v razvoj naprav za ozvočenje. Iskra je bila tudi na tem področju eden prvih proizvajalcev v Jugoslaviji, zato je kinoakustika sčasoma prerasla v zelo uspešno panogo kranjskega podjetja. Proizvodnja je zajemala

vse od tranzistorskih stereo ojačevalnikov, kino-ojačevalnikov, do hi-fi ojačevalnikov in številne druge na-prave.Leta 1952 so se usmerili na tuji trg. V želji po prodoru na svetovne trge so se v Iskri med drugim posvetili premišljeni oglaševalski kampa-

35-MILIMETRSKI KINOPROJEKTOR ISKRA NP-21TAJDA BLAZINŠEK

KALINKA, KALINKA, KALIN-KA, MOYA!

To ni le znamenita ruska narodna pesem. Anekdota pravi, da je prav ta melodija zaslužena za uspeh Iskrinega telefona. Leta 1980 je v Moskvi potekala olimpijada in med kandidati za uradni telefon je imela tudi Jugoslavija svojega – novi model ETA 80. Za razliko od drugih kandidatov so se Iskri-ni možje bolje pripravili. Vodja oblikovalskega oddelka je bil Da-vorin Savnik, ki se je šolal in izpo-polnjeval tudi v tujini, tako v Evropi kot čez lužo, kjer je pridobil svoje oblikovalske nazore. Sam naj bi na harmoniko zaigral znamenito me-lodijo, ki so jo pred predstavitvijo olimpijskemu komiteju v telefon prenesli inženirji. Ko so iz druge sobe poklicali na omenjeni tele-fon, je ta zaigral melodijo Kalinke

in telefon je bil izbran.Telefon je bil že pred olimpijski-mi igrami v Moskvi predstavljen v Ljubljani leta 1978 pod imenom Olimpik. ETA 80 je postal prelomni izdelek v dobi elektronskega tele-foniranja in je tako rekoč pristal v skoraj vsaki pisarni in gospodinjst-vu. Tovarna, kjer so telefon izdelo-vali, Iskra v Kranju, je bila takrat že poznana po kakovosti in ceni izdelkov. Ustanovljena je bila kmalu po koncu druge svetovne vojne. Proizvodnja je takrat zaje-mala večinoma kopije nemških izdelkov – od telefona Siemens do kinoprojektorjev. Kasnejše Iskrino načelo o sodelovanju oblikovalcev in izdelovalcev pri razvoju izdelkov in zahteva po enaki prepoznavno-sti na domačem in tujem trgu sta se izkazali za odlični. Iskrini izdelki so se dobro prodajali in prejemali

TELEFON ETA 80 ISKRAGAL PAVLIHA

priznanja na razstavah. Model ETA 80 ni bil izjema, bil je eden izmed izdelkov, ki so ime Iskre ponesli po svetu. Predstavlja oblikovalsko in inženirsko prelom-nico. Bil je prvi elektronski Iskrin telefon. Leta 1976 so analogni avtomatski aparat spremenili v elektronski – ETA aparat. Name-sto standardnega zvonjenja je bilo možno vgraditi poljubno melodijo, o čemer priča omenjena anek-dota o Kalinki. Prvi model je imel še vrteči številčnik, kasnejši pa so imeli namesto številčnika dvanajst tipk. S strani ima telefon obliko solze, zaradi svoje preproste in inovativno ploske narave je kma-lu dobil vzdevka »Palačinka« in »Fitipaldi« (po avtomobilskem dir-kaču, slavnem v osemdesetih le-tih prejšnjega stoletja, Emersonu Fittipaldiju). H kultnemu statusu telefona je nedvomno prispevalo

tudi to, da ga je bilo mogoče kupiti v različnih barvah. Raznobarvnost, preprosta oblika, udobna slušalka, trpežnost in možnost lastne izbire melodije so uporabniku ponujali veliko možnosti izbire po precej zmerni ceni (prib. 10 Eur/$). ETA 80 je bil največkrat kopirani telefon po svetu. Savnikovo idejo je kopiralo kar šestnajst tovarn po svetu. Narejenih je bilo več kot 160 milijonov izdelkov. Bil pa je tudi izjemno cenjen – o tem priča tudi dejstvo, da se je nje-gova kopija v ZDA prodajala kar za sedemkrat višjo ceno. Prejel je sedem odličij za lepo obliko. Med najbolj prestižnimi nagradami pa tudi prestižno Japonsko nagra-do za dizajn “G Mark”. ETA 80 je

19701960

nji. O tem priča tudi plakat, ki ga je oblikoval Trpin in poleg kinopro-jektorja prikazuje pripadnike raz-ličnih ras in narodnosti, ki gledajo v projektor. Slednji so prikazani precej plastično in stereotipno, zato je plakat pomemben doku-ment, ki priča o takratnem razu-mevanju in poznavanju drugih kultur. Kako uspešna je bila pro-mocija kinoprojektorjev na tujih trgih, priča dejstvo, da je bil kino- projektor eden izmed najuspe-šnejših Iskrinih izvoznih progra-mov. V 50-ih letih preteklega sto-letja je namreč skupaj z drugimi kinoprojekcijskimi napravami predstavljal kar osemdeset od-stotkov Iskrine proizvodnje. Od skupno 3200 kinoprojektorjev, ki so jih izdelali do leta 1966, ko so proizvodnjo ukinili, so jih okoli 950 izvozili v Turčijo, Iran, Brazilijo, Bolivijo, Čile, Belgijo, Avstrijo, Ma-džarsko in v nekatere afriške drža-ve neuvrščenih. Iskrini kinoprojektorji so še danes poznani po svetu. Tako je pred ne-

kaj leti skupina slovenskih filmskih navdušencev ob obisku filmskega festivala v Ouagadougou v Burki-ni Faso, presenečeno ugotovila, da so predvajali filme na Iskrinem kinoprojektorju. Prav tako so ti še vedno v rabi tudi v nekaterih ki-nematografih v Turčiji; v Slovenski Kinoteki pa so obratovali vse do leta 1998. V okviru projekta Kino na Slovenskem, ki poteka pod okriljem muzejskega oddelka Slo-venske Kinoteke, ugotavljajo, da se Iskrini kinoprojektorji, četudi so jih nadomestile sodobnejše na-prave, v mnogih kinodvoranah po Sloveniji kot nekakšne muzealije nahajajo še danes. Med njimi pre-vladuje ravno model NP-21.

1980

Promocijski plakat za Iskrin projektor NP-21, enega prvih slovenskih profesionalnih grafičnih oblikoval-cev, Janeza Trpine (hrani: Narodna in univerzitetna knjižnica, 1958).

Hrani: Slovenska Kinoteka.

Hrani: Tehniški muzej Slovenije

PROSTI ČAS

VODORAVNO1. Streha.4. Slovenska pevka, Tinkara.9. Zveza, združenje, zedinjenje, union.13. Statua, soha.14. Slikarjevo orodje.16. Okrajšava za dekagram.17. Ameriški igralec Robert Redford (kr.).18. Mati.21. Nemški sodobni umetnik Jo Niemeyer (kr.).22. Izseljenec, tudi politični begunec.26. Skrbnik (čuvaj,varuh) muzejskihpredmetov.28. Portugalski pesnik, Antoine (1867-1900).30. Otok vzhodno od Filipinov.32. Hunski poglavar, imenovan “bič božji”.34. Strnjenka, zdriz.36. Čebelarski muzej (kr.)37. Gorska služba (kr.).39. Jezik Bantujcev (afriško ljudstvo).41. Tuje žensko ime.42. Rimska številka 6.45. Slovenska radijska moderatorka inTV-voditeljica, Roš.47. Enaki črki.48. Ameriška animirana znanstveno fanta-stična televizijska serija (2004-2006), (kr.).50. Neposredne tuje naložbe (kr.).52. Olesenela rastlina z dobro razvitim deblom in krošnjo.54. Materija, tvar.55. Ljudstvo na jugozahodu Kitajske.56. Goriški muzej (kr.).58. Osebni zaimek.59. Potovanje posebne skupine zraziskovalnim namenom.61. Kraj na otoku Fidži.64. Projekcijski aparat zapredvajanje filmov.67. Državna založba Slovenije (kr.).68. Koničast vrh, špica.69. Japonsko mesto v prefekturi Agita.70. (Battery Safety Terminal) Preprečeva-nje požara pri trčenju (kr. ang.).71. Mednarodna avtomobilska oznaka za Novo Zelandijo.73. Abelov brat.77. Kolekcija.79. Kraj pri Pamploni.82. Prebivalec Laponske.85. Tibetansko govedo.86. Opus (kr.).88. Egipčanski bog mrtvih, plodnosti in sodnik mrtvih v podzemlju.89. Oznaka za kemijski element Barij.90. Vprašalnica.91. Slovenski slikar Anton Ažbe (1862 – 1905), (kr.).94. Območni urad (kr.).95. Rumen (starinsko).96. Umetniško oblikovana posoda iz ste-kla, keramike, kovine ipd.99. Doprsni kip, tudi bista.

102. Ameriški krajinski arhitekt, Laurie (roj. 1938).103. Oznaka za kemijski element Renij.104. Rimski pozdrav.105. Pokrajina v Grčiji, Elida.106. Stari Germani.107. Nasprotno od zaprt.109. Aparat za pogovor na daljavo po žici.111. Registrska oznaka za Karlovac.112. Španski določni člen za moški spol.113. Gorovje v Bolgariji.115. Žensko ime.116. Otok v Korejskem prelivu, Japonska.117. Slovenska smučarka, Nuša (udeležen-ka ZOI 1980).118. Slovenski klarinetist in skladatelj naro-dnozabavne glasbe Ovsenik Vilko (kr.).120. Slovenski etnografski muzej (kr.).121. Elda Viler122. Ploščat, okrogel predmet.125. Sestra očeta ali matere.128. 10., 24. in 21. črka abecede130. Merska enota za težo.131. Izdelovalec smuči (Begunje na Go-renjskem).132. Slovenski slikar, Maleš (1903-1987).133. Slovenski pevec in skladatelj zabavne glasbe, Pestner.134. Izvirnik.136. Podeželsko naselje.137. Slovenska kinoteka (kr.)139. Središče vrtenja.140. Italijanska pevka, Anna.141. Slovenska slikarka iz Celovca, Weiss Zorka (kr.).143. Mednarodna avtomobilska oznaka za Ekvador.144. Medmet.146. Strd. Produkt čebel.149. Osnovni pojem antične estetike.152. Nekaj, kar je pomečkano, stisnjeno.154. Vzklik bolečine.156. Konec polotoka.157. Žid.158. Kraj na jugozahodu Romunije (bogato najdišče fosilnih ostankov iz obdobja Jure).159. Evropska država z glavnim mestom Dunaj.

NAVPIČNO1. Danski pisatelj, Hans (1898-1962).2. Kratica za recept.3. Alpska dolina v vznožju Julijskih Alp pod Triglavom.5. 16. In 4. Črka abecede.6. Oborožen spopad med dvema ali več državami.7. Kalcijev oksid, ki se dobi z žganjem apnenca.8. Različni črki.9. Okončina (množina).10. Pogost madžarski priimek.11. Otroški predmet za igranje.12. Angleško žensko ime (Ana).13. Slovenski slikar, Kotnik Rudolf (1931-

1996)(kr.).15. Bivališče čebel.18. Murska Sobota (kr.).19. Predmet ali element umetniškega obli-kovanja.20. Čistokrvni arabski konj.23. Slovenska slikarka in ilustratorka, Vovk (1928-2008).24. All points bulletin, računalniška igra (kr.).25. Slovenski slikar, grafik in kipar Tone Kralj (1900 -1975), (kr.).27. Nada, upanje.29. Kulturna rastlina, vrsta žita.31. Obdobje v razvoju človeške družbe, iz katerega so pisani viri, historija.33. Igralec na staro poulično glasbilo.35. Veda o kulturi in načinu življenja posa-meznih etničnih skupin,narodoslovje.38. Strnina, strnišče.40. Kdor poklicno kaj čuva.43. Veznik.46. Različna samoglasnika.47. Vodič.49. Začimbna rastlina, grm ali drevo.51. Resnična ali izmišljena pripoved.53. Storitev za telefonijo preko internetne-ga protokola (kr.).54. Orodje za ročno žetev.57. Muzej novejše zgodovine Slovenije (kr.).60. Pokal, množina.62. Pritok reke Clarence, New South Wales, Australija.63. Otok v Jadranskem morju.64. Košarkaška šola (kr.).65. Slovenski slikar Erik Lovko (1953-2009), (kr.).66. Krajša oblika imena Tobija.72. Živalski vrt (kr.).74. Gozdna površina, ki ni porasla z drev-jem.75. Nacionalni park.76. Sumerski bog neba.77. Zaposlitveni center.78. Registrska avtomobilska oznaka za Kr-ško.80. Kmečka manjša soba (knjiž.).81. Začetnica priimka in imena slovenske-ga pisatelja, »Draga moja Iza« (... Ivo 1926 – 2009).83. Osvobodilna fronta.84. Števnik (pridevn.)86. Posnetek plastične tvorbe z odlitkom v mavec, glino.87. Javna listina za prehod državne meje.89. Slovenski slikar in scenograf (Milan 1923-1999).90. Bicikel.92. Slovenski fotograf, novinar in popotnik, Hodalič.93. Slovenska slikarka iz Postojne, Beti Bri-celj (kr.).94. Glavno mesto Švedske.95. Športni rekvizit.

Muzejski križ kraž za prosti čas REŠITEV

1K

2RO

3V

4K

5O

6V

7A

89U

10N

11IJ

12A

13KIPR

14OPI

1516DAGN

17RR

18MA

19M

20A

21JN

22E

23MIGR

24AN

25T

26K

27USTOS

28NO

29RBE

30YAPK

31ZP

32ATI

33LA

34ŽEL

35E

36B

37G

38S EMEE

39ILA

4041LITKA

42V

43I

45OT

46A

47VV

48J

49LU

50NTN

51ZN

52DRE

53VO

54SNOV

55JAO

56G

57M

58ON

59OD

60PRAVAA

61L

62ODON

63I

V64KINOPROJ

65EK

66TOR

67DZS

I68ŠPIKRL

69OGA

70BST

71N

72Z

73KA

74J

75N

76A

77ZBIR

78KA

79AO

80I

81Z

82LAP

83ON

84EC

85JAK

86O

87P

88OZIRISFN

89BA

90KDO

EMEEB91A

92A

93B

94OU

95ŽOLT

96VA

97Z

98AR

99B

100UST

101A

102OLIN

103RE

104AVEN

105ELIS

106GOTI

107OD

108PRT

109TE

110LEFON

111KA

112EL

113RR

ODO114PIAA

115ANA

116IKI

117TOME

118OV

119F

120SEMS

121EV

122KO

123L

124UT

125T

126E

127TA

128I

129ZT

130TONA

131ELAN

132MIHA

133OTO

M134ORIGI

135NAL

136VAS

137S

138K

139OS

140OXA

141W

142Z

143EC

144U

145H

146M

147E

148D EuroVision

149MIM

150ESI

151S

152ZGU

153BANO

154A

155V

156RTD

157JUD

158ANINA

159AVSTRIJA

Križala:K. Su i

KATARINA SUČIČEMEE KRIŽANKA Muzejski križ kraž za prosti čas

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

13 14 15 16

17 18 19 20 21 22 23 24 25

26 27 28 29 30

31 32 33 34 35 36

37 38 EMEE

39 40 41 42 43

45 46 47 48 49 50 51

52 53 54 55 56 57

58 59 60 61 62 63

64 65 66 67

68 69 70

71 72 73 74 75 76 77 78

79 80 81 82 83 84 85 86 87

88 89 90

EMEE

91 92 93 94 95

96 97 98 99 100 101 102

103 104 105 106

107 108 109 110 111 112

113 114 115 116

117 118 119 120

121 122 123 124 125 126 127 128 129

130 131 132 133

134 135 136

137 138 139 140 141 142 143

144 145 146 147 148 EuroVision

149 150 151

152 153 154 155 156 157

158 159Križala:

K. Sučič

96. Posoda za vodo z ročajem.97. Ko nekoga obliva rdečica. Oseba, ki ... .98. Cestno vozilo, avtomobil.100. Evropska nogometna zveza (kr. - ura-dno ime).101. Bakreni rimski kovanec.103. Sedemnajsta črka grške abecede.108. Smisel besede ali predmeta.109. Park v Ljubljani.110. Pevski zlog.111. Blagajna.114. Igra na karte.116. Ponaredek, plagiat.119. Slovenski risar in slikar, Fran Tratnik (1881 – 1957), (kr.).123. Jezero v Italiji, Gardsko jezero (... di Gardo).124. Računalniški operacijski sistem.125. Tenka mrežasta tkanina.126. Glasen vzdih ob nezadovoljstvu.127. Oznaka za kemijski element Tantal.129. Omaka (pog.).130. Tehniški muzej Slovenije (kr.).132. Primorski vzklik.133. Kulturna rastlina iz družine trav.134. Turek, Otoman.135. Črna ...(?) Koroškem.138. Huda nalezljiva bolezen.141. Vzhodnonemška drsalka, dobitnica dveh olimpijskih medalj, Katarina.142. Slovenski slikar, grafik in risar, Zoran Mušič (1909 – 2005), (kr.).145. Azijski nomad.147. Glavni števnik.148. Solmizacijski zlog ... , RE, MI ...149. Kratica za gospa (angl.).150. Moško ime.151. Dongpo, kitajski pesnik, esejist, pravo ime Su Shi (1036-1101).153. Slovenski gledališki in filmski igralec, Ban Ivo (kr.).155. Volt-amper.

EUROVISION LAB.EN PREDMET – MNOGO VIZIJ – EVROVIZIJ

Izdal in založil Muzej novejše zgodovine Slovenije(zanj direktorica dr. Kaja Širok)

Uredili:Urška Purg in Janja Štefanič

Oblikovanje in prelom: Gilberto Mazzoli

Pisci besedil:Tajda Blazinšek, Filip Draženo-vić, Veronika Koren, Jaroš Kri-vec, Gal Pavliha, Urška Purg, Vid Sosič, Katarina Sučič, Janja Štefanič

Lektoriranje: Boljebo s.p.

Fotografije in muzejskipredmeti: Čebelarski muzej v Radovljici, Goriški muzej, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Naro-dna in univerzitetna knjižnica, Slovenska kinoteka, Slovenski etnografski muzej, Tehniški muzej Slovenije

Fotografije predmetov: Sašo Kovačič, Sarah Poženel

Tisk: AERO PRINT d.o.o.Naklada: 600

Zahvaljujemo se sodelavcem in sodelavkam za pomoč: Tajda Blazinšek, Renata Čeh, Metka Dariš, Filip Draženović, Katari-na Kogoj, David Kožuh, Jaroš Krivec, Veronika Koren, Ana Martinčič, Anja Moric, Gal Pav-liha, Tita Porenta, Nika Rosman, Mojca Slapar, Vid Sosič, Kata-rina Sučič, Janja Štefanič, Tjaša Zidarič

Izid brošure sta omogočila: Program za kulturo Evropske unije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

GILBERTO MAZZOLIEMEE LABIRINT

EUROVISION LAB.»EN PREDMET – MNOGO VIZIJ – EVROVIZIJ« 8