FOTOVOLTAIČNE ELEKTRARNE V IZOLI46.101.236.219/izola/priponke/OS6-7R-023203-5-1.pdf5 1. UVODNO POJASNILO S POVZETKOM DOKUMENTA IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Občina Izola

INVESTITOR:

OBČINA IZOLA

SONČNO NABREŢJE 8

6310 IZOLA

INVESTICIJA:

FOTOVOLTAIČNE ELEKTRARNE V IZOLI

INVESTICIJSKI PROGRAM

Ţupan:

Izola, avgust 2011 mag. Igor Kolenc

2

PODPISI

INVESTITOR:

NAZIV: OBČINA IZOLA Ţupan:

NASLOV: Sončno nabreţje 8, 6310 Izola

Odgovorna oseba investitorja: ţupan mag. Igor Kolenc

Izola, avgust 2011 ________________________ Ţig in podpis

UPRAVLJAVEC:

NAZIV: OBČINA IZOLA Ţupan:


Odgovorna oseba upravljavca: ţupan mag. Igor Kolenc

Izola, avgust 2011 ________________________ Ţig in podpis

IZDELOVALEC INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE:

NAZIV: ESPRI d.o.o. Direktor:

NASLOV: Novi trg 11, 8000 Novo mesto

Direktor: Blaţ Malenšek

Novo mesto, avgust 2011 ________________________ Ţig in podpis

3

VSEBINA

1. UVODNO POJASNILO S POVZETKOM DOKUMENTA IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA

PROJEKTA ........................................................................................................................................................... 5

1.1. PREDSTAVITEV INVESTITORJA ....................................................................................................................... 6 1.2. PREDSTAVITEV IZDELOVALCA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA........................................................................ 7 1.3. NAMEN IN CILJI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA ................................................................................................ 8 1.4. POVZETEK DOKUMENTA IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA .......................................................... 8

2. POVZETEK INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ...................................................................................... 10

2.1. CILJ INVESTICIJE ......................................................................................................................................... 10 2.2. SPISEK STROKOVNIH PODLAG ...................................................................................................................... 10 2.3. OPIS UPOŠTEVANIH VARIANT IN IZBOR OPTIMALNE VARIANTE.................................................................... 11 2.4. NAVEDBA ODGOVORNIH OSEB .................................................................................................................... 12 2.5. PREDVIDENA ORGANIZACIJA IN DRUGE POTREBNE PRVINE ZA IZVEDBO ...................................................... 13

2.5.1. Podatki o investitorju in organizacijske rešitve .................................................................................. 13 2.5.2. Način in postopek izbire izvajalcev ..................................................................................................... 13 2.5.3. Časovni načrt vseh aktivnosti .............................................................................................................. 13 2.5.4. Seznam že pripravljene in še potrebne dokumentacije ........................................................................ 14 2.5.5. Način končnega prevzema in vzpostavitve obratovanja ter vzdrževanja ............................................ 14

2.6. PRIKAZ OCENJENE VREDNOSTI INVESTICIJE ................................................................................................. 15 2.7. ZBIRNI PRIKAZ REZULTATOV IZRAČUNOV ................................................................................................... 16

3. OSNOVNI PODATKI O INVESTITORJU, IZDELOVALCU INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE

IN UPRAVLJALCU ........................................................................................................................................... 17

3.1. OSNOVNI PODATKI O INVESTITORJU ............................................................................................................ 17 3.2. PODATKI O IZDELOVALCU INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE ........................................................................ 18

4. ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA ......................................................................................................... 20

4.1. ANALIZA SEDANJEGA STANJA STREH JAVNIH POSLOPIJ ............................................................................... 20 4.2. PRIKAZ POTREB, KI JIH BO ZADOVOLJEVALA INVESTICIJA ........................................................................... 21 4.3. USKLAJENOST INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Z RAZVOJNIMI IN DRUGIMI DOKUMENTI .................................. 22

5. ANALIZA TRŢNIH MOŢNOSTI ................................................................................................................. 22

6. TEHNIČNO – TEHNOLOŠKI DEL ............................................................................................................. 23

6.1. FVE NA OBJEKTU OŠ VOJKE ŠMUC ............................................................................................................ 23 6.2. FVE NA OBJEKTU OŠ LIVADE IN VEČNAMENSKI TELOVADNICI LIVADE ..................................................... 23 6.3. FVE NA OBJEKTU OŠ DANTE ALIGHIERI..................................................................................................... 24 6.4. FVE NA OBJEKTU VRTCA MAVRICA IN MESTNE KNJIŢNICE IZOLA ............................................................. 26 6.5. FVE NA OBJEKTU ŠPORTNE DVORANE V KRAŠKI ULICI ............................................................................... 26 6.6. FVE NA OBJEKTU KOMUNALE IZOLA .......................................................................................................... 27 6.7. FVE NA OBJEKTU BALINIŠČA DOBRAVA JAGODJE ...................................................................................... 27 6.8. NADZORNI CENTER ..................................................................................................................................... 28

7. ANALIZA ZAPOSLENIH ............................................................................................................................. 29

8. OCENA VREDNOSTI PROJEKTA PO STALNIH IN TEKOČIH CENAH ........................................... 30

8.1. IZHODIŠČA VREDNOTENJA ........................................................................................................................... 30 8.2. OCENA INVESTICIJSKE NALOŢBE PO STALNIH IN TEKOČIH CENAH ............................................................... 30 8.3. OCENA INVESTICIJSKE NALOŢBE ZA UPRAVIČENE IN PREOSTALE STROŠKE ................................................. 31

9. ANALIZA LOKACIJE .................................................................................................................................. 32

10. ANALIZA VPLIVOV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA NA OKOLJE .............................................. 34

11. ČASOVNI NAČRT IZVEDBE .................................................................................................................... 34

12. NAČRT FINANCIRANJA V TEKOČIH CENAH .................................................................................... 36

12.1. NAČRT FINANCIRANJA PO DINAMIKI V TEKOČIH CENAH ............................................................................ 36 12.2. NAČRT FINANCIRANJA PO VIRIH FINANCIRANJA V TEKOČIH CENAH ........................................................... 36

4

13. PROJEKCIJE PRIHODKOV IN STROŠKOV POSLOVANJA ............................................................. 39

13.1. IZHODIŠČA IN PROJEKCIJA PRIHODKOV IN STROŠKOV ................................................................................ 39 13.2. LIKVIDNOSTNI TOK ................................................................................................................................... 44 13.3. FINANČNI TOK ........................................................................................................................................... 45

14. VREDNOTENJE DRUGIH STROŠKOV IN KORISTI TER PRESOJA UPRAVIČENOSTI ............ 46

14.1. FINANČNA OCENA ..................................................................................................................................... 46 14.2. EKONOMSKA OCENA ................................................................................................................................. 46 14.3. IZRAČUN FINANČNIH IN EKONOMSKIH KAZALNIKOV ................................................................................. 47

14.3.1. Doba vračanja investicijskih sredstev .............................................................................................. 47 14.3.2. Neto sedanja vrednost ....................................................................................................................... 47 14.3.3. Interna stopnja donosnosti ................................................................................................................ 49 14.3.4. Relativna neto sedanja vrednost ....................................................................................................... 49 14.3.5. Predstavitev učinkov, ki se ne dajo vrednotiti z denarjem ................................................................ 50

15. ANALIZA TVEGANJ IN OBČUTLJIVOSTI ........................................................................................... 50

15.1. ANALIZA TVEGANJ .................................................................................................................................... 50 15.2. ANALIZA OBČUTLJIVOSTI .......................................................................................................................... 50

16. PREDSTAVITEV IN RAZLAGA REZULTATOV .................................................................................. 52

16.1. PREDSTAVITEV REZULTATOV .................................................................................................................... 52 16.2. RAZLAGA REZULTATOV ............................................................................................................................ 53

5

1. UVODNO POJASNILO S POVZETKOM DOKUMENTA

IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA

Občina Izola namerava na nekaterih javnih poslopjih, ki so v njeni lasti postaviti fotovoltaične

elektrarne (v nadaljevanju: FVE). Električna energija proizvedena s pomočjo teh elektrarn bo

oddana v omreţje. Vse FVE bodo povezane z nadzornim centrom na sedeţu občine, ki bo

omogočal pregled delovanja posameznih elektrarn in celote.

Za obravnavano investicijo je bila narejena »Analiza javnih objektov v lasti Občine Izola za

namen opremljanja s fotovoltačnimi sistemi«, ki jo je 16. 3. 2011 naredil Miha Krečič. Za

postavitev fotovoltaičnih sistemov v sklopu obravnavane investicije so bili izbrani naslednji

objekti:

objekt Osnovne šole (v nadaljevanju: OŠ) Vojke Šmuc,

objekt OŠ Livade in Večnamenska telovadnica Livade,

objekt OŠ Dante Alighieri,

objekt Vrtca Mavrica – enota Livada in Mestne knjiţnice Izola,

objekt Komunale Izola,

objekt Športne dvorane v Kraški ulici in

objekt Balinišča Dobrava Jagodje.

Predvideno je, da bodo FVE postavljene še v letu 2011. Realizacija investicije v letu 2011 je

izredno pomembna zaradi napovedanega zniţanja odkupne cene elektrike v letih 2012 in

2013. To pomeni, da bo Občina Izola v kolikor letos ne sklene pogodbe z Borzenom1

naslednjih 15 let prodajala elektriko po niţji ceni.

Glede na zelo kratek časovni načrt občina nima namena investicije prijaviti na kakšen javni

razpis, temveč bo celotno investicijo financirala s posojilom poslovne banke.

1 Podjetje Borzen je pomemben akter v slovenskem energetskem prostor. S svojo umeščenostjo v ta prostor

predstavlja učinkovit mehanizem za uresničevanje ciljev slovenske in evropske energetske politike.

Ustanovljeno je bilo 28. marca 2001 za izvajanje nalog obvezne gospodarske javne sluţbe organiziranja trga z

električno energijo ter številnih drugih pomembnih funkcij v slovenski energetiki povezanih s spodbujanjem rabe

obnovljivih virov (v nadaljevanju: OVE) in učinkovite rabe energije. Decembra 2007 je podjetje Borzen, prej v

lasti Elektra Slovenije, postalo gospodarska druţba v stoodstotni lasti Vlade Republike Slovenije.

6

1.1. Predstavitev investitorja

Osnovni podatki

NAZIV: OBČINA IZOLA


(05) 66 00 100 E-mail: [email protected]

(05) 66 00 110

Matična številka: 5874190

Identifikacijska številka: SI16510801

Banka: Banka Slovenije

Transakcijski račun: SI56 0124 0010 0006 381


Predstavitev občine

Občina Izola je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z Zakonom o lokalni samoupravi

na območju 9 naselij, in sicer Baredi, Cetore, Dobrava, Izola, Jagodje, Korte, Malija, Šared in

Noţed.

Leţi ob obali jadranskega morja na jugozahodnem delu Republike Slovenije. Na vzhodu meji

na občino Koper, na zahodu in jugu pa na občino Piran. Ozemlje ima obliko trikotnika, ki se s

severno stranico naslanja na morje. Morski breg, ki poteka od rtiča Viliţan na vzhodu do rtiča

Ronek na zahodu pa je dolg 8,5 km.

Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse zadeve lokalnega pomena,

določene z zakoni, statutom občine, odloki in drugimi občinskimi akti, zlasti pa:

upravlja s premoţenjem, ki je v lasti občine,

zagotavlja pogoje za gospodarski razvoj občine,

pospešuje razvoj gospodarskih dejavnosti, predvsem panog: kmetijstvo, gozdarstvo in

drobno gospodarstvo,

načrtuje prostorski razvoj,

ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj,

pospešuje sluţbe socialnega skrbstva,

pospešuje vzgojno in izobraţevalno dejavnost,

zagotavlja javno zdravstveno sluţbo na primarni ravni,

gradi, ureja in vzdrţuje lokalne javne ceste,

načrtuje in gradi objekte občinskega pomena, kot tudi stanovanja za socialno

ogroţene,

zagotavlja delovanje lokalnih gospodarskih sluţb itd.

mailto:[email protected]

7

Temeljna razvojna usmeritev Občine Izola je, da postane pomembno obmorsko turistično

središče regionalnega pomena, ki bo sluţilo oskrbi prebivalstva z javnimi funkcijami in

sluţnostnimi dejavnostmi v izobraţevalnem, socialnem, kulturnem in gospodarskem pogledu

z medobčinskim povezovanjem na regionalni ravni.

1.2. Predstavitev izdelovalca investicijskega programa

Osnovni podatki

NAZIV: ESPRI d.o.o.


(07) 39-35-700 E-mail: [email protected]


Šifra dejavnosti: 74.140 Podjetniško in poslovno svetovanje


Poslovna banka: NLB d.d. Ljubljana, Podruţnica Novo mesto


Odgovorna oseba: Blaţ Malenšek, univ.dipl.ekon.

Izpolnjevalec podatkov: Blaţ Malenšek, univ.dipl.ekon.

Predstavitev podjetja

Espri d.o.o. je poslovna agencija, ki se ukvarja z izdelavo:

programov opremljanja stavbnih zemljišč, spremljajočih odlokov in vsega, kar je

povezano s komunalnim prispevkom,

investicijske dokumentacije (DIIP, IP, PZ, CBA),

poslovnih načrtov in

ekonomskih analiz po naročilu.

Poleg urejene dokumentacije, primerne za sprejem na občinskem svetu ali prijavo na drţavni

ali evropski razpis se podjetje ukvarja tudi s profesionalnim poslovnim svetovanjem.

Investicijska dokumentacija je izdelana v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo

in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ in je obvezna za vse

občine pri uvrščanju investicij v proračun kot tudi pri vseh prijavah za drţavna ali evropska

sredstva, podobno pa velja tudi za javna podjetja.


8

Investicijski program je bil v preteklosti Esprijev najpogosteje naročen produkt, pri čemer

reference segajo na praktično vsa področja (komunalna infrastruktura, šolstvo, zdravstvo,

humanitarne ustanove, kulturne ustanove, lokalne skupnosti, objekti javne uprave, energetika,

zasebna podjetja za svoje investicije itd…).

1.3. Namen in cilji investicijskega projekta

Namen investicije je smotrno upravljanje z objekti v lasti Občine Izola, na katerih se

postavijo fotovoltaične elektrarne in omogoči proizvajanje električne energije na način, ki

prispeva k čistejšemu okolju.

Cilj investicije je postavitev sedmih fotovoltaičnih elektrarn in nadzornega centra, natančneje:

FVE nazivne moči 161 kW na objekt OŠ Vojke Šmuc,

FVE nazivne moči 176 kW na objekt OŠ Livade in Večnamensko telovadnico Livade,

FVE nazivne moči 85 kW na objekt OŠ Dante Alighieri,

FVE nazivne moči 49,75 kW na objekt Vrtca Mavrica – enota Livada in Mestne

knjiţnice Izola,

FVE nazivne moči 70 kW na objekt Komunale Izola,

FVE nazivne moči 184 kW na objekt Športne dvorane v Kraški ulici

FVE nazivne moči 33,75 kW na objekt Balinišča Dobrava Jagodje in

nadzornega centra, kjer bo postavljen streţnik s programsko opremo, ki omogoča

pregled delovanja posameznih elektrarn in celote.

1.4. Povzetek dokumenta identifikacije investicijskega projekta

Dokument identifikacije investicijskega projekta je bil izdelan avgusta 2011.

Ta dokument se v ničemer ne razlikuje od dokumenta identifikacije investicijskega projekta.

V dokumentu identifikacije so navedeni isti investitor, izdelovalec investicijske

dokumentacije in upravljavec, kot so navedeni kasneje v tem investicijskem programu.

Predstavitev variant

Pri pripravi dokumenta sta bili upoštevani naslednji varianti:

Varianta 0: investicija se ne izvede

Varianta 1: investicija se izvede

Varianta 0

Varianta brez investicije pomeni, da Občina Izola ne bi postavila sončnih elektrarn na strehe

javnih poslopij v njeni lasti. Tako ne bi prišlo do pozitivnih učinkov na okolje, strehe teh

javnih poslopij bi ostale neizkoriščene, občina pa ne bi generirala prihodkov od prodaje

električne energije.

9

Varianta 1

Varianta z investicijo predvideva investicijo v sončne elektrarne na strehah javnih poslopij, s

čimer bo doseţeno smotrno upravljanje z nepremičninami v lasti občine, investicija pa bo

pozitivno vplivala na okolje.

Vsaka sončna elektrarna predstavlja neodvisen sklop investicije in v primeru variante 1 ima

občina moţnost izvedbe posameznega sklopa neodvisno od drugih.

V kolikor pa občina ne bi uspela realizirati postavitev sončnih elektrarn pa obstaja tudi

moţnost, da da strehe javnih poslopij v najem.

Na podlagi vseh dejstev in ocene, da je investicija tehnično, finančno in organizacijsko

izvedljiva na način, kot je zamišljena in da ima občina moţnost, da izvede le posamezne

sklope investicije oziroma da da strehe javnih poslopij v najem, je bila izbrana varianta 1.

Ocena investicijskih stroškov

Tabela: Dinamika celotne investicije v stalnih in tekočih cenah, kot je bila navedena v

dokumentu identifikacije investicijskega projekta (v EUR)

Postavka 2011 Deleţ

1. FVE 161 kW - OŠ Vojke Šmuc 441.006,21 18,65%

2. FVE 176 kW - OŠ in telovadnica Livade 442.934,41 18,73%

3. FVE 85 kW - OŠ Dante Alighieri 216.329,92 9,15%

4. FVE 49,75 kW - Vrtec Mavrica in knjiţnica 146.830,84 6,21%

5. FVE 70 kW - Komunala Izola 182.971,53 7,74%

6. FVE 184 kW - Športna dvorana 447.513,15 18,93%

7. FVE 33,75 kW - Balinišče Dobrava Jagodje 92.655,65 3,92%

Skupaj brez DDV 1.970.241,71 83,33%

DDV - 20 % 394.048,34 16,67%

SKUPAJ 2.364.290,05 100,00%

Tabela: Dinamika upravičenih stroškov investicije v stalnih in tekočih cenah, kot je bila

navedena v dokumentu identifikacije investicijskega projekta









Skupaj 1.970.241,71 100,00%

10

Viri financiranja

Investicijo bo v celoti financirala Občina Izola iz proračuna, predvidoma s pomočjo kredita

poslovne banke.

2. POVZETEK INVESTICIJSKEGA PROGRAMA

2.1. Cilj investicije

Cilj investicije je postavitev sedmih fotovoltaičnih elektrarn in nadzornega centra, natančneje:

FVE nazivne moči 161 kW na objekt OŠ Vojke Šmuc,

FVE nazivne moči 176 kW na objekt OŠ Livade in Večnamensko telovadnico Livade,

FVE nazivne moči 85 kW na objekt OŠ Dante Alighieri,

FVE nazivne moči 49,75 kW na objekt Vrtca Mavrica – enota Livada in Mestne

knjiţnice Izola,

FVE nazivne moči 70 kW na objekt Komunale Izola,

FVE nazivne moči 184 kW na objekt Športne dvorane v Kraški ulici

FVE nazivne moči 33,75 kW na objekt Balinišča Dobrava Jagodje in

nadzornega centra, kjer bo postavljen streţnik s programsko opremo, ki omogoča

pregled delovanja posameznih elektrarn in celote.

2.2. Spisek strokovnih podlag

Splošna zakonodaja

Investicijski program je izdelan na podlagi »Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in

obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ«. (Uradni list RS, št.

60/2006, 54/2010)

Pri izdelavi dokumenta je upoštevana tudi »Uredba o podporah električni energiji,

proizvedeni iz obnovljivih virov energije«. (Uradni list RS, št. 37/2009, 53/2009, 68/2009,

76/2009, 94/2010)

Strokovne podlage za izvedbo investicije2

idejna zasnova »Fotovoltaična elektrarna Vrtec Mavrica - Izola, 49,75 kW«,

idejna zasnova »Fotovoltaična elektrarna Komunala Izola, 70 kW«,

idejna zasnova »Fotovoltaična elektrarna Balinišče Dobrava Jagodje, 33,75 kW«,

idejna zasnova »Fotovoltaična elektrarna OŠ Vojke Šmuc - Izola, 161 kW«,

idejna zasnova »Fotovoltaična elektrarna Športna dvorana - Izola, 184 kW«,

idejna zasnova »Fotovoltaična elektrarna OŠ Livade - Izola, 176 kW«,

2 Vse idejne zasnove in informativne kalkulacije je aprila 2011 izdelal Inštitut EVIP, Litostrojska 44d, 1000

Ljubljana.

11

idejna zasnova »Fotovoltaična elektrarna OŠ Dante Alighieri - Izola, 85 kW«,

idejna zasnova »Nadzorni center fotovoltaičnih elektrarn Občine Izola«,

informativna kalkulacija »Fotovoltaična elektrarna Vrtec Mavrica - Izola, 49,75 kW«,

informativna kalkulacija»Fotovoltaična elektrarna Komunala Izola, 70 kW

informativna kalkulacija »Fotovoltaična elektrarna Balinišče Dobrava Jagodje, 33,75

kW«,

informativna kalkulacija »Fotovoltaična elektrarna OŠ Vojke Šmuc - Izola, 161 kW«,

informativna kalkulacija »Fotovoltaična elektrarna Športna dvorana - Izola, 184 kW«,

informativna kalkulacija »Fotovoltaična elektrarna OŠ Livade - Izola, 176 kW«,

informativna kalkulacija »Fotovoltaična elektrarna OŠ Dante Alighieri - Izola, 85

kW«,

»Analiza javnih objektov v lasti Občine Izola za namen opremljanja s fotovoltaičnimi

sistemi«, Miha Krečič, Izola, marec 2011,

»Določanje višine podpor električni energiji proizvedeni iz OVE in SPTE in višine

podpor v letu 2011«, Borzen, organizator trga z električno energijo, d.o.o., 26. julij

2011.

2.3. Opis upoštevanih variant in izbor optimalne variante

Pri pripravi dokumenta sta bili upoštevani naslednji varianti:

varianta 0: investicija se ne izvede / varianta »brez investicije« in

varianta 1: investicija se izvede / varianta »z investicijo«.

Varianta 0

Brez investicije Občina Izola ne bo postavila fotovoltaičnih elektrarn na javna poslopja v

njeni lasti, kar pomeni, da proste površine ne bodo izkoriščene.

Ob neizvedbi investicije ne bo prišlo do pozitivnih učinkov na okolje, občina pa ne bo

generirala prihodkov od prodaje električne energije.

Varianta 1

Varianta z investicijo predvideva investicijo v sončne elektrarne na strehah sedmih javnih

poslopij in povezavo teh z nadzornim centrom, ki bo omogočal pregled delovanja posameznih

elektrarn in celote.

Z realizacijo investicije bo doseţeno smotrno upravljanje z nepremičninami v lasti občine,

investicija pa bo pozitivno vplivala tudi na okolje. Prodaja elektrike po subvencionirani ceni

omogoča tudi znatne prihodke, ki upravičujejo investicijo.

Vsaka sončna elektrarna predstavlja neodvisen sklop investicije in v primeru variante 1 ima

občina moţnost izvedbe posameznega sklopa neodvisno od drugih.

12

V kolikor občina ne bi uspela realizirati postavitev sončnih elektrarn pa obstaja tudi moţnost,

da da občina strehe javnih poslopij v najem za fotovoltaiko specializiranim podjetjem, ki

postavijo sončne elektrarne, generirajo prihodek od prodaje elektrike, občini pa plačujejo

najemnino.

Tabela: Primerjava obeh variant

Postavka Varianta 0 Varianta 1

Količina el. energije proizvedene na okolju prijazen način (MWh/leto) 0 852,49

Tehnologija za izvedbo investicijske operacije ni potrebna da

Finančna konstrukcija ni potrebna zaprta

Vplivi na okolje nevtralni pozitivni

Število neposredno zaradi investicije novo zaposlenih 0 0

Vpliv na poslovanje občine nevtralen pozitiven

Vpliv na razvoj občine nevtralen pozitiven

Izbor variante

Na podlagi vseh dejstev in ocene, da je investicija tehnično, finančno in organizacijsko

izvedljiva na način, kot je zamišljena in da ima občina moţnost, da izvede le posamezne

sklope investicije oziroma da da strehe javnih poslopij v najem, je bila izbrana varianta 1.

2.4. Navedba odgovornih oseb

Odgovorna oseba za izdelavo investicijskega programa je:

Blaţ Malenšek, direktor

Espri d.o.o.

Novi trg 11

8000 Novo mesto

tel.: (07) 39-35-700; e-mail: [email protected]

Odgovorna oseba za izdelavo projektne dokumentacije:

Marjan Strnad, direktor

EVIP d.o.o.

Litostrojska 44d

1000 LJUBLJANA

E-mail [email protected]

13

Odgovorni vodja za izvedbo investicijskega projekta:

mag. Igor Kolenc, ţupan

Občina Izola

Sončno nabreţje 8

6310 Izola

tel.: (05) 66-00-100; e-mail: [email protected]

2.5. Predvidena organizacija in druge potrebne prvine za izvedbo

2.5.1. Podatki o investitorju in organizacijske rešitve

Investitor je Občina Izola, odgovorna oseba investitorja pa je ţupan, mag. Igor Kolenc. Za

realizacijo investicije bo zadolţena Občinska uprava Občine Izola, podrobneje je organizacija

izvedbe podana v poglavju 7. tega dokumenta.

2.5.2. Način in postopek izbire izvajalcev

Izvedbena dela se bodo oddala po sistemu javnega naročanja v skladu z zakonodajo.

2.5.3. Časovni načrt vseh aktivnosti

Časovni načrt izvedbe je v celoti usklajen s predvideno dinamiko financiranja. Občina

predvideva, da bo investicijsko operacijo v celoti realizirala v letu 2011.

Realizacija investicije v letu 2011 je izredno pomembna zaradi napovedanega zniţanja

odkupne cene elektrike v letih 2012 in 2013.

Podroben časovni načrt je sledeč:

pridobljena vsa potrebna dokumentacija: november 2011,

začetek izvedbenih del: november 2011,

zaključek izvedbenih del: december 2011,

podpis pogodbe z Borzenom: december 2011.


14

2.5.4. Seznam ţe pripravljene in še potrebne dokumentacije

Za investicijo je bila izdelana naslednja dokumentacija3:

1. idejna zasnova »Fotovoltaična elektrarna Vrtec Mavrica - Izola, 49,75 kW«,

2. idejna zasnova »Fotovoltaična elektrarna Komunala Izola, 70 kW«,

3. idejna zasnova »Fotovoltaična elektrarna Balinišče Dobrava Jagodje, 33,75 kW«,

4. idejna zasnova »Fotovoltaična elektrarna OŠ Vojke Šmuc - Izola, 161 kW«,

5. idejna zasnova »Fotovoltaična elektrarna Športna dvorana - Izola, 184 kW«,

6. idejna zasnova »Fotovoltaična elektrarna OŠ Livade - Izola, 176 kW«,

7. idejna zasnova »Fotovoltaična elektrarna OŠ Dante Alighieri - Izola, 85 kW«,

8. idejna zasnova »Nadzorni center fotovoltaičnih elektrarn Občine Izola«,

9. informativna kalkulacija »Fotovoltaična elektrarna Vrtec Mavrica - Izola, 49,75 kW«,

10. informativna kalkulacija»Fotovoltaična elektrarna Komunala Izola, 70 kW

11. informativna kalkulacija »Fotovoltaična elektrarna Balinišče Dobrava Jagodje, 33,75

kW«,

12. informativna kalkulacija »Fotovoltaična elektrarna OŠ Vojke Šmuc - Izola, 161 kW«,

13. informativna kalkulacija »Fotovoltaična elektrarna Športna dvorana - Izola, 184 kW«,

14. informativna kalkulacija »Fotovoltaična elektrarna OŠ Livade - Izola, 176 kW«,

15. informativna kalkulacija »Fotovoltaična elektrarna OŠ Dante Alighieri - Izola, 85

kW«,

16. »Analiza javnih objektov v lasti Občine Izola za namen opremljanja s fotovoltaičnimi

sistemi«, Miha Krečič, Izola, marec 2011,

17. dokument identifikacije investicijskega projekta »Fotovoltaične elektrarne v Izoli«,

Espri d.o.o., Novo mesto, avgust 2011.

Treba bo narediti še vso manjkajočo tehnično dokumentacijo (PGD, PZI, PID ...)

2.5.5. Način končnega prevzema in vzpostavitve obratovanja ter vzdrţevanja

Po zaključku investicijskih del bo s pomočjo nadzornega centra z elektrarnami upravljala

Občina Izola.

3 Vse idejne zasnove in informativne kalkulacije je aprila 2011 izdelal Inštitut EVIP, Litostrojska 44d, 1000

Ljubljana.

15

2.6. Prikaz ocenjene vrednosti investicije

Ocena stroškov investicijske operacije je izdelana na naslednjih osnovah:

1. Ocena stroška postavitve posamezne sončne elektrarne vsebuje vse stroške aktivnosti

potrebnih za realizacijo postavitve, kar obsega strošek vse potrebne dokumentacije,

strošek nadzora ter strošek nadzornega centra. Vrednosti posameznih elektrarn so

podane na podlagi projektantske ocene, ki jo je podal Inštitut EVIP.

2. Vsi stroški so preračunani na cene avgust 2011 in so navedeni v EUR.

3. Tekoče cene so enake stalnim, saj bodo sončne elektrarne postavljene v manj kot letu

dni, natančneje do konca leta 2011.

Tabela: Vsi stroški investicijske operacije v stalnih in tekočih cenah

Postavka

Stalne in tekoče

cene v EUR Deleţ








Skupaj brez DDV 1.970.241,71 83,33%

DDV - 20 % 394.048,34 16,67%

SKUPAJ 2.364.290,05 100,00%

Tabela: Upravičeni stroški investicijske operacije v stalnih in tekočih cenah

Postavka

Stalne in tekoče

cene v EUR Deleţ








Skupaj 1.970.241,71 100,00%

16

Tabela: Vir financiranja celotne investicije po letih v stalnih in tekočih cenah

Vir financiranja 2011 (v EUR)

Občina Izola 2.364.290,05

2.7. Zbirni prikaz rezultatov izračunov

Rezultati finančnih kazalnikov za investicijo kot celoto in za posamezno sončno elektrarno so

sledeči:

Sončna elektrarna NSV ISD RNSV Doba vračanja

Investicija skupaj -384.763 5,01% -0,1627 v 13. letu

OŠ Vojke Šmuc -86.443 5,00% -0,1633 v 13. letu

OŠ in telovadnica Livade -89.861 4,93% -0,1691 v 13. letu

OŠ Dante Alighieri -48.883 4,69% -0,1883 v 13. letu

Vrtec Mavrica in knjiţnica -35.367 4,49% -0,2007 v 13. letu

Komunala Izola -27.342 5,49% -0,1245 v 13. letu

Športna dvorana v Kraški ul. -85.939 5,04% -0,1600 v 13. letu

Balinišče Dobrava Jagodje -10.929 5,79% -0,0983 v 12. letu

Investicija se v primeru vseh sklopov povrne najkasneje v 13. letu ţivljenjske dobe, vendar pa

je v vseh sklopih interna stopnja donosnosti niţja od uporabljene diskontne stopnje, kar se

kaţe tudi v negativni neto sedanji vrednosti.

V primeru, če bi občina lahko finančno konstrukcijo zaprla brez bančnega kredita, bi bila neto

sedanja vrednost pozitivna (129.427 EUR), interna stopnja donosnosti celotne investicije bi

znašala 7,71 %, investicija pa bi se povrnila v 10. letu ţivljenjske dobe.

S postavitvijo sončnih elektrarn bo omogočena okolju neškodljiva in okolju prijazna

proizvodnja električne energije, kar bo pripomoglo k ohranjanju narave in izboljšanju

kakovosti bivalnega okolja.

Zaradi zniţanja zajamčene odkupne cene v prihodnjih letih svetujemo čim hitrejšo izvedbo.

17

3. OSNOVNI PODATKI O INVESTITORJU, IZDELOVALCU

INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE IN UPRAVLJALCU

3.1. Osnovni podatki o investitorju




(05) 66 00 110






Ţig in podpis sta na strani 2 tega dokumenta!


18

3.2. Podatki o izdelovalcu investicijske dokumentacije

NAZIV: ESPRI d.o.o.


(07) 39-35-700 E-pošta: [email protected]


Šifra dejavnosti: 74.140 Podjetniško in poslovno svetovanje


Poslovna banka: NLB d.d. Ljubljana, Podruţnica Novo mesto


Odgovorna oseba: Blaţ Malenšek, univ.dipl.ekon.

Izpolnjevalec podatkov: Blaţ Malenšek, univ.dipl.ekon.



19

3.3. Navedba upravljavca




(05) 66 00 110





Odgovorna oseba upravljavca: ţupan mag. Igor Kolenc



20

4. ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA

4.1. Analiza sedanjega stanja streh javnih poslopij

Analiza sedanjega stanja streh javnih poslopij je podana na podlagi »Analize javnih objektov

v lasti Občine Izola za namen opremljanja s fotovoltaičnimi sistemi«, ki jo je v marcu 2011

naredil Miha Krečič.

OŠ Vojke Šmuc

OŠ Vojke Šmuc se nahaja na Prešernovi cesti 4 v Izoli ter obsega 4 objekte, in sicer objekt I

(stara šola), objekt II (srednja stavba), objekt III (uprava) in objekt IV (telovadnica).

Objekt I je bil zgrajen leta 1948 ter nadzidan leta 1956, njegova streha je iz opečnatih korcev

in je v dobrem stanju.

Objekti II, III in IV imajo streho, ki je v slabem stanju in ima bitumensko kritino.

Skupna površina streh OŠ Vojke Šmuc znaša 3.749 m².

OŠ Livade in Večnamenska telovadnica Livade

OŠ Livade ter Večnamenska telovadnica Livade se nahajata na naslovu Livade 7. Objekt OŠ

je sestavljen iz dveh delov, in sicer iz centralne stavbe, ki je bila zgrajena leta 1994 in

novejšega dela, ki je bil zgrajen leta 2004.

Tako objekt OŠ, kot telovadnica imata opečnate strešnike, strehi pa sta v dobrem stanju.

Strehi OŠ Livade in Večnamenske telovadnice Livade merita skupaj 2.977 m².

OŠ Dante Alighieri

OŠ Dante Alighieri je bila zgrajena leta 1998, nahaja pa se na Ulici Oktobrske revolucije 10.

Streha je iz profilirane pločevine in v dobrem stanju, njena površina pa znaša 1.127 m².

Vrteca Mavrica – enota Livada in Mestna knjižnica Izola

Objekt Vrtca Mavrica in Mestne knjiţnice Izola se nahaja na Ulici Osvobodilne fronte 15,

zgrajen pa je bil leta 1983.

Streha objekta je bila obnovljena leta 2000 in je iz opečnatih korcev ter v dobrem stanju,

njena površina pa znaša 1.670 m².

21

Komunala Izola

Komunala Izola ima dva objekta, in sicer objekt I in objekt 2, nahaja pa se na Industrijski

cesti 8.

Oba objekta sta bila zgrajena leta 1976. Objekt I ima streho v dobrem stanju, med drugim je

bila leta 2003 izvedena hidroizolacija strehe, objekt II pa ima streho v slabem stanju z

azbestno kritino.

Skupna površina streh Komunale Izola znaša 1.615 m².

Športna dvorana v Kraški ulici

Športna dvorana se nahaja na naslovu Kraška ulica 1, zgrajena je bila leta 1989 ter prizidana

leta 1994.

Streha osnovnega objekta telovadnice ima azbestno kritino, prizidek pa je iz opečnatih

korcev.

Obe strehi sta v dobrem stanju, njuna skupna površina pa znaša 1.770 m².

Balinišče Dobrava Jagodje

Balinišče Dobrava Jagodje se nahaja v Dobravi in ima 310 m² veliko streho.

4.2. Prikaz potreb, ki jih bo zadovoljevala investicija

Investicija bo zadovoljevala različne potrebe, med katerimi izstopa potreba po zaščiti okolja.

Natančneje opredeljene potrebe, ki jih bo zadovoljevala investicija so:

potreba po smotrnem upravljanju z nepremičninami v lasti občine,

potreba po proizvodnji električne energije na okolju prijazen način,

potreba po dvigu okoljske osveščenosti (občina bo vzor ostalim lastnikom

nepremičnin),

potreba po dobrem poslovanju občine,

potreba po zdravem razvoju občine.

22

4.3. Usklajenost investicijskega projekta z razvojnimi in drugimi dokumenti

Investicija je skladna z Zeleno direktivo za električno energijo »Green Electricity

Directive« (2001/77/EC), s katero ţeli Evropska komisija vzpostaviti konsistenten okvir za

promocijo proizvodnje električne energije iz OVE v EU.

Investicija je skladna s Kjotskim protokolom, katerega podpisnica je tudi Slovenija. Po tem

protokolu morajo biti cilji povezani z zmanjšanjem emisij CO2 doseţeni tudi z maksimalnim

prispevkom OVE in tudi s porastom fotovoltaičnih instalacij v Evropi in po svetu.

Investicija je skladna tudi z dokumentom Evropske komisije »A vision for photovoltaic

tehnology«, katerega cilj je prispevati k hitrejšemu razvoju fotovoltaike.

Investicija je skladna z dokumentom »Tehnološka platforma za fotovoltaiko«, ki je

slovenski strateški razvojni program na področju fotovoltaike.

Investicija uresničuje tudi »Akcijski načrt za sončne elektrarne«, ki je nastal v sklopu

projekta EU z naslovom »PV Policy Group«. Cilj projekta je bil priprava priporočil in

konkretnih aktivnosti za izboljšavo politik in strategij za vzpostavitev razvojnega trga za

sončne elektrarne v drţavah, ki sodelujejo na projektu.

5. ANALIZA TRŢNIH MOŢNOSTI

Bistvo sončnih elektrarn je okolju prijazna proizvodnja električne energije, ki ima velike trţne

moţnosti. Vsi proizvajalci elektrike imajo moţnost, da bodisi prodajo energijo drţavi po

zagotovljeni odkupni ceni (kot bo storila tudi Občina Izola) ali pa jo samostojno prodajajo na

trgu. Odkup, z njim pa tudi prihodki, je v primeru obravnavane investicije zagotovoljen.

23

6. TEHNIČNO – TEHNOLOŠKI DEL

Za obravnavno investicijsko operacijo je aprila 2011 Inštitut EVIP naredil 8 projektov idejnih

zasnov, in sicer za vsako sončno elektrarne in za nadzorni center. V nadaljevanju poglavja

podane tehnične lastnosti investicije so povzete po teh projektih.

6.1. FVE na objektu OŠ Vojke Šmuc

Solarna elektrarna na objektu osnovne šole bo nazivne moči 161 kW. Proizvedena električna

energija bo preko števca električne energije poslana v javno električno omreţje. V sistemu bo

zaradi optimalnega izkoristka solarnega generatorja nameščen trifazni omreţni razsmernik

nazivne moči 160 kW.

Ključne karakteristike in elementi fotovoltaične elektrarne na objektu OŠ Vojke Šmuc so:

Ravna streha:

Način postavitve: moduli postavljeni na streho, na obteţeno konstrukcijo

Naklon modulov: 15°

Azimut modulov: 0°

Moč posameznega modula: 250 W

Število modulov: 560

Inštalirana moč modulov: 140 kW

Opečna streha

Način postavitve: moduli postavljeni na streho


Azimut modulov: -39°




Na letnem nivoju je predvidena proizvodnja 192.496,00 kWh električne energije.

6.2. FVE na objektu OŠ Livade in Večnamenski telovadnici Livade

Solarna elektrarna na objektu OŠ Livade in Večnamenski telovadnici Livade bo nazivne moči

176 kW. Proizvedena električna energija bo preko števca električne energije poslana v javno

električno omreţje. V sistemu bodo zaradi optimalnega izkoristka solarnega generatorja

nameščeni trije trifazni omreţni razsmerniki, dva nazivne moči 65 kW in en nazivne moči 45

kW.

24

Ključne karakteristike in elementi obravnavane fotovoltaične elektrarne so:

Juţna streha športne dvorane:


Naklon modulov: 5°





Severna streha športne dvorane:


Naklon modulov: 5°

Azimut modulov: +161°




Vzhodni strehi šole:






Inštalirana moč modulov: 33,5 kW

Juţni strehi šole:








6.3. FVE na objektu OŠ Dante Alighieri

Solarna elektrarna na objektu osnovne šole bo nazivne moči 85 kW. Proizvedena električna

energija bo preko števca električne energije poslana v javno električno omreţje. V sistemu

bodo zaradi optimalnega izkoristka solarnega generatorja nameščeni trije trifazni omreţni

razsmerniki nazivnih moči 25 kW, 40 kW in 20 kW.

25

Ključne karakteristike in elementi fotovoltaične elektrarne na objektu OŠ Dante Alighieri so:

Zahodna ovalna streha:


Naklon modulov: 6,9°





Vzhodna ovalna streha:







Sredinska zahodna streha:







Sredinska vzhodna streha:







Juţna streha:








26

6.4. FVE na objektu Vrtca Mavrica in Mestne knjiţnice Izola

Solarna elektrarna na objektu vrtca in knjiţnice bo nazivne moči 49,75 kW. Proizvedena

električna energija bo preko števca električne energije poslana v javno električno omreţje. V

sistemu bosta zaradi optimalnega izkoristka solarnega generatorja nameščena dva trifazna

omreţna razsmernika nazivne moči 25 kW.


Opečna streha:







Na letnem nivoju je predvidena proizvodnja 57.234 kWh električne energije.

6.5. FVE na objektu Športne dvorane v Kraški ulici

Solarna elektrarna na objektu športne dvorane bo nazivne moči 184 kW. Proizvedena


sistemu bosta zaradi optimalnega izkoristka solarnega generatorja nameščena dva trifazna

omreţna razsmernika nazivne moči 90 kW.

Ključne karakteristike in elementi fotovoltaične elektrarne na športni dvorani so:

Juţna streha športne dvorane:







Severna streha športne dvorane:








27

6.6. FVE na objektu Komunale Izola

Solarna elektrarna na objektu Komunale Izola bo nazivne moči 70 kW. Proizvedena


sistemu bodo zaradi optimalnega izkoristka solarnega generatorja nameščeni trije trifazni

omreţni razsmerniki, dva nazivne moči 30 kW in en nazivne moči 12,5 kW.


Ovalna streha:


Povprečni naklon modulov: 25°





Ravna streha:



Azimut modulov: 0°



Inštalirana moč modulov: 12,5 Kw


6.7. FVE na objektu Balinišča Dobrava Jagodje

Solarna elektrarna na objektu balinišča bo nazivne moči 33,75 kW. Proizvedena električna

energija bo preko števca električne energije poslana v javno električno omreţje. V sistemu

bodo zaradi optimalnega izkoristka solarnega generatorja nameščeni trije trifazni omreţni

razsmerniki nazivne moči 11 kW.


Enokapna streha:







Na letnem nivoju je predvidena proizvodnja 39.540 kWh električne energije.

28

6.8. Nadzorni center

Vsaka elektrarna bo imela vgrajen krmilniško podprt sistem spremljanja vseh pomembnih

električnih veličin, temperatur, stanj stikalne in varnostne opreme fotonapetostnega

generatorja, razdelilnikov enosmerne in izmenične napetosti ter razsmernikov.

Posamezni sklopi vsake fotonapetostne elektrarne bodo preko industrijske komunikacijske

mreţe (CAN, PB, DN) povezani s svojo krmilniško nadzorno enoto, ta pa preko ethernetne

povezave z nadzornim centrom.

V nadzornem centru bo postavljen streţnik s programsko opremo, ki omogoča pregled

delovanja posameznih elektrarn in celote, s katero bo upravljala občina Izola. Za dostop do

nadzora bo uporabljen poljuben računalnik, ki se bo kjerkoli preko spleta povezal na naslov

streţnika.

Programska oprema na streţniku centra bo spremljala, shranjevala ter obdelovala vse

pomembne električne parametre, temperature in stanja fotovoltaičnih generatorjev,

razsmernikov ter enosmernih in izmeničnih razdelilnikov. Vsako odstopanje od pričakovanih

vrednosti ali napaka v delovanju kateregakoli dela opreme se bo na prikazovalnem zaslonu

operaterja prikazala kot alarm in bo istočasno preko GSM sporočila poslana na telefonske

številke skrbnikov elektrarn. Z nadziranjem elektrarn skrbnik ne bo imel stroška, saj bo sistem

zgrajen tako, da bo stabilen, običajen nadzor pa se bo vršil zgolj preko prejetega GSM

sporočila.

Pridobljeni podatki se bodo shranjevali, avtomatsko obdelovali ter operaterju omogočili

preprost pregled ali izpis poljubnih časovnih poročil v tekstovni ali grafični obliki.

Do pomembnih vrednosti trenutnega delovanja elektrarn bo omogočen dostop tudi preko

izmenjave GSM sporočil.

Na ali ob občinski stavbi bo grafični prikazovalnik, ki bo mimoidoče obveščal o pomembnih

vrednostih celotnega sistema elektrarn, s katerimi upravlja občina (trenutna in skupna energija

ter primerljivi prihranki emisije CO2…).

Nadgradnja sistema predvideva postavitev dveh obcestnih grafičnih prikazovalnikov tudi na

vpadnicah v mesto z vzhodne in zahodne smeri. Ob prikazu električnih parametrov z

občinskih elektrarn bo programska oprema omogočila, da se na prikazovalnikih avtomatsko in

sinhrono prikazujejo tudi trenutni meteorološko-hidrološki podatki, meritve hrupa, število in

kraj prostih parkirišč in druge zanimive informacije. Poblaščen posameznik bo lahko

samostojno kreiral prometne in druge informacije ter poljubna sporočila, ki bodo prikazovana

z ostalimi podatki.

Server bo preko vmesnika obnavljal prikaze izpisov na občinski stavbi ob vsaki spremembi

stanja, preko GPRS modemov pa bo komuniciral z dislociranima prikazovalnikoma.

29

Predvidena dela za priključitev strežnika

V objektu Občine Izola bo treba v prostor, ki je sedaj namenjen postavitvi skupne

računalniške opreme, namestiti nov streţnik z opremo za neprekinjeno napajanje. UPS

streţnika bo nov in bo sluţil le napajanju elementov nadzornega centra fotovoltaičnih

elektrarn, njegova avtonomija bo znašala pol ure, opremljen pa bo s prenapetostno zaščito D

klase.

Ob streţniku bo postavljen nadometni razdelilnik, ki bo imel vgrajen GSM in GPRS

telemetrijski modem ter komunikacijski vmesnik. GSM telemetrija bo sluţila za

komuniciranje s skrbniki fotonapetostnih elektrarn, GPRS pa za komuniciranje z grafičnimi

prikazovalniki.

Predvidena dela za priključitev grafičnih prikazovalnikov

Prikazovalni ekran na občinski stavbi se bo napajal z inštalacijo male moči objekta.

Dislocirana obcestna prikazovalnika bosta postavljena na mesti, ki sta skladni s prostorskimi

akti in arhitekturo kraja. Napajala se bosta preko inštalacij javne rabe (stalne napetosti

inštalacij mestne razsvetljave ali prometne signalizacije).

7. ANALIZA ZAPOSLENIH

Zaradi postavitve obravnavanih solarnih elektrarn se število zaposlenih na Občini Izola ne bo

spremenilo.

Organizacija izvedbe projekta bo sledeča:

1. S strani investitorja je odgovorna oseba ţupan, mag Igor Kolenc. Je oseba, ki sprejema

ključne odločitve, ki se navezujejo na investicijsko operacijo (podpisnik pogodb in

dokumentov, ki so potrebni za izvedbo investicijske operacije).

2. Vodja projekta je g. Rado Gomezelj, ki je na izolski občini vodja Urada za

gospodarske javne sluţbe, gospodarstvo, turizem in promet.

3. Posamezne aktivnosti v zvezi z investicijo vodi Miha Krečič, ki je na Občini Izola

zaposlen v Uradu za gospodarske javne sluţbe, gospodarstvo, turizem in promet ter

opravlja dela in naloge na področju investicij v komunalno infrastrukturo.

4. Za izvedbo javnega naročila za pridobitev izvajalca del je odgovorna mag. Irena

Prodan, višja svetovalka II za javna naročila.

5. G. Peter Zovko, višji svetovalec II za vodenje oddelka za finance in računovodstvo je

odgovoren za usklajevanje investicije s proračunom Občine Izola in pripravo

finančnih poročil delovanja solarnih elektrarn.

30

8. OCENA VREDNOSTI PROJEKTA PO STALNIH IN TEKOČIH

CENAH

8.1. Izhodišča vrednotenja

Ocena stroškov investicijske operacije je izdelana na naslednjih osnovah:

1. Ocena stroška postavitve posamezne sončne elektrarne vsebuje vse stroške aktivnosti

potrebnih za realizacijo postavitve, kar obsega strošek vse potrebne dokumentacije,

strošek nadzora ter strošek nadzornega centra. Vrednosti posameznih elektrarn so

podane na podlagi projektantske ocene, ki jo je podal Inštitut EVIP.

2. Vsi stroški so preračunani na cene avgust 2011 in so navedeni v EUR.

3. Tekoče cene so enake stalnim, saj bodo sončne elektrarne postavljene v manj kot letu

dni, natančneje do konca leta 2011.

8.2. Ocena investicijske naloţbe po stalnih in tekočih cenah

Tabela: Vsi stroški investicijske operacije po letih v stalnih in tekočih cenah









Skupaj brez DDV 1.970.241,71 83,33%

DDV - 20 % 394.048,34 16,67%

SKUPAJ 2.364.290,05 100,00%

Investicija se lahko izvaja tudi po posameznih sklopih, ki so med seboj neodvisni.

31

8.3. Ocena investicijske naloţbe za upravičene in preostale stroške

Glede na pogoje večine razpisov v RS se stroški delijo na upravičene in preostale. V tem

konkretnem primeru projekt sicer ni predviden za financiranje iz zunanjih virov, vendar kljub

temu prikazujemo razdelitev. Za posamezne primere sicer lahko razpisovalec postavi

podrobnejše pogoje delitve, v nasprotnem primeru pa za občinske investicije na splošno velja,

da so izvedbeni in z njimi povezani stroški (projekti ipd.) »upravičeni stroški«, medtem ko

davek sodi v kategorijo »preostalih stroškov«.

Tabela: Upravičeni stroški investicijske operacije po letih v stalnih in tekočih cenah









Skupaj 1.970.241,71 100,00%

Tabela: Preostali stroški v stalnih in tekočih cenah

Postavka

Stalne in tekoče

cene v EUR

1. DDV 394.048,34

32

9. ANALIZA LOKACIJE

Sončne elektrarne bodo postavljene na javna poslopja, ki se nahajajo v občini Izola, nadzorni

center pa bo na sedeţu Občine Izola.

Lokacije oziroma naslovi solarnih elektrarn so:

OŠ Vojke Šmuc: Prešernova cesta 4,

OŠ Livade ter Večnamenska telovadnica Livade: Livade 7,

OŠ Dante Alighieri: Ulica Oktobrske revolucije 10,

Vrtec Mavrica in Mestna knjiţnica Izola: Ulica Osvobodilne fronte 15,

Komunala izola: Industrijska cesta 8,

Športna dvorana: Kraška ulica 1,

Balinišče Dobrava Jagodje: Dobrava.

Slika: Lokacije solarnih elektrarn v Izoli

Vir: Geopedia – interaktivni spletni atlas in zemljivid Slovenije; http://v1.geopedia.si

33

Slika: Lokacija solarne elektrarne Balinišče Dobrava Jagodje

Vir: Geopedia – interaktivni spletni atlas in zemljivid Slovenije; http://v1.geopedia.si

Dobrava je razloţeno naselje v občini Izola in leţi ob cesti, ki pelje v Strunjan.

34

10. ANALIZA VPLIVOV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA NA OKOLJE

Obravnavana investicija ima izrazito pozitivne vplive na okolje, saj je proizvodnja električne

energije iz sončne svetlobe eden izmed okolju najbolj prijaznih in čistih načinov. Proizvodni

postopki po najnovejših standardih in kvalitetni izdelki jamčijo dolgo ţivljenjsko dobo

delovanja in zanesljivo proizvodnjo električne energije.

Pozitiven vpliv sončne elektrarne na okolje dokazuje dejstvo, da 1 MWp velika sončna

elektrarna letno proizvede 1,1 GWh električne energije, kar je ekvivalent porabi 320

povprečnim slovenskim gospodinjstvom. V primerjavi s proizvodnjo električne energije iz

lignita 1 MWp velika sončna elektrarna v Sloveniji pomeni prihranek 1.100 t CO2 v vsakem

letu njenega obratovanja. Hkrati je to vsakoletni prihranek 580 ton lignita, kar v dvajsetih

letih obratovanja pomeni prihranek več kot 11.000 ton lignita. Tolikšno zmanjšanje izpusta

CO2 pa je ekvivalent 1.200 novozasajenim drevesom.

Delovanje sončne elektrarne je torej varno in okolju neškodljivo.

Z analizo vplivov na okolje ugotavljamo, da ima investicija visoko dodano vrednost za okolje,

saj ima vrsto pozitivnih učinkov na okolje in praktično nobenega negativnega.

11. ČASOVNI NAČRT IZVEDBE

Časovni načrt izvedbe je v celoti usklajen s predvideno dinamiko financiranja. Občina

predvideva, da bo investicijsko operacijo v celoti realizirala v letu 2011.

Realizacija investicije v letu 2011 je izredno pomembna zaradi napovedanega zniţanja

odkupne cene elektrike v letih 2012 in 2013.

Podroben časovni načrt je sledeč:

pridobljena vsa potrebna dokumentacija: november 2011,

začetek izvedbenih del: november 2011,

zaključek izvedbenih del: december 2011,

podpis pogodbe z Borzenom: december 2011.

35

Organizacija vodenja

Vodenje investicijske operacije bo organizirano tako, da bo omogočalo kakovostno delo in

kar se da učinkovito izvedbo investicijske operacije.

Organizacija vodenja bo sledeča:

1. S strani investitorja je odgovorna oseba ţupan, mag Igor Kolenc. Je oseba, ki sprejema

ključne odločitve, ki se navezujejo na investicijsko operacijo (podpisnik pogodb in

dokumentov, ki so potrebni za izvedbo investicijske operacije).

2. Vodja projekta je g. Rado Gomezelj, ki je na izolski občini vodja Urada za

gospodarske javne sluţbe, gospodarstvo, turizem in promet.

3. Posamezne aktivnosti v zvezi z investicijo vodi Miha Krečič, ki je na Občini Izola

zaposlen v Uradu za gospodarske javne sluţbe, gospodarstvo, turizem in promet ter

opravlja dela in naloge na področju investicij v komunalno infrastrukturo.

4. Za izvedbo javnega naročila za pridobitev izvajalca del je odgovorna mag. Irena

Prodan, višja svetovalka II za javna naročila.

5. G. Peter Zovko, višji svetovalec II za vodenje oddelka za finance in računovodstvo je

odgovoren za usklajevanje investicije s proračunom Občine Izola in pripravo

finančnih poročil delovanja solarnih elektrarn.

Analiza izvedljivosti

V nadaljevanju preverjamo izvedljivost načrtovanih aktivnosti z vidika ključnih mejnikov v

projektu.

Tabela: Analiza izvedljivosti ključnih mejnikov investicijske operacije

Ključni mejniki Trajanje

Priprava

Investicijska dokumentacija izdelana

Projektna dokumentacija v izdelavi

Izbor izvajalca del oktobra 2011

Izvedba

Gradnja vse aktivnosti bodo zaključene decembra 2011

Nadzor nad gradnjo v času izvajanja gradbenih del

Podpis pogodbe z Borzenom december 2011

Predaja objekta v obratovanje december 2011

Analiza izvajanja

Poročilo o izvajanju investicije v času gradnje (november - december 2011)

Poročila o učinkih projekta v okviru letnega poročila upravljavca

36

Javna naročila

Vsa predvidena večja dela bodo oddana skladno z Zakonom o javnih naročilih (ZJN-2).

Ostala dela in storitve (izdelava dokumentacije) so bila ali še bodo oddana izbranim

ponudnikom skladno z zakonodajo po postopku javnih naročil male vrednosti.

Poročilo o izvajanju investicije

Skladno z Uredbo mora investitor zagotoviti ustrezen nadzor in spremljanje izvajanja

investicije. V ta namen morajo biti izdelana poročila o izvajanju investicije. V okviru poročil

o izvajanju investicije se ugotavljajo odmiki od predvidenega načrta izvajanja investicije v

vseh njenih segmentih, poročilo pa zajema tudi nujno ukrepe za reševanje dilem in teţav, ki

se pojavijo med izvajanjem.

Poročilo o spremljanju učinkov

Poročilo o spremljanju učinkov investicijskega projekta pripravi upravljavec solarnih

elektrarn za spremljanje kazalnikov, predvidenih za oceno rezultatov investicije, nato ga

preuči ter na njegovi podlagi pripravi predlog za morebitne ukrepe.

12. NAČRT FINANCIRANJA V TEKOČIH CENAH

12.1. Načrt financiranja po dinamiki v tekočih cenah

Tabela: Dinamika financiranja vseh, upravičenih in preostalih stroškov v stalnih in tekočih

cenah

Leto

Vsi stroški

investicije

Upravičeni stroški

investicije

Preostali stroški

(DDV)

2011 2.364.290,05 1.970.241,71 394.048,34

12.2. Načrt financiranja po virih financiranja v tekočih cenah

Glede na zelo kratek časovni načrt občina nima namena investicije prijaviti na kakšen javni

razpis, temveč bo celotno investicijo financirala sama, predvidoma s posojilom poslovne

banke.

Tabela: Vir financiranja celotne investicije po letih v stalnih in tekočih cenah

Vir financiranja 2011 (v EUR)

Občina Izola 2.364.290,05

37

Bančni kredit

Investicijska operacija bo predvidoma financirana s pomočjo posojila poslovne banke. Pred

pripravo tega dokumenta sta obstajali dve varianti bančnega posojila, in sicer je imela prva

predpostavki ročnost 13 let in obrestno mero 4,00 %, druga pa ročnost 15 let in obrestno mero

6 %. Z analizo je bila kot boljša izbrana prva varianta, zato jo tudi upoštevamo pri izračunih v

nadaljevanju dokumenta.

Ocena stroškov klasičnega posojila je izdelana na naslednjih osnovah:

1. Predpostavljamo, da bo posojilo v višini 2.364.290,05 EUR najeto po zaključku

izvedbenih del, pri čemer za potrebe izračuna upoštevamo najem kredita zadnji dan v

letu 2011.

2. Pri izračunih je upoštevana nominalna obrestna mera v višini 4,00 %, kar je obrestna

mera, ki je bila upoštevana tudi v dokumentih »informativna kalkulacija«, ki jih je

izdelal Inštitut EVIP, aprila 2011. Opozarjamo, da je sicer v tem trenutku teţko podati

napoved glede obrestne mere v začetku leta 2012.

3. Ročnost posojila znaša 13 let.

4. Obračunsko (bančno) leto ima 360 dni.

5. Kapitalizacija pomeni pripis obresti h glavnici, od katere so bile obračunane in s

katero se spet obrestujejo. V obravnavanem primeru je upoštevana letna kapitalizacija.

6. Interkalarne obresti so obresti, ki se za vsak del izkoriščenega kredita posebej (tranšo)

obračunajo za obdobje od črpanja (porabe) tega zneska do začetka odplačevanja

kredita. Interkalarne obresti morajo biti izračunane enako kot kreditne obresti in po

pogodbeni obrestni meri. Zapadlost interkalarnih obresti je na dan prenosa kredita v

odplačilo. Za poravnavo interkalarnih obresti se uporabljata predvsem dva načina:

interkalarne obresti se lahko poravnajo na dan črpanja v diskontiranem znesku, ki je

lahko plačan z nakazilom ali s pobotom iz kredita, po enaki metodi računanja obresti

in po pogodbeni obrestni meri ali pa se interkalarne obresti plačajo na dan prenosa

kredita v odplačilo. Pogodbeni stranki se lahko dogovorita tudi za poravnavo s

povečanjem glavnice kredita za znesek interkalarnih obresti ob prenosu kredita v

odplačilo. Način poravnave interkalarnih obresti mora biti v pogodbi natančno

določen. Upoštevamo, da bo v obravnavanem primeru kredit najet zadnji delovni dan

leta 2011, ob tej predpostavki izračunane interkalarne obresti pa znašajo 262,70 EUR.

7. Izračun letne anuitete je narejen po principu enakih anuitet, kar pomeni, da so vsi

obroki enaki, spreminjata pa se višina razdolţnine in višina obresti. Anuitetni način

odplačevanja je odplačevanje, pri katerem kreditojemalec dolg odplačuje v enotnem

znesku, iz katerega se najprej pokrijejo obresti za obdobje med dvema plačiloma,

ostanek zneska pa pomeni razdolţnino, za katero se dejansko zmanjša njegov dolg.

Razlog je v enakomernosti obremenitve in s tem laţje načrtovanje denarnih tokov za

kreditojemalca.

8. Z vidika trenutka, v katerem obračunavamo obresti, ločimo: dekurzivni in

anticipativni način obrestovanja. Dekurzivne obresti so tiste obresti, ki jih

38

obračunavamo po preteku ustreznega obdobja za nazaj. Izhodišče za računanje obresti

pri dekurzivnem obrestovanju je začetna vrednost glavnice. Pri anticipativnem

obrestovanju se obresti obračunajo in odvzamejo od glavnice ţe na začetku

obrestovalnega obdobja (kapitalizacijskega obdobja). Izhodišče za računanje obresti

pri anticipativnem obrestovanju je končna vrednost glavnice, to je vrednost ob koncu

kapitalizacijskega obdobja. V obravnavanem primeru je uporabljen dekurzivni način

obrestovanja.

9. Pri izračunih je predvideno, da se kredit začne odplačevati takoj naslednji mesec brez

moratorija.

Tabela: Amortizacijski načrt odplačila kredita poslovne banke

Leto

Leto

odplač.

Stanje

glavnice

Interk.

obresti Obresti

Stroški

financ.

Plačilo

glavnice

Letni obrok

(obresti +

glavnica)

2012 1 2.364.290 263 94.572 94.834 142.197 236.769

2013 2 2.222.093 88.884 88.884 147.885 236.769

2014 3 2.074.208 82.968 82.968 153.801 236.769

2015 4 1.920.407 76.816 76.816 159.953 236.769

2016 5 1.760.455 70.418 70.418 166.351 236.769

2017 6 1.594.104 63.764 63.764 173.005 236.769

2018 7 1.421.099 56.844 56.844 179.925 236.769

2019 8 1.241.175 49.647 49.647 187.122 236.769

2020 9 1.054.053 42.162 42.162 194.607 236.769

2021 10 859.446 34.378 34.378 202.391 236.769

2022 11 657.055 26.282 26.282 210.487 236.769

2023 12 446.568 17.863 17.863 218.906 236.769

2024 13 227.662 9.106 9.106 227.662 236.769

Skupaj 0 263 713.705 713.967 2.364.290 3.077.995

Pozor! Gre za poenostavljen in zgolj informativen izračun.

Ob upoštevanju stroškov izvedbe investicije, ki so podrobno predstavljeni v poglavju 8. in

stroškov financiranja, znaša vrednost celotne investicije skupaj s stroški financiranja

3.078.257 EUR.

Tabela: Stroški financiranja in investicijski stroški skupaj

Postavka

Stalne in tekoče

cene v EUR Deleţ

Stroški financiranja 713.967 23,19%

Investicijski stroški 2.364.290 76,81%

Skupaj 3.078.257 100,00%

39

13. PROJEKCIJE PRIHODKOV IN STROŠKOV POSLOVANJA

13.1. Izhodišča in projekcija prihodkov in stroškov

13.1.1. Projekcija prihodkov investicije

Projekcija prihodkov je podana na podlagi naslednjih izhodišč:

1. Sončne elektrarne generirajo prihodek s prodajo elektrike podjetju Borzen oziroma v

elektroenergetsko omreţje.

2. Cena električne energije je določena na podlagi podatkov Borzena, ki je 26. 7. 2011

objavil dokument »Določanje višine podpor električni energiji proizvedeni iz OVE in

SPTE in višine podpor v letu 2011«. Iz tega dokumenta izhaja, da je trenutna

zagotovljena odkupna cena za sončno elektrarno, ki je manjša od 50 kW 332,37

EUR/MW, za sončno elektrarno, ki je manjša od 1 MW pa 304,02 EUR/MW.

Investitor ima sicer tudi moţnost vzeti t.i. »obratovalno podporo« v trenutni višini

285,62 EUR/MW za elektrarne manjše od 50 kW oziroma 257,27 za elektrarne manjše

od 1 MW in potem prodajati energijo na trgu po ceni, ki si jo sam izpogaja, vendar v

tem dokumentu zaradi previdnosti operiramo raje z zagotovljeno odkupno ceno. V

naslednji tabeli prikazujemo zagotovljeno odkupno ceno po sončnih elektrarnah.

Sončna elektrarna

Nazivna

moč v kW

Zagotovljena odkupna

cena v EUR/MW4

OŠ Vojke Šmuc 161 304,02

OŠ in telovadnica Livade 176 304,02

OŠ Dante Alighieri 85 304,02

Vrtec Mavrica in knjiţnica 49,75 332,37

Komunala Izola 70 304,02

Športna dvorana v Kraški ul. 184 304,02

Balinišče Dobrava Jagodje 33,75 332,37

3. Po podatkih podjetja Borzen je moč prodajati elektriko po zagotovljeni odkupni ceni

15 let. Po tem obdobju lastnik elektrarne prodaja energijo na trgu po prosti pogodbi s

kupcem. Na podlagi ocen podjetja, ki se ukvarja s postavitvijo sončnih elektrarn in

trţenjem tako proizvedene električne energije ocenjujemo, da bo občina po preteku 15

let elektriko prodajala po ceni 150 EUR/MWh.

4. Poleg cene je osnovna predpostavka za določitev prihodkov tudi količina proizvedene

elektrike. Ocena količine proizvedene elektrike je podana na podlagi podatkov iz

dokumentov »informativna kalkulacija«, ki jih je aprila 2011 izdelal Inštitut EVIP. V

oceni pa je poleg moči elektrarne upoštevan tudi izkoristek, ki je odvisen od starosti

4 Opozarjamo, da veljajo te zagotovljene odkupne cene le v primeru, če bodo sončne elektrarne postavljene v

letu 2011 ter če bo do podpisa pogodbe z Borzenom prišlo še v letu 2011, saj je s spremembo Uredbe o podporah

električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 37/2009, 53/2009, 68/2009,

76/2009, 94/2010) v letu 2012 predvideno 30 %, v letu 2013 pa 40 % zniţanje odkupnih cen, oboje glede na

raven cen iz leta 2009.

40

elektrarne, oddaljenosti od trafo postaje, usmerjenosti elektrarne, umazanij in količine

sončnega sevanja za Izolo.

Tabela: Proizvedena količina električne energije po solarnih elektrarnah (v kWh)

Leto

OŠ

Vojke

Šmuc

OŠ in

telovadnica

Livade

OŠ

Dante

Alighieri

Vrtec

Mavrica in

knjiţnica

Komunala

Izola

Športna

dvorana v

Kraški ul.

Balinišče

Dobrava

Jagodje Skupaj

2012 191.920 191.773 92.042 57.063 82.392 195.329 39.422 849.941

2013 191.346 191.200 91.767 56.892 82.145 194.745 39.304 847.398

2014 190.774 190.628 91.492 56.722 81.900 194.162 39.186 844.864

2015 190.203 190.058 91.218 56.552 81.655 193.582 39.069 842.337

2016 189.634 189.489 90.946 56.383 81.410 193.003 38.952 839.817

2017 189.067 188.922 90.674 56.215 81.167 192.425 38.836 837.305

2018 188.502 188.357 90.402 56.046 80.924 191.850 38.720 834.801

2019 187.938 187.794 90.132 55.879 80.682 191.276 38.604 832.304

2020 187.376 187.232 89.862 55.712 80.441 190.704 38.488 829.815

2021 186.815 186.672 89.594 55.545 80.200 190.133 38.373 827.333

2022 186.257 186.114 89.326 55.379 79.960 189.565 38.258 824.858

2023 185.699 185.557 89.058 55.213 79.721 188.998 38.144 822.391

2024 185.144 185.002 88.792 55.048 79.483 188.432 38.030 819.931

2025 184.590 184.449 88.526 54.883 79.245 187.869 37.916 817.479

2026 184.038 183.897 88.262 54.719 79.008 187.307 37.803 815.034

2027 183.488 183.347 87.998 54.556 78.772 186.747 37.690 812.596

2028 182.939 182.799 87.734 54.392 78.536 186.188 37.577 810.165

2029 182.392 182.252 87.472 54.230 78.301 185.631 37.464 807.742

2030 181.846 181.707 87.210 54.068 78.067 185.076 37.352 805.326

2031 181.302 181.163 86.950 53.906 77.833 184.522 37.241 802.917

2032 180.760 180.621 86.690 53.745 77.601 183.970 37.129 800.516

2033 180.219 180.081 86.430 53.584 77.369 183.420 37.018 798.121

2034 179.680 179.543 86.172 53.424 77.137 182.872 36.908 795.734

2035 179.143 179.006 85.914 53.264 76.906 182.325 36.797 793.354

2036 178.607 178.470 85.657 53.104 76.676 181.779 36.687 790.981

41

Tabela: Prihodki po solarnih elektrarnah (v EUR)

Leto

OŠ

Vojke

Šmuc

OŠ in

telovadnica

Livade

OŠ

Dante

Alighieri

Vrtec

Mavrica in

knjiţnica

Komunala

Izola

Športna

dvorana v

Kraški ul.

Balinišče

Dobrava

Jagodje

Letni

prihodki

skupaj

2012 58.348 58.303 27.983 18.966 25.049 59.384 13.103 261.134

2013 58.173 58.129 27.899 18.909 24.974 59.206 13.063 260.353

2014 57.999 57.955 27.815 18.853 24.899 59.029 13.024 259.575

2015 57.826 57.781 27.732 18.796 24.825 58.853 12.985 258.798

2016 57.653 57.608 27.649 18.740 24.750 58.677 12.947 258.024

2017 57.480 57.436 27.567 18.684 24.676 58.501 12.908 257.252

2018 57.308 57.264 27.484 18.628 24.603 58.326 12.869 256.483

2019 57.137 57.093 27.402 18.572 24.529 58.152 12.831 255.716

2020 56.966 56.922 27.320 18.517 24.456 57.978 12.792 254.951

2021 56.796 56.752 27.238 18.461 24.382 57.804 12.754 254.188

2022 56.626 56.582 27.157 18.406 24.310 57.631 12.716 253.428

2023 56.456 56.413 27.076 18.351 24.237 57.459 12.678 252.670

2024 56.287 56.244 26.995 18.296 24.164 57.287 12.640 251.914

2025 56.119 56.076 26.914 18.242 24.092 57.116 12.602 251.161

2026 55.951 55.908 26.833 18.187 24.020 56.945 12.564 250.410

2027 27.523 27.502 13.200 8.183 11.816 28.012 5.653 121.889

2028 27.441 27.420 13.160 8.159 11.780 27.928 5.637 121.525

2029 27.359 27.338 13.121 8.134 11.745 27.845 5.620 121.161

2030 27.277 27.256 13.082 8.110 11.710 27.761 5.603 120.799

2031 27.195 27.174 13.042 8.086 11.675 27.678 5.586 120.438

2032 27.114 27.093 13.003 8.062 11.640 27.596 5.569 120.077

2033 27.033 27.012 12.965 8.038 11.605 27.513 5.553 119.718

2034 26.952 26.931 12.926 8.014 11.571 27.431 5.536 119.360

2035 26.871 26.851 12.887 7.990 11.536 27.349 5.520 119.003

2036 26.791 26.771 12.849 7.966 11.501 27.267 5.503 118.647

42

13.2. Projekcija stroškov investicije

Stroški, povezani z delovanjem sončne elektrarne so naslednji:

1. Strošek amortizacije je upoštevan od celotne investicijske vrednosti, amortizacijska

doba pa znaša 25 let.

2. Letni strošek obratovanja sončne elektrarne obsega strošek zavarovanja in strošek

vzdrţevanja, slednjega pa sestavljajo komunikacijski strošek, strošek čiščenja

modulov in strošek popravila poškodovanih panelov.

3. Stroški zavarovanja sončnih elektrarn so podani na podlagi podatkov iz dokumentov

»informativna kalkulacija«, ki jih je aprila 2011 izdelal Inštitut EVIP.

4. Strošek vzdrţevanja posamezne sončne elektrarne je ocenjen na 2 % vrednosti

elektrarne letno.

5. Opazovanje obratovanja sončnih elektrarn, ki bo omogočalo njihovo nemoteno

delovanje se bo izvajalo na sedeţu Občine Izola, zaradi česar ne bo nobenega novega

zaposlenega.

6. Kot začetek obratovanja sončne elektrarne je upoštevan 1. januar 2012, saj bo ta na

elektroenergetsko omreţje priključena konec leta 2011.

Tabela: Letni obratovalni stroški sončnih elektrarnah

Strošek

obratovanja

OŠ

Vojke

Šmuc

OŠ in

telovadnica

Livade

OŠ

Dante

Alighieri

Vrtec in

knjiţnica

Komunala

Izola

Športna

dvorana v

Kraški ul.

Balinišče

Dobrava

Jagodje

Letni

stroški

skupaj

Zavarovanje 1.839 1847 902 612 763 1866 386 8.215

Vzdrţevanje 1.058 1.063 519 352 439 1.074 222 4.729

Skupaj 2.897 2.910 1.421 964 1.202 2.940 608 12.944

Poleg teh stroškov nastopajo tudi stroški financiranja, ki so predstavljeni v poglavju 12.2.

43

Tabela: Ocena prihodkov in stroškov za celotno investicijsko operacijo

Leto

Stroški

poslovanja

Prihodki

poslovanja Amortizacija

Stroški

financiranja

Dobiček iz

poslovanja

2011 0

2012 12.944 261.134 94.572 94.834 58.785

2013 12.944 260.353 94.572 88.884 63.954

2014 12.944 259.575 94.572 82.968 69.091

2015 12.944 258.798 94.572 76.816 74.467

2016 12.944 258.024 94.572 70.418 80.091

2017 12.944 257.252 94.572 63.764 85.973

2018 12.944 256.483 94.572 56.844 92.124

2019 12.944 255.716 94.572 49.647 98.554

2020 12.944 254.951 94.572 42.162 105.274

2021 12.944 254.188 94.572 34.378 112.295

2022 12.944 253.428 94.572 26.282 119.631

2023 12.944 252.670 94.572 17.863 127.292

2024 12.944 251.914 94.572 9.106 135.293

2025 12.944 251.161 94.572 143.646

2026 12.944 250.410 94.572 142.894

2027 12.944 121.889 94.572 14.374

2028 12.944 121.525 94.572 14.010

2029 12.944 121.161 94.572 13.646

2030 12.944 120.799 94.572 13.284

2031 12.944 120.438 94.572 12.922

2032 12.944 120.077 94.572 12.562

2033 12.944 119.718 94.572 12.203

2034 12.944 119.360 94.572 11.845

2035 12.944 119.003 94.572 11.488

2036 12.944 118.647 94.572 11.132

Skupaj 2.364.290

44

13.2. Likvidnostni tok

Likvidnostni tok je izpeljan iz ocene prihodkov in stroškov, pri tem pa so upoštevani vsi

stroški investicijske operacije.

Tabela: Likvidnostni tok

Leto Prihodki

Viri

financ.

Ostanek

vrednosti

SKUPAJ

PRILIVI

Viri

financ.

Str.

posl.

Str.

financ.

SKUPAJ

ODLIVI

NETO

PRILIV

2011 0 2.364.290 2.364.290 2.364.290 0 0 2.364.290 0

2012 261.134 261.134 12.944 94.834 107.778 153.356

2013 260.353 260.353 12.944 88.884 101.827 158.526

2014 259.575 259.575 12.944 82.968 95.912 163.663

2015 258.798 258.798 12.944 76.816 89.760 169.038

2016 258.024 258.024 12.944 70.418 83.362 174.662

2017 257.252 257.252 12.944 63.764 76.708 180.545

2018 256.483 256.483 12.944 56.844 69.788 186.695

2019 255.716 255.716 12.944 49.647 62.591 193.125

2020 254.951 254.951 12.944 42.162 55.106 199.845

2021 254.188 254.188 12.944 34.378 47.321 206.867

2022 253.428 253.428 12.944 26.282 39.226 214.202

2023 252.670 252.670 12.944 17.863 30.806 221.864

2024 251.914 251.914 12.944 9.106 22.050 229.864

2025 251.161 251.161 12.944 12.944 238.217

2026 250.410 250.410 12.944 12.944 237.466

2027 121.889 121.889 12.944 12.944 108.946

2028 121.525 121.525 12.944 12.944 108.581

2029 121.161 121.161 12.944 12.944 108.218

2030 120.799 120.799 12.944 12.944 107.855

2031 120.438 120.438 12.944 12.944 107.494

2032 120.077 120.077 12.944 12.944 107.134

2033 119.718 119.718 12.944 12.944 106.775

2034 119.360 119.360 12.944 12.944 106.417

2035 119.003 119.003 12.944 12.944 106.060

2036 118.647 0 118.647 12.944 12.944 105.704

Skupaj 2.364.290 0 2.364.290

45

13.3. Finančni tok

Finančni tok za investicijo je izpeljan iz likvidnostnega toka za dobo petindvajsetih let ter ob

upoštevanju prejšnjih ocen prihodkov in stroškov.

Tabela: Finančni tok

Leto Priliv Odliv Neto priliv

2011 0 2.364.290 -2.364.290

2012 261.134 107.778 153.356

2013 260.353 101.827 158.526

2014 259.575 95.912 163.663

2015 258.798 89.760 169.038

2016 258.024 83.362 174.662

2017 257.252 76.708 180.545

2018 256.483 69.788 186.695

2019 255.716 62.591 193.125

2020 254.951 55.106 199.845

2021 254.188 47.321 206.867

2022 253.428 39.226 214.202

2023 252.670 30.806 221.864

2024 251.914 22.050 229.864

2025 251.161 12.944 238.217

2026 250.410 12.944 237.466

2027 121.889 12.944 108.946

2028 121.525 12.944 108.581

2029 121.161 12.944 108.218

2030 120.799 12.944 107.855

2031 120.438 12.944 107.494

2032 120.077 12.944 107.134

2033 119.718 12.944 106.775

2034 119.360 12.944 106.417

2035 119.003 12.944 106.060

2036 118.647 12.944 105.704

46

14. VREDNOTENJE DRUGIH STROŠKOV IN KORISTI TER PRESOJA

UPRAVIČENOSTI

14.1. Finančna ocena

Finančna ocena operacije je pozitivna, saj prihodki od prodane električne energije pokrivajo

tako obratovalne stroške, stroške financiranja, kot tudi amortizacijo. Tak rezultat je

pričakovan, saj ima okolju prijazna proizvodnja električne energije (v našem primeru

proizvodnja iz OVE) velike trţne moţnosti. Vsi proizvajalci elektrike iz OVE imajo moţnost,

da bodisi prodajo energijo drţavi po zagotovljeni odkupni ceni (kot bo storila tudi Občina

Izola) ali pa jo samostojno prodajajo na trgu. Odkup, z njim pa tudi prihodek, je v primeru

obravnavane investicije zagotovoljen.

Tudi koristi druţbenega okolja presegajo stroške, ki jih bo okolica imela z operacijo.

S postavitvijo sončnih elektrarn bo omogočena okolju neškodljiva in okolju prijazna

proizvodnja električne energije, kar bo pripomoglo k ohranjanju narave in izboljšanju

kakovosti bivalnega okolja.

Investicija bo s postavitvijo prikazovalnikov o delovanju sončnih elektrarn pripomogla k

dvigu okoljske osveščenosti.

Glede na to, da bodo elektrarne postavljene na strehe javnih poslopij v lasti Občine Izola,

bodo ta poslopja smotrneje izkoriščena, zaradi preseţka prihodkov nad odhodki pa bo

investicija pripomogla tudi k izboljšanju poslovanja občine.

14.2. Ekonomska ocena

Ekonomska ocena se dela iz širšega druţbenega vidika in poleg finančnih kazalcev zajema

tudi ostale parametre, na primer vpliv na okolje, varnost, zdravje in podobno, pri čemer se

gleda posredne učinke ne samo na investitorja ampak tudi na širšo druţbo.

Vsi ti kazalci imajo skupno to, da jih je teţko denarno ovrednotiti. Glede na to, da je

investicija manjša od 25 mio EUR, podrobnejša multikriterijska analiza ni potrebna. (Uredba,

26. člen).

47

14.3. Izračun finančnih in ekonomskih kazalnikov

14.3.1. Doba vračanja investicijskih sredstev

Upoštevajoč vrednost operacije, letni strošek amortizacije, stroške obratovanja in stroške

financiranja, se investicijska operacija občini povrne v 13. letu ţivljenjske dobe.

Takšen rezultat je posledica dejstva, da gre za investicijo v sončne elektrarne na lastnih

objektih, katerih proizvedena električna energija ima za 15 let zagotovljen odkup po ceni, ki

vsebuje podporo in je bistveno višja od trţne.

Če upoštevamo, da je vsaka sončna elektrarna sklop zase, so dobe vračanja investicijskih

sredstev sledeče:

Tabela: Dobe vračanja investicijskih sredstev po sončnih elektrarnah

Sončna elektrarna Doba vračanja

OŠ Vojke Šmuc v 13. letu

OŠ in telovadnica Livade v 13. letu

OŠ Dante Alighieri v 13. letu

Vrtec Mavrica in knjiţnica v 13. letu

Komunala Izola v 13. letu

Športna dvorana v Kraški ul. v 13. letu

Balinišče Dobrava Jagodje v 12. letu

14.3.2. Neto sedanja vrednost

Za izračun neto sedanje vrednosti so vsi prilivi in odlivi investicije za vso ţivljenjsko dobo

diskontirani s 7 % diskontno stopnjo, ki je predpisana z zakonom.

48

Tabela: Neto sedanja vrednost celotne investicije

Leto Neto priliv

Kumulativa neto

prilivov

Diskontni

faktor

Diskontirani neto

denarni tok

2011 -2.364.290 -2.364.290 1,0000 -2.364.290

2012 153.356 -2.210.934 0,9346 143.324

2013 158.526 -2.052.408 0,8734 138.463

2014 163.663 -1.888.745 0,8163 133.597

2015 169.038 -1.719.707 0,7629 128.958

2016 174.662 -1.545.044 0,7130 124.532

2017 180.545 -1.364.500 0,6663 120.304

2018 186.695 -1.177.805 0,6227 116.264

2019 193.125 -984.679 0,5820 112.401

2020 199.845 -784.834 0,5439 108.703

2021 206.867 -577.967 0,5083 105.161

2022 214.202 -363.765 0,4751 101.766

2023 221.864 -141.902 0,4440 98.510

2024 229.864 87.963 0,4150 95.385

2025 238.217 326.180 0,3878 92.385

2026 237.466 563.646 0,3624 86.069

2027 108.946 672.592 0,3387 36.904

2028 108.581 781.173 0,3166 34.374

2029 108.218 889.391 0,2959 32.018

2030 107.855 997.246 0,2765 29.823

2031 107.494 1.104.740 0,2584 27.779

2032 107.134 1.211.874 0,2415 25.874

2033 106.775 1.318.649 0,2257 24.100

2034 106.417 1.425.065 0,2109 22.448

2035 106.060 1.531.125 0,1971 20.909

2036 105.704 1.636.828 0,1842 19.476

Skupaj -384.763

Seštevek diskontiranih neto prilivov nam pove neto sedanjo vrednost, ki je v primeru celotne

investicije negativna, konkretno znaša -384.763 EUR.

V naslednji tabeli so podane neto sedanje vrednosti posameznih sklopov investicije.

Tabela: Neto sedanje vrednosti po sončnih elektrarnah

Sončna elektrarna NSV (v EUR)

OŠ Vojke Šmuc -86.443

OŠ in telovadnica Livade -89.861

OŠ Dante Alighieri -48.883

Vrtec Mavrica in knjiţnica -35.367

Komunala Izola -27.342

Športna dvorana v Kraški ul. -85.939

Balinišče Dobrava Jagodje -10.929

49

14.3.3. Interna stopnja donosnosti

Interna stopnja donosnosti je tista diskontna stopnja, pri kateri je neto sedanja vrednost enaka

nič. Interna stopnja donosnosti se primerja z diskontno stopnjo, ki je merilo za oceno

pričakovanih rezultatov predlaganega projekta.

Interna stopnja donosnosti celotne investicije je niţja od diskontne in znaša 5,01 %.

Vsem sklopom investicije je skupno, da imajo interno stopnjo donosnosti pozitivno, vendar

niţjo od diskontne stopnje. Najvišjo interno stopnjo donosnosti ima sončna elektrarna

Balinišče Dobrava Jagodje, najniţjo pa sončna elektrarna Vrtec Mavrica.

Tabela: Interne stopnje donosnosti po sončnih elektrarnah

Sončna elektrarna ISD

OŠ Vojke Šmuc 5,00%

OŠ in telovadnica Livade 4,93%

OŠ Dante Alighieri 4,69%

Vrtec Mavrica in knjiţnica 4,49%

Komunala Izola 5,49%

Športna dvorana v Kraški ul. 5,04%

Balinišče Dobrava Jagodje 5,79%

14.3.4. Relativna neto sedanja vrednost

Relativna neto sedanja vrednost je razmerje med neto sedanjo vrednostjo projekta in

diskontiranimi investicijskimi stroški. V primeru celotne investicije znaša RNSV -0,1627.

Ob upoštevanju, da je vsaka sončna elektrarna sklop zase, so rezultati izračunov RNSV

sledeči:

Tabela: Relativne neto sedanje vrednosti po sončnih elektrarnah

Sončna elektrarna RNSV

OŠ Vojke Šmuc -0,1633

OŠ in telovadnica Livade -0,1691

OŠ Dante Alighieri -0,1883

Vrtec Mavrica in knjiţnica -0,2007

Komunala Izola -0,1245

Športna dvorana v Kraški ul. -0,1600

Balinišče Dobrava Jagodje -0,0983

50

14.3.5. Predstavitev učinkov, ki se ne dajo vrednotiti z denarjem

Gre predvsem za učinke na okolje, kar je sicer zelo opazen učinek projekta, ni pa ga moč (ali

vsaj zelo teţko) ovrednotiti z denarjem.

15. ANALIZA TVEGANJ IN OBČUTLJIVOSTI

15.1. Analiza tveganj

Analiza tveganja je ocenjevanje verjetnosti, da s projektom ne bo pričakovanih doseţkov. Če

je mogoče to verjetnost številčno izraziti se imenuje stopnja tveganja. Analiza zajema

ovrednotenje projektnih (tveganje razvoja projekta, tveganje izvedbe in obratovanja projekta)

in splošnih tveganj (politična, narodnogospodarska, druţbeno kulturna in druga tveganja).

Investicija v osnovi ne sodi med tvegane, saj ima zagotovljen odkup elektrike, kar je

predpostavka, ki je večina investicij nima. Kot tvegano se sicer lahko pojavijo nepredvideni

dogodki med postavitvijo elektrarn, vendar je to bolj kot ne malo verjetno.

Določeno mero tveganja predstavlja hitrost realizacije investicijske operacije, saj obstaja

nevarnost, da bo drţava v prihodnje zniţala zagotovljeno odkupno ceno elektrike.

15.2. Analiza občutljivosti

Analiza občutljivosti je analiza učinkov sprememb nekaterih ključnih predpostavk na

rezultate ocenjevanja stroškov in koristi. Merila, ki se privzamejo za izbiro kritičnih

spremenljivk, se razlikujejo glede na posebnosti posamičnega projekta in jih je treba izbirati

za vsak primer posebej.

V analizi občutljivosti so upoštevane naslednje variante:

povečanje in zmanjšanje investicijskih stroškov za 5 % in 10 %,

povečanje in zmanjšanje prihodkov po 15. letu5 investicije za 5 % in 10 % ter

povečanje in zmanjšanje stroškov poslovanja za 5 % in 10 %.

Tabela: Rezultati spremembe investicijskih stroškov

Investicijski stroški /

sprememba NSV ISD RNSV

Doba

vračanja

0% -384.763 5,01% -0,1627 v 13. letu

+5% -502.978 4,49% -0,2026 v 14. letu

+10% -621.192 4,01% -0,2389 v 14. letu

-5% -266.549 5,56% -0,1187 v 13. letu

-10% -148.334 6,17% -0,0697 v 12. letu

Tabela: Rezultati spremembe prihodkov

5 Glede na to, da je odkupna cena elektrike v prvih 15. letih fiksna in garantirana s strani drţave, se ta ne bo

spreminjala, zato spremembe prihodkov v analizi občutljivosti upoštevamo le po 15. letu investicije.

51

Prihodki /


Doba

vračanja

0% -384.763 5,01% -0,1627 v 13. letu

+5% -369.431 5,11% -0,1563 v 13. letu

+10% -354.098 5,20% -0,1498 v 13. letu

-5% -400.096 4,90% -0,1692 v 13. letu

-10% -415.429 4,80% -0,1757 v 13. letu

Tabela: Rezultati spremembe stroškov poslovanja

Stroški poslovanja /


Doba

vračanja

0% -384.763 5,01% -0,1627 v 13. letu

+5% -392.305 4,96% -0,1659 v 13. letu

+10% -399.847 4,92% -0,1691 v 13. letu

-5% -377.221 5,05% -0,1595 v 13. letu

-10% -369.680 5,09% -0,1564 v 13. letu

Iz rezultatov analize občutljivosti je razvidno, da je investicija najbolj občutljiva na

spremembe investicijske vrednosti. V vseh primerih se investicija povrne najkasneje v 14. letu

ţivljenjske dobe, prav tako je interna stopnja donosnosti v vseh primerih pozitivna, vendar

niţja od individualne diskontne stopnje, na podlagi česar ugotavljamo, da je investicija

razmeroma neobčutljiva na v analizi občutljivosti upoštevane spremembe ključnih

predpostavk.

52

16. PREDSTAVITEV IN RAZLAGA REZULTATOV

16.1. Predstavitev rezultatov

Rezultati finančnih kazalnikov za investicijo kot celoto in za posamezno sončno elektrarno so

sledeči:

Sončna elektrarna NSV ISD RNSV Doba vračanja

Investicija skupaj -384.763 5,01% -0,1627 v 13. letu

OŠ Vojke Šmuc -86.443 5,00% -0,1633 v 13. letu

OŠ in telovadnica Livade -89.861 4,93% -0,1691 v 13. letu

OŠ Dante Alighieri -48.883 4,69% -0,1883 v 13. letu

Vrtec Mavrica in knjiţnica -35.367 4,49% -0,2007 v 13. letu

Komunala Izola -27.342 5,49% -0,1245 v 13. letu

Športna dvorana v Kraški ul. -85.939 5,04% -0,1600 v 13. letu

Balinišče Dobrava Jagodje -10.929 5,79% -0,0983 v 12. letu

Investicija se v primeru vseh sklopov povrne najkasneje v 13. letu ţivljenjske dobe, vendar pa

je v vseh sklopih interna stopnja donosnosti niţja od uporabljene diskontne stopnje, kar se

kaţe tudi v negativni neto sedanji vrednosti.

Občina bo celotno investicijsko operacijo predvidoma financirala s pomočjo bančnega

kredita, ob v dokumentu upoštevanih predpostavkah (ročnost: 13 let, obrestna mera: 4,00 %)

pa bodo znašali stroški financiranja 713.967 EUR.

V primeru, da bi občina lahko finančno konstrukcijo zaprla brez bančnega kredita, bi bila neto

sedanja vrednost pozitivna (129.427 EUR), interna stopnja donosnosti celotne investicije bi

znašala 7,71 %, investicija pa bi se povrnila v 10. letu ţivljenjske dobe.

53

16.2. Razlaga rezultatov

Investicijska operacija v postavitev sončnih elektrarn na javnih poslopjih v lasti Občine Izola

je gledano s finančnega vidika pozitivna, kar je povsem razumljivo, saj ima občina prvih 15

let odkup proizvedene električne energije po zagotovljeni odkupni ceni (cena vsebuje

podporo) zagotovljen.

Operacija je smislena in opravičljiva tudi z vidika nedenarnih učinkov, kateri so praktično vsi

pozitivni.

Investicija ima visoko dodano vrednost za okolje, saj ima vrsto pozitivnih učinkov na okolje

in praktično nobenega negativnega.

Z investicijo bodo javna poslopja v lasti občine bolje izkoriščena, zaradi preseţka prihodkov

nad odhodki pa bo investicija pripomogla tudi k izboljšanju poslovanja občine.

Ta investicija se pri opredeljenih vhodnih parametrih splača in je smiselna, vendar pa zaradi

predvidenega zniţanja zajamčene odkupne cene v prihodnjih letih občini svetujemo čim

hitrejšo izvedbo.

V kolikor pa občina ne bi uspela realizirati postavitev vseh sončnih elektrarn pa obstajata dve

drugi moţnosti, in sicer da občina realizira le posamezne sklope investicije oziroma da da

strehe javnih poslopij v najem.

Documents

FOTOVOLTAIČNE ELEKTRARNE V IZOLI46.101.236.219/izola/priponke/OS6-7R-023203-5-1.pdf5 1. UVODNO POJASNILO S POVZETKOM DOKUMENTA IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Občina Izola