GLASILO KULTURNO PROSVETNEGA DRUŠTVA SLOVENSKI … · Slo ve zi n ci Ze gar ba in Kar-cavo, l azskup ne o j na vpro nza so se od ločili tu di Slo ven ci v n ske voe - l k ul sa

NOVI

G L A S I L O K U L T U R N O PROSVETNEGA DRUŠTVAS L O V E N S K I D O MAPRIL 2008, ŠTEVILKA 34

ISSN 1331 - 548x

ODM

EV

2 NO VI ŠTE VIL KI NA POT Za Slo ven ce na Hr vaškem

je Prešer nov dan, ki ga praz nu je mo 8. fe bruar ja, po se-bej ve lik dan. Slo ven ski kul-tur ni praz nik nas naj tes ne je po ve zu je z ma tično do mo vi no, z ma ter nim je zi kom, pre le po slo venščino. Spom ni nas na slo vi ti Prešer nov verz, sed mo ki ti co nje go ve Zdrav lji ce, ki je le ta 1991 pos tal tu di him na no ve slo ven ske države:

Žive naj vsi na ro di ki hre pe ne dočakat’ dan, da ko der son ce ho di, pre pir iz sve ta bo preg nan, da ro jak prost bo vsak, ne vrag, le so sed bo me jak!

Le tos smo slo ven ski kul-tur ni praz nik obe ležili še po se-bej slo ves no. Pri re di tve smo po ve za li s pros la va mi slo ven-ske ga pred se do va nja Ev rop-ski uni ji. Os red nja pri re di tev je bi la v Va raždi nu, iz jem no po mem bna in od mev na je bi la otvo ri tev raz sta ve o soški bit-ki v Za gre bu, v Slo ven skem do mu smo sku paj praz no va li Slo ven ci iz Za gre ba in Kar-lov ca, za skup no praz no va nje so se od ločili tu di Slo ven ci v Is tri. Pro mo ci ja slo ven ske kul-tu re in pro mo ci ja slo ven ske ga pred se do va nja Ev rop ski uni ji. Pred vsem pa is kren in pris ten stik s ko re ni na mi slo ven ske ga na ro da.

Ko go vo ri mo o slo ven skem kul tur nem praz ni ku, je to za go to vo pri ložnost, ko se je vred no spom ni ti, da je ver ze Fran ce ta Prešer na že pred četrt sto le tja v hr vaščino moj strs ko pre ve del Lu ko Pa lje tak. Hr va ti so med red ki mi na ro di sve ta, ki lah ko ce lot no poe zi jo slo-ven ske ga pes niške ga ve li ka na be re jo v ma te rinščini. Hr vat, ki lju bi Prešer na, kot so Pa ljet-

ka oz načili v slo ven skem tis ku, o tem pra vi: “Že Gus tav Ma toš je ne koč de jal, da če ne ke ga tu je ga pes ni ka do bro pre ve deš v hr vaščino, s tem pos ta ne tu di hr vaški pes nik.”

Od spod bud nih be sed pa na trd na tla. Slo ven ski kul tur-ni praz nik smo praz no va li prav v dneh, ko so od no si med slo ven sko in hr vaško državo spet do se gli le dišče. Spet pos-lušamo težke be se de z obeh stra ni me je. Be se de, ob ka te rih občuti mo tes no bo. Bi lah ko re kli, da gro be po le mi ke v vi so-ki po li ti ki sprožajo nes trp nost do Slo ven cev na Hr vaškem? Četu di te mu ni ka kor ne mo re-mo glad ko pri tr di ti, pa je naj-brž res, kar tr di ena od štu dij (njen pr vi del objav lja mo v da našnji šte vil ki No ve ga od me-va), da so takšne ne pri jet nos ti mor da pris pe va le k te mu, da je hr vaški držav lja nov, ki se iz re-ka jo za Slo ven ce, ved no manj.

A se s tem ne sme mo spri-jaz ni ti. Državi sta ven dar pr vi so se di! Sku paj sta se osa-mos va ja li! Naj nam po li ti ki pris luh ne jo in sto ri jo to, kar pričaku je mo od njih: naj se po go var ja jo, naj bo do strp ni in kon struk tiv ni, naj se končno tu di kaj do go vo ri jo. Za go to vo je med dve ma na ro do ma več te ga, kar nas druži, kot te ga, kar nas raz družuje. Po mis li mo na Prešer na.

Slovenski dom, naš drugi dom

Ja nez Dr novšek 1950 - 2008

Po dol gi bo lez ni, 23. fe bruar ja, je umrl nek da nji pred sed nik in dol go let ni pre mier Slo ve ni je Ja nez

Dr novšek. Slo ven ci smo z njim iz gu bi li ene ga od oče-tov držav nos ti in eno od os red njih po li tičnih oseb vse od kon ca 80. let mi nu le ga sto le tja.

Dr novšek je na po li tično pri zo rišče sto pil le ta 1989, ko je bil pri 39 le tih iz vo ljen za slo ven ske ga pred stav ni-ka v pred sed stvu nek da nje SFRJ. Od ma ja le ta 1989 do ma ja le ta 1990 je bil tu di pred sed nik pred sed stva SFRJ. V času slo ven ske ga osa mos va ja nja je bil glav ni po ga ja-lec med slo ven skim vod stvom in vod stvom nek da nje Ju gos la vi je ter vr hom JLA. Mar ca le ta 1992 je pos tal pred sed nik LDS, apri la is te ga le ta pa ga je držav ni zbor iz vo lil za pred sed ni ka vla de. Slo ven sko vla do je z ne kaj me sečno pre ki ni tvi jo le ta 2000 vo dil ce lo de se-tle tje, do le ta 2002, ko je bil iz vo ljen za pred sed ni ka re pu bli ke. Pro ti kon cu man da ta je pred sta vil po bu do, da bi vse lju di, ki so po zi tiv no mis leči in želi jo pris pe-va ti k rešitvi pro ble mov do ma ali v sve tu, po ve za li v Gi ba nje za pra vičnost in raz voj, pi sal pa je tu di knji ge s pod ročja du hov nos ti. De cem bra la ni je pos le pre dal no ve mu pred sed ni ku Da ni lu Türku.

Naslovnica:Dr. France Prešeren

NOVI

G L A S I L O K U L T U R N O PROSVETNEGA DRUŠTVAS L O V E N S K I D O MAPRIL 2008, ŠTEVILKA 34

ISSN 1331 - 548x

VE LI KA VOJ NA NA KRN SKEM PO LJU V času slo ven ske ga pred se do va nja Ev rop ski uni ji smo

Slo ven ci na Hr vaškem pri pra vi li več pri re di tev, ki so naš pris pe vek k pro mo ci ji slo ven ske kul tu re. 23. ja nuar-ja je bi la v za grebški ga le ri ji Zvo ni mir od pr ta raz sta va o ve li ki voj ni na Krn skem po lju. Raz sta vo je pri pra vil sve-tov no zna ni ko ba riški mu zej, ki obrav na va te ma ti ko pr ve sve tov ne voj ne, pos ta vi tev v Za gre bu pa je nas ta la v so de-lo va nju slo ven ske ga ve le pos la ništva v Za gre bu, hr vaške ga obram bne ga mi nis trs tva in za grebške ga sve ta slo ven ske manjšine.

Raz sta va je s po močjo fo to gra fij ve li ke ga for ma ta in sli ko vi tih opi sov do ga ja nja pri ka za la stra ho te, ki so jih med pr vo sve tov no voj no na soški fron ti preživ lja li po sa mez ni ki z obeh stra ni front ne črte.

Na otvo ri tvi so oko li dves to gos tov poz dra vi li ve le pos-la nik Mi lan Orožen Ada mič, obram bni mi nis ter Bran ko Vu ke lić in po velj nik ge ne ralšta ba obo roženih sil ge ne ral pol-kov nik Slav ko Ba rić ter pred sed nik države Stje pan Me sić, ki ga je pu bli ka poz dra vi la z grom kim plos ka njem. Me sić je v poz drav nem na go vo ru pou da ril, da si Hr vaška želi čim prej sto pi ti v član stvo Ev rop ske uni je in se zah va lil Slo ve ni-ji za po moč na tej po ti. Med gos ti je bi lo ve li ko di plo ma tov, vo jaških atašejev, pred stav ni kov na cio nal nih manjšin v

ODM

EV

3Slovenski dom, naš drugi dom

Soška fron ta je bi la del bo jišča v pr vi sve tov ni voj ni. Fron ta med ita li-jan sko in av stroo grs ko voj sko je po te-ka la od Rom bo na do Tržaške ga za li va v skup ni dolžini prek 90 ki lo me trov. Bi la je pri zo rišče naj večje ga spo pa da na gor skem ob močju v ce lot ni zgo do-vi ni člo veštva in naj večji spo pad na Slo ven skem sploh. Na stra ni Av stro -O grs ke so se bo je va li sko raj vsi na ro di te večna cio nal ne mo nar hi je: Nem ci, Madžari, Slo ven ci, Hr va ti, Bošnja ki, Čehi... Pr vi bo ji so se začeli ma ja le ta 1915, do ok to bra le ta 1917 pa je na soški fron ti po te ka lo dva najst bitk. Na bo jiščih je umr lo prek 300 ti soč lju di, ve li ko pa je bi lo tu di ci vil nih žrtev. Z voj ne ga ob močja so nam reč av strij-ske oblas ti iz se li le 80 ti soč Slo ven cev, ita li jan ske pa oko li 12 ti soč, v be gun-skih ta bo riščih pa so ljud je množično umi ra li za ra di la ko te in bo lez ni. O soški fron ti zve mo vse, če obiščemo mu zej pr ve sve tov ne voj ne v Ko ba ri-du, ki de lu je od le ta 1990.

Za gre bu, čla nov Slo ven ske ga do ma in dru gih ugled nih Za grebčanov. Zgo do vin ska in poučna raz sta va je pri obis ko val cih vzpod bu di la

raz mišlja nje o tem, za kaj in za ko ga je bi lo žrtvo va nih to li ko mla dih živ ljenj. Šte vil ni prežive li so se do mov vr ni li kot in va li di, družine pa so bi le za vi te v črno.

Franc Strašek

“S smr tjo Ja ne za Dr novška je Slo ve ni ja iz gu bi la po li-ti ka, ki je na naj višji funk ci ji v državi, ta ko kot s svo jim de lo va njem pred tem, pus til glo bo ko in neiz bris no sled. Odšel je tu di eden ključnih ak ter jev do ga janj v ju gov zhod-ni Ev ro pi v končni ci dvaj se te ga sto le tja in dos le den za go-vor nik mi ru in so de lo va nja ter vključeva nja te ga ce lot ne ga pros to ra v združeno Ev ro po,” je v sožal nem pis mu za pi sal hr vaški pred sed nik Stje pan Me sić. Ob tem je pou da ril, da je s smr tjo Dr novška oseb no iz gu bil ta ko par tner ja na po li tični sce ni kot tu di pri ja te lja, ki ga je spoz nal še v času dra ma tične ga začet ka raz pa da nek da nje Ju gos la vi je, ko sta bi la oba čla na pred sed stva SFRJ in se bre zup no bo ri la, da bi pre prečila voj no.

“Z is kre nim obžalo va njem sem spre jel no vi co o smr-ti bivšega pred sed ni ka in pre mie ra Re pu bli ke Slo ve ni je, gos po da Ja ne za Dr novška. Od hod Ja ne za Dr novška, ki bo vsem os tal v spo mi nu po nes por ni ener gi ji pri us tvar ja nju in vo de nju svo bod ne in sa mos toj ne Re pu bli ke Slo ve ni je, je ve li ka iz gu ba za Slo ve ni jo,” pa je v sožal ni br zo jav ki za pi-sal hr vaški pre mier Ivo Sa na der in do dal, da je Dr novšek kot pre mier in pred sed nik države pris pe val k iz grad nji so dob ne in ev rop ske Slo ve ni je, ki svo jo pri hod nost ute me-lju je na do bro so sed skih od no sih z vse mi država mi, tu di s Hr vaško.

Zve za slo ven ski društev na Hr vaškem je v sožal ni br zo-jav ki za pi sa la, da je Slo ven ce na Hr vaškem Dr novško va mod rost in umir je nost nav da ja la s po no som.

ODM

EV

4 PREŠER NOV DAN: OS RED NJA SLO VES NOST V VA RAŽDI NU Na pred večer ve li ke ga slo ven ske ga praz ni ka je Slo ven ski

dom v so de lo va nju z Ve le pos la ništvom Re pu bli ke Slo-ve ni je, Sve tom slo ven ske na cio nal ne manjšine mes ta Za greb in mes ta Va raždin pri pra vil kon cert slo ven ske ga po li cij ske ga or kes tra, ki je s 60-let no tra di ci jo tu di urad ni slo ven ski pro-to ko lar ni or kes ter. Kon cert je bil v mes tnem gle da lišču v Va raždi nu.

Čla ni Slo ven ske ga do ma smo se v četr tek, 7. fe bruar ja po sed li v av to-bu se in se od pe lja li na praz no va nje Prešer no ve-ga dne v Va raždin. Vstop-ni ce smo si te den dni prej re zer vi ra li v taj ništvu Slo-ven ske ga do ma, ob pe tih po pol dne pa smo se od pe-lja li z Mažura nićeve ga tr ga v Za gre bu. Vožnja je ob pri jet nem kle pe tu (ki bi mu Ang leži re kli small talk) hi tro mi ni la in že nas je očara lo ba ročno jed ro še ene ga prečudo vi-te ga mes ta.

Pro gram je obe tal ve li-ko, za to smo se vsi nes trp-ni po sed li na rdeče žamet-ne se deže, ob krožene z zla ti mi štu ka tu ra mi. V me ni so pre bu di li nos tal-gi jo po tis tih sta rih, ni ko li pre nov lje nih v lju bljan skem gle da lišču. In ta ko se je začelo. Naj prej sta nas poz dra vi la pred sed ni ca Sve ta slo ven ske manj-šine v Va raždi nu Bar ba ra An to lić in pred sed nik občine Bed nja Mir ko Bis tro vić, v slo ven skem je zi ku pa sta nas na go vo ri la pr vi mož Slo ven cev na Hr vaškem Dar ko Šonc in pr vi po li tični zas top nik Slo ve ni je na Hr vaškem, slo ven ski ve le pos la nik v Za gre bu dr. Mi lan Ada mič Orožen. Ve le pos la nik je go vor pos-ve til ge ni ju Fran ce tu Prešer nu in med kul tur ne mu so de lo va nju držav v ev rop skem le tu dia lo ga, končal pa je z za go to vi lom, da si Slo ve ni ja pri za de va za vstop Hr vaške v Ev rop sko uni jo, kar je z vi di ka for mal no- prav ne ga ure ja nja sta tu sa ze lo po mem bno za vse nas, na Hr vaškem živeče Slo ven ce.

Pričel se je pro gram in vsi nes trp ni smo na od ru pričako-va li zna me ni to Nušo De ren do (ki je dav ne ga le ta 2001 ze lo us pešno zas to pa la Slo ve ni jo na Eu ro son gu, kjer je do se gla 7. mes to) ter Ma tjaža Mra ka, da nam ob sprem lja vi or kes tra od po-je ta ne kaj slo ven skih zim ze le nih. Kma lu po začet ku pro gra ma pa sta v dvo ra ni zav la da la tišina in mrak, ki so ga raz sve tlje va-le luči mo bil nih te le fo nov, ka mer in fo toa pa ra tov. V Va raždi nu je to noč zmanj ka lo elek trične ener gi je. Ka ko iro nično, sem po mis li la. Ven dar se nas to pa joči in zbra ni nis mo pre pus ti li

iro ni ji živ lje nja. Stva ri smo vze li v svo je ro ke. Vo ka lis ta sta bod ri la nas in mi smo bod ri li nji ju. Dvo ra na je pe la z Nušo in Nuša je pe la z dvo ra no. Fan tas tično! Kaj takšne ga se ni zgo-di lo ne me ni in po vsej ver jet nos ti ni ti Nuši. Po de set mi nut nih pev skih va jah so nas raz ve se li le luči in kon cert se je us pešno na da lje val do nas led nje pre ki ni tve elek trične ener gi je. Člo vek sko raj ne mo re ver je ti! Ko li ko časa bo tra ja lo to krat, smo se spraševa li. Se daj se je iz ka zal or kes ter in nam zai gral kar v te mi. In ko smo že obu pa li, se spraševa li o smi sel nos ti našega kr pa nja lu kenj ter na me ra va li kul tur ni do go dek pre ki ni ti, so po nov no zas ve ti le luči, to krat sve ti jo vse do kon ca pros la ve. Ta ko smo pris luh ni li pre kras nim slo ven skim me lo di jam, kot so

Tri de set let, Ma ti bo di va pri ja te lja ali pa Med is kre ni mi ljud mi ... Ven dar to še ni bil ko nec vseh pre se nečenj.

Po do brem kul tur nem pro gra mu, a kao tično sim pa tični iz ved bi nas je v zgor njih pros to rih, v pre le pi ba ročni dvo ra-ni, pričaka la ogrom na mi za do zad nje ga ko tička obložena z vsakršni mi spe cia li te ta mi: od sla nih in slad kih za vit kov, spe-cial nih sir nih in mes nih plošč, do to ple hra ne z več vrs ta mi pečene ga me sa in raz ličnih pri log. Člo vek ne bi ver jel, ka ko do bra hra na in pi jača po zi tiv no vpli va ta na počutje lju di. V hi pu so med na mi ste kli po go vo ri, večer pa smo končali s pre pe va njem slo ven skih ljud skih. Av to bus nas je ob 23.30 pri-pe ljal na Mažura nićev trg, od ko der smo s pri jet ni mi občut ki od ko ra ka li do mov.

Ko se dim za računal ni kom in obu jam spo mi ne ter pišem ta čla nek, ved no bolj spoz na vam, da se je po treb no za pri-je ten večer zah va li ti ne le or ga ni za tor jem, am pak Vam, na Hr vaškem živečim Slo ven cem, za vašo vo ljo in trud, da si vza me te čas in oh ra nja te svo je po re klo, je zik in kul tu ro, saj brez Vas, za ved nih Slo ven cev, ki že pol sto le tja in več živi te na Hr vaškem, takšnih pri re di tev ne bi bi lo.

Ni na Sto par


ODM

EV


ZA GREB IN KAR LO VEC - SLA VI LI SMO SKU PAJ V ga le ri ji Slo ven ske ga do ma v Za gre bu smo 13. fe bruar ja

Prešer nov dan sku paj pros la vi li čla ni kar lovške ga in za grebške ga društva ter Združenja li kov nih av tor jev iz Kar lov-ca (ULAK). Pri re di tve se je ude ležil tu di pred sed nik koor di na-ci je Hr vaških društev pri ja telj stva An dri ja Ka ra fi li po vić.

Nav zoče je v ime nu Slo ven ske ga do ma Za greb poz dra vil pod pred sed nik društva Franc Strašek, pro gram pa je po ve zo-val pred sed nik Slo ven ske ga do ma Kar lo vec Sil vin Jer man.

V kul tur nem pro gra mu je oper ni pe vec An te Pet ko vić ob kla vir ski sprem lja vi Ani te Kaić za pel pes mi Mor nar (na be se-di lo F. Prešer na in glas bo F. S. Vil har ja ) in Roža (be se di lo in glas ba D. Pas se ka). Za ko nec je na za do volj stvo pol ne dvo ra ne pre kras no iz ve del ari jo Na po li ta na.

O krat kem in plod nem živ lje nju in de lu Fran ce ta Prešer na je spre go vo ri la Po lo na Ju ri nić iz Slo ven ske ga do ma Za greb. Na to je de lo va nje ULAK -a pred sta vi la nje go va pred sed ni ca Ves na Pa pac. Mla den Muić, no vi nar z ra dia Kar lo vec, je spre-

go vo ril o raz sta vi. Pred sta vil jo je od kri va nje gle dalčeve ga oseb ne ga in li kov ne ga do je ma nja.

Raz sta vo z nas lo vom Ka ko kar lovški sli kar ji vi di jo le po te Slo ve ni je je od prl Sil vin Jer man. Čla ni ULAK -a (Jože Za bu-košek, Ves na Pa pac, Ma ri ja Vu lo vić, Mir ko Ko muškić, Lju bi ca Leš, Zden ko La sić, Blažen ka So ko lo vić, Ma ri ja Pav lić, Boško Ni ko lić, Jo sip Vo lo vić, Na da Tu tek, Mišo Paški, Joško Leš, Rad mi la Sil vaši, La dis lav Sil vaši, Ne la Zov ko ) so se pred sta vi-li s sli ka mi, ki so nas ta le po nji ho vih po to va njih po Slo ve ni ji. Raz stav lje ne so bi le tu di sli ke sli kar jev iz Slo ve ni je, s ka te ri mi ima ULAK red ne sti ke in so svo je sli ke po da ri li ULAK -u ( Sta ne Lo zar). Bil je pred stav ljen tu di slo ven ski sli kar iz Av stri-je Lu ka An tičević. Po seb no po zor nost so vzbu di le skulp tu re dveh ki par jev ( Jo sip Las la vić, Ves na Čulig). Nav dušeni obis-ko val ci so si po pri re di tvi družili ob pri griz ku. Srečanje se je raz vi lo v pri je ten družab ni večer. Na po ti v Kar lo vec je čla ne društva in li kov ne av tor je sprem lja la slo ven ska pe sem naše pev ke An to ni je.

Sli kar stvo je glas ba v bar vah, so be se de ene ga iz med pes-ni kov.

Ma ri na De lač -Tepšić

UPRAV NI OD BOR O PRO MO CI JI SLO VE NI JE Uprav ni od bor Slo ven ske ga do ma je 15. ja nuar ja obrav na-

val pri pra ve na občni zbor in praz no va nje slo ven ske ga kul tur ne ga praz ni ka v le tu, ko Slo ve ni ja pred se du je Ev rop ski uni ji.

Čla ni uprav ne ga od bo ra so skle ni li, da bo občni zbor 5. mar ca in da je do ta krat tre ba pri pra vi ti po ročilo o de lu v mi nu-lem le tu in načrt de jav nos ti v le tu 2008 in po ročilo o ma te rial-no- fi nančnem pos lo va nju v le tu 2007 in fi nančni načrt za le to 2008. Nad zor ni od bor mo ra pre gle da ti za ko ni tost pos lo va nja in pri pra vi ti pis no po ročilo, in ven tur na ko mi si ja pa pre gle da ti sta-nje in upo ra bo in ven tar ja ter o ugo tov lje nem sta nju skupščini po da ti pis no po ročilo.

Slo ven ci na Hr vaškem želi mo pris pe va ti k pro mo ci ji slo-

ven ske kul tu re v času pred se do va nja Slo ve ni je Ev rop ski uni ji, je so glašal uprav ni od bor in v ta na men po tr dil širši pro gram pros lav lja nja slo ven ske ga kul tur ne ga praz ni ka, v ka te re ga so vključene nas led nje pri re di tve:, pri pra va raz sta ve o ve li ki voj ni na Krn skem po lju v za grebški ga le ri ji Zvo ni mir v so de-lo va nju s slo ven skim ve le pos la ništvom, hr vaškim obram bnim mi nis trs tvom in za grebškim sve tom slo ven ske manjšine (23. ja nuar), kon cert Slo ven ske ga po li cij ske ga or kes tra v va raždin-skem mes tnem gle da lišču v so de lo va nju s slo ven skim ve le pos-la ništvom ter za grebškim in va raždin skim sve tom slo ven ske manjšine (7. fe bruar), raz sta va z nas lo vom Ka ko kar lovški sli kar ji vi di jo le po te Slo ve ni je v Slo ven skem do mu v so de lo va-nju s kar lovškim Slo ven skim do mom in kar lovškim društvom li kov nih us tvar jal cev (13. fe bruar), kon cert Slo ven ske ga ko mor-ne ga zbo ra iz Lju blja ne in pred sta vi tev zgoščen ke o zbo rov ski glas bi v Glas be nem za vo du (19. fe bruar).

Franc Strašek

ODM

EV


SLOVENSKI KOMORNI ZBOR ZA SLOVENSKI PRAZNIKV počastitev slovenskega kulturnega praznika je v Hrvaškem

glasbenem zavodu 19. februarja nastopil priznani in hrvaš-ki javnosti dobro znan Slovenski komorni zbor iz Ljubljane. V polni dvorani je navzoče najprej pozdravil predsednik Slovenskega doma Darko Šonc. Spregovoril je o pomenu sloven-ske zborovske glasbe, ki je tista zvrst umetne glasbe, ki najbolj izrazito odraža kulturno samobitnost posameznega evropskega naroda. V središču pozornosti je besedilo v narodnem jeziku.

Prerez bogate dediščine zborovske ustvarjalnosti na sloven-ska besedila predstavlja monumentalna antologija Slovenska zborovska glasba, ki jo je pod umetniškim vodstvom Mirka Cudermana v zadnjih letih posnel Slovenski komorni zbor. Antologija obsega 55 CD plošč, na katerih so dela 112 skla-dateljev in vsebuje 1.100 pesmi v skupnem trajanju 64 ur zbo-rovske glasbe. Vse te zgoščenke so bile razstavljene na odru v Glasbenem zavodu. Impresivno!

Četrta zaporedna zgoščenka, ki jo je ob podpori Slovenskega

doma izdal Cantus, obsega dela hrvaške zborovske glasbe 20. stoletja (V. Lisinski, J. Vrhovski, J. Hatze, M. Magdalenić, I. Matečić Ronjgov, J. Štolcer Slavenski, I. Brkanović, B. Bersa, B. Kunc in I. Kuljerić). Dela so bila posneta v veliki dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani leta 2004 in 2007. Dirigiral je Vladimir Kranjčević, solisti pa so bili Renata Vareš – Klančič, sopran, Darja Vevoda, alt, Tatjana Kaučič, klavir in Gregor Klančič, orgle. Zbor sestavlja 41 vrhunskih pevcev (soprani, alti, tenorji in basi) in glasbeni kritik Zlatko Mažur, ki je spregovoril o zgoščenki, je vsakega poimensko predstavil, kar smo nagradili s ploskanjem.

Umetniški program je bil sestavljen iz dveh delov: v prvem delu so bili na sporedu hrvaški skladatelji Josip Štolcer, Miroslav Magdalenić, Ivan Parač, Božidar Kunc in Krsto Odak. Dirigiral je Vladimir Kranjčević. V drugem delu koncerta pod vodstvom umetniškega vodje zbora Mirka Cudermana in ob spremljavi na klavirju Tatjane Kaučič so bila na sporedu dela Emila Adamiča, J. Pavčiča, Matije Tomca, Karola Pahorja, Vilka Ukmarja, S. Vremška in M. Hubada. Ob izvedbi priljubljenih ljudskih Pojdam v Rute in Nmau čriez izaro so marsikatere oči potočile solzo …

Ovacije so sledile po dveh impresivnih dodatkih. Polona Jurinić

Dirigent Kranjčević se je rodil v Zagrebu. Diplomiral je iz klavirja na Glasbeni akademiji v Zagrebu v razredu

Ladislava Šabana. Dirigiranje je študiral pri Slavku Zlatiću (Zagreb) in Igorju Markeviću (Monte Carlo), magistriral pa leta 1980 pri Vojislavu Iliću. Bil je šef dirigent Komornega orkestra Vatroslav Lisinski (1972–76), Akademskega zbora I.G. Kovačić (1974–87), Mešanega zbora HRT (1976–82), Zagrebških madri-galistov (1980–85), Simfoničnega orkestra HTV (1983–88), Glasbene produkcije RTB (1988–91), predsednik Oratorijskega društva sv. Marka – Cantores Sancti Marci, direktor Glasbene šole Vatroslav Lisinski v Zagrebu (1970–77) in ravnatelj Opere HNK v Zagrebu (1994–2002). Na Glasbeni akademiji v Zagrebu neprekinjeno predava od leta 1978. Leta 1971 je bil ustanovitelj Varaždinskih baročnih večerov, v letih 1994–2006 pa tudi rav-natelj prireditve, kjer sta bila Slovenski komorni zbor in maestro Mirko Cuderman stalna gosta.

Antologija Slovenska zborovska glasba v kronološkem redu predstavlja vrhunska dela slovenskih sklada-

teljev v tej zvrsti. Široki zgodovinski lok se pričenja pri Gregorju Riharju in drugih preporodnih skladateljih tride-setih let 19. stoletja, ki so se prvi odzvali na zahteve novega časa in začeli ustvarjati zborovske pesmi na slovenska besedila. Od plošče do plošče lahko spremljamo umetniško rast slovenske zborovske pesmi v drugi polovici stoletja skladateljev A. Nedveda, A. Foersterja, bratov Benjamina in Gustava Ipavca, F. Gerbiča in D. Jenka. Skupina skla-dateljev, zbrana okrog urednika revije Novi akordi, med katerimi moramo omeniti predvsem Emila Adamiča in Antona Lajovica, je brezkompromisno zavrgla omejitve provincialnega okusa in za vrhunske slovenske ansamble ustvarila dela, ki so slovensko ustvarjalnost postavili ob bok evropskemu razvoju.

ODM

EV

7

OBČNI ZBOR SLO VEN SKE GA DO MA Red ni občni zbor Slo ven ske ga do ma

je bil 5. mar ca. Po ugo tov lje nem kvo ru mu so bi li v de lov no pred sed stvo iz vo ljen Dar ko Šonc, Po lo na Ju ri nić in Alojz Kra mar, za za pis ni kar ja Mi ra- Ma ria Ba hun, za ove ri te lja za pis ni ka pa Na da Gaj da rov in Ivi ca Ku nej.

Dar ko Šonc je po ročal o pos lo va nju v le tu 2007 in na tančno po jas nil vi re pri hod kov in po ra bo sred stev. Pred sed-

nik nad zor ne ga od bo ra Bo jan Kožar je pou da ril, da je Slo ven ski dom tu di la ni pos lo val v skla du s hr vaški mi pred pi si in v du hu do bre ga gos po dar ja ter da so bi la fi nančna sred stva po ra blje na na men-sko za ures ničeva nje načrto va nih pro gra-mov. Pred sed nik in ven tar ne ko mi si je Sil ves ter Vi dič je po ve dal, da je ko mi si ja (v njej sta še Alojz Kra mar in To ne Lah) pre gle da la in ven tar Slo ven ske ga do ma in ga us kla di la z evi den co.

V na da lje va nju je pred sed nik spom-nil na pri re di tve v mi nu lem le tu: od umet niških raz stav, pre da vanj, kon cer-tov in pred stav iz Slo ve ni je in Hr vaške, do pros lav držav nih praz ni kov in pre da-

vanj tu jih ve le pos la ni kov, akre di ti ra nih v Re pu bli ki Hr vaški. Če upošte va mo, da so ves čas po te ka li še pouk slo ven ske ga je zi ka, maše v slo venščini in pet ko va druženja, da red no iz ha ja časo pis No vi od mev, lah ko ugo to vi mo, da smo ime li v le tu 2007 bo ga to, ka ko vos tno in vses tran-sko kul tur no- pros vet no de jav nost.

Na kon cu je pred sed nik pred la gal načrt de la, ak cij in us me ri tev v le tu 2008 in se zah va lil vsem čla nom Slo ven ske ga do ma, še po se bej mar lji vim so de lav cem, ki so zas lužni, da je Slo ven ski dom pos-tal naš dru gi dom, da se v njem počuti-mo pri jet no in sproščeno. Pred sed ni ka Šon ca je občni zbor za nje gov trud, pri za-de va nje in us pešno vo de nje Slo ven ske ga do ma na gra dil z glas nim plos ka njem.

Večer se je tra di cio nal no na da lje val ob ko zarčku vi na, slo ven ski pes mi in pri jet nem druženju.

Franc Strašek


MEŠANI PEV SKI ZBOR SLO VEN SKI DOM Druženja, va je in nas to pi po te ka jo kot

po na va di. Zbo ro vod ja Franc Ke ne je na re per toar mešane ga pev ske ga zbo ra uvrs til še ne kaj no vih pes mi, ki jih že va di mo in jih bom za pe li na sko rajšnjih nas to pih.

Hi tro bo prišla Pri mor ska po je, ki bo za spre mem bo po te ka la v Za gre bu, v Hr vaškem glas be nem za vo du. Kon cert šest zbo rov, med nji mi tu di našega, bo 28. mar ca. Ko bos te bra li No vi od mev, bo do go dek že mi mo, ven dar bo mo o njem obšir-no po ročali v nas led nji šte vil ki našega časo pi sa.

Ena ko ve lja za še en nas top, ki ga načrtu je mo za april, in si cer v pros to rih Slo-ven ske ga do ma. Jav ni sklad Re pu bli ke Slo ve ni je za kul tur ne de jav nos ti bo zas lužnim čla nom pev ske ga zbo ra po de lil zla ta, sre br na in bro nas ta priz na nja za dol go let no so de lo va nje v pev skih zbo rov Slo ven ske ga do ma. Kot ves te, po leg mešane ga pev ske-ga zbo ra Slo ven ske ga do ma de lu je tu di pev ski zbor du hov ne sek ci je An to na Mar ti na Slomška.

In da ne bom sa mo na po ve do va la do god kov, naj spom nim na pri jet no srečanje mi nu le ga de cem bra, ko smo čla ni pev ske ga zbo ra naz dra vi li z našim pe vo vod jem Fran cem Ke ne jem, ki je sla vil okro gli živ ljenj ski ju bi lej. Od sr ca smo mu čes ti ta li za 60. roj stni dan, prav po seb no voščilo pa je pris pe val Sil ves ter Vi dič, ki je našemu Fran cu na pi sal čes tit ko v ver zih. Mi ros la va Ma ria Ba hun

ČES TIT KA Čes tit ka našem pe vo vod ji Fran cu Ke ne ju ob nje go vem roj stnem dne vu Čeprav nas pe sem nav di hu je, naš zbor le počasi na pre du je. Ve li ko krat nas opo zar jaš: “Iz gr la pe ti je sla bo, pa tu di pe ti je težko, saj glas hrešči hu do, to pa ne zve ni le po. Tre ba je sa po vze ti, tre buh do volj na pe ti, diaf rag mo pod kont ro lo vze ti in ari jo le po za pe ti.”

Res je, nis mo več mla di in ne gre nam kot bi ra di. Težko se je učiti

in lah ko je po za bi ti. Ve li ko krat je tre ba po no vi ti, da bi si mo gli vse za pom ni ti. Zdi se, da je vaj pre ma lo, saj se po za bi, kar se je že zna lo. Zbor večkrat na va jah ni kom ple ten, je mar sik do dru gje pod je ten.

Za to nam je tvoj srd ra zum ljiv, to da bo di z na mi še na prej po tr pežljiv in tu di kot dos lej šaljiv.

Ob tej pri ložnos ti pa na vse po za bi mo in vse naj boljše Ti ob roj stnem dne vu od sr ca vsi želi mo.

Sil vo

ODM

EV


Slo ven ski dom je 18. de cem bra v so de lo va nju z Lions clu-bom pri pra vil nas top Pe tra Soa ve iz Združenih držav

Ame ri ke na ban de neo nu (har mo ni ki) in priz na ne ga go dal ne ga kvar te ta Ruc ner. V kvar te tu igra jo si jaj ni glas be ni ki: vio li nist Iva Kralj, vio list Dra gan Ruc ner, vio lončelis tka Snježana Ruc-ner in pr va vio li nis tka Za grebške fil har mo ni je Si do ni ja Le bar. Zai gra li so sklad be As to ra Piaz zol le (1921-1992), ki je sve-tov no sla vo in pri lju blje nost do se gel z ar tis tično so fis ti ci ra no inačico tan ga: “Tan go je si la , ki vsaj za tre nu tek združi dva tuj ca in nji ho vo dušo”.

Za ložniška hiša Roc co&par tner je ob tej pri ložnos ti pred sta vi la dvoj no zgoščen ko z de li As to ra Piaz zo le v iz ved bi Soa vea in go dal ne ga kvar te ta. Pr vi CD vse bu je de set krajših skladb ob enem tan gu le gen dar ne ga Car lo sa Gar del, na dru gem pa je za pis iz ci klu sa Fi ve Tan go Sen sa-tions ter sklad be Obli vion, ene naj bolj zna nih par ti tur. To je

že nji ho va tre tja zgoščen ka, saj so de lu je jo sko raj 10 let. Vse, ki jih ta glas ba za ni ma, si lah ko zgoščen ko spo so-

di jo v naši fo no te ki. Po lo na Ju ri nić

DE LO DU HOV NE SEK CI JE AN TON MAR TIN SLOMŠEK Le to 2007 je mi ni lo in kot se spo do bi tre ba je zbra ti vsa de ja nja

- ma lo sta tis ti ke: MePZ An ton Mar tin Slomšek z zbo ro vod jo prof. Vin ko Glas no vićem ime lo je 46 vaj, pel pri 17 mašah v Za gre bu (eno so pe li gos tje KD Zvez da iz Do bo ve), 4 maše na dveh ro ma njih v Slo ve-ni jo (dva krat v Krškem za Por ci jun ku lo) enk rat na Ku reščku - Kra lji ca Mi ru in ena maša pri sv. Jožefu v Ce lju - pred sta vi tev KPD Slo ven ski dom, Za greb).

Bi li smo tu di na Re vi ji od ras lih cer kve nih zbo rov Ve li ki Trn. Dva krat smo za pe li na po gre bu našim po koj nim pev cem (Mi lan

Rup nik, Ani ca Os tre lič) na Mi ro go ju, kre ma to rij, Za greb. V le tu 2007 sve te maše so nam po da ri li: se dem krat de kan An ton

Tr pin, šti ri krat Ro bert Smo diš, dva krat Me tod Oblak in po enk rat: Ma tjaž Ro ter, Ma tej Dečman, Ja nez Je ro men, Sil ves ter Mo lan, de kan Jože Špes (so maševal z R. Smo dišem) in Ja nez Tu ri nek žup nik z Ar tičah ki nas je ze lo pre se ne til v do brem - v Pi ra mi di - Lju blja na, to rej dva krat je zma gal - do se daj.

Vsem du hov ni kom eno ve li ko hva la da nam pri de jo po da rit slo-ven sko be se do v Za greb. Po se be se zah va lju jem vsem pev cem in prof. Vin ku Glas no viću za red no pri ha ja nje na va je, maše, ro ma nja, re vi je. Še enk rat le pa hva la.

Vaša vo di te lji ca Ol ga Tkalčec

VSAK PR VI PE TEK V ME SE CU -ČAKA VAS NA GRA DA Da bi bil pr vi pe tek v me se cu še

bolj za ni mi vi, smo na tra di cio nal-nih družab nih večerih v le tu 2007 v pro gram vključeva li vse nav zoče. Pr ve pet ke po pes tri tu di har mo ni kar - naš

Pr lek Franc. Po tre bu je mo še kla-ri ne tis ta. Pri ja vi te se.

Na pr vih pet kih pros lav-lja mo roj stne dne ve naših čla-nov. Za vsa ke ga slav ljen ca je pri prav lje na na gra da, le vze ti mo ra ška tli co s šte vil ko. La ni je na naša druženja prišlo sa mo 44 slav ljen cev, kar je ma lo gle de na šte vi lo čla nov Slo ven ske ga do ma.

Za to obo ga ti te le to 2008. P r i d i t e !

MA RI BORČANI NA OBIS KU V SLO VEN SKEM DO MU Ko nec ja nuar ja nas je obis ko va lo 45 Ma ri-

borčanov s tam kajšnje uni ver ze za tre tje živ-ljenj sko ob do bje. Za greb so obis ka li v or ga ni za ci ji Agen ci je M, pod vod stvom Mar ja ne Košar. Spre je li so jih Franc Strašek, Ma ria Mi ros la va Ba hun, Po lo-na Ju ri nić, Alojz Kra mar in Jo sip Stru gar.

Uvo do ma jim je Franc Strašek pred sta vil or ga ni zi ra nost in po ložaj Slo ven cev na Hr vaškem. Pou da ril je, da Re pu bli ka Hr vaška gle de ure ja nja manjšin ske ga vprašaja so di v sam vrh de mo kra-tičnih držav v Ev ro pi in da ima jo tu di Slo ven ci na Hr vaškem sta tus na cio nal ne manjšine. Od go vo ril je na šte vil na vprašanja: ali Hr vaška fi nančno pod pi-ra pro gra me Slo ven cev na Hr vaškem, ka ko Slo ven-ci na Hr vaškem doživ lja jo slo ven sko pred se do va nje Ev rop ski uni ji, ali občuti jo težave s schen gen skim režimom, ka ko do je ma jo ne rešena vprašanja med država ma. Ob slo ve su smo si zažele li, da bi se po nov no srečali.

Franc Strašek

PE TER SOA VE IN GO DAL NI KVAR TET RUC NER

ODM

EV


No vem bra družab ne ga večera na pr vi pe tek v me se cu ni bi lo. 2. no vem bra je bil nam reč dušni dan, dan po Vseh

sve tih, dne vu spo mi na na umr le, raz mišlja mo o po koj nih so rod-ni kih in pri ja te ljih.

Na pr vi pe tek v de cem bru sta na oder sku paj sto pi la Slav ko in Sil vin. Oblečena sta bi la v ena ka rja va žamet na suk njiča. Ta ko sta se ure di la, da bi bi la so dob na, pri mer na za pred vo lil-no soočenje. Sil vin je ta koj na po ve dal svo jo pred vo lil no pa ro lo - Gre mo na zaj. Po jas nil je, da nam je bi lo prej bo lje: bi li smo mlajši, na pr vih pet kih smo ime li raz lične pro gra me, včasih kar ce le pred sta ve z večjim šte vi lom igral cev, pa tu di ni ko gar nis mo ni ko li pod ku po va li. Na Slav ka je vpil, da ko rum pi ra s svo ji mi da ri li. Slav ko je priz nal, da je pod ku po val. Nje go va pa ro la je KIM - kme tij stvo in me nadžment ali kruh in mle ko. Ja, pod ku po val sem z vrečka mi KIM -a, je po ve dal. Ko ji ma je bi lo kre ga nja že pre več, sta za me nja la suk njiče in bi la spet ena-ko oblečena. Ugo to vi la sta, da je ta ko vsee no - os ta lo bo ta ko in ta ko po sta rem. Slav ko je na da lje val s pri po ročili za zdra vi la in to pli ce, če ima te no vo bo le zen kla mi di jo. (Ker smo pač fin časo pis, ne bo mo obja vi li, kakšna je ta bo le zen in ka ko se zdra-vi). Gos tja Pet ko ve ga par la men ta je bi la pred stav ni ca Sa vinj-ske do li ne - Ma ri ja. Go vo ri la je o se bi in iz ved la ime ni ten skeč o žen ski na spo ve di pri du hov ni ku. Dvo ra na je bi la pol na. Sla-vi li smo nam reč 90. roj stni dan Ka ta ri ne Ulčar. Obi lo cve tja in da ril. Je dače in pi jače, ra zum lji vo, ni zmanj ka lo!

Na ja nuar skem pr vem pet ku je bi lo več slav ljen cev kot po na va di: to je ja nuar ska prak sa. Obisk pa ni bil te mu pri me ren. Zbra li so se sa mo naj bolj zves ti pr vo pet kov ci. Mor da je bil kriv Slav ko, ki se je so li da ri zi ral z držav nim par la men tom. Za to Pet kov par la ment ni de lo val in ni imel svo jih de le ga tov. Sil vin je svo je opra vil. V skrajšani obli ki je upri zo ril svo jo hu mo res-ko In ter vju. Gle dal cem je bi lo naj bolj všeč, ko je in ter vjui ra ni gos pod Ja nez Sar den ko utru jen, ner vo zen in je zen od go var jal no vi nar ki Bo ni fa ci ji na nje na šte vil na vprašanja. Ko je od go-var jal na vprašanje, kaj bi rad bil, če bi bil rein te gri ran, je opi so val, da bi se zav le kel pod nje no oble ko, pla zil po nje nem te le su in končno po ve dal, da bi za njo rad bil - bol ha. Slav ko je po srečelo vu po da ril da ri la slav ljen cem. Počila je pe ni na,

zaz ve ne la slav nos tna pe sem in čes ti ta nje. Na po je di no so se obis ko val ci umak ni li v pros to re klu ba Naša dežela, kjer sta Ma ri ja in Bo ris upri zo ri la skeč. In spet je bi lo ve se lo!

Fe bruar ski pr vi pe tek je bil na sam pr vi dan v me se cu. Ba li smo se, da bo obisk prav za ra di te ga maj hen. Strah se, hva la bo gu, ni ures ničil. Sil vin je nas to pil s svo jim no vim ko njičkom, po ve dal je, da piše hu mo res ke. To krat je v skrajšani obli ki go vo ril na te mo - Ni je zi ka brez je zi ka. Pri mer jal je je zik kot mišični or gan v us tni vo tli ni z ling vis tični mi znan stve ni mi do sežki. Po ve dal je, da bi tu bi lo de la za zdrav stvo: za mr tvi je zik bi si mo ra li iz mis li ti tran splan ta ci jo, za umet ni je zik pa plas tično ki rur gi jo. In ta ko da lje. Za ra di obli ke je zi ka kot mišične ga or ga na na ra vos lov ci upo ra blja jo ter min “pla me ni je zik”. Občin stvu so se kar sli ne ce di le, ko je Sil vin go vo ril o je zi ku v gas tro no mi ji. Pred sed nik Pet ko ve ga par la men ta Slav-ko je pre dal be se do de le ga tu To ne tu Ja gru, ki nam je po jas nil lov ske za ko ne v Re pu bli ki Slo ve ni ji. Ma lo ga je zme del Sil vin, ki ga je iz pu bli ke vprašal, ali so se slo ven ski lov ci ude ležili lo va na div je prašiče na Bi lo go ri. To ne se je hi tro iz vle kel, saj je ta koj ra zu mel, da je to Sil vi no va pro vo ka ci ja. Z maj hno za mu-do je de le gat ka iz sve te ga kra ja Sve te Tro ji ce Kla ra pred sta vi la svo jo pe sem, ki jo je pos ve ti la Sil vo tu Vi diču za nje gov 80. sil ves trs ki roj stni dan v le tu 2007. Saj za do bre želje ni ko li ni pre poz no. In praz no va li smo po sta ri na va di.

Sla je Kra si

RAZ STA VA JOŽETA RE BER NA KA Jože Re ber nak je član našega druš-

tva in umet nik, ki ga poz na širša za grebška jav nost. 12. de cem bra smo si v Slo ven skem do mu lah ko ogle da li, kaj je us tva ril v mi nu lih dveh le tih od zad nje raz sta ve pri nas.

Na otvo ri tvi raz sta ve je o pri ja te lju in sli kar ju spre go vo ril prof. Zlat ko Bou rek, ugled ni hr vaški sli kar, ri sar in gra fik, ki je na za grebški aka de mi ji le ta 1955 di plo-mi ral iz ki par stva pri prof. Kos tu An ge lu Ra do va ni ju.

“Smo ge ne ra ci ja, ki je od le ta 1941 do da nes doživ lja la ne mir ne čase. Da nes je umet nost na zad njem mes tu. Pri pad-ni ki sta re ge ne ra ci je sli ka jo vse boljše, do bro so se izu ri li v sta rin ski obr ti, so pra vi ro ko del ci in še da nes z ve se ljem de la jo. Z Jožetom sem se spoz nal v štu-dij skem le tu 1949-50 na šoli za upo rab no umet nost v Za gre bu. Poz ne je smo se vpi sa li na aka de mi jo. Ople me ni ti li smo živ lje nje si ro mašnih lju di - sli ka li smo na sko de li ce in sto le - naša es tet ska ra ven je bi lo bed no živ lje nje. Da nes res ni obli ko-val ci va ra jo lju di. Jože sli ka pej saže in ne va ra. Pej saži so to, kar so. Da našnja ge ne ra ci ja je ved no bolj ti ha in ne pre poz-nav na”.

Po otvo ri tvi raz sta ve smo pre re za li

tor to in po kle pe ta li z ved no nas me ja nim sli kar jem.

Po lo na Ju ri nić

TRI JE PR VI PET KI: DE CEM BER, JA NUAR, FE BRUAR

ODM

EV


ČES TIT KA JO SI PU BO BI JU MA ROT TI JU V ime nu društva iz gnan cev in Slo ven ske ga do ma smo 18.

de cem bra obis ka li našega čla na Jo si pa Bo bi ja Ma rot ti ja, ki je na ta dan sla vil vi so ki živ ljenj ski ju bi lej, 85. roj stni dan.

Raz ve se lil se je našega obis ka, čeprav je bi lo v nje-go vem do mu že pre cej živah-no, saj so ga obis ka li nje go-vi gle da liški pri ja te lji. To pa je družba, ki ji ne zmanj ka spo mi nov na ve se le do go-divščine iz časa nji ho ve ga so de lo va nja na raz ličnih pred-sta vah v nešte tih mes tih in deželah. Tu di Bo bi je še poln svežega du ha in do bre vo lje, rad obu ja spo mi ne in opi su je raz lične do god ke iz svo je ga bo ga te ga igral ske ga živ lje nja. Še da nes ga ra di po kličejo za kakšno te le vi zij sko re kla mo, kar mu je v ve li ko ve se lje, saj se počuti ko ris tne ga in do bro došle ga v družbi.

Čas obis ka na nje go vem do mu se je hi tro iz te kel, saj je Bo bi že imel načrto van pro gram - od hod v svoj pri lju blje ni

ka fič Moc ca. Čes tit ke, stisk ro ke, po lju bi in do bre želje, da ri la, vse to je doživel Bo bi, ko je počasi prišel v Moc co, ob točno do ločeni uri, ob 11.30 kot vsak dan, da s svo ji mi dra gi mi pri-ja te lji spi je naj boljšo do pol dan sko ka vo. Pr va mu je čes ti ta la gos pa šefi ca Ne ven ka in mu v ime nu pri ja te ljev po da ri la mi zi co z Bo bi je vim ime nom (za pri jet no počutje ob pi tju kav). Čes tit kam so se prid ružili gos pa Ve ri ca, dra gi pri ja te lji Stan ko

in Bran ko ter Srečko, ki je cel čas pol nil ko zar ce in od pi ral šam pa njec. Našemu dra ge mu Bo bi ju smo naz dra-vi li in za pe li le po slo ven sko zdra vi co Kol kor ka pljic, tol-ko let, v na da lje va nju pa še Li rum, li rum la ri ca, naj se pi je zdra vi ca.

Prišla je še so pro ga, gos-pa Anđela z ve li ko tor to z li kom Bo bi ja. Se ve da se je ve se lje s pes mi jo in šaljiv ka-mi na da lje va lo, kaj ti v druž-bi z Bo bi jem je ved no za bav-no. Bo bi je pra vi tea ter.

Na kon cu sa mo še vošči-lo: poživi nam še dol go in

ve se lo dra gi Bo bi in da bi se z dra gi mi pri ja te lji čez le to dni spet do bil ob naj boljši moc ca ka vi ci.

Ana Ma rić in Ivan ka Nikčević

NO VO LET NO DRUŽENJE V SLO VEN SKEM DO MU Čla ni Slo ven ske ga do ma smo se

ko nec de cem bra še zad njič v mi nu lem le tu do bi li v našem dru gem do mu, kjer smo se v ve se lem raz po-loženju pos lo vi li od sta re ga le ta in se pri pra vi li za ve se li pre hod v no vo le to. Kot že ne kaj let na zaj, nas je

tu di to krat za ba val gos pod Bran ko s svo jo po jočo hčer ko. Bi lo je ve se lo, sproščeno, bi lo je ple sa in pes mi, bi lo je ko zarčkov in ko lačkov..., skrat ka, bi lo je ta ko, kot se spo do bi za takšno pri ložnost. Ker pa da nes, ko to pišem, zu naj že cve ti jo zvončki in tro ben ti ce, vam bom za pi sa la sa mo še pes mi co, ki mi jo je De dek Mraz pri ložil k da ril cu.

Pis mo Ded ka Mra za Ker je dim nik za mašen, dim v njem pa je stru pen, ker so san ke zar ja ve le in živa li po no re le, ok na so vi so ka, oz ka, ne le tim - saj ni sem gos ka... sem prišel kar sko zi vra ta - to nas vet je moj’ga bra ta... Sem pri ne sel ti da ril ce, sem mor da zas lužil šil ce? Vem, da ril ce ni kaj pri da, se pa z njim do bro ta zi da. Z njim želim ti po ka za ti, da s te boj želim os ta ti, v sr cu ti lju be zen gre ti, v pri ja telj stvu žive ti, Bo di do bra kot dos lej to želim ti še na prej.

Ire na Hri bar -Buz do vačić

ODM

EV

11MO JA DEŽELA SLO VE NI JA: NA KRA SU Živi mo v eri glo ba li za ci-

je, pre ple ta nje raz ličnih kul tur iz vseh kon cev sve ta je po gos to do bro, ker ve li ko iz ve mo o dru gih kul tu rah. Ko li ko pa za res ve mo o kul-tu ri ter na rav nih in zgo do vin-skih za kla dih naše do mo vi ne Slo ve ni je?

Lju bo do ma, kdor ga ima pra vi, sta ri slo ven ski pre go vor. Prav za to je za grebški svet slo ven ske manjšine v okvi ru pro gra-ma Mo ja do mo vi na, mo ja dežela Slo ve ni ja 8. de cem-bra pri pra vi la te ren ski pouk na Kra su. Ta ko smo ho te li mlajše za grebške Slo-ven ce in štu den te slo ve nis-ti ke sez na ni ti z na rav ni mi in zgo do vin ski mi le po ta mi Slo ve ni je, to pa je bi la tu di pri ložnost, da se čim boljše spoz na mo in da na da lju je-mo naša druženja v pri hod-nos ti.

Ne gle de na sla be vre-men ske na po ve di, se nam je nas meh ni la sreča in nas je ves dan sprem lja lo le po sončno vre me. Od pra vi li smo se na obisk k člo veški ri bi ci na pre kras ni Kras. Tam, kjer so Pos toj nska vra-ta, naj nižji pre hod v vsem alp sko- di nar skem gor skem lo ku, vi so kem ko maj 609 me trov, leži ob vznožju So viča mes te ce Pos toj na. Nas ta lo je na sečišču na rav-nih po ti iz se ver ne in sred-nje Ev ro pe na Jad ran ter iz Pad ske nižine v Pa non sko, pr vič ome nje no le ta 1136. Te na rav ne pred nos ti sta iz ra bi li želez ni ca in glav na ev rop ska ces ta na si nji Jad-ran. V ne pos red ni bližini Pos toj ne je zna me ni ta Pos-toj nska ja ma, ena naj lepših pod ze melj skih jam na sve-tu. Pr vič se ome nja že v 13. sto le tju. Pr vi jo je opi sal

Val va sor, ki se mu je zde la naj večja in naj daljša, obe-nem pa je so dil, da je med vse mi, kar jih je vi del, naj-bolj stra hot na.

Nis mo se zba li hu de ga pos toj nske ga zma ja, ki ga je opi sal Val va sor, in smo se po gum no po da li na učno pot Kra ljes tvo Pro teu sa. Obis ka li smo vi va rij - spe-leo bio loški la bo ra to rij Pro-teus in Pos toj nsko ja mo. V jam skem de lu vi va ri ja je pred sta vi tev mor fo lo gi je pos toj nske ga jam ske ga sis te-ma, v ro vu no vih pod pi sov, ki ima dva ločena de la, pa smo spoz na li pred stav ni ke jam ske ga žival ske ga sve ta, med ka te ri mi sta naj po mem-bnejša člo veška ri bi ca in drob nov rat nik. V tri de se tih le tih prejšnje ga sto le tja je bil us ta nov ljen spe leo bio-loški la bo ra to rij, v ka te rem po te ka jo ra zis ka ve in ki za obis ko val ce ni od prt.

Po krajši okre pi tvi smo se od pra vi li na čudo vi to pot v sr ce Pos toj nske ja me. Pos-toj nski jam ski sis tem se raz-te za na površini 21 ki lo me-trov in ima ob se ga več jam: Pos toj nsko, Otoško, Piv ko,

Črno in Pla nin sko ja mo. Su hi de li jam so večino ma na vo ljo za tu ris tični ogled, vod ni so teže dos top ni in za ra di si fo nov ce lo ne pre-hod ni. Prav ljični svet kap-ni kov nas je po pe ljal na čudo vi to po to va nje sko zi pre te klost v čase, ko so po slo ven skih kra jih še ho di li di no zav ri. Pol ni vti sov in no vih spoz nanj o Pos toj ni smo se od pra vi li na ko si lo na grad Pres tra nek. Tam nas je pričaka lo pri jet no pre se nečenje, dan od pr tih vrat ko nje niške ga klu ba pri gos til ni Na gra du. Ne ka te ri med na mi so z ve li ko po gu-ma na re di li krog ali dva na hrb tu pre kras nih kraških siv cev li pi can cev.

Ob ve se lem vzdušju smo se na po ti v Za greb us ta vi li v Lju blja ni, kjer smo obis ka-li božični se jem in si ogle da-li ne kaj tra di cio nal nih slo-ven skih božičnih običajev in da ril. Božične pes mi in lučke ob Lju blja ni ci so nas uved le v čudo vi ti božični čas in pri ha ja joče no vo le to 2008, v ka te rem si želi mo še več takšnih druženj.

Ma tea Ho tu jac -Dre ven


DAN ZA GREBŠKIH IZ GNAN CEV

19. mar ca smo ime li iz gnan ci kar dve pri re di tvi. Naj prej smo opra vi li let-ni zbor, v večer nih urah pa smo od pr li raz sta vo o iz go nu Slo ven cev v le tih 1941-1945. Zbo ra se je ude ležilo ve li-ko iz gnan cev, ki živi jo na Hr vaškem, iz Društva iz gnan cev Slo ve ni je pa so prišli pred sed ni ca Ivi ca Žni daršič, pod-pred sed nik Ja nez Kom lja nec, tri je čla ni izvršne ga od bo ra (Jožica Ste zi nar, Emi-li ja Držanič, Loj ze Ru par), pred sed nik KO Boštanj Pe ter Ru per in pred sed nik KO Do bo va Bran ko Bo go vič, ki je nam naj bližja kra jev na or ga ni za ci ja iz gnan-cev v Slo ve ni ji.

Na zbo ru smo spre je li po ročilo o us pešnem de lu v le tu 2007 in pro gram

de la za le tos. Hva ležni smo za po moč, ki nam ga nu di Društvo iz gnan cev Slo ve-ni je, zlas ti pred sed ni ca Ivi ca Žni daršič, ki društvo iz gnan cev, be gun cev in ukra-de nih otrok vo di ze lo us pešno in ga vse bolj po ve zu je z ev rop skim združenjem iz gnan cev, ki bo ime lo kong res pri hod-nje le to, 6. ju ni ja v Lju blja ni. Pred sed ni-ca je nav zoče sez na ni la z de lom društva, težava mi pri po plačilu gmot ne ško de žrtvam voj ne ga na si lja, na ka za la pa je

tu di pro gra me na dalj nje ga de la in se zah va li la za us pešno de lo or ga ni za ci je v Za gre bu.

Sil vo Vi dič je po ročal o po pra vi po dat kov o in ter ni ra nih Prek mur cih v ta bo rišču Šar var. Taj ni ca je pred la-ga la, da svo je spo mi ne na pišejo vsi tis ti, ki te ga še ni so sto ri li. Nav zoče je poz dra vil tu di Bran ko Bo go vič.

O raz sta vi, ki go vo ri o načrto-va nju ge no ci da nad Slo ven ci in pre-go na prek 65.000 Slo ven cev v le tih 1941-1945, pa več v pri hod nji šte vil ki No ve ga od me va. To je po mem ben del zgo do vi ne Slo ven cev, ki ga da našnje ge ne ra ci je naj slabše poz na jo.

Po končanih pri re di tvah smo se družili ob obi li ci do brot, ki za ka te re so pos kr be li gos ti iz Lju blja ne in Slo-ven ski dom. Ta ko smo tu di pros la vi li tri le ta de lo va nja naše kra jev ne or ga-ni za ci je.

Alojz Kra mar

ODM

EV

12Slovenci na Hrvaškem

Pred sed nik Re pu-bli ke Slo ve ni je

Da ni lo Türk je na po go vor v pred sed-niško pa lačo v Lju-blja ni ko nec ja nuar-ja po va bil pred stav-ni ke Slo ma ka, v začet ku fe bruar ja pa tu di pred stav ni-ke za mej skih Slo-ven cev.

28. ja nuar ja pred sed nik Türk spre jel pred sed ni ke krov nih or ga ni za cij iz za mej stva. Nav zoča sta bi la tu di držav ni se kre tar ura da za Slo ven ce v za mej stvu in po sve tu Zor ko Pe li kan in pred sed ni ko-va sve to val ka Mag da le na To vor nik, nek da nja držav na se kre tar-ka za Slo ven ce v za mej stvu in po sve tu. Pred sed nik je po ka zal ve li ko za ni ma nja za pod rob nos ti gle de sta tus nih vprašanj Slo-ven cev v za mej stvu. Pre se nečeni smo bi li nad nje go vim poz na-va njem manjšin ske pro ble ma ti ke. Na vsa vprašanja je pričako-val konk ret ne in je dr na te od go vo re. Na tak pris top se bo mo mo ra li na va di ti in za nas led nje ses tan ke tu di bo lje pri pra vi ti, da bo mo o pro ble mih lah ko go vo ri li na pod la gi ve ro dos toj nih po dat kov. Ob slo ven skem kul tur nem praz ni ku pred-sed nik slo ven ske države tra di cio nal no pri pra vi spre jem za za mej ce. To krat je pred stav ni ke društev iz Av stri je , Ita li-je, Hr vaške in Madžar ske pr vič v tej vlo gi po va bil no vi pred sed nik Da ni lo Türk. No vost je bi la, da se je pred sed-nik naj prej po go var jal z vsa ko de le-

ga ci jo po se bej. Iz Hr vaške so bi li po va-blje ni Dar ko Šonc, Vi to mir Vi tas, ki se spre je ma ni mo gel ude ležiti in je na mes-to nje ga prišla Mar-ja na Košuta z Re ke, in Ber ni Go deša iz Čabra. Nav zoča je bi la tu di pred sed ni-ko va sve to val ka Mag-da le na To vor nik. V krat kem po go vo ru smo pred sed ni ka sez-na ni li z ak tiv nos tmi

slo ven skih društev na Hr vaškem. Po ve da li smo mu, da od pr ta vprašanja med Slo ve ni jo in Hr vaško gre ni jo vsak da nje živ lje-nje pri pad ni kom slo ven ske skup nos ti. Kljub te mu šte vi lo no vih slo ven skih društev na Hr vaškem na rašča in se daj ih je že 12. Pred sed nik in os ta li nav zoči smo bi li ze lo pre se nečeni nad be se da mi Go deše, pred sed ni ka slo ven ske ga društva v Čabru, da se Slo ven ci iz čabran ske ga kra ja ne želi jo v jav nos ti opre-de lje vat kot Slo ven ci. Na pred sed ni ko vo vprašanje, če lah ko to po jas ni, Go deša ni po dal konk ret ne ga od go vo ra.

Po po go vo ru smo se sku paj z os ta li mi slo ven ski mi de le ga ci ja mi ude ležili spre je ma v ve li ki dvo ra ni, kjer je pred sed nik Türk v poz drav-nem go vo ru pou da ril po mem bnost slo ven ske skup nos ti v so sed njih drža-va za oh ra nja nje slo ven ske iden ti te te in obli ko va nje enot ne ga slo ven ske ga kul tur ne ga pros to ra.

Dar ko Šonc

VA RAŽDIN SKI NA GELJ - NO VO SLO VEN SKO DRUŠTVO V Va raždi nu je l3. mar ca nas ta lo no vo

slo ven sko društvo na Hr vaškem. Pred sed ni ca ini cia tiv ne ga od bo ra Bar ba-ra An to lič je na us ta nov no se jo po va bi la vse Slo ven ce iz Va raždin ske župa ni je, va bi lu pa se jih je od zva lo pri bližno 50.

Bar ba ra An to lič je v poz drav nem na go vo ru po jas ni la po men in ci lje slo-ven ske ga društva v Va raždin ski župa ni ji in pred la ga la, da se društvo ime nu je Na gelj. Za pred sed ni ka je bil iz vo ljen Ma ri ja na Hu sak, za pod pred sed ni co Bar-ba ra An to lič, so glas no pa je bil iz vo ljen

tu di petčlan ski uprav ni od bor in tričlan-ski nad zor ni od bor. Pred sed nik društva Ma ri jan Hu sak se je zah va lil za zau pa nje in pred la glal spre je tje sta tu ta društva in sklep, da se društvo včla ni v Zve zo slo-ven skih društev na Hr vaškem. Pred log je bil spre jet so glas no.

Us ta nov ni ses ta nek je po pes tril pev-ski zbor obrt niške ga pev ske ga društva

Va raždin, ki je pod tak tir ko prof. Da da Ruže za pel ne kaj slo ven skih in hr vaških pes mi.

Na se ji so bi li nav zoči pred sed nik in pod pred sed nik Zve ze slo ven skih dru-štev na Hr vaškem, Dar ko Šonc in Franc Strašek. ter Pri mož Koštr ica z Ve le pos la-ništva Re pu bli ke Slo ve ni je v Za gre bu.

Franc Strašek

DVA KRAT PRI SLO VEN SKEM PRED SED NI KU

ODM

EV


60. ROJ STNI DAN BA ZO VI CE Slav nos tni te den v počas ti tev ju bi le ja

je po te kal od 19. do 24. no vem bra v Hr vaškem kul tur nem do mu, kjer ga je na po ve da la raz sta va 60 let KPD Ba zo vi-ca, v or ga ni za ci ji fo to graf ske sku pi ne in pod vod stvom zna ne ga reške ga fo to gra fa Is to ka Žorža.

V dvo ra ni društva je nas to pi la le dram ska sku pi na z upri zo ri tvi jo že 125. pred sta ve pri lju blje ne ko me di je Pik nik s tvo jo ženo An dre ja Je lačina in v režiji Aloj za Use ni ka, ki je po leg soi gral ke Lo re da ne Jur ko vić nas to pil tu di v glav ni vlo gi. Večer, pos večen folk lo ri, je iz pol-nil nas top sku pin iz Lju blja ne in Je le nja. Folk lor na sku pi na kul tur no -u met niške-ga društva Ti ne Rožanc je pred sta vi la splet prek mur skih in šta jer skih ple sov. folk lor na sku pi na Zvir pa grob niške in sta rin ske pes mi z nas lo vom Ta nac pod feštu.

Po se ben večer je bil na me njen pev ske-mu zbo ru, ki sku paj z društvom sla vi 60. oblet ni co de lo va nja, že več kot dve de se-tle tji pa ga vo di di ri gent Fra njo Brav di ca. V njem po je jo že vnu ki pr vih čla nov, naj-sta rejši po stažu pa je Jože Gr li ca. Gos-tje na kon cer tu so bi li čla ni kul tur no -u met niške ga društva Fra tel lan za z Re ke. Pla nin ska sku pi na je v gos te po va bi la zna na al pi nis ta, Vi ki ja Grošlja in Sti pe ta Božića, ki sta pred sta vi la do ku men tar-ni film Ma ka lu - 30 let poz ne je. Sle dil je do bro obis kan kon cert pri lju blje ne ga kan tav tor ja Zo ra na Pre di na, pro gram pa

je skle nil slav nos tni večer v pol ni dvo ra-ni in s šte vil ni mi gos ti, med ka te ri mi so bi li tu di slo ven ski ve le pos la nik v Za gre-bu dr. Mi lan Orožen Ada mič, pri mor-sko- go ran ski župan Zlat ko Ko ma di na, pred stav nik vlad ne ga ura da za Slo ven ce v za mej stvu in po sve tu Ru di Mer ljak, pred sed nik Slo ven ske iz se ljen ske ma ti ce Ser gij Pel han in pred stav nik slo ven skih or ga ni za cij na Hr vaškem Dar ko Šonc. Poz drav ne na go vo re je mo goče str ni ti v mi sel, da je društvu, ki ga je us ta no vi la učei te lji ca Zo ra Au sec, v šes tih de se-tle tjih us pe lo oh ra ni ti del slo ven ske ga kul tur ne ga iz ročila in okre pi ti vpe tost v oko lje kot za go to vi lo na dalj nje ga ob sto-ja. O tem je v pro gra mu, ki ga je vo dil zna ni na po ve do va lec Ra dia Slo ve ni ja Ja nez Do li nar, spre go vo ril pred sed nik KPD Ba zo vi ca Vi to mir Vi taz. Sle dil je

nas top mešane ga pev ske ga zbo ra Ba zo vi-ca ob sprem lja vi har mo ni kar ja Dražena An dročeca, po seb no dožive tje pa je bil nas top Aka dem ske folk lor ne sku pi ne Fran ce Ma rolt iz Lju blja ne, z običajem žeg na nja in be lo kranj ski mi ple si. Vod ja dram ske sku pi ne Alojz Use nik je so de-lo val z ved no ak tual nim mo no lo gom Can kar je ve ga Hlap ca Jer ne ja, prisrčno pre se nečenje večera pa so bi li mla di har mo ni kar ji iz društva Har mo ni ka iz Ilir ske Bis tri ce: dva naj stlet na Ja ka Fi del in To maž Boškin ter le to dni sta rejši Mar-tin Šabec. Društvo je pre je lo tu di da ri lo krov ne or ga ni za ci je, zla to pla ke to pa je med dru gim po de li lo Sve tu za na rod ne manjšine Re pu bli ke Hr vaške in Kul tur-no- pros vet ne mu društvu Slo ven ski dom iz Za gre ba.

Mar ja na Mir ko vić

SLO VEN CI V IS TRI SKU PAJ PRAZ NO VA LI PREŠER NOV DAN Slo ven ski kul tur ni praz nik je le tos v Is tri obe ležen s skup no

pros la vo vseh slo ven skih društev. Kul tur ni pri re di tvi so se ra zen do mačinov ‘Is tre’ iz Pu lja, ude ležili: no vou te me lje ni društvi ‘Olj ka’ iz Po reča in ‘Li pa’ iz Bu ze ta, društvo ‘La bin’ iz La bi na ter ini cia tiv ni od bor za ute me lji tev slo ven ske ga društva v Ro vi nju.

Svečanost je po te ka la v do mu bra ni te ljev v Pu lju. V pes-trem pro gra mu so nas to pi li: pev ski zbor in pev ska sku pi na ‘En ci jan’ iz SKD ‘Is tra’ z vo di te lji co in di ri gent ko, pro fe so ri co Pao lo Ster mo tić, gos tu joči moški ok tet ‘Vi tis’ iz Me tli ke, ki je za pel kar 12 pes mi. Ta ko slo ven ske kot tu di dal ma tin ske in črnske du hov ne. Ok tet de lu je že 30 let in se rad od zo ve po va-bi lom Slo ven cev iz ce le ga sve ta. Nas to pil li so še enaj stlet na

Te na Bevčar iz kul tur ne ga društva ‘La bin’ z re ci ta ci jo Pev cu Fran ce ta Prešer na, Franc Zu pančič iz društva ‘Olj ka’, ki je re ci-ti ral Po vod ne ga moža ter pe tlet na Lu ci ja Pe tri nić iz Ma ri bo ra s tre mi otroški mi pes mi ca mi. Sko zi pro gram nas je vo di la prof. Jas mi na Ilić Dra ko vić, ki je z do mis li ca mi le po po ve zo va la po sa mez ne točke. Dvo ra na je bi la na bi to pol na, pri manj ko va lo je ce lo sto lov. Med nav zočimi so bi li tu di pred stav ni ki al ban-ske, ma ke don ske in mađar ske manjšine iz Is tre. Va bi lu so se od zva li vi so ki gos tje, Ru di Mer ljak, na mes tnik držav ne ga se kre tar ja iz Ura da vla de RS za Slo ven ce v za mej stvu in po sve tu ter Fa bri zio Ra din, podžupan mes ta Pulj.

Po pri re di tvi smo po kram lja li in se po gos ti li. Mar sik do je tu di naz dra vil us pešne mu sa moor ga ni zi ra nju Slo ven cev v hr vaški Is tri ter le pim po bu dam za skup no de lo va nje in so de-lo va nje med slo ven ski mi društvi. Želi mo si, da bi v pri hod nje or ga ni zi ra li takšno skup no pri re di tev za kul tur ni praz nik vsi Slo ven ci na Hr vaškem, ker ima mo vse ka kor vsi ve li ko za po ka za ti.

Klav di ja Ve li mi ro vić

ODM

EV


V KAR LOV CU KUL TU RA IN ZNA NOST V US PEŠNEM SO DE LO VA NJU V pros to rih mes tne knjižni ce Ivan

Go ran Ko vačić v Kar lov cu je bi lo 3. de cem bra mul ti me dij sko pre da va nje o se da njos ti in bližnji pri hod nos ti zna-nos ti, teh no lo gi je in družbe. Pre da val je

dr. Mir ko But ko vić, ugled ni pro fe sor na Hr vaškem in nek da nji de kan kar lovške vi so ke šole (Ve leučilište Kar lo vac). Pro fe sor But ko vić je član Kul tur ne ga društva Slo ven ski dom Kar lo vec od nje go ve us ta no vi tve. Nav zoče so uvo-do ma poz dra vi li pred sed nik društva Sil vin Jer man, rav na te lji ca knjižni ce Fri da Biščan in pro de kan Ve leučilišča dr. An te Pa vić.

Po končanem pre da va nju in po tem, ko je dr. Pa vić od go vo ril na ne kaj vprašanj pos lušal cev, je sle di lo pri jet no druženje.

Pre da va nje je bi lo pr vo v ci klu-

su dva naj stih pre da vanj, ki jih sku paj pri prav lja jo kar lovški Slo-ven ski dom, mes tna knjižni ca in Ve leučilišče. Pre da va te lji so ugled-ni pro fe sor ji, dok tor ji in ma gis tri z raz nih pod ročij zna nos ti, zna ni na svo jih pod ročjih. 7. ja nuar ja je o možnos tih eti ke pre da val pu bli cist in pi sa telj dr. Dan ko Plev nik, 21. ja nuar ja o ma te ria lih in na no teh-no lo gi ji uni ver zi tet ni pro fe sor dr. Božo Smo ljan, 4. fe bruar ja pa o ener gi ji in ener ge ti ka uni ver zi tet ni pro fe sor dr. Bran ko Sta niša.

Ma ri na De lač-Tepšić

SLO VEN SKA KUL TU RA POD OKRI LJEM ZA DRS KE LI PE 8. fe bruar ja je bi la v mul ti me dij ski

dvo ra ni mes tne knjižni ce v Zad ru red na let na skupščina Slo ven ske ga kul-tur ne ga društva Li pa, na ka te ri smo pred sta vi li do se da nje ak tiv nos ti druš-tva, načrt za pri hod nje de lo va nje, v na da lje va nju pa smo pros la vi li slo ven-ski kul tur ni praz nik, Prešer nov dan.

Kul tur ni pro gram je po ve zo va la Nad ja Špra lja, po se bej od me ven pa je bil go vor taj ni ka Slo ven ske iz se ljen ske ma ti ce Ja ne za Ro glja o po me nu slo ven-ske ga kul tur ne ga dne va.

Dr. Fran ce Prešeren je eden naj-večjih slo ven skih pes ni kov, verz iz nje-

go ve Zdrav lji ca, na pi sa ne le ta 1844, pa je držav na him na naše do mo vi ne Slo ve ni je. Prešeren je naj bolj znan po svo jem So net nem ven cu, s svo-jim pes niškim je zi kom je pos ta vil te me lje slo ven ske književ nos ti in vključil slo ven sko književ nost v ev rop sko.

Obis ko val ci mes tne knjižni ce so uživa li v večeru poe zi je. Re ci ti ral je mla di Ju re Špra lja, pes ni ca Bar-ba ra Ko run in per ku sio nist Zlat ko Kaučič pa sta iz ved la Vi bra tio tiši-ne, čarob no srečanje poe zi je Srečka Ko so ve la in glas be.

Društvo Li pa ni ma las tnih pros-to rov, za to se čla ni red no zbi ra mo v pros to rih “Društva ka pe ta na du ge plo vid be”, kjer pri prav lja mo šte vil-nih ak tiv nos ti, po ve za ne s pro mo-ci jo slo ven ske kul tu re in je zi ka na za drs kem ob močju.

Dar ja Ju sup

NA KRAT KO IZ OSI JE KA V našem društvu smo bi li ze lo de jav ni. 8. mar ca nas je

obis ka la de le ga ci ja Ura da za Slo ven ce v za mej stvu in po sve tu. Ru di Mer ljak in Met ka Pirc sta spre go vo ri la o pra vi cah manjšin in nas sez na ni la z možnos tjo pri do bi tve držav ljan-stva. 15. mar ca je bi la v sre dišču Osi je ka pred sta vi tev običajev na rod nos tnih manjšin. Pred sta vi tev slo ven skih običajev je bi la ze lo do bro oce nje na.

Zvon ko Hor vat

1. mar ca nas je obis ka la de le-ga ci ja Ura da slo ven ske vla de za Slo ven ce v za mej stvu in po sve tu in mi nis trs tva za no tra nje za de ve. De le ga ci jo je vo dil Ru di Mer ljak,

v njej pa sta bi la ŠE Ja nez Tre pel in gos pa Mir jam Šte fa nič. Slo ven-sko kul tur no društvo Li pa Za dar je de lov ni ses ta nek pred la ga lo in pri-pra vi lo z na me nom, da bi obrav na-

va li ne ka te re težave držav lja nov in vprašanja držav ljan stva. Ses ta nek so čla ni društva oce ni li kot us pešen in si želi jo, da bi se so de lo va nje na da lje va lo.

ODM

EV


KUL TUR NO BO GAT FE BRUAR V ŠIBE NI KU Vse bolj nam pri ha ja v za vest, da nas bo do dru gi ce ni li to li-

ko, ko li kor ce ni mo sa mi se be, svoj je zik, svo jo kul tu ro, pa tu di po tem, ko li ko smo spo sob ni spošto va ti je zik in kul tu ro dru gih na ro dov, pred vsem na ro da dežele, ka mor nas je pri pe-lja la živ ljenj ska pot.

To ni so sa mo praz ne be se-de, ki jih zno va in zno va po nav lja mo. To je trd na pod-la ga, do bro pog no je na nji-va, po lje, na ka te rem kljub kakšne mu mra zu in gr me nju iz pod snežne ga po kri va la po ku ka jo zvončki in tro ben ti-ce... po končno zra se jo...mi pa upa mo, da bo ve ljal sta ri pre-go vor: “če sušca gr mi, do bra le ti na sle di.”

O tem pišem, ker smo za do volj ni s tem, ka ko se v Šibe ni ku od vi ja jo do god ki.

1. fe bruar ja smo v mes-tni knjižni ci Ju raj Šižgo rić Šibe nik or ga ni zi ra li 19-dnev-no raz sta vo kle klja ne čip ke. Raz stav lja le so kle klja ri ce iz Slo ven ske ga kul tur ne ga društva Tri glav Split. Hva la vam, dra ge so se de.

Ob kul tur nem praz ni ku Slo ven ci sla vi mo spo min na pes ni ka Prešer na, naj večje ga umet ni ka be se de. Mor da ima mo na naših knjižnih po li cah nje go ve Poe zi je, mor da smo se naučili ce lo ne kaj nje go vih ver zov... Vsaj tis te, ki so pos ta li slo ven ska him na, pre pe va mo.

Pi sa telj Can kar je za pi sal, da je slo venščina je zik pes-mi, vris ka in ve se lja. V je zi ku iz ražamo svo ja čus tva. Vsem, ki živi mo zu naj me ja naše ma tične do mo vi ne, vsak-da nje živ lje nje - če to hočemo ali ne - ni ta ko ideal no, kot ga želi mo pri ka za ti ali priz na ti. Za to je ta ko po mem bno šir je nje kul tur ne ga sožitja. Lju be zen do pe tja in pes mi lah-ko pre gla si vse me je, tu di tis te ne vid ne, ki jih ljud je sa mi us tvar ja mo in jih pos tav lja mo.

Le tošnje ga Prešer no vem dne va smo se še po se bej ve se li li, saj smo pričako va li obisk iz Slo ve ni je. V gos te so prišli Do lenj ci. Poz drav z Mir ne so v Šibe nik pri nes li čla ni društva upo ko jen cev Mir na in folk lor ne sku pi ne UTŽO Treb nje. Pod mo tom Pe sem je bližnji ca do sreče so nas to pi li žen ski, moški in mešani zbor upo ko jen ce pod Ka ta ri ne Ma kor, dram ska sku pi na z s pred sta vo Bo san ska bio ner gi ja in naš pev ski zbor “Prešer nov ke”.

Bil je pre kra sen večer, dvo ra na je bi la pre pol na, druženje pre le po, ob har mo ni ki se je raz le ga la pe sem, mi za je bi la pre pol na do brot, ki so jih pri pra vi le naše čla ni ce in čla ni. Za do volj stvo je večkrat no: mes to nas je uvrs ti lo v svoj me sečnik oz. pre gled kul tur nih do god kov v Šibe ni ku, te le vi zi ja pa je pred va ja la kar ne kaj ze lo le pih pris pev kov.

Mi ra Knežević

IN ME MO RIAM VIN KO ŽIBERT Slo ven sko skup nost na

Re ki in vsej Hr vaški je pre tres la no vi ca, da je 7. de cem bra pre mi nil dol go let-ni ak tiv ni član Slo ven ske ga do ma KPD Ba zo vi ca Vin ko

Žibert, večkrat ni pred sed nik društva in eden od us ta-no vi te ljev krov ne or ga ni za ci je slo ven skih društev na Hr vaškem. Ro dil se je 4. ja nuar ja le ta 1931 v Se no vem. Na mla din ski de lov ni ak ci ji Šamac -Sa ra je vo v pr vih po voj nih le tih se je le ta 1947 od ločil, da bo šola nje na da lje val na Re ki. Po pri do bi tvi no ve ga zna nja s pod-ročja lad je del ništva je tu os tal in si us tva ril družino. Za pos lil se je v lad je del ni ci 3. maj, v ka te ri je bi lo - po nje go vih be se dah - te daj za pos le nih ti soč Slo ven cev. V lad je del ni ci je tu di dočakal upo ko ji tev. Član KPD Ba zo-vi ca je pos tal v začet ku ja nuar ja le ta 1948. De lo val je v tu di dram ski sku pi ni, pred vsem pa v pev skem zbo ru. Po mem bno vlo go je odi gral pri us ta no vi tvi krov ne or ga-ni za ci je Zve ze Slo ven cev ozi ro ma Zve ze slo ven skih društev na Hr vaškem. Zve za je bi la us ta nov lje na le ta 1992 v oko liščinah, ki takšne mu združeva nju ni so bi le rav no na klo nje ne. Bil je med nje ni mi po bud ni ki in us ta-no vi te lji, v pr vih man da tih do le ta 1996 tu di pred sed-nik. Se dež zve ze je bil za to do le ta 1996 v Slo ven skem do mu KPD Ba zo vi ca na Re ki, Vin ko Žibert pa je bil obe nem član od bo ra za na rod ne manjšine pri hr vaški vla di. Ve lja pou da ri ti tu di nje gov pris pe vek pri na ve za-vi sti kov s slo ven skim ve le pos la ništvom v Za gre bu in or ga ni za ci ji kon zu lar nih dni, ki na Re ki red no po te ka jo od le ta 1993 in Slo ven ske mu do mu do da ja jo po men pre-poz nav ne ga sre dišča naj raz ličnejših in for ma cij. Vin ko Žibert se je kot večkrat ni pred sed nik društva močno zav ze mal za za go to vi tev fi nančne pod po re in te me lji to ob no vo stav be Slo ven ske ga do ma na Re ki. To je bi lo v ce lo ti us pešno ures ničeno v zad njih le tih, za kar je zas-lužen tu di Vin ko Žibert, ki smo mu za to hva ležni. Ob priz na nju za dol go let no in plod no de lo va nje v društvu je ne dav no de jal: “Sploh mi ni žal ogrom no vložene ga časa in tru da, bi lo je us pešno.” Nje go ve be se de za ve zu-je jo k na dalj nje mu pri za de va nju za oh ra ni tev slo ven ske kul tu re in Slo ven ske ga do ma na Re ki, dra go ce ni pris-pe vek Vin ka Žiber ta pa os ta ja ne po za ben in de ležen ve li ke ga spošto va nja.

Od Vin ka Žiber ta smo se pos lo vi li 10. de cem bra na reškem po ko pa lišču Ko za la. Čla ni pev ske ga zbo ra so se spo mi nu nanj po klo ni li s pes mi jo, Boža Gr li ca s pos lo vil no be se do, na zad njo pot pa so ga pos pre mi li tu di pred stav ni ki krov ne or ga ni za ci je Zve ze slo ven skih društev in za grebške ga Slo ven ske ga do ma.

(M. M.)

ODM

EV


GDJE NES TA JU PRI PAD NI CI SLO VEN SKE MA NJI NE? (1. dio)

Slo ven ci u Hr vat skoj, kao “sku pi-na ili na cio nal na ma nji na”, dje lu-

ju zad njih sto ti njak go di na u pri log do bro sus jed skih od no sa dva ju sla ven-skih na ro da. No rat na zbi va nja na Bal ka nu, tran zi cij ski pro ce si (na po se tržište) i de mo krat ske prom je ne (1991-2007), po tiču ne tr pe lji vost iz među no vo nas ta lih država Hr vat ske i Slo ve-ni je, ali na meću i pi ta nje: “Gdje nes-ta ju pri pad ni ci slo ven ske na cio nal ne ma nji ne?” I dok se za srp sku na cio-nal nu ma nji nu, na kon te gob nih rat-nih do gađanja (1991-1995), ne ri jet ko “sa mo ra zum lji vo spoz na je exo dus sta-nov ništva u pro gon stvo, iz bje glištvo” ili slično “se man tičko oprav da nje”, tj. dras tično se sma njio broj Sr ba u Hr vat skoj, a broj Hr va ta se po većao pri došlim prog na ni ci ma iz BiH, u de set go dišnjem pe rio du u Hr vat skoj se “iz gu bi la” go to vo po lo vi ca građana slo ven skog et ničkog kor pu sa. Stručnja-ci nu de raz ličita objašnje nja tog fe no-me na: a) mor ta li tet sta ri jih građana slo ven ske ma nji ne; b) ise lje nje Slo ve-na ca iz Hr vat ske u Slo ve ni ju; c) neiz-jašnja va nje svog slo ven skog et ničkog pod ri je tla; d) reak ci ja Slo ve na ca na

dno se i pos tup ke većin skog hr vat skog na ro da; e) ti hi pro test slo ven ske ma nji-ne ra di ne kih dis kri mi ni ra jućih po te-za Vla de RH (Us tav 1996.); f ) sa mo-pri gušiva nje na cio nal nih os jećaja u svr hu “ne ta la saj” (slo ven ska kul tur na društva); g) stvar nog međuna cio nal-nog su ko ba nis kog in ten zi te ta iz među Hr vat ske i Slo ve ni je (gra ni ce...).

Re la ti van pad ili po većanje na cio nal-ne ma nji ne za pe riod 1991-2001.

Niz ne ri ješenih pi ta nja iz među Slo-ve ni je i Hr vat ske emo tiv ni je iz bi ja ju u jav nost na kon osa mos ta lje nja dvi ju država 1991. go di ne. Na ročito su os je-tlji va te ri to ri jal na raz gra ničenja, npr. u drav sko- mur skom tro ku tu gdje se ne ri-jet ko ne po kla pa ju ka tas tar ske i stvar ne međudržav ne gra ni ce, na žum be račkom pod ručju gdje slo ven ska voj ska i na da lje pre bi va na Sve toj Ge ri, te u Pi ran skom za lje vu gdje Hr vat ska strik tno od bi ja slo-ven ske zah tje ve. Gra ničnim ne su gla si ca-ma na do da je se i niz tržišno -e ko nom skih pro ble ma, npr. is pla ta du ga hr vat skim šte dišama od stra ne Lju bljan ske ban ke, neus pje lo hr vat sko dio ničar sko ula ga-nje u tvor ni cu Elan, slo ven ska sa mo volj-na obus ta va is po ru ke stru je iz nu klear-ne elek tra ne Krško, raz ličita sta ja lišta oko pod je le imo vi ne bivše Ju gos la vi je, sprečava nje ra da slo ven skih od ma ra lišta na Jad ran skom mo ru, ner ješava nje sta tu-sa 55 000 Hr va ta u Slo ve ni ji, iz ba ci va nje 13 173 Slo ve na ca iz pream bu le hr vat skog us ta va (2000. god.) itd. Ti pro ble mi iza zi-va ju ne tr pe lji vost iz među slo ven skog i hr vat skog na ro da pa su nas ta ja li čes ti

međusob ni in ci den ti, npr. za plje na slo-ven skog špi jun skog kom bi ja kod Va raždi-na, su ko bi hr vat skih i slo ven skih ri ba ra kod Pi ra na, pri tužbe hr vat skih vo zača da ih slo ven ska po li ci ja bez raz ložno i pres tro go kažnja va, slo ven sko ne go do va-nje na hr vat sko od ređiva nje ko ri do ra za pri je voz slo ven ske naf te u BiH, da našnji pro blem ZERP-a itd.

Ne ra zu mi je va nje iz među dvi ju drža-va op te rećuju međusob ne od no se, sma-nju ju po li tički kre di bi li tet Slo ve ni je u Eu rop skoj uni ji i us po ra va ju Hr vat skoj pri ključenje eu roa tlant skim in te gra ci-ja ma (EU, NA TO). Du go go dišnje ner-ješava nje ne su gla si ca po ka zu je od ređeni an ta go ni zam iz među dva ju na ro da, na držav no- prav nu nez re lost Hr vat ske i Slo-ve ni je, te na unu tardržav nu po li tičku li mi ti ra nost nji ho vih vod sta va da pro-nađu za obje stra ne prih va tlji ve mo du se suživo ta. Ia ko Hr vat ska ne ri jet ko de kla-ra tiv no po ka zu je po pus tlji vost i ra zu mi-je va nje za slo ven ske zah tje ve (Račan 2004.), većina hr vat skih po li tičara za zi re od slo ven ske pos lov nos ti i us pješnos ti. I dok je Hr vat ska u dod vo ra va nju Eu ro pi u bes cje nje ras pro da la društve nu imo-vi nu stran ci ma, Slo ve ni ja je pro vo di la oprez ni ji mo del pri va ti za ci je. Aku mu li ra-na vri jed nost, viši teh no loški stu panj raz-vo ja, pa met na ra cio na li za ci ja, rav no prav-no uk ljučenje u međuna rod no tržište ra da, ro be i ka pi ta la itd., pos pješili su da Slo ve ni ja da nas ima po sta nov ni ku četi ri pu ta veći iz voz od Hr vat ske, dvos tru ko veći bru to na cio nal ni do ho dak i tros tru-ko ma nje vanj sko za duženje. Na su prot

Popis Popis Došlo Otišli Otišli Ostalo Rang Populac.

1991. 2001. % % %

Srbi 581 666 201 631 380 032 65,34 34,66 1 7,62

Slovenci 22 376 13 173 9 203 41,13 56,87 3 0,17

Mađari 22 355 16 595 5 760 25,75 74,23 4 0,10

Talijani 21 303 19 636 1 667 7,83 92,17 7 0,10

Bošnjaci 20755 100 0,01

Česi 13 086 10 510 2 576 19,65 80,31 5 0,03

Albanci 12 032 15 082 3050 125,3 0,09

Crnogorci 9 724 4 926 4 798 49,35 50,65 2 0,09

Romi 6 695 9 463 2768 141,3 0,07

Slovaci 5 606 4 712 894 15,95 84,05 6 0,01

Ukupno 713331 331383 381928 53,55 46,45 7,44

ODM

EV

17Slovenci na Hrvaškem Novice iz domovineSlo ve ni je, Hr vat ska ne ma ni jed nu svo ju jaču ban ku, ras pro da la je te le ko mu ni-ka ci je i ve li ki dio ener get skog sek to ra (INA), tu ris tičkog po ten ci ja la (ho te li) itd. Sli ka slo ven ske po li tičko -e ko nom ske us pješnos ti (npr. pred sje da va jući EU) “trn je u oku” hr vat skim po li tičari ma jer po ka zu je nji ho vu nes po sob nost da po kre nu društve no -e ko nom ski opo ra vak Hr vat ske. Ne tre ba ni za bo ra vi ti da ini ci-ra ni međudržav ni ek sce si ili des ničar ski is tu pi pri kri va ju i stva ran tržišni rat dvi-ju država za ov la da va njem bal kan skim pros to rom.

Pre ma nes lužbe nim proc je na-ma, u Hr vat skoj živi iz među 15000 i 19000 Slo ve na ca. Dio pri pad ni ka slo ven-ske ma nji ne re do vi to se oku plja u slo ven-skim kul tur no- pros vjet nim društvi ma ko ja po kušava ju ni zom dje lat nos ti očuva-ti slo ven sku kul tu ru, je zik i običaje. U tu svr hu se or ga ni zi ra ju tečaje vi slo ven skog je zi ka, li kov ne iz ložbe, kon cer ti, jav ne tri bi ne, čitao ni ce i knjižni ce, iz da va nje časo pi sa, pos je ti Slo ve ni ji itd. Ne ri jet-ko Slo ven ci očitu ju svo je ne go do va nje pre ma bre me ni tim od no si ma iz među Hr vat ske i Slo ve ni je, te psi ho loškom sta tu su ko jim ih se tre ti ra u Hr vat skoj. Ta ko npr. pišu: “Po nos ni smo, ker smo Slo ven ci! Po nos ni smo tu di, ker živi mo na Hr vaškem! A res ni ci na lju bo, nam je včasih pri sr cu tu di tes no. Prav nič ni pri-jet no, ko iz dne va v dan pos lušamo os tre be se de, ki si jih iz me nju je jo vo di te lji naših dveh do mo vin. Se ve da ra zu me mo, da mo ra ta Slo ve ni ja in Hr vaška rešiti ne ka te re težave, ki so nas ta le po raz pa du nek da nje skup ne države. Težko pa spre je-ma mo, da se reševa nje teh težav po gos to s po li tične ga par ke ta gro bo pre se li v jav nost, kjer si ne ka te ri po sa mez ni ki drz ne ju iz reči ce lo žaljiv ke in grožnje na račun dru ge ga na ro da. In ti ne pre mišlje-ni iz pa di stru pi jo oz račje, nas strašijo in žalos ti jo” (No vi od mev, 27/2005, 2). No pri to me ni čla no vi slo ven skih kul tur no- pros vjet nih društa va, ni dru gačije or ga-ni zi ra ni pri pad ni ci slo ven ske ma nji ne u Hr vat skoj ne sud je lu ju u smi ri va nju si tua ci je iz među Hr vat ske i Slo ve ni je, ne pred lažu mo guća ri ješena te po li tički ne par ti ci pi ra ju u jav nos ti kao pri pad ni ci os ta lih na cio nal nih ma nji na (Sr bi, Ta li ja-ni, Bošnja ci, Mađari, Ro mi).

mr.sc. Mla den Pi sek

Slo ve ni ja v pr vem pol le tju le tošnje ga le ta pred se du je Ev rop ski uni ji. Ta

po mem ben po ložaj je prev ze la kot pr va no va čla ni ca po ve za ve. Dvo mi li jon ska Slo ve ni ja je sto pi la na čelo 27 držav s sku paj pol mi li jar de pre bi val cev.

Kdaj in za kaj je nas ta la Ev rop ska uni ja?

Nas ta ja la je pos top no, od kon ca dru-ge sve tov ne voj ne na prej, v želji, da se končajo po gos te in kr va ve med so sed ske voj ne na ev rop ski ce li ni in us tva ri tra jen mir. Za očeta EU ve lja fran cos ki zu na nji mi nis ter Ro bert Schu man, ki je 9. ma ja le ta 1950 pred la gal obli ko va nje skup ne-ga tr ga v in dus tri ji pre mo ga in je kla. 18. apri la le ta 1951 je v Pa ri zu po god bo o us ta no vi tvi Ev rop ske skup nos ti za pre mog in je klo pod pi sa lo šest držav: Fran ci ja, Nemčija, Ita li ja, Bel gi ja, Ni zo-zem ska in Luk sem burg. 25. mar ca le ta 1957 so te države v Ri mu pod pi sa le dve po god bi, o Ev rop ski gos po dar ski skup-nos ti (skup ni trg) in o Ev rop ski skup nos-ti za je drs ko ener gi jo.

Ka ko se je širi la Ev rop ska uni ja? Le ta 1951 - Fran ci ja, Ita li ja, Nemčija,

Bel gi ja, Ni zo zem ska in Luk sem burg Le ta 1973 - Ir ska, Ve li ka Bri ta ni ja

in Dan ska Le ta 1981 - Grčija Le ta 1986 - Špa ni ja in Por tu gal ska Le ta 1995 - Av stri ja, Šved ska in

Fin ska. Le ta 2004 - Ci per, Češka, Es to ni ja,

La tvi ja, Li tva, Madžar ska, Mal ta, Polj-ska, Slo vaška in Slo ve ni ja

Le ta 2007 - Bol ga ri ja in Ro mu ni ja

Ka te re so pre lom ni ce v živ lje nju Ev rop ske uni je?

Le ta 1985 - Čla ni ce v Scheng nu v Luk sem bur gu skle ne jo spo ra zum o od prav lja nju no tra njih me ja.

Le ta 1992 - Čla ni ce v Maas tric htu na Ni zo zem skem pod pišejo po god bo o us ta no vi tvi Ev rop ske uni je. So de lo va nje se razširi na eko nom sko in mo ne tar no pod ročje.

Le ta 1999 - Enajst čla nic sprej me ev ro kot va lu to ne de nar ne ga pos lo va-nja.

Le ta 2002 - Upo ra blja ti se začne jo ban kov ci in ko van ci ev ra.

Le ta 2007 - V Liz bo ni vo di te lji vseh držav čla nic pod pišejo po god bo o de lo va nju Ev rop ske uni je, ki bo začela ve lja ti, ko jo bo do ra ti fi ci ra le vse države čla ni ce.

Le ta 2007 - Schen gen ski režim ve lja že v 24 državah (Av stri ja, Bel gi ja, Dan-ska, Fin ska, Fran ci ja, Grčija, Is lan di ja, Ita li ja, Luk sem burg, Nemčija, Ni zo zem-ska, Nor veška, Por tu gal ska, Špa ni ja in Šved ska, Češka, Es to ni ja, La tvi ja, Li tva, Madžar ska, Mal ta, Polj ska, Slo-vaška in Slo ve ni ja).

Le ta 2008 - V ev rop ski mo ne tar ni uni ji, kjer je skup na urad na va lu ta ev ro, je že 15 čla nic: Nemčija, Av stri ja, Fin-ska, Bel gi ja, Ni zo zem ska, Luk sem burg, Fran ci ja, Ita li ja, Slo ve ni ja, Špa ni ja, Por-tu gal ska, Ir ska, Grčija, Mal ta in Ci per. Po leg te ga je ev ro de nar na eno ta tu di v državi cah An do ra, San Ma ri no, Va ti-kan in Mo na ko ter v Črni go ri in na Ko so vu.

Ka te ri so or ga ni Ev rop ske uni je? - Ev rop sko ko mi si jo s se dežem v

Brus lju ses tav lja 27 ko mi sar jev. To je “vla da” Ev rop ske uni je. Pred sed nik ko mi si je je Jo se Ma nuel Bar ro so.

- Ev rop ski par la ment ima 785 ne pos-red no iz vo lje nih pos lan cev, med nji-mi se dem iz Slo ve ni je. Par la ment ima se dež v Stras bour gu, za se da pa tu di v Brus lju. Pred sed nik par la men ta je Hans Gert Pötte ring.

- Ev rop ski svet ses tav lja jo vo di te lji vseh držav čla nic in pred sed nik ev rop-ske ko mi si je. Ses ta ja se naj manj dva krat na le to, v državi, ki pred se du je Ev rop ski uni ji. Pred sed stvo Ev rop ske uni je vsa ke pol le ta prev za me dru ga država.

- Ev rop ska uni ja ima tu di cent ral no ban ko s se dežem v Frank fur tu, so dišče Ev rop skih skup nos ti in račun sko so dišče s se dežem v Luk sem bur gu.

Ka te ri so sim bo li Ev rop ske uni je? Dan Ev ro pe praz nu je mo 9. ma ja, na

dan, ko je Ro bert Schu man le ta 1950 pred sta vil pred log o no vem ev rop skem po ve zo va nju.

Ev rop ska zas ta va (krog dva naj stih zvezd na mod ri pod la gi) je nas ta la le ta 1955 in je sim bol so li dar nos ti in har mo-ni je med ev rop ski mi na ro di. Šte vi lo zvezd ni ma nič skup ne ga s šte vi lom držav čla nic. Šte vi lo dva najst je v raz-ličnih iz ročilih sim bol po pol nos ti, spo-mi nja pa tu di na šte vi lo me se cev v le tu ter ur na šte vilčni ci. Krog je med dru gim tu di sim bol enot nos ti. Ev rop ska him na je od le ta 1972 Oda ra dos ti, me lo-di ja iz de ve te sim fo ni je Lud wi ga van Beet hov na.

Ges lo Ev rop ske uni je je Združena v raz no li kos ti.

Zla ta Pohl -Je ras

KA KO JE NAS TA LA EV ROP SKA UNI JA

ODM

EV

18 SLO VE NI JA - HR VAŠKA: NA ME JI NIČ NO VE GA Nič se v slo ven sko-

hr vaških od no sih od tre-nut ka, ko ste od ložili zad nji No vi od mev, ni spre me ni lo. Vsa vprašanja med država ma so še na prej od pr ta in nič ne kaže, da se bo na ob zor ju kma-lu po ka za la kakšna ra zum na rešitev.

Ob me ji je vse po sta rem: pre ri va nja ob Dra go nji, kjer se pro da ja spor no zem ljišče in v Prek mur ju, kjer se na mej nih kam nih iz me nju je ta na pi sa RS in RH, se na da lju-je jo, pa tu di z zna me ni to eko-loško- ri bo lov no co no se ni zgo di lo nič po seb ne ga. Pred no vim le tom za čla ni ce EU, to rej Slo ve ni jo in Ita li jo, ni ve lja la in ta ko je tu di da nes. Res se je v vmes nem času z njo ne kaj do ga ja lo, Hr vaška jo je za ne kaj dni uve lja vi la, se za ple tla v no ve spo re s Slo-ve ni jo in EU ter jo na kon cu zno va za mrz ni la, da je lah ko na da lje va la svo jo počas no pot pro ti ev rop ski družini. V vmes nem raz gre tem oz račju sta se zgo di la še dva spoz nav-na obis ka. Na Otočcu sta si pr vič pred sed niško urad no iz oči v oči po gle da la Stje pan Me sić in no vi pr vi mož Slo-ve ni je Da ni lo Türk. V glav-nem ba var skem mes tu pa je bil pro ces obra ten, saj je šef slo ven ske di plo ma ci je Di mi-trij Ru pel pr vič ro ko po dal no ve mu hr vaške mu zu na nje-mu mi nis tru Gor da nu Jan dro-ko viću. Pre mie ra Ivo Sa na der in Ja nez Janša se ne srečuje ta več, večino opra vi ta kar po te le fo nu - ko je tre ba pro tes-ti ra ti ali pos pešiti de lo obeh ko mi sij, ki bos ta skušali lo ci-ra ti spor ne točke na me ji in pri pra vi ti te me lje za pos to pek pred tis tim, ki bo skušal raz-

so di ti, ka te ri mej ni ar gu men-ti so močnejši. Pred sed ni ka držav sta jav nos ti pos la la ne kaj po mir ju jočih spo ročil, Me sić je ne ko li ko omi lil iz ja-ve, da se na ob zor ju kaže ko nec pri ja telj stva, Türk pa,

da se takšni apo ka lip tični sce na ri ji ne bo do ures ničili. Ne ko li ko je Hr va te uje zi la še apli ka ci ja Goo gle Earth, ki je spor ne za sel ke ob Dra go nji, do mačijo Joška Jo ra sa in nje-go ve ga so se da Ur ba na Ce rar-ja in tu di začas no hr vaško mej no točko Plo va ni ja umes ti-la v Slo ve ni jo.

Z me jo je po ve za na tu di de cem brs ka uved ba schen gen-ske ga mej ne ga režima, ki je ne ko li ko zaos tril pos top ke na me ji. Stra ho vi, da se bo do zgo-di le stra hot ne gneče, se ni so ures ničili, ka kor tu di ne dol ge čakal ne vrs te za ra di iz pi so-va nja kar tončkov hr vaškim držav lja nom, ki me jo prečka-jo z oseb no iz kaz ni co. Brez za ple tov ko nec mar ca ni šlo, ko so iz Lju blja ne spo ročili, da s sta ri mi hr vaški mi oseb ni-mi iz kaz ni ca mi ne bo šlo več. Kot rečeno, pa s schen ge nom večjih težav ni bi lo.

Tu di raz de lje va nje ključev za za por ni ce, ki jih je Slo ve-ni ja pos ta vi la na ces tah in po teh, ki so dos lej vo di le čez držav no me jo in kjer ni bi lo mej nih pre ho dov, je po te ka lo ne mo te no. Državi sta spre je li sez nam 155 lo ka cij, kjer so ali bo do pos tav lje ne za por ni ce, in pra vi la, ki jih bo do mo ra-li upošte va ti las tni ki ključev.

Po pis lo ka cij in nji ho ve koor-di na te, so skle ni li, ne pre ju di-ci ra jo po te ka držav ne me je. Do ključa je upra vičenih 1800 lju di v Slo ve ni ji in 700 na Hr vaškem. Čeprav za schen-gen ski režim na Hr vaškem ni bi lo pre ti ra ne ga za ni ma nja in raz bur je nja, se s tem v ne ka te-rih me di jih ni so stri nja li. En čas nik je, de ni mo, za pi sal, da bo do “Hr va ti od slej pod želez-no za ve so”, ki da pri držav lja-nih pov zroča strah pred stro-gim nad zo rom pri vsto pu v Slo ve ni jo in na Madžar sko, in kakršne ni bi lo vse od osa mos-vo ji tve Slo ve ni je in Hr vaške.

Prav vseh vmes nih pro tes-tnih not in prask ne bo mo ni ti na va ja li, ker bi se nji ho ve ga po pi so va nja hi tro na ve ličali. Ru pel je Hr vaško uje zil z bru-selj sko iz ja vo, da mo ra jo gle-de EU za Sr bi jo na po ti v EU ve lja ti ena ka pra vi la, kot so v pre te klos ti za Hr vaško. Ru pel je nam reč od go vo ril na vpra-šanje, ali pod pi ra možnost, da bi Sr bi ja pod pi sa la sta bi-li za cij ski spo ra zum z Uni jo brez iz ročitve Rat ka Mla dića. Zu na nji mi nis ter je od go vo ril s pri me rom Hr vaške, ki da je spo ra zum pod pi sa la brez iz ročitve An te ja Go to vi ne. Hr vaških me di jev in po li ti kov ni so raz bu ri le sa mo vzpo red-ni ce med Sr bi jo in Hr vaško, ki sta po hr vaških in ter pre ta-ci jah po pol no ma ne pri mer lji-vi, pač pa pred vsem to, da naj bi Ru pel na va jal ne res ni ce. Za greb je nam reč sta bi li za cij-ski spo ra zum pa ra fi ral ma ja

2001, ne kaj me se cev pre den je haaško tožil stvo sploh iz da-lo ob tožni co za Go to vi no. Hr vaško zu na nje mi nis trs-tvo je Ru plo ve iz ja ve o ena-kem obrav na va nju Sr bi je in Hr vaške oz načilo za “neu te-me lje ne in ne točne”.

Si cer pa je bi la Slo ve ni ja vse od začet ka pred se do va nja EU de ležna očit kov, da ga zlo ra blja za raz reševa nje dvos-tran skih vprašanj; naj bolj glas ni so bi li nek da nji hr vaški zu na nji in ev rop ski mi nis tri. Nek da nji ev rop ski mi nis ter Ne ven Mi mi ca je, de ni mo, za Hr vaški ra dio de jal, da je “nas tal za ev rop sko prak so ne na va den po ložaj - zlo ra ba po ložaja pred se du joče EU”. Sko raj sočas no je Di mi trij Ru pel v ev rop skem par la men-tu go vo ril o prak tični pre ki-ni tvi di plo mat skih od no sov med Lju blja no in Za gre bom, a se je kas ne je iz ka za lo, da ta ko hu do le ni (bi lo). Z Ev ro-po je bil po ve zan tu di ved no glas nejši očitek Za gre ba, da Lju blja na blo ki ra ne ka te ra po ga jal ska po glav ja. Pre mier

Sa na der, de ni mo, pri tem ime-na države ne upo ra blja, mor-da za ra di spošto va nja ni ko li zažive le brion ske iz ja ve o izo gi ba nju in ci den tov: “Smo na do bri po ti, ni blo ka de po ga-janj z EU, ra zen ene neu rad ne, ki se ‘vleče’ od le ta 2006 pri ne ka te rih po ga jal skih po glav-jih in ki jih blo ki ra ena država čla ni ca EU.”

Res do brih no vic to krat ni. Rok Kaj zer

Novice iz domovine

ODM

EV

19Pogovarjali smo se

ZGOD BA O KA TA RI NI ULČAR, UČITE LJI CI, DAK TI LO GRAF KI, TAJ NI CI IN PRE VA JAL KI De cem bra la ni smo na pr vi pe tek sla vi li 90. roj stni dan

naše čla ni ce Ka ta ri ne Ulčar. Bi lo je svečano. S šte vil ni mi so rod ni ki. Obi li co cve tja in čes titk. Slišali smo pri ložnos tno pe sem Ma rin ke Jo cić Naši dra gi Ka ta ri ni, ki je poe tični opis Ka ta ri ni ne ga živ lje nja. To je bil tu di spod bu da, da za No vi od mev pri pra vi mo po go vor z našo čla ni co, ki je sla vi la vi so ki živ ljenj ski ju bi lej. Ta na lo ga je do le te la me ne. In ta ko sva se z gos po Ka ta ri no dva krat po go var ja la v živo in tri krat dol go po te le fo nu. Do bil sem obi lo po dat kov o nje nem živ lje nju. Me ni la je, da bi lah ko prišlo do zme de, če bi le od go var ja la na vpraša-nja, in da bi bi lo bo lje, če bi na pi sal čla nek o njej. Do go vor je no, stor je no.

Voj na vih ra jo je z Go renj ske pri pe lja la v Za greb Ka ta ri na Ulčar se je ro di la 17. no vem bra le ta 1917 v Gor nji nad Ble dom na Go renj skem. Bil je čas pr ve sve tov ne voj ne in voj na vih ra jo je pri pe ljal v Za greb, kjer je od raščala, se šola la in učila. Nižje raz re de je končala pri ses trah us mi ljen kah (hrv. mi lo srd ni cah), gim na zi jo in pe tlet no učitelj sko šolo z di plo mo pa je končala na držav ni šoli.

Nje na ma ti je ime la kro jaški obrt v Du gi uli ci v Za gre bu. Ne ke ga dne je tja prišla Fran co zi nja ma da me Aria Ly, zna na fe mi nis tka z moško fri zu ro v oble ki iz gro be ga vo jaške ga plat-na. Ko je opa zi la Ka ta ri no, ki se je pri mi zi učila, ji je bi la očit-no sim pa tična in jo je vprašala, ali bi se ra da učila fran coščine. Ka ta ri na je se ve da od go vo ri la pri tr dil no. Učila se je v nje nem sta no va nju. Med ne ki mi šol ski mi počit ni ca mi je odšla k te ti v Pa riz, ki je prej sploh ni poz na la. Tu je več časa pos ve ti la učenju fran coščine kot zna me ni tos tim Pa ri za. Ze lo do bro se je naučila je zi ka, ta ko da jo je rav na telj pe da goške šole za pro sil, da uči fran coščine svo je sošol ce, kot do dat ni pouk in de jav nost. Ta krat je že obis ko va la pe ti raz red in bi la tik pred di plo mo. Po njej je naj prej de la la kot va ruška pri ne ki ju dov ski družini, v ka te ri je dve de kli ci poučeva la fran coščine. Preživ lja la se je še ta ko, da je nemške pod jet ni ke učila hr vaščino.

Službo va nje pred voj no in v času NDH Po kar dol gem čaka nju na za pos li tev je končno do bi la

de kret, da prev za me učitelj sko mes to v Krm pol ski lu ki. Ni bi la nav dušena. Naj prej je mo ra la z av to bu som po to va ti do No ve ga Vi no dol ske ga, od tam pa peš ali z os lom ozi ro ma mu lo po kam-ni ti po ti do Krm pol ske lu ke, ki pa ni bi la no be no pris ta nišče na mor ju, am pak vas v hri bih, 900 me trov nad mor jem. Tam je žive la bli zu goz da v kam ni ti hišici. Ljud je v tem kra ju so bi li ze lo rev ni. Za to se je mla da učite lji ca Ka ta ri na od ločila, da po pou ku skr bi za šol sko ku hi njo in pri pra vo hra ne. Je di so bi le eno lične, ven dar so otro ci za ra di hra ne ra di pri ha ja li k pou ku, saj so si na pol ni li lačne želodčke. Da bi bi lo pri pou ku še pri-jet ne je, je iz Cri kve ni ce na os lu pri pe lja la gra mo fon in uved la ne ke vrs te glas be ni pouk. Otro ci so se od zva li ta ko le: “Gle čovik pi va iz san du ka!” (Glej, člo vek po je iz ška tle!)

Ker je bi lo de lo in živ lje nje v tem kra ju ze lo težko, je za pro-

si la za pre mes ti tev. Prošnji so ugo di li ju li ja le ta 1941, v no vi državi NDH. Poučeva ti je zače-la v Ra kov cu pri Vr bov cu. Od tam je lah ko vsak četr-tek, ko ni bi lo pou ka, s ko le som obis ka la družino in pri ja te lje v Za gre bu in tam tu di is ka la možnost za pos li tve. Pos rečilo se ji je na ne na va den način. V žup nišču v Ra kov-cu so ime li pi sal ni stroj. Pro si la je, da bi se učila pi sa ti na njem. Ko so ji to do vo li li, se je spret-na in ukaželj na kaj hi tro naučila de set-prs tne ga stro je pis ja. Kar je na to spre me ni lo nje no živ ljenj sko pot. Pri ja vi la se je na raz pis za dak ti lo graf ko v te da njem rav na-telj stvu za držav ne mo no po le. Da je de lo do bi la, ji je po ma ga lo tu di do bro zna nje slov ni ce. V službi je kma lu na pre do va la in pos ta la taj ni ca vod je ne ke ga od del ka. Je pa mo ra la ta ji ti, da je Slo ven ka in učite lji ca. Med ne ko inšpek ci jo ji je višji urad nik ce lo de jal: Če bi prej ve de li, da ste Slo ven ka, vas ne bi za pos li-li. Ker pa se je do ta krat že uve lja vi la z de lom, ni ime la težav. Za go to vo bi bi lo dru gače, če bi se raz ve de lo za nje no po moč slo ven skim iz gnan cem.

Ka ta ri na po ma ga slo ven skim iz gnan cem Na ve za ti sti ke s slo ven ski mi iz gnan ci v Za gre bu in dru god

na Hr vaškem ni bi lo težko, ve li ko težje je bi lo pri ti v stik z iz gnan ci v Nemčiji. Za to je bi lo tre ba ime ti pot ni list. Ozi ro ma - kot se je do mis li la Ka ta ri na - še bo lje je ime ti dva. Pr ve ga, nemške ga, je pri do bi la z zvi jačo. Pred sta vi la se je kot pre bi val-ka Nemčije, oku pi ra ne ga de la Slo ve ni je, saj je bi la ro je na na Ble du. Dru gi pot ni list je ku pi la. Da nes bi re kli, da je do nje ga prišla s ko rup ci jo. Plačala je ne ki ose bi, ta pa dru gi. In ta ko je ime la dva pot na list, ene ga v tor bi, dru ge ga v nedrčku. Za vsak pri mer, da ne bi od kri li oba naenk rat. Ta ko oprem lje na se je s ses trično v le tih 1943 in 1944 večkrat po da la na obisk slo ven-skih ta bo rišč. Na po ti li sta se po treh po teh: od Nürnber ga do Münchna, od Nürnber ga do Si mel sdorf-Hütte ber ga in na zaj, od Nürnber ga do Ham bur ga in na zaj, pa spet do Münchna, prek Sal zbur ga do Vi lac ha in Vel de sa. Na teh po teh so bi la šte vil na ta bo rišča, kje je obis ka la svo je so rod ni ke z Ble da. Čeprav je ime la do volj de nar ja, da bi jim ku pi la da ri la, ni bi lo za do bi ti nič ko ris tne ga, za to sta iz gnan cem pač raz de li li tis to, kar sta pri nes li s se boj iz Za gre ba in z Ble da. Na krat ko opi sa ne po ti se mor da zdi jo pre pros te, ven dar nič ne po ve do o ve li ki utru je nos ti. Ka ta ri ni se je v spo min po se bej vtis nil do go-dek v ne kem manjšem nemškem kra ju, ka mor sta s ses trično pris pe li iz Nürnber ga, v ju tra njih urah, po dol gem dnev nem in

ODM

EV

20 nočnem po to va nju. So bo sta na je li v edi ni gos til ni s pre nočišči. Gos til ničar ja sta pro si li, naj ju zbu di ob šti rih po pol dne. In res je ob četr ti uri po tr ka lo, a ko je od pr la vra ta, ni za gle da la gos-til ničar ja, am pak po li cis ta s puško (da nes bi re kli - z dol gim orožjem). Gos til ničar ju je bi lo sum lji vo, da le pi de kle ti (vi del

sem Ka ta ri ni no sli ko iz mla dos ti!) de la ta po noči, spi ta pa pod ne vi, za to ju je pri ja vil. Po li cist s puško ju je vo dil po uli cah do po li cij ske pos ta je, od ko der sta vi de li, ko je z želez niške pos ta je od ha jal njun vlak. Vse se je do bro končalo. Go vo ri la je sa mo Ka ta ri na, ki je ses trični re kla, naj molči, da ne bi česa po ve da la dru-gače, ka kor ona. Na po ti sta obis ka li

tu di vo jaško ujet niško ta bo rišče, kjer je Ka ta ri na ho te la obis-ka ti družin ske ga pri ja te lja. Ni so ji do vo li li, da bi se z njim po go var ja la, njen pa ket pa so mu le iz ročili. Pa ke te je pošilja la do kon ca voj ne.

V no vi Ju gos la vi je se je usid ra la na Vjes ni ku Po dru gi sve tov ni voj ni je Ka ta ri na do bi la od po ved. Kot

izur je na dak ti lo graf ka pa je kma lu, s pos re do va njem Ta nju-ga, do bi la de lo v čas ni ku Vjes nik. Tam je po zas lu gi iz kušenj, am bi cij, zna nja in de la na pre do va la do taj ni ce mreže do pis ni-kov na tu jem. Na tem de lov nem mes tu je pričaka la upo ko ji tev, no vem bra le ta 1972. A je na to še šest let oprav lja la to de lo, kot upo ko jen ka in zu na nja so de lav ka. Še ko je bi la v red nem de lov nem raz mer ju, je ve li ko ho no rar no de la la, in si cer kot dak ti lo graf ka in pre va jal ka iz slo venščine v hr vaščino. Med dru gim je pre ved la ce lo ne ko be se di lo pred sed ni ka Slo ven ske aka de mi je zna nos ti in umet nos ti.

V po ko ju je ve li ko po to va la. Sto pi la je na šti ri kon ti nen te in obis ka la 30 držav. Bi la je v sko raj vseh ev rop skih državah, po te pa la pa se je tu di po Ka na di, ZDA, Ha va jih, Ki taj ski, Iz rae lu in med dru gim tu di po da nes ze lo pri lju blje nem Du ba-ju. Da nes živi v do mu upo ko jen cev na Ibler je vem tr gu. Ra da pri ha ja v Slo ven ski dom, kjer se druži in obis ku je pri re di tve. Še ved no v se bi no si občutek pre vid nos ti. Ze lo do bro se nam-reč spom ni časov, ko bi ti Slo ven ka ni bi lo pre več po pu lar no. Tu di da nes ni dos ti dru gače, se ji zdi, ko opa zu je, ka ko se dve so sed nji državi pre pi ra ta za kr pi co zem lje, ka plji co mej ne re ke in mor ja, kar ško di ob mej nim pre bi val cem in ji ni rav no všeč. Po go var ja ti in kle pe ta ti s Ka ta ri no je bi lo ko ris tno in za bav no. Za oba. Na njen pred log sva se do go vo ri la, da se ti ka va, kar sva po tr di la s ku pi co vi na pri av to ri za ci ji be se di la. Da ne bi česa na pi sal na ro be.

Pri jet no bi bi lo, če bi se na ta kem po go vo ru do bi la na njen 100. roj stni dan. Če bi bi la v ta ki for mi kot da nes.

Sil vin Jer man

90 LET NAŠI DRA GI KA TA RI NI ZA NJEN ČAS TI TLJIV ŽIV LJENJ SKI JU BI LEJ

V pre le pi Go renj ski, v Gor jah, ki so iz pod Tri gla va in zra ven Ble da, ki je po do ba Ra ja, za gle da la je luč sve ta Ka ta rin ca ma la.

Kar kma lu, ko utr ga la si pr vi pla nin ski cvet, te želez na ces ta po pe lja la je v ve li ki svet.

Tu v Za gre bu, v šol skih si klo peh uvi de la knji ge na men, a z di plo mo učite lji ce spoz na la ve lik njen po men.

Med II. sve tov no voj no, ta ko ko rajžna kot si bi la, s po na re je ni mi pot ni mi lis ti po nemških ta bo riščih so rod ni ke in pri ja te lje bod ri la in obis ko va la, a nam iz gnan cem v Za gre bu vses tran sko in ve li ko po ma ga la.

Čez ne kaj let od učite lje va nja si se pos lo vi la, ker Vjes nik, ve li ka no vi nar ska hiša, te je po pol no ma os vo ji la. Zu na nje do pis ništvo bil je tvoj de lo krog, in ti od lično je šlo od rok.

Ces te, želez ni ce, lad je in le ta la po pe lja la so te v ve li ka mes ta, od se ver ne Mos kve, pa vse na jug do Kai ra, od vzho da na Ki taj skem in tu di Ka na da te je gos ti la.

Tu di v Du baj k so rod ni kom si še skočila, po pi la ka vo v ne bo tični kih, ki ri ne jo v obla ke, in z ne beških si višin poz dra vi la bo ga te Združene Emi ra te.

Pla ni nar ka bi la si pra va, saj obje la si vrh Tri gla va. Au to rel ly si vo zi la in na te le vi zij skem kvi zu “Naj sta ri ja vo začica” z vo di te ljem Mla kar jem do bro so de lo va la.

Pla va nje za res je tvo ja dis ci pli na, saj pre pla va la si Jad ran sko oba lo od Ko pra do Ul ci nja.

Ka mor ko li pot te je vo di la, ti zves to si se vr ni la, v naš le pi Za greb grad, kjer že de se tle tja no siš nje gov pečat!

A da nes dra ga Ka ti ca zbra li smo se v Slo ven skem do mu mi, da ti ob čas ti tlji vem živ ljenj skem ju bi le ju čes ti ta mo prav vsi, z željo, da si čila, zdra va in ve se la in še vrs to let žive la!

Naš klic pa naj zve ni: žive la nam ti!” Ma rin ka Jo cić

Pogovarjali smo se

ODM

EV

21AN TON RAJŠP: AV TOR NEMŠKE SLOV NI CE V KAJ KAVŠČINI An ton Rajšp (An tun Rajsp) se je ro dil na Ptu ju le ta 1739. V

šol skem le tu 1733/34 je pos tal pr vi rav na telj je zuit ske gim-na zi je v Va raždi nu, kjer so se šola li tu di šte vil ni slo ven ski di ja ki iz Šta jer ske. Le ta 1788 je bil ime no van za di rek tor ja za sred nje šole v Slo ve ni ji in Voj ni kra ji ni. Le ta 1772 je na Du na ju obja vil nemško slov ni co v kaj kav skem na rečju hr vaške ga knjižne ga je zi ka: Nemška gra ma ti ka oder An fang sgruen de der Deut schen Sprac hkunst zum Ge brauc he der Croa tis chen Ju gend in der Lan-des sprac he ver fas set.

Šele pro fe sor Alojz Jem brih je nes por no po tr dil, da je njen av tor prav Rajšp, kar v knji gi “Na iz vo ri ma hr vat ske kaj kav-ske književ ne ri ječi”, ki je pri za ložbi Zrin ski izšla le ta 1997, po jas nju je ta ko le: “Dos lej je bi la ta slov ni ca v sla vis ti ki in kroa tis ti ki bi blio graf sko oz načeva na kot “Nemška gra ma ti ka”, brez av tor je ve ga ime na, ki se v nas lo vu ni kjer tu di ne ome nja. Na os no vi ar hiv skih do ku men tom pa da nes ven dar le ve mo, da je njen av tor An tun Rajsp”.

V do pi su, ki ga je kra ljev ski svet v Va raždi nu pre jel z Du na-ja 3. apri la le ta 1772, je med dru gim ome nje na tu di “gra ma ti ka An to na Rajšpa”. Do pis iz car ske ga ura da Ma ri je Te re zi je se gla si: “V zve zi z gra ma ti ko, ki jo je v hr vaško- nemškem je zi ku na pi sal An to ni je Rajšp, pro fe sor me ha ni ke in nemške ga je zi ka v va raždin skem je zuit skem ko le gi ju (...), smo za po ve da li, da se gra ma ti ka na tis ne in iz da po ce ni 15 fo rin tov.” 4. apri la le ta 1772 se je ses tal kra ljev ski svet Va raždin ske Var medžije v nav zočnos ti pred se du jočega ba na, gro fa in svet ni ka Iva na Pa tačića, ba ro na Ma le nića, gro fa Fra nja Pa tačića, gro fa Er doe-dy ja, gro fa Nic zky ja in re fe ren ta Škr le ca, Ko ma ro ni ja in Haj na-la. Ses ta vi li so be se di lo od go vo ra in za pi sa li, da bo do slov ni co na tis ni li pri tis kar ju Jo si pu Kur tzboec ku na Du na ju, in si cer

v 5.000 iz vo dih, vsak iz vod pa bo stal 15 fo rin tov. Le ta 1775 so slov ni co pre ved li v “ilir ski je zik” što kavščino, za po tre be Srem ske župa ni je.

V uvo du slov ni ce je Rajšp ta ko le po jas nil svo je na me re: “Nemške mu je zi ku želim Hr va te naučiti in jih ta ko z nji mi bližnjim na ro dom v večjo slo go in pri ja telj stvo spra vi ti. Kaj bi bi lo bolj po treb no, kot to, da s tis ti mi, s ka te ri mi ima mo ne neh-no oprav ke, go vo ri ti zna mo.” Rajšp je do puščal možnost, da bo do slov ni co upo ra blja li tu di tis ti, ki ne poz na jo la tinščine, za to je za pi sal: “Da ne bi služila le tis tim, ki se la tinščine učijo, am pak tu di tis tim, ki o la tinščini in šol skih nau kih nič ne ve do, sem la tin ske be se de na do mes til s hr vaški mi in jih pr vič pri mer ne iz našel.” Ta ko je uve del ne ka te re iz ra ze, ki v kaj kavščini ni so ob sta ja li, de ni mo spol nik - člen.

Z zgo do vin ske ga vi di ka ni mo goče prez re ti dej stva, da je bil hr vaški kaj kav ski književ ni je zik v pre te klos ti pod kul tur nim, književ nim in je zi kov nim vpli vom av stro -o grs ke sku pi ne dežel, s ka te ri mi so ime li Hr va ti ne pres ta ne sti ke. In to je Rajšp tu di za pi sal v svo ji Nemški slov ni ci, ki je pr va kont ras tna nemško- hr vaško- kaj kav ska tis ka na gra ma ti ka v gra ma tičnem smis lu. Čeprav je kont ras tna, je vse ka kor tu di gra ma ti ka kaj kav ske ga je zi ka.

Rajšp ni zas lužen sa mo za obja vo Nemške gra ma ti ke, am pak je za po tre be je zuit ske gim-na zi je v Va raždi nu pris kr bel tu di več pri po-močkov za pos ku se iz fi zi ke, šte vil ne učbe ni ke in zem lje vi de, ne ka te re zem lje vi de je tu di iz de-lal sam.

Rajšp je umrl v Va raždi nu le ta 1786. Fak si mi le: - nas lov ni ca Nemške gra ma ti ke - pred go vor k Nemški gra ma ti ki str. 1 in 2 - ve du ta Va raždi na iz le ta 1780 - do pis z du naj ske ga ura da Ma ri je Te re zi je v

zve zi z gra ma ti ko An to na Rajšpa Po knji gi Aloj za Jem bri ha pov ze la

Po lo na Ju ri nić

Preteklost v sedanjosti

SPO MI NI IN PRIČEVA NJE IZ GNAN CEV 1941-1945

Dne ve v iz gnan stvu smo preživ lja li lačni, prem raženi in po nižani. Ka ko hu do je bi lo šele tis tim, ki so bi li otro ci in so iz gu bi li starše? To gro zo to je prežive la naša čla ni ca Ana Vr ba-nić. (ASK)

KA KO TEŽKO JE BI LO BREZ MA ME Iz mo je va si, Hras tje ob Bis tri ci so nas Nem ci iz gna li v

tu ji no le ta 1941. Bi la sem naj sta rejši otrok iz med treh. Ime la sem ko maj tri le ta, za to bom opi sa la, kar so mi po ve da li oče in do bri ljud je.

Mo ji starši so v skri njo na ložili ma lo hra ne in ne kaj oblek, s sa bo pa vze li tu di šival ni stroj Sin ger, ker je bi la ma ma šivi lja in je mis li la, da ji bo prišel prav. Od pe lja li so nas v Raj hen burg, kje smo začeli ta bo riščno živ lje nje, na to pa pot na da lje va li pro ti Ul mu, v ta bo rišče Un ter mac htal. Da nes si lah ko pred stav-ljam strah in tes no bo naših staršev ter nji ho vo hre pe ne nje po do mu in željo, da bi našli mir do ma. Ta bo rišče Un ter mar chtal je bi lo naj večje v Nemčiji, za to nas je bi lo kar pre cej iz našega kra ja. Mor da smo za to lažje pre ma ga li težave. Starša sta ho di la na de lo, otro ci v vr tec. Za ra di žalos ti, na por ne ga de la in skr bi za otro ke je naša ma ma zbo le la. Na kon cu je mo ra la v bol nišni-

co. Spo mi njam se teh dni, ker je dol go ni sem vi de la. Očeta je pro si la, naj ji pri pe lje vsaj ene ga otro ka. Žal je bi lo pre poz no. Ko sem zve de la, da je ma ma umr la, ni sem pre ne ha la jo ka ti. O tem tre nut ku ni sem mo gla ni ko li go vo ri ti, ves čas je bil sa mo v mo jem sr cu. Na dan po gre ba je bi lo bom bar di ra nje in še da nes ne ve mo, kje je po ko pa na, čeprav smo poz ne je is ka li grob.

Čas je mi ne val in začele so se no ve težave. Spom nim se do god ka, ko je oče opa zil, da nam de li jo po kvar je no hra no, za to jo je zlil mi mo ko tla. Nek do ga je pri ja vil in do bil je tri me se ce za po ra. Ta krat smo os ta li brez oba staršev. Težko je bi lo in tu di ne var no, a so nam po ma ga li do bri ljud je. Hva la jim!

Le ta 1945, ko je Nemčija raz gla si la ka pi tu la ci jo je nas ta la splošna zmešnja va. Prišli so za vez ni ki in pred stav ni ki med-na rod ne ga Rdečega križa, ki so nas prev ze li in nas os kr be li s hra no in oblačili. Vračanje v do mo vi no je po te ka lo iz red no počasi, ker so bi le pro ge poško do va ne. Mo ja na lo ga je bi la no si-ti tor bi co, v ka te ri je bi la kah li ca. Po vr ni tvi v do mo vi no smo našli iz ro pa no in praz no hišo brez oken in vrat. Začela se je bit ka za no vo živ lje nje. Hu do je bi lo brez ma mi ce.

Da nes mo je živ lje nje teče dan za dnem, vsa ko krat v dru gi bar vi, mor da je v njem oh ra njen spo min na težke in po mem bne do god ke. Srečna sem, želim si ve li ko le pe ga in spoštu jem trud vseh, ki so gra di li, po tem se ni ba ti, da tu di no va ge ne ra ci ja ne bi pos ta la do bra.

Ana Zo renč Vr ba nić

ODM

EV

22Kulturna obzorja

KUL TUR NA DO GA JA NJA MIS SA SO LEM NIS V LI SIN SKEM

- V okvi ru moj strs ke ga ci klu sa Hr vaške ra dio te le vi-zi je je bil 22. no vem bra v dvo ra ni Va tros lav Li sin ski v Za gre bu kon cert ob 180. oblet ni ci roj stva Lud vi ka van Beet hov na (1770-1827). Z iz ved bo Mis se so lem nis za

so lis te, zbor in or kes ter je di ri gent Sim fo nične ga or kes-tra HRT, maes tro Nikša Ba re-za pros la vil svoj 70. roj stni dan. V iz ved bi so so de lo va li Go ra nov ci, zbor HRT in kvar-tet mla dih vo kal nih so lis tov: Mi hae la Ko močar, Du brav ka Šepa ro vić, To mis lav Mužek in An te Jer ku ni ca.

Mis sa so lem nis je gran-dioz no poz no de lo moj stra, ki je pre se glo okvi re službe božje in je bi lo v začet ku 19. sto le tja v ce lo ti praiz ve de no v Pe tro gra du. Žive iz ved be so za ra di zah tev nos ti par ti tu re in or ga ni za cij ske za ple te nos ti pre cej red ke.

So pra nis tka Mi hae la Ko močar je nas to pi la ko nec ja nuar ja v dveh pred sta vah Ver di je ve ope re Ples v mas-kah v HNK Za greb.

LAI BAC HA NI KO LI DO VOLJ

- Lai bac ha ni ni ko li do volj. Hr vaški lju bi te lji te kult ne sku-pi ne iz Lju blja ne 23. no vem-bra ni so iz ne ve ri li: na de li so si naj boljša črna oblačila in v dvo ra ni Je din stvo v Za gre-

bu z ova ci ja mi in plos ka njem bod ri li svo je lju bljen ce. Po slo ven skih ko račni cah in ob zvo kih Le pe naše so laj ba-hov ci občin stvo po ved li na še eno glas be no po to va nje, to krat z ob de la vo naj bolj zna-nih himn. Za ko nec so prih ra-ni li svo je zna ne hi te. Sku pi no vo di ka riz ma tični Mi lan Fras, eden naj boljših moških gla-sov, ki ni ti po to li kih le tih ne iz gu blja in stal no priv lači no ve ge ne ra ci je. V pu bli ki je bi la tu di sta ra gar da.

PRE DIN IN E.N.I. V TVOR NI CI

- Lju bi mec za grebške pu bli ke, kan tav tor Zo ran Pre din je 7. de cem bra nas to-pil v Tvor ni ci ob sprem lja vi Gip sy Swing Or ches tra. Kot gost je nas to pi la reška gru-pa E.N.I., ki le tos sla vi 10-let ni co ka rie re. Pre din je na kon cer tu pred sta vil svoj pr vi al bum v hr vaškem je zi ku “Za

šaku lju ba vi”. Na njem gos tu-je jo šte vil ni hr vaški glas be-ni ki: Gi bon ni, Aki Ra hi mov-ski, Da do To pić, Mas si mo, Ar sen De dić in dru gi. Ob tej pri ložnos ti je z Zo ra nom zai gral nje gov sin Rok. Ivan, Ele na, Ni ko li na in Ivo na so pre pričale tu di tis te, ki dvo mi-jo, da zna jo le pe pun ce pe ti.

RIM SKA ZGO DO VI NA RAJ KA BRA TOŽA

- Znan stve no de lo Rim ska zgo do vi na slo ven ske ga zgo do-vi nar ja Raj ka Bra toža je ta koj po izi du vzbu di la za ni ma nje hr vaških zgo do vi nar jev in ev rop ske zna nos ti ter pos ta lo us pešni ca. Hr vaški aka de mik Ne nad Cam bi je na po ve dal, da bo do to knji go upo ra blja-li hr vaški znan stve ni ki in štu den ti. Mos tar ski pro fe sor An te Ške gro se že za ni ma za hr vaški pre vod. Ured nik Ja nez Ster gar je po tr dil, da bo slo ven ski za ložnik to omo-gočil brez na do mes ti la.

Knji ga je pre gled rim ske zgo do vi ne in za je ma ti sočlet-no ob do bje od začet kov Ri ma do le ta 284 po našem šte tju, ko je na oblast pri-šel car Dio kle ci jan. Za drs ka front na črta iz do mo vin ske voj ne se po kri va s front no črto Rim ske ga car stva iz časa Ok ta vi ja no ve ga vzpo na na oblast. Ok ta vi ja nu je bil voj-ni po hod do za drs ke fron te

ze lo po mem ben, ker je ta ko pri do bil po mem bno mo ral no in po li tično pre moč. Bra tož je v knji gi za jel ob močje se ve-ro za hod ne Ita li je, vzhod nih Alp, sred nje ga Po do nav ja in za hod ne ga Bal ka na. Rim sko nav zočnost na tem pros to ru po tr ju je jo naj no vejša ar heo-loška od kri tja v Čatežu pri Brežicah in Obrežju. Tam so pred ne kaj le ti v pri prav ljal-nih de lih za iz grad njo av to ces-te Lju blja na - Za greb od kri li os tan ke voj nih utrdb za nad-zor po ti pro ti Sis ku (Sis cia). Av tor je v knji gi ob de lal po li-tično zgo do vi no in družbe ni raz voj, v ne ko li ko manjšem ob se gu pa tu di gos po dar stvo, upra vo, ve ro in kul tu ro.

JANŠA V GA LE RI JI NO VA

- Ko nec ja nuar ja je iz ga le-rij No va v Tes li ni uli ci od me-va lo glas no žen sko vzdi ho va-nje. Ra do ved neži, ki so sle di li

zvo kom stras ti, so na le te li na neo bičajen pri zor: Ja nez Janša s sre din cem pe ne tri ra v gu mi-jas to va gi no v želez ni ška tli za plin sko mas ko nemških vo ja kov iz 2. sve tov ne voj ne, ki je elek tron sko po ve za na z zvočni ki. So slo ven ske ga pre-mie ra za lo ti li pri ne na vad nem ho bi ju? Vse ka kor ne! Gre za kon cep tual ne ga umet ni ka, per for mer ja in pro du cen ta iz Lju blja ne, ki je prev zel nje go-vo ime. V in te rak tiv ni in sta-la ci ji SS-XXX/Die Frau Hel-ga, re kon struk ci ja pro jek ta

ODM

EV

23Kulturna obzorja

Bor ghil da, se Janša sprašuje, za kaj je nas ta la pr va sek sual-na lut ka za na pi ho va nje in pov ze ma zgod bo o dom nev-no pr vi takšni lut ki, ki naj bi jo Adolf Hi tler le ta 1941 na ročil od dan ske ga dok tor ja Ole na Han nu se na. Služila naj bi za za do vo lje va nje sek sual-nih po treb nemških vo ja kov, ki so v bor de lih do bi li spol ne bo lez ni ali pa spol no občeva-li z nea ri jev ski mi žen ska mi. To var na v Dres dnu je bi la bom bar di ra na in pro jekt ni bil ures ničen.

GO DAL NI KVAR TET PO RIN IN GOS TI

- Ge ne ra cij ska slo ga v naj boljšem po me nu be se de je 19. fe bruar ja zaz na mo va la kon cert v dvo ra ni Li sin ski. Go dal ni kvar tet Po rin je pro-gram zas ta vil ta ko, da je bil sam v pos tran ski vlo gi. K igra nju Bi be ro ve ga in Boc-che ri ni je ve ga kvin te ta, Brah-mso ve ga sek ste ta in Šošta ko-vičeve ga ok te ta je pri va bil vio lončelis tko Mo ni ko Les ko-var in vio li nis ta Alek san da-ra Mi loševa, z iz kušnja mi iz ugled ne ga slo ven ske ga kvar-te ta Tar ti ni. Kvar tet Po rin je nas to pil v stan dar dni pos ta vi: Ivan No vinc, Ta ma ra Pe tir, Na ta li ja Ani ki je va in Ne va Be go vić.

KNJI GA PREO BRAZ BE OBJAV LJE NA V KO PRU

- Pred sto ti mi le ti je v ko prs kem za po ru ka zen pres-ta jal le gen dar ni in ope va ni hr vaški ha ram baša in svo bod-njak iz Grud An dri ja Šimić.

Na dos mrt ni za por je bil ob so-jen v Spli tu. Ko prs ko društvo Had ria ti cum in za grebški za ložnik Hr vo je sta sto let poz ne je v Ko per pri pe lja la pes niško zbir ko An tu na Bran-ka Šimića (1898-1925), po ro du iz Dri nov ca v da našnji občine Gru de. V dvo je zični iz da ji je izšla zbir ka Preo braz-be (Preo braženje), edi na knji-ga, ki jo je pes nik, kri tik in ured nik obja vil še za časa živ lje nja, le ta 1920. Šimićevo knji go je v slo venščino pre-ved la Ines Cer gol, slo ven ska književ ni ca in pro fe so ri ca sla-vis ti ke. Knji go je ure dil, s pred go vo rom in bi blio gra fi jo opre mil književ nik in pro fe-sor ro ma nis ti ke Mi le Pešor-da. Knji ga je le po oprem lje na in je pr vi ce lo vi ti slo ven ski pre vod Preo braz be ter pr va tu ja iz da ja “naj bolj po mem-bne knji ge hr vaške poe zi je”, kot jo je oz načil Pešor da. Had-ria ti cum je pred tem obja vi lo slo ven sko- hr vaško pes niško an to lo gi jo Mi le ta Pešor de Dre vo z dušo pti ce/Sta blo s dušom pti ce.

NE NA VA DEN OT HEL LO

- Ko nec no vem bra je bi la v reškem HNK Iva na pl. Zaj-ca pre mie ra Sha kes pea ro ve ga Ot hel la. Pred sta vo je kot gost iz Lju blja ne režiral Die go de Brea. Pred sta vo je te ma ti zi-ral kot požele nje med moški-mi in jo zas no val brez ene ga sa me ga Sha kes pea ro ve ga ver-za, prav za prav - brez be sed. Režiser se je pos me ho val tu di dru ge mu odrs ke mu žan ru - oper ne mu - in s tem zgrešil svo je in tim ne raz lo ge za Sha-kes pea ra. Na kon cu pred sta ve je plos ka la le tre tji na pu bli ke.

REŽIJA MA TE JE KO LEŽNIK

- V za grebškem HNK je bi la 22. ja nuar ja pre mie-ra dra me Eu ge nea O’Neil la Elek tri pris ta ja črni na v pre-vo du An tu na Šolja na, pri red-

bi La de Kašte lan in režiji Ma te je Ko ležnik, gos tje iz Lju blja ne. Tri lo gi ja ame riške-ga no be lov ca, praiz ve de na le ta 1931 v ZDA, prev ze ma iz ho diščno zgod bo iz grške-ga mi ta in pos tav lja do god ke v čas ame riške držav ljan ske voj ne z večno te mo o umo ru, pre va ri, maščeva nju in in ces-tni lju bez ni.

MOJ CIN MU ZI KAL - 31. ja nuar ja je bi la na

od ru reške ga HNK Iva na pl. Zaj ca pre mie ra mu zi ka la Nun-sen se, črno hu mor ne zgod be o pe tih čudaških nu nah. Nun-sen se je brod vej ski hit, ki ga je v reškem gle da lišču pos ta-vi la režiser ka in ko reo graf ka iz Lju blja ne Moj ca Hor vat. V Lju blja ni so ga v nje ni režiji iz va ja li pol nih 5 let. Hor va to-va je do bro zna na reški pu bli-ki, saj je bi la ko reo gra fi nja mu zi ka lov Po lju bi me, Ka ta, Ka ro li na Reška in Jal ta, Jal ta. V osem de se tih le tih je bi la šti pen dis tka Dan ce Cent ra na Broad wayu. V Lju blja ni ima svo jo šolo Moj ca Dan ce; nje ni učen ci so bi li sve tov ni pr va ki v show dan cu.

GLAS BE NI VR TI LJAK - Tre tji večer Mu sic ca rou-

se la v BP klu bu v Za gre bu je 11. fe bruar ja po te kal v iz jem-no pri jet nem, to plem in spro-ščenem vzdušju ob moj strs kih vr hun cih džez glas be ni kov. Pri moža Grašiča, ugled ne ga slo ven ske ga džez ki ta ris ta in stal ne ga gos ta Boška Pe tro-vića, za ra di bo lez ni ni bi lo. Nas to pil pa je Boškov naj-

boljši učenec, 14. let ni vi bra fo-nist Vid Jam nik iz Slo ve ni je.

LU CI JI NE OČI - Za grebški Mean der je

fe bruar ja obja vil ro man Lu ci-ji ne oči vo dil ne ga slo ven ske-ga pi sa te lja in ene ga od naj-bolj pre va ja nih pis cev Dra ga Jančar ja. Knji go o slo ven ski se da njos ti, ki ves čas sle di tu di groz lji vo ab sur dni pre-te klos ti Ti to ve ga režima, je pre ved la Mir ja na Hečimo vić. V hr vaški je zik je pre ve de nih že de set Jančar je vih del.

KON CERT OR KES TRA HR VAŠKE VOJ SKE

- V dvo ra ni Va tros lav Li sin ski je 13. fe bruar ja nas-to pil Or kes ter hr vaške voj ske. Di ri gi ral je To maž Kme tič, ki smo ga spoz na li kot di ri gen ta v Va raždi nu na kon cer tu Slo-ven ske ga po li cij ske ga or kes-tra. Kot so lis ti so nas to pi li sak so fo nist Ma tjaž Dre venšek in slav ni Ma riac hi Los Ca bal-le ros. Na pro gra mu so bi la de la Fran ka Tic he li ja, Fran ka Ben cris cut ta in Al fre da Ree-da. V dru gem de lu kon cer ta je or kes ter HV iz ve del po pu-lar ne Por amor, Be sa mo muc-ho, Gra na da in Cie li ta lin do.

Čes ti ta mo pro fe so ru Pre-ra du De tičeku ob po nov ni iz vo li tvi za pred sed ni ka Hr vaške ga društva glas be nih umet ni kov in na pos tav lja nju za pro fe sor ja eme ri tu sa na uni ver zi v Za gre bu.

Kul tur na do ga ja nja sprem-lja la

Po lo na Ju ri nić

ODM

EV

24Kulturna obzorja

Od 23. ja nuar ja do 8. mar ca so se od vi ja li že 9. Gos tičevi dne vi. Slo-

ves nos ti so se začele 23. fe bruar ja v Ope ri HNK Split z iz ved bo ope re Faust Char le sa Gou no da pod di ri gent skim vod-stvom Iva na Re pušića in v režiji Krešimi-ra Do lenčića. Z oper nim zbo rom in or kes trom so nas to pi li so lis ti To mis lav Mužek, Va len ti na Fi jačko, Ki ril Ma no-lov, Ma te Akrap in Te re zi ja Ku sa no vić.

1. mar ca je bil v Kul tur nem do mu Fran ca Ber ni ka v Domžalah tra di cio-nal ni slav nos tni kon cert z od lom ki iz oper G. Do ni zet ti ja, P.I. Čaj kov ske ga, G. Ver di ja in G. Puc ci ni ja v iz ved bi so lis tov Ope re HNK Za greb ter SNG Ope re in ba le ta Lju blja na ob kla vir ski sprem lja vi Je le ne Bo lju baš in Gian lu ce Mar cia na. Nas to pi li so Ma ri ja Ku har, Si mo na Raf fa nel li Kranjc, Ivan An dres Arnšek, Do ma goj Do ro tić, Mar ko Mi mi-ca, Lju bo mir Puška rić, Slav ko Se ku lić in Ma tej Volk.

Spo min ska sve ta maša v cer kvi Ma ri-ji ne ga roj stva na Hom cu je bi la 2. mar ca. Da ro val jo je msgr. Jožef Lap. So de lo-val je Slo ven ski ko mor ni zbor z Mis so San cti Jo sep ha J.G. Alb rec htsber ger ja. Di ri gi ral je Mir ko Cu der man. Na po ko-pa lišču pri cer kvi smo po ložili ve nec in prižga li sveče na gro bu Jo si pa Gos tiča. Sveče smo prižga li tu di na gro bu našega ne dav no pre mi nu le ga pri ja te lja Vin ka. Druženje z našimi pri ja te lji iz Hom ca in oko li ce se je na da lje va lo po maši ob ko zarčku homške ga šnop sa (in čaja s pe ci vom) pred cer kvi jo s pre kras nim po gle dom na Kam niške Al pe in - kot vsa ko le to - na ze lo do brem ko si lu v gos-til ni Ko vač.

Po pol dne smo se od pe lja li v Sta ro Lo ko (pri Škof ji Lo ki) kjer smo pr vič obis ka li roj stno hišo Jo si pa Gos tiča in si po gle da li cer kev Sv. Ju ri ja, kjer je bil Gos tičev oče or ga nist.

Zvečer smo sprem lja li kon cer tno iz ved bo ope re Go renj ski slavček An to-na Foer ste ra (1837-1926) v Slo ven ski fil har mo ni ji v Lju blja ni. Nas to pi li so šte vil ni mla di so lis ti ter zbor in or kes ter Con sor tium Mu si cum pod di ri gent skim vod stvom Mir ka Cu der ma na. Ka te ri Slo-ve nec ne poz na Fra nje ve pes mi: Vsi so pri ha ja li, nje ga ni blo, Ko bi on ve del, ka ko mi je hu do. Zvez di ce so prišle, lun-ca je b’la, Jaz pa jo ka la sa ma do ma.

8. mar ca je bi la kot sklep na pri re di-

tev 9. Gos tičevih dne vov v ve li ki dvo ra ni SNG Ma ri bor upri zor je na ope ra Car men G. Bi ze ta, s so lis ti, zbo rom in or kes trom Ope re SNG Ma ri bor. Di ri gi ral je Si mon Ro bin son. V vlo gi don Jo sea je nas to-

pil Ja nez Lo trič, lju blje nec hr vaške in za grebške pu bli ke. Žal ga Za greb že dol-go ni an gažiral. Kot Car men je nas to pi la od lična Ar men ka Ka ri ne Oha nyan, kot Mi cae la več kot od lična Sa bi na Cvi lak. Nas iz Za gre ba je pred sta va nav dušila, po seb no po iz ved bi Car men v Za gre bu. Spo daj pod pi sa na sem bi la nav dušena nad sce no gra fi jo (Mic he le Ric cia ri ni).

Gos tičevi dne vi so se le tos končali v Ma ri bo ru, kjer žal ni ni ko li nas to pil.

Po lo na Ju ri nić GOS TIČ V SPLI TU - Split ski pu bli ki se je pr vič pred sta-

vil 21. ja nuar ja le ta 1933, v ope re ti Ma la Flo ra mye pod tak tir ko av tor ja Iva Ti jar-do vića. 15. in 16. ju ni ja le ta 1954 je kot so list so de lo val v iz ved bi Ver di je ve ga Re quie ma, ob njem pa še Vil ma Nožinić, Na da Pu tar in To mis lav Ne ra lić. Di ri gi-ral je Sil vi je Bom bar de li. Le ta 1955 je v Spli tu nas to pil v Ai di in v Otel lu G. Ver di ja. To le to je bil na spo re du tu di Ver-di jev Re quiem. Le ta 1959 je bi la v Spli tu še ena iz ved ba Ai de, in si cer z Gos tičem v vlo gi Ra da me sa. V ope ri Faust je v Spli tu nas to pil 6. av gus ta 1955 le ta pod tak tir ko Mla de na Bašića. Mar ga re to je pe la Elea nor Ste ber. Gos tič je v Lju blja ni Faus ta pel se dem krat (pr vič 19. 6. 1935), v Za gre bu pa šes tnaj stkrat (pr vič 18. 12. 1938). S to vlo go se je v Za gre bu pos lo vil 13. fe bruar ja le ta 1956.

GOS TIČ V GO RENJ SKEM SLAVČKU

- V vlo gi Fra nja je pr vič nas to pil v Lju blja ni 13. ok to bra le ta 1928. Di ri gi ral je Mir ko Po lič. V tej vlo gi je nas to pil šti ri naj stkrat, zad njič le ta 1940 z Ivan ko Ri bičevo v vlo gi Min ke.

GOS TIČ V VLO GI DON JO SEA - V tej vlo gi je pr vič nas to pil v

Za gre bu 18. de cem bra le ta1938 (di ri gent Krešimir Ba ra no vić), v Lju blja ni pa 18. ja nuar ja le ta 1941. V Za gre bu je v tej vlo gi nas to pil 112-krat, na Du na ju pet naj-stkrat in v Lju blja ni de vet krat. Kot don Jo se je gos to val v Dres dnu, na Re ki, v Beo gra du, Pu lju in Sa ra je vu, kjer je to vlo go zad njič pel 9. de cem bra le ta 1962. Nje go va zad nja par tne ri ca v vlo gi Car-men je bi la slav na Bi ser ka Cve jić.

ERO Z ONE GA SVE TA - Pred krat kim je v Za gre bu izšla

zgoščen ka z an to lo gij sko iz ved bo ope re Ero z one ga sve ta z Jožetom Gos tičem v nas lov ni vlo gi.

SLO VES NOS TI V SPO MIN NA JO SI PA GOS TIČA

ODM

EV

25Kulturna obzorja

PRI PO ROČAM IZ NAŠE KNJIŽNI CE Poe zi ja za ro man tične

Čeprav je Va len ti no vo za na mi, ne bo od več, če bos te pre lis ta li knjižico Žlah tne lju be zen ske, ki je pri Can kar je vi za ložbi izšla le ta 2005. Lju be zen ske pes mi je iz bral slo ven ski pes nik sta rejše ge ne ra ci je To ne Pavček. Na me nje ne so vsem srečno in nes-rečno za lju blje nim. Be re mo lah ko pes mi Jo si pa Mur na, Srečka Ko so ve la, Si mo na Jen-ka, Ru dol fa Mais tra, Vi de Je raj, Dra go ti na Ket te ja, Fran ce ta Prešer na, Iva na Can kar ja, An to na Ašker ca, Fra na Lev sti ka, Si mo na Gre gorčič in Jo si pa Stri tar ja.

Kaj bi te vprašal ... Kaj bi te vprašal, de kle ti: kje si do bi la te oči?

Takšno ima jo slad ko moč ... gle dal bi va nje dan in noč!

Gle dal bi va nje noč in dan, tvo je le po te ves pi jan.

An ton Aškerc

Prav lji ca za otro ke Le ta 1961 je pri Mla din ski knji gi pr vič

izšla knji ga Drejček in tri je Mar sovčki, po vest za otro ke Vi da Pečja ka. Zgod bo je na pi sal prej, dav ne ga le ta 1956. Drejček je ta ko da nes star 52 let in to li ko tu di nje go-vi pri ja teljčki z Mar sa: Miš, Maš in Šaš. Drejček se ime nu je An drej, ki še ved no čaka, da se Mar sovčki (zdaj Mar sov ci) vr ne-jo na Zem ljo. A jih ni. Za man upi ra oči v sve tlo rdečo zvez do na ne bu in jih kliče na zaj. Pred od ho dom so mu za tr di li, da se ne bo do vr ni li, do kler na Zem lji ne zav la da mir. Bo Drejček prej os ta rel ali umrl in jih ni ko li več ne bo vi del, ker je Zem lja pos ta la pra va klav ni ca ljud stev in na ro dov? Ka ko se na pe ta do go divščina konča, mla di bral ci, mo ra te sa mi od kri ti. Knji go je le po ilus tri ral Go razd Va hen.

Ro man za res no bra nje Pos meh lji vo požele nje, ro man naj bolj

pre va ja ne ga slo ven ske ga pi sa te lja Dra ga Jančar ja, je pri za ložbi Mla din ska knji ga

izšel le ta 2006. “Ah, dežela, naj večja med vse mi! Dežela, v ka te ro je (Gre gor Grad-nik) sre di gr de zi me pri le tel z le ta lom. Ko je težka pti ca za krožila nad mor jem, nad le de ni mi oto ki, kjer je po tem v sa njah to li-ko krat vi del praz ni okvir ne kih vrat. Snežna broz ga na uli cah New Yor ka. Brez dom ci, ki se gre je jo v pa ri, šušteči iz ka na li za ci je (...). Želel si je New York, tja hočejo vsi, am pak umet niška šti pen di ja je bi la od pr ta v New Or lean su. Tam so ščur ki, mu je re kel pri ja-telj, ki je z lad ja mi pre po to val svet. Pa tu di fižol z rižem. O jaz zu ni ničesar re kel (...). No be ne lad je ne bo. Knjižni ca, uni ver za, to bo. Nečesa se bo naučil in ne kaj bo mo ral da ti od se be.

Zgod be za mla de in sta re Naj lepše slo ven ske mi te in le gen de, ki

so izšli pri Mla din ski knji gi le ta 2005 v zbir ki Slo ven sko iz ročilo, sta iz bra li Dušica

Ku na ver in Bri gi ta Li povšek. Pr vo po glav je nas po pe lje v gor ski svet, kjer je do mo va nje skriv nos tnih bi tij (kot na pri mer ve li ka na Le de nec in Špik, ve li kan z Ra du he, Aj dov-ska žena, Aj dov ska de kli ca, Zla to rog, Div ji mož, Po hor ske vi le, Gor jan ska vi la, Du ga Ba ba, Tor ka, Div ja Ja ga, Prek mur ski vrag). Dru go po glav je nas vo di po hri bih in rav-ni cah - po kra jih zgo do vin skih do god kov (Ati la in slo ven ska kra lji ca, Grad kra lja Ati le, Gro fi ca Ve ro ni ka, Lam ber ger in grad Ka men, Era zem Lue ger Pred jam ski, Mi klo-va Za la, Jer man in Jer ma no va vra ta, kralj Ma tjaž, Pe ter Kle pec, Višnje gor ski polž). Tre tje po glav je nam pričara vo do - večno sprem lje val ko (Ce lovški zmaj, Lju bljan ski zmaj, Po vod ni mož v Lju blja ni ci, Do bra vi la v do li ni Soče, Vi le in Blej sko je ze ro, Hu dičev most, Gos po dična na Gor jan cih, Le pa Vi da). Ne ka te re zgod be poz na te, ne ka-trih ne. Spoz naj te vse. Sta re ma me in ded ki: be ri te jih svo jim vnu kom.

Knji ge iz bra la in jih pri po roča Po lo na Ju ri nić

STRO JA NO VI V SLI KA NI CI ZA OTRO KE Pred sed ni ca slo ven ske ga kul-

tur ne ga društva Stan ko Vraz iz Osi je ka Sa bi na Koželj Hor vat je de cem bra la ni 2007 iz da la no vo sli ka ni co pod psev do ni-mom Ann Brush. V sli ka ni ci z nas lo vom Med dve ma og nje ma je poučno in člo veško pred sta-vi la te mo rom ske pro ble ma ti ke v Slo ve ni ji. Av to ri ca je žive la v Za grad cu pri Am bru su, od ko der je rom ska družina Stro jan. Sli ka-ni ca je ime la ve lik od mev v slo-ven skih me di jih. Sre di ja nuar ja je v Dnev ni ku Ana Schnabl med dru gim za pi sa la: “Pro ble ma ti ka, ki jo je la ni raz gr-nil pri mer druži-ne Stro jan, je bi la de ležna ob sežne me dij ske po zor nos-ti. Na to pa so no vi-ce o nji ho vi uso di, v skla du s pra vi li sen za cio na liz ma, iz gi ni le. Ko nec le ta 2007 smo mi mo gre de le iz ve-de li, da je težava z za me nja vo par ce le rešena, kar raz ve se-lju je vse vple te ne stra ni. Ne ka te ri so vsee no pre-se gli de kla ra tiv ne puh li ce in se pro ble ma kse no fo bi je, po tem ko so ga iz ri ni li dru gačni me dij ski nas lo vi, ki ge ne ri ra jo jav no mne-nje in in te res, lo ti li te me lji te je. Pri mer te ga je sli ka ni ca Med dve-ma og nje ma av to ri ce, ki se pred-stav lja pod psev do ni mom Ann Brush. Na men sli ka ni ce, ki jo je iz da la za ložba Stel la s se dežem v Šmar jeških To pli cah, je, “da sez na ni z ome nje no pro ble ma ti-ko in da otro kom na začet ku, še pre den se lah ko vmešajo od ras li, po kaže, da do is te ga ci lja ved no ob sta ja več po ti”.

Kma lu bo objav ljen dvo-je zični pre vod v slo ven sko- rom skem in hr vaško- rom skem je zi ku. Pre va ja lec je rom ski uči-telj Duško Kos tić iz Dar de na Hr vaškem. Več o sli ka ni ci na splet ni stra ni www.stel la-sp.si

Zvon ko Hor vat

ODM

EV

26Zdravje

DOMAČA LEKARNA: POMOČ IZ NARAVEV začetku leta smo prisluh-

nili izjemno zanimivemu predavanju farmacevta Jožeta Kukmana, ki nadaljuje veliko delo patra Ašiča in ga pleme-niti z novimi spoznanji. V času antibiotikov vedno bolj nara-šča zanimanje za vse naravne vede.

Že pred pet tisoč leti so na Kitajskem uporabljali narodno medicino. Znanje se je preneslo na Mezopotamijo, stari Egipt in Aleksandrijo. V stari Grčiji in Rimskem cesarstvu so zna-nje zapisovali na papiruse. Na Slovenskem je v 18. stoletju v Idriji nastala knjiga Rastlinstvo Kranjske. V srednjem veku so bili varuhi znanja o zdravilnih rastlinah samostani. V samo-stanu v Olimjah je bila odpr-ta prva lekarna na slovenskih tleh. Kartuzijanski samostan v Pleterjah je slovel po pomoči okoliškim prebivalcem. V tem samostanu še danes pripravljajo brinjevec, cviček in hruškovo žganje s hruško v steklenici, sušijo lipovo listje, žajbelj in bezeg, v zadnjih letih se zelo posvečajo baldrijanu.

Kako nabiramo zelišča? Cvetove in liste nabiramo takrat, ko vsebujejo največ žlahtnih snovi, korenine se izkopljejo jeseni. Paziti moramo, da ne naberemo preveč rastlin, ne več kot za eno leto. Varovati mora-mo redke rastline (tavžentro-ža, arnika), ki počasi izginjajo. Na Bohorju, denimo, danes ni več arnike. Rastline nabiramo tam, kjer zemlja ni gnojena z umetnimi gnojili, ki tvorijo škodljive dioksine. Strupi kot je dioksin stoletja zastrupljajo zemljo. Tudi živalska prehrana ni več tako zdrava, ker je v ribah veliko strupov iz one-snaženih voda. Pri nabiranju je

najpomembnejše čisto okolje. Lubje nabiramo spomladi, ko so sokovi sveži. Listje in cveto-ve nabiramo, ko se rosa posuši. Rastline posušimo na prepihu, v senci, v pečici pri nizkih temperaturah. Pomembno je shranjevanje v platnenih vreč-kah ali v steklenih kozarcih. Vedno moramo napisati datum. Rastline moramo poznati, saj so nekatere tudi strupene.

Kako se pripravljajo zdra-vilni pripravki?

Za čaje velja, da dve žlici mešanice prelijemo s tremi decilitri vrele vode. Precedimo po desetih, petnajstih minutah. Za nekatera zelišča veljajo dru-gačna pravila; bele omele in tavžentrože ne poparimo, pusti-mo jih čez noč v mlačni vodi.

Sirupe pripravimo iz sladkorja, vode in koncentrira-nega čaja (slez, žajbelj). Znani so sokovi iz breze in vinske trte, ki so primerni za bolezni ledvic (diuretiki) in obolenja lasišča.

Mazila pripravimo iz ras-tlinskih cvetov, ki jih dušimo na masti. Pustimo jih čez noč in precedimo. Za rane uporabljamo gavezovo ali ognjičevo mazilo.

Tinkture pripravimo tako, da deset dekagramov posuše-ne rastline namakamo v litru alkohola.

Sok krompirja se uporablja, če imamo preveč kisline.

Za prehlad se priporočajo žajbelj, lipa, trpotec (ozkolis-tni), hren in bezeg. Za srce in ožilje: česen, glog, meša-nica melise in koprive, bela omela in rman (stolistnik). Za želodec je tavžentroža, šentjan-

ŠPOR TNA DO GA JA NJA RO KO MET

Od 17. do 27. ja nuar ja je na Nor veškem po te ka lo ev rop sko pr ven stvo. V is ti sku pi ni so v Sta van ger ju igra li ro ko me taši Hr vaške in Slo ve ni je. V tek mi dveh re pre zen-tanc je bil pr vi polčas ze lo ize načen. Dru gi polčas so bo lje začeli Slo ven ci, ki so po ved li. To da Hr va ti so se zbra li in bi li na kon cu mir nejši. Zma ga li so z 29 : 24. Do kon ca pr ven stva so Slo ven ci so lid no igra li in so končno za sed li do bro de se to mes to. Hr va ti so prišli kar do ve li ke-ga fi na la.

V os mi ni fi na la po ka la po kal nih zma go valk so se v Lju blja ni in Za gre bu po me ri le ro ko me tašice lju bljan ske ga Kri ma in za grebške Lo ko mo ti ve. V pr vi tek mi v Lju blja-ni so iz kušenejše do mačin ke prišle do le pe pred nos ti šes tih go lov (izid 31 : 25). V Za gre bu pa so do mačin ke pre se ne ti le z od lično igro in prišle do de ve tih go lov pred-nos ti. Na kon cu so se Kri mov ke zbra le in v pra vi dra mi iz gu bi le z ugod nim izi dom 25 : 30 in se ta ko uvrs ti le v četrt fi na le.

SMUČANJE V Gar misch Par ten kir che nu je bil sla lom za sve tov ni

po kal. S si jaj nim tre tjim mes tom se je iz ka zal Ivi ca Kos-te lić. Po dol gem času so se iz ka za li tu di slo ven ski sla lo-mis ti, Mi tja Dragšič s šes tim mes tom, Mi tja Va lenčič z de ve tim in Ber nard Vaj dič z dva naj stim.

17. fe bruar ja je na za grebškem Slje me nu pr vič po te kal sla lom za moške v sve tov nem po ka lu. Na za do volj stvo dvaj set ti soč do mačih na vi jačev je Ivi ca Kos te lić pris-

mučal do dru ge ga mes ta. Tu di Slo ven ci so se iz ka za li s pe tim mes tom Dragšiča in enaj stim mes tom Vaj diča. Po moškem sla lo mu so pri re di li tek mo le gend, kjer so med dru gi mi nas to pi li Ja ni ca Kos te lić, Špe la Pret nar, Ju re Košir, Urška Hro vat in Bo jan Križaj. Zma ga la je Hro va to va.

V su per kom bi na ci ji v fran cos kem Val d’Ise re ju sta se pr vič v zgo do vi ni v sve tov nem po ka lu na zma go val ni oder pov zpe la dva hr vaška smučar ja. Kos te lić je bil dru-gi, mla di Nat ko Zrnčić - Dim pa tre tji. Od ličen pe ti je bil Aleš Gor za. V su per ve les la lo mu v ka nad skem Whis tler ju pri Van couv ru je pr vič v svo ji ka rie ri na zma go val ni oder sto pil smučar iz Črne Aleš Gor za. Bil je tre tji. Od ličen je bil tu di Ivi ca Kos te lić na os mem mes tu.

Rok Ju ri nić

Zdrav duh v zdravem telesu

ODM

EV

27Za vsakogar nekaj

NE PO ZA BI MO SLO VEN SKIIH JE DI Praz nične je di si želi vsak pri voščiti ta ko,

kot jih je na va jen. Pri nas na Pri mor skem ni ve li ko nočnih praz ni kov brez žol ce in do brot iz kvašene ga tes ta: sočnih po tic, fi ne-ga šar klja ali sad ne ga kru ha z vse mi vrs ta mi do mačega su he ga sad ja (po sušene češplje, su ho groz dje, hruški ce, ore hi itd). Ob teh do bro tah se obli zu ješ že, ko sa mo po mis liš na nje. Ne mo goče jih je po za bi ti, lah ko jih sa mo po nav lja mo, saj so večne. Po leg re cep-ta za žol co in nas ve ta za pe ko po ti ce, pre be ri te še pred log, ka ko pri pra vi ti zvi to pečen ko z na de vom, ki je še po se bej lep okras na praz nični mi zi. Zvi ta pečen ka je tu di prak tična, saj jo lah ko pri pra vi mo vna prej, na praz nični dan pa le spečemo. Lah ko jo tu di spečemo kakšen dan prej, saj tu di hlad na ze lo okus na, zlas ti s fi no oma ko in do bro so la to.

ŽOL CA ali HLA DE TI NA Po tre bu je mo: 6-8 su hih

svinj skih nog (par kljcev), lah ko ma lo svinj-ske kože, 3/4 kg pre ka je ne ga su he ga me sa (pleče), česen, lo vor, po per v zr nu, sol, 4 l vo de, ku ha na jaj ca.

Pri pra va: No gi ce očis ti mo, pre se ka mo in 24 ur na ma ka mo v hlad ni vo di. V ve li kem lon cu na ti hem og nju ku ha mo no gi ce, kožo in dišave, ra zen pre ka je ne ga me sa in so li. Po dveh urah do da mo me so in ku ha mo do meh-ke ga (še kakšno uro). Ves čas mo ra vre ti ze lo počasi. Ko je ku ha no, vza me mo me so ven, pre-

ce di mo in počaka mo, da se oh la di, ko lah ko z vr ha žol ce po be re mo maščobo. Ju ho na li je mo v sko de le, v ka te re smo pred tem raz po re di li očiščene no gi ce, me so, ma lo str te ga čes na, na re za na ku ha na jaj ca. Pos ta vi mo na hlad no. Pre den pos trežemo, da mo sko de le v vročo vo do, da žol co le po obr ne mo na krožnik. Zra-ven lah ko po nu di mo kis le ku ma ri ce.

SVINJ SKA PEČEN KA S ŠPI NAČNIM IN SI RO VIM NA DE VOM

Po tre bu je mo: 2-3 kg svinj ske ga tre bušne-ga me sa (car sko me so) brez kos ti in kože, sol, po per, ma ja ron, strt česen.

Na dev: 300 g špi nače, 300 g si ra, 2 pa ra-dižni ka, ma lo mas la, strt česen, na ri ba ni par me zan.

Za oma ko: šopek jušne ze le nja ve, par ve jic rožma ri na, 2 čebu li, ma lo kis le sme ta ne in be le ga vi na, olje in sol.

Pri pra va: Naj prej blanšira mo špi načo, jo gro bo na režemo in pus ti mo, da se oh la di. Me so ope re mo, osušimo, po so li mo, po po pra-mo, po tre se mo s čes nom in ma ja ro nom ter pus ti mo počiva ti. Na to pri pra vi mo na dev. Oh la je ni špi nači do da mo na koc ke na re zan pa ra dižnik in sir, strt česen, mas lo, par me zan. Pre mešamo in po po tre bi so li mo in po pra mo. Na dev na mažemo na me so, ki ga na to zvi-je mo v čvrst zvi tek in do bro po vežemo. Lah ko ga tu di za vi je mo v po maščeno fo li jo. Po ložimo v nao ljen pe kač in v vročo pečico. Na 200 o C pečemo eno uro. Po tem pečen ko obr ne mo, do da mo jušno ze le nja vo, čebu lo in rožma rin, pečemo še 10 mi nut, do da mo vi no in pečemo še ma lo na nižji tem pe ra tu ri. Ko je zvi tek pečen, od stra ni mo vr vi co ga po ložimo na krožnik. Oma ko pri pra vi mo ta ko, da vso ze le nja vo pre tlačimo sko zi ce di-lo in zgos ti mo s kis lo sme ta no. Kot pri lo go lah ko po nu di mo pi re krom pir ali tes te ni ne in ve li ko so la te, naj bo lje rdeč in ze len ra dič z oljčnim oljem.

Ivan ka Nikčević

ževka, rman, ognjič, cimet in ingver. Za odpornost: regrat, rman in trpotec. Za astmo: cimet in evkaliptus. Za urav-navanje krvnega pritiska listi oljke, rusomača in imela (vis-cum album). Za krčne žile in hemeroide: hamamelis, ognji-čevo mazilo, šentjanževo olje in izdelki iz divjega kostanja. Za nizek krvni pritisk: glog, rožmarin, poprova meta in rusomača. Pri aritmiji in stre-su: baldrijan, ki pomirja, siv-kin čaj, pasionka in bela imela. Za dobro počutje pa naslednja mešanica: žlica jabolčnega kisa, 1 žlica medu in 2 deci-litra vode.

Na koncu pa še čaj iz kopri-ve, regrata, rmana in trpotca, ki ga svetuje pater Simon Ašič.

Kopriva dviguje raven hemoglobina, pomaga pri revmi, protinu, ledvicah. Regrat upravlja metabolizem, pomaga pri boleznih žolča in jeter ter proti revmatizmu. Stolistnik deluje na želodec, pomaga pri želodčnih, žolčnih in črevesnih težavah. Trpotec izboljšuje prekrvavitev v orga-nizmu, pomaga pri kašlju, vnetjih dihal.

Če boš uporabljal te zdra-vilne rastlinice, bo krtova dežela še dolgo čakala nate! In ne pozabite: Za vsako bolezen rožica raste!

Cvetana Matko

PREGOVORI SO ZAKLAD ČLOVEŠKE MODROSTI

Za izrečene besede ti je lahko žal, za neizrečene nikoli.Ko je vinjena glava, marsikaj iz srca priplava.Kdor zob nima – ne more jezika za zobmi držati.Pesem povleče pesem – prepir pa prepir.Kar se revežem da, nič v skrinji ne manjka.Boljša je domača gruda, ko na tujem zlata ruda.Deset štej prej, preden v jezi rečeš kaj.Predolg jezik tepe.Slaba novica ima peroti ko ptica.Težava, ki jo lahko nekomu zaupaš, je že na pol lažja.Vsaka hudobija se prej ali kasneje kaznuje.Nič ni tako skrito, da ne bi bilo očito.Izbrala Cvetka Matko

Novi odmev izdaja

Kulturno-prosvetno društvo Slovenski

dom iz Zagreba s

pomočjo Savjeta za

nacionalne manjine Republike Hrvatske

in Urada Vlade

Republike Slovenije za Slovence v

zamejstvu in po svetu.

Za izdajatelja: Darko Šonc. Uredništvo:

Miroslava Maria Bahun,

Matea Hotujac, Silvin Jerman, Polona Jurinić,

Ivica Kunej, Cvetka Matko, Franc Strašek,

Darko Šonc. Pregled, priprava

in oprema besedil: Ilinka Todorovski.

Oblikovanje in prelom: Ljudevit Gaj.

Tisk: Intergrafika, Bistranska 19,

Zagreb. Izhaja občasno v

slovenskem in hrvaškem jeziku.

Naklada: 800 izvodov.,

Naslov uredništva: Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom, Masarykova

13/I, 10000 Zagreb; slovenski-dom@

zg.t-com.hr, http://slovenci.hr

Documents

GLASILO KULTURNO PROSVETNEGA DRUŠTVA SLOVENSKI … · Slo ve zi n ci Ze gar ba in Kar-cavo, l azskup ne o j na vpro nza so se od ločili tu di Slo ven ci v n ske voe - l k ul sa