Geografski vestnik 82-2, 2010, 111–129 Kronikazgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/gv82-2... · 2011-02-02 · programsko opremo, razne ameri{ke agencije, kot sta na primer

$Page 1: Geografski vestnik 82-2, 2010, 111–129 Kronikazgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/gv82-2... · 2011-02-02 · programsko opremo, razne ameri{ke agencije, kot sta na primer$
Se mi nar Land mana ge ment of moun tain and high land river val leys in sustai nab le deve lop mentKraków, Polj ska, 4.–7. 7. 2010

Na za~et ku juli ja je v polj skem Krakówu in oko li ci pote kal semi nar Gos po dar je nje z zem lji{ ~i v gor -skih in hri bo vi tih re~ nih doli nah v lu ~i traj nost ne ga raz vo ja v ok vi ru pro jek ta Cul tu ral lands ca pes ofmoun tain and high land river val leys šKul tur ne pokra ji ne gor skih in hri bo vi tih re~ nih dolin’ (www.ra -ba lands ca pe.ur.kra kow.pl). Ome nje ni pro jekt pote ka v ok vi ru polj sko-nor ve{ ke ga sode lo va nja in jefinan ci ran s stra ni Nor ve{ ke ga finan~ ne ga meha niz ma. Semi nar se je za~el s ce lod nev no ekskur zi jo v Be -ski de na skraj ni jug Polj ske in se nada lje val z dve ma dne vo ma pre da vanj. Pri zo ri{ ~e prve ga dne pre da vanjebilo malo mesto Gdów okro` ju Wie licz ka, zna nem po veli kem rud ni ku soli, spre me nje nem v nav du -{u jo~ muzej. Vse bin sko so se pre da va nja nave zo va la na dva sklo pa: ogro ̀ e nost re~ nih siste mov in oce nanji ho ve ga sta nja v lu ~i traj nost ne ga raz vo ja ter inter dis ci pli nar ni pri stop v gos po dar je nju z zem lji{ ~i.Dan se je zaklju ~il s krat ko ekskur zi jo po doli ni reke Rabe, ki so jo nekaj dni pred semi nar jem pri za -de le obse` ne popla ve.

Dru gi dan pre da vanj se je odvi jal na robu Krakówa v eni izmed stavb Kme tij ske uni ver ze. Prvi skloppre da va nje je bil na temo bila te ral ne ga sode lo va nja med Kme tij sko uni ver zo Kraków in Uni ver zo v Berg -nu, dru gi na temo raz voj nih stra te gij za potre be uprav lja nja s po re~ ji, tret ji pa na temo obno ve in varo va njakul tur nih pokra jin v re~ nih doli nah. Avto ri ca tega pris pev ka sem na pova bi lo polj skih kole gov, s ka -te ri mi ̀ e nekaj ~asa sode lu je mo, pred sta vi la pre da va nje v soav tors tvu z dr. Bla ̀ em Koma cem in dr. Ma ti joZor nom z na slo vom: Land sli des as an Impor tant Ele ment of Lands ca pe Chan ges. Pre da va nje je pri ne -slo novo pers pek ti vo v ra zu me va nje pla zov, saj se je odmak ni lo od tra di cio nal ne ga razu me va nja (inpreu ~e va nja) pla zov zgolj kot geo morf ne ga pro ce sa in se osre do to ~i lo na razu me va nje pla zov kot pokra -jin ske prvi ne.

Mimi Urbanc

[ti pen dij ski pro gram Dru{ tva za varo va nje oko lja in geo graf ske infor ma cij ske siste me 2010Da vis, Mon te rey, San Die go, Zdru ̀ e ne drà ve Ame ri ke, 21. 6.–17. 7. 2010

Dru{ tvo za varo va nje oko lja in geo graf ske infor ma cij ske siste me (The Society Con ser va tion GIS –SCGIS) je nepro fit na orga ni za ci ja, ki pove zu je znans tve ni ke in stro kov nja ke z vse ga sve ta, ki se ukvar -ja jo z geo graf ski mi infor ma cij ski mi siste mi in varo va njem oko lja. Namen zdru ̀ e nja je {iri ti zna nje ternudi ti pod po ro upo rab ni kom GIS-ov. Zdru ̀ e nje ima ve~ regio nal nih enti tet, kate rim se je leta 2005pri dru ̀ i la tuda SCGIS Slo ve ni ja (http://www.scgis-si.org).

SCGIS vsa ko leto pri prav lja {ti pen dij ski pro gram (Glo bal Scho lars hip Pro gram), ki je name njen {ti -pen di stom s ce le ga sve ta. Pro gram ude le ̀ en cem omo go ~a tri te den ski te~aj s po dro~ ja geo graf skihinfor ma cij skih siste mov, pred vsem za pro gram sko opre mo Arc GIS pod jet ja ESRI, ter ude le` bo na dvehzani mi vih kon fe ren cah, ki obrav na va ta prav GIS-e.

Le to{ nji {ti pen dij ski pro gram SCGIS, ki ga koor di ni ra Ale xan der Yuma kaev, je pote kal pole ti odkon ca juni ja do za~et ka avgu stu v Da vi su, Mon te re yu in San Die gu. Pro gra ma se je ude le ̀ i lo 14 ude -le ̀ en cev iz 12 raz li~ nih dràv (Ar gen ti na, Bra zi li ja, Butan, Fili pi ni, Indo ne zi ja, Mada ga skar, Male zi ja,Rusi ja, Slo ve ni ja, Ugan da, Vene zue la in Zam bi ja). Tako raz no li ko zastops tvo z vseh celin je pome ni lotudi stik s pe strost jo pro jek tov, s ka te ri mi se ukvar ja jo posa mez ni ki. Veli ko ude le ̀ en cev se ukvar ja z za{ -~i to habi ta tov, za{ ~i to ìva li ter tudi z ob de la vo sate lit skih slik. Skup na nit vseh pa je rav no GIS.

Pre da va nja so pote ka la v Da vi su, v pro sto rih dvo ra ne Wick son, ki jih je odsto pi la Uni ver za Kali -for ni ja v Da vi su (UC Davis). Davis, ki ima prib li` no 65.000 pre bi val cev, je bolj poz nan prav po ome nje niuni ver zi, ki je lan sko jesen vpi sa la 32.000 {tu den tov. Mesto je za {tu dij vse ka kor zelo pri mer no, sajima ogrom no zele nih povr {in in kole sar skih poti, ki zago tav lja jo mir no oko lje. Zno traj tega uni ver -

111

Geografski vestnik 82-2, 2010, 111–129 Kronika

KRONIKA

112

Kronika Geografski vestnik 82-2, 2010

zi tet ne ga sre di{ ~a so pote ka le tudi u~ne ure, ki sta jih za SCGIS pri pra vi la John Shaef fer ter LeslieBac kus. Ure so bile raz de lje ne na ve~ temat skih sklo pov; teme so vse bo va le delo z ra str ski mi in vek -tor ski mi podat ki ter delo z GPS napra va mi, seve da na raz li~ nih pri me rih iz vars tva oko lja. Ude le ̀ en ciso si zno traj pro gra ma zago to vi li tudi ude le` bo na 13. let ni kon fe ren ci SCGIS v Mon te re yu ter Kon -fe ren ci upo rab ni kov ESRI v San Die gu, kjer so ude le ̀ en ci tudi pred sta vi li svo je delo na podro~ juGIS-ov. SCGIS je imel na kon fe ren ci v San Die gu tudi svoj raz stav ni pro stor ter manj {o pre da valni -co, ki je bil del raz sta ve oko lje vars tve ne raz sta ve z na slo vom šESRI Con ser va tion & Cli ma te Chan gePro gram 2010’.

Pro gram se vsa ko leto odvi ja v po let nem ~asu, raz pis za pri ja ve pa je objav ljen v za ~et ku leta nastra neh SCGIS (http://www.scgis.org).

Rok Cigli~

Med na rod na kon fe ren ci ESRISan Die go, Zdru ̀ e ne drà ve Ame ri ke, 12.–16. 7. 2010

Eno izmed vodil nih pod je tij na podro~ ju raz vo ja GIS pro gra mov – ESRI vsa ko leto orga ni zi ra med -na rod no kon fe ren co za svo je upo rab ni ke. Leto{ nje kon fe ren ce (ESRI Inter na tio nal User Con fe ren ce) seje ude le ̀ i lo ve~ kot 13.000 lju di, ki so zasto pa li 6.000 or ga ni za cij iz 138 dr ̀ av. Obi sku pri mer no veli -ko je tudi vsa ko let no pri zo ri{ ~e, ki je orga ni zi ra no v kon gre snem cen tru San Die ga, mestu na skraj nemjugo za ho du ZDA, tik ob meji z Me hi ko.

Kon fe ren ca je ponu di la pestro pale to raz li~ nih dogod kov. Osred nje pri zo ri{ ~e je pred stav ljal velikraz sta vi{~ ni pro stor, kjer so se pred sta vi la pod jet ja, ki raz vi ja jo raz li~ no stroj no opre mo, GPS in GIS

Sli ka: Ude le ̀ en ci pro gra ma z in {truk tor ji ob kon cu izo bra ̀ e va nja v Da vi su.

SASHA YUMAKAEV

pro gram sko opre mo, raz ne ame ri{ ke agen ci je, kot sta na pri mer NOAA (Na tio nal Ocea nic and Atmosp -he ric Admi ni stra tion) in USGS (U.S. Geo lo gi cal Sur vey), ki zbi ra ta in obde lu je ta podat ke, kar nekaj pro sto rapa je bilo name nje ne ga tudi za pred sta vi tev oko lje vars tve nih orga ni za cij. Te so bile zdru ̀ e ne v ok vi rupro gra ma, name nje ne ga prob le ma ti ki pod neb nih spre memb in ohra nja nju oko lja z na slo vom ESRI Con -ser va tion & Cli ma te Chan ge Pro gram 2010. Manj ka la ni seve da upo ra ba GIS-ov pri varo va nju ter upo ra biv vo ja{ ke name ne. Poleg ome nje ne ga raz sta vi{ ~a je bilo veli ke pozor no sti dele` no tudi raz sta vi{ ~e pla -ka tov, ki so jih pri pra vi li ude le ̀ en ci in tako pred sta vi li pred vsem kar to graf sko delo in meto de GIS-ov{ir {i mno ̀ i ci.

Obe ma ve~ ji ma dogod ko ma so se v lo ~e nih dvo ra nah, ki pa so {e ved no lah ko spre je le vsaj nekajsto lju di, pri dru ̀ i le {e pred sta vi tve stro kov nih pris pev kov s po dro~ ja upo ra be GIS-ov z vseh mogo ~ihpodro~ jih (na stra ni http://pro cee dings.esri.com/li brary/user conf/proc10/in dex.html so doseg lji veneka te re pred sta vi tve), pos ve to va nja ter zelo obi ska ne teh ni~ ne delav ni ce. Pri sled njih so bila pred stav -lje na posa mez na orod ja pro gra ma Arc GIS. Leto{ nje delav ni ce so bile izjem no zani mi ve zara di izi danaj no vej {e raz li ~i ce Arc GIS 10.

Med kon fe ren co so pode li li tudi nekaj nagrad. Poseb no nagra do Making a Dif fe ren ce je pre jel Sistem -ski in infor ma cij ski cen ter Abu Dabi iz Zdru ̀ e nih arab skih emi ra tov, Pred sed ni ko vo nagra do Pre si dent'sAward je pre je lo mesto Fris co iz Tek sa sa (ZDA), nagra do za ìv ljenj sko delo je pre jel Car los Sal monGon za lez, poleg tega pa so pode li li {e {te vil ne dru ge nagra de za poseb ne dose` ke. Po leg pred sed ni kapod jet ja ESRI Jac ka Dan ger mon da je uvod ni nago vor imel tudi Ric hard S. Wur man, ki je opi sal pro -jekt z naslo vom 19.20.21, kar ozna ~u je {tu di jo 19 mest z vsaj 20 mi li jo ni pre bi val cev v 21. sto let ju.

Na sled nja kon fe ren ca bo pri hod nje leto na isti loka ci ji, prav tako v ju li ju. Ve~ infor ma cij je doseg -lji vih na http://www.esri.com.

Rok Cigli~

113

Geografski vestnik 82-2, 2010 Kronika

Sli ka: Kon fe ren ca ESRI je pote ka la v kon gre snem sre di{ ~u San Die ga.

ROK CIGLI^

Ra zi sko val ne igral ni ce na ZRCSAZULjub lja na, 12. in 19. 7. 2010

Med 12. in 23. ju li jem 2010 so bile na Znans tve no ra zi sko val nem cen tru Slo ven ske aka de mi je zna -no sti in umet no sti ̀ e {esti~ orga ni zi ra ne in uspe {no izve de ne razi sko val ne igral ni ce ozi ro ma delav ni ceza otro ke, sta re od 8 do 13 let.

Po ~it ni ce so name nje ne spro{ ~e ni igri in novim doì vet jem, zato posku {a mo orga ni za tor ji delav -nic moti vi ra ti otro ke tako, da se sko zi igro spro sti jo, med se boj no spoz na va jo in dru ̀ i jo, vse ka kor patudi omo go ~i ti, da kaj nove ga vidi jo in se nau ~i jo. Zato so bile orga ni zi ra ne raz no vrst ne temat ske igral -ni ce, ki so jih vodi li ~la ni posa mez nih razi sko val nih in{ti tu tov ZRCSAZU, kakor tudi dru ge orga ni za ci jes svo ji mi sode lav ci. Vsa ko leto jih obli ku je in koor di ni ra Cen ter za pred sta vi tve ne dejav no sti ZRCSAZUpod vods tvom dr. Bre de êbulj Saj ko. Delav ni ce so pote ka le dva ted na in so bile raz de lje ne na poljud -noz nans tve ne vse bi ne. Vsak teden je bil obli ko van za eno sku pi no, v njej pa je bilo do 15 otrok. Vsakod sode lu jo ~ih in{ti tu tov in dru gih orga ni za cij je orga ni zi ral svoj temat ski dan. Sre di{ ~e igral ni{ ke gadoga ja nja je bila dvo ra na Zem lje pi sne ga muze ja, gle de na temo in pro gram pa so otro ci upo rab lja li inobi ska li {e osta le pro sto re in kra je.

Na Geo graf skem in{ti tu tu Anto na Meli ka smo se odlo ~i li, da v le to{ njem letu pri pra vi mo igral ni -ci v duhu varo va nja oko lja in spoz na va nju pome na voda. Zato smo geo graf ski dan poi me no va li»Od pad ki – na{i nelju bi dodat ki«. Na{ cilj je bil poka za ti otro kom, kako se razi sko val ci loti jo teren -ske ga razi sko val ne ga dela ter da z last nim delom in opa ̀ a nji ovred no ti jo prob lem odpad kov in dolo ~i jonji hov vpliv na one sna ̀ e va nje. S po mo~ jo kar to graf ske ga gra di va, osno va mi orien ta ci je, temat ski mimapa mi in vpra {al ni ki ter osta li mi pri po mo~ ki smo otro ke pope lja li na teren. Izbra li smo obmo~ je desne -ga bre ga Save, gor vod no od ~rnu{ ke ga mostu. Na tem obmo~ ju je in{ti tut è izva jal okolj ske pro jek te,tako da smo bili vod je delav ni ce s te re nom è prej sez na nje ni. Pri pri pra vi in izved bi smo sode lo va liPri mo` Ga{ pe ri~, Man ca Volk in Jani Kozi na. Oba geo graf ska dne va smo pri pra vi li na isto temo, zara -di raz li~ ne sta ro sti ude le ̀ en cev pa smo potek in vse bi no neko li ko pri la go di li.

114


Sli ka 1: Upo ra ba kar to graf skih pri po mo~ kov natere nu. JA

NI KOZINA

V obeh igral ni{ kih ted nih smo ime li geo graf ski dan v po ne de ljek. To je pome ni lo, da se otro ci medseboj {e niso poz na li in bili {e neko li ko zadr ̀ a ni. Zara di odsot no sti dr. Bre de êbulj Saj ko smo nekajuvod nih minut na temo igral nic ime li geo gra fi. Otro ke in nav zo ~e star {e smo {e enkrat sez na ni li s po -te kom igral nic ter pou da ri li naj po memb nej {e to~ ke za nemo te no delo va nje. Nato smo za~e li z na {impro gra mom.

Naj prej smo se vod je delav ni ce pred sta vi li, na krat ko opi sa li potek dne va ter raz de li li poseb ne okolj -ske mape in popi sne liste. Nato smo od{ li do avto bu sa {te vil ka 6, se odpe lja li pro ti ̂ rnu ~am ter izsto pi lina posta ji za ~rnu{ kim mostom. Prva to~ ka geo graf ske ga dne je bila rav no na mostu, nad reko, kjersmo otro ke podrob ne je sez na ni li s po te kom delav ni ce. V pr vem delu delav nic smo sku paj spoz na va lisvet ob Savi med tem ko so otro ci ob kon cu è samo stoj no razi sko va li in odkri va li odpad ke. Po krat -kem uvo du o zgo do vin skem pome nu mostu in nje go vi legi, smo na tla raz gr ni li nekaj zem lje vi dov, jihorien ti ra li in dolo ~i li kje smo in kam vse {e gre mo. Naj bolj zani mi va sta se otro kom zde la digi tal ni orto -fo to posne tek – DOF in dlan~ nik, s po mo~ jo kate rih so lah ko natan~ no dolo ~i li svo je sto ji{ ~e. Z mo stusmo se spu sti li na re~ no tera so in se poda li v nas prot ni sme ri re~ ne ga toka, v »dùn glo«. Zara di veli -ke zara{ ~e no sti in na posa mez nih odse kih te` je pre hod ne ga tere na, smo tako poi me no va li na{o pot,ki se je vila po {te vil nih ste zah bolj ali manj vzpo red no z reko. Kma lu smo nale te li na prvo div je odla -ga li{ ~e odpad kov. Pogle da li smo sesta vo odlo ̀ e nih odpad kov in si posta vi li nekaj vpra {anj: zakaj ljud jeodla ga jo odpad ke, zakaj rav no ob Savi, kako so odpad ki pri{ li do tukaj, koli ko je sta ro odla ga li{ ~e itd.Po dob lje nih odgo vo rih smo se raz de li li v tri sku pi ne. Od prve ga odla ga li{ ~a naprej so ime le sku pi nenalo go, da so pozor ne na svo jo oko li co ter vsak neko li ko ve~ ji kup sme ti – odla ga li{ ~e vri {e jo na svojDOF. Pri nasled njih kupih sme ti so otro ci pove da li, za kate re sme ti gre. Raz vr sti li smo jih v {est glavnihsku pin in ~ez nekaj ~asa ugo to vi li, da se naj po go ste je sre ~u je mo s {ti ri mi sku pi na mi odpad kov: komu -

115


Sli ka 2: Popis naj de ne ga odla ga li{ ~a odpad kov.

MANCA VOLK

nal ni mi, grad be ni mi, nevar ni mi ter z od pad ki iz kme tijs tva in goz dars tva. Ena od to~k je bila nepo ra -slo pro di{ ~e ob reki, kjer smo otro ke sez na ni li z na rav ni mi hidro lo{ ki mi pro ce si, ki pov zro ~a jo, da vodete~e jo nad ali pod povr{ jem, zakaj je voda pit na, kaj pome ni voda v na {em vsak da njem ìv lje nju, itd.Nare di li smo poskus z rde ~im siru pom, pri kate rem smo na pre prost in razum ljiv na~in demon stri -rali, kako in zakaj se v na ra vi pro ni ca jo ~a voda one sna ̀ i. Nato smo se poda li do veli kih brzic, ki sopred stav lja le naj bolj odda lje no to~ ko ob reki, gle da no iz sme ri ~rnu{ ke ga mostu. Velik pro stor nam jeomo go ~al izved bo neka te rih nadalj njih aktiv no sti. Zara di neiz ku {e no sti otrok pri teren skem delu terla` je pred sta ve smo dolo ~i li pov pre~ no dol ̀ i no nji ho vih kora kov, s ka te rim smo za vajo izme ri li nekajraz dalj. Ker smo bili è utru je ni in la~ ni, smo si pri vo{ ~i li odmor za mali co.

Po po~it ku smo se dvig ni li iz re~ ne ga obre` ja na veli ko, del no pora{ ~e no jaso. Pre ve ri li smo, kaj vidi -mo in poleg maka dam ske poti, tra ve in dre ves ni bilo opa zi ti ni~e sar dru ge ga. Le nekaj metrov stranpa smo pri{ li do roba gra moz ni ce, v ka te ri se je naha ja lo veli ko odla ga li{ ~e odpad kov. Na{ li smo »lep«pri mer skri te ga odla ga li{ ~a zato nam je slu ̀ il kot popi sni pri mer. Otro ke smo sez na ni li z na stan komin pome nom gra mo za. Na last ne o~i so se pre pri ~a li, da so gra moz ne jame tudi zelo vab lji vo mesto zaodla ga nje sme ti. Ker so ime li otro ci nekaj prob le mov pri iska nju in vri so va nju gra moz ni ce na DOF,smo jih opo zo ri li na to, da se v na ra vi, {e la` je pa v ali ob nase lju, ~lo vek naj la` je orien ti ra po objek tihin poja vih v svo ji oko li ci. Ko so ugo to vi li, da se naha ja mo pod elek tri~ nim dalj no vo dom, prob le ma nibilo ve~. Odla ga li{ ~e smo sku paj pre gle da li in izme ri li, otro ci pa so ugo to vi tve zapi sa li na svo je popi -sne liste. Po tej vaji so bili otro ci pri prav lje ni na zad njo nalo go. Sami so mora li naj ti odla ga li{ ~e in gasami tudi popi sa ti. Z ne kaj na{e pomo ~i je vsa ka sku pi na na{ la svo je odla ga li{ ~e in ga popi sa la. Pri tejvaji smo vodi te lji delav ni ce le opa zo va li nji ho vo delo in jih v pri me ru vpra {anj usme ri li k na dalj nje -mu raz mi{ lja nju. Po kon ~a nem delu smo se vrni li do Dunaj ske ceste, po~a ka li na avto bus in se odpe lja linazaj v cen ter.

Te ren sko delo se naj po go ste je izka ̀ e kot zani miv in kori sten na~in spoz na va nja posa mez ne tema -ti ke. V pri me ru geo graf ske ga dne smo ̀ ele li, da otro ci spoz na jo pomen varo va nja oko lja, da se zave da jo,kaj se zgo di v pri me ru last ne ga one sna ̀ e va nja in da prav veli ko ne poma ga, ~e odpad ke le vidi mo, odi -de mo in kma lu na njih poza bi mo. Podob no delav ni co smo izved li è leta 2006, ko je bilo ve~ vzro kovza one sna ̀ e nost preu ~e va ne ga ozem lja. Namre~, nekaj mese cev pred na{i mi igral ni ca mi je v Slo ve ni jipote kal pro jekt O~i sti mo Slo ve ni jo v enem dne vu! Vod je igral ni ce smo pri ~a ko va li, da bomo ime li teà -ve z na ha ja li{ ~i odpad kov; àl ali pa na sre ~o temu ni bilo tako. @al, ker smo lah ko vide li, kako hitro seneko obmo~ je zopet one sna ̀ i, na sre ~o pa zara di la` je izved be delav ni ce. Ker je bilo veli ko {te vi lo otroktudi ude le ̀ en cev vse slo ven ske ga ~istil ne ga dne, so tudi sami spoz na li, kako ìv je pro ces one sna ̀ e va -nje, ne gle de na eko lo{ ke smer ni ce, ki smo jim pri ~a v vsak da njem ìv lje nju.

Pri mo` Ga{ pe ri~

24. kon fe ren ca PECSRL v La tvi jiRiga in Liepa-ja, Latvi ja, 23.–27. 8. 2010

Med 23. in 27. av gu stom je v La tvi ji pote ka lo sre ~a nje The Per ma nent Euro pean Con fe ren ce for theStudy of the Rural Lands ca pe (PECSRL) šStal ne evrop ske kon fe ren ce za preu ~e va nje pode ̀ el ske pokra -ji ne’. PECSRL je med na rod na mre ̀ a razi sko val cev, ki so ukvar ja jo s pre te klost jo, seda njost jo inpri hod nost jo evrop skih kul tur nih pokra jin. Glav ni cilji so: vzpo stav lja nje oseb nih sti kov in izme nja -va nja infor ma cij med razi sko val ci, izbolj {e va nje inter dis ci pli nar ne ga sode lo va nja med razi sko val ciraz li~ nih strok, pos pe {e va nje sode lo va nja med razi sko val ci in gos po dars tve ni ki in ute me lje va nje novihpobud na podro~ ju razi sko va nje evrop skih pokra jin in gos po dar je nja z nji mi. Zgo do vi na ome nje nemre ̀ e je bila pred stav lje na v 2. {te vil ki 74. let ni ka Geo graf ske ga vest ni ka iz leta 2002.

Le to{ nja kon fe ren ca je pote ka la v or ga ni za ci ji Fakul te te za geo gra fi jo in Zemelj ske vede Latvij skeuni ver ze v Rigi. Prvi del je bil v glav ni uni ver zi tet ni zgrad bi v Rigi, dru gi del v 220 ki lo me trov odda -lje ni Liepa-ji. Okrog 180 ude le ̀ en cev iz 33 dr ̀ av – poleg gosti te ljev je bilo naj ve~ Nem cev, Nizo zem cev,

116


117


[ve dov in Nor ve ̀ a nov – je v {ti rih dneh pred sta vi lo 6 ple nar nih pre da vanj, ve~ kot 150 re fe ra tov in 10 po -ster jev. Kljub izra zi te mu evrop ske mu zna ~a ju je nekaj ude le ̀ en cev pri{ lo z dru gih celin. Bie nal no sre ~a njesestav lja jo kon fe ren ca, ve~ enod nev nih med kon gre snih ekskur zij, pokon gre sne ekskur zi je in sre ~a njenacio nal nih dele ga tov.

Kon fe ren ca je bila vse bin sko raz de lje na na 17 te mat skih sklo pov. ̂ e skle pa mo po {te vi lu pred stav -lje nih pre da vanj, v so dob nem preu ~e va nju pokra ji ne izsto pa jo nasled nje vse bi ne: poli ti ka pokra jinv evrop skem in lokal nem kon tek stu, doje ma nje pokra ji ne, pokra ji na kot dom, ̀ iv lje nje v kme tij ski pokra -ji ni ter mo~, odpor in pokra ji na. V na sled njem manj zasto pa nem sklo pu so bile sle de ~e vse bi ne: sodob nipri stop v hi sto ri~ ni geo gra fi ji, kri ti~ ni in prob lem sko orien ti ra ni GIS v so dob nem preu ~e va nju pokra -ji ne, okolj ski izzi vi in pokra ji na, pokra ji na kot dedi{ ~i na in bio graf ski pri stop v po kra ji ni.

Zno traj {iro ke ga nabo ra tem je bil pose ben pou da rek name njen ve~ na men ske mu varo va nju kul -tur nih pokra jin v zve zi s tem pa tudi Evrop ski kon ven ci ji o kra ji ni. Jasno je bilo izpo stav lje no, da zgoljvaro va nje vide za pokra ji ne ne bo ohra ni lo pokra ji ne kot take, zato je nuj no gra di ti na pome nu in funkcio -nal no sti pokra ji ne. V zve zi s tem se je tre ba odlo ~i ti, kaj bomo varo va li, kaj bomo pre pu sti li spre mem bamin za koga bomo varo va li. Skrat ka, tre ba je nare di ti pre mik v sme ri usmer ja nja raz vo ja pokra jin in kompo -nen ti varo va nja doda ti tudi na~r to va nje ter uprav lja nje. Pri tem ne bo ni~ naro be, ~e bomo v kul tur nopokra ji no vne sli tudi spre mem be, bolj je pomemb no, da vemo, kaj ̀ eli mo dose ~i in kaj bomo zato naredili.

Slo ve ni jo sva na kon fe ren ci z re fe ra tom in poster jem zasto pa li dr. Mimi Urbanc (je nacio nal na dele -gat ka) in mag. Ma te ja [mid Hri bar. Pre da va nje je nosi lo naslov Land, Lands ca pe, Home: the Sen se ofBelon ging in Slo ve nian Istria. Poster je govo ril so pro jek tu DEDI (www.dedi.si) in o vlo gi narav ne inkul tur ne dedi{ ~i ne pri varo va nju kul tur ne pokra ji ne.

Ve~ infor ma cij o kon fe ren ci je na stra ni http://www.geo.lu.lv/pec srl/home/sta te ment, pov zet ki refe -ra tov pa na http://www.geo.lu.lv/pec srl/me dia/PECSRL_2010_ab stracts.pdf.

Na sled nja kon fe ren ca bo avgu sta 2012 na Nizo zem skem.Ma te ja [mid Hri bar, Mimi Urbanc

Pred sta vi tev poster ja v pro sto rih Latvij ske uni ver ze.

JACOB VAN DER VAART

Let na med na rod na kon fe ren ca Kra lje ve ga geo graf ske ga dru{ tva in In{ti tu ta bri tan skih geo gra fov:Spo pri je ma nje z iz zi vi post-kriz ne eko no mi je & oko ljaLon don, Zdru ̀ e no Kra ljes tvo, 1.–3. 9. 2010

An gle{ ko Kra lje vo geo graf sko dru{ tvo (RGS) ima zelo boga to zgo do vi no. Usta nov lje no je bilo leta 1830za pro mo ci jo geo graf ske ga zna nja in temu cilju sle di {e danes. Dru{ tvo, ki je od leta 1995 zdru ̀ e no z In -{ti tu tom bri tan skih geo gra fov (IBG) v enot no orga ni za ci jo, vsa ko leto orga ni zi ra eno naj bolj odmev nihmed na rod nih geo graf skih zbo ro vanj. Leto{ nje leto je bila kon fe ren ca {e pose bej dobro obi ska na, sajso se dru{ tvu pri dru ̀ i li tudi bri tan ski geo mor fo lo gi, ki ima jo last no sta nov sko orga ni za ci jo. V urad -nem pro gra mu tako naj de mo prek 1200 pri jav lje nih ude le ̀ en cev s ce le ga sve ta, ki so lah ko pri sos tvo va li{te vil nim delav ni cam, ple nar nim zase da njem, ekskur zi jam, poseb nim pre da va njem, pred sta vi tvam knjigin podob no.

Glav na tema leto{ nje ga zbo ro va nja je bila sicer glo bal na gos po dar ska kri za ozi ro ma posle di ce nadru` bo in oko lje. Naj ve~ zani ma nja je na ple nar nem delu zago to vo imel ame ri{ ki socio log Ric hard Flo -ri da, ute me lji telj teo ri je o us tvar jal nem ozi ro ma krea tiv nem raz re du, ki je na{el mno ge pod por ni ke tudiv slo ven ski geo gra fi ji in sorod nih vedah. Tema nje go ve ga pre da va nje je bila glo bal na gos po dar ska rece -si ja, ki jo je poi me no val kar »po nov na vzpo sta vi tev« (an gle{ ko the great reset). Nami go val je na pozi tiv nepla ti rece si je, zla sti na ustvar jal no ru{e nje sta re ga dru` be noe ko nom ske ga siste ma in vzpo stav lja nje nove -ga. Osta la dva govor ca na ple nar nem zase da nju sta bila prav tako zani mi va in nekon ven cio nal na – direk torveli ke trgov ske veri ge Tes co in pred stav nik orga ni za tor jev sve tov ne ga nogo met ne ga prvens tva v Ju` niAfri ki, ki sta prav tako govo ri la o vpli vih aktual ne gos po dar ske kri ze na nju ni podro~ ji delo va nja.

Po leg ple nar nih pre da vanj so pote ka le delav ni ce v kar 22 raz li~ nih sek ci jah, kjer se je poka za la izjem -na raz no vrst nost in inter dis ci pli nar nost angle{ ke geo gra fi je. Poleg kla si~ nih sek cij (eko nom sko geo graf ska,pro met no geo graf ska in podob no) so bile dobro obi ska ne tudi sek ci je, ki jih v Slo ve ni ji obi ~aj no ne pove -zu je mo z geo graf skim razi sko va njem, kot so na pri mer sek ci ja za razi sko va nje spi ri tual no sti in reli gij,sek ci ja za post-so cia li sti~ ne geo gra fi je, sek ci ja za razi sko va nje geo gra fi je spol no sti… Pre se ne ~a la je izjem -na inter dis ci pli nar nost, saj so bili govor ci na delav ni cah tudi socio lo gi, poli to lo gi, fizi ki in {te vil ni dru gi,ki se ukvar ja jo s po ja vi v pro sto ru.

Pre se net lji vo je bilo, da so slo ven ski geo gra fi tudi tokrat spre gle da li to naj ve~ je let no geo graf skozbo ro va nje. Tako so ita li jan ski geo mor fo lo gi pred stav lja li {tu di je slo ven ske ga obal ne ga relie fa, srb skigeo gra fi pa {tu di je mobil no sti v biv {i Jugo sla vi ji. Vse ka kor je ude le` ba na kon fe ren ci RGS–IBGnasled nje leto pri lo` nost za vsa ke ga slo ven ske ga geo gra fa, ki ̀ eli spoz na ti kako {iro ka, pove zu jo ~a, inter -dis ci pli nar na in dru ga~ na so lah ko geo graf ska razi sko va nja.

Da vid Bole

Na rav ne nesre ~e kot dejav nik pokra jin skih spre memb in spre memb na~r to va nja rabe pro sto rav Sr bi ji in Slo ve ni jiBeo grad, Srbi ja, 3.–6. 5. 2010; Ljub lja na, 6.–9. 9. 2010

V ok vi ru bila te ral ne ga sode lo va nja med Geo graf skim in{ti tu tom Jova na Cvi ji}a Srb ske aka de mi -je zna no sti in umet no sti in Geo graf ske ga in{ti tu ta Anto na Meli ka Znans tve no ra zi sko val ne ga cen traSlo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti, ki pote ka ob finan~ ni pod po ri Jav ne agen ci ja za razi skovalnodejav nost Repub li ke Slo ve ni je, sta bili leta 2010 orga ni zi ra ni sre ~a nji s skup nim naslo vom šNa rav ne nesre -~e kot dejav nik pokra jin skih spre memb in spre memb na~r to va nja rabe pro sto ra v Sr bi ji in Slo ve ni ji’.

Prvo sre ~a nje je pote ka lo v Beo gra du rav no v ~a su tri de se te oblet ni ce smr ti Josi pa Bro za Tita. Sre -~a nje smo za~e li z manj {im sim po zi jem na temo narav nih nesre~ v Sr bi ji in Slo ve ni ji, ki mu je sle di lastro kov na ekskur zi ja v osred njo Srbi jo na isto tema ti ko. Gosti te lji so na pre da va njih pred sta vi li pro -stor sko in ~asov no raz po re di tev narav nih nesre~ v Sr bi ji, insti tu cio nal ne okvi re za{ ~i te pred narav ni minesre ~a mi v Sr bi ji in nji ho ve posle di ce ter hipo te zo o po ve za no sti Son ~e ve aktiv no sti in gozd nih poà -

118


119


Sli ka 1: Avto ce sta Beo grad–Ni{ na odse ku pri Bega lji~ kem brdu pote ka 5km po mo~ no pla zo vi tem obmo~ ju.

MILOVAN MILIVOJEVI]

Sli ka 2: Pla ze nje lah ko pri za de ne tudi poko pa li{ ~e, kot je tega v Sr bi ji.

BLA@ KOMAC

120


rov na glo bal nem nivo ju. Gost je smo pred sta vi li meri tve ero zij skih pro ce sov v Slo ve ni ji, slo ven sko geo -mor fo lo{ ko narav no dedi{ ~i no in nov trend v sve tov ni geo mor fo lo gi ji, t. i. pla zov no geo mor fo lo gi join nje no a pli ka ci jo v Slo ve ni ji. Sle di la je ekskur zi ja, na kate ri smo si ogle da li ve~ pla zo vi tih obmo ~ij(npr. plaz Bega lji~ ko brdo ju` no od Beo gra da in pla zo ve v po re~ ju ju` ne Mora ve in Beli ce), podrob -no pa je bila pred stav lje na tudi srb ska obram ba pro ti to~i, ki jo izva ja jo v Ra dar skem cen tru Petro vacHidro me teo ro lo{ ke ga zavo da Srbi je nad kra jem Ore{ ko vi ca.

Srb ski kole gi so jese ni vrni li obisk, ki je pote kal po istem sce na ri ju kot prvi – kraj {e mu sim po zi juo na rav nih nesre ~ah je sle di la stro kov na ekskur zi ja. Gost je so na pre da va njih pred sta vi li popla ve v Sr -bi ji v le tih 1999 in 2000, sne` ne pla zo ve na Magli ci in Pro kle ti jah v ^r ni Gori ter narav ne nesre ~e kotsestav ni del GIS-ov. Gosti te lji smo pred sta vi li razi ska ve na podro~ ju sne` nih pla zov in nji ho vo deter -mi ni sti~ no mode li ra nje, poleg tega pa {e mode li ra nje zemelj skih pla zov s po mo~ jo t. i. stroj ne ga u~e nja,sta nje obeh slo ven skih lede ni kov in delo va nje Zem lje pi sne ga muze ja, ki delu je v ok vi ru in{ti tu ta. Sle -di la je stro kov na ekskur zi ja v Po ko kr je in Zgor njo Savinj sko doli no, v ok vi ru kate re so si ude le ̀ en ciogle da li podor sla pa êd ca, se sez na ni li s sne` ni mi pla zo vi v Ob ~i ni Jezer sko, na Savinj ski stra ni spoz -na li posle di ce poplav leta 1990 in ve~ zemelj skih pla zov (Ma ce sni kov plaz, plaz pri vasi Radu ha in plazv Pod ve ̀ i), pred stav lje no pa je bilo tudi lan sko vetr no neur je v ob ~i nah Kam nik in Gor nji Grad.

Po dob ni sre ~a nji sta pred vi de ni tudi za leto 2011.Ma ti ja Zorn, Bla` Komac

Ile {i ~e vo priz na njeLjub lja na, 24. 9. 2010

Ko nec leta 2009 je Komi si ja za priz na nja Zve ze geo gra fov Slo ve ni je v se sta vi Ro` le Bra tec Mrvar,dr. Ma tej Gabro vec, dr. Uro{ Hor vat, dr. Dar ko Ogrin in dr. Mimi Urbanc obja vi la raz pis za dve Ile {i -~e vi priz na nji. Pris pe li so tri je pred lo gi; dva od Ljub ljan ske ga geo graf ske ga dru{ tva in en od Geo graf ske gadru{ tva Gorenj ske. Komi si ja je ugo to vi la, da dva pred la ga na kan di da ta ne izpol nju je ta zah tev v raz pi -su, zato jima priz na nja ne pode li ozi ro ma se odlo ~a nje pre lo ̀ i do nadalj nje ga. Tret ji pred log je Komi si jasogla sno potr di la.

Ile {i ~e vo priz na nje sta na tra di cio nal nih Ile {i ~e vih dneh 24. sep tem bra pode li la pred sed nik Zve zegeo gra fov Slo ve ni je dr. Ma tej Gabro vec in sode lav ka Oddel ka za geo gra fi jo Filo zof ske fakul te te Uni -ver ze v Ljub lja ni Moj ca Ilc.

Ile {i ~e vo priz na nje za leto 2010 je pre jel mag. Mi lan Kri {elj, pro fe sor geo gra fi je in zgo do vi ne.Mag. Milan Kri {elj je soob li ko val {tu dij ski pro gram na Vi{ ji stro kov ni {oli za turi zem in gostin stvo

na Ble du, kjer je oral ledi no na podro~ ju turi sti~ ne geo gra fi je in slo ven ske narav ne in kul tur ne dedi{ -~i ne, ki sta pomemb ni soob li ko val ki turi sti~ nih pro duk tov. Po nje go vi zaslu gi se je pred met turi sti~ negeo gra fi je na ome nje ni viso ki {oli afir mi ral kot nepo gre{ ljiv sestav ni del u~ne ga pro gra ma. Vlo ̀ il jeveli ko napo rov v »boj« pro ti – v lu ~i sodob ne ga mate ria liz ma – korist nej {im pred me tom.

Na ome nje ni {oli je bil men tor {te vil nim {tu den tom pri semi nar skih in diplom skih nalo gah na temogeo graf ske ga pome na in u~in kov turiz ma v pro sto ru. Bil je tudi vod ja pro jek tov na med na rod nih sre -~a njih {tu den tov in pro fe sor jev Evrop ske ga zdru ̀ e nja gostin skih turi sti~ nih {ol (AEHT) na ê{ kem,v Gr ~i ji, Fran ci ji, na Polj skem, Por tu gal skem, [ved skem in v Ita li ji, kjer je sku paj s {tu den ti evrop skituri sti~ ni in stro kov ni jav no sti pred stav ljal iden ti te to Slo ve ni je in nje no dedi{ ~i no.

Mag. Milan Kri {elj je svo je boga to geo graf sko in peda go{ ko zna nje pre na {al v sfe ro civil ne dru`be,kjer je bil tudi zelo akti ven, in obrat no; svo je ̀ iv ljenj ske izku{ nje je s pri dom pre li val v pe da go{ ki proces.

Mag. Milan Kri {elj je delo val in {e delu je v raz li~ nih civil no dru` be nih in stro kov nih orga ni za ci jah,za kar je dobil ve~ nagrad. V tem poro ~i lu smo se osre do to ~i li le na nje go ve zaslu ge na podro~ ju ume{ -~a nja turi sti~ ne geo gra fi je v pe da go{ ki pro ces, za kar je pre jel Ile {i ~e vo priz na nje. Iskre ne ~estit ke.

Mimi Urbanc

121


Peta delav ni ca med na rod ne ga pro jek ta »Cap Haz-Net« o su {i, gozd nih poà rih in vro ~in skih uda rihBar ce lo na, Kata lo ni ja, [pa ni ja, 6.–9. 10. 2010

V ok vi ru med na rod ne ga pro jek ta Social Capa city Buil ding for Natu ral Hazards – Towards More Resi -lient Socie ties (Po ve ~a nje zmo` no sti dru` be za soo ~a nje z na rav ni mi nesre ~a mi – pro` nej {i dru` bi napro ti)ozi ro ma krat ko Cap Haz-Net, ki je finan ci ran iz sed me ga okvir ne ga pro gra ma Evrop ske komi si je, bosku paj orga ni zi ra nih {est stro kov nih delav nic na temo narav nih nesre~ odpr tih tudi za stro kov nja ke,ki niso del pro jek ta. Tri tovrst ne delav ni ce so bile name nje ne osmim podro~ jem, ki lah ko pri po mo re -jo k po ve ~e va nju zmo` no sti dru` be za soo ~a nje z na rav ni mi nesre ~a mi. V Lan ca stru (Zdru ̀ e no kra ljes tvo)je bilo prva tovrst na delav ni ca pos ve ~e na gos po dar je nju z na rav ni mi nesre ~a mi in odpor no sti dru` bena narav ne nesre ~e (glej Geo graf ski vest nik 81-2), dru ga delav ni ca je bila v Hai ger loc hu (Nem ~i ja) natemo ran lji vo sti dru` be zara di narav nih nesre~ in doje ma nju ogro ̀ e no sti zara di narav nih nesre~ (glejGeo graf ski vest nik 82-1), tret jo pa smo orga ni zi ra li v Ljub lja ni na temo o ko mu ni ci ra nja ob narav nihnesre ~ah in o izo bra ̀ e va nju o na rav nih nesre ~ah (glej Geo graf ski vest nik 82-1).

Na sled nje tri delav ni ce bodo temat sko dru ga~ ne, saj ne bodo pokri va le neke ga temat ske ga podro~ -ja pove za ne ga z na rav ni mi nesre ~am, pa~ pa bodo pos ve ~e ne izbra nim narav nim nesre ~am v iz bra nihevrop skih regi jah. Prva, kata lon ska, ki jo pred stav lja mo, je bila name nje na kar trem ujmam, ki pa solah ko med seboj tesno pove za ne in so prob lem v ju` ni Evro pi; to so: su{a, gozd ni poà ri in vro ~in skiuda ri (Cap Haz-Net Sout hern Euro pe Regio nal Hazard Works hop – Heat-re la ted Hazards: Droughts, ForestFires and Heat Waves). Pri hod nje leto bosta sle di li {e dve: o na rav nih nesre ~ah v Al pah v ita li jan ski Gori -ci ter o ni ̀ in skih popla vah v sred nji Evro pi v Leip zi gu v Nem ~i ji. Skup no ime za te delav ni ce je delav ni ce

Pred sed nik Zve ze geo gra fov Slo ve ni je dr. Ma tej Gabro vec pode lju je naj vi{ je priz na nje Zve ze za dose` kena peda go{ kem podro~ ju mag. Mi la nu Kri{ lju.

MARJAN LU@EVI^

122


Sli ka 1: Izziv ve~jezi~nosti – tro je zi~ ni napi si na bar ce lon skem leta li{ ~u.

BLA@ KOMAC

Sli ka 2: Delav ni ca je pote ka la v pro sto rih Medi cin ske fakul te te Avto nom ne uni ver ze v Bar ce lo ni.

MATIJA ZORN

123


o re gio nal nih nevar no stih (re gio nal hazard works hop), name nje ne pa so v prvi vrsti regio nal nim usta -no vam, lokal nim skup no stim in posa mez ni kom iz obrav na va nih regij.

De lav ni co v Bar ce lo ni je v za ~et ku okto bra orga ni zi ral In{ti tut za okolj ske zna no sti in teh no lo gi -jo (In sti tu te of Envi ron men tal Scien ces and Tech no lo gies) Avto nom ne uni ver ze v Bar ce lo ni (Au to no mousUni ver sity of Bar ce lo na, Bar ce lo na). Za obrav na vo kar treh ujm so se odlo ~i li, ker je odziv dru` be nanje,kljub nji ho vi pove za no sti, nee no ten. Delav ni ca je bila tako prva pri lo` nost za sre ~a nje stro kov nja kov,uprav ljav cev, dràv nih usta nov in pro sto volj nih dru {tev ter posa mez ni kov, ki se prav za prav ukvar ja jos po dob ni mi teà va mi, le da vsak s »svo jo« narav no nesre ~o ozi ro ma nje ni mi u~in ki. Zato lah ko upa -mo, da bo delav ni ca dol go ro~ no pozi tiv no vpli va la na uprav lja nje z na rav ni mi nesre ~a mi in nji ho vi miposle di ca mi v tej regi ji.

Kot dose da nje delav ni ce je tudi tokrat na pote ka la v ob li ki odpr te delav ni ce (open works hop), le s toraz li ko, da je disku si ja pote ka la v lo kal nem jezi ku. Sku paj je na delav ni ci sode lo va lo okrog 50 ude le -èn cev.

Kot uvod v de lav ni co je bilo ve~ pre da vanj tujih in doma ~ih stro kov nja kov. Izpo sta vi li bi pre -davanja Donal da A. Wil hi ta (School of Natu ral Resour ces, Uni ver sity of Nebra ska, Lin coln, ZDA),sicer ene ga od usta no vi te ljev ame ri{ ke ga Cen tra za bla ̀ i tev su{e (Na tio nal Drought Miti ga tion Cen -ter; http://www.drought.unl.edu/), o su {i, Xavier ja Basa gaña (En vi ron men tal Epi de mio logy ResearchCen ter, Bar ce lo na, [pa ni ja) o vro ~in skih uda rih in Joh na Hand mer ja (Cen tre for Risk and Com -munity Safety, RMIT Uni ver sity, Mel bour ne, Avstra li ja) o po ̀ a rih. Pred vsem sled nji je »{o ki ral«ude le ̀ en ce z me to do lo gi jo ugo tav lja nja obna {a nja lju di ob kata stro fal nih avstral skih poà rih, v ok -vi ru kate re upo rab lja jo posled nje tele fon ske kli ce in SMS spo ro ~i la lju di, ki so v po ̀ a ru izgu bi liìv lje nja.

Ve~ o po te ku pro jek ta lah ko pre be re te na splet nem naslo vu: www.cap haz-net.org.Bla` Komac, Mati ja Zorn

Sli ka 3: Bar ce lo na z zna me ni to Gau di je vo cerk vi jo Sagra da Fami lia, ki jo gra di jo è sto let je in ~etrt.

MATIJA ZORN

124


Za ~et no sre ~a nje v ok vi ru pro jek ta šOrod je za stra te{ ko pro stor sko na~r to va nje v Sre do zem lju’Ljub lja na, 18. 10. 2010

V ok vi ru med na rod ne ga pro jek ta Tool for the Ter ri to rial Stra tegy of the MED Spa ce (Orod je za stra -te{ ko pro stor sko na~r to va nje v Sre do zem lju) ozi ro ma krat ko OTREMED, ki je finan ci ran v ok vi ru EUtran sna cio nal ne ga teri to rial ne ga sode lo va nja za obmo~ je Sre do zem lja (http://www.cilj3.mop.gov.si/in -dex.php?id=44&lang=sl), je v Ljub lja ni pote ka lo prvo sre ~a nje v or ga ni za ci ji slo ven ske ga part ner jaGeo graf ske ga in{ti tu ta Anto na Meli ka ZRCSAZU.

V pro jek tu, ki ga vodi Deèl na upra va pokra ji ne Mur ci je (Región de Mur cia, [pa ni ja), sicer sode -lu je tri najst part ner jev iz {estih sre do zem skih dràv (Por tu gal ske, [pa ni je, Fran ci je. Ita li je, Slo ve ni je inGr~i je). Namen pro jek ta je raz voj enot ne ga (skup ne ga) orod ja za stra te{ ko pro stor sko na~r to va nje v Sre -do zem lju z na me nom kre pi tve kon ku ren~ nost tega obmo~ ja. Sode lu jo ~i part ner ji se bomo osre do to ~i lina sodob ne pro stor ske izzi ve, s ka te ri mi se soo ~a jo sre do zem ske regi je: uprav lja nje in raba tal na obmej -nih obmo~ jih, odprav lja nje ozi ro ma bla ̀ e nje nega tiv nih posle dic lito ra li za ci je, vred no te nje pokra ji ne,pri la ga ja nje kli mat skim spre mem bam in kre pi tev traj nost nih oblik turiz ma. Pro jekt in pro jekt no part -ners tvo OTREMED je nada lje va nje ter nad grad nja dveh pred hod nih, ̀ e zaklju ~e nih pro jek tov v ok vi ruteri to rial ne ga sode lo va nja za obmo~ je Sre do zem lja – AMAT (Les Ate liers Médi ter ranéens de l'Aména -ge ment du Ter ri toi re) in PIC-RM (Pro jets d'Ini tia ti ve Com mu ne des Régions Médi ter ranéen nes).

To krat no sre ~a nje je bilo v prvi vrsti name nje no spoz na va nju in pove zo va nju part ner jev. Le-ti smopri pra vi li pred sta vi tve svo jih usta nov in obmo ~ij, iz kate rih pri ha ja mo. Dru gi del sestan ka smo name -ni li orga ni za cij skim temam in med se boj ne mu dogo vo ru o na tan~ nej {em ter min skem na~r tu ter nalo gahv za ~et nih pro jekt nih aktiv no stih.

Pro jekt OTREMED pote ka od 1. 9. 2010, skle nil pa se bo 28. 2. 2013. Orga ni zi ra nih bo ve~ pro jekt -nih sre ~anj na temo pro stor skih mode lov (Bo log na, Ita li ja, pom lad 2011), pro stor skih dejav ni kov (Al gar ve,Por tu gal ska, polet je 2011), pro stor skih indi ka tor jev (Pa ler mo, Ita li ja, konec leta 2011), pilot nih obmo -

Sre ~a nje je pote ka lo v pro sto rih City Hote la v Ljub lja ni.

PRIMO@ GA[PERI^

~ij (Pa tras, Gr~i ja, pom lad 2012) ter zaklju~ no sre ~a nje (Mur cia, [pa ni ja, februar 2013). V lo kal nih oko -ljih bodo part ner ji za ome nje na podro~ ja orga ni zi ra li tudi ve~ semi nar jev in delav nic, v ka te re bodosku {a li vklju ~i ti ~im ve~ lokal nih dele` ni kov. Naj bolj odmev ni dogo dek pro jek ta bo kon fe ren ca o stra -te{ kem pro stor skem na~r to va nju v Sre do zem lju, ki bo pote ka la v Rimu. Na njo bodo povab lje ni refe ren~ nipred stav ni ki vseh ose min {ti ri de se tih sre do zem skih regij.

Ma ti ja Zorn, Nika Raz pot nik Visko vi}

In ter dis ci pli nar na okro gla miza ob 80-let ni ci aka de mi ka prof. dr. Igor ja Vri {er ja:Stro kov ne pod la ge v re gio nal nem in pro stor skem pla ni ra njuLjub lja na, 11. 11. 2010

Od de lek za geo gra fi jo Filo zof ske fakul te te Uni ver ze v Ljub lja ni in Zve za geo gra fov Slo ve ni je sta 11. no -vem bra 2010 v pro sto rih Filo zof ske fakul te te v Ljub lja ni orga ni zi ra la okro glo mizo z na slo vomStro kov ne pod la ge v re gio nal nem in pro stor skem pla ni ra nju. Njen namen je bil odpre ti stro kov na vpra -{a nja na pla ner skem podro~ ju ter obli ko va ti skup na stro kov na izho di{ ~a raz li~ nih strok, ki so vklju ~e nev pro ces pla ni ra nja. Z nji mi bi pris pe va li k re {e va nju odpr tih vpra {anj, do kate rih pri ha ja ob preu ~e -va nju pred me ta regio nal ne ga in pro stor ske ga pla ni ra nja.

Okro gla miza je bila pos ve ~e na 80-let ni ci aka de mi ka dr. Igor ja Vri {er ja, ki je bil vodil ni razi sko valecin uni ver zi tet ni peda gog s po dro~ ja pri pra ve stro kov nih pod lag in obli ko va nja pro stor ske ga in regio -nal ne ga pla ni ra nja v Slo ve ni ji ter avtor edi ne ga u~be ni ka o re gio nal nem pla ni ra nju v slo ven skem jeziku.

Po uvod nem poz dra vu pro de ka na Filo zof ske fakul te te dr. An dre ja êr ne ta, ki je na krat ko ori salvlo go aka de mi ka Vri {er ja pri raz vo ju regio nal ne ga in pro stor ske ga pla ni ra nja v Slo ve ni ji in pred sta vilnamen okro gle mize, sta ude le ̀ en ce nago vo ri la tudi pred stav ni ka orga ni za tor jev sre ~a nja. Pred stoj nikOddel ka za geo gra fi jo Filo zof ske fakul te te Uni ver ze v Ljub lja ni dr. Jer nej Zupan ~i~ je pou da ril, da jepro stor vez ni ~len med raz li~ ni mi stro ka mi, zato je vse pri sot ne pova bil, da si sku paj pri za de va jo zave~ jo vlo go pro sto ra pri spre je ma nju raz voj nih odlo ~i tev. V ime nu Zve ze geo gra fov Slo ve ni je je pri -sot ne nago vo ril dr. Dar ko Ogrin.

Uvod ne mu delu so sle di le pred sta vi tve vab lje nih pred stav ni kov sta nov skih dru {tev in zvez, ki so{e pose bej dejav ni pri stro kov nih dejav no stih pove za nih s pla ni ra njem.

Dr. Mar jan Rav bar (Zve za geo gra fov Slo ve ni je) je izpo sta vil neka te re izzi ve, s ka te ri mi se soo ~a pla -ni ra nje v Slo ve ni ji. Izpo sta vil je neu ~in ko vi tost vztra ja nja na poli cen tri~ nem siste mu, saj naj bi noveteo re ti~ ne pred po stav ke, pla ner ska prak sa, sta nje v pro sto ru in sodob ni raz voj ni izzi vi zah te va li obli -ko va nje dru ga~ ne ga pri sto pa k pro stor ske mu in regio nal ne mu pla ni ra nju. Opo zo ril je tudi na dual nostpro stor ske ga in raz voj ne ga na~r to va nja, ki pa bi ga bilo mogo ~e pre se ~i z re gio nal nim mened` mentom.Po nje go vem mne nju bi mora la eko nom ska in regio nal na poli ti ka v ve~ ji meri upo {te va ti pokra jin skoraz no li kost Slo ve ni je.

Po pred sta vi tvi dr. Mar ja na Rav bar ja je dr. Si mon Ku{ar pred sta vil skle pe in pri po ro ~i la Zve ze geo -gra fov Slo ve ni je, ki so bili spre je ti na podob nem stro kov nem sre ~a nju mar ca 2010.

Sle di la je pred sta vi tev dr. Ale {a Mla kar ja (Dru{ tvo kra jin skih arhi tek tov Slo ve ni je). V njej je izpo -sta vil vlo go regio nal ne rav ni pro stor ske ga na~r to va nja. Stro kov ne pod la ge na regio nal ni rav ni lah kopri po mo re jo k po ve zo va nju stra te{ kih raz voj nih usme ri tev na dràv ni rav ni in podrob nej {e ga pro stor -ske ga pla ni ra nja na lokal nih rav ni. Stro kov ne pod la ge mora jo biti prob lem sko narav na ve in usmer je nev zbi ra nje tistih infor ma cij, ki slu ̀ i jo obli ko va nju in opti mi za ci ji pro stor skih re{i tev. Zago tav lja ti mora -jo infor ma ci je z vred nost nim raz po nom ter omo go ~a ti teh ta nje pro stor skih odlo ~i tev in uskla je va njeinte re sov v pro sto ru. Dr. Mla kar je za u~in ko vi to raz re {i tev dilem, s ka te ri mi se sre ~u je ta regio nal noin pro stor sko pla ni ra nje v Slo ve ni ji, izpo sta vil vlo go {estih skle pov, ki so bili izob li ko va ni v po zi vu zaspre mem be v ure ja nju pro sto ra v ok vi ru pro jek ta Odgo vor no do pro sto ra.

Dr. Andrej Poga~ nik (Dru{ tvo urba ni stov in pro stor skih pla ner jev Slo ve ni je) je opo zo ril, da so boljkot nove stro kov ne pod la ge potreb ne meto de, teh ni ke, kon cep ti in pri me ri dobrih praks, ki vodi jo k sin -

125


te zi potreb ni za obli ko va nje pro stor ske ga pla na. Pre da va telj je nani zal tudi {te vil ne ide je, kako bi lah -ko z re gio nal ni mi ana li za mi pris pe va li k ve~ je mu vede nju o pro sto ru, kar bi pomemb no izbolj {a lo pri pra vostro kov nih pod lag potreb nih za spre jem odlo ~i tev o raz vo ju v pro sto ru. Kako vost na regio nal na ana -li za lah ko odgo vo ri na vpra {a nja pove za na z op ti mal no loka ci jo gos po dar skih par kov in obli ko va njemregio nal nih turi sti~ nih proi zvo dov, pris pe va k bolj {e mu poz na va nju raz voj nih poten cia lov regij in zna -~il nih regio nal nih pro stor skih vzor cih ter poma ga pri raz vo ju manj raz vi tih obmo ~ij ali uprav lja njus po vod ji.

Jo ̀ e Kos Gra bar (Zve za geo de tov Slo ve ni je) je na{tel {te vil ne dile me, s ka te ri mi se sre ~u je pla ni ra -nje: zadre ge so pri stro kov ni ter mi no lo gi ji, pre ma lo se pos ve ~a veli kim raz voj nim pro jek tom, na voljoje pre ma lo pla ner skih metod, obsta ja jo meto do lo{ ke in teh ni~ ne teà ve s pro stor ski mi pod la ga mi. Pre -da va telj je izpo sta vil, da je potreb na inte gra ci ja znanj, saj mora jo stro kov nja ki iz raz li~ nih podro ~ij dobrorazu me ti raz li~ ne vidi ke na~r to va nja. Po nje go vem mne nju je potreb no spod bu di ti sode lo va nje medizo bra ̀ e val no sfe ro in pla ner ski mi pod jet ji, tudi z a pli ka ci jo pla ner skih metod raz vi tih v aka dem skisfe ri.

Na pod la gi uvod nih pred sta vi tev in raz pra ve so bili izob li ko va ni nasled nji pred lo gi za spre mem -be in pri hod nji raz voj tako na podro~ ju izde la ve stro kov nih pod lag v re gio nal nem in pro stor skempla ni ra nju kot tudi za spre mem be v si ste mu regio nal ne ga in pro stor ske ga pla ni ra nja v Slo ve ni ji:• 1. inte gri ra nje raz voj ne ga in pro stor ske ga pla ni ra nja;• 2. ponov no uved bo pro stor ske ga pla ni ra nja na regio nal ni rav ni;• 3. pub li ci ra nje è pri prav lje ne ga pla ner ske ga ter mi no lo{ ke ga slo var ja;• 4. spod bu ja nje pre no sa è uve ljav lje nih in novih pla ner skih metod in pri sto pov v prak so;• 5. tesnej {e pove zo va nje izo bra ̀ e val nih in razi sko val nih orga ni za cij s pod jet ji, ki pri prav lja jo stro kovnepla ner ske pod la ge in pro stor ske doku men te;• 6. spod bu ja nje inter dis ci pli nar ne ga in medin sti tu cio nal ne ga sode lo va nja pri pri pra vi stro kov nih planer -skih pod lag;• 7. obli ko va nje kako vost nih inter dis ci pli nar nih razi sko val nih in pro jekt nih sku pin;• 8. pri za de va nje za pove ~a nje vlo ge pro sto ra v dru` bi;• 9. izo bra ̀ e va nje poli ti ke, upra ve in {ir {e jav no sti o vlo gi stro kov nih pod lag ter regio nal ne ga in prostor -ske ga pla ni ra nja.Raz pra va in skle pi okro gle mize so name nje ni spod bu ja nju dia lo ga in {ir {im stro kov nim raz pra -

vam o ak tiv nem vklju ~e va nju regio nal ne ga in pro stor ske ga pla ni ra nja pri spre je ma nju odlo ~i tevo pri hod njem raz vo ju Slo ve ni je ter pris pe vek k ci ljem pro jek ta Odgo vor no do pro sto ra.

Ve~ infor ma cij o okro gli mizi in teze uvod nih pre da va te ljev je mogo ~e naj ti na splet nih stra neh Oddel -ka za geo gra fi jo Filo zof ske fakul te te Uni ver ze v Ljub lja ni (http://geo.ff.uni-lj.si/).

Si mon Ku{ar

Ob smr ti dr. Avgu {ti na Laha[martno pod [marno goro, Ljubljana, 11. 11. 2010

Ob pre sun lji vi podo bi, ko je mla de ni~ polo ̀ il v grob, na krsto posled nji tekst, ki ga je napi sal nje -gov pra de dek in pali co, s ka te ro si je zad nja leta laj {al hojo, smo se 11. no vem bra na poko pa li{ ~u pod[mar no goro poslo vi li od dr. Av gu {ti na Laha. Spo mi nja li se ga bomo kot ene ga na{ih naj bolj ustvarjal -nih in vse stran skih geo gra fov pa tudi kot izjem ne ga kole ga, ki je ved no na{el pra ve ide je in vzpod bu deza sode lo va nje pri {te vil nih pro jek tih. Zelo je bil naklo njen mla dim, ni mu bilo àl ~asa ne ener gi je zato, da nam je posre do val svo je boga to zna nje in izku{ nje.

Slo ven ska geo gra fi ja je z njim izgu bi la {iro ko raz gle da ne ga znans tve ni ka in zav ze te ga stro kov nja -ka, ki se je zav ze mal za ohra nja nje nara ve in ~iste ga oko lja, pis ca {te vil nih knjig, ~lan kov in u~be ni kov,pobud ni ka in ured ni ka mno gih pub li ka cij, zbor ni kov, zbirk, zelo korekt ne ga in zav ze te ga sprem lje val -ca ter oce nje val ca dela kole gov in razi sko val nih napo rov mlaj {ih, izjem ne ga pre da va te lja, ki je z nje mu

126


127


last no skrb jo za kako vost, nazor nost in lepo slo ven sko izre ko znal pre pri ~a ti poslu {al ce, ~lo ve ka, ki jebil vse svo je ìv lje nje zelo vpet v {ir {e dru` be no doga ja nje, kjer si bomo zapom ni li pred vsem nje go vozav ze ma nje za bolj {i polo ̀ aj kul tu re, {ols tva, zna no sti in vars tva oko lja, Zve za geo gra fov Slo ve ni je pasvo je ga ~ast ne ga ~la na.

Na 86 let dol gi ìv ljenj ski poti ga je sprem lja lo poglob lje no zani ma nje za geo gra fi jo, za spre mem -be v po kra ji ni, v zad njih deset let jih pa vse bolj za prob le me varo va nja oko lja.

@e svo je prvo veli ko znans tve no delo – dok tor sko diser ta ci jo je name nil ure ja nju in gos po dar ske -mu izko ri{ ~a nju Ljub ljan ske ga bar ja, kasne je pa je o ak tual nih dru` be nih doga ja njih napi sal {eobse` na poglav ja v dveh delih knji ge Sodob ni svet, ki sta nasta li v soav tors tvu z dr. Igor jem Vri {er jemin dr. Vla di mir jem Bra ~i ~em. V njih je ̀ e v zgod njih 70. le tih prej{ nje ga sto let ja ome njal pomen in potre -bo po varo va nju oko lja. [e ve~ pozor no sti pa je tej prob le ma ti ki name nil v knji gi Makro si ste mi in oko lje.Med nje go vi mi obse` nej {i mi deli je {e knji ga Slo ve ni ja sedem de se tih let s po drob no pred sta vi tvi jo gos -po dar skih, social nih in pro stor skih raz mer teda nje ga ~asa. Gene ra ci je nek da njih u~en cev in {tu den tovse spo mi nja mo nje go vih u~be ni kov, ob kate rih smo spoz na va li svet ter na{o takrat no {ir {o in o`jo domo -vi no. Zav ze to in uspe {no je doma la dve deset let ji vodil Svet za vars tvo oko lja pri SAZU in prav nje mugre zaslu ga, da so se dejav no vklju ~i li mno gi naj bolj vid ni stro kov nja ki z raz li~ nih podro ~ij, ki so s svo -jim zna njem in izku{ nja mi zelo raz {i ri li pale to razu me va nja okolj skih prob le mov. Nji ho va raz mi{ lja njain spoz na nja je dr. Lah zbral v dveh obse` nih zbor ni kih Slo ve ni ja 88 in Oko lje v Slo ve ni ji. Pri tem deluse ni izka zal le kot {iro ko raz gle dan in pre dan ured nik, ampak tudi avtor temelj nih pris pev kov, v ka -te rih je opo zo ril na {ir {e prob le me vars tva oko lja, ki so pove za ni tudi z okolj sko eti ko, poli ti ko in raz vo jem,pri za de va nji za var nost in zdrav je lju di ter na vlo go prav ne drà ve in zna ~il no sti oko lja v Slo ve ni ji. S soav -tor ji je zasno val {e zbor nik Kemi za ci ja oko lja in ìv lje nja – do kate re meje? Od 1984 pa je bil tudi ~lanSve ta za vars tvo oko lja Repub li ke Slo ve ni je, pred vsem pa ponov no izjem no akti ven in ino va ti ven ured -nik zbir ke Uskla je no in sona rav no, kjer je iz{ lo 12 knji ̀ ic s po gle di raz li~ nih stro kov nja kov na aktual neoko lje vars tve ne prob le me. Drob ne, a vse bin sko boga te in vizual no pri vla~ ne knji ̀ i ce so si utr le pot med{te vil ne bral ce, poma ga le so spre mi nja ti na{ odnos do oko lja in kre pi ti okolj sko oza ve{ ~e nost, pred -

AR

HIV

DR

U@I

NE

LA

H

vsem med mla di mi. V zbir ki je iz{ la tudi nje go va knji ga Okolj ski poja vi in poj mi z izraz jem v slo ven -skem in petih tujih jezi kih. V zad njem deset let ju svo je ga ustvar ja nja je veli ko ener gi je name njal pravpri pra vi lek si ko nov, da bi zmanj {al ter mi no lo{ ko zme do pri raz la gi in prou ~e va nju oko lje vars tve nihprob le mov. Ob evrop skem letu vars tva nara ve (1995) je iz{el nje gov lek si kon Oko lje in ~lo vek, leto zatem v Geo grap hi ci Slo ve ni ci Pogled v pro stor – Slo ve ni ja na pra gu infor ma cij ske dru` be, nazad nje paponov no lek si kon Gos po dar je nje z oko ljem, z do dat kom ob{ir ne {tu di je o pod neb nih in dru gih spre -mem bah v sve tov nem, evrop skem in doma ~em oko lju.

La ho ve stro kov ne ~lan ke smo pre bi ra li {e v Na {ih raz gle dih, Teo ri ji in prak si, Na{em oko lju, aktiv -no je sous tvar jal Enci klo pe di jo Slo ve ni je in Jugo sla vi je. Zani mi vi in pou~ ni so bili {te vil ni poljud ni tek sti,ki jih je pogo sto obo ga til s fo to gra fi ja mi iz svo je boga te in zgled no ure je ne zbir ke. V zad njih letih svo -je ga ìv lje nja pa je z neiz mer nim vese ljem in zano som sode lo val {e z lo kal nim turi sti~ nim dru{ tvomin pro sto volj ni mi gasil ci pod [mar no goro. Za nji ho ve mono gra fi je in alma na he je pris pe val obse` neter pri vla~ ne in pre gled ne opi se.

Ak ti ven in pogo sto kri ti ~en pogled na posle di ce na{e ga sla be ga rav na nja z oko ljem ga je leta 1975pri pe ljal na mesto prve ga pred sed ni ka vlad ne ga komi te ja za vars tvo oko lja, bil pa je tudi pred stav nikna{e teda nje drà ve v okolj skem komi te ju OECD. Doma la tri deset let ja pred tem, da so se za~e la boljna {iro ko odpi ra ti vra ta mla dim obe tav nim razi sko val cem, je vizio nar sko usta no vil giba nje Zna nostmla di ni in mu ve~ let tudi pred se do val.

Kljub zavi dlji ve mu opu su razi sko val nih, stro kov nih, pub li ci sti~ nih, orga ni za cij skih, dru` be no po -li ti~ nih dose` kov je na{el ~as, da je z nje mu last no vne mo ure jal in dopol nje val svo jo zbir ko foto gra fij,ki so ga spo mi nja le na poto va nja po sve tu, z nji mi je tudi obo ga til {te vil ne ~lan ke in knji ge. Vse ìv lje -nje pa je ostal nje gov naj ljub {i hobi sli ka nje. [e ob zad njem obi sku, dva mese ca pred smrt jo, je z ve li kimnav du {e njem raz ka zo val sli ke, ki so nasta ja le, {e bolj pa ga je vese li lo in nav da ja lo s po no som, da mupri tem sle di tudi prav nuk. Nje go vi akva re li in olja pri ~a jo, da je tudi v sli kars tvu ostal zvest geo gra fi jiin dober opa zo va lec pokra jin skih podob, naj bolj so ga pri vla ~i le vode. Mno ge sopot ni ke na stro kov -nih poteh, pri ja te lje ter kole ge je obo ga til s sli ka mi, zato ne pre se ne ~a, da veli ko sta no vanj, pre da val nic,pisarn kra si jo nje go vi akva re li in olja. A. Frank je zapi sa la: ne misli mo na brid kost, tem ve~ na lepo to,ki je osta la. Za Vami, dr. Av gu {tin Lah, ne osta ja zgolj lepo ta slik, ampak tudi bogas tvo knjig in ~lan -kov, zna nje in izku{ nje, ki ste jih pre ne sli na mlaj {e, pred vsem pa zave za, da bomo odgo vor no rav na liz oko ljem.

Met ka [pes

Se stan ki pro jek ta CAPAC ities

Ba den–Bad Vöslav, Avstri ja, 6.–7. 5. 2010; Gre nob le, Fran ci ja, 8.–9. 7. 2010; Avig non, Fran ci ja,18.–19. 11. 2010

Delo na pro jek tu CAPAC ities se je pre ve si lo v dru go polo vi co, pri ~emer so teo ret ska izho di{ ~a vsebolj nado me sti li kon kret ni izdel ki in aktiv no sti v pi lot nih obmo~ jih. Pri pra vi li smo raz li~ na splet naorod ja (za pri mer ja vo test nih obmo ~ij, za ugo tav lja nje kon ku ren~ no sti alp skih ob~in), zbra li in obde -la li raz li~ ne podat ke, v pi lot nih obmo~ jih pa smo sku {a li teo ret ska izho di{ ~a ~im dosled ne je ude ja nji tiv prak si. Pilot no obmo~ je Geo graf ske ga in{ti tu ta Anto na Meli ka ZRCSAZU je Idri ja, za kate ro smopri pra vi li Ino va tiv no stra te gi jo traj nost ne ga raz vo ja ob~i ne, delo pa nad gra di li {e s pro mo cij ski mi aktiv -nost mi za pro jekt Alp sko mesto leta 2011.

Na rav ni pro jek ta smo ime li tri sre ~a nja, pri ~emer je bilo prvo name nje no medob ~in ske mu sode -lo va nju. To se je v zad njem ~asu poka za lo za nuj no, saj se v ~a su hitrih spre memb majh ne ob~i ne te` kopri la ga ja jo novim zah te vam, vse bolj zah tev ne pa so tudi nalo ge, ki jih mora jo oprav lja ti. ê je na enistra ni obseg ob~in raz me ro ma nes pre men ljiv, se na dru gi stra ni funk ci je zelo hitro spre mi nja jo, karzah te va nove obli ke rav nanj in odlo ~a nja.

128


Se sta nek v Gre nob lu se je osre do to ~il na izob li ko va na splet na orod ja (preiz ku si te jih lah ko na spletnistra ni pro jek ta (http://www.ca pa ci ties-al pi nes pa ce.eu/), sesta nek v Avig no nu pa aktiv no stim v iz branihpilot nih obmo~ jih.

Tre nut no je v pri pra vi zaklju~ na pub li ka ci ja pro jek ta, ki bo goto va do sklep ne kon fe ren ce, pred vi -de ne za marec 2011 v Mi la nu.

Ja nez Nared

Se stan ki in delav ni ce pro jek ta Catch_MR

Pots dam, Nem ~i ja, 17.–19. 3. 2010; Göte borg, [ved ska, 9.–11. 6. 2010; Dunaj, Avstri ja,29. 9.–1. 10. 2010; Budim pe {ta, Madàr ska, 22.–24. 11. 2010

Med pomemb nej {i mi pro gra mi evrop ske ga teri to rial ne ga sode lo va nja je zago to vo pro gram Inter -reg IV C, ki pod pi ra sode lo va nje med evrop ski mi regi ja mi za izme nje va nje izku {enj in dobrih praks,zla sti na podro~ ju ino va cij, eko no mi je zna nja, oko lja in pre pre ~e va nja narav nih in teh no lo{ kih nesre~.

Na dru gem raz pi su ome nje ne ga pro gra ma je bil izbran tudi pro jekt Catch_MR: Coo pe ra ti ve approac -hes to trans port chal len ges in Metro po li tan Regions, v ka te rem sode lu je dva najst part ner jev iz sed mihmetro po li tan skih regij: Ber lin–Bran den burg, Budim pe {ta–Osred nja Madàr ska, Dunaj–Spod nja Avstri -ja, Göte borg, Ljub lja na–Ljub ljan ska urba na regi ja, Oslo–Akers hus in Rim–La zio. Vodil ni part nerv pro jek tu je Skup ni odde lek za pro stor sko pla ni ra nje nem{ kih zvez nih deèl Ber lin–Bran den burg, slo -ven ska part ner ja pa sta Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRCSAZU in Regio nal na raz voj na agen ci jaLjub ljan ske urba ne regi je.

Osred nji cilji pro jek ta so preu ~e va nje in izme nja va dobrih praks na podro~ ju traj nost ne pose li tvein pro me ta v me tro po li tan skih regi jah, s pou dar kom na {ti rih vse bin skih sklo pih:• razu me va nje subur ba ni za ci je tipa urban sprawl in zago tav lja nje novih na~r to val skih re{i tev na podro~jupro me ta,• spod bu ja nje rabe jav ne ga pot ni{ ke ga pro me ta,• kre pi tev rabe nefo sil nih goriv v pro me tu z raz vo jem novih teh no lo gij in izgrad njo potreb ne infra -struk tu re,• pove zo va nje pro met nih poli tik med metro po lo in nje nim funk cij skim zaled jem.

Za ~et ni sesta nek pro jek ta je bil mar ca v Pots da mu, kjer smo se dogo vo ri li o na ~i nu dela, raz pra vapa je bila name nje na tudi poro ~i lom o sta nju v po sa mez nih regi jah.

Ju nij ska delav ni ca v Göte bor gu je bila name nje na novim plan skim re{i tvam na podro~ ju pro stor -ske ga in pro met ne ga na~r to va nja, zla sti pa vpra {a njem uprav lja nja in vode nja odlo ~e val skih pro ce sov.Vse bin sko se je uje ma la s ci lji dunaj ske delav ni ce, na kate ri je bil temelj ni pou da rek name njen razu -me va nju raz pr {e ne grad nje v me tro po li tan skih regi jah in vklju ~e va nju novo na sta lih sosesk v eno tenpro met ni sistem.

Tret ja delav ni ca v Bu dim pe {ti je odpr la nov vse bin ski sklop, name njen spod bu ja nju rabe jav ne gapot ni{ ke ga pro me ta. Obrav na va li smo vpra {a nja enot nih vozov nic in skup nih pro met nih orga ni za cij,inter mo dal no sti, P+R, zani mi va raz pra va pa je tekla tudi na temo vklju ~e va nja èlez ni{ ke infra struk -tu re v kon cept urba ne mobil no sti.

Tri let ni pro jekt bo poleg izme nja ve izku {enj med part ner ji postre gel tudi z Vod ni kom o u~in ko -vi ti mobil no sti in traj nost ni rasti v me tro po li tan skih regi jah, s pri po ro ~i li odlo ~e val cem za vsa koposa mez no obrav na va no podro~ je in za vsa ko metro po li tan sko regi jo, pri prav lje nih pa bo tudi ve~ pro -mo cij skih gra div in dogod kov za oza ve{ ~a nje pre bi val cev in spod bu ja nje rabe traj nost nih pro met nihsred stev.

Ve~ infor ma cij o pro jek tu je doseg lji vih na splet ni stra ni http://www.catch-mr.eu/.Ja nez Nared

129


130

Documents

Geografski vestnik 82-2, 2010, 111–129 Kronikazgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/gv82-2... · 2011-02-02 · programsko opremo, razne ameri{ke agencije, kot sta na primer