Glasnik Občine Divača • letnik 19 • št. 4 • december, 2013

Decembrski dnevi s svojim prazničnim vzdušjem nas

potiskajo v novo prihajajoče leto 2014. Za seboj puščamo

trenutke, ki smo jih bili veseli, še raje pa potisnemo v poza-

bo vse tiste spomine, ki so nas boleli in grenili naša priča-

kovanja in načrte. In prav je tako. Vsak zase ima priložnost

»bilance«, ki jo ponuja tradicija, da vsaj navidezno upihne

temačne misli in jih nadomesti z novimi lučkami, načrti, ki

jih prižigamo v času božičnih praznikov in novega leta. V

teh trenutkih so ključne naše pozitivne misli, optimizem in

veselje do življenja ter prepričanje, da pa mora biti bolje.

Vodilo naj nam bo, da so bili problemi pred nami, z njimi

živimo in bodo, ko nas ne bo več! Imejmo jih za izziv, ki ga

bomo reševali s svojo glavo, s svojim znanjem in s prepri-

čanjem, da to zmoremo!

Kot župan sem v tej »bilanci« in problematiki, ki se dotika

skupnih interesov, prisoten v dobrem in v slabem. Ko se

ozrem v preteklo leto, imam dober občutek, da nismo

držali križem rok, da smo zaupana sredstva gospodarno

uporabljali in da se je občinski svet odločal v skladu z

Vašimi pričakovanji, delavci občine pa strokovno skrbeli za

realizacijo odločitev. Poleg tega, da smo uspešno skrbeli

za nemoteno opravljanje nalog iz pristojnosti občine, smo

bili uspešni pri pridobivanju evropskih sredstev, saj smo iz

njih izvedli energetsko sanacijo osnovne šole v Divači, ki se

zaključuje ravno v teh decembrskih dneh. Zaradi nave-

denega tudi prenašamo tradicionalni novoletni koncert v

mesec februar in ga združujemo z otvoritvijo prenovljene

telovadnice ter posvetitvijo 100-letnice rojstva Bogomirja

Magajne in 8. februarjem, državnim kulturnim praznikom.

V letošnjem letu smo tudi izvedli temeljito rekonstrukcijo

ceste na Gornje Ležeče, ki jo je med drugim prizadelo tudi

plazovito pobočje. Pod streho smo postavili večnamensko

dvorano v Senožečah, ki je bila dolgoletni sen prebivalcev

KS Senožeče, saj bodo v njej dobila svoj prostor kulturna in

športa društva, osnovnošolci pa prepotrebno telovadnico.

GLASNIK OBČINE DIVAČA december 2013, letnik 19, številka 4Izdajatelj in založnik: Občina Divača. Glavna urednica: Vlasta Bratož Štokelj;

urednica: Vesna Matevljič; člani uredniškega odbora: Andreja Borovič, Dušan Cerkvenik,

Petra Arko, Alenka Štrucl Dovgan, Iztok Felicjan, Jože Požrl;.

Oblikovanje: JPStudio Divača; tisk: Tiskarna Mljač Divača; naklada 1700 izvodov.

Uredništvo ne odgovarja za avtorstvo člankov in fotografi j.

Naslednji Glasnik bo izšel konec marca. Prispevke zanj zbiramo na E pošto

glasnik@divaca.net do 7. 3. 2014

Na http://www.divaca.si kliknite na Glasnik in si na vrhu oglejte

navodila za objavo člankov. Starejše števike Glasnika si lahko

ogledate na spletni strani: http://issuu.com/obcina_divaca

V vaški skupnosti Dane in Pared pa smo odprli vaški dom, v

zidavo katerega so bile vključene tudi pridne roke vaščanov

obeh vasi.

Ne smemo prezreti pomembnega priznanja, saj smo bili v iz-

boru vseh majhnih občin v Sloveniji proglašeni za energetsko

najučinkovitejšo malo občino in postavljeni ob bok občini

Krško, ki je zmagala v kategorijo srednjih občin, in občini Ptuj,

ki je bila zmagovalka v kategoriji mestnih občin.

V kontekstu te nagrade imamo že zagotovljena sredstva za

energetsko sanacijo podružnične šole v Senožečah v letu

2014. V tem letu tudi nameravamo zaključiti izgradnjo večna-

menske dvorane v Senožečah, adaptacijo stare osnovne šole

v Divači, ureditev vaškega trga s prenovo šole v Škocjanu,

krpanje strehe Liva v Vremah ter sanacija ponikovalnega polja

ob čistilni napravi v Divači. Ob tem bo Divača doživljala v letu

2014 tudi spremembe, vezane na rekonstrukcijo železniške

postaje, v sklopu katere bo pred Divačo bodoči cestni pro-

met potekal skozi novo krožišče in po novem širšem mostu v

naselje. Bogatejši bomo tudi za dva za Divačane zelo po-

membna povezovalna železniška podhoda, in sicer v Gabro-

vo naselje in v odrezani del Divače ob ulici Gregorja Žiberne.

Torej, kar nekaj smo postorili, čaka pa nas še veliko dela, v ka-

terem moramo sodelovati vsi občani in občanke, kajti samo

s sodelovanjem, preseganjem razhajanj in dogovarjanjem je

ključ do uspeha!

Z vero v dobre medsebojne odnose želim, da božične in novoletne praznike praznujete v krogu tistih, ki jih imate najrajši, v miru, z lučkami v rokah in srcih, ki naj bodo vaš izraz upanja, spoštovanja in optimizma.Srečno in zdravja polno leto 2014 in čestitke ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti

Vam želi Vaš župan Drago Božac

Spoštovane občanke in občani občine Divača!

Jamarsko društvo Gregor Žiberna iz Divače je v nedeljo, 8. decembra, priredilo v vhodni dvorani

Divaške jame Tentavževanje, ki se ga je v lepem nedeljskem popoldnevu udeležilo precejšnje

število otrok v spremstvu staršev in starih staršev, pa tudi precej odraslih brez otrok.

Prisotne je nagovoril predsednik divaškega jamarskega društva Borut Lozej, ki je razložil

pomen nenavadnega izraza tentavževanje. Za to ime prireditve so se odločili v spomin na

Tentavo – Gregorja Žiberno, ki je odkril Divaško jamo. Ker o njem kroži precej anekdot, bil je

namreč nekoliko nenavaden za čas, ko je živel, nam jih je Lozej nekaj prebral, da nas je vpeljal

v hudomušni december. V kulturnem programu, ki je sledil, so nastopali učenci dramskega

krožka divaške osnovne šole pod mentorstvom učiteljice Lidije Uršič z lutkovno predstavo

Mavrična ribica in z dvogovorom Trgovec z zvezdami. Nato pa je prisotne povabil škrat

Ulala v krog in z njimi zaplesal in zapel svojo himno. Pojoč je cela kolona krenila po razsvetlje-

ni Divaški jami in si pod vodstvom jamarjev in škrata ogledala prelepe kapnike. Otroci so jamo

skoraj pretekli, saj jih je na koncu krožne poti čakal zvrhan koš dobrot. Jamarji in škrat pa so

poskrbeli tudi za malo starejše, saj smo se lahko ogreli s toplim čajem in kuhanim vinom.

Tako je divaške malčke enkrat za spremembo obiskal namesto običajnega Miklavža škrat

Ulala, ki je za jamski svet primernejša fi gura.

V. B. Š.

Svetleči in dišeči adventni venčki so že na naših mizah, tudi

novoletne lučke ponekod že ustvarjajo praznično vzdušje.

Sprehod po vaseh naše krajevne skupnosti bo verjetno

kmalu dobil pridih romantične zime, in upočasnili bomo

svoj hiteč korak. Vse je namreč že pripravljeno za praznova-

nje, druženje in uživanje. Eno takih se je v Dolenji vasi zače-

lo že s prihodom svetega Nikolaja, skromnega, a vendar

darežljivega svetnika, ki je na povabilo Razvojnega društva

Bandera Dolenja vas prišel med otroke in jih obdaril s

krajšim pohodom z lučkami in z igrico Miklavž ima zamudo.

Seveda pa med mlade nadobudneže ni prišel sam, temveč

v spremstvu angelov in parkeljnov, ki so otrokom razdelili

vrečke s sladkarijami. Tudi odrasli nismo ostali praznih rok,

za kar so poskrbele številne vaščanke in vaščani Dolenje vasi

s svojimi sladkostmi iz domače pečice. Župniku Pavlu Kode-

lji in vsem, ki so kakor koli pomagali pri pripravi prazničnega

vzdušja, se v društvu iskreno zahvaljujemo.

Nataša Adam

Foto: JOŽE POŽRL

3aktualno

Delavnice v KS Senožeče na temo parka vetrnih elektrarnInvestitor parka vetrnih elektrarn

Senožeška brda, podjetje Vepa d. o. o.

iz Ljubljane, in ministrstvo za infrastruk-

turo in prostor sta organizirala srečanja

s krajani Senožeč 5. novembra, Dolenje

vasi in Potoč 12. novembra in krajani

Laž 13. novembra 2013.

Namen srečanj je bil predstaviti kraja-

nom projekt, nato pa jih razdeliti po

skupinah, v katerih bi obravnavali posa-

mezne problematične teme o vetrni-

cah. Na srečanju v Senožečah se krajani

s takim načinom dela niso strinjali, zato

je polovica prisotnih zapustila dvorano.

Organizatorji pa so nato nadaljevali z

enotno razpravo. Krajane, ki so ostali na

srečanju, so zanimali predvsem vplivi

na okolje ter zdravje ljudi in živali, vplivi

infrazvoka na zdravje ljudi in vprašanje

hrupa. Nekatere so zanimale tudi višine

rent, ki naj bi se gibale od 5.000 do

7.000 EUR letno. Določeno rento naj bi

dobila tudi lokalna skupnost in občina.

Krajane je zanimalo, zakaj so se odločili

ravno za naše območje, odgovor pa

je bil jasen: »Ker tu že obstaja dobra

infrastruktura, bližina RTP-ja Divača in

ugodne vetrne razmere.«

Podobna vprašanja so organizatorji

srečanj dobivali tudi v Dolenji vasi in La-

žah, kjer so krajani še posebej odločno

izrazili svoje nestrinjanje z umestitvijo

vetrnic v bližino vasi.

Na teh srečanjih so imeli krajani mo-

žnost seznaniti se s projektom, na-

merami investitorja in ministrstva, o

načrtovanem številu vetrnic, o njihovi

oddaljenosti od vasi, o vplivih na okolje

in zdravje ljudi, o rentah in dobili odgo-

vore na zastavljena vprašanja.

Občina Divača bo po sprejemu osnutka

državnega prostorskega načrta in pre-

soji vplivov na okolje morala podati še

drugo mnenje. V sodelovanju s svetom

KS Senožeče bo morala zavzeti stališče

za ali proti in pri tem upoštevati večin-

sko voljo krajanov KS Senožeče.

Alenka Štrucl Dovgan

Delavnica osnutek državnega prostorskega načrta za prehod 220 KV-nega omrežja na 400 KV-no Beričevo-Divača9. decembra je Direktorat za prostor

Ministrstva za infrastrukturo in prostor v

dvorani KS Senožeče organiziral sreča-

nje za občane občine Divača na temo

postopek priprave prostorskega načrta

za prehod 220 na 400 KV-no omrežja

Beričevo–Divača. Naročnik in pobudnik

DPN-ja je ELES d.o.o. Pobudnik načrtu-

je dvosistemski 400 KV-ni daljnovod s

preureditvijo razdelilne transformatorske

postaje Beričevo, z dograditvijo RTP Kle-

če in s preureditvijo RTP Divača. Dolžina

predvidenega daljnovoda je 80 km in

poteka skozi petnajst občin. Pobudniki in

predlagatelji DPN-ja so v Senožečah ob-

čanom predstavili predvidene variante.

V pripravi DPN-ja se preuči dve mo-

žnosti: severna različica poteka 400

KV-nega daljnovoda v varovalnem pasu

odstranjenega 220 KV-nega daljnovoda

in južna različica – potek 400 KV-nega

daljnovoda vzporedno z že obstoječim

400 KV-nim daljnovodom.

Na odseku občine Divača, kjer obe raz-

ličici potekata vzporedno, bo predla-

gan potek daljnovoda – kombinacija

obeh osnovnih različic, predvsem pa

se uporabi varovalni pas 220 KV-nega

daljnovoda.

Občina Divača je že bila pozvana, da

v postopku sprejemanja DPN-ja poda

smernice. Postopek se nadaljuje s sezna-

nitvijo javnosti s predlaganima različica-

ma, načrtujejo pa še več posvetov pred

razgrnitvijo osnutka prostorskega načrta.

Udeležence posveta so zanimali pred-

vsem vplivi na okolje, vplivi elektro-

magnetnega sevanja in drugi vplivi na

zdravje ljudi. Na vsa ta vprašanja bomo

dobili odgovore v študiji vplivov na oko-

lje. Zanimalo jih je tudi, ali se bodo ze-

mljišča odkupovala ali se bodo na njih

vzpostavile služnostne pravice. Predla-

gatelji DPN-ja so pojasnili, da je edina

možnost služnost. Pojasnili so tudi, da

je varovalni pas za 400 kV-ni daljnovod

40 metrov levo in desno od daljnovoda.

Na ta in še mnoga druga vprašanja so

udeleženci delavnice dobili odgovore,

ostalo pa je tudi nekaj neodgovorjenih

vprašanj.

Žal za to delavnico ni bilo prav velikega

zanimanja, čeprav predstavlja ta pobu-

da velik poseg v naravno okolje, velik

vpliv na zdravje ljudi, predvsem z vidika

elektromagnetnih sevanj. Daljnovod

poteka ponekod prav blizu naselij.

Alenka Štrucl Dovgan

4 aktualno

Novi vozni red na Slovenskih železnicah začne

veljati 15. 12. 2013. Zanimivo, da v njem kot

noviteto vpeljujemo potniške vlake do Opčin

(Italija) in Buzeta (Hrvaška). Vlak naj bi vozili na

relaciji Ljubljana-Opčine, naprej do Trsta pa je

povezava z lokalnim avtobusom podjetja Trie-

ste Transport. Noviteta je tudi vsakodnevni po-

tniški vlak iz Divače do Buzeta, ki ima od tam s

prestopom povezavo do Pule. Stari železničarji

in tisti, ki imajo radi vlake, verjetno to noviteto

gledajo z začudenjem, saj je na teh relacijah

včasih vozilo več kot 10 vlakov v eno smer

na dan. Včasih so vlaki iz Dunaja do Trsta,

Benetk, do Budimpešte in Moskve ter od

Zagreba do Pule, s križiščem v Divači, vo-

zili vsak dan s številnimi potniki. Danes, ko

smo v Evropi, kjer ni meja, se trudimo vpeljati

vsaj eno povezavo med državama.

Potniški promet SŽ je vložil kar nekaj truda

za vpeljavo povezovalnih vlakov z Italijo in

Hrvaško, a žal brez težav in problemov ni

šlo, o čemer pa več v naslednji številki.

Vsi, ki bi se radi z nostalgijo zapeljali z

vlakom, tako do Opčin kot do Buzeta, pa

kliknite na vozni red Slovenskih železnic. Pa

prijetno vožnjo!

Dobrivoj Subič

5aktualno

KA

RTA

: PR

IKA

Z O

BR

AV

NA

VAN

IH V

AR

IAN

T

6

Osnovni namen projekta Modernizacija obstoječe železniške

proge Divača–Koper, faza II je zagotoviti zmogljivost proge,

ki bo omogočala normalen oziroma neoviran pretok blaga

in potnikov. Projekt zajema posodobitev železniških postaj

Koper tovorna, Hrpelje–Kozina in Divača. Na postajah bodo

podaljšane obstoječe koristne dolžine tirov, ki so potrebne

za križanje ali prehitevanje vlakov in so prvotno bile krajše od

potrebne (deklarirane) dolžine 750 m.

Na postaji Divača so predvidena dela na rekonstrukciji tirnih

naprav, kar pomeni vgradnjo novih tirov in kretnic, izgradnjo

treh podhodov in perona, eden na ulici Gregorja Žiberna,

drugi, ki bo povezoval obe strani železniške postaje, in podhod

na peron na sami železniški postaji, izgradnjo novega vodo-

voda, prilagoditev zunanje razsvetljave, prilagoditev voznega

omrežja in signalno-varnostnih naprav, izgradnja dveh cestnih

nadvozov na Kraški cesti in magistralni cesti Ljubljana–Koper,

ki je že izveden, rekonstrukcija regionalnih in gradnja povezo-

valnih cest, ureditev zunanje razsvetljave Kraške in Lokavske

ceste, rekonstrukcija elektronapajalne postaje Divača. V okviru

projekta je že izveden tudi nadvoz Lokev na regionalni cesti

RI – 205/1026 Divača–Lokev–Lipica. Prav tako je predvidena

ukinitev treh nivojskih prehodov in ureditev povezovalnih cest.

Nivojski prehod Lokev v km 0 + 890 železniške proge Divača–

Koper je že ukinjen, izvedene so povezovalne ceste.

Potrebno je poudariti, da bosta novo zgrajeni podhod na ulici

Gregorja Žiberne in podhod, povezan z Lokavsko cesto in

postajno zgradbo omogočala krajanom neoviran prehod iz

enega v drugi del kraja. Tretji podhod bo povezoval peron na

postaji in postajno poslopje, potnikom pa omogočal varno

vstopanje in izstopanje iz vlakovnih kompozicij.

Pogodba za izvedbo projekta je bila z izvajalcem podpisna

dne 6. 9. 2012. Končanje vseh del je predvideno konec leta

2014 oziroma začetek leta 2015.

Bojan Tuš

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor; Direktorat za infrastrukturo; Sektor za železnice

V prejšnjem Glasniku nismo objavili ničesar o prenovi železni-

ške postaje v Divači, za ta Glasnik pa so nam z ministrstva za

infrastrukturo in prostor poslali pojasnila, kjer pa samo pogre-

vajo že povedana dejstva. Kot lahko sami vidite, pripravljajo

začasni most čez tire pri bivši policiji, kovinski most delajo vo-

jaki, ki pontonske mostove obvladajo. Most bo ozek, s samo

polovičnim cestiščem, zato bodo verjetno postavili semafor.

Verjetno se bo povečal promet mimo pokopališča skozi

Dolnje Ležeče, ki bo vsaj za Vremce bližja varianta. Bomo še

malo potrpeli, saj se za napredek treba žrtvovati. Stari kamniti

most bo kmalu padel, kot je pred njim že vodni stolp. Počasi

se bomo morali navaditi na novo vstopno podobo Divače, ki

bo bolj v stilu betona.

Most čez železnico na regionalni cesti Koper-Ljubljana je že

postavljen in dan v uporabo, če se lepo birokratsko izrazimo.

Med gradnjo je imel lep, širok pločnik, ki pa so ga zagradili,

tako da je delno odprt samo na eni strani, na drugi pa sega

»zgodovinski« zid še iz časa gradnje železnice v 19. stoletju

prav do ograje. Gledali smo to butalsko rešitev in se čudili in

upali, da ne bodo podrli starega zidu, da bi imeli pešci dostop

do pločnika. Ko smo o tem seznanili občino in je ta zastavila

vprašanje projektantu, smo dobili spodnji odgovor.

Torej, pešci ne smemo prečkati mostu oziroma na lastno

odgovornost po cestišču. Stari betonski most je imel pločnik

in smo ga lahko uporabljali, ne le jaz, ko sem hodila s psom

na sprehod, tudi marsikatera gospa iz Gabrovega naselja je

šla po krajši poti čez most na pokopališče. Postajamo mesto,

dobili bomo podhod pod železnico, krožišče na Lokavski, in

če bomo hoteli iti v naravo, bomo morali po pločniku čez vas,

kjer pločnikov ni, pa kar ob cesti. Ne zamišljam pa si, kako bo

potekalo pešačenje čez začasni enosmerni most, če bomo

hoteli priti na Lokavsko, ker podhod in krožišče še lep čas

ne bosta narejena, po regionalni cesti pa se seveda ne sme

hoditi. Glavno, da je most močno zaščiten z dvema ograjama,

pešci pa naj se znajdemo, kot vemo in znamo.

V. B. Š.

aktualno

Foto

: JO

ŽE

PO

ŽR

L

Foto

: JO

ŽE

PO

ŽR

L

Spoštovani!

V nadaljevanju podajam pojasnilo odgovornega vodje projekta,

glede hodnika za pešce na novem nadvozu regionalne ceste

R2-409/308 v km 669 + 007,5 žel. proge Ljubljana-Sežana - d.m.

Omenjena državna cesta R2-409/308 Razdrto-Divača-Črni Kal je

v upravljanju DRSC-ja in ni namenjena prometu pešcev – nima

pločnika. Projektant je pred izdelavo projektne dokumentacije PGD

zaprosil upravljavca za projektne pogoje in skladno s temi izdelal

dokumentacijo. Dokumentacija je bila poslana v pregled soglaso-

dajalcem, ki so na projektne rešitve podali ustrezna soglasja.

V projektnih pogojih na omenjenem nadvozu niso bili

zahtevani hodniki za pešce, ampak le hodnik, namenjen

vzdrževalcem objekta. Skladno s temi zahtevami je bila

izdelana dokumentacija, pridobljena soglasja in kasneje

tudi izveden objekt.

Po drugi strani je na nadvozu Kraške ceste (regionalna cesta R2-

446/1016 Sežana-Divača) preko proge v km 669 + 132,6 predviden

obojestranski hodnik za pešce (pločnik). Taka je bila zahteva upra-

vljavca ceste (DRSC) v projektnih pogojih, tako se je izdelal načrt

nadvoza, na načrt je bilo pridobljeno soglasje in na tak način (s ploč-

nikoma) se bo nadvoz tudi izvedel. Tudi na nadvozu čez progo na

Lokavski cesti je bil predviden enostranski pločnik, ki je tudi izveden.

Lep pozdrav!Edmund Škerbec, univ. dipl. inž. grad.

SŽ - Projektivno podjetje Ljubljana, d. d.

7

Foto

: JO

ŽE

PO

ŽR

L

Občinski svet ima nedvomno pomembno vlogo pri odločanju o

vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti vsake občine. Leto 2013,

ki se izteka, je po doseženih rezultatih najbolj uspešno v tem man-

datu. Doseženi rezultati to potrjujejo, saj smo na področju energet-

ske sanacije v občini Divača naredili velik korak. Začetek leta nas

ni navdajal z optimizmom. Sosednja občina Hrpelje - Kozina je že

tretjega januarja pričela s pripravami za sprejem proračuna. Občina

Divača pa se je zavila v molk. Do začetka marca odgovorni za

sprejem proračuna niso predložili niti osnutka. Zaradi tega je moral

občinski svet sprejeti sklep o začasnem fi nanciranju. Brez tega

sklepa občina ne bi mogla fi nančno poslovati in bi bilo ogroženo

njeno najnujnejše poslovanje. Včasih tudi prave odločitve rešijo

še tako zapleteno situacijo. Odločitev enajstih članov občinskega

sveta, da poišče pravo rešitev, nas je pripeljala na pravo pot. Dobili

smo prave sogovornike, ki so nas podprli in nam pomagali iz labi-

rinta. Osmega marca je bil v Divači slovesno podpisan sporazum o

energetski sanaciji osnovne šole dr. Bogomirja Magajne, telovadni-

ce v Divači, podružnične šole v Senožečah in Vzgojno-varstvenega

zavoda. Vsi ti podpisani sporazumi so nas obvezovali, da moramo

pohiteti z razpisi, da ulovimo pravi vlak. Čas ni bil naš zaveznik, saj

so bila vsa dela v šoli vezana na šolske počitnice. Proračun za leto

2013 je bil sprejet šele sredi aprila. Takoj je sledila objava v Ura-

dnem listu in šele po objavi so sledili razpisi za izvajalce del. Velika

sreča je, da imamo na Občini zaposlenega strokovnjaka, inž. grad-

beništva, višjega referenta za investicije gospoda Eda Franetiča.

Njegovo bogato znanje, priprave na razpise in dolgoletne izkušnje

na področju investicij, nadzor nad gradbenimi izvajalci so nas za-

dnji trenutek pripeljali do tega, da so bile vse pogodbe z izvajalci,

ki so uspeli s prijavo na razpis, pravočasno podpisane. Veliko napo-

ra je v času počitnic vložila gospa ravnateljica Damijana Gustinčič

s svojimi sodelavci, da so dela na objektu šole stekla. Novo šolsko

leto se je pričelo nemoteno, saj so bila vsa gradbena dela končana

v roku. V tem letu je velika pridobitev telovadnica v Senožečah. V

razpisnih dokumentih je imenovana kot dvorana. Prav ta naziv je v

širši javnosti dvigal veliko prahu in polemik, zakaj Senožeče sploh

potrebujejo DVORANO. Ni pomembno, kako se objekt imenuje,

pomembno je, za kakšen namen je objekt zgrajen in čemu bo

služil. Telovadnica v Senožečah je namenjena predvsem šolskim

otrokom, da imajo pouk telesne vzgoje, kot je predpisano z učnim

načrtom. Otrok v Senožečah mora imeti enake pogoje za vzgojo

in izobraževanje kot v Divači. Sam objekt bodo uporabljali tudi

otroci iz vrtca v primeru slabega vremena, mladina in ostali občani

za rekreacijo. Prav tako se bo objekt rabil za potrebe krajanov cele

KS Senožeče. Objekt še ni končan in bo predvidoma v letu 2014.

Zgrajen je po predpisih energetske varčnosti in se bo ogreval iz

šolske kurilnice. Gospod Edo Franetič je pripravil vso dokumentaci-

jo in načrte za novo telovadnico. Skupaj z neumorno predsednico

KS Senožeče Alenko Dovgan Štrucl sta opravila ogromno delo.

Brez njunega truda dvorane v Senožečah ne bi bilo. Pred nami,

člani občinskega sveta, je še en sprejem proračuna za leto 2014,

zadnji v tem mandatu. Pred sprejemom proračuna za leto 2013 je

bilo dogovorjeno, da se letos izpelje načrtovano v Senožečah, v

letu 2014 pa so na vrsti investicije v KS Divača, KS Vreme in Brkinih.

Na zadnjem zboru krajanov Dolnje Ležeče pa je bilo to zamolčano.

Vede ali nevede, to presodite sami bralci Glasnika.

Leto, ki se izteka, nas je obogatilo z novimi spoznanji in izkušnjami.

Prav spoznanje, da samo skupaj nekaj dosežemo, je pravo vodilo,

da uspešno končamo mandat. Interesne skupinice in posamezniki

morajo to dokončno spoznati. V naslednjem letu so pred nami lo-

kalne volitve. Osebno se bom trudil, da spremenimo volilni sistem.

Volivci morajo imeti možnost, da volijo ljudi z imenom in priim-

kom, to omogoča večinski sistem. Razne liste in stranke pač nimajo

več možnosti, ki jih daje proporcionalni volilni sistem. Prav s to

potezo bomo omogočili volivcem, da volijo ljudi, katerim zaupajo.

Upam in želim, da bodo imeli volivci v bodoče bolj srečne roke.

Alojz Mahorčič, občinski svetnik

aktualno

8

Dan odprtih vrat kulturne dvorane v Senožečah v izgradnjiKS Senožeče se je na pobudo izvajalcev del Jelovica hiše in

CPG Gorica odločila, da organizira dan odprtih vrat oz. »likof« v

kulturni dvorani v Senožečah v izgradnji. Taka navada je pred-

vsem v vaškem okolju, da se ob zaključku večjih gradbenih

del, ko je objekt pod streho in zaprt, pripravi praznovanje za

uspešno gradnjo. Tako je tudi KS 30. oktobra organizirala dan

odprtih vrat, namenjen predvsem krajanom KS Senožeče. Na

dogodek so bili povabljeni predstavniki izvajalcev del Jelovica

hiše in CPG Gorica, župan občine Divača, svetnice in svetniki

občine Divača, občinska uprava in še ostali, ki so kakor koli

pripomogli k temu, da se kulturna dvorana v Senožečah gradi.

Dvorano si je pod strokovnim vodstvom Eda Franetiča

ogledalo veliko število krajanov in ostalih povabljenih gostov.

Namen je bil poleg ogleda tudi druženje krajanov, izvajalcev

in vseh ostalih ob hrani in pijači, za kar je poskrbela Gostilna

Malovec iz Divače,

Zahvalila bi se vsem,ki so kakor koli pripomogli k izvedbi

dogodka, posebej pa CPG Gorica in Jelovica hiše, ki so

pomagali pri pogostitvi, Dragu Škamperletu za pomoč pri

postavitvi razsvetljave, članom PGD Senožeče za pomoč

pri pripravi prostora, Edu Franetiču za strokovno vodenje in

Mesnici in gostilni Malovec za pogostitev.

Alenka Štrucl Dovgan

Foto

: BO

JAN

OR

EŠ

NIK

Foto

: BO

JAN

OR

EŠ

NIK

aktualno

9

15. november, čas ko se prične 'zimska

sezona', je že za nami. Zato ni odveč,

da spomnimo na nekatere pomembne

podrobnosti, na katere moramo biti

pozorni ob napovedi sneženja.

Zimsko službo v občini Divača opra-

vlja Cestno podjetje Koper (CPK d. d.

Koper) kot koncesionar za vzdrževanje

občinskih cest s svojimi podizvajalci.

Skrbi za čiščenje snega z ulic, pločnikov

ter javnih parkirišč; istočasno pa tudi

za čiščenje državnih in občinskih cest

v celotni občini Divača. Zimska služba

zajema preventivo (kontrolo stanja cest

ob napovedi sneženja, posipanje s soljo

in peskom ...) ter čiščenje snega (plu-

ženje, odvoz snega, čiščenje pločnikov,

posipanje …).

Zimska služba se opravlja po prioritetah.

V naselju se najprej čisti glavne ulice,

nato stranske. Prednost pri čiščenju pa

imajo javne ustanove – tako se zimska

služba najprej izvede v okolici

zdravstvenega doma, gasilcev, šole, vrt-

ca ..., ostale občinske ceste pa prav tako

po vnaprej določenih prioritetah.

Zavedati pa se je treba, da v primeru,

ko sneži celo noč, ni mogoče pričako-

vati, do bo ob šesti uri vse spluženo in

počiščeno, zato občane prosimo tudi za

strpnost.

Velja pa poudariti:* občani si morajo dvorišča in vhode

počistiti sami;

* lastniki in najemniki lokalov (po-

slovnih prostorov) morajo prostor

pred lokali počistiti sami in skrbeti za

prehodnost;

* prav tako je čiščenje snega s parki-

rišč pred trgovinami, restavracijami

in gostilnami v pristojnosti lastnikov

trgovin restavracij in gostiln;

* stanovalcem večstanovanjskih stavb

svetujemo, da se z upravniki pravoča-

sno dogovorijo, kdo bo zadolžen za

čiščenje snega izpred večstanovanj-

skih stavb (vhod, parkirišče);

* pri čiščenju snega naprošamo vse, da

snega ne mečejo na cesto in pločnik,

pozorni pa naj bodo tudi na zaboj-

nike za odpadke, da jih ne založijo s

snegom oz. da pustijo prost dostop

do njih;

* prosimo, da v primeru napovedi

sneženja pustite parkirne prostore

vzdolž Vrtca Divača (Kosovelova ulica)

čez noč proste, da se jih lahko do jutra

očisti, saj so ti v prvi vrsti namenjeni

dovozu otrok v vrtec in šolo;

* enako velja za parkirna mesta pred

zdravstvenim domom in lekarno ter

za pošto, kajti če so tu čez noč parki-

rani avtomobili, pluženje in čiščenje ni

mogoče;

* prebivalce v stanovanjskih hišah, ki

običajno parkirajo avtomobile na

vozišču, prosimo, da le-te v primeru

napovedi sneženja ne puščajo na

vozišču, temveč jih parkirajo v garaže

oz. na dvorišča;

* če je le mogoče, se v službo odpravite

brez avtomobila;

* predvidite, da vam bo pot v službo

vzela več časa, zato se na pot odpravi-

te pravočasno;

* če nimate nujnih ali neodložljivih

opravkov, ta dan raje ostanite doma.

Za pregled stanja mirujočega prometa

je pristojen Medobčinski inšpektorat in

redarstvo občin, Divača, Hrpelje - Kozi-

na, Komen in Sežana, ki nadzira in tudi

odreja odstranitev vozil na prostorih,

kjer je zaradi parkiranih avtomobilov

onemogočeno pluženje.

Hkrati občane obveščamo, da se zaradi

sneženja lahko zamaknejo dnevi odvo-

za odpadkov. Odpadke se prične odva-

žati, ko so ceste prehodne. Če na dan

odvoza odpadkov vaš zabojnik ni bil

izpraznjen, ga pustite na prevzemnem

mestu do izpraznitve.

Da bi opravljanje zimske službe v občini

Divača potekalo brez zastojev, pred-

vsem pa varno, vam posredujemo po-

datke o izbranih izvajalcih pluženja, ki

so odgovorni za opravljanje del zimske

službe na določenih lokacijah.

Občane občine Divača pozivamo, da

se glede opravljanja zimske službe in

morebitnih težav obrnejo na sledeče

kontaktne osebe, ki so odgovorne

za izvedbo zimske službe, v nujnih

primerih se lahko obrnete tudi direktno

na izvajalce, ki so navedeni v tabeli na

naslednji strani:

Foto

: AR

HIV

CP

KFo

to: A

RH

IV C

PK

aktualno

10

Telefonska številka glavnega dežurnega v zimski službi:Tel.št.: 05/680-06-20Odgovorna oseba za izvedbo službe na Občini Divača: EDO FRANETIČ, GSM: 041 – 664 759, e-pošta: edo.franetic@divaca.si Glavni izvajalec in koordinator vseh služb:CPK d.d. Koper, Karlo Šturm, Vodja PC Vzdrževanje, GSM: 041-647-125, e-pošta: karlo.sturm@cpk.si Za področje občinskih lokalnih cest in vasi:CPK d.d. Koper, Goran Plešinger, Vodja CB Sežana, GSM: 031-316-991, e-pošta: goran.plesinger@cpk.si Za področje uličnega sistema in pločnikov v naseljih Divača, Dolnje Ležeče in Senožeče:KOMPOST d. o. o. Sežana, Robert Rogič, Vodja zimske službe, GSM: 041/663-221, e-pošta: kompost.doo@gmail.com

10

Izvajalci po posameznih vaseh za leto 2013-2014:

Naselje - vas Izvajalec Kontaktna številka

DIVAČA Kompost d. o. o. 041/663-221

DOLNJE LEŽEČE Kompost d. o. o. 041/663-221

GRADIŠČE PRI DIVAČI Miran Furlan 031/670-189

BREŽEC PRI DIVAČI Miran Furlan 031/670-189

BETANJA Janez Dujc 031/326-745

ŠKOCJAN Janez Dujc 031/326-745

MATAVUN Janez Dujc 031/326-745

NAKLO Janez Dujc 031/326-745

DANE PRI DIVAČI CPK d. d. 05/680-06-20

KAČIČE-PARED CPK d. d. 05/680-06-20

KOZJANE CPK d. d. 05/680-06-20

MISLIČE Mitja Benčič 051/246-111

VATOVLJE Mitja Benčič 051/246-111

VAREJE Mitja Benčič 051/246-111

BARKA Mitja Benčič 051/246-111

PODGRAD PRI VREMAH Mitja Benčič 051/246-111

ZAVRHEK Janez Dujc 031/326-745

GORNJE LEŽEČE Marjan Vovk 031/282-968

GORNJE VREME Mitja Benčič 051/246-111

DOLNJE VREME Mitja Benčič 051/246-111

VREMSKI BRITOF Mitja Benčič 051/246-111

FAMLJE Mitja Benčič 051/246-111

GORIČE PRI FAMLJAH Miran Furlan 031/670-189

ŠKOFLJE Mitja Benčič 051/246-111

OTOŠČE CPK d.d. 05/680-06-20

LAŽE CPK d.d. 05/680-06-20

SENOŽEČE Kompost d. o. o. 041/663-221

GABRČE CPK d. d. 05/680-06-20

SENADOLE CPK d. d. 05/680-06-20

DOLENJA VAS CPK d. d. 05/680-06-20

POTOČE CPK d. d. 05/680-06-20

Na sneg se moramo pripraviti vsi, tako izvajalci zimske službe kot tudi občani. Zimska služba se izvaja v dobro vseh, zato v zimskih dneh ne pozabimo na strpnost in solidarnost.Vsem uporabnikom občinskih cest želimo strpno in srečno vožnjo.

Iztok Felicjan,

višji svetovalec za splošne zadeve in okolje,

občinska uprava občine Divača

aktualno

Foto

: AR

HIV

CP

K

11

TKŠD Mejame in Združenje borcev za vrednote NOB, krajevna

organizacija Divača, člani združenja borcev, vaščani in svojci

padlih domačinov med prvo in drugo svetovno vojno vasi

Kačič in Pareda smo se 2. oktobra zbrali ob spominski plošči

na vaškem domu v Kačičah, položili venec in se padlim po-

klonili s kratkim kulturnim programom. Uvodno pesem z na-

slovom Mati je recitiral g. Matija Potokar. Tako kot vsako leto

se je tudi letos udeležil obeležja častni predsednik združenja

borcev za vrednote NOB tov. Emil Škrlj. Glavni govornik je bil

predsednik združenja borcev za vrednote NOB Sežana Bojan

Pahor, nastopili sta učenki osnovne šole Divača Manja iz

Pareda in Tjaša iz Dan z recitacijami. Ob zaključnem nago-

voru nas je Matija Potokar opomnil, da letos manjkata dva

najstarejša člana, tov. Anton Grandič, najstarejši član KO ZB

Divača, ki se nahaja v domu za ostarele v Sežani, in najstarejša

vaščanka Kačič Lidija Žiberna, ki pa je v bolnišnici. Obema

smo poslali prav lepe pozdrave. Po končanem programu smo

se še kar nekaj časa družili v vaškem domu v Kačičah.

Jožko V.

zgodilo se je

Podelitev jubilejnih priznanj podjetnikom, članom Območne obrtno-podjetniške zbornice SežanaV soboto, 30. novembra, je v Kosovelovemu domu v Sežani

potekala svečana podelitev jubilejnih priznanj članom Ob-

močne obrtno-podjetniške zbornice Sežana. Iz naše občine

so jo prejeli Ingrid Gerželj iz Frizerskega salona Ingrid za

desetletnico delovanja, naš oblikovalec Jože Požrl iz JPStudia

in Damjan Grželj, Storitve z gradbeno mehanizacijo in Piceri-

ja pri Bzku, za dvajsetletnico.

Poleg jubilejnih priznanj podjetnikom pa je zbornica podelila

tudi posebna pisna priznanja za zasluge oziroma aktivno delo

v zbornici Katji Skok, štirim članom pa za kakovost izdelkov,

storitev in inovatorske dosežke. Med zadnjimi sta bila kar dva

iz divaške občine, in sicer

Gostinstvo in mesnica Malovec iz Divače, ki deluje od leta

1997, poleg osnovne dejavnosti pa nudi še 60 sob s skupno

149 ležišči. Letos bodo presegli 8000 nočitev. Imajo 20 zapo-

slenih, vendar jih bodo v kratkem zaposlili še nekaj, saj razmi-

šljajo o dograditvi obstoječih objektov, enega (prenočitvene-

ga) pa nameravajo še kupiti, je povedal Valter Malovec, ki

mu poleg žene pomagata še hčerka Andreja in sin Blaž.

Gostilna Mahorčič iz Rodika obstaja že več kot 110 let. Zdaj

jo vodita Ksenija in Martin Mahorčič. Ksenija je večino

svojega kuharskega znanja pridobila v Angliji in Italiji, Martin

pa je dejaven v ekipi gostincev Terra Carsus, ki je prejela vrsto

visokih priznanj. Oba sta bila letos povabljena v prestižno

združenje Jeunes Restaurateurs d’ Europe (JRE). Ksenija bo

ves december gostovala v italijanskem smučarskem letovišču

Alta Badia, kjer bo kot članica JRE dokazovala svoje kuharsko

znanje v družbi kuharskih mojstrov z michelinovo zvezdico.

Po podelitvi priznanj je povabljene in ostale goste zabaval

duhoviti dvojec Klemen Slakonja in Tadej Toš v komediji

Gorana Vojnovića TAK.SI, ki je na zabaven in duhovit način

opravil s slovenskimi homofobijami in stereotipi.

V. B. Š.

Foto

: MA

RIJ

A S

VE

TIN

A

12

V divaški občini so 25. oktobra potekale tri komemoracije,

ki so jih v sodelovanju z Občino Divača organizirali občinski

odbor ZB za vrednote NOB Divača in krajevne organizacije ZB

Divača, Vreme in Senožeče. Komemoracije so bile pri osre-

dnjih spominskih obeležjih padlih borcev in žrtev NOB-ja.

Ob 10. uri so se spominu padlih poklonili v Vremah, kjer se

je pred spominsko ploščo na šoli zbralo veliko število doma-

činov, praporščaki in predstavniki borčevske organizacije.

Navzoče je najprej pozdravil predsednik občinskega odbora

združenja borcev za vrednote NOB Divača in predsednik kra-

jevne organizacije ZB Vreme Mirko Martinčič, nato pa predal

besedo županu občine Divača, Dragu Božacu, ki je poudaril,

kako pomembno je iz roda v rod ohranjati vrednoto spomina

na žrtve in jo nikoli pozabiti. V kulturnem delu so sodelovali

učenci podružnične šole v Vremah.

Ob 13. uri so se predstavniki in krajani zbrali pri osrednjem

spomeniku padlim v Senožečah. Tudi tam je vse prisotne

nagovoril divaški župan. V kulturnem delu so sodelovali MePZ

iz Senožeč ter učenci podružnične šole v Senožečah. Pred-

stavniki ZB in občine so v spomin na padle položili cvetje.

V spremstvu organizacije TIGR so vsi skupaj odšli v park in se

pri spomeniku poklonili tigrovcu Danilu Zelenu.

Nazadnje je bila komemoracija v Divači, kjer so kulturni pro-

gram oblikovali Pihalni orkester Divača, MePZ Divača ter učenci

recitatorskega krožka OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača. Pred-

stavniki krajevne organizacije ZB in predstavniki občine so po-

ložili cvetje in se poklonili spominu na žrtve. Uvodni nagovor je

imel predsednik občinskega odbora ZB Mirko Martinčič, glavni

govornik je bil župan občine Divača Drago Božac. Ob koncu se

je vsem skupaj zahvalil še predsednik krajevne organizacije ZB

za vrednote NOB Divača, Jožko Valečič.

Delegacije so ta dan položile cvetje pri spominskih obeležjih

tudi po ostalih krajih v občini.

Mirjam Frankovič Franetič in Jožko Valečič

zgodilo se je

Foto

: ZV

ON

E V

AT

OV

EC

Foto

: MIR

JAM

FF

Foto

: JO

ŽK

O V

AL

EČ

IČ

V soboto, 9. novembra popoldne, smo

člani Kulturnega društva Pepca Čehovin

Tatjana iz Senožeč z našimi prijatelji šli

na martinovanje - strokovno ekskurzijo.

Najprej smo se ustavili v glavnem kraju

Goriških brd, Dobrovem, kjer nam je

kustos gradu zanimivo predaval o zgo-

dovini gradu s poudarkom na heraldiki.

Heraldika ali grboslovje je veda o grbih.

V srednjem veku je veljala za fi lozofsko

vedo, danes pa je dopolnilna veda

umetnostne zgodovine. Zvedeli smo

med drugim, da je grb lahko trajni pred-

stavitelj osebe in/ali rodbine, združenja,

verske organizacije oziroma njenega

posameznika in lokacije v smislu trga,

mesta, pokrajine, dežele in države.

Ogledali smo si tudi slikarsko razstavo

domačega slikarja Zorana Mušiča, ki je

bil slikarski, grafi čni in risarski mojster

sodobne Evrope in posebej Krasa in

kraških ambientov. Bil je edini slikar slo-

venskega porekla, ki se je v 20. stoletju

prebil v elitne kulturne kroge v Italiji in

Franciji, posebej v Parizu, kjer je živel ve-

čino svojega zrelega življenja do pozne

starosti. Slikal je krajine, tihožitja, portre-

te, konjičke, avtoportrete, drevesa, tudi

prizore groze iz taborišča Dachau, ve-

dute Benetk, dvojne portrete z ženo Ido

in starostne avtoportrete. Umrl je 2005.

v Benetkah, v starosti 96 let. Pokopan je

na otočku Sv. Mihaela v Benetkah.

Pot smo nadaljevali po krajši poti čez

Italijo do vasice Plešivo, kjer smo si

ogledali vinsko klet Ščurek. Gospodar

Stojan s pomočjo petih sinov neguje

20 hektarjev vinogradov. Večina posesti

je na italijanskem delu Brd. Ščurkovi

ponujajo trgu letno do 80.000 steklenic

vrhunskega vina. Zvesti ostajajo svežim,

vendar polnim vinom, zato dolgo v

pomlad odlašajo s prvim pretokom. Ob

najsodobnejši tehnologiji odkrivajo tudi

skrivnosti hrastovih sodčkov, predvsem

pa ne pozabljajo na avtohtone sorte.

Posebej so ponosni na zvrsti: rdeča in

bela Stara brajda, UP in Kontra. Ogledali

smo si zaklenjene trezorje za njihove

prijatelje vinarje, ki doma nimajo mo-

žnosti varne hrambe žlahtnih buteljčnih

vin. Prava paša za oči pa so bile njihove

barvne poslikave na sodih vina. Njiho-

vih pet vrst vin smo tudi poskusili na

degustaciji ob siru in olivah.

Kot je že v navadi za martinovo ekskur-

zijo, smo zvečer v Šmartnem pojedli še

martinovo večerjo. Skupaj z upokojenci

iz Pivke smo zapeli ob zvokih harmo-

nike njihovega in našega domačega

harmonikarja Denisa Rojca. Zagotovo

ne bomo pozabili tudi igranja in petja

Briškega okteta, ki nam je polepšal mar-

tinov večer. Tudi zaplesali smo. Nekateri

so šli poslušat petje Slavka Ivančiča,

drugi so zaplesali ob zvokih treh članov

ansambla Prizma, eden naših pa je celo

za njihovo domačo TV zapel karaoke.

Domov smo prispeli v jutranjih urah,

polni lepih vtisov z izleta.

ANDREJ ŠKAPIN

KUD Pepca Čehovin Tatjana

Prva slaščičarska delavnica na Krasu9. novembra je v Senožečah zadišalo

po sladkih dobrotah, ki nastajajo pod

spretnimi prstki Katarine Kleva, moj-

strice izvrstnih pekovskih kreacij, ki so

prava paša za oči, navdih za brbončice

in balzam za dušo. V slaščičarski delav-

nici Babuška se je zbralo več kot 100

sladkosnedov, ki so se sladkali s tortami,

piškoti, kremšnitami, štrudlji, manjka-

le niso niti manjše prefi njene tortice,

millefoglie, slano pecivo in izdelki iz čo-

kolade. Slaščičarsko delavnico Babuška

najdete v Senožečah, nasproti nekdanje

pivovarne Adria.

Dr. Mojca KomparaFoto

: MO

JCA

KO

MPA

RA

13zgodilo se je

14

Proslavili smo Andrejeve tri zmage in naslov državnega prvaka.V okviru vaške skupnosti Famlje in

krajevne skupnosti Vreme smo skupaj z

Andrejem Prelcem povabili vaščane,

njegovo tekmovalno ekipo, tekmovalne

prijatelje, sponzorje, ki so mu fi nanč-

no pomagali ter donatorje, ki so nam

materialno pomagali, da smo proslavili

njegove tri zmage v gorsko hitrostnem

avtomobilizmu, divizije 1 ter osvojenem

naslovu državnega prvaka. To se je

zgodilo sredi oktobra na zadnji letošnji,

četrti dirki v Čedadu, kjer je bil drugi, v

skupnem seštevku pa državni prvak, v

starostni kategoriji nad 21 let.

V večnamenski dvorani v Famljah smo

predvajali posnetek njegove dirke iz

kamere, ki jo je imel pritrjeno v avtomobilu.

Nesebično mu jo je za dirke posojal prija-

telj Alen. Prav on je dal pobudo, da smo

vaščani in prijatelji zbrali sredstva in mu po-

darili kamero. V imenu KS Vreme smo mu

izročili priznanje za tekmovalne dosežke v

letu 2013, pohvalo njemu in vsem ostalim

članom ekipe pa izročili v imenu vaške

skupnosti Famlje. Bilo je lepo druženje, ki

so ga s poznejšim prihodom popestrili tudi

njegovi tekmovalni prijatelji z Obale.

V imenu organizatorjev se zahvaljujem

za donatorstvo:

Andreju Prelcu in njegovi družini, kra-

jevni skupnosti Vreme in Občini Divača,

Perutninarstvu Pivka, Kmetiji Volk z Barke,

Sirarstvu Kramar iz Zatolmina, Vinakrasu

iz Sežane, Kmetiji Malečkar in Fedrigo ter

vaščankam, ki so spekle pecivo. Njegovi

družinski člani pa so presenetili še s torta-

ma. Čestitke Andreju, naj bo tudi nasle-

dnje leto tako uspešno tekmovalno leto!

Mirjam Frankovič Franetič

V Centru za usposabljanje Elvira Vatovec

Strunjan - enota Divača smo se odločili,

da uredimo sobo za umirjanje za otroke

s spektroavtistično motnjo. Naši ideji je

prisluhnil predsednik Pihalnega orkestra

Divača g. Dobrivoj Subić z velikonoč-

nim dobrodelnim koncertom. Rdeča

nit akcije se je nadaljevala z zbiranjem

zamaškov in časopisnega papirja.

Tudi na občini Hrpelje - Kozina so se od-

ločili, da nam pomagajo pri zbiranju sred-

stev. Prevzeli so organizacijo dobrodelne-

ga koncerta, ki se je odvil 8. novembra v

Kulturnem domu Hrpelje. V nabito polni

dvorani smo se s prvo točko predstavili

kar učenci CUEV Divača in učenci

OŠ Divača skupaj z Marjanom Ulja-

nom - Mali Bu. Nastopili so še:

- folklorna skupina Brkini

- folklorna skupina Borjač

- Brkinski kvintet trobil

- Moški pevski zbor Slavnik

- Andreja Hrvatin in Matic Štavar

- harmonikarski zbor Nika Polesa

- OŠ Dragomirja Benčiča

- Plesno društvo Srebrna

- Mešani pevski zbor Senožeče

Koncert smo zaključili s predstavitvijo

našega novega videospota. V njem na-

stopajo naši učenci, učenci OŠ Divača in

pevec Marjan Uljan – Mali Bu. Videospot

nam je sponzorsko posnel g. Ljubo

Sever.

Program je povezovala vedno simpatič-

na Ana Godnik. V preddverju dvorane

je potekala tudi dražba likovnih del

lokalnih umetnikov. Nastopajoče smo

pogostili s hrano in pijačo, ki so jo pri-

spevali sponzorji.

V imenu učencev in zaposlenih v CUEV

Divača iskrena hvala vsem, ki so podarili

svoja likovna dela, nastopajočim, spon-

zorjem, voditeljici in vsem obiskoval-

cem, ki ste se odzvali vabilu. Posebna

zahvala za več kot uspešno organizacijo

koncerta pa gre Saški Likavec Svetel-

šek in Vasji Valenčiču s hrpeljsko-ko-

zinske občine ter Nataši Hreščak, vodji

divaške enote CUEV in Orlandi Norčič,

socialni delavki na CUEV Strunjan.

Erika Trobec Marušić

zgodilo se je

15

Pri gradnji Južne železnice je med Pivko

in Divačo delalo veliko tujih delavcev,

največ iz pokrajin stare Avstrije. Poleg

Slovencev so bili med njimi Čehi, Italijani,

Hrvati in tudi nekaj Madžarov. Zaradi

pomanjkanja vode, slabih higienskih

razmer ter velike koncentracije ljudi je

prihajalo do izbruhov epidemije kolere.

Na kraju »Špital«, ki leži med Žebeljskim

in Vremskim predorom, med grebenoma

Jablanški rob in Sedeže, je stala bolniška

baraka, blizu nje pa so uredili pokopali-

šče za umrle delavce, ki so med gradnjo

železniške proge podlegli različnim

boleznim, pa tudi za njihove družinske

člane, med katerimi je bilo precej otrok.

Nekateri otroci so umrli takoj po rojstvu,

večina pa je klonila zaradi oslabelosti in

bolezni, med katerimi je prevladovala

pljučnica, vročični krči in sušica. Leta

1853 je umrlo 28 ljudi, leto kasneje 34,

leta 1855 pa je umrlo 75 ljudi, največ

zaradi epidemije kolere. Zapisnik o

umrlih se hrani v župnijskem uradu, kjer

je zapisano tudi, koliko ljudi je pokopa-

no. Takratno pokopališče je blagoslovil

župnik Rubesa. Po dograditvi železnice

se pokopališče ni več vzdrževalo.

Pred več leti je kot pomnik na tem kraju

stal litoželezni križ, ki ga je skozi stoletje

načela rja in se je na več mestih prelo-

mil. Poškodovanega je na varno spravil

Miro Prunk, nekdanji predsednik KS

Vreme in občinski svetnik. Že takrat je

opozarjal, da bi bilo potrebno to poko-

pališče očistiti in ponovno postaviti križ.

Od takrat je minilo več let, letos pa je bil

križ zvarjen s pomočjo Ključavničarstva

Damjana Počkaja s. p. iz Pareda. Uspeli

smo pridobiti soglasje lastnika Evstahija

Zadnika iz Sežane, da obstoječo par-

celo lahko očistimo in postavimo križ.

Želimo, da bi bila dela opravljena že v

prihodnjem letu, s pomočjo Slovenskih

železnic in Občine Divača ter s prosto-

voljnim delom domačinov iz Dolnjih

Vrem.

V občinskem proračunu za leto 2014 so

že tudi predvidena sredstva za obnovo

tega pomnika, ki bo spominjal na vse

tiste, ki so pri gradnji Južne železnice

umrli in bili tu pokopani. Kultura ljudi

se kaže tudi v tem, da znamo spoštlji-

vo vrednotiti dediščino, ki jo imamo v

svojem kraju in jo ohranjati za poznejše

rodove.

Mirjam Frankovič Franetič

zgodilo se je

Več kot 150-letna tradicija brkinskega kotlaNa cesti Sežana-Famlje srečujemo vsak

dan kombi z napisom »GAŠPERŠIČ

JB KOTLARSTVO Izdelava in popra-

vilo kotlov za žganjekuho«. Jože in

Boštjan Gašperšič sta edina kotlarja na

Primorskem. Obrt opravljata v skromni

delavnici domače hiše v Famljah. Sin

Boštjan živi s svojo družino v Sežani in

prihaja na delo v svojo domačo vas.

Pred več desetletji je bilo kotlarstvo na

Primorskem zelo razvito, sedaj pa so v

Sloveniji samo še trije kotlarji.

Jože je hodil v službo v nekdanjo Iskro –

sprejemniki v Sežani, kjer je bil zaposlen

kot strojni ključavničar. Po stečaju Iskre se

je zaposlil pri privatniku v kovinarski obrti.

Jožetov oče je bil mizar samouk, tako, da

16

ta obrt ni povezana z družinsko tradicijo.

Za kotlarstvo se je navdušil leta 1997, pri

kotlarju Albinu Mahniču iz Sežane, tako

da je za delo poprijel najprej v popoldan-

skem času. Pred nekaj leti pa je dejavnost

registriral kot domačo obrt pri Obrtni

zbornici Slovenije. Povpraševanja je bilo

veliko, tako da je v obrt pritegnil še sina

Boštjana, ki mu je pred tem pomagal

samo v popoldanskem času. Boštjan je

želel pridobiti naziv kotlarskega mojstra

pri obrtni zbornici, vendar tega ni mogo-

če pridobiti, ker v Sloveniji teh mojstrov

ni več. Pridobil pa bi lahko naziv obliko-

valca kovin, za kar pa se ni odločil.

Poskušala sta s prijavami na razpise

nepovratnih evropskih sredstev za

izgradnjo večje delavnice, žal pa jima

to ni uspelo, ker bi morala imeti še do-

polnilno dejavnost na kmetiji. Odločila

sta se, da bosta gradila sama, po lastnih

fi nančnih zmožnostih.

Izdelujeta nove kotle za žganjekuho, ko-

tličke za golaž, kotle za sir in popravljata

stare kotle. Za izdelavo enega kotla

potrebujeta skoraj tri mesece. Delo

poteka v glavnem ročno, s tolčenjem

in obdelovanjem kovine in z varjenjem.

Material je baker, ki ga kupujeta v Italiji,

saj je pri nas zelo drag, in pločevina

inoks za hladilne posode. Doba trajanja

enega kotla je tudi do 100 let.

Posebnost njunega kotla je v tem, da

se vse faze destilacije dogajajo v enem

kotlu, ker nima dodatnega hladilnega

soda, hlajenje alkoholnih hlapov poteka

kar v značilni bakreni kapi na vrhu.

Postopek izdelave, z izjemo spoja, se v

100 letih ni veliko spremenil. Kotel ima

prostornino od 30 do 40 litrov, značilna

hladilna kapa drži do 100 litrov.

Največ kupcev prihaja k njima s Pri-

morske ter iz slovenske in hrvaške Istre.

Občasno prihajajo na oglede njunega

dela skupine dijakov in študentov iz

Kmetijske zadruge Sežana in Kmetijske

šole Nova Gorica.

Mimogrede povprašam Boštjanovega

sina, osmošolca, ali bo tudi on kotlar, pa

mi vztrajno odkima. Morda pa se bo čez

leta premislil in nadaljeval njuno obrt

in tako ohranil tradicijo kotlarstva na

Primorskem.

Mirjam Frankovič Franetič

zgodilo se je

S šolskim zdravnikom in psihoterapevtom dr. Viljemom Ščuko o izkustvenem učenjuPonedeljek, 4. novembra, je bil grd deže-

ven dan, ki pa smo ga v Parku Škocjanske

jame pričakovali z velikim zanimanjem.

V sklopu Comenius Regio projekta To

Do It je koordinatorica projekta Mirjam

Trampuž iz Osnovne šole dr. Bogomirja

Magajne Divača v Promocijsko-kon-

gresnem centru Pr' Nanetov'h organi-

zirala delavnico izkustvenega učenja za

učitelje Mreže šol parka Škocjanske jame

in širše. Namen je bil preprost, tj. spod-

buditi razmišljanje o pomenu vzgoje

otrok v odgovorne in s tem zdrave ljudi,

ki bodo tvorili zdravo družbo in skrbeli za

zdravo življenjsko okolje in naravo, vse v

kontekstu trajnostnega razvoja.

»Poznam veliko izjemnih znanstvenih

ljudi, ki so nevarni, ker so slabi,« je svojo

pripoved začel dr. Vilijem Ščuka, po rodu

iz Barkovelj pri Trstu, in tako dal vedeti o

čem bo naslednje štiri ure tekla bese-

da: o pomenu (razvoja) osebnosti. »Če

hočemo, da bodo naši otroci v šoli boljši,

je potrebno najprej zgraditi njihovo

osebnost, šele nato jim bomo lahko

posredovali znanje, saj bodo šele takrat

zmožni misliti s svojo glavo in potemta-

kem razumeti snov.« Prav v zvezi s tem

pa je dr. Ščuka zelo kritičen do sodobne-

ga šolstva, ki po zakonih neoliberalnega

kapitalizma otrokom posreduje le vedno

večje gore informacij. Stranski učinek to-

vrstnega izobraževanja z vse manj vzgoje

samega sebe za odgovornost in strpnost

je, da imajo starši veliko težav s svojimi

otroki in ti, ko odrastejo, še sami s sabo.

Neoliberalni kapitalizem, ki si utrjuje pot

v vse pore našega življenja, je zdravju

škodljiv, ali drugače rečeno, medicinsko

problematičen, je povedal.

Kaj se v praksi dogaja, ko se zanemarja

ozaveščanje in spoznavanje sebe v naši

družbi navideznega izobilja?

Imamo populacijo mladih, ki ji pogosto

niso bile privzgojene delovne navade.

Pravzaprav se delovne navade dedujejo

in jih je potrebno do 6., 7. leta starosti pri

otroku s prakso potrditi, česar naša druž-

ba pogosto ne počne več. V nadaljevanju

mladi pogosto ne prepoznavajo svojih

potreb, ker v številnih primerih nikoli niso

bili izpostavljeni nelagodju, ki je ključno,

da se potrebe sploh začnejo kazati.

Pri človeški vrsti je učenje potreba in je,

tako kot motivacija, čustvena kategorija,

saj izhaja iz stiske. Kadar je stiska velika,

je tudi potreba močna, v možganih se

prižge več celic in pojavijo se miselne predstave. Za veliko

znanja je potrebno veliko truda, neugodja, samouravnavanja,

vztrajnosti in potrpežljivosti v stiski. V pogovornem jeziku bi

temu rekli, da je potreben karakter ali drugače, potrebna je

zdrava (močna) osebnost. A sama intelektualnost pri otrocih

niti ni bistvena, meni dr. Ščuka. Otrok predvsem potrebuje

urjenje možganov, nenehno razmišljanje in veliko dela. Če

možganov ne uri, se starajo. A se danes pogosto zalomi že na

začetku.

Današnji otroci imajo v šoli velikokrat probleme s pozorno-

stjo. Nujno pa je doseči, da otroci mislijo le na eno stvar, kajti

le če je prisotna zbranost in so informacije podane jasno, vse

ostale potrebe izginejo in otrok se lahko uči. Pri tem dr. Ščuka

opiše svojo osebno izkušnjo nemirnega otroka, ki ga je nono

uril v pozornosti tako, da ga je spodbujal k opazovanju, rekoč:

»Vidiš tisti uhelj tam v daljavi?« Čeprav ni bilo nikjer nobene-

ga uhlja, je kot otrok stremel in stremel. Pripoved zaključi: »To

so bile male modrosti naših starih.«

»Možgani so čudna knjižnica, kjer ena knjiga vpliva na vse

ostale knjige v možganih.« Namreč, kadar kot zdrava oseb-

nost uspemo pridobiti znanje, ga lahko razumemo in poveže-

mo z izkušnjami. Ko uspemo narediti to, rečemo, da ravnamo

po »svoji pameti«. Imeti pamet pomeni znanje uporabiti v

praksi. In ko si sposoben pamet povezati z življenjem, celostjo

in smislom življenja, govorimo o modrosti. In le moder človek

lahko gradi razvoj trajnostno kot edino smiselno reč zase, za

druge in naravo, katere del je.

Temelj vsega je zdrava osebnost.

Darja Kranjc

Foto

: MIR

JAM

TR

AM

PU

Ž

10. obletnica v Mreži šol parka Škocjanske jameV letošnjem letu (2013) mineva deset let od uradne ustano-

vitve Mreže šol parka Škocjanske jame. Brez obeležitve tako

pomembnega dogodka preprosto ne gre. Sklenili so, da se

bodo ob tej priložnosti z izbranimi učenci vseh sodelujočih šol

medsebojno obiskali in tako še bolj poglobili vezi. In ker je v

mreži kar sedem šol, so se odločili svoje obiske izpeljati v dveh

delih, enega letos, drugega pa naslednje leto. Prvi del so izvedli

na sončen dan s kraško burjo, v ponedeljek, 25. novembra.

Z dvema avtobusoma mladih nadobudnih glav v spremstvu

mentoric in večino ravnateljic Osnovne šole Podgora Kute-

ževo, Osnovne šole Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica, Osnov-

ne šole Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica, Osnovne šole dr.

Bogomirja Magajne Divača, Celodnevne osnovne šole Pinka

Tomažiča Trebče in štirih italijansko govorečih šol Istituto

comprensivo Rilke Duino Aurisina, ki ga sestavljata dve šoli iz

Sesljana, šola iz Sv. Križa in šola iz Devina, so se zjutraj najprej

podali na italijansko stran meje, v Trebče, kjer so jih sprejeli

učenci 4. in 5. razreda COŠ Pinka Tomažiča z mentoricama

Miro Grgič in Barbaro Boneta ter vaščanoma Brunom Kraljem,

starosto trebenskih učiteljev in Pinom Hrovatinom, znanim

graditeljem hišk in velikim ljubiteljem kraške suhozidne

gradnje. Učenci so predstavili šolo, ki je bila ustanovljena leta

1867, bližnji spomenik narodnemu heroju Pinku Tomažiču, po

katerem šola nosi ime, sledila je krajša predstavitev in ogled

vaške cerkve sv. Andreja, ki jo krasijo poslikave Toneta Kralja,

razlaga o bližnji jami Labodnici, skozi katero nadaljuje svoj tok

proti morju reka Reka, obisk Pinove hiške, namenjene spravilu

orodja ob njivah, vaškega kala in Ljnčkine enocelične avtoh-

tone hiše z odprtim ognjiščem in krušno pečjo v spahnjenci.

Sledil je ogled Naravoslovno-didaktičnega centra v Bazovi-

ci (Centro didattico naturalistico di Basovizza). V centru so

udeleženci skozi video in z interaktivnim pristopom spoznali

zgodbo o kraški naravi, zgodovini in kulturi ter pomembnih

okoljskih problemih našega planeta.

V Osnovni šoli dr. Bogomirja Magajne, gostiteljici prvega dru-

ženja mreže šol, so se po pozdravnem nagovoru ravnateljice

Damijane Gustinčič najprej predstavili italijanski učenci v itali-

janskem in angleškem jeziku. Sledila je kratka predstavitev šole

pod mentorstvom Mirjam Trampuž in pevskim zborom pod

taktirko Ade Škamperle. Navdihujoče ubrano petje so mladi

pevci zaključili s posebno skladbo, pred kratkim nagrajenega

glasbenika in učenca šole, Ana Černeta, ki se je zboru priključil

na fl avti in vokalu, oče Danijel pa na kitari. Nastopil je kviz, resna

bitka vseh bitk, v poznavanju narave, trajnostnega razvoja, par-

ka in Unesca. Po polurnem zagretem zvončkljanju in napornem

delu komisije je povedla ekipa Osnovne šole Antona Žnideršiča

iz Ilirske Bistrice in si prislužila torto, ki jo je prijazno poklonila Pi-

cerija in gostilna Etna iz Divače. Na drugo mesto se je zavihtela

divaška šola, tretje mesto pa sta si razdelili šola iz Kuteževega in

Osnovna šola Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice. Sledil je ogled

Muzeja slovenskih fi lmskih igralcev, ki s svojo tematsko širino in

sodobno postavitvijo pomembno prispeva tudi k umeščenosti

biosfernega območja Kras na obči kulturni zemljevid Slovenije.

Darja Kranjc, PŠJ in Mirjam Trampuž, OŠ Divača

17Park Škocjanske jame

18

»Mednarodna mreža šol parka Škocjanske jame je izjemen

projekt, z začetkom v letu 1999 in stalnim delom tudi danes.

V 10 letih delovanja smo skupaj z mentoricami, učenci, so-

delavci šol in parka ter mnogimi strokovnjaki naravoslovnih

in družboslovnih ved izvedli 10 mednarodnih in nacional-

nih projektov, 20 izobraževanj za mentorice, 16 delavnic in

predavanj za učence, 12 ekskurzij za učitelje in učence, 7 ur

pravljic, 22 nastopov in prireditev s prikazom dela učen-

cev na temo spoznavanja ter varstva naravne in kulturne

dediščine, 11 raziskovalnih projektov »8. marec«, 5 literarnih

natečajev in 4 kongrese za mlade raziskovalce biosfernega

območja Kras. Skupaj je v mreži aktivnih 25 mentoric in

vsako leto skoraj 100 učencev. Številke so zgovorne zato, ker

so rezultat sodelovanja, vzajemne podpore in razumevanja,

srčne vztrajnosti mentoric, predanosti tem krajem in izročilu

naših prednikov. Skupaj pridobivamo znanje in veščine,

ki so nujne za odgovorno bivanje in delo v biosfernem

območju Kras. S svetom ponosno lahko delimo vrednote, ki

odlikujejo nosilce trajnostnega razvoja: za boljši jutri zaviha-

mo rokave že danes.«

Mag. Vanja Debevec, univ. dipl. biologinja,

vodja službe za raziskovanje in razvoj, JZ Park Škocjanske jame, Slovenija

»Ponosna sem, da sem mentorica mreže šol od samega za-

četka in ambasadorka BOK-a. V čast in veselje mi je, da s svojo

strokovnostjo in znanjem navdušujem učence za dejavnosti,

v katerih prepoznavajo in razumejo okoljsko problematiko, in

da razvijam odgovorno in aktivno sodelovanje pri razreševa-

nju trajnostnega oziroma sonaravnega razvoja.

Prav z aktivnim sodelovanjem si učenci oblikujejo odnos in

stališča do sebe, okolja, v katerem živijo, do naravne in kultur-

ne dediščine in zavedajo se pomena odgovornega ravnanja.

Učenci se med seboj družijo, izmenjujejo izkušnje in se učijo

drug od drugega.«

Mirjam Trampuž,

mentorica in ambasadorka, OŠ Divača

»Hitro je minilo teh deset let od takrat, ko je Javni zavod

Park Škocjanske jame, poleg svojih nalog, vključil v svoje

okrilje mrežo šol parka – inovativen, drzen in uspešen pro-

jekt. Če pa gledam na to obdobje z vidika prehojene poti,

kjer je bilo realiziranih nešteto aktivnosti vseh vključenih

deležnikov, zaključim, da se vse to lahko zgodi le v mnogo

daljšem času.

Mrežo šol parka vidim kot dejansko združevanje razisko-

valcev, strokovnjakov in učencev, mentorjev, domačinov v

splet, kjer se udejanja povezava med znanostjo in realnim

življenjem, družbo v širjenju zavesti o trajnostnem razvoju

in ohranjanju naravne in kulturne dediščine. Znanstveno

raziskovanje biosfernega in kulturnega območja, v katerem

živimo, se je z delovanjem mreže preneslo v šole, med učen-

ce in učitelje. Udejstvovanje učencev in njihovih mentorjev z

različnimi raziskovalnimi nalogami daje priložnosti za razvoj

odgovornega ravnanja ljudi v svojem okolju. Ob tem prihaja

do oživljanja tradicionalnega znanja in prenos le-tega od

starejših na mlajše generacije ter krepitev socialnih in med-

generacijskih povezav. Želim, da bi poslanstvo in vizija mreže

parka šol PŠJ zajelo širšo družbo.

Zahvaljujem se strokovnim sodelavcem PŠJ z izjemno

ustvarjalno vodjo projekta mag. Vanjo Debevec, mentori-

cam in učencem, jim obenem čestitam za velik doprinos k

našemu vzgojno-izobraževalnemu delu in želim še nadalj-

nje uspešno delo.«

Damijana Gustinčič, prof., spec.,

ravnateljica OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača

»Ponosni sva, da sva del mreže šol. Bili sva že na več ekskurzi-

jah in zdele so se nama zanimive in poučne. Uživali sva. Všeč

nama je, da šole sodelujemo, tekmujemo med seboj, najpo-

membnejše pa je, da se spoznavamo in navezujemo nova

prijateljstva. Želiva si še sodelovati v mreži šol na kreativnih

delavnicah in kongresu mladih raziskovalcev.«

Tjaša Kobal in Eva Švigelj,

7. b, OŠ Divača

»Sodelovanje s Parkom Škocjanskih jam mi je zelo všeč, saj

se v različnih projektih mnogo naučim. Zelo mi je zanimivo

in zabavno, zato se z veseljem udeležim aktivnih dejavno-

sti, kongresov in delavnic s področja naravne in kulturne

dediščine. Najbolj všeč mi je bilo snemanje prispevka,

fi lmčka, katerega sta Eva in Tomaž, bivša učenca naše šole,

predstavila na prvem forumu mladih JV Evrope pod okri-

ljem UNESC-a. V mreži šol sodelujem že od četrtega razreda,

spoznavam nove vrstnike iz drugih šol in nikoli mi ni bilo

dolgčas. Želim si še sodelovati.«

Taja Vatovec,

9. b, OŠ Divača

Park Škocjanske jame

19

100-letnica izdaje prvega celovitega načrta Škocjanskih jamV Matavunu so na 27. obletnico vpisa Škocjanskih jam na

Unescov seznam svetovne dediščine v Parku Škocjanske

jame obeležili še en pomemben mejnik v zgodovini jam.

Leta 1913 je bil iz vseh do tedaj izdelanih načrtov izdan prvi

celovit načrt Škocjanskih jam, zato so se v parku odločili, da v

letošnjem letu obeležijo stoletnico njegove izdaje. Projekt ob

okrogli obletnici je delno sofinancirala Slovenska nacionalna

komisija za Unesco. Na dogodku so tako poleg direktorice

parka dr. Gordane Beltram spregovorili še generalna sekre-

tarka SNKU Marjutka Hafner, vodja sektorja za ohranjanje na-

rave na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje dr. Marija Markeš

in akademik prof. dr. Andrej Kranjc.

Škocjanske jame imajo izredno bogato zgodovino, prisotnost

človeka se izkazuje že v prazgodovini, podzemni tok Reke pa

so raziskovalci začeli odkrivati v 19. stoletju. Prvim akcijam s

čolnom in baklami v podzemlje so sledile prve poti in prvi

načrti jame. V počastitev stoletnice izdaje prvega celovitega

načrta Škocjanskih jam so si v Parku Škocjanske jame zami-

slili vrsto dogodkov, vezanih na obdobje glavnih raziskav v

jami. Ker je bila povod za celoten projekt prav 100. obletnica

prvega celovitega načrta Škocjanskih jam iz leta 1913, so jo

zaznamovali s tiskom faksimila, torej kar najbolj identične

kopije originalnega načrta, ki ga hranijo v tržaškem muzeju

Museo Civico di Storia Naturale. Barvni načrt iz tega obdobja

je prikaz do takrat odkritih rovov v Škocjanskih jamah z vsemi

takratnimi poimenovanji za posamezne dele jam.

Park Škocjanske jame je postal bogatejši tudi za publikacijo in

razstavo Stoletna pričevanja o Škocjanskih jamah. Geografi Bo-

rut Peric, Karmen Peternelj in Rosana Cerkvenik so na ta način

predstavili obsežno gradivo starih tabel, razglednic in zemlje-

vidov Škocjanskih jam. Ob pregledovanju starih tabel oziroma

njihovih ležišč na stenah v Škocjanskih jamah se je porodila tudi

ideja o njihovi postopni ponovni namestitvi. V sklopu projekta

je bila narejena replika (izdelal jo je kipar Davide Di Donato) ta-

blice Radonetz Warte (Radonetzov razglednik) iz leta 1886, ki jo

je hranil Inštitut za raziskovanje krasa v Postojni in je originalno

stala na steni v Mali dolini ob Radonetzovem vodnjaku.

Pomembna nova pridobitev je tudi prevod in izdaja dela

Friedricha Müllerja »Škocjanski jamski svet« iz leta 1890. Gre

za natančen opis do takrat odkritih delov Škocjanskih jam,

predvsem pa je podrobno opisano samo raziskovanje. Zadnje

poglavje je namenjeno arheološkim najdbam, ki so jih odkrili

prvi raziskovalci v različnih delih jam in ki so razkrile sledi

človeške prisotnosti že v času prazgodovine. Ker je bilo delo

v originalu napisano zgolj v nemškem jeziku, je prevod, ki je

delo Sitke Tepeh, izjemno dobrodošel za vse, ki jih zanimajo

jame, zgodovina raziskav in način raziskovanja v preteklosti,

predvsem pa za domačine, ki so s temi dogodki preko svojih

prednikov neposredno povezani.

Sidonija Zega

Foto

: BO

RU

T L

OZ

EJ

Park Škocjanske jame

OD LEVE: DIREKTORICA PARKA DR. GORDANA BELTRAM IN GEOGRAFI

KARMEN PETERNELJ, BORUT PERIC IN ROSANA CERKVENIK

20

Pravljice na konicah prstovMrzel novembrski večer so balerine iz

Divače zavile v toplo odejo pravljic pod

odrskimi lučmi v Hrpeljah.

Iz plesa v pravljico je bil naslov naše le-

tošnje predstave, ki smo jo uprizorili 15.

novembra v Kulturnem domu Hrpelje. V

teh sivih časih in mrzlih dneh z baletom

vnašamo nekaj čarobnosti v življenja

otrok, ki so se vživeli v različne pravljič-

ne like, in gledalcev, ki so odprli srce in

spremljali iskrene gibe otrok.

Predstavo sta vodili mlada, komaj 6-letna

baletka Brina in njena mama z žame-

tnim glasom Katja Štrkalj. Skozi njuno

pripoved so na odru zaživele pravljice v

baletnih korakih, v katerih so zablestele

vse naše balerine od najmlajših 4-letnih

baletk, ki so se prvič znašle pred odrskimi

žarometi in številčno množico gledalcev,

do večjih balerin, ki že obiskujejo srednjo

šolo, svoj prosti čas pa namenjajo tudi

umetnosti in gibanju.

Poleg naših plesalk smo v goste pova-

bili tudi balerine iz Italije in baletnika iz

Konservatorija za glasbo in balet Lju-

bljana, saj se na naših nastopih trudimo

pokazati tudi profesionalne plesalce, ki

so vedno zanimivi za gledalce in pred-

vsem velika motivacija za naše baletke,

saj so tudi najboljši plesalci začenjali le

kot otroci z velikimi plesnimi sanjami.

Polna dvorana gledalcev nam je pome-

nila potrditev, da smo še vedno na pravi

poti, da ustvarjamo za skupnost, saj

ljudje danes še kako potrebujemo ra-

dost in notranji mir, ki ga lahko prinaša

baletna umetnost.

Alena Medič

Baletni izlet v LjubljanoBalet ni zgolj fi zična aktivnost, ampak

daje plesalcem tudi kulturno širino.

Veliko naredimo že s tem, ko plešemo

na kakovostno klasično glasbo in z uče-

njem odrskega in plesnega izražanja.

Velik del kulturne izobrazbe pa predsta-

vlja tudi ogled profesionalnih baletnih

predstav v operno-baletnem gledali-

šču. Že dolgo smo si prizadevali, da bi

omogočili našim baletkam ogled prave

baletne predstave s profesionalnimi

plesalci in letos nam je to tudi uspelo.

Tako smo se na prijetno topel oktobrski

petek odpeljali na ogled baletne pred-

stave Trnuljčica v ljubljansko Opero. Za

naše člane in vse ljubitelje umetnosti,

ki so v velikem številu sprejeli ponu-

jeno priložnost, da bi videli baletno

predstavo v Operi, smo organizirali tudi

brezplačen avtobusni prevoz, saj bi bil

fi nančni zalogaj brez tega veliko večji.

Da bi dobili kar največ od načrtovanega

baletnega izleta, smo posebej za našo

zbrano skupino organizirali ogled vaje

na Konservatoriju za glasbo in balet.

Tako smo se pisana druščina različno

starih baletk in njihovih staršev odpeljali

v Ljubljano. Najprej je bil na vrsti obisk

na KGBL-ju. Ko smo vstopili v stavbo

konservatorija, smo se znašli v ozračju

umetnosti. Iz vseh strani so prihajali

zvoki klasične glasbe, dijaki pa so v ro-

kah poleg nahrbtnikov držali še kakšen

inštrument. Ko smo končno vstopili v

baletno dvorano, nas je zaobjel zelo

velik in svetel prostor, z ogledali od tal

do visokega stropa. Ob strani pa je kra-

ljeval velik klavir z mojstrico, ki z zvoki

črno-belih tipk spremlja vaje baletnikov.

V prostor so vstopili tudi plesalci in

njihova profesorica Marinka Ribič, bivša

solistka Sng Opere in baleta Ljubljana.

Marinka je bila na videz stroga, vendar

si lahko čutil njen topel odnos do ple-

salcev, katerim iz dneva v dan predaja

svoje znanje. In učenci so ga srkali z

vsakim gibom roke, z vsakim dihom in

pogledom oči, hkrati pa so mirno in v

popolni koncentraciji izvajali čudovite

plesne gibe. Na vaji smo žal lahko ostali

le 30 min, nato pa morali pohiteti, da ne

bi zamudili težko pričakovane Trnuljčice.

Po kratkem odmoru za okrepčilo smo

se zbrali v Operi. Posebno doživetje je

že sam vstop v operno baletno hišo,

kjer kraljujeta visoka glasbena in plesna

umetnost. Vendar doživetij še ni bilo

konec; predstava, orkester, kostumi

in ples so navdušili naše balerine in

vse, ki so z nami spremljali predstavo.

Popolnoma smo se potopili v glasbo in

zgodbo Trnuljčice. Baletni umetniki so

jo pripovedovali skozi navidez lahkotne

gibe, za katere pa so vse naše plesalke

vedele, da zahtevajo leta in leta vaj.

Vseh 54 članov ‘baletne odprave’ DLBU-

ja se je vrnilo domov polnih navdiha in

plesnega veselja. Po zaključku izleta v

Ljubljano smo bili vsi, ki smo ga orga-

nizirali, upravičeno zadovoljni. Pokazali

smo, kaj lahko dosežeš po letih potrpe-

žljivega treninga, kako se vaje in koraki

spremenijo na odru v lepo in graciozno

umetnost, kako lahkotno zaživijo in pre-

budijo domišljijo. Znova smo se lahko

prepričali, da je ples umetnost, ki bogati

dušo, najsi uživaš v njem kot gledalec ali

se sam prepustiš plesnemu poletu.

Alena Medič

DLBU

kultura

21

Letošnje gostovanje pihalnega orkestra v ToskaniČlani orkestra so se po uspešnem gostovanju v Španiji leta 2011

in na Češkem leta 2012 letos udeležili 35. Glasbenega festivala

pihalnih orkestrov v Toskani, natančneje v kraju Camporgia-

no. Zamisel o mednarodnem sodelovanju med divaškim in

tamkajšnjim orkestrom je vzklila na gostovanju v Bravanticah,

rojstnem kraju Antona Hankeja. Kontakti so bili izmenjani in

sledilo je povabilo Pihalnega orkestra iz Camporgiana, da jih

počastimo s svojim prihodom. Godbeniki so se obiskovalcem

predstavili v dveh večerih, kjer so s povorko po ulicah in s samo-

stojnim koncertom na prečudovitem pravljičnem mestnem trgu

Camporgiana navdušili številne poslušalce. Kot je za orkestraše

že v navadi, so poželi veliko pohval tako občinstva kot drugih

dirigentov tamkajšnjih orkestrov. Člane orkestra je spremljal tudi

župan Drago Božac. Delegacijo je z vsemi častmi uradno sprejel

v prostorih občine tudi tamkajšnji župan, ki je bil nad obiskom

zelo navdušen, saj sta oba župana ugotovila, da sta si tako ob-

čina Camporgiano kot občina Divača zelo podobni in da imata

veliko skupnega. Da pa skoraj 5-dnevno gostovanje ni bilo samo

delavno, so si člani privoščili tudi ogled Firenc, Pise, potovanje

pa zaključili s kopanjem v Ligurskem morju. Zadnji dan pa so

priredili tradicionalni festival karaok, na katerem sta barve orke-

stra, občine in tudi Slovenije zastopala dirigent Boris Benčič in

Rok Nemanič. Slednji je pometel s konkurenco in seveda zasedel

prvo mesto. Razšli smo se z obljubo, da jih v letu 2014 gostimo

pri nas in da jim razkažemo lepote naše Slovenije in občine.

Katja Ferfila

Foto

: KA

TJA

FE

RF

ILA

Foto

: KA

TJA

FE

RF

ILA

Foto

: KA

TJA

FE

RF

ILA

kultura

Konec oktobra se je senožeški zbor odpravil na gostovanje,

tokrat v Beograd. Čudoviti sončni in topli dnevi iztekajoče

se jeseni so še polepšali prijetno bivanje v glavnem mestu

Srbije. Že pred vstopom v velemesto so nas na parkirišču

pričakali g. Tomislav Jovanović z družino in prijatelji, ki so vse

tri dni skrbeli, da smo se imeli nadvse imenitno. Kruh, sol in

žganje, star običaj dobrodošlice, je res čudežno deloval na

vse nas. Neverjetno hitro smo se vključili v dinamično življe-

nje Beograjčanov. Prav tega dne so v Beogradu z državniškimi

častmi pokopali Jovanko Broz in program naših ogledov je v

prvi točki vseboval obisk parka Dedinje. Kljub pozni popol-

danski uri smo v omenjenem parku srečevali množico ljudi

22

iz različnih republik nekdanje skupne domovine. V amfi tea-

tru, na robu parka, smo zapeli nekaj lirskih pesmi in v hipu

privabili številne poslušalce, ki so z navdušenjem spremljali

naš »ulični« nastop. Takoj smo dobili dve mamljivi ponudbi za

novo gostovanje.

Sobotni popoldan smo nadaljevali z ogledi najpomembnej-

ših turističnih točk, dan pa zaključili v prijetni družbi trubačev.

Z zavestjo, da nas v nedeljo čakata dva pomembna nastopa,

smo odšli k počitku pred polnočjo.

Nedeljsko jutranje sonce in nenavadno visoke temperature

so stopnjevale dobro voljo pevcev. V dopoldanskem času nas

je čakal nastop sakralnih pesmi v cerkvi Kristusa Kralja, ki je bil

vpet v sveto mašo.

V isti cerkvi smo tega dne izvedli tudi koncert slovenskih ljud-

skih in umetnih pesmi in seveda navdušili poslušalce. Sloven-

ci, ki živijo v Beogradu, so bili še posebej ganjeni. S solzami v

očeh so se nam zahvalili za podarjene nostalgične trenutke, ki

so jih podoživljali skozi slovensko pesem. V spominu nam bo

ostal posebno lep govor nadškofa katoliške cerkve v Beogra-

du, msrg. Stanislava Hočevarja, ki je poudaril pomembnost

takih dogodkov. V čast nam je bilo, da nas je nadškof pova-

bil v nadškofi jo in nas osebno vodil skozi prostore, ki imajo

pomembno zgodovinsko vrednost ter večkrat poudaril, da

moramo še kdaj s pesmijo obdariti rojake v Beogradu.

Nedelja je tako minila v odličnem pevskem vzdušju. Večerni

obisk Kalamegdana, ponovni ulični nastopi in brezskrbno po-

izkušanje srbske kulinarike v tradicionalni gostilni je bilo nekaj

nepozabnega. V ponedeljek smo se povzpeli na Avalo in

razgledni stolp, pokukali na bogato tržnico in se po skupnem

kosilu poslovili od naših gostiteljev.

Ada Škamperle

zborovodkinja

Kreativnost skozi prosti časDruštvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega

časa VEZI je namenjeno osebam z dolgotrajnimi težavami v

duševnem zdravju in njihovim svojcem. V tesnem sodelovanju

z občinami in tudi z vaškimi skupnostmi nam na področju

duševnega zdravja uspeva uresničevati poslanstvo društva,

in sicer: krepiti moč ljudem s težavami v duševnem zdravju in

njihovim svojcem na poti k večji socialni vključenosti, razvoju

elementov samopomoči in višanju kvalitete njihovega življenja.

Tako se je uresničil tudi eden izmed ciljev stanovalca stano-

vanjske skupine Vlada Maršiča, ki je imel v začetku meseca

avgusta otvoritev svoje prve samostojne razstave, z naslo-

vom Kreativnost skozi prosti čas v prostorih Občine Diva-

ča. Otvoritev razstave je pospremil kratek kulturni program z

recitatorsko skupino našega društva ter skromna pogostitev.

Vlado je svojo ustvarjalno pot pričel z gnetenjem testa in

oblikovanjem različnih izdelkov iz njega. V spoznanju, da

ga tovrstno delo veseli, se je kasneje poizkusil v izdelovanju

izdelkov iz gline. Sprva so bili ti izdelki zelo preprosti, nato pa

vedno bolj zahtevni. Izdelkom iz gline so se pridružili še izdel-

ki iz lesa in kamna. Ker pa se za vso to ustvarjalnost potrebuje

več prostora, predvsem pa mora biti prostor odmaknjen od

bivalnih prostorov, saj nastaja tudi veliko prahu, si je Vlado na

dvorišču stanovanjske skupine ob pomoči zaposlenih uredil

delavnico, kjer nastajajo različni in zelo pestri unikatni izdelki.

Veseli smo, da lahko s pomočjo naših programov in metod

dela pomagamo, da uporabniki uresničijo svoje želje oz. cilje.

Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Občini Divača, ki je Vladu z

brezplačno uporabo svojih prostorov omogočila prvo samo-

stojno razstavo. Razstava je bila na ogled do začetka septembra.

Mojca Mahnič

kultura

Foto

: KA

TJA

FE

RF

ILA

Foto

: KA

TJA

FE

RF

ILA

Foto

: KA

RM

EN

MA

RG

AR

ITFo

to: K

AR

ME

N M

AR

GA

RIT

23

V letošnjem letu se je v prostorih Občine Divača predstavilo kar

nekaj avtorjev s svojimi fotografskimi, slikarskimi ali drugimi deli.

Kot uvod v pomlad je bila v marcu organizirana razstava z

naslovom Barve pomladnega jutra, avtorja Mateja Skubica.

S fotografi jami nam je avtor, ki svoj prosti čas rad preživlja v

naravi, prikazal kačje pastirje, metulje in druge male pre-

bivalce narave v lepoti in čudovitih barvah, ki jih ponujajo

jutra v naravi.

V mesecu juliju smo v prostorih občine gostili slikarja Radka

Oketiča iz Dan pri Sežani. Na ogled je postavil svoje akvarele

s kraško in primorsko motiviko. V svojih delih avtor obuja spo-

mine na kraška dvorišča, vodnjake, gradove, zvonike, dimnike,

portale, ki jih krasijo kamnoseški izdelki minulih stoletij.

V mesecu avgustu se je predstavil Vlado Maršič, stanovalec

stanovanjske skupine društva VEZI v Divači, ki ustvarja razne

izdelke iz kamna, lesa in gline. Predstavil se je s prvo samo-

stojno razstavo z naslovom Kreativnost skozi prosti čas.

V septembru in oktobru smo nadaljevali z razstavo slik

Julijane Ravbar iz Divače. Začetki njenega slikarstva segajo

v leto 2000, ko je začela s tehniko pastel. Nato je leta 2002

začela ustvarjati s slikarsko tehniko akril ter izoblikovala svoj

stil abstraktnega ustvarjanja. K prvi samostojni razstavi so jo

spodbudili prijatelji, znanci in sorodniki.

Od 25. novembra do 4. decembra je Zavod za varstvo kul-

turne dediščine Slovenije, OE Nova Gorica ob stoti obletnici

organiziranega varstva kulturne dediščine v Sloveniji v boga-

tem slikovnem gradivu predstavil stanje objektov kulturne

dediščine v zahodni Sloveniji. Razstava bo do konca leta

potovala po vseh večjih primorskih krajih.

Od decembra do prve polovice februarja 2014 pa stene

naših prostorov krasijo fotografi je fotografa Roka Dolničarja

iz Lucije. Z razstavljenimi deli, pod naslovom Dotik narave,

avtor želi ozavestiti javnost o neprecenljivi vrednosti narav-

nega habitata, na katerega človek pogosto pozablja. Je član

Severnoameriške naravoslovne fotografske zveze NANPA,

ki se zavzema za promocijo umetnosti in ved naravoslovne

fotografi je s ciljem spoštovanja narave in varovanja okolja.

Suzana Škrlj

kultura

V soboto, 16. novembra, je v Muzeju slovenskih fi lmskih

igralcev v Divači potekala brezplačna delavnica Recikliramo

podobe: Filmsko mesto.

Na novembrski delavnici so iz papirja in kartona zgradili

majhno fi lmsko mesto s hišami in stolpnicami, drevesi

in uličnimi svetilkami, sprehajalci in kolesarji. Ko so vanj

namestili še majhno fi lmsko ekipo s kamero, režiserjem in

igralci, se je mesto spremenilo v pravo prizorišče snemanja

fi lma.

Delavnice pripravlja Društvo GUMB in so namenjene otro-

kom in mladim od 6. leta dalje, dobrodošli pa so tudi starši.

V. B Š.

24

Zaključna prireditev Primorci beremo tokrat v divaški knjižniciNa ta veseli dan kulture, 3. decembra,

je v divaški knjižnici potekala zaključna

prireditev projekta Primorci beremo, v

katerem Kosovelova knjižnica Sežana

sodeluje že šest let. Letos je v projektu

sodelovalo 9 splošnih knjižnic in 895

bralcev, ki so prebrali 7.237 knjig, v vseh

letih pa je sodelovalo 5.331 odraslih

bralcev, ki so prebrali 38.467 knjig izvir-

nega slovenskega leposlovja.

V občinah, ki jih pokriva Kosovelova

knjižnica, je dovolj knjig za »bralno

značko« prebralo 91 bralcev oziroma

bralk, saj je bilo moških bralcev le za

vzorec. V Sežani je priznanja prejelo 42

bralcev, v Komnu 20, na Kozini 12 in v

Divači 16. Voditeljica prireditve, direkto-

rica Knjižnice Srečka Kosovela Sežana

Magdalena Svetina Trčon, je s ponosom

povedala, da je sežanska knjižnica (s

podružnicami) na 4. mestu po številu

sodelujočih pri projektu Primorci bere-

mo izmed devetih primorskih knjižnic.

»Letos se moramo za izpeljavo prireditve

zahvaliti tudi Občini Divača, ki nas je

fi nančno podprla, in Kobilarni Lipica, ki

nam je nudila materialno pomoč,« se je

voditeljica zahvalila sponzorjem.

Gost letošnje zaključne prireditve je bil

popularni mladi literat in fi lmski režiser

Goran Vojnović, ki pa smo ga morali

počakati, da je prišel iz Sežane, kamor

se je pomotoma napotil. Letos smo pre-

birali njegov najnovejši roman Jugosla-

vija, moja dežela, pred leti pa njegov

prvenec Čefurji raus, ki je pozitivno

razburkal slovensko predsodkarstvo.

Poleg romanov piše tudi kratko prozo,

kolumne, dramska besedila in scenarije,

izdal pa je tudi eno pesniško zbirko.

V obsežnem in zanimivem pogovoru z

voditeljico smo izvedeli, kako piše, odgo-

varjal je tudi na vprašanja, ki so zanimala

bralce, predvsem o nestrpnosti do dru-

gačnih, kar je tudi tema njegovih del in o

njegovem pogledu na literaturo in fi lm.

Po zanimivem razgovoru so prisotni

značkarji prejeli priznanje in darilce, tisti,

ki se prireditve niso udeležili, pa jih bodo

dobili pri mentorjih v svoji knjižnici.

V. B. Š.

Magajnova bralna značkaKosovelova knjižnica Sežana izvaja Ma-

gajnovo bralno značko od šolskega leta

2010/2011 – vanjo so vključeni odrasli s

posebnimi potrebami. Na šestih sreča-

njih, ki potekajo v prostorih Kosovelo-

ve knjižnice Sežana kot tudi v divaški

knjižnici, vzpostavljata strokovni delavki,

bibliotekarki Tanja Bratina Grmek in Maja

Živec med temi bralci in prebranimi knji-

gami svojevrsten dialog. Izvajata namreč

literarno-bralo-pogovorna srečanja z

bibliopedagoškimi pristopi. Vsak oskrbo-

vanec/varovanec na uvodnem srečanju

prejme seznam gradiva za Magajnovo

bralno značko, ki vključuje slovensko

ljudsko in avtorsko književnost, prozo in

pesništvo. Posameznik zahtevani mini-

mum izpolni s sodelovanjem na šestih

skupnih srečanjih. Ker je to svojevrsten

primer v praksi, je Bralno društvo Sloveni-

je pozvalo izvajalki, da bi svojo dejavnost

predstavili na posvetu Bralnega društva

Slovenije kot primer dobre prakse.

Prispevek, ki ga je napisala in na posvetu

predstavila Tanja Bratina Grmek, pa je

izšel tudi v zborniku, ki ga je omenjeno

društvo izdalo ob tej priložnosti.

Magdalena Svetina Terčon

Berimo skupaj!Bralno društvo Slovenije vsako drugo

leto okrog 8. septembra, tj. ob mednaro-

dnem dnevu pismenosti, prireja strokov-

ni posvet, na katerem osvetli določeno

problematiko s področja branja, besedil,

bralcev in pismenosti. Ob preletu kro-

nologije delovanja zaznamo dvajset let

dela, osemnajst pod vodstvom dr. Mete

Grosman, zadnji dve leti pa dr. Zoltana

Jana, ki ga je nasledila bibliotekarka

bežigrajske gimnazije Savina Zwitter. Od

vsega začetka je Bralno društvo Slovenije

povezano z Evropskim komitejem za

razvoj bralnih društev (IDEC), od 1996

sodeluje v organih Mednarodne zveze

za branje (IRA) in je skoraj desetletje

vključeno v FELO – Zvezo evropskih dru-

štev za pismenost. Letošnji vseslovenski

posvet je bil že deseti po vrsti, tokratna

nosilna tema in hkrati naslov zbornika

je bil Tudi mi beremo, s podnaslovom

Različni bralci z različnimi potrebami.

Čas je že, da se ponovno vrnemo k posa-

meznemu bralcu z vsemi posebnostmi in

ne nazadnje posebnimi potrebami. Koga

imamo v mislih? Vedno širši nabor bralcev

s težavami pri branju in pisanju, ki jih zaradi

različnosti vse bolj razporejamo (upravi-

čeno ali ne, le kdo nam daje pravico?) na

Foto

: JO

ŽE

PO

ŽR

LFo

to: J

OŽ

E P

OŽ

RL

kultura

25

bralce z govorno-jezikovnimi težavami oziroma motnjami, bralce z

disleksijo (po raziskavi naj bi jo imelo 10 % otrok in mladostnikov),

slabovidne in slepe, naglušne in gluhe, s posebnimi potrebami,

ki v navedenem niso zajeti, in še bi lahko naštevali (z demenco, s

težavami v duševnem in mentalnem razvoju, z vedenjskimi teža-

vami itd.). Smemo se vprašati, ali smo bili doslej slabi opazovalci in

poznavalci ali pa se razvoj in sodobna družba odražata na najbolj

ranljivih bližnjih s telesnimi in duševnimi hibami?

Dr. Zoltan Jan (zaradi prostorskih omejitev izpuščam dr. Silvo

Novljan in vse predsednice Upravnega odbora BDS, ki so jo

nasledile) v uvodniku zapiše, da raba izraza »ljudje s posebni-

mi potrebami« (kot vemo, se je izraz spreminjal, vendar vsakič

neprizanesljivo označeval človeka) zbuja pomisleke. In tem

navkljub si moramo priznati, da gre za ljudi s posebnostmi,

zaradi katerih je svet običajnih ljudi bogatejši.

Ob bralcu s posebnimi potrebami se srečujejo številni strokovnja-

ki: jezikoslovci, književniki, pedagogi in specialni pedagogi, logo-

pedi, knjižničarji, učitelji, terapevti, psihologi … Vse nas druži svet

črk, vsakdo je v svojem svetu bralec leposlovja, strokovnih besedil

in ilustracij. Svet posameznika prežemajo različne življenjske

izkušnje, zmožnosti, okoliščine. Vse bolj je očitno, da je potreba

biti pismen, ohraniti oziroma vzdrževati bralno pismenost do

nedoumljivih razsežnosti, ki omogočajo samostojno mišljenje,

razumevanje sebe in sveta okoli sebe, in da je branje, kot je že

davno tega zapisala dr. Marjeta Grosman, preživetvena nujnost, ki

iz dosedanje zunanje potrebe prehaja v željo iz naše notranjosti.

Razvoj bralne pismenosti se začenja že v otrokovem predroj-

stvenem obdobju in se nadaljuje v predšolskem in šolskem

obdobju oziroma vzdržuje do konca življenja. Zaradi genskih in

okoljskih dejavnikov obstaja nevarnost, da so otroci z disleksijo

prikrajšani za prve bralne izkušnje. V tem primeru je potrebno

pritegniti k sodelovanju in podpreti tudi starše, ki so se v svo-

jem otroštvu srečevali z bralnimi težavami in jih le redki zaobšli.

Po dvajsetih letih Bralnega društva Slovenije in petnajstih letih

primorske podružnice pridemo do pomembnih zaključkov:

razsežnosti branja so nepredstavljive in neprecenljive – od

različne zahtevnosti branja do razvojnih stopenj bralca in zmo-

žnosti razumevanja ter hitrega branja ne glede na spreminjajo-

če se pisne podlage. Kar je najpomembneje: leposlovno branje

je sočasni vzporedni svet, ki omogoči preživetje človeka v nas.

Da najdemo »sogovornika« ali »sočutečega«, berimo skupaj!

Nadja Mislej-Božič

Branje z Bralnim palčkom V divaški knjižnici smo v sodelovanju z divaškim vrtcem, tako

kot vsako leto, začeli z branjem skupaj z Bralnim palčkom za

vse tiste vrtčevske otroke, ki so tik pred vstopom v osnovno

šolo. Otroci so si ob pomoči staršev izbrali slikanice, s po-

močjo katerih se bodo naučili brati, pripovedovati in javno

nastopati, zraven pa bodo lahko še kaj lepega narisali. Polno

knjižnico otrok in njihovih staršev, starih staršev je najprej

pozdravila sežanska knjižničarka Maja Razboršek. Razložila

je potek Bralnega palčka in mladim bralcem podala nekaj

praktičnih napotkov. Sledila pa je čisto prava gledališka igra

mladih povirskih igralcev, ki slišijo na ime Dramska skupina

Pika Nogavička. Nad njihovo simpatično predstavo o mar-

sovčkih smo bili tako stari kot mladi zelo navdušeni.

Tanja Bratina Grmek

Sedmošolci rastemo s knjigoV četrtek, 28. novembra, smo se učenci sedmih razredov Osnovne

šole dr. Bogomirja Magajne Divača odpravili v našo divaško knjižnico.

Sprejela nas je knjižničarka sežanske knjižnice in nam spre-

govorila o vsakoletnem projektu Rastem s knjigo. Izvedeli

smo, kako v oddelkih Kosovelove knjižnice s pomočjo označb

prepoznamo različne tipe knjig in kako s pomočjo programa

COBISS poiščemo poljubno knjigo.

Sledila je predstavitev knjige Kot v fi lmu avtorja Vinka Mödern-

dorferja. Ogledali smo si posnetek, v katerem je avtor sam pred-

stavil svoje delo. Izvedeli smo tudi nekaj o ilustratorju Damijanu

Stepančiču. Po končanem predavanju smo prav vsi udeleženci

v dar prejeli omenjeno knjigo in se zadovoljni vrnili v šolo.

Zala Reberc, 7. a

Foto

: NA

DJA

MIS

LE

JB

OŽ

IČ

Foto: ARHIV DIVAŠKE KNJIŽNICE

Foto

: AR

HIV

DIV

AŠ

KE

KN

JIŽ

NIC

E

kultura

FOTOGRAFIJA S POSVETA BRALNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE V CANKARJEVEM

DOMU V LJUBLJANI, KJER JE BIBLIOTEKARKA TANJA BRATINA GRMEK PRVA

Z LEVE V PRISPEVKU IN PUBLIKACIJI PREDSTAVILA MAGAJNOVO BRALNO

ZNAČKO V KOSOVELOVI KNJIŽNICI SEŽANA IN V NJENI DIVAŠKI ENOTI.

26 kultura

Tigrova preproga navdušila tudi v DivačiOb tednu otroka, ki je potekal v začetku oktobra pod geslom Kako

je biti otrok v današnji družbi?, je Kosovelova knjižnica Sežana

otroke popeljala v pravljični svet Indije z zgodbo o starem, izčrpa-

nem tigru, ki je bil na robu preživetja, vendar se je s svojo iznajdlji-

vostjo rešil tako, da se je delal, da je preproga. Otroci divaške knji-

žnice so zgodbo, ki jo je pripovedovala bibliotekarka Marija Umek,

z navdušenjem sprejeli. Posebej zadovoljni pa so bili na delavnici

poslikave rok, ki je potekala po pravljici. Na majhnih rokicah sicer

niso nastale enkratne simbolne poslikave, kot jih nosijo indijske

ženske, pa tudi s kano nismo slikali. Lahko pa smo se pohvalili z

rožicami, s sončki, pajki in z drugimi umetniškimi stvaritvami, ki so

se na veselje staršev ob prvem umivanju sprali s kože.

Marija Umek

Ie persheu enkrat tajste dan … Kosovelova knjižnica Sežana ima tudi zbirko dragocenih prvih

izdaj knjig slovenskih avtorjev. Večino izmed njih ji je podaril

znan ljubitelj starih knjig Stelio Villani. Pred kratkim nas je pre-

senetil z darilom neprecenljive vrednosti. V dar nam je prinesel

vse štiri knjige Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske – prve

izdaje. Knjige so bile natisnjene leta 1689 v Nürembergu.

Predstavili jih bomo skupaj s prevodom te iste knjige, ki jo

je knjižnica kupila s pomočjo donatorskih sredstev podjetja

Mitol iz Sežane, v februarju ob kulturnem prazniku.

Magdalena Svetina Terčon

Knjižnica Divača priporoča v branjeAndrej Jelačin: Vse moje ljubezni, 2013Andreja Jelačina poznamo kot uspešnega direktorja nekda-

njega goriškega gledališča in koprskega podjetja Globus fi lm,

poznejšega ravnatelja študijske knjižnice v Kopru in vodjo

režije na Radiu Koper, predvsem pa kot avtorja humoresk, ki

jih je objavljal v Primorskih novicah ali posnel za Radio Koper

in avtorja komedij Piknik s tvojo ženo, Agencija za ločitve in

Pacienti v čakalnici. Po knjigi humoresk Vesele in debele iz

Karjole, ki jo je izdal pred dobrim desetletjem in pol, Jelačin

tokrat predstavlja svojo drugo knjigo, avtobiografsko delo

z naslovom Vse moje ljubezni: spomini Tonija Karjole. V njej

ljubeče in pozorno opisuje svoje Senožeče, od koder je sledil

svoji deški in človeški radovednosti ter se odločil za šolanje v

Ljubljani, nato za službovanje v Novi Gorici in nazadnje v Ko-

pru. Posebno vrednost ima knjiga za gledališke ljudi, saj avtor

v njej podrobno opisuje svoje igralske in režiserske začetke

v Novi Gorici, leta ravnateljevanja v goriškem gledališču, za-

nimivo in anekdotično pa opisuje tudi poznejše dogodke in

kolege, ki so na Primorskem postavljali temelje naši današnji

gledališki stvarnosti.

Aleš Sila: Pustolovci. Skrivnosti dvoglavega krilatega leva, 2012Pustolovci. Skrivnosti dvoglavega krilatega leva je literarni

prvenec Aleša Sile ter prva v seriji knjig o treh prijateljih, ki se

po spletu naključij iz povprečnih, odrinjenih in nepriljubljenih

najstnikov prelevijo v prave pustolovce in odkrivajo davno

pozabljene skrivnosti. Zgodba se odvije v Piranu, ko Primož,

osrednji lik romana, v kleti stare hiše odkrije skrivnostno

pismo, katerega avtor je nihče drug kot »rumenolasi gusar

Felicjan Vituljan«. Pismo sproži dramatični lov za zakladom, v

katerega se vmeša skrivna kriminalna »Organizacija dvogla-

vega krilatega leva«. Ta organizacija, ki je bila ustanovljena še

v časih Beneške republike, pa ima zanimive naslednike. Bodo

trije prijatelji razkrinkali kriminalno združbo in razrešili ugan-

ko, ki jo Piran skriva že petsto let?

Aleš Sila: Pustolovci. Napoleonovi zlatniki, 2013Napoleonovi zlatniki je drugi mladinski roman o Pustolovcih,

treh fantih iz Pirana, ki v prvi knjigi razkrinkajo kriminalno

združbo dvoglavega krilatega leva. V pričujoči knjigi pa se

znajdejo na počitnicah v Razdrtem pri Dragovi teti, arheologi-

nji, ki jim, da se na vasi ne bi dolgočasili, razburka domišljijo s

krajevno legendo o ukradenih zlatnikih.

Toda iz nedolžne potegavščine se razvije dramatična zgodba,

ko pustolovci dejansko najdejo skrinjo, polno Napoleonovih

zlatnikov.

Foto

: AR

HIV

DIV

AŠ

KE

KN

JIŽ

NIC

EFo

to: A

RH

IV K

KS

2727kultura

Tomaž Urgl, Aleš Sila:

Ideje brez meje:

uporabni namigi za male

ustvarjalce, 2012

Kaj početi na deževen dan, ko ste s

svojimi najmlajšimi prebrali že vse

knjige, ki so vam bile pri roki? Tomaž

Urgl in Aleš Sila, učitelja podaljšanega

bivanja, ponujata učinkovito pomoč!

V svoji knjigi Ideje brez meje natrosita

nešteto možnosti za ročno ustvarjanje.

Njun priročnik je razdeljen na pet delov:

štirje zajemajo posamezne letne čase

s številnimi zamislimi za ustvarjanje na

temo izbranega obdobja leta, zadnji del

priročnika pa vsebuje predloge za iz-

delavo še marsičesa drugega. Kogar do

zdaj še niso zasrbeli prsti, da bi ustvarjal

skupaj z otroki, ga bodo zagotovo med

prebiranjem tega nazorno opremlje-

nega priročnika. Razveselili se ga bodo

tako pedagoški delavci, predvsem tisti,

ki poučujejo v prvem triletju osnovne

šole, kot tudi vsi drugi, ki v ustvarjanju

vsega mogočega preprosto – uživajo.

(Vesna Sivec Poljanšek; Bukla 88)

Foto

: AR

HIV

DIV

AŠ

KE

KN

JIŽ

NIC

EFo

to: M

AG

DA

LE

NA

SV

ET

INA

TE

RČ

ON

Razvoj elektrovleke na Primorskem in v SlovenijiVerjetno ti lahko kraj zleze pod kožo, kakorkoli, tako ali drugače te zaznamuje. Tako

je Divača za vedno pustila sledi v Josipu Orbaniću, avtorju knjige Razvoj elektro-

vleke na Primorskem in v Sloveniji. Knjigo, ki je izšla v letošnjem letu, smo pred-

stavili v Knjižnici Divača v petek, 18. oktobra. Avtorjevo poklicno pot in zgodovino

železničarstva sta v sproščenem pogovoru predstavila Josip Orbanić sam in novi-

nar Tomo Šajn. Na začetku pa je spregovoril tudi Ivan Simčič, predsednik Društva

ljubiteljev železnic, pri katerem je knjiga tudi izšla.

Zlasti starejši obiskovalci so v družbi prijetnih sogovornikov obujali tople spomine

na preteklost, na 50. leta, ko je bila Divača elektrifi cirana, ter na delo v kurilnici. Raz-

govorili so se tudi o vrstah lokomotiv, zaključili pa z orisom razmer na slovenskih

železnicah v sodobnem času.

Prijeten večer bi lahko bil tudi zanimiva učna ura za mlajše rodove.

Magdalena Svetina Terčon

Vse moje ljubezni Andreja Jelačina v divaški knjižnici Divaška knjižnica je v petek, 8. novembra, gostila 81-letnega Andreja Jelačina,

Koprčana s koreninami v Senožečah, pisca komedij, satirika, režiserja, igralca in

znanega primorskega humorista, poznanega pod psevdonimom Toni Karjola. O

življenju nekoč in danes ter o razlikah v odnosih med starejšo in mlajšo generacijo

je tekel pogovor, ki ga je vodila direktorica sežanske knjižnice Magdalena Svetina

Terčon ob predstavitvi njegove najnovejše knjige Vse moje ljubezni – spomini

Tonija Karjole, ki jo je letos izdalo Gledališče Koper, fi nanciral pa avtor sam.

Knjiga, ki na 270 straneh prinaša obilico zanimivega branja v 13. poglavjih od otroških

in mladostnih let, preko zorenja v viharnih časih, spominov na Goriško in Koprsko

28

ter življenja v dvoje vse do zrelih let, je

avtobiografi ja z bogato dokumentarno

in domoznansko vsebino.

O pomenu besede ljubezen, ki je ome-

njena tudi v naslovu knjige, je avtor, ki je

večino svojega delovanja posvetil gleda-

liško-kulturnemu življenju Primorske, po-

vedal: »Ljubezen je nekaj, brez česar ne

moreš živeti. To je nekaj, kar ti je najdražje,

je univerzum duha, duše in telesa.«

Prestavil je številne dogodke in ljudi, ki

so mu krojili življenje in ki jih je srečeval

dobrih osem desetletij. Še vedno se čuti

Senožejca, rad zahaja v to vas, kjer se je

rodil očetu Janezu in materi Mariji. Oče

je bil že v takratnih časih izšolan, pred sto

leti je končal kmetijsko šolo na Grmu in

opravljal prvo pomoč pri živalih, zato ni

čudno, da se je Andrej izučil in izšolal za

veterinarja in prvi poklic veterinarskega

tehnika opravljal v Novi Gorici. Povedal

je, kako je zašel v kulturno-prosvetno

društvo Jožeta Srebrniča in nadaljeval na

igralski akademiji v Ljubljani, se zaposlil v

goriškem, nato še v koprskem gledališču

in opravljal številne pomembne naloge

in funkcije direktorja tudi v Globus fi lmu,

bil je ravnatelj Študijske knjižnice v Ko-

pru, vodja oddelka za režijo na koprskem

radiu. Za delo v Novi Gorici je prejel

Kosovelovo nagrado, ki se je podeljevala

kot najprestižnejša nagrada kulturnim

delavcem Primorske.

Ljudem pa je ostal najbolj v spominu

kot priljubljen primorski humorist Toni

Karjola in pisec številnih komedij. Z ženo

Marijo je kar 312-krat odigral komedijo

Piknik s tvojo ženo, prav tako sta z ženo

Marijo Paravan Jelačin več kot 300-krat

odigrala Agencijo za ločitve, njegovi Pa-

cienti v čakalnici pa se v izvedbi koprske-

ga gledališča bližajo 200. ponovitvi.

»Rodil sem se kot deseti otrok. Od

starejših bratov in sestra smo mlajši

podedovali obleke in čevlje. Pri petrolej-

ki smo pisali naloge, in kako lepo nam

je bilo, ko je mama vzela petrolejko

in odšla molst krave. Moja mama je

izhajala iz Škrateljnove hiše v Divači.

Tudi s pesnico, publicistko in prevajal-

ko Jolko Milič sem v sorodu, saj njena

mama izhaja iz Senožeč. Sicer pa so

Senožeče dale več pomembnih ljudi, ki

so pomembno zaznamovali zgodovino

širšega primorskega in slovenskega

prostora in o katerih tudi pišem v knjigi.

Posebno poglavje je posvečeno tako

olimpioniku, sabljaču Rudolfu Cvetku in

tigrovcu Danilu Zelenu. Tu so še pesnik

Franc Meden, časnikar, pevovodja in

učitelj Ivan Piano, skladatelj Franc Se-

rafi n Vilhar - Kalski, publicist in pravnik

Edvard Volčič. Iz novejših časov velja

omeniti še gozdarskega strokovnjaka in

univerzitetnega prof. dr. Bruna Rebulo,

zgodovinarja Ervina Dolenca, specialist-

ko psihiatrije dr. Vlasto Meden Klavora

idr. Žal pa je tragika tega prostora, da

so možgani uhajali iz Senožeč. Vidim pa

svetle in perspektivne točke v šolstvu,

pevovodji Adi Škamperle kot tudi v

kmetovalcu Niku Medenu,« pravi Jela-

čin, ki je bil med pobudniki in je vodil

vsakoletno prireditev Pastirske igre in

srečanje harmonikarjev v Senožečah.

Obiskovalci so lahko prisluhnili odlomku

iz njegove komedije V spovednici pri

patru Toniju, ki jo je odigral s soprogo

Marijo, prebral je pesem o Danilu Zelenu,

pa tudi pesem Slovo, s katero zaključuje

knjigo, ki so jo že in jo še bodo predstavili

po drugih primorskih krajih.

Avtorju knjige Vse moje ljubezni se je v

svojem imenu ter v imenu občine Diva-

ča zahvalil tudi župan Drago Božac.

Olga Knez

Janin Malavi in Majdin ButanV našo popotniško sezono smo, kot je bilo

zapisano že v prejšnji številki Glasnika, kar

zajadrali. Prepolni morskih dogodivščin

pa smo si zopet zaželeli malo kopnega,

malo celine. Na oktobrskem srečanju nas

je obiskala humanitarka, ustanoviteljica

slovenskega humanitarnega društva ELA,

po poklicu pa pravnica, Jana Dular, in nas

popeljala na črno celino, natančneje v

Malavi. Orisala nam je to trinajstmilijonsko

afriško državo, ki se lahko pohvali s tem, da

je najbolj varna, in prav zato se je Jana po

svoji izkušnji Ugande, Tanzanije in Kenije

odločila, da svoje humanitarno delo nada-

ljuje med, kot je sama povedala in izkusila,

miroljubnimi prebivalci te države. Od avgu-

sta 2011 v tem centralnem predelu Afrike

vodi različne projekte za pomoč otrokom.

Od januarja 2012 pa vse do danes hrani

342 osnovnošolskih otrok z jutranjim

obrokom, da ti nemoteno obiskujejo javno

šolo. Poleg tega je samostojno izgradila

izobraževalni center za otroke s posebnimi

potrebami v malavijski vasici Mazembe. Ob

koncu svojega izčrpnega predavanja, ko

smo lahko uživali ob pristnih fotografi jah

in afriških ritmih, pa nam je Jana na ogled

postavila še raznorazne afriške predmete

(nakit, natikače, igrice …).

kultura

Foto

: AR

HIV

DIV

AŠ

KE

KN

JIŽ

NIC

EFo

to: A

RH

IV D

IVA

ŠK

E K

NJI

ŽN

ICE

Da je popotnica Majda Mateta iz prave-

ga popotniškega testa in da bomo na

njenem novembrskem predavanju o

Butanu, deželi grmečega zmaja, izvedeli

vse in še več, smo bili prepričani, saj

nam je že v lanski sezoni postregla z

zelo doživetim predavanjem o Kubi.

Tudi tokrat ni bilo prav nič drugače.

Podatke, imena, takšne in drugačne

zanimivosti o tej mali budistični deželi

na koncu mogočne Himalaje je med

številnimi obiskovalci stresala kar iz ro-

kava in tako čisto za šalo. Polni prijetnih

vtisom si bomo državo Butan verjetno

zapomnili po tem, da namesto bruto

družbenega proizvoda s pomočjo ra-

znih kazalcev merijo kar bruto družbe-

no srečo. Vredno posnemanja, mar ne?!

Vabljeni, da se nam pridružite na naših

naslednjih popotniških srečanjih.

Tanja Bratina Grmek

Po zeleni Škotski Torki so dnevi, ki so v divaški knjižnici

rezervirani za potovanja, potepanja po

raznoraznih deželah sveta z raznoterimi

gosti. Zadnji torek v novembru nas je

s svojo popotniško zgodbo o zeleni

Škotski navduševala Marjeta Marinčič, ki

je v naši knjižnici že spregovorila o svoji

medvedji zgodbi. Na začetku nam je

podala nekaj osnovnih geografskih, zgo-

dovinskih podatkov, potem pa nas pre-

senetila s podatki, da ima Škotska samo

4 odstotke gozdnatih površin, pa da je

njihova največja zver jazbec in da na

Škotskem živi res ogromno število ptic. O

medvedih pa ne duha ne sluha. Seveda

nas je seznanila še s tradicionalnim ljud-

skim glasbilom, tj. s škotskimi dudami,

s škotskimi pasmami psov, z golfom, z

njihovim nacionalnim športom, tj. s hojo,

z znanimi Škoti, kot je npr. igralec Sean

Connery, z njihovo tradicionalno hrano

ter seveda z njihovim glavnim izvoznim

proizvodom, tj. z viskijem. Skratka, prije-

tno, poučno in zabavno!

Tanja Bratina Grmek

Zvezda New Yorka v Jazz hramu v DivačiV začetku oktobra je divaški klub Jazz

hram že devetič zapored odprl vrata

v novo koncertno sezono Jazz hram

2013/14. Sezono je s svojim kvartetom

odprla ena izmed večjih živečih jazzo-

vskih zvezd, saksofonist Eric Alexander

iz New Yorka. Priznani glasbenik redno

koncertira v Ameriki, na Japonskem in v

Evropi, zato smo bili še posebej navdu-

šeni, ko se je odzval našemu povabilu.

Verjetno ni treba posebej poudarjati, da

smo vsi zbrani dve uri uživali v vrhunski

predstavi in glasbi.

V oktobru sta sledila še dva koncerta.

Najprej se je predstavila pevka Tjaša

Fabjančič, ki se je s svojimi Pripovedmi

(naslov albuma, ki ga je predstavila) in

nežnim, a izjemnim vokalom dotaknila

slehernega poslušalca, proti koncu me-

seca pa še hrvaško-italijanska zasedba

Jan Sturiale Quartet.

V začetku novembra je bil čas za prvi

jam session in s tem za paleto raznovr-

stnih glasbenikov, ki so improvizirali na

odru kluba. Jam session je odprla sloven-

sko-ameriška kitarska naveza Stowell/

Maki, nato so se v jazzovski preobleki

predstavili člani zasedbe Balkan Boys,

s svojima izjemnima vokaloma pa sta

nazadnje obiskovalce popolnoma pre-

senetili sestri iz Švedske, ki sta Jazz hram

obiskali s svojimi slovenskimi sorodniki.

Sezona se je v novembru nadaljevala s

koncertom priznanih glasbenih ustvar-

jalcev, ki so združeni v zasedbi Baraka

in so se občinstvu kluba predstavili s

svežim repertoarjem v edinstveni in

virtuozni kombinaciji harmonike, tube,

tolkal in elektronike. November je

zaokrožila trojica vrhunskih improviza-

torjev Kaučič/Maier/D'Agaro, ki se je

podala v raziskovanje slikovitih zvočnih

pokrajin, se prepustila drami trenutnega

navdiha in v živo posnela ploščo, ki bo

nosila naslov 'Jazz hram Suite vol. 2'.

Edini decembrski termin je bil tokrat

rezerviran za zasedbo Damir Kukuru-

zović Gypsy Swing Quartet. Kot se

spodobi za zadnji koncert v iztekajočem

se letu, smo doživeli večer divjega, ci-

ganskega, nebrzdanega in obenem vr-

hunskega (gypsy) swinga, ki je prepoln

klub obiskovalcev popolnoma navdušil.

Do konca sezone se bo zvrstilo še šest

koncertnih večerov, začenši s prvo sobo-

to v januarju, ko bo zimski mraz poskuša-

la odgnati latin-jazz zasedba Latintent,

katere jedro prihaja iz Kube. Po januar-

skem jam sessionu bomo konec meseca

prvič gostili bend z vibrafonom, trenutno

še rariteto v jazzu, Nicola Fazzini XY

Quartet, ki bo predstavil nov album

'Idea F'. Slovenski kulturni praznik bomo

obeležili z uglasbeno poezijo od Prešer-

na do današnjih dni, z legendarno slo-

vensko zasedbo Tantadruj in pevcem

Alešem Hadalinom. Po februarskem jam

sessionu bomo sezono sklenili v začetku

marca z enim najproduktivnejših kitari-

stov pri nas, Samom Šalamonom, ki

se bo predstavil z mednarodno zasedbo

Bassless Trio.

4. 1. 2014 Latintent (KUB/SLO/HR)

11. 1. 2014 Jam session

18. 1. 2014 Nicola Fazzini XY Quartet (IT)

8. 2. 2014 Tantadruj z

Alešem Hadalinom (SLO)

22. 2. 2014 Jam session

8. 3. 2014 Samo Šalamon

Bassless Trio (SLO/ZDA/FRA)

Več o koncertni sezoni 2013/14 lahko

preberete v programskih knjižicah, ki so

na voljo na javnih mestih, in na uradni

spletni strani www.jazzhram.com, ki

vam bo s svojimi vsebinami prostor in

pestro dejavnost kluba še bolj približala.

Lepo vabljeni v divaški hram kulture!

Jazz hram teamFoto

: AR

HIV

DIV

AŠ

KE

KN

JIŽ

NIC

E

29kultura

30

Izjemna predstavitev Konjeniškega kluba Štjak v TrstuLetošnjega 21. in 22. septembra je kavarna Caff e degli Specchi iz

Trsta organizirala prireditev, posvečeno ženi avstoogrskega cesar-

ja Franca Jožefa, priljubljeni princesi Elizabeti – imenovani Sissi.

Prireditev so oblikovali plesalci, oblečeni v plesna oblačila iz

19. stoletja, in člani Konjeniškega kluba Štjak. Najprej so se

predstavili v vožnji z dvema kočijama. Prvi par iskrih konj je

last družine Lokar iz Lokavca, drugi pa last Marka Likarja iz

Predmeje. Kočiji sta vozila Pavle Štemberger in Marko Likar.

S kočijama so vozili plesalce, ki so predstavljali plemstvo iz 19.

stoletja, ki se je priklonilo princesi Sissi. S tem dogodkom so

želeli obeležiti 150. obletnico obiska Sissi v Trstu.

V popoldanskem času pa je Pavle Štemberger predstavil dresurni

program z elementi visoke klasične šole s kobilo Gudsje Blom, ki je

last družine Lokar iz Lokavca. Odlična kobila je frizijske pasme, pri-

peljana iz Nizozemske, izšolana je v Konjeniškem klubu Štjak, pod

vodstvom Pavla Štembergerja. S svojim nastopom sta navdušila

veliko množico gledalcev na glavnem trgu Piazza Unita v Trstu.

Organizatorji in seveda tudi gledalci so bili izredno zadovoljni

nad profesionalno predstavitvijo Konjeniškega kluba Štjak, ki

se organizatorjem, Caff e degli Specchi, iskreno zahvaljujejo za

povabilo in odlično sodelovanje.

Uspehi mladih članov na tekmovanjihMlada jahalka Marjana Gerželj iz Dolenje vasi je v jesenskem času

začela s tekmovanji v dresurnem jahanju v E kategoriji. Udeležila

se je dveh tekmovanj v Mariboru in Ljubljani. Na obeh tekmah

je dosegla drugo mesto in osvojila pokal. Iskrene čestitke in še

veliko jahalnih uspehov na tekmovanjih v pomladnem času!

Pavle Štemberger

Predsednik Konjeniškega kluba Štjak

Letošnje sezono 2013/2014 so vse selekcije nogometnega

kluba Železničar Divača začele uspešno.

Najmlajša selekcija U-9 šteje 14 članov in pridno trenira pod

vodstvom trenerja Saše Prodanovića. Dečki so stari od 3 do

8 let in redno ter z veliko vnemo obiskujejo treninge.

Selekcija U-11 šteje 10 članov. Trenirajo pod mentorstvom

Dinka Popovića, ki jih uspešno spodbuja ter vodi na tekme

in turnirje.

Selekcija U-13 redno trenira pod budnim očesom Danijela

Stjepanovića. Odigrajo veliko prijateljskih tekem. V jesenski

ligi so odigrali 11 tekem in so trenutno na tretjem mestu MNZ

Koper pri B-13 Kras. Fante pri zagnanosti do nogometa spod-

bujajo tudi njihovi starši, ki jih na tekmah vedno spremljajo.

Ekipo U-15 sestavlja 14 uspešnih fantov: Žiga Perhavec,

Jaka Parapat, Martin Dujmovič, Mike Zdravkovič, Miha

Urbič, Ernest Žnidarčič, Domen Pregeljc, Žiga Kljun,

Jaka Suša, Jaka Sila, Leutrim Bytyqi, Shaban Ravmano-

ski, Mark Bratina, Luka Krevatin in Ali Aoun. Trenutno je

to najboljša in najuspešnejša generacija NK Železničar Diva-

ča. Polovica fantov je domačinov, drugi pa so svoje prve no-

gometne korake začeli v NK Jadran Hrpelje - Kozina. Za NK

Divača je bil velik korak, da so se povezali z drugim klubom

in ustanovili ekipo U-15 v Divači. V tej tekmovalni sezoni

dosegajo izjemne dosežke, saj so v jesenski ligi premagali

vse velike tekmece, kot so Koper A, Koper B, Jadran Dekani,

Tabor Sežana, Cerknica, Ilirska Bistrica in Košana. Le proti

Postojni so remizirali. Imajo neverjetno razliko v golih 46 : 5,

v primerjavi z drugimi klubi. So jesenski prvaki z lepo pred-

nostjo po številu točk. Upamo, da bodo z dobro in uspešno

igro nadaljevali v pomladni ligi in postali prvaki MNZ Koper.

Tako se bodo uvrstili za kvalifi kacijo 1 SNL U15 - zahod.

Uvrstitev v kvalifi kacije bi bila velik dogodek za klub v tako

majhnem kraju, kot je Divača. Za določene fante se že

zanimajo nekateri prvoligaški klubi, kot so Koper, Gorica in

Dekani. Omembe vreden je tudi podatek, da prva tri mesta

najboljših strelcev na lestvici zasedajo igralci našega kluba,

in sicer Žiga Perhavec, Miha Urbič in Jaka Suša. Zasluge

za vse dosežke gredo trenerju Danijelu Stjepanoviću.

Delo z mladimi je privilegij. Z dobro voljo, trdim delom in tre-

ningi tudi uspehi ne izostanejo. Treningi pa niso le trdo delo, so

tudi druženje, nova prijateljstva, kraj, kjer se otroci sprostijo …

Jerica Hlad

šport

Foto

: KE

LI

PE

RH

AV

EC

Foto

DR

AG

ICA

GE

RŽ

EL

J

31

V nedeljo, 8. decembra, so v sežanski športni dvorani

Šolskega centra Srečka Kosovela nastopile svetovno znane

legende, ki imajo v svetu glasbe posebno mesto. Na kon-

cert se je z dvonadstropnim avtobusom pripeljala družin-

ska skupina The Kelly Familiy, v glasbenem dvoboju sta se

spopadla legendarni Michael Jackson in razvpita Madonna,

katero je s svojim nastopom takoj zasenčil Freddyja Mer-

curyja iz skupine Queen. Tudi njegove slave je bilo hitro

konec, saj sta se na odru pojavili skupini Backstreet Boys in

Spice Girls, ki sta predvsem najstniški del občinstva spravili

na noge. Da je bil koncert res popoln, so organizatorji v

goste povabili tudi člane švedske pop skupine ABBA. Za vr-

hunec večera pa je nastopil še kralj rock'n'rolla Elvis Presley,

ki je s svojo opravo izgledal briljantno.

Vse to so nam pripravili člani Kulturnega društva Franc

Žiberna iz Povirja, v sklopu katerega delujeta tudi mažo-

retna in dramska skupina. Mažoretna skupina združuje kar

57 članic, v starosti od 5 do 26 let, med katerimi so tudi

deklice iz divaške občine. Celotno prireditev je povezoval

največji zvezdnik nacionalne televizije, Mario Galunič, ki se

je z vodenjem Glasbenih legend skozi čas sprehodil skozi

vse svoje oddaje: Nedeljskih 60, Zoom, Mario, Spet doma

in Moja Slovenija. Tribune, stopnice in stojišča so bila polna

do zadnjega kotička. Obiskovalci so s prizorišča odhajali

veselih in nasmejanih obrazov. Nastopajočim in njihovim

mentorjem lahko čestitamo za še eno čudovito predstavo.

Povirci so še en dokaz, da na mladih svet stoji in na svetu

stojijo mladi.

Petra Arko Kovačič

Uspešno nadaljevanje tekmovalne sezone za Karate klub Bushi DivačaV nedeljo, 10. novembra, je v Poljanah potekal 1. pokalni

turnir JKA karateja v letu 2013. Udeležilo se ga je 176 tek-

movalcev, med katerimi so bili tudi člani KK Bushi Divača in

z borbenostjo in trudom obdržali 1. mesto v pokalnem

seštevku za leto 2013.

Za tak uspeh so zaslužni vsi člani, še posebej pa so se izkazali

Jaka Perozin, Nikolina Dević, Mikela Simčič, Matej Enci,

Sebastjan Sikirica, Metka Žerjal in Bor Samsa s 1. mestom

v katah ter Nastja Grlj, ki je prejela zlato odličje v napoveda-

nih borbah. Srebrno medaljo so v katah prejeli Leo Samsa,

Eva Sikirica, Rok Samsa in Nika Frank, ki je prišla domov

s kar dvema. V napovedanih borbah je srebro osvojil Staš

Korva, v prostih borbah pa Aleksandra Cvetković in Matej

Enci. Z bronasto medaljo v katah so se okitili Rosana Uljan,

Nika Tavčar, Nastja Grlj in Manja Miklavčič, v napoveda-

nih borbah so jo prejeli Žiga Hrvatin, Sara Petek in Rene

Fabjančič in v prostih borbah Rosana Uljan. Zelo uspešni

so bili tudi Megi Kravanja, Jan Bizjak, Lara Ferjančič, Rene

Fabjančič in Lara Šetina, ki so osvojili 4. mesto.

Vsem članom iskreno čestitamo za uspehe in jim želimo veli-

ko sreče in poguma tudi na 2. pokalnem turnirju JKA karateja,

ki bo decembra v Sežani.

KK Bushi Divača

šport

Intervju z Andrejem Prelcem, državnim prvakom divizije 1 v gorsko hitrostnih avtomobilističnih dirkahAndrej, na naslovnici prejšnjega Gla-

snika smo te pomotoma »razglasili« za

štirikratnega zmagovalca gorsko-hitro-

stnih avtomobilističnih dirk v Diviziji 1,

ampak po treh zmagah: v Ilirski Bistrici,

na Gorjancih in v hrvaškem Buzetu so

priprave na četrto verjetno takrat že vne-

to potekale. Kako si se odrezal na dirki,

ki je potekala sredi oktobra v Čedadu?

V Čedadu je šlo »na tesno«, ker so prišli

konkurenti pripravljeni, da Traniju (Dani-

ele Trani je prav tako kot Prelec tekmo-

valec v slovenskem gorsko-hitrostnem

dirkanju, op.a.) z izrivanjem mene na

tretje mesto zagotovijo prvenstveno

zmago, zato je bila dirka precej živčna.

Prav zato sem opravil že nekaj trenin-

gov v Čedadu pred samo dirko, da sem

se dobro pripravil na tekmo in z drugim

mesto sem uspel postati prvak.

Kako pa je ljubezen do hitre vožnje,

po kateri te poznajo tudi sovaščani,

prerasla v resno udejstvovanje

v gorsko-hitrostnem dirkanju?

Hitra vožnja mi je bila všeč od vedno. Bil

sem mehanik v ekipi prijatelja s Krasa,

ki je dirkal, in tako sem se odločil, da

se preizkusim tudi sam. Opravil sem

licenco in se z izposojenim prijateljevim

avtom udeležil prve dirke v Ilirski Bistrici.

Kakšno licenco pa morate imeti?

Dirkaško licenco delamo vsako leto na

naši zvezi AŠ 2005. Če te licence nimaš in

nisi član kluba, se dirk ne moreš udeležiti.

Tekmovalna vožnja je verjetno kot pri

vsakem športu tudi tu le »glavno« de-

janje, za katerega pa se pripravljaš že

mesece prej. Kako pravzaprav potekajo

priprave?

Avto mora biti na dirko pripravljen sto

procentno. Če je bilo karkoli v okvari ali

razbito, potekajo priprave od dirke na

dirko, če pa je z avtom vse v redu, se ga

nekaj dni pred tekmo pregleda, pelje na

»optiko«, naloži v kombi in odpelje na tek-

mo. Takšen pregled opravimo v približno

dveh dnevih, če pa so potrebna popra-

vila, »šraufam« cele popoldneve in tudi

noči, pri čemer mi včasih pomagajo tudi

brat in prijatelji. Glede samih treningov

je tako, da skoraj niso izvedljivi, ker po

naših cestah ne morem peljati s trening

hitrostjo, na progi pa ne smem trenirati

do uradnega treninga pred tekmo.

Kakšen je pa fi nančno vložek pri tem?

Praktično vse, kar se zasluži, pri tem pa

mi pomagata tudi starša in še ni dovolj.

Da lahko konkurenčno tekmujem,

potrebujem za eno sezono v najšibkejši

diviziji 1 približno 10.000 evrov, če ne

štejem odprave okvar.

Kako pa bi opisal potek in morda

na kratko tudi pravila tekmovalne

gorsko-hitrostne preizkušnje našim

bralcem, ki si morda takšne vožnje

še niso v živo ogledali?

Te tekme organizirajo klubi naše zveze

AŠ 2005. Značilna proga takšnega

tekmovanja je običajno speljana

navkreber, po vznožju kakšnega hriba,

v dolžini od 3,5, 4 km do 7 km. Daljše v

Sloveniji skoraj ni, edino v italijanskem

Čedadu je med 7 in 10 kilometri. Pred

tekmo se običajno izvedejo 3 trening

vožnje, v soboto in nedeljo pa poteka-

jo tri tekmovalne dirke. Če tekmovalec

odstopi na prvi ali drugi vožnji, na

tretjo ne sme. Za uvrstitev na dirko je

obvezen opravljen en trening.

Kateri tekmovalci pa tekmujete

v Diviziji 1?

Divizija 1 je najšibkejša divizija, v kateri

se vozijo avti do 1400 kubikov. Divizij je

pa še ogromno.

Foto

: JO

ŽE

PO

ŽR

LFo

to: J

OŽ

E P

OŽ

RL

32 šport

Kakšne lastnosti pa mora po tvojem

mnenju imeti vrhunski gorsko-

hitrostni tekmovalec?

Na gorsko-hitrostnih preizkušnjah

moraš od starta do cilja peljati »na

polno«, ker je že zamujeno sekundo

na gorskih tekmah težko nadoknaditi.

Dobro si moraš zapomniti progo in še

posebej linijo.

Tekmuješ s Suzuki Swiftom, 1300

kubičnim. Zakaj ta izbor?

Za prvi dve dirki, ki sem se ju udeležil,

sem si avto sposodil. In swift se je tu

blizu podajal, cena je bila ugodna pa

smo se odločili za nakup. Delno je že

bil predelan, vendar sem vanj moral še

veliko vložiti, da je postal konkurenčen.

Glede na tehnične zahteve avtomo-

bilističnega športa imaš verjetno ob

sebi tudi zvesto ekipo prijateljev, o

kateri sva že spregovorila. Podpirajo

pa te tudi starši, ki se s tabo udeležu-

jejo tekem, mama ekipi dobro kuha,

prespite kar v šotorih …

Ja, starši me že od začetka podpirajo,

bivanje pa je skromno, ker se vsa sred-

stva vloži v avto. Na tekmi me vedno

spremljajo tudi brat in dva prijatelja, ki

mi priskočijo na pomoč, če so potrebna

popravila med dirkami. Letošnja sezona

je bila kar pestra, kar se »klepanja« tiče.

In kakšni izzivi te čakajo v prihodnje?

Težko rečem. Želja je menjati avto in se

uvrstiti v kakšno divizijo više, vendar je

samo začetni vložek približno od 30 do

50.000 evrov. Dirkati vsekakor namera-

vam tudi naslednjo sezono, vendar si

želim v rally, ki mi je bolj zanimiv, kar

pa za sabo spet potegne večji fi nančni

vložek.

Vesna Matevljič

Foto

: JO

ŽE

PO

ŽR

L Teden otroka v vrtcu DivačaV prvem oktobrskem tednu smo v Vrtcu Divača praznovali teden otroka. Vsebine

dejavnosti smo pripravile na temo “ Kako je biti otrok v današnjem svetu”. Naš cilj

je bil, da otroci razvijejo sposobnosti izražanja istih doživetij v različnih umetniških

jezikih, plesnem, dramskem, likovnem, glasbenem …

Vzgojiteljice smo za otroke odigrale lutkovno igrico Piščanček Pik, avtorja Marja-

na Mančka, v katerem se piščanček Pik sreča z različnimi čustvi, kot so strah, jeza,

žalost in veselje. Otroci so čustva spoznavali in doživljali s poslušanjem instrumen-

talne glasbe, likovno ustvarjali v različnih likovnih tehnikah, se izražali z gibom in

plesom.

Ob koncu tedna smo v avli našega vrtca pripravile še razstavo otroških likovnih

del, katere so spremljale izjave otrok o njihovem razumevanju svojega notranjega

sveta.

Irene Glavina Novak

Barbara Majcen

ŠolaPrednovoletne delavnice s pridihom dobrodelnostiKo konec leta zadiši po tistem pravem

snegu, ko se po mestih in vaseh prižge

tisoče lučk, si zaželimo, da bi se tudi v

naš dom naselilo praznično vzdušje.

Da bi se na prihajajoči praznični čas kar

se da dobro pripravili, so na podružnični

šoli v Vremah pripravili že tradicionalne

prednovoletne delavnice, na katerih

so obiskovalci izdelovali novoletne

izdelke, voščilnice, adventne venčke in

različne dekoracije za okrasitev domov.

Letošnje delavnice so imele tudi pridih

dobrodelnosti in so bile zelo obiska-

ne. Pri organizaciji in izvedbi so moči

združili učenci in učiteljice podružnične

šole Vreme in TKŠD Urbanščica. Ker

tudi letos poteka dobrodelna akcija

Mavrica dobrote za otroke brez razlik, z

namenom zbiranja sredstev za otroke iz

33šola

34

Na šoli že sedmič izpeljali akcijo Za mladost brez drogMesec november je mesec boja proti

različnim oblikam zasvojenosti. Ljudje

smo odvisni od marsičesa, pri mladih pa

je v zadnjih letih v porastu zasvojenost s

televizijo, z računalnikom in internetom.

V šoli se tako že od leta 2007 vsako

leto trudimo in aktivno vključujemo v

projekt Za mladost brez drog, katerega

cilj je ozaveščanje učencev o različnih

oblikah zasvojenosti, sprejemanju

odgovornosti ter spodbujanju k aktivni

izrabi prostega časa. Projekt fi nančno

podpira in vodi Občina Divača, izpe-

ljemo pa ga v sodelovanju z zavodom

Pelikan - Karitas in komuno Skupnost

Srečanje. Naši gostje so vsako leto tudi

gojenci CUEV-a in VDC-ja.

V četrtek, 21. novrmbra, je na šoli v

okviru akcije Za mladost brez drog

potekala pisana paleta dejavnosti, ki v

tem šolskem letu potekajo pod geslom

Vsi različni, vsi enaki.

Najmlajši učenci centralne šole in

obeh podružnic so si najprej ogledali

predstavo z naslovom Skoraj najboljši

cirkus. Nasmejali so se klovnu Zupiju in

spoznali klovna Bena, ki pa na začetku

ni želel nastopiti, ker je bil drugačen,

majhne rasti in se je bal, da se bodo

otroci iz njega norčevali. Ben je prema-

gal svoje strahove in kljub drugačnosti

poizkusil … Požel je bučen aplavz

naših najmlajših. Sledil je zabavni kviz, v

katerem so se pomerili učenci centralne

šole proti učencem obeh podružnic.

Največje presenečenje za učence pa

je bila maskota letošnjega evropskega

prvenstva v košarki Lipko, ki je s svojimi

triki in nasmejanim obrazom nadvse

navdušil ne le najmlajše ampak tudi

starejše učence. Slednji so se v kvizu

preizkusili z nenavadno ekipo, v kateri

so bili učitelji, predstavniki VDC-ja in

fantje iz komune. Kvizu je sledilo še

zabavno tekmovanje v košarki.

Sodelujoči v kvizu in košarki so dobili

majice z logotipom Vsi različni, vsi enaki,

ki ga je ustvaril devetošolec Klemen

Škrlj. Vse aktivnosti je vodil športni novi-

nar Ervin Čurlić.

V okviru omenjene akcije sta razpisana

še likovni in literarni natečaj, ki pa bosta

potekala vse do meseca februarja. Pri-

znanja in nagrade za najboljša likovna in

literarna dela bodo podeljena v mesecu

marcu na prireditvi ob dnevu šole.

Za starše je v sklopu akcije v torek,

socialno šibkejših družin, so dobrodelno

nastopile vzgojiteljice Vrtca Divača s

predstavo Pod medvedovim dežnikom.

Predstavo so popestrile s prepevanjem

pesmi o živalih in s tem navdušile naj-

mlajše obiskovalce. Sledile so delavnice,

na katerih ustvarjalnosti ni manjkalo in

tako so nastali unikatni izdelki. Voščil-

nice, ki so jih udeleženci izdelali, bodo

namenjene prodaji v mesecu decem-

bru za zbiranje sredstev za otroke iz

socialno šibkejših družin.

Ob zaključku delavnic so bili po obrazih

in besedah sodeč vsi veselo razpoloženi

in zadovoljni.

Hvala vsem, ki ste se udeležili predno-

voletnih delavnic in za vaš prispevek, s

katerim dokazujete, da podpirate naše

prizadevanje za dobrobit vseh, ki potre-

bujejo pomoč.

Katja Kovačič,

učiteljica na podružnični šoli Vreme

šola

35

19. novembra, vrata odprla komuna

Skupnost Srečanje v Vremskem Britofu.

Ogledali so si lahko komuno in v pogo-

voru z udeleženci programa in strokov-

nimi delavci spoznali njihov program in

metode dela.

Učenci in zaposleni na šoli se zahvalju-

jemo Občini Divača, še posebej koordi-

natorici projekta Nataši Macarol, zavodu

Pelikan - Karitas in novinarju Ervinu Čur-

liću, ki so nam omogočili izvedbo vseh

aktivnosti v okviru projekta in nam poma-

gali, da smo preživeli nekoliko drugačen,

zabaven, predvsem pa poučen dan.

Nives Skuk,

pomočnica ravnateljice

Divaški šolarji obiskali EKO kmetiji v BrkinihOb svetovnem dnevu hrane, 16. oktobru,

so člani raziskovalnih delavnic, izbirnega

predmeta sodobna priprava hrane in

šolskega vrta Osnovne šole dr. Bogomirja

Magajne ter v okviru projekta Comenius

z naslovom Razvoj metod in oblik dela za

interdisciplinarni pristop v izobraževanju

in razvoju sposobnosti vseh za poveča-

nje boljšega razumevanja trajnostnega

razvoja v vsakdanjem življenju – »To Do

It« z mentoricami Danilo Grželj, Mirjam

Trampuž, Barbaro Jazbec in Nives Skuk,

obiskali ekološki kmetiji v Brkinih.

Ker se v zadnjem času vse bolj kažejo po-

manjkljivosti intenzivnega poljedelstva in

živinoreje, ki prevladuje v razvitem svetu,

so ekološki kmetje iz Ekološke kmetije

Brhanovi v Gradišici, ki oskrbuje s sezon-

sko zelenjavo, z žiti, mlekom in mlečnimi

izdelki ter mesom in mesnimi izdelki in iz

Ekološke kmetije Železnik iz Artviž, ki se

ukvarjajo s prosto rejo in s predelavo mesa

po ekoloških standardih, otroke seznanili

s pomenom ekološkega kmetovanja za

pridelovanje varne in zdrave hrane, da

moramo gojiti skrb za zadostno količino

hrane, ki naj bi bila dovolj kakovostna,

varstvo okolja, skrb za dobro počutje živali

in spodbujanje biotske raznovrstnosti.

Sprehodili so se vzdolž pašnikov v slepi

dolini blizu Materije, Odolini, in si ogledali

prosto rejo goveda, konjev in prašičev.

Cilj projekta je razviti ključne kompe-

tence in standarde za trajnostni način

priprave hrane, predvsem pa otroke

ozavestiti o koristih ekoloških živil, da so

najboljša živila lokalna, sveža, sezonska.

Mirjam Trampuž,

koordinatorica projekta To Do It

Program Kolesarčki nav-dušil najmlajše V sončnem petkovem dopoldnevu,

18. oktobra, se je na šoli v Divači izvajal

program Kolesarčki za učence prvega

triletja iz Divače, Senožeč in Vrem, pre-

ventivno-vzgojni program v cestnem

prometu za najmlajše.

Namen programa je, da otroke preko igre

in na neprisiljen način poučimo, kako se

vesti v prometnem okolju, tako da bodo

postali previdnejši in vestni udeleženci v

prometu. Postavljeni so v vlogo voznika

in doživljajo dogodke, kot jih opaža in

zaznava voznik v pravem prometu. Prav

tako so otroci postavljeni v vlogo pešca, ki

mora pravilno prečkati prometno cestišče

na poligonu. Otroci skozi igro spoznajo,

kako jih na cesti vidi voznik, kako po-

membna je varnostna čelada, predvsem

pa, kako se pravilno prečka cestišče.

Dan se je začel z vajo evakuacije za ce-

lotno šolo, zagorelo je namreč v tehniški

učilnici. Po posredovanju prostovoljnih

gasilcev iz PGD Divača, se je vse srečno

končalo, brez materialne škode oz. po-

škodovanih učencev in delavcev šole.

Poleg že omenjene dejavnosti so pri

tem dnevu sodelovali tudi prostovoljni

gasilci iz PGD Divača, ki so otrokom

pokazali opremo gasilca, policistka

Andreja Šantelj s PP Sežana z opremo

policista in Tamara Ozbič in Gregor Gogić

iz Medobčinskega redarstva, ki sta otroke

seznanila z osnovno kulturo v cestnem

prometu, gibanju ob cesti in po prome-

tnih površinah, prečkanjem cestišča ter z

nekaterimi prometnimi znaki in njihovim

pomenom na poučnem sprehodu.

Učenci so bili navdušeni nad prikazom

vaje službenih psov in njihovih vodnikov

iz PP vodnikov službenih psov Koper,

ki opravljata klasične policijske naloge.

Prikazala sta vajo poslušnosti in lovljenja

nepridiprava z dobro izurjenima psoma.

šola

36

Učenci so bili zelo motivirani za delo in

so aktivno sodelovali v vseh delavnicah.

Zahvaljujemo se vsem sodelujočim v

tej akciji, komandirju PP Sežana Jožefu

Muhiču, ki nam je omogočil sodelova-

nje policistov, komandirju PP vodnikov

službenih psov Koper Viktorju Zinreihu

za sodelovanje policistov s službeni-

mi psi, redarjema iz Medobčinskega

inšpektorata in redarstva, prostovoljnim

gasilcem iz PGD Divača in bčini Divača,

ki je fi nančno podprla ta program.

Mirjam Trampuž, koordinatorica programa

»Zakaj jaz?«… je bilo najpogosteje slišati med diva-

škimi osnovnošolci, ki so morali dva dni

skrbeti za pripravo hrane, pomivanje in

pospravljanje posode ter pribora, nego-

vati temeljna načela čistega duha in se

truditi za prijetno in ustvarjalno vzdušje.

In tako bodi. Z vnovičnim odgovarjanjem

na najpogosteje postavljeno vprašanje

smo se mentorji soočali z dejstvom, da

je potrebno v tem občutljivem obdobju

odraščanja jemati vsakodnevni upor kot

pravico, ki terja potrpežljivo utemeljeva-

nje, preko katerega mladostniki dobijo

neprecenljivo informacijo o tem, da so

enakovredni sogovorniki, vse dokler so nji-

hovi argumenti umestni in konstruktivni.

Na oktobrskem raziskovalno-ustvarjal-

nem taboru pa smo seveda počeli še

marsikaj drugega. Učenci so se seznanjali

s konstruktivnim reševanjem sporov oz.

mediacijo in temelji gledališča, kjer mora

učenec-igralec skrbno nadzorovati svoja

čustva, se jih zavedati in jih tudi odigrati.

Ustvarjalnost so učenci izražali v likov-

ni delavnici, kjer so iz kosov keramike

izdelovali mozaike. Iz palete sestavin so

izdelovali dišeče soli po svojem okusu, za

večji estetski učinek pa so soli obarvali z

barvili in jih popestrili s cvetjem in zelišči.

V nedeljo smo se odpravili po Pliskini

poti in preizkušali veščine orientacije v

naravi, nato pa zaključili naše druženje s

predstavitvijo delavnic staršem.

Anja Abram in Barbara Skalec Volk,

mentorici

šola

Foto

: BA

RB

AR

A S

KA

LE

C V

OL

K

Na Osnovni šoli dr. Bogomirja Magajne

Divača smo v letošnjem letu postavili

kot eno izmed prednostnih nalog vzgo-

jo učencev za odgovornost. Zavedamo

se, da ta cilj lahko uresničujemo skupaj s

starši, s skupnim prizadevanjem in med-

sebojnim sodelovanjem, temelječim

na zaupanju. Tako smo se pedagoški

delavci šole in starši naših učencev 14.

novembra na šoli srečali s priznano stro-

kovnjakinjo, dr. Zdenko Zalokar Divjak.

Novodobni otroci so drugačni, je enotno

stališče strokovnjakov s področja vzgoje

otrok in mladostnikov. Kako naj torej

starši, ki so in morajo biti odgovorni za

vzgojo otrok, vzgajajo sodobne otroke?

V nadaljevanju na kratko predstavljam

povzetke skupnega srečanja na temo:

Šola in starši v skupni nalogi za raz-

vijanje odgovornega odraščanja.

Sodobni otroci so drugačni predvsem

po zunanjosti in obnašanju. Njihova no-

tranjost pa kliče po takšnih vrednostnih

usmeritvah, ki bi zagotovile oblikovanje

zadovoljne, samostojne in odgovorne

osebe, ki bo znala odgovarjati na življenj-

ske izzive. Otroci so naše ogledalo, če je

vrednostna lestvica družbe usmerjena v

uspeh, pridobitništvo, iznajdljivost, hitro

dostopne oblike znanja, površne odnose,

prozaično življenje iz dneva v dan, se

tudi otroci začno tako obnašati.

Življenje je že zdavnaj pokazalo, kako

škodljiva je permisivna naravnanost

staršev, šol. Stroka pa še kar govori o tem,

da je treba zadovoljevati vse otrokove

potrebe, jim ustvarjati dobre pogoje, se z

otroki veliko pogovarjati, dogovarjati, se

pogajati. Otrok naj ne bi doživljal nobe-

nih travm itd. Posledice so katastrofalne,

otroci izgubljajo svoje naravne danosti

v dolgčasu, apatiji, brezbrižnosti, skoraj

nič se jim ne ljubi, stvari jih ne zanimajo.

Kadar pa že odkrijejo neka svoja zani-

manja, ob prvih neuspehih odnehajo,

saj nimajo v sebi borbenosti, vztrajnosti,

sposobnosti prenašanja porazov, ki bi jih

tega obvarovali.

Merilo vzgoje je vedno vsak otrok kot

individuum. Najprej mu je treba zagoto-

viti brezpogojno ljubezen, skrb, spreje-

tost, varnost, na drugi strani pa se kot

vzgojitelj odzivati na njegovo vedenje s

pohvalo ali kaznijo. Kazen je odvisna od

tega, kako dobro poznamo otroka. Pri

enem zadostuje, da ga grdo pogledaš,

drugega opomniš, pri tretjem pa že

sledijo sankcije. »Vedno sem zagovornik

dosledne vzgoje, ki večinoma lahko

prepreči kaznovanje. Kadar je starševski

37

'ne' res ne, potem to otrok začuti. Seveda se lahko pritožuje,

prigovarja, nekaj poskuša, pomembno je, da ne uspe.«

Zanimivi poudarki predavanja:• Otrok lahko »izgori« pri 13, 14 letih, če ima v otroški

dobi preveč interesnih dejavnosti; največ 1 je primer-

na, sicer začne pri puberteti bežati v »nerealni« svet -

računalnik, droge itd. Učenje tujega jezika ne pripo-

more k boljšemu uspehu otroka v kasnejših letih.

• Vzgoja zahteva reakcijo staršev na otrokovo vedenje: po-

hvalo ali kazen. Če kazni ne damo mi, jo otroku da življenje,

in kazen življenja je hujša.

• Najboljša preventiva je doslednost pri izvajanju dogovorov,

kar pomeni, da ni nobenega pogajanja. Če se nekaj dogo-

vorimo, ne sme priti do spremembe dogovora. Vedno damo

otroku možnost izbire, in kar izbere, za to nosi posledice.

• Odnos do hrane: odrasli smo tisti, ki mu vzgojimo odnos do

hrane. Iz hrane se otrok ne sme delati norca in mi izbiramo,

kaj bo jedel. Če ne poje, mu damo možnost, da poje kasne-

je in rečemo: »Vidim, da sedaj nisi lačen, mi bomo kosilo

pojedli, ti pa ga boš pojedel kasneje.«

• Obstajata 2 vrsti joka: jok stiske, jok izsiljevanja.• Če je otrok nekaj sposoben narediti, naj naredi sam, ne ga

preveč prositi, ker kmalu začne manipulirati! Če npr. pri

odhodu domov rečemo: »Obuj si čevlje in greva,«, naj to tudi

stori; najslabše je, če rečemo: »No, daj prosim, da se hitro

obuješ, saj veš, da se nama mudi ….« Če se ne obuje, reče-

mo: »Poglej, imaš še malo časa, potem jaz grem.« In res mora

starš počasi odkorakati iz garderobe. Otrok bo prišel za njim.

• Starši želimo, da bi bil naš otrok uspešen. Kakor hitro je

uspeh pomembnejši od otroka samega, takrat starši pre-

vzemamo odgovornost za šolo (delamo z njimi naloge, se z

njimi učimo itd.). Odgovornost je treba dati otrokom, s tem

mu dajemo ljubezen.

• Raziskava v Sloveniji (2009) o socialni zrelosti mladostnikov

je pokazala, da se šele pri 31. letih otrok osamosvoji; meja

starosti osamosvojitve žal raste, pred tremi leti je bila to

starost 27, 28 let.

• Starši moramo ukiniti mit o tem, da se je treba z otrokom

stalno nekaj ukvarjati. Preveč urejamo njihove stvari. Otroci

potrebujejo svojo igro, s svojimi vrstniki.

Če imamo dva otroka (en starejši, drugi mlajši), starejši ne

sme popuščati vedno, češ, da je mlajši še neveden itd. S

tem, ko damo mlajšemu prednost, trpi samopodoba starej-

šega, zato je pomembno, da starejši občuti, da je »glavni«.

Starši ustvarjamo nek umetni red, ko hočemo mlajšemu

ugoditi, s tem ko starejši popusti. S tem, ko bo starejši ob-

čutil, da je »glavni«, bo mlajšega tudi ščitil, branil. Za otroke,

ki se v mladosti precej ravsajo med sabo, je dokazano, da

so boljši prijatelji v zrelejših letih.

• Otrok si mora znati izboriti mesto! Moramo mu dati vedeti,

da zmore, zna. Če starši še naprej prevzemajo naloge, ki jih

je otrok sposoben opraviti sam, naredijo otroka odvisnega

od pomoči in nesamostojnega za življenje.

• Negativne izkušnje krepijo otroke. Otrok mora pasti, mora

občutiti tudi bolečino. Danes je vse preveč občutljivih

otrok, ker jih mi naredimo takšne: nimajo mej, ne poznajo

porazov. Če npr. igraš igro in otrok izgubi in vrže kocke

ter reče: »Ne grem se več,« je naloga starša, da reče: »Prav,

se ne greva več.« Narobe je, če rečemo: »Nič hudega, ti si

danes izgubil, drugič boš pa ti zmagal.« To je ustvarjanje

lažnega upanja. Kaj pa če otrok še 10 iger ne bo zmagal?

Otrok izgubi zaupanje v nas.

• Permisivna vzgoja – NE!

Za permisivno vzgojo velja, da je ključna beseda DA, kar

pomeni, vse je dovoljeno in starši so sužnji otroka. Vse mu je

dopuščeno, otrok prevzame vodenje, starši se ne vmešujejo

in mu popuščajo, ker tako ustvarjajo navidez demokratično

vzdušje. Otrok je brez omejitev, sam je za vse »odgovoren«,

starši mu ne postavljajo nobenih zahtev. Zelo veliko je po-

jasnjevanja, argumentov in pregovarjanja. Otroka se sprašuje

tudi stvari, ki so jasne in niso v njegovi pristojnosti. Tovrstna

vzgoja je tavanje v megli brez opornih točk. Otroci so zahte-

vni, nimajo občutka za potrebe drugih, nezahtevni so do

sebe, zahtevajo »preveč« prostora znotraj družine. Prepogos-

to rečejo ne drugim in da sebi. Taki otroci pogosto nimajo

občutka do meja drugih (posledica so agresija, kriminal in

droga) in celo do sebe (posledica je žal lahko tudi samomor).

• Smisel vzgoje je: priprava na življenje, da otrok postane

samostojna in odgovorna oseba (da je sposoben reševati

svoje življenjske naloge).

• Otroka moramo vzgajati za samostojnost. Samostojno po-

meni, da sam »stoji«. Tudi dojenčka ne smemo pobirati s tal,

ko še ne hodi in se postavlja na noge. Samostojnost raste, ko

sam opravi neko nalogo. Ne smemo delati namesto otroka.

• Odgovornost otroka: če se za nekaj odloči, mora nositi

odgovornost za to. Pomemben je naš ukrep: če se npr.

dogovorimo, da na obisku, kamor gremo, ne bo norenja in

se otrok tega ne drži, gremo domov in se ne pregovarjamo:

»Saj si obljubil, da se boš lepo vedel …«.

• Otrok nikoli ne sme imeti zadnje besede!

• Otroku ne smemo vsega kupiti! Ne zato, ker ne bi hoteli –

gre za princip – otrok ne sme vsega dobiti, ker tudi v življenju

ne bo vsega dobil. Moramo reči: NE (brez razlage)!

(povzeto po predavanju dr. Zdenke Z. Divjak)

Damijana Gustinčič,

ravnateljica OŠ Divača

šola

Dr. Zdenka Zalokar Divjak Rojena 15. 7. 1954 v Brežicah, po končani gimnaziji se je vpisala na Filo-zofsko fakulteto v Ljubljani – smer psihologija, kjer je 1979. diplomirala. Na Medicinski fakulteti v Ljubljani je končala podiplomski študij iz »Predzakonskega in zakonskega svetovanja« in bila zaposlena na Centru za socialno delo za problematiko družine.Na Medicinski fakulteti v Zagrebu je vpisala podiplomski študij – smer So-cialna psihiatrija in leta 1988 dobila naziv magistra medicinskih znanosti. Leta 1989 je v Münchnu na Süddeutsches Institut für Logotherapie konča-la triletni specialistični študij iz Logoterapije – terapije za smislom življenja. Njena strokovna pot se je nadaljevala z doktoratom iz psiholoških znanosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani in dosegom naziva izredne-ga profesorja s področja psihologije. Predava na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, (Ko-munikacijski trening), na Teološki Fakulteti v Ljubljana - Pedagogiko in andragogiko, na magistrskem študiju Visoke poslovne šole v Novem mestu (Ustvarjalnost v organizaciji) ter na Visoki zdravstveni šoli Novo mesto (Psihologija).Za sabo ima čez trideset let praktičnega dela, zlasti s področja psihologije osebnosti, medosebnih odnosov, pomena komunikacije, in to v izobraževalnem, svetovalnem in terapevtskem delu. Njeno delo zajema več kot 50 strokovnih člankov, šest samostojnih knjig (VZGOJA JE … NI ZNANOST, VZGOJA ZA SMISEL ŽIVLJENJA, VZGAJATI Z LJUBEZNIJO, JAZ IN TI – MEDOSEBNI ODNOSI V SODOBNEM ČASI, BREZ PRAVLJICE NI OTROŠTVA, OTROCI, MLADOSTNIKI, STARŠI) in več priročnikov ter preko 100 člankov v domači in tuji strokovni literaturi. Od leta 1986 vodi tabore za ustvarjalno življenje otrok in mladine v okviru Društva ljubiteljev narave Krško. Skrbi za vzgojni in doživljajski vidik delovanja društva in je njegova sedanja predsednica.

38

Še prav posebej nizka voda v avgustu in

septembru 1887 je spodbudila k večjemu

napredovanju, ki naj bi se po možnosti raz-

tegnilo na dva dneva. Vneto so se opravljale

priprave. Bilo je dovolj čolnov, vrvi in potreb-

ne opreme, samo še reševalna pot do slo-

nov bi se morala izgotoviti, kar je tudi uspelo

s pomočjo pridnih delavcev in sodrugov

naših jamskih voženj, Jurija Cerkvenika, Pavla

Antončiča in Jožeta Cerkvenika.

Marinitsch in jaz sva prispela že 2. septem-

bra zvečer v Matavun, da bi lahko začeli

zares zgodaj naslednje jutro. Zraven naših

zanesljivih sodelavcev smo najeli še štiri

može, da bodo lahko hitro pospravili nazaj

material, predvsem čolne. Naši kmetje so se

spričo resnosti dela, ki jih je čakalo, dan prej

spovedali, se pogovorili in nam korajžno

zaupali svojo usodo. Tudi mi smo pustili za

sabo dopis z navodili v najslabšem primeru,

kako naj bi nam potem poskušali pomagati.

Čudovito jutro, brezoblačno nebo, brez

možnosti neurja na obzorju, je skoraj otežilo

slovo od tega dneva. Vedno bolj in bolj

izginja modrina neba, čim bolj globoko se

spuščamo v žrelo, dokler se ob vstopu v

Schmidlovo dvorano popolnoma ne izgubi.

Tukaj je zbirališče za vse udeležence, od

katerih vsak dobi svoje delo, ki je sestavlje-

no najprej iz kopice vrvi, lesenih in vrvnih

lestev. Tokrat smo imeli pri karavani celó

košaro z zalogo hrane. Pred nekaj dnevi

so bili že odnešeni v Müllerjevo dvorano

čolni, ki so bili od tam odpravljeni naprej.

Po treh urah smo stali, zahvaljujoč novi

zasilni poti do slonov, ki je omogočila hitro

prodiranje, na cilju dosedanjih voženj,

pri petnajstem slapu. Marinitsch je izrazil

željo, če sme tokrat hoditi naprej kot prvi, z

mrzlično naglico se je z nekaterimi drugimi

posvetil sestavljanju dvojnega čolna. Med

tem opravilom sem se ukvarjal s tem, kako

splaviti po reki papirnate ladjice, obtežene

z gorečimi lučkami, in z njihovo vožnjo pre-

učiti strujo ali tudi kakšen morebiten slap.

Na začetku smo jih videli, kako se počasi

pomikajo k nabrežju, potem se po večji

razdalji nenadoma prevrnejo in izginejo,

siguren znak za prisotnost novega slapu.

Ko je bil čoln, opremljen s svetili, dvakrat

spuščen brez posadke z vrvjo po vodi

navzdol (to naredimo zato, da bi spoznali

pretok vode), je Marinitsch vstopil sam, da

bi odveslal naprej. Kot vesla so služile dile

za mešanje sadja, vendar bolj kot od teh

smo odvisni od čolnarskega kavlja, štiri

metre dolgega droga z dvema železnima

konicama, čigar ena poteka naravnost,

medtem ko tvori druga odprti kavelj. Prav

kmalu vsak spozna vrednost takšnega

orodja; predvsem prispeva odprti kavelj

posebne zasluge pri silovitem pomikanju

čolna naprej, pri čemer nudi vsaka špranja

oprijemno točko, ali pa pri pritegovanju h

gladkemu, spolzkemu nabrežju.

Vrv, na katero je bil privezan čoln, se je od-

vila že 40 metrov, ko smo v megleni, slabo

osvetljeni daljavi opazovali Marinitscha pri

poskusu pristajanja, ki pa se je ponesrečil

in ga prisilil k povratku. Poročal je, da je bil

čisto blizu nekega večjega slapu, vendar

si ni upal skočiti na kopno zaradi gladke-

ga in mokrega nabrežja, iz bojazni, da bi

lahko v neposredni bližini zdrsnil v vodo.

Pavel Antončič se je moral kot drugi peljati

zraven z železjem, kladivom in dletom,

da bi tam spodaj zabil klin, na katerega se

potem pritrdi ladijska vrv, s katero se lahko

čoln spušča in zateguje. V dvoje se vožnja

hitreje odvija, kmalu je znova dosežena

nižja točka in pristanek z obojestransko

pomočjo enostavno izpeljan. Čez nekaj

časa, med katerim sta oba plezala dalje,

nam oznani magnezijev blisk in krik hura,

da sta dosegla nov slap. Kmalu sem bil

tudi sam tam in videl strmoglaviti celotno

reko v loku dveh metrov globoko. Reka je

pri slapu stisnjena v ožino, vendar bi pri

najmanjšem naraščanju preplavila skalne

pručke zraven padca in se najmanj štiri

metre razširila. Bakle in sveče niso zmogle

razbliniti noči, ki je zevala pred nami; zato

smo prižgali svinčeno baklo, katere sij sve-

tlobe dneva je odkril pogled v veliko, lepo

dvorano. Njeno dno je napolnjevalo malo

jezero brez pohodnega nabrežja. Marinit-

sch in jaz, popolnoma prevzeta od razisko-

valne mrzlice, sva gorela od radovednosti,

da bi videla, kaj bo sledilo. Naročila sva

ljudem, da takoj privedejo nov čoln, s ka-

terim smo morali tesno ob slapu navzdol.

Od v dvorano izbočene višje skale je bilo

mogoče, z dvigom sprednjega dela čolna,

učinkovito podpreti nadaljnji transport do

jezera. Čeravno bi bil na vrsti jaz, da prečim

vode novoodkritega jamskega jezera, se

spusti moj sodrug Marinitsch bliskovito

po vrvi in se že polasti nepritrjenega

čolna. Moral sem mu dovoliti in niti nisem

ugovarjal, ko se je spustil še Antončič po

skali, od koder je tako uspešno podpiral

spuščanje, in tudi vstopil. Oba sta kmalu

izginila za polico pred našimi očmi. Čez

kratek čas smo zaslišali nejasno kričanje in

skoraj z zavistjo sem pomislil, da sta našla

spet nov zanimiv objekt. Trije klici roga

zazvenijo, znak za povlek, in kmalu sem

se lahko tudi sam spustil v korita. Po nekaj

veslajih se mi je odprl razgled v okolje, kjer

so se nahajali moji predhodniki; v stran-

skem rovu sem jih videl postopati naokrog.

Držeč se z veslanjem sredine, sem posku-

šal izslediti, kje bi se reka znova prebila iz

dvorane, za čemer smo prej kljub svetlobi

svinčenih bakel neuspešno oprezali. Na

levi sem videl visoko temno razpoko, tja

noter se je morala reka obrniti. Namesto

da bi ohranjal smer veslanja še naprej proti

svojim sodrugom, sem z vsem trudom de-

loval v smeri nove jame; kamen pod vodo,

na katerega sem zapeljal na nabrežju, je

posrečil pristanek. Kmalu je bil preplezan

vrh skale, ki je zapirala kanal, in pred sabo

sem zagledal svišteče valove novega slapu,

sedemnajstega, ki se vrže v obliki pahlja-

če tri metre globoko v kanal. Po njem se

je kazala dobra plovna možnost, a tudi

nemožnost napredovati po stenah naprej.

Sam nisem mogel sporočiti ničesar, zato

sem zapeljal nazaj k obema, da bi tudi njiju

pripeljal do novega slapu. Marinitsch mi

je pokazal čolnarski kavelj, ki ga je tukaj

našel in nam ga je poplava iztrgala pred

dvema letoma. Pri sedemnajstem slapu,

kamor smo se vrnili, so nas podučili plovci

z lučkami, ki so 30 metrov lenobno plavali

po kanalu navzdol in bili prignani nazaj z

nasprotnim tokom, da imamo pred sabo

daljši, mirnejši odsek toka reke.

Zadovoljni z uspehom – postalo je zelo po-

zno – smo se odločili, da za danes prekinemo

in se podamo v povratek. Čolni, lestve, vse je

ostalo na tem mestu, ne oziraje se na nevar-

nost, da je lahko med našim dvanajsturnim

zadrževanjem v jami zgoraj deževalo in bi

lahko narasla visoka voda odnesla vse.

Novi dvorani in jezeru smo dali ime našega

odsotnega tovariša Hankeja, katerega ne-

ustrašnosti in neutrudljivi energiji smo se

morali danes odreči. Po 13 urah in pol smo

prispeli nepoškodovani, četudi na smrt

utrujeni, spet v Matavun.

Naslednje jutro je bila raziskava družno s

Hankejem, ki je med tem prispel, izvajana

naprej. Z nebrzdano naglico je odhitel, da

bi obiskal najnovejše pridobitve, in se hkrati

dogovoril za nadaljnji prodor, predvsem za

transport čolna preko sedemnajstega slapu.

To zadnje opravilo se je izkazalo za prav te-

žaven podvig, ker je pri tem lahko pomaga-

lo zaradi pomanjkanja prostora samo nekaj

mož in tudi oblika padca slapu se je izkazala

kot zelo neugodna. Že na višini skalne pre-

grade se je okorno, široko plovilo zataknilo

zaradi nepravilno izvedenega manevra

naravnost v ožino slapu, se trdno zagozdilo

in ga ni bilo mogoče izvleči z nobenim

tresenjem ali vlečenjem. V tem kritičnem

trenutku je skočil naš Pavel Antončič v vodo

in na svojem hrbtu prevzdignil čoln, nakar

nam je taistega takoj uspelo prenesti pod

slap, v čigar vrtincu se je močno pozibaval.

Morda še v zanosu sreče o uspelem drznem

Odlomek iz zapisa Friedricha Müllerja Škocjanski jamski svet o raziskovanju podzemlja Škocjanskih jam konec 19. stoletja (glej stran 19).

iz zgodovine naših krajev

39

poskusu je skočil Antončič od metra visoko

z vso močjo v koriti, ki sta zaradi te nepre-

mišljene norčije pridobili luknjo, kar nas je

kasneje spravilo v resno zadrego.

Danes se je peljal Hanke prvi. Po pred-

hodnih spustih je vzel zraven Antončiča.

V kakor kačji sledi raztezajočem kanalu z

visokimi, navpičnimi stenami smo ju kmalu

izgubili izpred oči; samo zvoki roga so nas

opominjali, hitreje popustiti vrv, s katero je

bil privezan čoln. Čez nekaj časa – kar se

zdi nepotrpežljivo čakajočim neskončno

dolgo – je zazvenel rog trikrat in potegnili

smo prazen čoln nazaj. Zdaj sva bila na

vrsti Marinitsch in jaz, da izkusiva daljšo pot

s čolnom z vsemi njenimi nevarnostmi in

privlačnostmi. Bržkone je to eden najlepših

trenutkov podzemnih raziskovalnih voženj,

skozi vse zaveje pustolovska sapa. Že sam

začetek je obetajoč, ko se z muko izo-

gnemo grozeči bližini slapu, pred katerim

padcem se naša korita postavijo trmasto

povprek, tako da vsak trenutek pričakuje-

mo, da se bomo utopili v padajoči vodi.

Iz valov nam pomaga čolnarski kavelj v

razmeroma mirnejšo vodo, kmalu plove-

mo naprej, previdno oprezajoče, enkrat s

sondiranjem globine vode, drugič z odbi-

janjem od stene z vso močjo, proti kateri

se škripajoče pomika čoln. Ob nenehnem

signaliziranju se pomikamo počasi naprej.

Ob razširitvi Reke najdemo svoje predho-

dnike čepeče na kamnu sredi vode. Kakor

streha oblikovana gladka skala je zasilno

nudila prostor dvema osebama, zato nam

ni preostalo nič drugega, kot da veslamo

naprej, da bi pristali na ugodnem mestu in

pustili povleči čoln nazaj.

Na začetku je vožnja dokaj dobro potekala,

toda kmalu je postala dolga vrv, na katero

je bil pripet čoln, prav neprijetno vidna.

Gotovo je bilo trenje zdaj že 70 metrov

dolge vrvi preko polic zavijajočega kanala

zelo močno, morda se je vlekla ponekod

tudi po tleh. Zaman so bila naša tuleča

svarila z rogom za popuščanje. Z veslanjem

nismo prišli niti centimetra dalje in smo

bili slednje popolnoma odvisni samo od

čolnarskega kavlja. Kot sedeči spredaj sem

moral rokovati z njim, medtem ko se je

Marinitsch z veslom odrival od sten in držal

čoln v pravilnem položaju. Nenehno me

je spodbujal s klici, da povlečem močneje.

Najprej se je poskušalo uporabiti štiri metre

dolg kavelj kot odrivalnik, vendar se je mo-

ralo od tega takoj odstopiti, saj dno ni bilo

doseženo. Kolikokrat mi je zdrsnil čolnarski

kavelj ob gladki steni skalovja, in vrv nas je

znova povlekla neusmiljeno del poti nazaj,

ki smo si jo mukoma izborili. Sopihajoč

smo dosegli končno po devetdesetih me-

trih nižje mesto na levi strani, kjer se je zdel

pristanek mogoč. S silovitim skokom sem

se pognal na nabrežje in ujel od Mariniča

vrženo vrv, da bi povlekel čoln. Obema na

kamnu sedečima, ki sta izražala svojo nestr-

pljivost z nenehnimi signali in kričanjem, je

prinesel prazen čoln skorajšnjo odrešitev.

Z vrvjo sva ju enostavno povlekla k sebi in

jima tako prihranila težko delo, ki sva ga

imela midva, da sva dosegla to točko.

Zamolklo, daljnje šumenje, kakor tudi

prižgano magnezijevo svetilo, sta nam prav

kmalu dala vedeti, da stojimo na začetku

velikega votlega prostora. Takoj ko je bil čoln

na varnem, in prosta vrv pritrjena na hitro

zabit klin, že se je pričel vzpon na za nami

visečo skalno steno, ki ji je bila z udarjanjem

kladiva odvzeta gladkost in njena pogub-

nost. Stena je predstavljala prepad visokega,

poševno nagnjenega platoja, čigar povr-

šina je bila prevlečena s sigasto skorjo. Na

grobih tleh so nudili štrleči kristali odlično

oporo rokam in nogam ob vzpenjanju. Naše

iskanje in preplezavanje naokrog je kmalu

ustavil navpičen prepad; tukaj se je prižgala

svinčena bakla, katere oster sij je odgrnil

čudovito lepo sliko, ki smo jo vriskajoče

pozdravili. Z višine tridesetih metrov smo

gledali v veliko dvorano, na katere dnu se

je vijugala modro lesketajoča Reka. Visoko

stremeče se boči nad nami strop veličastne

dvorane, čigar stene so slikovito preobleče-

ne v kapniške oblike. Iz niš gledajo orglam

podobne tvorbe, katerih zaslepljujoča belina

jih plastično ločuje od temnih sten. Na tleh,

kjer stojimo, se svetlikajo kristali kot žlahtno

kamenje in številni z najbistrejšo prenika-

jočo vodo napolnjeni kapniški vodnjaki. V

ozadju dvorane zeva preko jezeru podobne

kotanje, v katero segajo skale razpetine

pred nami, temen skalni portal, čigar vhod

je prekrit s kamenjem in skozi katerega si je

reka s težavo izsilila izhod.

Ob tem slovesnem trenutku smo se hvale-

žno spomnili nudene podpore našega dru-

štva za raziskovanje Reke in poimenovali to

dvorano »Dvorana planinskega društva«.

V prostorih, kjer se človek še ni mudil, se

je razleglo skozi daljno hrumenje vode

gromko vzklikanje v pozdrav Planinskemu

društvu, ki je mogočno odzvanjalo od de-

viških sten in bilo ponovljeno od delavcev,

ostalih pri sedemnajstem slapu.

Vožnja po vodi, dolga 57 metrov, nas je

pripeljala do konca dvorane, čez kratek

čas smo prispeli brez veliko truda do že

vidnega in dalj časa slišanega osemnaj-

stega slapu. Šumeče si išče Reka svojo pot

preko kamnitih blokov, vsepovsod smo

našli zagozdene ostanke debel, korenin

in plohov, prinešene sem z naraslo vodo.

Obhod 25 metrov dolge brzice je terjal

veliko previdnost, če nismo hoteli zdrsniti z

gladkega kamenja, ki smo ga morali delno

preplezati, delno preskočiti, v vodo, ki je

namreč imela prijetno temperaturo 21°

Celzija. Termometer je pokazal na zraku

17° Celzija. Povzpeli smo se na zadnji visok

kamen in uprli pogled naprej. Plovna voda

med strmo padajočimi stenami, nato se

pririne v ospredje skala, okoli katere izgine

reka v globoke temine neke visoke jame,

to je bilo vse, kar smo lahko videli.

Nezmožnost, priskrbeti drug čoln in tega

prenesti preko dolge brzice – naše moči

za to ne bi več zadoščale – pozna ura, od

začetka raziskave je preteklo že deset ur, in

tudi lakota se je uporniško oglašala, so nam

določili, četudi nerado, da moramo prekiniti

in nastopiti vrnitev. Dosežek obeh dnevov

je bila 200 metrov dolga raziskana jamska

smer, s čimer smo bili lahko zadovoljni.

Pri povratni vožnji skozi 80 metrov dolgi

kanal so bili nekateri obdarjeni še z majh-

nim razburjenjem. Da bi prenesli opremo

čim hitreje, brez izgube časa do sedemnaj-

stega slapa, je bil čoln polno natovorjen

z vrvmi, vrvnimi lestvami itd., razen tega

so vstopili vanj še trije možje, Marinitsch

odzadaj, Antončič v sredini in jaz spredaj,

z nalogo, vleči čoln po napeti vrvi. Bili smo

že velik del poti v kanalu, ko mi je nenado-

ma Marinitsch zaklical: »Čoln pušča vodo,

vlecite hitreje.« Skozi luknjo je voda rinila

neustavljivo v korita in moj prijatelj je sedel

že do kolen v njej, v dolgem, temnem

kanalu, huda reč. Na srečo smo se bližali v

tej stiski kamnu, ki je bil prej uporabljen za

počivališče Hankeju in Antončiču, in tukaj

je moral zadnji, ki je s svojim nepremišlje-

nim skokom izvotlil čoln, hitro izstopiti in

brez luči ostati v temi. Po tej razbremenitvi

smo prispeli, sicer mokri, vendarle srečno

do sedemnajstega slapu. Raztovorjeni in

izpraznjeni sta morali koriti še dvakrat preiti

valove, dokler nismo bili zbrani vsi in naša

oprema spravljena nazaj.

Pot domov je potekala brez nadaljnjih do-

godivščin. Ob sedmih zvečer smo dospeli

utrujeni in šibki v gostilno Gombač v Ma-

tavunu, boljše volje in zadovoljni z dosežki

naše dvodnevne (26-urne) raziskovalne

vožnje, ki se je odvila srečno in brez nezgod.

Od takrat sta pretekli dve leti, brez da bi pro-

drli naprej; bili sta posvečeni nujni izgradnji

poti, ki je zdaj dosegla že sedemnajsti slap.

Vendar kmalu, ko bo omogočen prehod v

kanalu in bo nastopil ugodnejši nivo vode,

naj ne bo pogled na naše čolne v Schmidlo-

vi dvorani tiho svarilo; takrat bodo zazveneli

pri osemnajstem slapu naši rogovi znova, k

veselejši, novejši raziskovalni vožnji.

iz zgodovine naših krajev

pre

vod

: SIT

KA

TE

PE

H

40

V Vremski dolini (verjamem, da se podobno dogaja tudi v drugih krajih

naše občine) se je že nemalokrat pripetilo, da se je v nič slabega slutečega

človeka zakadil kakšen pes. Pri tem je za večino lastnikov teh psov v bistvu

nepomembno, da imajo v lasti psa, ki spada v t. i. nevarno pasmo. Pa ne

glede na to, tudi če pes ni nevarne pasme, dvomim, da je komur koli

prijetno, da ga pes oblaja ali pa se celo zapodi vanj. Zapisano je splošno

znano vsakemu povprečno inteligentnemu človeku, pri čemer se resnično

lahko vprašam, ali so v Vremski dolini le podpovprečno razgledani ljudje ali

pa zgolj preveč naivno verjamejo v svoje sposobnosti obvladovanja svojih

psov v kočljivih situacijah. Prav zato sem se odločila zapisati te besede. Čas

je že, da v Vremski dolini nekdo opozori na dolžnosti lastnikov psov!

Na tem mestu bi najprej rada bralce seznanila z določbami Zakona o

zaščiti živali. Ta namreč v 11. členu določa, da mora »skrbnik psa na jav-

nem mestu1 zagotoviti fi zično varstvo psa tako, da je pes na povodcu.«

Če pa gre za t. i. nevarne pse, pa morajo v skladu z določbo 12. člena

navedenega zakona skrbniki zagotoviti fi zično varstvo psov tako, da

so psi na povodcu in opremljeni z nagobčnikom ali pa, da so zaprti v

pesjaku ali objektu, pri čemer mora biti prostor ograjen z ograjo, visoko

najmanj 1,8 m, vhod pa mora biti označen z opozorilnim znakom. Mar-

sikateri ljubitelj in zaščitnik živali bi na tem mestu hitro skočil v besedo,

češ da slednje meji na mučenje. A ni tako. Dvomim, da so zahteve

zakonodajalca pretirane. Koga bomo torej primarno zaščitili, človeka ali

psa?! Marsikdo seveda te določbe zakona zagotovo nenamerno krši,

verjetno najpogosteje z izgovorom, kje pa psa prosto sprehajati, če ne v

naravi! A lastnik psa nikoli ne sme pozabiti, da lahko drugega sreča tako

na cesti kot tudi sredi gozda. Prav zato je pomembno, da lastnik psa v

vsakem trenutku obvlada. Ob tem je potrebno spomniti, da je vsakdan

sodobnega človeka popolnoma drugačen kot pred nekaj leti. Po tem,

ko dandanes po nemalokrat daljšem kot zgolj 8-urnem delavniku veliko

število ljudi pride iz mesta domov na podeželje, se že zato, da uredijo in

sprostijo svoje misli, odpravijo ven, na sprehod ali tek. In glej ga zlomka.

Prav takrat seveda nekdo »sprehaja« psa. In zato, ker ta ni privezan

oziroma ni na povodcu, ali pa tudi, če je, pa ga lastnik ne zna obvladati,

kot to zahteva zakon, se ta pes vsakič znova, med mojim brezskrbnim

»luftanju« po celodnevnem sedenju v pisarni, zakadi vame. Jaz pa, za-

radi slabih izkušenj, začnem kričati lastniku, naj psa pokliče k sebi. In kaj

ta odgovori? Seveda odgovorijo vsi enako: »Pa, saj ne bo nič naredil!« In

prav zato so moje misli namenjene prav njim, saj namreč ne pričakujejo,

da bom vsakomur razlagala njegove dolžnosti, zapisane tudi v zakonu?!

Sicer pa se skozi Dolnje Vreme le še redko kdo sprehodi ne da bi imel

zavrto telo. Tako me je prav nedavno, potem ko sem se po nekaj

mesecih le ponovno opogumila za sprehod skozi svojo vas, ob prvi

hiši najprej oblajal neki mešanček. Lastnik je seveda le zasmehljivo

rekel, da ve, da se ga bojim. A ne gre za to! Ali lastniki veste, da pes čuti

strah?! Ali veste, da je vsak pes (dovolj bo le enkrat) lahko nepredvi-

dljiv? A takrat bo prepozno govoriti, da njegov pes pa nič ne naredi! Še

vedno gre namreč za žival in ne glede na to, katere pasme je, človeka

lahko ugrizne, če že ne kaj hujšega. Ko bo do neljubega dogodka

prišlo in bodo zaradi svojih naivnih dejanj morali plačati globo, če ne

še visoko odškodnino, ne bo več možnosti ravnati drugače. Takrat bo

prepozno za obžalovanje. Od lastnika se zato pričakuje, da bo psa, ki

ni na povodcu, znal obvladati, sploh pa, da bo to storil takrat, ko bo

naključni mimoidoči to od njega zahteval.

Pa naj nadaljujem. Po tem, ko sem se le nekako izognila omenjenemu

mešancu, a ne zato, ker bi bil lastnik sposoben psa obvladati in ga

poklicati k sebi, pač pa zaradi mojega izogibanja, me je dve hiši naprej

že oblajal naslednji pes. Pripet na nekajmetrski verigi je lajal in skakal

vame in dvomim, da zato, ker me je bil vesel. Resnično neprijetno! Le

kaj bi se zgodilo, če bi se veriga utrgala?!

1 Skladno z zakonom je javno mesto vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi po-goji dostopen vsakomur, razen površin, kjer ni oziroma ni pričakovati večjega števila ljudi.

Nekaj hiš naprej so izza železnih vrat name lajali trije že na pogled ne-

varni psi. Ker iz preteklih izkušenj vem, da so se ti psi prosto »sprehajali«

po ogradi, ki nikoli ni bila resnično dovolj varno postavljena, sem bila

tokrat skorajda srečna, da so vsaj zaprti na dvorišču. No, pa prav takrat

pride mimo lastnik in seveda, kako pa kot v italijanščini (a o tej proble-

matiki v prihodnjem razmišljanju) pove, da mu je eden izmed teh psov

nekaj dni nazaj zbežal in zagrabil nekega tretjega psa v vasi. Kaj mu je

naredil, raje nisem spraševala, pač pa sem hitro odšla naprej v upanju,

da sem se končno rešila vseh psov. Potem pa iz druge strani ponovno.

Vame se vsi naenkrat zakadijo štirje večji psi, vsi iste pasme. Pasme

sicer res ne poznam, vendar imam vseeno toliko znanja, da vem, da so

psi v krdelu lahko nevarni in to ne glede na moje pomirjajoče besede:

»Priden, priden kuža!« V tistem trenutku mi je prišlo vse skupaj čez glavo.

Kljub temu, da sem v zadnjem trenutku opazila nekaj, kar naj bi bilo

podobno ograji, so se mi od strahu začela tresti kolena in le zaradi sa-

moobvladovanja sem se mirno, da psov le ne bi še bolj razburila, obrnila

in izbrala novo pot. A da bi to bilo vse! O ne! Že čez nekaj deset metrov

izza vogala zopet vame prirenči neki napol zapuščen, skoraj bi lahko re-

kla potepuški pes. Na srečo me niti povohal ni, saj bi se sicer kar sesedla.

No, pa da ne bi mislili, da se zgodba tu konča. Tiste izza portonov renče-

če pse, sem zaradi neprimerljivosti z opisanimi dogodki kar izpustila! In

do doma me je nazadnje pospremilo vsaj še nekaj »živčnih« laježev.

In tokrat imam resnično vsega dovolj! Dovolj mi je, da se moram na

sprehodu vedno bati, s katere strani bo name skočil kakšen pes. Dovolj

mi je, da ljudje mislijo, da je dovolj le imeti psa in da se z njim ni po-

trebno ukvarjati in ga primerno vzgojiti! Če že zakonodaja tako določa,

potem naj lastniki psov začnejo ravnati tako, kot se od njih pričakuje,

pse naj vzgojijo in ravnajo tako, kot je določeno v zakonu, sicer naj

nimajo psov. Ali pa moramo tudi v Vremski dolini doživeti kakšen po-

doben primer, kot so bili tudi medijsko odmevni dogodki v Ljubljani?

Urška Florjančič

obvestila

EEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooosssssssssssssssssssssstttttttttttttttttttttttttttttttaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaavvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnooooooooooo iiiiinnnnnnnnn pppppppppppprrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrreeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggglllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllleeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeedddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!Enostavno in pregledno!

EOM = 0%0 EUR pologa 0% obresti 0 EUR stroškov

Kiina vozila imajo rekordno nizko porabo, 7-letno garancijo in maksimalnih 5 zvezdic po EURO NCAP-u.

že za 139 EUR

POPOLNOMA NOVI

Dinamičen, športen in temperamenten.

EOM = 0% velja za nakup novega vozila KIA ob sklenitvi pogodbe o finanč. leasingu preko Hypo Leasinga d.o.o. in VBS Leasinga d.o.o. Financ. zajema: obdobje financ. do 84 mes., fiksna OM 0%, EOM 0%, stroški odobritve 0 EUR. Primer: KIA pro_cee'd 1.4 CVVT LX Activ, cena 11.690 EUR (MPC 12.490 EUR - Joker »Staro za novo« 400 EUR - Joker »Iz zaloge« 400 EUR - Joker »EOM = 0% financ.«), z odplač. dobo 84 mes. in 0% pologom, obrok leasinga 139 EUR/mesec , fiksna OM 0%, stroški financ. 0 EUR, EOM 0%, skupaj za plačilo 11.690 EUR (=nabavna vrednost). Končne cene vsebujejo vse popuste in prihranke, ne vključ. barve in stroška priprave vozila. Akcija EOM 0% velja 17.10.-17.11.2013. Financ. se lahko zavrne, če stranka nima ustrezne bonitete. Vse info. o porabi goriva in emis. CO2 na voljo v priroč. o varčni porabi goriva, na prod. mestu ali www.kia.si/emission. Pogoji garanc. na voljo v garanc. knjižici vozila, oz. pri poobl. zastopniku. Slike so simbolične. KMAG d.d., Leskoškova 2, Ljubljana.

Kombinirane porabe goriva: 3,7 – 6,0 l/100km, emisije CO2: 109 - 145 g/km CO2

www.facebook.com/KIASlovenija

KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAŠ DENAR!AVTOTRADE, D.O.O., VRHNIKA, 01-755-79-05 (prodaja), 01-755-79-00 (servis) www.avtotrade.kia.si

41

Kratke informacije s po-dročja ravnanja z odpadkiPREPOVEDANO ODLAGANJE

VROČEGA PEPELA

Vse občane, ki v zabojnik za ostanek

komunalnih odpadkov odlagajo vroč pe-

pel, prosimo, da ste še posebej pozorni

na to, da je pepel, preden ga odložite v

zabojnik, ohlajen. Še goreč pepel v sme-

tarskem vozilu lahko zaneti požar, prav

tako pa lahko poškoduje zabojnik. Zadnji

tak primer se je zgodil konec novembra

v Dolenji vasi ob rednem praznjenju

ostanka komunalnih odpadkov, ko so

zaradi gorečega pepela v smetarskem

vozilu zagoreli odpadki. Komunalni

delavci so požar še pravočasno zaznali in

ga pogasili, tako da je prišlo le do manjše

škode na vozilu. Prav lahko pa bi bila ško-

da veliko večja. Zato resnično naproša-

mo, da predan odložite pepel v zabojnik,

preverite, ali se je ta povsem ohladil.

KONTROLE ODPADKOV V ZABOJNIKIH

ZA OSTANEK KOMUNALNIH ODPADKOV

Z mesecem avgustom smo pričeli z inten-

zivnejšimi kontrolami ostanka komunalnih

odpadkov po naseljih (zeleni zabojnik, ki

se prazni vsakih 14 dni). Prav tako kontrole

opravljamo na zabojnikih, ki so namenjeni

gospodinjstvom v večstanovanjskih stav-

bah. Kontrole izvajajo naši zaposleni na dan

praznjenja teh zabojnikov. Ob kontrolah se

ugotavlja, ali je v zabojnikih samo ostanek

komunalnih odpadkov ali pa so v zaboj-

nikih tudi taki odpadki, ki jih je potrebno

ločeno zbirati in bi sodili na ekološki otok

oz. je zanje predpisano drugo ravnanje.

Če bomo ugotovili nepravilnosti, vas

bomo o tem obvestili z opozorilnim list-

kom, ki ga bomo prilepili na zabojnik. Na

opozorilu bomo označili, katerih odpad-

kov v zabojniku ne bi smelo biti in kam

sodijo. Namen kontrole odpadkov in

izdajanja opozoril ni kaznovanje, temveč

želimo s kontrolami odpadkov doseči

še boljše rezultate ločenega zbiranja in

občanom sporočiti, kako lahko tudi sami

ločeno zbiranje odpadkov še izboljšajo.

Kontrole odpadkov bomo tudi ponovili,

če pa bomo tedaj ponovno ugotovili ne-

pravilnosti, smo dolžni ukrepati v skladu

z občinskim odlokom: takega zabojnika

ne smemo izprazniti, o tem pa moramo

obvestiti medobčinsko redarsko službo.

URNIK ODVOZA ODPADKOV ZA LETO 2014

Obveščamo vas, da lahko konec decem-

bra v poštnih nabiralnikih pričakujete Ur-

nik odvoza ostanka komunalnih odpad-

kov za leto 2014. Urnik bo objavljen tudi

na naši spletni strani www.ksp-sezana.si.

KSP d. d. Sežana

Čeprav smo že zakorakali v zimo, mislim

da ne bo odveč spregovoriti o klimat-

skih napravah. Morda ne bomo več

potrebovali hlajenja, zagotovo pa že

potrebujemo gretje prostorov.

Kaj je pravzaprav klimatska naprava

oz. klima?

Klimatska naprava je sistem za klimatizaci-

jo prostorov, ki se poleti uporablja za hla-

jenje in razvlaževanje toplega in vlažnega

zraka, pozimi in v prehodnih obdobjih pa

lahko tudi za ogrevanje. Klimatsko napra-

vo, ki poleti hladi, pozimi pa deluje ravno

obratno, imenujemo reverzibilno. Kar je

pri hlajenju odpadna toplota, postane

pri ogrevanju vir gretja prostora. Naprava

deluje kot toplotna črpalka, zato tudi

klimatske naprave, ki hladijo in grejejo,

imenujemo toplotne črpalke.

Popolno klimatizacijo, to je izmenjavo

zraka, vzdrževanje zahtevane tempera-

ture in vlage zraka v zaprtem prostoru,

lahko zagotovimo samo z ustreznimi,

popolnimi klimatskimi napravami.

Popolne klimatske naprave so relativno

drage, zato pri individualnih zgradbah in

stanovanjih ponavadi vgrajujemo samo

naprave za hlajenje zraka, t. i. kondicio-

nirne naprave. Te naprave pa proizvajalci

nenehno izboljšujejo v želji, da bi z njimi

dosegli čim boljše ugodje v prostoru.

Kaj so tako imenovane klima naprave

v split izvedbi?

Najbolj razširjeni klimatski sistem je

sistem s toplotno črpalko zrak–zrak v

deljeni izvedbi, tako imenovani »split«

sistem. Split se imenuje zato, ker je

sestavljen iz ločenih delov. Del sistema,

ki je nameščen v prostoru, je notranja

enota, del, ki je nameščen na prostem

(na primer ob/na hiši), pa je zunanja

enota. Za hlajenje večjih bivalnih

prostorov pa se je uveljavil multi-split

sistem, kjer je možen priklop do 5 notra-

njih enot na eno zunanjo enoto.

Kaj pa sodobne inverterske klima

naprave?

Inverterska tehnologija klimatizacijskih

sistemov omogoča nastavitev moči

glede na temperaturo, ki jo želimo v

določenem trenutku imeti v prostoru.

To pomeni, če je temperatura v prostoru

previsoka, se hladilna moč povečuje,

dokler ne dosežemo želene temperatu-

re. Če je v prostoru prehladno, se moč

naprave poveča. Inverterska tehnologija

nadomešča standardno on/off (vključe-

vanja in izključevanja) tehnologijo. Enote

s toplotno črpalko in inverterjem lahko

hladijo in ogrevajo. Te naprave so ekolo-

ško ugodnejše, saj privarčujejo do 40 %

energije v primerjavi z običajnimi klimat-

skimi napravami. Zaradi brezstopenjske-

ga krmiljenja števila vrtljajev kompresorja

nudijo najboljšo kontrolo temperature in

tiho, vendar učinkovito delovanje.

Kako določimo primerno velikost

klimatske naprave?

Hlajenje s klimatsko napravo je dokaj

ugodno in enostavno, a običajno ne

za vse prostore. Najprej je treba izbrati

prostore, ki se bodo hladili, nato se izbere

temu primerna zmogljiva klimatska na-

prava. Potrebno moč naj določi izkušen

projektant, da bo prostor ustrezno in

enakomerno ohlajen (več notranjih enot

priključenih na skupno zunanjo enoto).

Ko izbiramo vrsto naprave in njeno po-

stavitev, moramo upoštevati tudi dejstvo,

da je lahko stalno neposredno pihanje

hladnega zraka zelo moteče in škodljivo

zdravju. Prijetno počutje je zato odvisno

od pravilnega izbora – mesta notranje

enote. Motečemu pihanju hladnega zra-

ka (temperatura približno 12 °C) se lahko

izognemo s pravilnim izborom montaže.

Če pa sami kupujemo klima napravo, so

orientacijski napotki sledeči:

• moč klimatske naprave se določi tako,

da prostornino prostorov, ki se bodo

hladili, pomnožimo s faktorjem 25 W/m3;

• če je ta prostor neizoliran, ima večje

okenske površine proti jugu brez senčil,

je v njem računalnik, TV in se v njem za-

držuje več ljudi, je toplotna obremenitev

takšnega prostora tudi 60-80 W/ m3.

Primer: Za ohlajanje dnevne sobe, ki ima

površino 25 m2, v kateri sta televizor in

računalnik, okna s površino 2 m2 na južni

strani in se v njej povprečno zadržujejo 3

ljudje, potrebujemo klimatsko napravo z

močjo hlajenja približno 2,5 kW.

To pomeni, da je hladilna moč 2,5 kW,

priključna moč pa 1 kW.

Kakšno klima napravo izbrati, kako

vemo da je kvalitetna?

obvestila

42

Kot za ostale gospodinjske pripomočke, imamo tudi za kli-

matske naprave obvezne energijske oznake (nalepke).

Novo označevanje energetske učinkovitosti (od 1. 1. 2013)

kaže razrede sezonske učinkovitosti, kot so: B, A, A+, A++ in

A+++. Novo označevanje je hkrati najvišja raven učinkovitosti

klimatske naprave v obdobju celega leta.

Obe vrednosti energetske učinkovitosti

• SEER – razmerje sezonske energetske učinkovitosti pri

hlajenju in

• SCOP – sezonski koefi cient učinkovitosti pri ogrevanju

dajeta podatek o resnični porabi energije toplotnih črpalk,

med katere spada tudi klimatska naprava. Le take naprave

lahko z lahkoto izpolnijo zahteve in želje investitorja, vplivajo

na minimalno rabo električne energije in prispevajo k zmanj-

šanju izpustov CO2.

Ne kupujte najcenejših klimatskih naprav, ki so ponavadi tudi

v najnižjih razredih, posebno pa ne, če nimajo organizirane

servisne mreže.

Na kaj bodite še posebej pozorni pri nabavi klima naprave?

Seveda vam svetujem izbiro kvalitetnega pooblaščenega

prodajalca in izvajalca, z vsemi zakonsko potrebnimi certifi -

kati. Pri tem je dobro spomniti, da pri večini naprav garan-

cija velja le, če jo vgradi pooblaščeni izvajalec del, ta pa naj

vam nudi tudi kvaliteten servis po končani garancijski dobi.

Seveda pa naj vam strokovnjak določi moč, vrsto in pozicijo

montaže klima naprave.

Ne smemo pozabiti tudi na hrupnost zunanjih in notranjih

enot, ker nekateri proizvajalci podajajo hrupnost na razdalji

1 m, nekateri na razdalji 10 m. Pomembna je tudi instalacija

za odvod kondenza.

In vedno uporabno merilo pri odločitvah – reference. Povpra-

šajte prodajalce po referencah in uporabnike o zadovoljstvu z

nakupom naprave.

Na koliko stopinj naj ohlajamo prostore v poletni vročini?

Temperatura notranjih prostorov naj bi bila nižja 5 do 6 °C in

največ 8 °C od zunanje temperature, a ne nižja od 21 °C. Zračni

tok naj bo usmerjen proti stropu, saj hladen zrak sam »pada«.

Seveda imamo pri kvalitetnih napravah infra senzorje, namešče-

ne na notranji enoti, ki se premikajo levo in desno in analizirajo

sobno temperaturo tudi na oddaljenih položajih v prostoru. Na-

prava oceni, kje se v sobi nahajajo osebe in na tej osnovi izvaja

funkciji »posreden zračni tok« ali »neposreden zračni tok«.

V zimskem času imajo kvalitetne naprave/toplotne črpalke

funkcijo hiper gretja, ki omogoča učinkovito ogrevanje tudi v

zelo mrzlem vremenu. Delovanje je zagotovljeno pri zunanjih

temperaturi -25 °C. Nazivno zmogljivost pa dosegajo tudi pri

zunanjih temperaturah -15 °C.

Kaj pa če klima naprave nimamo?

Seveda pa večina slovenskih stanovanj ni opremljenih s klima

napravo. Znosnejše bivalne temperature pa lahko dosežemo

z ustreznim senčenjem in nočnim prezračevanjem.

Čez dan naj bodo okna zasenčena z roletami, roloji, žalu-

zijami, tendami … Najboljša so zunanja senčila, ker tako

preprečujemo, da bi se preveč segrevala celotna okenska

konstrukcija. V nočnem času, ko zunanja temperatura pade

pod vrednost notranje (v naših krajih imamo kar »ugodne«

nočne temperature), pa prostore intenzivno prezračujmo. Če

je mogoče na prepih (tedaj gremo v drugi prostor) in čim dlje

časa – idealno bi bilo celo noč.

S pravilnim zasenčenjem in nočnim prezračevanjem smo lahko

zelo učinkoviti in sobne temperature »držimo« na priporočenih.

Kdor pa se pripravlja na gradnjo ali nakup stanovanjske eno-

te, pa zagotovo s kombinacijo pravilne orientacije in oblike

stavbe ter s pravilnim izborom umetnih in naravnih senčil

lahko zagotovi prijetno temperaturo bivalnih prostorov in

ugodno bivanje brez uporabe klimatskih naprav.

Občina Divača

Energetsko svetovanje

Malo za šalo:Aktualne »energetske« novoletne čestitke skozi leta …

V prihajajočem letu vam želimo:

80-ta leta: uspešno varčevanje z energijo

90-ta leta: učinkovito rabo energije

aktualna 2013: pustiti minimalni ogljični odtis.

Sedaj pa zares:

Naj vas v prihodnjem letu poleg cenovno ugodnega energenta greje tudi prije-ten občutek, da z uporabo toplote iz obnovljivih virov energije skrbimo tudi za lepši jutri naših potomcev.

Energetsko

svetovanje

obvestila

Lastniki gozda se pogosto obračajo na Zavod za gozdove

Slovenije (dalje ZGS) z željo, da bi nekdaj kmetijske površine,

ki so se v zadnjih desetletjih zarasle z gozdom, ponovno vrnili

v kmetijsko rabo. Dovoljenje za krčitev gozda izda ZGS, ki v

upravnem postopku lastniku gozda ali njegovemu poobla-

ščencu izda odločbo o krčitvi gozda v kmetijske namene.

Posegi v gozd, ki jih dovoli ZGS, so za gozdarstvo sprejemljiv

kompromis med nujnostjo posegov in zahtevami gozda oz.

celotnega okolja.

Kriterije za odobritev krčitve gozda v grobem določa 21. člen

Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 67/02, 115/06,

110/07, 106/10 in 63/2013), po katerem je mogoče izkrčiti

gozd na območjih, ki so v prostorskih aktih lokalnih skupnosti

opredeljeni kot kmetijska zemljišča. Krčitve gozda v kmetijske

namene ni mogoče odobriti na območjih varovalnih goz-

dov in gozdov s posebnim namenom, ki jih določa Uredba

o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom

(Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10 in 1/13).

V primeru, da je gozd, ki ga lastnik želi izkrčiti, v prostorskem

aktu lokalne skupnosti opredeljen kot gozdno zemljišče z

namensko rabo, je krčitev gozda mogoče izvesti do povr-

šine največ 0,5 ha. Ali na območju namenske rabe gozdnih

zemljišč ZGS odobri krčenje gozda, je odvisno tudi od lege

gozda in poudarjenosti funkcij, ki jih ta gozd opravlja. Funkci-

je gozda določajo gozdnogospodarski načrti območij in goz-

dnogospodarski načrti enot, ki jih izdeluje ZGS. Krčenje gozda

na območju namenske rabe gozdnih zemljišč tako praviloma

ni dopustno tam, kjer gozd opravlja izjemno poudarjene

ekološke in socialne funkcije gozda. Strokovno neutemelje-

ne so tudi krčitve gozda v kmetijske namene sredi strnjenih

gozdnih kompleksov.

Odločbo o krčitvi gozda v kmetijske namene izda ZGS na po-

budo lastnika gozda, kar pomeni, da mora lastnik za izdano

odločbo v skladu z Zakonom o upravnih taksah (Uradni list

RS, št. 42/07–UPB3, 126/07 in 88/10) plačati 4,54 EUR za vlogo

in 18,12 EUR za odločbo, kar skupaj znese 22,66 EUR.

Odločbo se izda lastniku gozda. V primeru, da vlogo daje

nekdo, ki ni lastnik gozda ali je več solastnikov gozda, mora

pridobiti pooblastilo lastnika oziroma vseh solastnikov gozda.

Obrazec za krčitev gozda in pooblastilo lahko posameznik

dobi na območnih in krajevnih enotah ZGS ali za Kraško goz-

dnogospodarsko območje na spletnem naslovu http://www.

zgs.gov.si/slo/obmocne-enote/sezana/obrazci/index.html.

Stranka mora v primeru, da ne želi izkrčiti celotne parcele, ob

vložitvi vloge na katastrskem načrtu zarisati območje želene

krčitve.

Po izdani odločbi mora lastnik gozda o nameri krčitve gozda

obvestiti pristojnega revirnega gozdarja, ki zagotovi označi-

tev in evidenco dreves na območju dovoljene krčitve ter na

podlagi evidentirane količine lesa in želje lastnika izda ustre-

zno število prevoznic. Zakonski rok za pridobitev krčitvenega

dovoljenja je največ dva meseca od vložene popolne vloge

lastnika ali pooblaščenca.

Matej Reščič,

ZGS OE Sežana

IZVEDENA KRČITEV GOZDA V KMETIJSKE NAMENE NA OBMOČJU

KOLOMBANA V SLOVENSKI ISTRI

43obvestila

4444 obvestila

Sanacija sušenja borovih gozdov na KrasuV zadnjih letih se na Krasu povečuje sušenje črnega bora. Zara-

di suše in visokih poletnih temperatur, ki so oslabile življenjsko

moč gozdov, so se prekomerno namnožile patogene glive, zla-

sti Diplodia pinea. Črni bor je sicer prilagojen na sušno kraško

klimo, občutljiv pa je na hitre temperaturne skoke, ki so sprožili

širitev bolezni sušica najmlajših borovih poganjkov. Z njo se

srečujemo že nekaj desetletij in škodo, ki jo povzroča, omejuje-

mo z dosledno sanitarno sečnjo. Tako preprečimo tudi širjenje

drugih patogenih organizmov, ki bi lahko ogrozili gozd.

Na bolezen so najbolj občutljivi bori, ki so v stresu zaradi suše in

pomanjkanja hranil. Vršički letošnjih poganjkov porjavijo, zanje je

značilna zakrnela rast in na odmrlih poganjkih lahko opazimo šte-

vilne smolne kapljice. Obolelo drevo lahko izgubi iglice in propade

že v mesecu dni, lahko pa boj z boleznijo traja več časa in drevo

po koncu sušnih let znova ozeleni. Bolezen že od daleč prepozna-

mo po osutosti borovih krošenj in posameznih suhih vejah.

Z napredovanjem bolezni se sčasoma pojavi modrenje lesa,

ki razvrednoti kakovostnejši les. Gospodarska škoda se torej

odraža na več nivojih: zaradi predčasnega poseka dreves,

zaradi manjše vrednosti posekanega lesa in zaradi povečanih

stroškov obnove takega gozda. Trenutno na Zavodu za gozdo-

ve Slovenije še zbiramo podatke o obsegu obolelih gozdov, v

najkrajšem možnem času pa bo za prizadete gozdove izdelan

načrt sanacije z opisom stanja, predvidenimi ukrepi za izvedbo

sanacije, oceno stroškov za izvedbo ukrepov, prioritetami sana-

cije in dinamiko ukrepov. Načrt sanacije poškodovanih gozdov

bo predložen ministrstvu za kmetijstvo in okolje.

Ukrepi in potek sanacije bodo predstavljeni lastnikom, ki bodo

pod strokovnim vodstvom ZGS-ja in ob morebitni najeti pomo-

či gozdarskih izvajalskih podjetij sanirali prizadete gozdne povr-

šine. Sanacija bo otežena, ker gre za kraška rastišča, prevladuje

drobna posest in majhen gospodarski pomen gozda. Težave za-

radi nerešenega lastništva, npr. v mnogih agrarnih skupnostih,

bomo poskušali premostiti z ustreznimi sanacijskimi odločbami.

V okviru usmeritev sanacijskega načrta za določena rastišča bo

intenziteta del prilagojena interesu lastnikov. Na slabših rastiščih,

kjer prevladuje majhna gospodarska vrednost in drobna posest,

bomo uporabili ekstenzivne, kar najbolj sonaravne metode

naravne obnove, ki so se v preteklosti pokazale za zelo uspešne.

Na boljših rastiščih in v najbolj prizadetih gozdnih kom-

pleksih bo smiselna tudi umetna obnova. Tu bodo lastniki

izvedli posek obolelih dreves in opravili setev črnega bora,

lipe in lipovca, maklena, ostrolistnega javorja in koprivovca

ter saditev hrasta oz. ostalih toploljubnih listavcev. Načrt bo

predvidel tudi ukrepe za zaščito pred objedanjem divjadi in

dopolnitev omrežja gozdnih prometnic.

Država bo priskočila na pomoč z običajnimi subvencijami

za delo v gozdu in z delnim ali popolnim odpisom davka na

katastrski dohodek v prihodnjih petih letih. Za površine, na

katerih bodo lastniki izvedli obnovo gozda, bodo deloma ali

v celoti oproščeni katastrskega dohodka še naslednjih 30 let.

Izvedba sanacije bo odvisna od sodelovanja lastnikov gozdov,

ali bodo zagotovljena sredstva v proračunu RS in od optimal-

nih razmer na trgu drobnega lesa in bo predvidoma trajala

vse do leta 2015. Preden se lotite sanacije vašega gozda, se

dogovorite z revirnim gozdarjem za skupni ogled in svetovanje

ter se dogovorite za nadaljnje ukrepanje v vašem gozdu.

Bogdan Magajna,

ZGS OE Sežana

Društvo ljubiteljev baletne umetnosti Divača vabi otroke k vpisu v baletno šoloBaletna šola DLBU Divača deluje že 10

let, v tem času pa se lahko pohvali z

razgibano baletno dejavnostjo, uspešnimi učenci in zadovolj-

nimi člani.

KDO SE LAHKO VPIŠE NA BALETNO ŠOLO?

V naši šoli je dobrodošel vsak otrok, ne glede na velikost

in postavo, pomembno je, da uživa v gibanju, za ostalo pa

poskrbimo mi.

BALET ZA ZDRAVO IN RAZGIBANO OTROŠTVO

Za zdrav razvoj svojega otroka lahko z vpisom na baletno

šolo storite veliko. Balet pomaga pri težavah s hrbtenico, ko-

ordinacijo gibanja in drugih neprijetnostih. Zdravo razgibava-

nje prepreči razvoj težav tudi v prihodnje in pozitivno vpliva

na splošno dobro počutje.

Pouk baleta poteka v sodobno in primerno opremljeni bale-

tni dvorani z garderobo.

Otroke iz vrtca prevzame baletna učiteljica ob 15.15 in skupaj

gredo v baletno dvorano. Pouk traja do 16.15, ko jih pridejo

iskat starši.

Članarina za enega otroka znaša 25 EUR, pri vpisu dveh pa je

članarina za drugega otroka 20 EUR.

NAŠA DRUŽENJA

Ob šoli in vajah ne manjka tudi druženja z vrstniki, decembra

pa nas obišče Božiček, junija imamo zaključni piknik, septem-

bra gremo v Aqualuno v Podčetrtek, med letom pa organizi-

ramo ogled predstav najboljših baletnih ansamblov.

Društvo skrbi tudi, da se krepi samozavest in samopodoba

naših učencev z nastopi pred številnim občinstvom, kjer ima

otrok priložnost razvijati veščino javnega nastopanja, ki mu

bo ostala in koristila vse življenje. Otrokom ponujamo tudi

možnost opravljanja izpitov za nižjo baletno šolo na Konser-

vatoriju za glasbo in balet v Ljubljani.

Na dodatna vprašanja vam odgovori Učiteljica baleta Alena Medič na dlbu.divaca@gmail.com

Obiščite nas na prenovljeni spletni strani: www.dlbu.org

Vpis poteka od junija 2013.

Hiša energij Zenon v Dolnjih LežečahPoleg terapevtskih vadb, pilatesa in individualnih terapij z no-

vim letom nudimo tudi strokovno vodeno vadbo za noseč-

nice in vadbo po porodu z dojenčki. Strokovna in zabavna

vadba poteka v majhnih skupinah in v prijetnem ambientu.

Na novo bodo potekale tudi vodene meditacije ob zvokih

gonga in tibetanskih posod. Vodene meditacije vas bodo

globoko sprostile in napolnile s svežo energijo.

Napoved delavnic:ICA KREBAR: Makrobiotika po načelih stare slovenske kuhi-

nje in parazitologija; v soboto, 18. 1., od 13. do 19.30.

MARTINA MIHIČ – fi zioterapevtka: Kako si učinkovito po-

magati proti bolečinam v mišicah s tenis žogico; januar 2013.

Obvezne rezervacije in informacije

na: tel. 040 303 578 – Mateja,

mail: info@hisa-energij.si

45obvestila

AKTIVNOSTI v novembru in decembru 2013Od 18. 11. do 23. 12. PRODAJNA RAZSTAVA NOVOLETNIH VOŠČILNIC

Kosovelova knjižnica v Divači;

MIKLAVŽEVANJE in DOBRODELNI PRODAJNI BAZAR

Marijina cerkev v Vremah in Vaški dom Dolenja vas;

27. 12. ob 17. uri v Vrtcu v Senožečah,

28. 12. ob 17. uri v Podružnični osnovni šoli

v Vremah,

29. 12. ob 17. uri v Vrtcu v Divači

PREDSTAVA »POD MEDVEDOVIM DEŽNIKOM« ZA

DOBRODELNE NAMENE, V IZVEDBI VZGOJITELJIC IZ VRTCA

SEŽANA, ENOTA DIVAČA;

14. 12. od 9. do 13. ure

DOBRODELNI PRODAJNI BAZAR

pred trgovino Tuš v Divači;

20. 12. ob 17. uri

PRIHOD DEDKA MRAZA

IN DOBRODELNI PRODAJNI BAZAR

Podružnična osnovna šola Senožeče;

21. 12. ob 17. uri

PRIHOD DEDKA MRAZA

IN DOBRODELNI PRODAJNI BAZAR

večnamenska dvorana v Famljah.

Drobne pozornosti, sproščeno vzdušje ter druženje s prijatelji in z družino spremenijo

december v najlepši čas leta, ko se želja po sreči in zdravju seli iz srca v srce.

Zavarovancem in poslovnim partnerjem Zavarovalnice Triglav, d.d. OE Postojna

se zahvaljujemo za zaupanje in sodelovanje v tem letu

in želimo vse dobro v letu 2014.

Zaradi povečanega števila brezposelnih v Sloveniji so se dra-

stično povečale tudi vloge za humanitarne pomoči, kot so:

denarne pomoči za plačilo računov, potreb otrok in prehrana,

kar opažamo tudi v kraško-brkinski regiji.

Na CSD-ju smo se sestali predstavniki Karitasa, Rdečega

križa in Centra za socialno delo, da bi se dogovorili o

pravični razdelitvi humanitarne pomoči za vse prosilce (ker

so paketi prehrane omejeni). Sklenili smo, da vlagatelji lahko

zaprosijo za paket prehrane le v eni organizaciji, to je RK ali

Karitas, in ne v obeh, da ne bi prihajalo do zlorab.

V januarju 2014 se prosilci lahko zglasijo na Centru za socialno delo

po novo priporočilo za dodelitev paketa prehrane za RK in KRITAS.

CSD Sežana

47

Mami Nataši, očetu Sebastjanu in sestri Nini iz Gabrč se je

17. 10. 2013 rodila hčerka in sestra Nika, velika 51 cm in

težka 3110 g.

veseli dogodki

13. 6. 2013 so se bratec Patrik, mama Blažka in tata Dinko

razveselili novega člana družine. To je Erik, ki je bil ob

rojstvu velik 55 cm in je tehtal 4130 g. Zelo rad spančka in

opazuje vragolije starejšega bratca.

90 let Dore ValečičV četrtek, 14. novembra, je svoj 90. rojstni dan praznovala

gospa Dora Valečič iz Dan pri Divači. Kljub temu da je svoje

najbližje povabila na praznovanje v soboto popoldan, se je v

četrtek zjutraj odločila zamesiti kruh in speči štrudelj za vsak

slučaj, kot nam je povedala. Čakala je, telefon je zvonil, a nih-

če od njenih najdražjih je ni poklical. Zvečer, ko se je že začelo

mračiti, se je zgodilo tudi prvo presenečenje. Na dvorišče so

prišli obe hčeri, otroci in skoraj vsi vnuki in najstarejša vaščan-

ka 92-letna Zofka. Najbolj pa jo je na koncu presenetila Mirica

s harmoniko, ki je prikorakala v hišo s partizansko pesmijo.

V soboto se nas je zbralo nekaj nad 50 sorodnikov in ob prijetni

postrežbi okrepčevalnice APETIT iz Sežane smo preživeli

nepozaben popoldan. Ob torti so se nam pridružili župan

občine Divača, predstavniki ZB za vrednote NOB KO Divača z

najstarejšim članom ZB Antonom Grandičem, po rodu iz Dan, s

katerim je Dora med 2. sv. vojno tudi sodelovala, in predsednik

občinskega odbora ZB Divača. To je bil za gospo Doro najbolj

ganljiv trenutek, ki ji bo ostal v spominu, upamo še mnogo let.

Zahvala gre tudi gospodu župniku Tomažu Kodriču.

Želje vseh pa so bile enake, da bi gospa Dora ostala še naprej

tako korajžna in zdrava, da bi ji spomin še tako služil kot do

sedaj.

Dora se zahvaljuje vsem, ki ste si vzeli čas in ji prišli voščit ob

visokem jubileju, še najbolj pa divaškemu županu, saj sta bili z

županovo mamo veliki prijateljici iz otroških let.

HVALA VSEM!

Domači

Tisoč nas je in tisočkrat tisoč.Tisočkrat tisoč dobrih misli,

tisočkrat tisoč dobrih src.S. Kosovel

Tisočkrat vse dobro vam v prihajajočem letu želimo

Kosovelov dom Sežana, Kosovelova knjižnica Sežana in

Zavod za šport, turizem in prosti čas Sežana z vsemi enotami.

O B V E S T I L OTradicionalni Božično-novoletni koncert boste letos dočakali z zamudo. Prenova šolske telovadnice je po-

memben dosežek za naš kraj in veselimo se lahko, da si boste osrednji glasbeni dogodek v občini privo-

ščili šele v februarju 2014. Pihalni orkester Divača vas bo tudi tokrat razvajal in vas skupaj z gosti popeljal

od muzikala pa vse do polke in valčka. Nepozabno doživetje za lep začetek novega leta v naši novi preno-

vljeni telovadnici.

Srečno 2014

NOVOLETNO VOŠČILO 2014Leto je hitro naokoli in tudi letos v Društvu za duševno

zdravje in kreativno preživljanje prostega časa VEZI pri-

pravljamo pester praznični program. Ob tej priložnosti bi

se zahvalili vsem, ki nam stojite ob strani in nas kakor koli

podpirate pri izvajanju socialno-varstvenih programov

Mreža dnevnih centrov in Mreža stanovanjskih skupin ter

vseh drugih aktivnosti, ki so usmerjenje v višanje kvalitete

življenja ljudi s težavami v duševnem zdravju.

Z vašo pomočjo se razvijamo, rastemo, naši programi posta-

jajo vidni in prepoznavni in tako vsakodnevno usmerjeni v

soustvarjanje novih rešitev, skupaj za ljudi, ki našo pomoč in

podporo potrebujejo.

Prižgimo lučko v očeh,da opazimo drobne stvari.Zaradi njih je svet lepši.Naj Vam praznični dnevi prinesejo čarobnost v nastajanju nekaj novega ...da Vam podarijo mir, spokojnost, ljubezen, zdravje, uspeh,veselje v drobnih stvareh.SREČNO NOVO LETO 2014!

Ob tej priložnosti Vam v imenu predsednice

Društva VEZI ge. Vide Mesar, zaposlenih in vseh

članov društva želimo lepe in mirne praznike.Srečno, predvsem pa zdravo novo leto vam želi uredniški odbor Glasnika!