GODINA III BROJ 30 SEPTEMVRI 2008 … · · 2015-10-09tuva i od gradskoto pretprijatie Komunalna Higiena. @iveam vo Pripor, a ova komunalno pretpri-jatie go podiga smetot ili ~isti

OP[TINSKI VESNIK

GODINA III • BROJ 30 • SEPTEMVRI 2008 BESPLATEN PRIMEROKwww.kiselavoda.gov.mk

Po~na sproveduvaweto na Zakonotza javna ~istota

KAZNETI KAZNETI TRIESETINA TRIESETINA

GRA\ANIGRA\ANI

Javni gra|anski anketi

NOVITE DUP-NOVITE DUP- ovioviNA OTÊT NA OTÊT

PRED GRA\ANITEPRED GRA\ANITE

FEQTON FEQTON

FILIFILIPP VTORI (2)VTORI (2)

ZAZA 2323 GODINIGODINI

JAJA IZDIGNA MAKEDONIJAIZDIGNA MAKEDONIJA

VOVO MO]NA DR@AVAMO]NA DR@AVA

PROMOCIJA

STRANICA 10 - 11. STRANICA 12.STRANICA 5.STRANICA 2.

Po inicijativa na ZELS, sredba na ministerot za transport i vrski Mile Janakievski

so gradona~alnicite

SE BARAAT ATRAKTIVNILOKACII ZA IZGRADBA NA TRGOVSKI CENTRI,

HOTELI, KATNI GARA@I...• Detalnite planovi }e gi finansira dràvata i }e se

nosat po skratena postapka za 10 do 15 dena. • Vladata razmisluva procentot za proda`bata nadràvnoto zemji{te koe sega za dràvata e 60 a za

op{tinite 40, vo idnina tokmu lokalnata vlast da imapogolem benefit i procent otkolku dràvata.

Toa e prifateno, sega o~ekuvame samo da go definirame procentot, - istakna ministerot za transport i vrski

Mile Janakievski na sredbata so gradona~alnicite.

Gra|anite i gradona~alnikot Xorxe Arsov se usoglasija:

ZGRADATA NA DOMOT ZA ZAVISNICI

DA SE PRENAMENI VO - POLIKLINIKA!?

• Da be{e lesna rabota dosega toa }e go napravea i moitepredhodnici. Iako, vo trigodi{nata rabota

za realizacija na proektot naidovme na te{ki problemi,sega definitivno na gra|anite moàm da im soop{tamdeka dislokacija na Domot za zavisnici }e se slu~i voapril-maj slednata godina. Postojnata zgrada sakame da ja prenamenime vo Poliklinika. Sepak, posledniotzbor }e go ima Ministerstvoto za zdravstvo so koe

imame odli~na sorabotka,- veli gradona~alnikot Arsov.

Pe~ateweto na vesnikot finansiski e poddràno od pretstavni{tvotona fondacijata Konrad Adenauer vo Republika Makedonija

Konrad-Adenauer-Stiftung • Maksim Gorki 16, kat 3 • MK-1000 Skopje • tel:+389-2-3231-122-

faks:+389-2-3135-290

Str. 2 Str. 15

Igwat Trajkovski

Posebno mi se dopa|a definici-jata deka Zakonot za ~istota trebasite da go po~ituvaat. Dokolku nego po~ituvaat, toga{ spored istiotzakon sledat kazni. Treba da bidatkazneti gra|anite koi pravat smetno za da Zakonot dobie kompletnaimplementacija i bide korisentreba da se kaznuvaat i soodvetnitepretprijatija koi se zadolèni zahigienata vo Gradot. Pred se mis-lam na JP Komunalna Higiena.Dokolku zaboravat da go podignatsmetot nekolku dena I se stvorideponija, toga{ i tie treba da siplatat kazna. Zatroa vo idnina bisakal op{tinata Kisela Voda da siima svoe komunalno pretprijatieso polno pravo da odgovara za ovojproblem pred gra|anite.

Sojan Anastasov

Zakonot e op{to prifatliv kajgra|anite. Jas, povremeno ìveamvo Germanija. Koga }e si dojdam voSkopje, nekako grdo mi ne da go gle-dam |ubreto okolu mene. Takvo ne{-to nema vo Germanija. Ne, za{to tiese pokulturni od nas, tuku samo za-toa {to tamo vladee strog Zakon za~istota. Jas se nadevam deka ovoj za-kon sepak }e ima pozitivni ref-leksi kaj sekoj gra}anin i vo idnina}e pridonese da is~ezne |ubretookolu nas.

Stanoe Georgiev

- Vreme be{e da se donese vakovZakon za ~istota. Gra|anite trebada go sproveduvaat bidej}i toa e zaop{to dobro za site nas. Onoj kojne go sproveduva ili pak go bojkoti-ra }e si dobie po xebot. Toa e dob-

rata strana na Zakonot za îstota,no sepak za da bide toj kompletentreba da se vklu~i i JP KomunalnaHigiena. Ova, gradsko javno pret-prijatie nekoga{ so denovi ne gopodignuva smetot. Toga{ se pra{u-vam dali ima smisla ovoj Zakon akood edna strana Vladata, Op{tina-ta i gra|anite go podrùvaat zako-not a JP Komunalna higiena pravideponii.

Nade`da Davidovska

- Apsolutno go podrùvam Zako-not za ~istota, no, rezultati }e imasamo dokolku site go po~ituvaatistiot zakon. Imeno, jas koga trebada frlam hartija, izoduvam kilo-metri, dodeka najdam korpa za otpad.Dali toa go pravat site gra|ani?Toa, sepak zavisi od domenot na kul-turata na sekoj ~ovek. Dali treba dani se ovozmoì, nam, na gra|anite na

soodvetno rastojanie da imame kor-pi za otpadoci, i poredovno da sepraznat kontejnerite za otpad? Zaova pra{awe, odgovor treba da do-bieme od Gradot, vo ~ija nadle`noste JP Komunalna Higiena.

Uro{ Stojoski

Zakonot na Vladata e dobar itoj treba da se sproveduva bespreko-rno. Koj nema da go po~ituva, ili }esi plati ili }e vr{i op{to koris-na rabota. Ovde, sakam da napome-nam deka Zakonot treba da se po~i-tuva i od gradskoto pretprijatieKomunalna Higiena. @iveam voPripor, a ova komunalno pretpri-jatie go podiga smetot ili ~istisamo do porane{nata fabrika Mir-ka Ginova. Zatoa ja podrùvam ini-cijativata na op{tinata KiselaVoda zakonski da i se ovozmoì,

sama da si ima sama svoe komunalnopretprijatie i navremeno da si gizavr{uva svoite raboti na svojotatar vo interes na gra|anite.

Gordana Puckovska

-Zakonot e dobar, i treba da gopo~ituvaat site gra|ani. Samo taka}e dobieme ~ista ekolo{ka sredi-na. Nie site sakame vo dvorovite ipred zgradite da ni bide ~isto i ure-deno. Ovoj Zakon za ~istota, osobe-ni pari~nite kazneni odredbi {togi ima vo Zakonot za eventualnitezagaduva~i, }e pridonese gra|aniteda vnimavaat koga }e pomislat dalida go frlat smetot na mesto {to nee predvideno so toa. Istoto se odne-suva i za JP Komunalna Higiena.Dokolku ne gi podignat kontejneri-te navremeno, verojatno }e sledi kaz-na i za niv.

A K T U E L N O

KISELA VODA2 OP[TINSKI VESNIKwww.kiselavoda.gov.mk

- Dosega samo dvajca „is-ke{irale“ za storeniotprekr{ok, a pak, 15 od-lu~ile da se fatat zametlata. Ostanatitese u{te imaat rok da re-{at kako }e nadomestatza kaznata

Ana FILIPOVSKA

Za dve nedeli na podra~jetona op{tina Kisela Voda izre~enise trieset kazni za storen prekr-{ok na Zakonot za javna ~istota.Najgolem del od kaznite se zaradinedozvoleno frlawe na opu{ok,hartiv~e ili pak plasti~no {i{ena javna povr{ina. Inspekcijatakaznila i gra|anin koj nezakonskipalel ogan na javna povr{ina, plu-knal tamu kade {to ne e dozvole-no, a vo dva slu~ai bile sankcio-nirani i gra|ani koi nedozvolenona nesoodveten na~in prodavalezelen~uk, se parkirale na rasto-janie ne pogolemo od 10 metri odkontejneri. Eden, pak, gra|anin ekaznet zaradi ostavawe na havari-sano vozilo na javna povr{ina. Zasite ovie prekr{oci, soglasno za-konot, kaznetite trebale da pla-tat po 50 evra. Tie {to nema da serazdolàt za kaznata vo rok odosum dena, ili pak, vo me|uvremenema da se prijavat za izvr{uvaweop{tokorisna rabota, se soo~uva-at so pokrenuvawe prekr{o~na

postapka i pla}awe na tripatipogolema kazna.

Od 24 septemvri, koga po~naada se fa}aat nesovesnite gra|anivo Kisela Voda, samo dvajca “iske-{irale” za storenoto nezakonskoodnesuvawe vo ̀ ivotnata sredina apak 15 odlu~ile za prekr{okot dakompenziraat so vr{ewe op{toko-risna rabota. Op{tinarite napo-menuvaat deka za ostanatite kazne-ti gra|ani se u{te trae zakonski-ot rok od osum dena da odlu~at dali}e platat za storeniot prekr{okili pak }e se fatat za metla.

Od Op{tinata objasnuvaat de-ka kaznetite {to prifatile op{-tokorisna rabota se prijavuvaat voop{tinskoto Oddelenie za komu-nalni raboti i za{tita na ìvot-na sredina kade {to odgovornitevr{at evidencija na site prijave-ni. Spored, Pravilnikot za izvr-{uvawe op{tokorisna rabota, naprijavenite im se izdava dokumentvo koj se poso~eni mestoto, vreme-to i potrebniot broj ~asovi za na-domestuvawe na prekr{okot. Spo-red tarifnikot, vrednosta ne eden~as op{tokorisna rabota iznesuvanajmalku 50 denari, a najmnogu 125denari kolku sto ~ini ~as ~istewere~ni korita i kanali.

Inaku, parite od sobranitekazni se slevaat vo op{tinskatakasa i se iskoristuvaat namenskiza za{tita na ìvotnata sredina.

Spored, dosega{nite statis-tiki na MVR, koi u~estvuvaat pri

sproveduvawe na Zakonot za javna~istota zaedno so op{tinskite igradski komunalni inspektori,dnevno vo Skopje se kaznuvaatokolu 400 gra|ani. Samo mal delod niv ja pla}aat kaznata, odnos-no najgolem procent od nesoves-nite odlu~uvaat za prekr{okot dakompenziraat so ~istewe na par-kovi, ulici i sli~no.

Naj~esto izre~eni se kazni zaplukawe i frlen opu{ok koi iz-nesuvaat 50 evra vo denarska pro-tivvrednost.

Po~na sproveduvaweto na Zakonot za javna ~istota

KAZNETI TRIESETINA GRA\ANI

Prekr{itelite zapo~naa so izvr{uvawe naop{tokorisna rabota

LOPATI NAMESTO PARIPo stapuvaweto na Zakonot za javna ~istota po~na i primena-

ta na op{tokorisna rabota koja se izvr{uva na teritorijata naop{tinata Kisela Voda od strana na prekr{itelite.

- Vo momentov od devet prijaveni osum rabotat na teren. Petrabotat na se~ewe ivici (otstranuvawe na trevata) po patekite itrotoarite, a trojca rabotat na sobirawe na trevata. Vo momentovonie koi sobiraat treva rabotat na ulicata Hristo Tatar~ev(SavaKova~evi}), a onie koi se~at ivici rabotat na ulicata Pu{kino-va. Od strana na izvr{itelite na op{tokorisnata rabota nemanikakov otpor i gra|anite sovesno si ja izvr{uvaat rabotata-niizjavi Men~e Pendevska, rakovoditel na reon 11 Oktomvri pri JP„Parkovi i zelenilo“.

Od izvr{itelite na op{tokorisnata rabota koi ja izvr{uvaatna teritorijata na op{tinata Kisela Voda prviot zavr{uva denes,vo ~etvrtok ~etvorica, vo petok u{te dvajca i vo ponedelnik e posled-niot (dokolku nema novi koi }e se odlu~at namesto pla}aweto na kaz-nata da izvr{at op{tokorisna rabota).

ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA

Pra{awe: Dali go podrùvate Zakonot za ~istota?

PLUKNAL VO KRIVA PALANKA, ODRABOTIL VO KISELA VODA

- Inaku, velat od Op{tina-ta, dosega se registrirani i si-tuacii ìteli na Kisela Vodada se odnesuvaat nesovesno konìvotnata sredina nadvor od op-{tinskoto podra~je. Takov bilslu~ajot so eden gra|anin koj bilkaznet zaradi nedozvolena pro-da`ba na zelen~uk na podra~jetona op{tina Aerodrom, vo NovoLisi~e, a eden pak pluknal vo Kri-va Palanka. No, i pokraj toa {toprekr{ocite gi storile nadvorod svojata Op{ina, dvajcata ne-sovesni gra|ani izbiraj}i da vr-{at op{tokorisna rabota toa}e go storat vo Kisela Voda.

3OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mkKISELA VODA

A K T U E L N O

Voin TODEVSKI

Prodolùva dobrata sorabot-ka me|u ZELS i Ministerstvotoza transport i vrski. Na sredba me-|u ovie dve institucii, iniciranatokmu od prviot ~ovek na ZELSKoce Trajanovski, gradona~alni-cite moèa da se informiraat zasite proekti koi vo idnina trebada pretstavuvaat prioritet za lo-kalnite vlasti. Na sredbata min-isterot Mile Janakievski dojdeso prvite lu|e na Sektorite vo ne-goviot cabinet, so cel podetalnoda gi zapoznaat gradona~alniciteza tekovnite i idnite proekti.

- Op{tinite ne gi iskoristi-ja benificiite za donesuvawe naprioritetni Detalni urbanisti~-ki planovi i trite milioni evraod istata predvidena Programa,{to Ministerstvoto za transporti vrski im gi ponudi na lokalnitevlasti. Isklu~ok, se nekolku gra-dona~alnici koi dostavile pred-log lokacii na atraktivno dràv-no zemji{te koe moè da se proda-de na javno naddavawe. Zatoa ro-kot }e go pomestime, i site grado-na~alnici do krajot na oktomvri}e moàt da dostavat novi pred-log lokacii i so toa, da se vklu~atvo Programata za prioritetniplanovi za slednata godina. Po-

èlno e planovite so namena zahoteli, trgovski centri, katni ga-raì, da moè da se gradat objektiod op{t interes, so {to lokaci-ite }e bidat interesni za vloù-vawe od doma{nite i stranskiteinvestitori. Lokalnata vlast odponudenite atraktivni lokaciido Ministerstvoto za transporti vrski }e ima dve benificii.Prvata, finansiite za izrabotkai donesuvaweto }e bide na smetkana dràvata, i vtora benificija,DUP-ot moè da se donese po skra-tena postapka za 10 do 15 dena, -po-jasni ministerot Mile Janakiev-ski vo delot na re{avaweto na prob-lemite so lokalnata vlast vo vrs-

ka so urbanisti~koto planirawe.Na sredbata gradona~alnici-

te se interesiraa i za proektot zalokalnite pati{ta, kako i za fi-nansiskiot efekt na op{tinite{to go imaat od proda`bata nadràvnoto zemji{te.

- Proektite {to op{tinitegi dostavija do Ministerstvoto zaTransport i vrski vo delot naproektot za lokalni pati{ta, mo-àm da vi kaàm deka pove}etorevizii se pogre{ni, {to sigurnoSvetskata banka koja e del od ovojproekt nema da gi tolerira vakvi-te nelogi~nosti. Imeno, vo Agen-cijata za dràvni pati{ta pov-torno }e napravat analiza na da-

denite revizii i proekti, i naskore{en zaedni~ki sostanok }emora rabotite da se definiraatso cel pobrzo da se implementiraproektot.

Inaku, Vladata razmisluvaprocentot za proda`bata na dr-àvnoto zemji{te koe sega za dr-àvata e 60 a za op{tinite 40, voidnina tokmu lokalnata vlast daima pogolem benefit i procentotkolku dràvata. Toa e prifate-no, sega o~ekuvame samo da go de-finirame procentot, - istaknaministerot za transport i vrskiMile Janakievski na sredbata sogradona~alnicite.

Po inicijativa na ZELS, sredba na ministerot za transport i vrskiMile Janakievski so gradona~alnicite

SE BARAAT ATRAKTIVNI LOKACII ZA IZGRADBA NA TRGOVSKI CENTRI,

HOTELI, KATNI GARA@I...

So zavr{uvaweto na javnataanketa na DUP Crni~e 1, DUPrasadnik opfat 2 i DUP Prìno2 opfat 4 i 5 anketnite listovikoi bea priloùvani vo mesnite za-ednici se predavaat na Komisija zadetalni urbanisti~ki planovi(formirana od gradona~alnikotXorxe Arsov) i Komisija za urba-

nizam, komunalni raboti, ìvot-na sredina i prostorno planirawepri Sovetot na op{tina KiselaVoda. Anketnite listovi kako do-kumenti se razgleduvaat od gore-spomenatite komisii i soglasnoZakonot za prostorno i urbanisti-~ko planirawe se odgovara vo pisme-na forma na podnositelite na an-

ketnite listovi. Inaku interesotna gra|anite na javnite anketi be-{e golem. Ima{e najrazli~ni pra-{awa, sugestii i barawa.

- „Bi naglasil deka gra|anitespored priloènite anketni lis-tovi i posetenosta na mesnite za-ednici kade planovite bea izlo-èni be{e golem, a nivniot pri-dones be{e aktiven. Tie detalnose informiraa za detalnite pla-novi, Inaku, vo tekot na ovoj me-sec, op{tinskata administracija}e gi dostavi na uvid DUP-ot zalokalitetot „Gradinar“-urbana

zaednica 11 Oktomvri baraki, ka-ko i DUP-vite za mesna zaednica71 urban blok 8-naselba Dra~evo,lokalen centar del 2-naselba Dra-~evo i urbanisti~kiot plan za se-lo Dra~evo lokalitet-grobi{ta.So izloùvaweto na planovitegra|anite }e moàt da napravatuvid i so anketnite listovi da pod-nesat prigovor, - istakna OgnenStojmenov, odgovoren za donesuva-weto na urbanisti~kite planovivo op{tinata Kisela Voda od Sek-torot za urbanizam.

M. M.

- Del od vremeniteobjekti }e se urivaat, adrug del }e moàt da giprodolàt dozvolite.Toa }e zavisi od Detaq-niot urbanisti~ki planna koj se nao|a objektot,- veli Slavica Jovanov-ska ovlasten javen in-spektor.

Op{tinskata komunalna igrade`na inspekcija zapo~na soregistrirawe na sostojbite so vre-menite objekti na podra~jeto naOp{tinata. Do 1 januari }e trebada bide izvr{ena celosna analizana terenot, {to e neophodno otka-

ko stapija vo sila zakonskite iz-meni koi ja tangiraat problemati-kata so vremenite objekti. Imenosite objekti od vremen karakterkoi se nao|aat na podra~je za koeDetaqniot urbanisti~ki plan pred-viduva sodrìni za skore{na rea-lizacija, }e bidat urnati. Osta-natite pak }e moàt da gi prodol-àt dozvolite za koristewe vre-meni objekti, a dopolniteno naMinisterstvoto za finansii }emu pla}aat nadomest za koristewena zemji{teto.

Slavica Jovanovska ovlastenjaven ispektor vo op{tinata Ki-sela Voda, veli deka terenskatarabota nadle`nite ja zapo~naleneodamna. Dosega bila utvrdenasostojbata na desetina od vkupno

registriranite 252 vremeni ob-jekta vo Kisela Voda.

- Spisokot na objektite odvremen karakter ne e kone~en, de-novive }e bide celosen. Kako i dae, nie zapo~navme so analiza na te-renot i so dosega{nata dinamikana rabota ubedeni sme deka }e ja

zavr{ime rabotata do predvide-niot rok, - istaknuva Jovanovska.

Inaku, najgolem broj od vrem-nite objekti na podra~jeto na Op{-tinata se koristat za proda`ba navesnici, brza hrana, a del od niv sepretvoreni i vo mini kolonijalii prodavnici za obleka. A. F.

Izdava~: Op{tina Kisela Voda

Ureduva: Redakciski kolegium

Glaven i odgovoren urednik Toni ûposki

Kompjuterska obrabotka:Makform-Skopje

Pe~ati: Evropa 92

Adresa: ul. Prvomajska bbtel: (02)2785-411

faks: (02)2770-210e-mail:[email protected]

Rakopisite i fotografiite ne se vra}aat.

Javni gra|anski anketi

NOVITE DUP - OVI NA OTÊT PRED GRA\ANITE

- Detalnite planovi }e gi finansira dràvata i }e se nosat po skratenapostapka za 10 do 15 dena.

- Vladata razmisluva procentot za proda`bata na dràvnoto zemji{tekoe sega za dràvata e 60 a za op{tinite 40, vo idnina tokmu lokalnatavlast da ima pogolem benefit i procent otkolku dràvata. Toa e prifate-no, sega o~ekuvame samo da go definirame procentot, - istakna ministerot zatransport i vrski Mile Janakievski na sredbata so gradona~alnicite.

Op{tinskata komunalna i grade`na ispekcija,vr{i uvid na vremenite objekti

]E SE „Ê[LAAT“„252 VREMENI OBJEKTI

OP[TINSKI VESNIKwww.kiselavoda.gov.mk4 KISELA VODA

Elizabeta NAUMOVSKA

Vo op{tina Kisela Voda, gra-|anite se pove}e navremeno si gi pod-miruvaat danocite. Vo iznminatitebroevi na vesnikot, poso~ivme dekatrendot na plateni danoci po razniosnovi postojano raste, a posled-nite informacii od dano~noto odd-elenie govorat deka tokmu op{tina-ta Kisela Voda e me|u najdobrite op{-tini vo Makedonija koga vo pra{a-we se podmiruvaweto na danocite.

- Vkupnite dano~ni prihodi voperiodot januari-septemvri 2008god. iznesuvaat 148.192.696 denari,{to pretstavuva 78% vo odnos naplaniranite 189.867.329 za 2008 god,- veli Liljana Topukovska od dano~-noto oddelenie i prodolùva. - Voramkite na pooddelnite vidovi da-no~ni prihodi ostvaruvaweto e sled-no: prihodite po osnov na persona-len danok vo odnos na planiraniteostvareni se so 58%,prihodite oddanocite na imot vo odnos na plani-ranite ostvareni se so 78%, dodekaprihodite od komunalnite danociostvareni se so 79%.

Vo sporedba so istiot periodminatata godina vkupnite dano~niprihodi beleàt zgolemuvawe od39% ili vo apsoluten iznos tie sepogolemi za 41.457.722 den.

Kakva e sostojbata po osnov naostvareni prihodi od danocite?

- Kaj ostvarenite prihodi oddanoci na imot imame zgolemuvaweod 49% vo odnos na ostvarenite voistiot period minatata godina, ilivo apsoluten iznos pove}e za13.325.672 den. Ova ukaùva deka kajovie danoci imame zgolemen pro-cent na naplata vo sporedba so mi-natata godina. Kaj prihodite od ko-munalni danoci imame zgolemuvaweod 38% vo odnos na istiot periodminatata godina ili vo apsoluteniznos pove}e za 28.744.469 den. Seo~ekuva ovoj trend na zgolemuvawena dano~nite prihodi da prodolìdo krajot na godinava so realna ocen-ka za ispolnuvawe na planiraniteproekcii za 2008 god.

Kade }e bidat naso~eni aktiv-nostite na dano~noto oddelenie vonaredniot period ?

Moram da ja istaknam dobratainformiranost i kominikacija sogra|anite {to e preduslov za vakvi-te dobri rezultati. Na{ite aktivno-sti vo naredniot period }e bidat vonasoka na realizacija na sledniteprioriteti: natamo{na zalo`ba zazgolemuvawe na dano~nite prihodi soaktivnosti koi }e obezbedat opfate-

nost na site dano~ni obvrznici, delu-vawe na podigawe na svesta na dano~-nite obvrznici (fizi~ki i pravnilica) za potrebata od pla}awe na lo-kalnite danoci i taksi, odnosno zanivnata uloga vo finansirawe naop{tinata, - zavr{i Liljana Topu-kovska od dano~noto oddelenie.

Sepak, na krajot treba da se na-

pomene deka, kontinuiranoto pla-}awe na lokalnite danoci i taksi }eovozmoì obezbeduvawe na lokalni-te uslugi i vr{ewe na lokalnitenadle`nosti od strana na op{tina-ta so krajna cel poefikasno zado-voluvawe na potrebite na gra|anitena op{tina Kisela Voda.

Dano~no oddelenie

DANO^NITE OBVRZNICI SE POREDOVNO SI GI

PODMIRUVAAT DANOCITE

A K T U E L N O

Niz op{tinata Kisela Vodapred prestojnata zima, se vr{i sa-nacija i rekonstrukcija na pove}eulici koi gi izveduvaat pove}efirmi vo organizacija na Op{ti-nata. Istovremeno, niz celata nej-zina teritorija zapo~na i sanaci-jata na udarnite dupki koi se vonadle`nost na gradot Skopje i JP,,Ulici i pati{ta“.

-,,Vo momentov se vr{i sana-cija na udarnite dupki na potegotraskrnica na ulicite 11 Oktom-vri i ulicata Hristo Tatar~ev(Sava Kova~evi}) do raskrsnica-ta na ulica Prvomajska i NarodniHeroi,,- ni izjavi glavniot inè-ner Marijan Pavi} od JP ,,Ulicii pati{ta”.

M. M.

SE SANIRAAT UDARNITE DUPKI PRED PRESTOJNATA ZIMA

- Pokraj „Tineksot”, oddrugata strana na ulicata„Prvomaska” se nao|a u~ili-{teto „Nevena GeorgievaDuwa”, parkot, trim pate-kata, dvete gradinki „Sino-li~ka” i „Koki~e”, pa ottu-ka ni e potreben nadvoznik, -velat gra|anite od ovoj delna Op{tinata.

Anketite vo sprovedeni vo Op-{tinata pokaàa deka najprometniulici se “Prvomajska” i “Sava Kova-~evi}”. Na oddelni mesta, poradigustiot soobra}aj, gra|anite za da

pominat preku ovie ulici ~ekaat ponekolku minuti. Do kancelarijata zainformirawe pri Op{tinata, pris-tignaa mnogu barawa na gra|aniteovie problemi da se nadminat.

Analiziraj}i gi ovie soobra-}ajni problemi, Op{tinata odlu~ina dve najfrekfertni delovi na uli-cite “Prvomajska” i “Sava Kova~e-vi}”. Da izgradi nadvoznici. Istite}e gi koristat gra|anite i decata, zapobezbedno pominuvawe niz ulicite.Analizite pokaàa deka na ulicata“Prvomajska”, kaj “Tineks marketot“nadvoznik e neophoden, a istoto seodnesuva i na lokacijata do sega{en

“Prototip” (porane{nata tekstilnafabrika “Crvena Zvezda”) na ulica-ta “Sava Kova~evi}”.

- Pokraj “Tineks”, od drugata stranana ulicata “Prvomaska” se nao|a u~i-li{teto “Nevena Georgieva Duwa”,parkot, trim patekata, dvete gradin-ki “Sinoli~ka” i “Koki~e”, pa ottukani e potreben nadvoznik, - velat gra-|anite od ovoj del na Op{tinata.

Inaku, dvata nadvoznici bi tre-balo da bidat donacija na firmata“Akcent Medija”. Vo momentov op{-tinarite gi ras~istuvaat pravniteproceduri za izdavawe na potrebna-ta grade`na dokumentacija. V. K.

- Noviot Zakon za ~is-tota predviduva gra|anitesami da si organiziraat pre-voz I istiot {ut da go dis-trubuiraat dio deponijataDrizla. Edinstvena olesni-telna okolnost e {to nema daja pla}aat uslugata vo depo-nijata Drizla, - veli Sneà-na Pipereska rakovoditel naoddelenieto za ekologija.

Zakonot za ~istota i predvi-denite visoki pari~ni kazni, giispla{i gra|anite, koi se po~eto

se javuvaat vo kancelarijata za in-formirawe i pra{uvaat kako dase spravat so odredeni komunalniproblemi. Mnogumina renoviraatvo stanovite i ku}ite i so pravopra{uvaat kade i kako da se re{atod nepotrebniot gradeèn {ut.

- Spored noviot Zakon za ~is-tota, gra|anite sami se odgovornida go reguliraat pra{aweto so ne-potrebniot gradeèn {ut po osnovna rekonstrukcija vo nivnite sta-novi ili ku}i. Dosega, imaa mo`-nost {utot da go iznesat na edno op-

redeleno mesto i da povikaat spe-cijalen kontejner i vozilo od JPKominalna higiena, istiot da gopodignat i odnesat vo deponijataDrizla. Noviot Zakon za ~istotapredviduva gra|anite sami da si or-ganiziraat prevoz I istiot {ut dago distrubuiraat do deponijata Driz-la. Edinstvena olesnitelna okol-nost e {to nema da ja pla}aat usluga-ta vo deponijata Drizla, - defini-ra{e Sneàna Pipereska rakovo-ditel na oddelenieto za ekologija.

T. ^.

KONTO

OPIS

OS

TV

AR

EN

O

01

.01

-30

.09

.

20

07 g

od.

P

LA

NI

RA

NO

Za

20

08

god.

OS

TV

AR

EN

O

01.

01

-30.

09

200

8 g

od

.

%

na

ost

var

uv

aw

e

7111 PERSONALEN DANOK

OD DOHOD 5.262.747 8.000.000 4.648.527 58,1

713 DANOCI NA IMOT 27.029.318 51.700.000 40.354.990 78,0

713111 Danok na imot 4.147.604 20.000.000 11.163.573

713112 Pov. stapka na dan.na imot 71.217 200.000 69.038

713211 Danok na nasledstvo i podarok 716.877 1.300.000 1.204.931

713311 Danok na prom. na nedvi`nosti 14.557.711 20.000.000 18.600.274

713312 Povis.stapka na danok na prom. 7.441.734 10.000.000 9.205.280

713512 Kamata na nenavrem.pla}awe 94.173 200.000 111.893

7171 KOMUNALNI DANOCI 74.442.909 130.167.329 103.187.378 79,2

717112 Kom.t-sa za istaknuvawe firma 691.189 3.600.000 1.221.003

717115 Kom.t-sa za koristewe ulici pri

registracija na mot.vozila 1.212.694 1.800.000 928.789

717116 Kom.t-sa za javno osvetluvawe 8.530.065 18.500.000 14.718.795

717130 Kom.t-sa za koris.povr.vo kamp. - 10.000 -

717131 Kom.t-sa za koris.prostor pred

delovna prostorija 1.200 1.000.000 -

717132 Kom.t-sa za istaknuvawe reklami,objavi,oglasi

- 500.000 -

717134 Kom.t-sa za postavuvawe vitrini - 1.000.000 -

171135 Kom.t-sa za korist.plo{tadi - 20.000 1.680

717137 Nadomest za ureduvawe grade`no

zemji{te 63.971.925 103.000.000 86.106.864

717138 Nadomest od komunalna dejnost 35.835 637.329 210.246

717139 Prih.od kamati od lok.taksi - 100.000 -

718134 Nad.za upravuvawe so otpad - - 1.800

71 VKUPNO

DANO^NI PRIHODI 106.734.974 189.867.329 148.192.696 78,0

Tabela. PREGLED NA OSTVARENI DANO^NI PRIHODI ZA PERIOD OD 01.01.-30.09.2008 g.

Donacija na firmata Akcent Medija

NA „PRVOMAJSKA“ ]E NIKNE NADVOZNIK

Oddelenie za ekologija

GRA\ANITE SAMI ]E GO NOSAT [UTOT DO DRIZLA

- Vkupnite dano~ni prihodi vo periodot janu-ari-septemvri 2008 god. ostvareni se vo iznos od148.192.696 denari, {to pretstavuva 78% vo od-nos na planiranite 189.867.329 za 2008 god, - veliLiljana Topukovska od dano~noto oddelenie

A K T U E L N O

KISELA VODA OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mk 5

- Vo nerabotnite de-novi ne ni e potrebna us-lugata na Toplifikacijavo delot na parnoto gre-ewe, bidej}i vo tie denovinema vraboteni. Potro{u-va~kata na parnoto greewe}e se meri so kalorimetri,- poso~uva gradona~alni-kot Xorxe Arsov

Op{tinata Kisela Voda }ezapo~ne so {tedewe, koga e vo pra-{awe Toplifikacija i koriste-weto na parnoto greewe, vo objek-tite {to gi poseduva Lokalnatavlast. Op{t zaklu~ok na op{tina-

rite e deka nema potreba parnotovo barakite kade e smestena op{-tinskata administracija, da rabo-ti vo sabotite i nedelite kako ivo nerabotnite denovi za vreme nadràvnite praznici od aspekt {tovo toj vremenski period nema slu`-benici.

- Parnoto }e raboti od 7 ~a-sot nautro do 17 ~asot popladne.Vo nerabotnite denovi ne ni epotrebna uslugata na Toplifika-cija vo delot na parnoto greewe,bidej}i vo tie denovi nema vrabo-teni. Potro{uva~kata na parnotogreewe }e se meri so kalorimetri,a ispekciski slu`bi }e bidatzadolèni da ja proveruvaat pot-

ro{uva~kata, - pojasni gradona-~alnikot Xorxe Arsov.

- Istata programa za {tedewe}e se primenuva i vo u~ili{tatai gradinkite vo denovite i praz-nicite koga vo niv nema u~enici ideca. Primenuvaj}i se proektot za{tedewe na energijata vo JDG 8Mart, po~nuvaj}i od osmi ovoj me-sec, definirano e deka se za{te-duva 30 odsto od potr{uva~kata naenergijata ili vkupno }e se za{te-duvaat okolu 180.000 denari, velirakovoditelot na Sektorot obra-zovanie, kultura, sport i mladiBlagojka Filip~eva.

S. K.

Pilot proektot za voveduvawena mini pazar~iwa na teritorija-ta na Op{tinata gi opravda o~eku-vawata. Potrebite na gra|anite vooddelni mesni zaednici samo posebe go nametna pra{aweto za pra-vewe na mini pazar~iwa, kade gra-|anite vo neposrednata okolinakade {to ìveat moàt na brz na-~in da dojdat do poskuvanite zemjo-delski proizvodi. Od druga strana,noviot Zakon za ~istota zabranuvaprodavawe na zemjodelski pro-izvodi i druga stoka na trotoarite.

- Dve va`ni raboti se mnoguva`ni vo ovoj del. Prvata, e dekaOp{tinata mora da se griì zahigienata no i gra|anite da kupu-

vaat proizvodi od tezgi a ne odkallivi trotoari {to se pre-duslov za razni zarazi. I, vtori-ot element e deka del od zasegna-tite prodava~i se socijalni slu-~ai koj go vadat lebot za svoetosemejstvo tokmu so proda`batana ovie proizvodi. Zatoa Op{-tinata mini pazar~iwata, koidoprva }e se dograduvaat so novielementi, odlu~i da im gi podarina mesnite zaednici Pintija iKisela Voda. Razmisluvame vak-vo treto mini pazar~e da naprav-ime i na soodvetna lokacija doulicata Prvomajska, - velat od-govornite vo op{tinskata admi-nistracija.

Op{tinata }e {tedi na potro{uva~kata na energija

PARNOTO ]E „SEKNE“ VO VIKENDITE I PRAZNICITE

Op{tina Kisela Voda neo-damna ja izre~e dosega najvisokatakazna za prekr{uvawe na Zakonotza upravuvawe so otpad. Stanuvazbor za firmata Berovi} Beton,koja izvr{uvaj}i ja svojata dejnostja zagadila Markova reka i za tojprekr{ok e kazneta so 2.000 evra.

Op{tinskata inspekcija poprijava na gra|anite, zela prime-roci od vodata na Markova rekapri {to po laboratoriskite ana-lizi bilo konstatirano deka vo-data e zagadena. Istovremeno, sotoa bila predizvikana opasnost zauginuvawe na ìvotinskiot fond.

Op{tinarite objasnuvaat de-ka seu{te te~e rokot vo koj fir-

mata treba da plati za storeniotprekr{ok. Dokolku od „Berovi}Beton” toa ne go storat, sankcio-niraweto za prekr{okot Op{ti-nata }e go preprati kaj sudskiteorgani.

Inaku od Op{tinata velatdeka ne e prv pat spomenata fir-ma da ja zagaduva ìvotnata sred-ina vo Kisela Voda, no potenci-raat deka e prv slu~aj „Berovi}Beton” da bide faten na delo isankcioniran. Sli~na situacijaso istata firma neodamna ima{ei na podra~jeto na op{tina Aero-drom.

S. J.

- Prviot primen brojvo op{tinskiot edno{al-terski sistem e 6423/1 aposledniot zaklu~no so 9oktomvri ovaa godina e12110/1. Nere{eni vo pred-videniot rok se samo 50.

Voveduvaweto na edno{alter-skiot sistem vo op{tina KiselaVoda, koj proizleze od potrebatana gra|anite i pravnite subjekti

za brzo, kvalitetno i efikasnore{avawe na potrebite, vo potpol-nost gi opravda o~ekuvawata. Gra-|anite imaat brza i efikasna us-luga vo sklad so zakonite, normi-te i kriteriumite vo delot na roko-vite za zavr{uvawe na predmetite.

Imeno, vkupno primeni pred-meti vo periodot od 29.05.2008zaklu~no so 09.10. 2008 godina, voedno{alterskiot sistem se vbro-eni vkupno 5687 dokumenti (bara-wa i dopisi do drugi institucii).

Najbrojni se predmetite upatenido Sektorot za finansii a potoasledat Sektorite za urbanizam,obrazovanie, lokalen ekonomskirazvoj, ispektoratot, kako i doSovetot na Op{tinata.

Prviot primen broj vo op{-tinskiot edno{alterski sistem e6423/1 a posledniot zaklu~no so 9oktomvri ovaa godina e 12110/1.Od vkupno 5687 predmeti, nere{e-ni vo predvideniot rok se samo 50.

Edno{alterski sistem

VBROENI VKUPNO 5687 PREDMETI, BARAWA I DOPISISe sproveduvat Zakonot za upravuvawe so otpad

FIRMATA BEROVI] BETONKAZNETA SO 2.000 EVRA

Vo mesnite zaednici Pintija i Kisela Voda

ZA@IVUVAAT MINI PAZARÎWATA

•DAN-SA TREJD e partner na Va{iot izbor.

Kompanijata se zanimava so razvoj vo elektronskatai grade`nata industrija skoro polovina vek.

•Kvalitetot i sigurnosta na na{ite proizvodi

se zagarantirani so sistemot na integralna kontrola na kvalitetot.

•So kontrola na site tehnolo{ki operacii se garantira najvisoko nivo na kvalitet na poluproizvodite i krajniot proizvod.

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK6 www.kiselavoda.gov.mk

S O V E T

Sovetot na Op{tina Kisela Voda jaodrà 79-ta sednica na koja se usvoi Nacrt-Odluka za utvrduvawe na Nacrtot na Detal-niot urbanisti~ki plan - lokalitet “Gradi-nar#, Urbana zaednica 11 Oktomvri - barakii Nacrt-Odluka za utvrduvawe Nacrtot naDetalen urbanisti~ki plan za naselba Dra-~evo M.Z. 71 - urban blok 8, planski opfatme|u ul. #@arko Zrewanin#, #Vata{a#, #Rume-na Haxipanzova# i krak od ul. #Vata{a#.

Na sednicata Sovetot ja usvoi i Odlu-kata za izmeni i dopolnuvawa na Programata(F) urbano planirawe za 2008 godina, Odlu-kata za izmeni i dopolnuvawa na Programa(J) komunalni dejnosti za 2008 godina, Odlu-kata za izmeni i dopolnuvawa na Programa(R) za{tita na ̀ ivotna sredina i priroda za2008 godina i Odluka za izmenuvawe i dopol-nuvawe na Odlukata za osnovawe na Javno ko-munalno pretprijatie Komunalec-Kisela Vo-da-Skopje. Se usvoija i dve izmeni i dopolnuva-wa na Buxetot na Op{tinata za 2008 godina.

^lenovite na Sovetot donesoa dve od-luki za donacija. Prvata e Odluka za dona-

cija na Zdruènie na gra|ani, sportski,edukativni i humanitarni aktivnosti-Bo-ban Trpkov, Skopje, za pokrivawe na del odtro{ocite za Sedmiot memorijalen turnirvo mal fudbal #Boban Trpkov# vo visinaod 40.000 denari. Turnirot }e se odrì na08/09.11.2008 godina vo Dra~evo, vo ~est ispomen na zaginatiot branitel od 2001 go-dina, kade {to se rodi i ìvee{e zagina-tiot Boban Trpkov, koj ~esto moè{e dase vidi na terenite niz naselbata.

Vtorata e Odluka za donacija za leku-vawe na Darko Lefkovski od Skopje, vo vi-sina od 30 000 denari.

Od strana na Sovetot be{e usvoena iGodi{na programa za rabota na osnovniteu~ili{ta vo Op{tinata za u~ebnata 2008/2009 godina.

Sovetot usvoi i Nacrt-Odluka za utvr-duvawe na na~inot, uslovite, kriteriumitei postapkata za dodeluvawe na priznanie inagrada za izbor na najuspe{no u~ili{te.

Odovaraj}i na sovetni~kite pra{awa,gradona~alnikot Xorxe Arsov objasni de-

ka bulevarot Srbija e zavr{en samo vo prvafaza od prvata faza. Vo prvata faza sledu-va izgradba na u{te edna lenta kako i izgra-dba na atmosferska kanalizacija. Za domotna zavisnici najavi dislokacija do krajotna godinata i mo`nost za otvorawe na poli-klinika na negovo mesto, za {to se pravatanketi. Gradona~alnikot Arsov gi izvestisovetnicite deka usno e razgovarano so nad-le`nite od Ministerstvoto za zdravstvood kade na~elno ima pozitivni signali. Zaproblemot okolu cementarnica #Usje# gra-dona~alnikot gi informira ~lenovite naSovetot za poni{tuvaweto na kaznite,kako i nemo`nosta da se zabrani rabotatana #Usje# i najavi deka se raboti na toa dase postavat mernite instrumenti za mere-we na zagadenosta okolu cementarnicata.

- Op{tinata, poradi golemata suma,raboti na iznao|awe na donatorski sred-stva za postavuvawe na instrumenti za me-rewe na zagaduvawe. Istite }e se postavatokolu fabrikata, bidej}i postavuvawetona instrumenti vo fabri~kiot krugot,

cementarnicata #Usje# ne go dozvoluva, re-~e gradona~alnikot Arsov.

Gradona~alnikot gi informira{e ~le-novite na Sovetot i za tekot na rabotiteokolu delbeniot bilans so Op{tina Aero-drom.

- Ne veruvam deka vo skoro vreme ovojproblem }e bide re{en, bidej}i ne postoisluh od drugata strana, istakna Arsov. Zare{avaweto na ovoj problem gi informi-ra{e sovetnicite za prezemenite pravnimerki i deka vo tekot na ovaa godina odOp{tina Kisela Voda 42 milioni denarise odleani zaradi ovoj nere{en spor. Gra-dona~alnikot Arsov, odgovaraj}i na sovet-ni~ko pra{awe, gi zamoli i gra|anite daimaat trpenie okolu rekonstrukcijata na#Milan Mijalkovi}#, bidej}i ima infor-macii deka do 15 oktomvri treba da bidatzavr{eni rabotite okolu vodovodot.

M. M.

DRU[TVO ZA PROIZVODSTVO,

PROMET, PROEKTIRAWE, IN@IWERING,

MONTA@A I INSTALIRAWE

PROMONTING DOOEL - SKOPJE

Ul. Vidoe Smilevski - Bato br. 55 l. 4Tel/faks: 02 2431-377; 2430-853

P R O M O N T I N G

Odbeleàn dràvniot praznik 11-ti Oktomvri

STABILNA, DEMOKRATSKA I ME\UNARODNO PRIZNATA MAKEDONIJA E ZAVET NA ILJADNICI PADNATI BORCI

Po Povod odbeleùvawetona 11ti Oktomvri, denot na make-donskoto narodno vostanie pro-tiv fa{isti~kite okupatori vrzMakedonija, Sovetot vo golematasala na Op{tinata odrà sve~enasednica. Pred ~lenovite na Sove-tot i mnogubrojnite gosti, se ob-ratija pretsedatelot na SovetotZoran Antovski i gradona~alni-kot Xorxe Arsov.

- Opredeluvaj}i se za vosta-nie, makedonskiot narod se opre-deli za opstojuvawe na svojata na-cionalnost i identitet. Vosta-nieto otpo~na vo Prilep i Kuma-novo na 11-ti Oktomvri 1941 go-dina. Sekoj makedonski dom, sepretvora{e vo tvrdina na otporoti na borbata protiv okupatori-te.Makedonskiot narod se potprevrz sopstvenite sili i tradiciivo osloboduvaweto na Makedonijatokmu so formiraweto na make-donska osloboditelska vojska, -istakna prviot ~ovek na SovetotZoran Antovski.

Gradona~alnikot Arsov, pak,se osvrna na pridobivkite odantifa{isti~kata borba, istak-nuvaj}i ja pobedata nad retrograd-nite sili no, veli~ej}i ja mo`-nosta Makedonija da se izbori zanacionalno dostoinstvo, slobodai ostvaruvawe na dolgosonuvanatason za sopstvena dràvnost.

- Praznikot 11 Oktomvri, eeden od najsvetlite datumi vo is-

torijata na makedonskiot narod.Narod {to ne si go po~ituva svo-eto minato, svojata istorija, bi-dete sigurni deka nema dobra de-ne{nina, a u{te poneizvesna id-nina. Zatoa ni e sveta dol`nosttoa {to generaciite, go sozdalepred nas, nie da go prodolìme.

Stabilna Makedonija, demo-kratska Makedonija, me|unarodnopriznata Makedonija e onakva ka-kva {to ni ja zavetija iljadnici-te padnati borci za sloboda vona{iot identitet, da ne ni ja do-veduvaat vo pra{awe nitu istori-jata, nitu identitetot, azbukatanitu crkvata, - zavr{i gradona-~alnikot Xorxe Arsov.

Inaku, vo tekot na sve~enatasednica predhode{e, nastap na ho-rot od OU Kuzman Josifovski Pi-tu i recital na u~enici od OUNevena Georgieva - Duwa, koiispolnija nagradeni tvorbi.

T. ^.

Opredeluvaj}i se za vos-tanie, makedonskiot na-rod se opredeli za ops-tojuvawe na svojata na-cionalnost, potencira-{e pretsedatelot naSovetot Zoran Antov-ski. - Praznikot 11 Ok-tomvri, e eden od najsvet-lite datumi vo istori-jata na makedonskiotnarod, istakna gradona-~alnikot Xorxe Arsov

CEMENTARNICA SE PLA[I OD REZULTATITE NA MEREWETO

Fondacijata Konrad Adenauer vo Re-publika Makedonija na 10 septemvri 2008godina, organizira{e me|unarodna kon-ferencija na tema: „Za{tita na ~oveko-vite prava i pravata na malcinstvatavo Evropa“, vo Skopje. Konferencija be-{e so cel da pridonese vo razmenata naidei i iskustva, kako i da gi pretstavinajdobrite prakti~ni modeli za za{titana ~ovekovite prava i pravata na malcin-stvata koi {to pridonesuvaat vo razvo-jot na demokratizacijata vo zemjite naBalkanot i nivnite op{testva. Fokusotna konferencijata be{e naso~en kon sta-tusot i rabotata na narodnite pravobra-niteli vo Republika Makedonija i sosed-nite zemji, vo odnos na pretstavnicite nadràvata i gra|anskoto op{testvo.

Vo ovaa nasoka, kancelarijata na fon-dacijata Konrad Adenauer za sproveduva-we na programata “Vladeewe na pravoto”vo Jugoisto~na Evropa, so sedi{te voBukure{t, vo sorabotka so FondacijataKonrad Adenauer vo Republika Makedo-nija, na 11 septemvri organizira{e trka-lezna masa na tema “Za{tita na ~oveko-vite prava preku procesno pravo vo Re-publika Makedonija”. Celta na ovaa tr-kalezna masa be{e da se razgledaat nekoiod najaktuelnite temi za ~ovekovite pra-va vo Republika Makedonija, kako pravo-to na sudewe, sudskata procedura i po~i-tuvaweto na individualnite prava, kri-vi~noto pravo i za{tita, administrativ-noto sudstvo i policiskoto odnesuvawe.

So cel da se ponudi platforma zaeden konstruktiven dijalog, za razmena

na mislewa vo pravec na ostvaruvawe naedna pointenziva i potesna soraboka me-|uverskite zaednici vo Republika Make-donija, fondacijata Konrad Adenauer na19 septemvri godinava organizira{e tr-kaleznata masa na tema : ”Dijalog me|ureligiite - dijalog pome|u etniciteti-te”. Na ovaa trkalezna masa prisustvu-vaa visoki pretstavnici na makedonskiteverski zaednici, pridruèni od nivnitekolegi od Germanija, Albanija i Bosna iHercegovina, kako i pretstavnici od Vla-data od Sektorot za me|uverski odnosi.

Fondacijata Konrad Adenauer (KAS)vo sorabotka so Me|unarodniot repub-likanski institut (IRI) organizira{epanel diskusijata na tema: „@enite vopolitikata, biznisot i op{testvo-to”, {to se odrà na 23 septemvri 2008 go-dina vo Skopje. Ovaa panel diskusija be-{e organizirana so cel da se soberat do-ma{ni i me|unarodni pretstavni~ki, koi}e diskutiraat za pozicijata na ènite vopolitikata i biznisot vo Republika Ma-kedonija, kako i za nivnoto vlijanie iuloga vo op{testvoto.

Emilija TuxarovskaProekt koordinatorFondacija Konrad Adenauer

AKTIVNOSTI NA FONDACIJATA

KONRAD ADENAUER

F O N D A C I J A

www.kiselavoda.gov.mk 7KISELA VODA OP[TINSKI VESNIK

8

Akcijata za ~istewe na smetot i otpadot „îstaMakedonija“, inicirana od Vladata, izminatiot mesecse sproveduva{e bukvalno vo site Op{tini. Aktiv-nostite vo op{tinata Kisela Voda se odvivaa vo ne-kolku lokacii. Interesno e deka i ovojpat, pokraju~enicite, studentite, Mesnite zaednici, op{tinska-ta administracija i ~lenovite na Sovetot na Op{ti-nata, ekolo{kite dru{tva, samoinicijativno se vklu-~ija mnogu gra|ani koi nesebi~no so grebla i lopatipridonesoa za uspe{nost na akcijata.

- Centralna lokacija za ~istewe be{e patot zaTeferi~, se ~iste{e i na Nov pat, zad fabrikata Ohis,na ulicata Prvomajska, kaj @ivinokop i vo Dra~evo,

sekade onamu kade ima{e smet i grastrana na Op{tinata se obezbedi mehàm da kaàm deka akcijata „îstuspe{no se realizira{e vo Kisela Vso rabota, dokaàa, kako se saka svo~istata ìvotna sredina, - istakna Snka, op{tinski kordinator na akcija

Inaku, vo akcijata aktivno u~estna~alnikot Xorxe Arsov, aktivno upretsedatelot na Sobranieto na Repnija Svetlana Jakimovska, pratenikotski i zamenik ministerot za transporDimovski.

V O F O K U S O T

- Sre}en sum, {to, po „Tri Kru{i“ v

~evo, „Sv. Preobraènie“ vo Pripor,

teatrite vo Pintija i Kisela Voda, z

neceli ~etiri godini, ova }e bide pet

graden versko-rekreativen centar vo O

nata, vo koj kulturata, vo idnina, }e

vidno mesto, - potencira{e gradona~al

Xorxe Arsov.

Izminatiot mesec, na Krstovden, na teritormesnata zaednica “Usje” se osveti krstot, simbolottijanskata vera. Gra|anite na MZ Usje, dolgo vretea, za da tokmu na Krstovden nad nivnite domovi se

15-tina metri visokiot “Krst”, koj be{e izgrpokrovitelstvo na gra

nikot na op{sela Voda Xsov i grupa tori. Inakukade e izdigntot” parternoso bekaton pokolu nego seni klupi.

- So sve~vorawe - osvetsvetiot prava“Krst” prakti~nva prvata faza obata na ovoj protoa }e sledat iz

VO MZ USJE

SE OSVETI SVETIOT PR

OP[TINATA, USPE[NO JA SPROVEDE AKC

9

Decata od gradinkata „VeseliCvetovi“ objekt „Sinoli~ka“ , voramkite na nedela na detetoodràa aktivnosti vo dvorot nagradinkata.

Golemata grupa gi sade{e doniranite sad-nici, dodeka drugata grupa ja realizira{e aktiv-nosta “Igri bez granici”.

- Imame golem broj aktivnosti vo gradin-kata “Sinoli~ka”. Na radost na decata tie se raz-

li~ni, se realiziraat na raznovidni na~ini i serazbira sekoja aktivnost so sebe si nosi soodvet-na poraka. Pokraj ovie aktivnosti vo ramkite naproektot - Detska nedela, golemata grupa od ob-jektot “Sinoli~ka” ima{e prezentacija na pro-ektot ,”I jas znam {to e toa Arheologija”- ni re-~e rakovoditel odgovoren vospituva~ NatalijaNaumovska.

adeèn {ut. Odhanizacija i mo-ta Makedonija“,Voda. Gra|anitejata Op{tina i

neàna Piperes-ta.

tvo pokraj grado-u~estvuvaa pot-ublika Makedo-t Vele Georgiev-t i vrski Qup~o

vo Dra-

amfi-

za samo

tti iz-

Op{ti-

zazeme

lnikot

rijata nat na hris-eme rabo-e izdigne

raden podadona~al-{tina Ki-

Xorxe Ar-na dona-

, mestotonat “Krs-o e uredenplo~ki, ae izgrade-

enoto ot-tuvawe naavoslavenno zavr{u-od izgrad-oekt. Po-gradbite

na propratnite elementi, hortikulturno ureduvawe na pro-storot so klupi no i asfaltirawe na patot do ova prekras-no mesto. Sre}en sum, {to, po “Tri Kru{i” vo Dra~evo, “Sv.Preobraènie” vo Pripor, amfiteatrite vo Pintija i Ki-sela Voda, za samo neceli ~etiri godini, ova }e bide pettiizgraden versko - rekreativen centar vo Op{tinata, vo kojkulturata, vo idnina, }e zazeme vidno mesto. Imeno, na sitespomenati centri, od slednata godina vo razli~ni periodivo tekot na celiot leten period }e se slu~uva Kulturnoto le-to “Tri Kru{i”. Gra|anite, }e moàt da uìvaat vo ubaviteprogrami so rekreativni sodrìni, no i vo ubavata gletkai mo`nost za odmor {to go ovozmoùva ovoj izgraden pro-ekt vo MZ “Usje”, potencira{e gradona~alnikot Arsov pri-maj}i ja blagodarnicata od gra|anite za pridonesot vo iz-gradbata na simbolot na pravoslavieto “Krstot”.

Prviot ~ovek, pak na mesnata zaednica Goce Dimitri-evski delej}i im gi blagodarnicite na ostanatite zaslu~nigra|ani i firmi za izgradbata na “Krstot”, Me|u drugotoistakna:

- Posebno me raduva {to od deneska na{eto mesto se zdo-bi i se zbogati so edno kulturno nasledstvo koe bezdrugo }eni go krasi i za{tituva na{eto sakano “Usje”. Ovoj svetolsimbol, e ideja na edna mala grupa na lu|e, verni na svojatavera i gordi na svoeto delo, koe }e go ostavat na idnite gene-racii. No, proektot bez podr{kata na gradona~alnikot Ar-sov, i donatorite nema{e da se realizia. Ottuka, sakam odimeto na site gra|ani da im se zablagodaram za nivnata hu-manist, istakna Dimitrievski, pretsedatelot na MZ “Usje”.

Na Krstovden gra|anite so igra i oro, u{te dolgo votekot na denot se raduvaa i go slavea svoeto delo - Svetiotpravoslaven simbol “Krstot”.

V. G.

RAVOSLAVEN SIMBOL „KRSTOT“

CIJATA „ÎSTA MAKEDONIJA“

Na turnejata vo Hrvatska, Na turnejata vo Hrvatska,

site po~esti za KUD Kitka site po~esti za KUD Kitka

DRAÊVCI POBEDIJA NA ME\UNARODNIOT FESTIVAL VO RIEKA

Dra~evci gi voodoo{evija site prisutnina me|unarodniot folkloren festival “Vtorismotri - Vi{kovsko Prelo 2008”, {to izminatiovmesec se odrà vo Rieka. Vo natprevaruva~akiotdel juniorskiot sostav, maestralno igraj}i spletigri “Dra~evka” ubedlivo go osvoija prvoto mestopred ansamblite na doma}inite, Bugarija, Turci-ja i BiH. Na pokana pak od KUD Kraq Tomislav,najstaroto folklorno dru{tvo od Kisela Vodapriredi koncert vo Biograd na More pritoa pre-dizvikuvaj}i silni aplauzi i ovacii od hrvat-skata publika.

- Analiziraj}i ja turnejata vo Hrvatska,taa e pove}e od uspe{na. Dostojno ja prezenti-ravme Makedonija i op{tinata Kisela Voda.Nezaboraven be{e momentot koga na festivalotvo Rieka ni dodelija prva nagrada. Vo toj momentsite pla~evme i bevme sre}ni na postignatiotgolem uspeh. Sega, ni preostanuva dobro da se pod-gotvime za sve~eniot koncert vo Dom na ARM ,

{to }e se odrì na 9-ti noemvri po povod 40- go-dini postoewe na KUD Kitka, - istakna DragiCvetkovski, voda~ na grupata i ~len na Upravni-ot odbor na KUD Kitka.

GRADINKITE JA ODBELE@AA - NEDELATA NA DETETO

F E Q T O N

www.kiselavoda.gov.mk10 KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK

Katerina PANOVAILIEVSKA

Kon krajot na letoto 346 god-ina pr.n.e. po dolgogodi{na pauzapovtorno bil organiziran festi-valot vo Delfi, so {to vsu{nostpo~nal nov proces na regulirawena novite odnosi na Makedonijaso gr~kite gradovi dràvi. FilipVtori imal tendencija formalnoda se vklu~i vo reguliraweto nagr~kite raboti, a kako najpovo-len moment za ostvaruvawe na ne-govata namera bilo vleguvawetovo Amfiktionskiot sovet. Vo taasmisla toj predvidel deka zaednoso Tesalijcite i Beotijcite }e imamnozinstvo glasovi i }e moè danosi odluki {to }e bidat vo nego-va polza. Na sve~enosta vo Delfina zasedanieto na Amfiktionski-ot sovet, Filip Vtori go dobilmestoto, no i glasovite na ve}euni{tenata Fokeja.

Po ovie nastani najpriori-tetno za Filip Vtori bilo odr-ùvawe na stabilnosta na Make-donija, no istovremeno toj razvi-val planovi i strategija za osvo-juvawe na Persija i prezemawe nanejzinite ogromni bogatstva. Am-biciite da se navleze vo najmo}-nata aziska dràva ne moèle dase realiziraat bez prethodni so-odvetni podgotovki i bez kon-stantno i stabilno regulirawena sostojbite na Balkanot. Vo taanasoka, po vra}aweto vo Pela vo346 god. pr.n.e. glavna preokupaci-ja vo planovite na Filip Vtori

bila ulogata na Makedonija vogr~kite raboti.

Uspe{ni voeni intervencii na Peloponezi Evbeja

Ve}e vo 345 god. pr.n.e. po~na-lo voenoto angaìrawe na Make-donija vo Ilirija so cel da se kon-solidira makedonskata dominaci-ja po dol`nata na jadanskiot breg.Vo ovie voeni zafati Filip Vto-ri bil ranet vo borbite so Plev-rat, kral na Ardijcite. No, otka-ko zazdravel od povredite toj sevratil vo Tesalija, a potoa za prv-pat se pojavil na Peloponez.

Vo Tesalija po~nal proces naregulirawe na odnosite me|u dr-àvite ~lenki na Tesaliskata li-ga, a osobeno na odnosite so Ferekoj ~estopati im {tetel na make-donskite interesi. Na po~etokotna 344 god. pr.n.e. zapo~nata e in-tervencija protiv Fere, a kako po-vod bilo iskoristeno negovotoodbivawe za u~estvo so svoi tru-pi vo bitkite vo Ilirija. Ovaavoena akcija na Filip Vtori ima-la za cel da go re{i pra{awetona statusot na Tesalija.

Navleguvaweto na Pelopo-nez, pak, imalo poinakva voenostrategiska i geopoliti~ka osno-va vo makedonsko-gr~kite rela-cii. Vsu{nost, so navleguvawetona Peloponez vo 344 god. pr.n.e.Filip Vtori demonstriral dekamoè da stigne do bilo koja to~kana poluostrovska Grcija.

Vo periodot na ovie nastanise pove}e rastelo nezadovolstvo-

to na Atina od mirovniot dogovorpostignat vo 346 god. pr.n.e. {toduri oti{lo dotamu istiot da serevidira. Vo taa situacija FilipVtori ispratil svoja delegacijavo Atina predvodena od pozanati-og govornik Piton, so cel predatinskoto sobranie da go izloìmakedonskiot stav za makedonsko-atinskite odnosi. Toj duri imalnamera da predloì usvojuvawena amandmani na postojniot dogo-vor, a inicijativata za toa ja pre-pu{til na Atina. Atinskoto sob-ranie, koe pred narodot ovoj po-teg na Filip Vtori go pretstavu-val kako oslabuvawe na negovatamo}, re{ilo da isprati delegaci-ja na pregovori vo Makedonija, sonamera povtorno da se nametneidejata za vra}awe na Amfipol iPotideja pod atinska kontrola.Ovie pregovori zavr{ile so ce-losen neuspeh za Atina.

So vakov tek na nastanitevojskata na Filip Vtori se poja-vila vo Evbeja, na pragot na Ati-ka. Ovaa sostojba bila sfatenakako alarmantna za Atina so {tovo 343 god. pr.n.e. Filip Vtoriuspeal vo svoite nameri da ost-vari makedonsko prisustvo vo ne-posredna blizina na Atina. Pouspe{nite voeni intervencii naPeloponez i Evbeja, Filip se na-so~il kon Epir i Trakija.

Od letoto vo 342 god. pr.n.e. vonarednite dve godini Makedonijabila naso~ena kon Trakija, konpova`nite gr~ki gradovi-drà-vi~ki na Dardanelite, MramornoMore i Bosfor kako i na sever odovie prostori. Vo Makedonija tojgi ostavil najsposobnite i najlo-jalnite generali Antipater i Par-menij koj bil zadolèn dokolkuse pojavat nemiri da intervenirana ju`nite prostori. Vojskata naFilip Vtori postignuvala uspe-si vo napreduvaweto kon Trakija,a vo 341 god. pr.n.e. vo sojuz mupristapil i gr~kiot grad Apolo-nija, lociran na bregot na Crno-to More. So vakviot intenzivenpristap Filip Vtori bil naso-~en da ja transformira Trakijavo makedonska provincija.

Opsadata na Perint

Vo ovoj period makedonsko-atinskite odnosi ne bile ostave-ni vo miruvawe. Naprotiv, tie se

dvièle kon voen rasplet, a dokazza toa bila poddr{kata {to Fi-lip Vtori £ ja dal na Kardija kojabila napadnata od Atina. Nata-mo{nite potezi {to gi prezelaAtina vo celost £ odgovarale naMakedonija bidej}i so toa Atinagi prekr{ila uslovite od mirov-niot dogovor. Ova mu dalo za pra-vo na Filip Vtori da isprati pis-mo na Atinskoto sobranie, vo koegi obvinuva za prekr{uvawe namirovniot dogovor i so toa jasnonavel deka po sekoja cena }e gi {ti-ti interesite na Makedonija.

Vo taa situacija, vo prolet-ta 340 god. pr.n.e. Filip Vtori sepojavil so svojata flota vo bli-zina na Dardanelite, so {to imalnamera da go konkretizira priti-

sokot i vlijanieto na po{iroki-ot prostor na Dardanelite. Leto-to, vo tekot na istata godina, ma-kedonskite trupi go opsednale Pe-rint. Ovaa opsada se pokaàla ka-ko makotrpna i neizvesna voenaoperacija. Makedoncite izvesenperiod uporno gi napa|ale yidi-nite na Perint, no Filip Vtoriotkako ja uvidel teìnata i mo`-nite golemi zagubi vo ovaa bitkase prefrlil i go zgolemil priti-sokot vrz Vizant. No, i tuka soo-~en so upornata odbrana na Vi-zant toj moral da gi prekine voe-nite operacii i da stapi vo pre-govori so Vizant i Perint za pre-kinuvawe na neprijatelstvoto.

MAKEDONSKI KRALEVI • FILIP VTORI (2)

ZA 23 GODINI JA IZDIGNA ZA 23 GODINI JA IZDIGNA MAKEDONIJA VO MO]NA MAKEDONIJA VO MO]NA

I ORGANIZIRANA DR@AVAI ORGANIZIRANA DR@AVASo navleguvaweto na Peloponez vo 344 god.pr.n.e. Filip Vtori demon-

striral deka moè da stigne do bilo koja to~ka na poluostrovska Grcija.- Po pobedata na makedonskata armija kaj Heroneja, uspe{no po~nalo

ostvaruvaweto na politikata na Filip Vtori kon gr~iot svet

(Prodolùva na 11 stranica)

Filip Vtori - Makedonecot

Artefakti (pozlatena torbi~ka za streli, {titnici za racete i sadovi od staklo) pronajdeni vo grobnicata

na Filip Vtori - Makedonecot otkriena vo Kutle{.

MAKEDONSKA FALANGA

Makedonskata armija vo vremeto na Filip Vtori Makedonskistanala mo}na vooruèna sila. Filip vovel novini vo organizi-raweto na vojskata i pritoa ja izdignal voenata obvrska kakodol`nost na sekoj gra|anin, no istovremeno sozdal i profesional-ni elitni edinici.

Osnovna edinica na makedonskata kowanica bil eskadronotkoj otprilika broel okolu 200 kowanici. Kako sostaven del od ar-mijata posebno vnimanie toj posvetil na unapreduvawe na pe{adi-jata koja {to bila sostavena od dve grupacii, poznatata makedon-ska falanga i {titonoscite. [titonoscite bile najeliten del odpe{adijata i poteknuvale od kralskata garda. Tie bile profesio-nalni vojnici i iako se smetale za lesna pe{adija, sepak, se boreleso istite borbeni sredstva kako i falangata.

Na makedonskata falanga Filip Vtori £ posvetil posebnovnimanie. Toj ja sozdal organizacionata {ema koja se sostoela odtri nivoa: brigada, ~eta i vod. Kako najkarakteristi~no oru`jena falangata bilo dolgoto kopje koe dostignuvalo do 6 metri ivsu{nost bilo podolgo od kopjata na bilo koja drug pe{adija vovremeto na Filip Vtori.

Tokmu so novinite {to gi vovel vo organiziraweto i vooru-ùvaweto na makedonskata armija, no i so izvonredno mudrata voe-na strategija, napravil vistinski presvrt vo polza na Makedonijana geopoliti~kata scena vo toj period.

N


F E Q ZT O

Vra}aweto na Filip Vtoriso vojskata vo Makedonija bilo na-ru{eno od Tribalcite koi so ne-nadejni napadi £ nanele seriozni{teti na makedonskata vojska, vklu-~uvaj}i go i ranuvaweto na make-donskiot kral. Po pristignuvawe-to vo Pela vo 339 god. pr.n.e. make-donskiot kral se posvetil nanovata situacija {to ja postavilaAtina, a se odnesuvala na plani-rawe i prezemawe konkretna ak-cija, povtorno vo nasoka na regu-lirawe na makedonsko-gr~ite od-nosi. Direkten povod za ovaa situ-acija bilo objavuvaweto na taka-nare~enata Amfiktionska vojnaprotiv Amfisa koja bila osudenana vojna od Sovetot, a na nejzina

strana zastanala Teba. Vo ovoj pe-riod Tebancite ja osvoile Nikejakade {to bil stacioniran make-donskiot garnizon so zada~a da gi{titi Termopilite. Gubeweto naTermopilite bilo seriozen udarza makedonskiot kral, no toj uspe-al da izdejstvuva negovo postavu-vawe na ~elo na Sovetot so {todirektno moèl da gi ostvari voe-nite planovi, koi bile vo interesna Makedonija. Vo ovaa polo`batoj za mnogu kratok period stig-nal do Sintium vo Doris, na patot{to vodel direktno kon Amfisa,ja osvoil Elateja i stignal do Ke-fiskata dolina koja se protegalaniz Fokeja do Beotija. Vo ovaasituacija, so cel da gi odvoi Te-bancite od Atina, Filip Vtoriprezel diplomatski ~ekori za raz-

re{uvawe na odnosite so Teba. Tojsostavil delegacija za pregovori,a kako glaven uslov bilo pobara-no povlekuvawe na Beotija od Ni-keja. Vo natamo{nite razgovoriod Teba bilo pobarano da se prik-lu~i kon makedonskata armija vonapadot na Atina, ili vo sprotiv-no bi sleduvala vojna so Beotija.Pod pritisok Teba se re{ila zasojuzni{tvo so Atina, za zaedni~kaborba protiv Makedonija.

Bitkata kaj Heroneja

Vo periodot {to sleduval ima-lo niza nastani koi ja ote`nalepozicijata na makedonskiot kral.Imeno, del od gradovite dràv~kiod koi Filip Vtori o~ekuval pod-dr{ka se proglasile za neutral-

ni. Kone~no, vo 338 godina pr.n.e.do{lo do bitkata kaj Heroneja, vokoja u~estvuval i negoviot sinAleksandar Makedonski. So pobe-data na makedonskata armija us-pe{no po~nalo ostvaruvaweto napolitikata na Filip Vtori i ma-kedonskoto {irewe kon grad dr-àvi~kite.

Po ovie nastani Filip se pov-lekol vo Makedonija, vo Pela ikon krajot na 338 god. prn.n.e. gipovikal gr~ite-grad dràvi~ki nazaedni~ka mirovna konferencijavo Korint, zakaàna za prolettavo 337 god. pr.n.e. Negovata idejabila formirawe na Korintskaliga vo koja gr~kite dràvi }esklu~at mir i potoa da stapat vosojuz so Makedonija, vo vid na kon-federacija. Po prviot kongres naKorintskata liga bil sklu~en so-juz so Makedonija i pritoa biladonesena zaedni~ka objava za vojnaso Persija. Na ovoj kongres FilipVtori bil izbran za zapovednik

na kopnenite i pomorskite silina sojuzot.

Esenta 337 god. pr.n.e. FilipVtori se vratil Makedonija i po~-nal aktiven diplomatski pohod sovlastodr{cite od Mala Azija, koi{to, pak, vlasta na Persija ja sme-tale za okupatorska i neprijatels-ka. Vo ovoj period toj se oènil soKleopatra, Makedonka koj sledna-ta 336 god. pr.n.e. mu rodila }erka.înot na ra|aweto na }erka mu,kako i svadbata na drugata negova}erka od brakot so Olimpija, Kle-opatra, sestrata na Aleksandar,sakal da gi proslavi organiziraj-}i festival vo starata makedon-ska prestolnina Ege. Na ovaa sve-~enost vrz nego bil izvr{en aten-tat, pri {to toj bil ubien od Pav-sanij, negoviot telohranitel.

Filip Vtori Makedonski vla-deel 23 godini i uspeal da ja iz-digne Makedonija vo mo}na i orga-nizirana dràva poradi {to bili omilen kral me|u svojot narod.

(Prodolènie od 10 stranica)

Mozaici vo Pela, edna od nekolkute prestolnini na makedonskite carevi

Strategijata na makedonskata falanga vo bitkata kaj Heroneja, prezemeno od knigata na Van~e Stoj~ev “Voena istorija na Makedonija”

Dru{tvo za grade`ni{tvo, transport i trgovija

TRANS MET dooel SkopjeUl. 50-ta Divizija broj. 30A/11 Skopje

tel/faks; 02/3296-202

e-mail: [email protected]

www.transmet.com.mk

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK

S T A VP R O M S T A VO C I J AA

12 www.kiselavoda.gov.mk

Toni ÛPOSKI

Vo Makedinija, niz celata svo-ja istorija, mnogu pravdi stanalenepravdi, mnogu nepravdi stanalepravdi. Tipi~no makedonski, kodo-{eweto stanuva sekojdnevna prak-tika na ~ovekot, a da ne zboruvamedeka vo izminatiot period profe-sionalnata deformacija na insti-tuciite, bila ma{inerija za uni{-tuvawe na intelektualnata vrednostna ~ovekot, samo zatoa {to, razmislu-val na podrug na~in, od onoj - {to {tovo momentot vladeel vo Makedonija.

Periodot od 1945 do 1991-ta go-dina so crni bukvi }e bide zapi{anvo istorijata na Makedonija, samozatoa {to po samodonesenite kri-teriumi na grupa lu|e, bile osudenii egzekutirani iljadnici politi~-ki zatvorenici, pritoa proglasuva-ni za “predavnici”. Sepak, ovaa ne-pravda naskoro }e stane pravda, sofuncioniraweto na Zakonot na po-liti~kite zatvorenici, }e bide svo-

evidna satisfakcija za iljadnicitesemejstva koi patem ostanale bezsvoite najbliski. Dosiejata i sud-skite zapisnici, naskoro i javno }ebidat promovirani vo specijalnoizdanie - Zbornik.

- Idejata za knigata e po for-miraweto na Zdruènieto vo 2001 -ta godina. Toga{ na sostanok pro-izlegoa nekolku zaklu~oci, - veliNikola Andonov, koordinator naZdruènieto na gra|ani, politi~kiprogonuvani, zatvorani i osuduvaniza ideite za samobitnosta na make-donskiot narod i negovata dràv-nost, i prodolùva. - Prvo, donesu-vawe na Zakonot za politi~ki zat-vorenici od 1945- 2001 bez razlikana etni~kata pripadnost. Zakonotgo opfa}a materijalno - zdravstve-noto osiguruvawe, socijalno, siteonie Zakoni koi proizleguvaat zaborcite i invalidite vo RepublikaMakedonija. Vtoro, donesuvawe iliovozmoùvawe na uvid i pribirawena dokumentacijata pri sudskitepresudi na politi~kite zatvoreni-

ci. Treto, Pravewe na publikacijana panoa i knigi vo vid na zbornik koi}e gi opfa}a orginalnite sudskipresudi i akti i razni drugi isto-riski vredni dokumenti koi {to seod periodot na vladeewe na komu-nizmot od 1945 do 1991 do donesuvawe-to na Ustavot na Republika Makedo-nija. êtvrto, po izgotvuvaweto napanoata i odredeni zbornici kakoknigi, }e bidat po èlba na na{iteiselenici, i tie vo zemjite kade {toìveaat da bide prezentirana i pri-kaàna materijalnata vistinina, od-nosno, obelodenuvaweto na nepravdi-te {to se slu~uvale vo toj period.

- Dali planirate da ima ednakniga ili, }e ima nekolku prodol-ènija?

Ova e prva kniga koja sodrìdosieja za 272 politi~ki zatvoreni.I, vo ovoj prv tom sugestiite na nau-~nite sorabotnici bea da ja prika-àt vo postavenost na sega{notoureduvawe na Zbornikot. No, vo na-{ata idna obrabotka na zbornikotgo predviduvame so eden drug modelna obrabotka na knigata, kade {to }ebide mnogu pootvorena i podirekt-na, zaradi nacionalnite i dràvniteinteresi na Republika Makedonija.

- Dali raspolagate so podatok,kolku vo Makedonija imalo poli-ti~ki zatvorenici vo periodot od1941 do 1991-ta godina?

Vkupnata brojka vo ovoj mo-ment ja istraùvame, i vredno gi so-birame podatocite od razni insti-tucii. Oficijalnata pismo {to godobivme od Arhivot na Makedonijase kaùva deka ima 22.450 iljadi zat-vorenici (prefrlena dokumenta-cija od KPK Domot Idrizovo) a14.850 dosija od Ministerstvoto zavnatre{ni raboti (prefrleni voArhivot na Makedonija). No, vo od-redeni kontakti so Arhivot na Ma-

kedonija, imame soznanija deka taabrojka e mnogu pogolema od onaa broj-ka {to prvi~no ja dobivme. No, toago ostavame na naukata da go prou-~uva vo interes na gra|anite i naRepublika Makedonija.

- Do kade e kompletiraweto, ilipak, dograduvaweto na Zakonot za po-liti~ki zatvorenici za periodot1941-1991 godina?

Za prvpat e donesen Zakon zaostvaruvawe na pravata na politi~-kite zatvorenici vo 2002 -rata god-ina. No, odredeni borci za Jugosla-vija, podnesoa inicijativa do Usta-ven sud da se ukine doneseniot Za-kon. Ustavniot sud ne go poni{ticeliot Zakon, no gi poni{tuva ~e-tirite najva`ni, glavni to~ki odZakonot kade gra|anite politi~ki-te zatvorenici moèa da gi ostvaru-vaat svoite prava. Toa bea ~lenovii odredbi kade se definiraa i deta-lizira site mo`nosti za gra|anite.

Do 2005-ta godina, nie kako te-lo, sekojdnevno komuniciravme sotoga{nite polti~ki subjekti i par-tii koi vo toj moment participiraavo sobranieto so razni na{i pis-

meni dopisi, kade baravme da zasta-nat zad novite preraboteni ~leno-vi, za da se dade mo`nost toj Zakonda zaìvee. Taa politi~ka soglas-nost se dobi vo toj period i se izgla-sa Zakonot so usoglasuvawe na odlu-kata na Ustavniot sud, no, do den de-nes Zakonot ne e implementiranzaradi neaùrnosta na del od Mini-sterstvata koi bea zadolèni za 60dena da gi donesat podzakonskiteakti. No, toj period tie go probija,ne znaeme od koi pri~ini i bevmeprinudeni so pismeno barawe do goinformirame Premierot NikolaGruevski. Moram da istaknam bla-godarnost do premnierot NikolaGruevski, {to se zainteresira podopisot, i ve}e na vladino nivo sesprovede odluka, so koja e zadolè-no Ministerstvoto za pravda da jaizgotvi ovaa materija vo celost i damu se dade mo`nost ovoj Zakon dazaìvee. Procesot e vo zavr{na fa-za, i sekoj den o~ekuvame taa proce-dura da bide zavr{ena. So toa, ko-ne~no }e mu se dade mo`nost na Za-konot da ja dobie svojata svetlina,-zavr{i Nikola Andonov, kordina-tor na politi~kite zatvorenici voRepublika Makedonija.

Zakonot na Politi~kite zatvorenici za periodot 1945-1991, kone~no }e ja vidi svetlinata

PRAVDATA KONE^NO ]E POBEDI-Preku izre~enite sudski presudi, moè da se vidi i definira deka prakti~noosudenite politi~ki zatvorenici, vsu{nost bile borci za samostojnaMakedonija, veli Nikola Andonov, kordinator na Zdruènieto na politi~-kite zatvorenici

Koristeweto na ob-jekti {to predhodno ima-le druga funkcija, {toja sodràt vo sebe tra-gata od ona {to bile, nu-dat mo`nost za prodol-ùvawe na po~natataprikazna vo nekoi drugiramki. Ovie javni napu-{teni prostori, kako iku}ata vo Crni~e, mo`-at da napravat mnogupove}e za podignuvawe nakulturnata svest na gra-|anite

Vo takanre~enata stra{naku}a vo Crni~e, Formacijata zarazvoj na inicijativi vo kulturataneodamna organizira{e izlo`bakoja odli~no be{e prifatena. Ovaanesekojdnevna izlo`ba ima{e og-romna posetenost i dobri kriti-ki, a {to e najva`no vo celata ovaaprikazna, ogromno be{e i zadovol-stvoto na sosedite za toa kako be-{e organiziran i kako mina ovojnastan. Organziatorite na izlo`-bata gi objasnija ideite i celtana izlo`bata i sekako ona {topredizvika najgolemo vnimanie, atoa e lokacijata kade {to se odr-à izlo`bata. Godinava kuratorna izlo`bata be{e Velimir @er-novski, a izlo`bata ja organizi-ra{e (F.R.I.K) Formacijata za

razvoj na inicijativi vo kultu-rata vo sorabotka so op{tina Ki-sela Voda.

Koj be{e povodot za izlo`bata?

- Independent Drawing Gig (IDG)e internacionalen proekt inici-ran od Linas Jablonski vo Vilni-us, Litvanija vo 2005 godina. Pro-ektot e zamislen kako nastan odkoncert vo ̀ ivo i izlo`ba na crte-ì so akcent na nezavisnata muzi~-ka i umetni~ka scena. Prethodni-te tri izdanija na IDG se odràavo Vilnius (2005), Skopje (2006) i voHag (2007). ̂ etvrtoto izdanie (2008)}e se odrì vo pove}e gradovi naalternativni lokacii i privat-

ni prostori, organizirani od lu-|eto koi ve}e bea del od ovoj nas-

tan prethodnite godini. Proek-tot se organizira edinstveno pre-

Nesekojdnevna izlo`ba

#STRA[NATA KU]A# VO CRNIÊ STANA GALERIJA

PROMOCIJA NA ZBORNIKOT VO KISELA VODAPrvata kniga Zbornik na politi~ki zatvorenici, {to se rabo-

te{e 6 godini, za periodot 1045-1991, }e se promovira vo op{tinataKisela Voda. Promocijata }e se slu~i na 22-ri (sreda), ovoj mesec, sopo~etok vo 11 ~asot vo golemata op{tinska sala.

Ottuka, gi povikuvame site semestva na politi~ki zatvorenici.od op{tinata Kisela Voda i po{iroko, da prisustvuvaat na promo-cijata na Zbornikot.

ZA KODO[ITE ]E „SUDI" NAUKATA- [to sodràt Sudskite akti? Dali vo dokumentacijata se naveduva i

kodo{ot na informaciite za {to e sudeno soodvetnoto lice?Sudskite akti sodràt vo celost sproveduvawe na postapkata zak-

lu~no so presudata, i se avtenti~ni bez nikakva izmisleni podatoci. Odnau~en aspekt barame nau~no da bide definirana ili valorizirana ovaamaterija, od eminentni na{i nau~ni rabotnici. Preku izre~enite sud-ski presudi, moè da se vidi i definira deka prakti~no osudenite poli-ti~ki zatvorenici, vsu{nost bile borci za samostojna Makedonija.

Naj~esto vo presudite pi{uva, VM, kratenka {to zna~i Van~o Mi-hajlov (golem broj od niv nitu ~ule za nego, nitu go videle) a vo vtoriotdel od presudata pi{uva, najva`noto ne{to, {to sega i Makedonija se stre-mi kon istiot pat, zemjata da stane ~lenka na NATO i EU. Vo presudite naistite tie lu|e bilo zapi{ano deka bile za Anglo- Amerikanskiot blok iza kapitalisti~koto ureduvawe. Od ova se gleda deka prakti~no toga{niotkomunisti~ki reìm vr{el egzekucija. Za àl nekoi politi~ki zatvoreni-ci bile i fizi~ka likvidirani, {to do den denes ne moème da soberemepodatoci a familiite se javuvaat vo Zdruènieto za da potvrdat za is~ezna-tite. [to se odnesuva do kodo{ite, za niv, }e kaùva naukata vo nekoja odslednite prodolètoci na Zbornikot.- veli Andonov.


S T A VM O Z A I K

ku logisti~ka poddr{ka od poed-inci i organizacii, {to zna~i de-ka ova e dvièwe koe odrùva kon-tinuitet poradi energijata i pro-gresivniot duh na direktniteu~esnici.

Kolku umetnici u~estvuvaai od kolku dràvi?

- Zamislata na proektot be-{e vo sekoj od sedumte internacio-nalni gradovi kade {to se odràovaa izlo`ba, organizatorite dapovikaat lokalni umetnici {torabotat crte`. Nie na ova izlo`-ba imavme 13 u~esnici, od koi dvaj-ca ne bea od Makedonija, odnosnoJeron Kremers od Holandija i u~es-nik od Hrvatska. Od Makedonijau~estvuvaa Ilija Prokopiev, Na-ta{a Geleva, Zorica Zafirovska,Vesna Arangelovi}, Ivan Ivanov-ski, Goran Siximovski, Ivana Si-ximovska, Jovana Petru{evska, Ma-

rija Sotirovska, Ivan Petru{ev-ski, Ana Dim~evska, KristinaHaxieva.

Zo{to se re{ivte tokmu zat.n stra{na ku}a vo Crni~e?

- Pra{aweto za kulturno de-luvawe i realizirawe na umet-ni~ki proekti vo alternativenjaven prostor e postojano prisut-no vo izminatite decenii vo umet-ni~kata i kulturna svetska prak-sa. Koristeweto na objekti {topredhodno imale druga funkcija,{to ja sodràt vo sebe tragata odona {to bile, nudat mo`nost zaprodolùvawe na po~natata pri-kazna vo nekoi drugi ramki. Oviejavni napu{teni prostori, kako iku}ata vo Crni~e, moàt da nap-ravat mnogu pove}e za podignuva-we na kulturnata svest na gra|ani-te. Kkulturnoto deluvawe vo va-kov prostor }e pretstavuva odgo-

vor i po~etok na pra{aweto kakoi kade mladata populacija }e ginaso~i svojata kreativnost, re-volt od dene{nicata, vistinskitevrednosti itn.

Koja e celta na ovoj proekt?

- Alternativnite javni pros-tori vo mnogu zemji pridonesoa zarealizirawe na va`ni proekti.Vo Makedonija, osven nekolku is-klu~oci, re~isi i da ne postojattakvi primeri. Postoi faktotdeka vo Skopje s¢ u{te ne se slu-~uvaat kulturni manifestacii vonapu{teni objekti koi propa|aatili, na nivno mesto se gradat tr-govski centri; a morame da priz-naeme deka gi ima vo izobilstvo.Ovie napu{teni fabriki, rabo-tilnici, stari ku}i, nedovr{enizgradi imaat potencijal da ja kre-nat mladata umetni~ka sovreme-na scena vo Makedonija, koja e na

siroma{no nivo vo ovoj moment.Na{ata cel so izloùvawe voovoj prostor (vo ku}ata) e da pro-funkcionira barem za edna ve~eri toa so eden kulturen nastan, so{to i samata publika se uveri de-ka e pozitivno da se smeni stan-dardnata i predvidena lokacija zaorganizirawe na kulturni proek-ti i {to e najva`no }e se promo-vira makedonskata umetni~ka sce-na vo svetot.

- Imavte li pomo{ od lokalnite vlasti pri organziacijata na ovaa izlo`ba?

- Pred s¢ golema blagodar-nost do Op{tinata Kisela Voda,osobeno do gradona~a~nikot Xor-xe Arsov koj nesebi~no ja poddr-à na{ata ideja za ednove~erenkulturen nastan vo napu{ten ob-jekt, kako {to e ku}ata vo Crni~e.

- Dali planirate tradicionalno sekoja godina da organizirate izlo`bi vo ku}ata vo Crni~e?

- Vo momentov sè u{te ne smerazmisluvale vo taa nasoka, no se-kojdnevno se ra|aat razli~ni ideizaradi ogromniot interes na lu-|eto {to ja posetija izlo`bata,kako i poradi energijata na sami-ot objekt. Neverojatno be{e kol-ku spontano i originalno mina ce-lata izlo`ba i pokraj ogromnataposetenost. Zatoa, so sigurnostmoème da kaème deka uspeavmevo namerata so ovoj nastan da za-ìvee objektot i sega ostanuva pra-{aweto kolku vistina }e se uspeevo namerite ovoj objekt da se pret-vori vo kat~e na umetnosta i kul-turata.

Sneàna STEFANOVSKA

REPUBLIKA MAKEDONIJA

OP[TINA KISELA VODA

ul. Prvomajska bb, 1000 Skopje, Republika Makedonija; tel: ++389 2 2785 400; faks: ++389 2 2770 210; e-mail: [email protected];

veb strana: kiselavoda.gov.mkS K O P J E

Vrz osnova na ~len 24 stav 2 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe (“Sl. vesnik na RM”br.51/05), ~len 50 to~ka 4 od Zakonot za lokalna samouprava (“Sl. vesnik na RM” br.5/02), ~len 57 od Statu-tot na op{tina Kisela Voda (“Sl. glasnik na Grad Skopje” br.8/2005) i Odlukata za utvrduvawe na NacrtotDUP za lokalitet “Gradinar”, br. 11051/7 od 25 septemvri 2008 godina, donesena od Sovetot na op{tina Kise-la Voda, Gradona~alnikot na op{tina Kisela Voda, go dava slednoto

S O O P [ T E N I Eza organizirawe javna anketa i javna prezentacija po Nacrtot na DUP za lokalitet “Gradinar“

op{tina Kisela Voda

Javnata anketa i javnata prezentacija po Nacrtot na DUP za lokalitet “Gradinar” op{tina Kisela Voda,}e se sprovede so izlagawe na Nacrt-Planot vo prostoriite vo M.Z. na naselba 11 Oktomvri-baraki.

Javnata anketa }e trae 10 rabotni dena od denot na objavuvaweto na Soop{tenieto.Vo spomenatiot rok, zainteresiranite gra|ani i pravni lica od konkretnoto podra~je opfateno so

planot moàt da dostavuvaat pismeni zabele{ki, predlozi i mislewa na anketnite listovi.Javnata prezentacija so stru~no prezentirawe na planot }e se odrì na den 21. 10 2008 godina (vtornik)

vo 19 ~asot vo prostoriite vo M.Z. na naselba 11 Oktomvri-baraki.

GRADONAÂLNIKna op{tina Kisela Voda

g-din Xorxe Arsov


OP[TINA KISELA VODA



Vrz osnova na ~len 24 stav 2 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe (“Sl. vesnik na RM”br.51/05), ~len 50 to~ka 4 od Zakonot za lokalna samouprava (“Sl. vesnik na RM” br.5/02), ~len 57 od Statutot naop{tina Kisela Voda (“Sl. glasnik na Grad Skopje” br.8/2005) i Odlukata za utvrduvawe na Nacrt Urbanisti~kiplan za selo Dra~evo - lokalitet “Grobi{ta” (izmena i dopolna), pod br. 07-9889/2 od 27 avgust 2008 godina,donesena od Sovetot na op{tina Kisela Voda, Gradona~alnikot na op{tina Kisela Voda, go dava slednoto

S O O P [ T E N I EZa organizirawe na javna anketa i javna prezentacija po Nacrt Urbanisti~kiot plan za selo Dra~evo

- lokalitet “Grobi{ta“ (izmena i dopolna) op{tina Kisela Voda

Javnata anketa i javnata prezentacija po Nacrt Urbanisti~ki plan za selo Dra~evo - lokalitet“Grobi{ta” (izmena i dopolna), op{tina Kisela Voda, }e se sprovede so izlagawe na Nacrt-Planot vo pros-toriite vo M.Z. selo Dra~evo.


planot moàt da dostavuvaat pismeni zabele{ki, predlozi i mislewa na anketnite listovi.Javnata prezentacija so stru~no prezentirawe na planot }e se odrì na den 30. 10. 2008 godina vo 19 ~asot

vo prostoriite vo M.Z. selo Dra~evo.


g-din Xorxe Arsov


OP[TINA KISELA VODA



Vrz osnova na ~len 24 stav 2 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe (“Sl. vesnik na RM” br.51/05),~len 50 to~ka 4 od Zakonot za lokalna samouprava (“Sl. vesnik na RM” br.5/02), ~len 57 od Statutot na op{tinaKisela Voda (“Sl. glasnik na Grad Skopje” br.8/2005) i Odlukata za utvrduvawe na Nacrt na izmena i dopolnana Detalniot urbanisti~ki plan za “Blok Lokalen centar” del 2 vo naselba Dra~evo, pod br. 07-9889/3 od 27avgust 2008 godina, donesena od Sovetot na op{tina Kisela, Gradona~alnikot na op{tina Kisela Voda, godava slednoto

S O O P [ T E N I EZa organizirawe na javna anketa i javna prezentacija po Nacrtot na izmena i dopolna na DUP “Blok Lokalen Centar“ del 2 vo naselba Dra~evo, op{tina Kisela Voda

Javnata anketa i javnata prezentacija po Nacrtot na izmena i dopolna za Detalniot urbanisti~ki plan“Blok Lokalen centar” del 2 vo naselba Dra~evo, op{tina Kisela Voda, }e se sprovede so izlagawe na Nacrt- Planot vo prostoriite vo M.Z. naselba Dra~evo.


planot moàt da dostavuvaat pismeni zabele{ki, predlozi i mislewa na anketnite listovi.Javnata prezentacija so stru~no prezentirawe na planot }e se odrì na den 28. 10. 2008 godina vo 19

~asot vo prostoriite vo M.Z. naselba Dra~evo.


g-din Xorxe Arsov


OP[TINA KISELA VODA



Vrz osnova na ~len 24 stav 2 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe (“Sl. vesnik na RM” br.51/05),~len 50 to~ka 4 od Zakonot za lokalna samouprava (“Sl. vesnik na RM” br.5/02), ~len 57 od Statutot na op{tinaKisela Voda (“Sl. glasnik na Grad Skopje” br.8/2005) i Odlukata za utvrduvawe na Nacrtot DUP za naselbaDra~evo-M.Z. 71 urban blok 8, br. 11051/ 8 od 25 septemvri 2008 godina, donesena od Sovetot na op{tina KiselaVoda, Gradona~alnikot na op{tina Kisela Voda , go dava slednoto

S O O P [ T E N I Eza organizirawe javna anketa i javna prezentacija po Nacrtot na DUP za naselba Dra~evo – M.Z. 71

urban blok 8 planski opfat me|u ul. “@arko Zrewanin“, “Vata{a“, “Rumena Haxipanzova“ i krak od ul.“Vata{a“ op{tina Kisela Voda

Javnata anketa po Nacrtot na DUP za naselba Dra~evo” – M.Z. 71 - urban blok 8, }e se sprovede so izla-gawe na Nacrt-Planot vo prostoriite vo M.Z. naselba Dra~evo.


planot moàt da dostavuvaat pismeni zabele{ki, predlozi i mislewa na anketnite listovi.Javnata prezentacija so stru~no prezentirawe na planot }e se odrì na den 28.10 godina vo 19 ~asot vo

prostoriite vo M.Z. naselba Dra~evo.


g-din Xorxe Arsov

P I S M A V E B S A J T

POSTAVUVAWEKONTEJNERI

- @iveam vo novite zgradi vo Ra-sadnik, kade {to po neodamne{notoasfaltirawe na ulicite bea posta-veni kontejneri. Bi sakal da pra{am(dokolku e vo va{a nadle`nost) nakolku dena voobi~aeno treba da sepodiga smetot od strana na komunal-noto pretprijatie, bidej}i kontej-nerite se prepolnuvaat, a smetot serasfrla okolu niv. Poradi ova se{iri nepodnosliva mirizba, a setotoa e pod nasite prozorci. Istovre-meno, sakam da Ve pra{am - neli mis-lite deka na{ata op{tina e najne-~ista od site drugi?

Marjan Ilievski

• Koga }e si registrirame na{epretprijatie za sobirawe na smetVe uveruvame deka na{ata op{tina}e bide naj~ista.

PREVENTIVA

- Pokraj novite zgradi na ul. #Sa-va Kova~evi}# so broj 47, do #zeleni-ot pojas# postojano se frla najrazli-~en otpad, se praznat fekalii od vo-zila za kanalizacija i sl. Moè line{to da se prezeme pred ova da stanevo vistinska smisla diva deponija.Da se stavi tabla deka e zabranetofrlawe otpad ili sl.

Milan F.

So Zakonot za javna ~istota ko-munalniot inspektor zaedno so poli-cijata }e izleze na teren i nesoves-nite gra|ani }e bidat soodvetnosankcionirani. Istovremeno, se mo-lat gra|anite da gi zapi{at regis-traciite na cisternite i da gi done-sat vo policija, ili vo op{tina.

ZAGADUVAWE OD USJE

- Koga }e po~nete u{te pogolemiaktivnosti za regulirawe na rabota-ta na USJE vo odnos na zagaduvawe-to. Od 21.08.2008 do 29.08.2008 mirisa-{e na guma sekoe sabajle, osobeno ko-ga }e duvne nekoj jugoisto~en veter.Krajno vreme e da prezemete aktiv-nosti, ako treba i da n¢ organizirateza protesti za regulirawe na rabo-tata na USJE, pa ako treba i zatavo-rawe na ova kompanija. Xabe n£ senovi u~ili{ta koga decata }e ni setrujat.

Branko

Kako op{tina sme vo postojankontakt so MZSPP i zaedni~ki go re{avame problemot.

IGRALI[TE

- Me interesira kako e mo`noedinstvenoto sportsko igrali{te na#Sava Kova~evi}# br. 14 da go pret-vorite vo mesto za frlawe na otpad.Namesto da se obnove{e staroto io{teteno igrali{te vie stavivte 3-4 kontenjeri i sega mestoto stana de-ponija, a na{ite deca, bidej}i nemaatigrali{te igraat na ulica. Ne ja sfa-}am poentata na va{iot poteg i za-toa ve molam da mi ja objasnite.

Zagrièn roditel

• Rekonstrukcijata na igrali{-teto ne e vlezena vo programata za2008 godina. Novo kombinirano ig-rali{te za ko{arka i mal fudbal segradi na Teferi~.

INTERNET

- Izvinete, jas po tret pat pra{u-vam! Dali planirate DUP-ovite dagi postavite na internet kako {totoa go napravija drugite op{tini?!

Ivan Stevkovski

• Za da moàt urbanisti~kiteplanovi da bidat staveni na inter-net se podgotvuva sofverskiot del zaplanovite. Planovite }e bidat pos-taveni na krajot na ovaa, ili na po~e-tokot na idnata godina.

VELOSIPEDSKA PATEKA

- Koga }e se napravi velosipedskapateka od Dra~evo do Kisela Voda?

Toni Arsenovski

• So izgradbata na Ju`niot bu-levar.

REKONSTRUKCIJA NA ULICA

- Sakam da znam dali ima planoviza ulicata “@arko Zrewanin”, vo na-selbata Dra~evo?

Darko

• Ako mislite na planovi za re-konstrukcija vo programata za 2008godina, ne e vlezena.

CENA NA DR@AVNOZEMJI[TE

- Ve molam da mi kaète kolkavae otkupnata cena na dràvno zemji{-te vo Op{tina Kisela Voda, bidej}iimam podneseno barawe za transfor-macija?

Tatjana Stojanovska

• Za podetalni i sigurni infor-macii obratete se vo baraka 9, soba 7,vo Op{tina Kisela Voda, vo koja se

nao|a podra~nata edinica na Minis-terstvoto. Na{ite soznanija se deka ce-nata e 700 denari za metar kvadraten.

PROEKT ZA KIRO FETAK

- Me interesira dali se raboti naodvodot na ul. #Kiro Fetak-1#, odnos-no dali ima re{enie, do koga treba dase ~eka i {to e pri~ina za ~ekaweto?

Goce Markoski

• Momentalno se izgotvuva proekt.

ASFALTIRAWE 1

- Sakam da pra{am zo{to grade`-nite rabotnici ne gi asfaltiraa ot-se~enite par~iwa na ulicite #Ser-darot# i #Negori~anska# vo s. Dra-~evo. Asfaltot e ise~en i izvadenve}e dva meseca, a ostanati se ogrom-ni dupki {to se polnat so voda.

Petar Atanasovski

• Vedna{ }e bide interveniranoi ise~enite delovi }e bidat zatvoreni.

ASFALTIRAWE 2

- Me interesira dali }e se asfal-tira delot okolu zgradata na ul. #To-ne Tom{i}# br. 25, zatoa {to letovoba{ se asfaltira{e malata ulica{to vodi kon u~ili{teto #PartenieZografski#. Lani imavme dadeno pis-mo so molba za asfaltirawe na delotokolu zgradata {to ne e asfaltiran ine dobivme nikakov odgovor. Ima linekakvi {ansi za realizacija na ova?

Irena Jovanova

• Ne e vo planot za 2008 godina.

TRI KRU[I

- Pofalba za izvedeniot poroekt“Tri kru{i”. Ima li {ansi da se stavipojaka pumpa za voda zatoa {to od 16~asot napladne, pa se do ve~ernite~asovi, nekade do 23 ~asot sme bez voda?

Toni

• Poradi nedovolniot pritisokvo vodovodnata mreà potrebno e dase vgradi hidroforska postrojka.

AVTOBUSKI PREVOZ

@itelite na naselbata Usje ne-maat gradski avtobus. Niz naselbatase dviì eden privaten avtobus, po~-nuvaj}i od 6 ~asot i deset minuti na-utro, do 16 ~asot i 20 minuti po-pladne. Moè li da bide pu{ten ba-rem u{te eden avtobus {to }e se dvi-ì od pet ~asot nautro, do 23 ~asotnave~er?

Mimi

• Za gradski soobra}aj }e morateda se obratite do Gradot Skopje, ilido JP #Gradski soobra}aj#.

SOFTVER ZA INTERNET

Koga kone~no DUP-ovite }e bidatjavno dostapni na ovaa veb stranica?

Aleksandar P.

• Za da moàt urbanisti~kiteplanovi da bidat staveni na inter-net se podgotvuva sofverskiot del zaplanovite. Planovite }e bidat pos-taveni na krajot na ovaa godina ilina po~etokot na narednata.

KANTI ZA SMET

- Na 6 juni godinava mi dadovteodgovor deka ìtelite vo reonot nafabrikata #Progres# treba da imaatplasti~ni kanti za da moè Javnotokomunalno pretprijatie da go podi-ga smetot. Jas Vi go dopolnuvam odgo-vorot: #Imame!!!# Moeto pra{awe e:“Dali e normalno samo vo ovoj reonsmetot da se podiga edna{ nedelnoili, toa e praktika na teritorijatana celata op{tina i dokolku ne e,{to planirate da prezemete okolusaniraweto na ovoj problem”?

Nata{a Nikolovska

Problemot e vo JP KomunalnaHigiena. ]e razgovarame so odgovor-nite za Va{iot problem. Se nadevamedeka }e imame razbirawe od niv i voidnina smetot }e se podiga navremeno.

DETSKO IGRALI[TE

- Iskreno ve molam da mi kaètekoi se intervenciite {to gi napra-vivte za ìtelite na ul. #Sava Kova-~evi}# br.14 ?! Dosega nekolku patiimame isprateno pismena pretstavkavo koja ve zamoluvame da n£ izlezetepresret za kompletno i celosno as-faltirawe na ulicata i za izgradbana edno sportsko igrali{te!!! Jas ka-ko tinejxer i moite vrsnici od ova na-seleno mesto n£ e potreben eden spor-tski objekt kade {to }e moème da gominuvame slobodnoto vreme, mesto dago gubime bez nikakva poenta. Mislami deka e redno vreme da izlezete na te-ren na ovaa ulica i iskreno da mi od-govorite dali ste zadovolni od izgle-dot i kompletnata slika za ova nase-leno mesto. Kako gradona~alnik naOp{tinata smetam deka ste dolèn dapomagate i da inicirate vo razvojot nasite delovi od op{tinata podednakvo,a ne edni delovi da dobijat i odli~noosvetluvawe i igrali{ta i asfalti-rani ulici, a nie ìtelite na #14-ka#da sme sèu{te na mnogu nezavidno nivoso osnovnata infrastruktura!!! Zatoa{to ne e vo red da gi kr{ime na{itevozila vo ogromnite dupki na ulicata,koja e krajno vreme da pretrpi celosnarestavracija, a ne da se krpat dupkitesekoja godina i da traat do prviotdo`d, da nemame soodvetno osvetlu-vawe i toa vo predelot na dolot kade{to ima i premnogu neiskroeni drvja,`bunovi... i kade {to e morni~avo dase dviìte preku den, a ne vo ve~er-nite ~asovi. Zgora na s¢ i da odime trikilometri do prvoto igrali{te za damoème da sportuvame! Iskreno senadevam deka }e izlezete vo presret naovie na{i mnogu realni i vistinamnogu osnovni potrebi!

@itel na #Sava Kova~evi}# br.14

Vo Op{tinata zaedno so Agenci-jata za sport i mladi izgradivme irenoviravme sedum igrali{ta. Va-{iot problem e vo nemaweto pogo-den prostor za izgradba na sportskoigrali{te. Vo momentov se vr{iproverka na slobodnite parceli.Dokolku ne se predmet na denacio-nalizacija se nadevame naskoro daizgradime sportko igrali{te.

MZ CVETAN DIMOV

- Koga mislite deka }e bide done-sen urbanisti~kiot plan za MZ#Cvetan Dimov-1# ili poto~no par-~eto zemja me|u ul: #Viktor Igo#,#Ivan Kozarov#, #368# i #NevenaGeorgieva#. Bi ve zamolil ako mo-ète li~no da dojdete i da vidite vokakvi tro{ni ku}i ìveeme, so pol-ski toaleti, iskr{eni pokrivi, ker-pi~ yidovi, bez mo`nost da gi ren-ovirame. Najtragi~no vo seto ova etoa {to im #dozvolivte# na firmikako #Fikom# i #Samarija# da n£ iz-gradat na samo dva metra od nas tol-kavi yidini. Navistina mislam dekaova e nesfatlivo i nezamislivo za 21vek. Bi sakal da se poznavavme li~-no i da ve pokanev na edno kafe, da midojdete na gosti. Ne veruvam deka i5 minuti bi izdràle, a kamoli daìveete vo vakvi ku}i so ogromnavlaga, bez provev od ni edna strana,da odrùvate higiena vo polsko vc,da gi nosite sopstvenite deca na le-kuvawe vo #Kozle# poradi bronhi-tis i seto toa zaradi grupa na lu|ekoi najverojatno nemaat nikakovinteres od toa da donesat eden plan.Ne barame ni{to pove}e od toa {toim go dozvolivte na #Fikom# i #Sa-marija#. Barame {to e mo`no posko-ro da n£ go re{ite problemot, a toaveruvam moète da go storite za nas,kao {to nie veruvavme za vreme naizborite vo vas. Iskreno veruvamdeka }e mi odgovorite.

Marjan Bogeski

• Detalniot plan e vo postapka

MISLEWE

- Razo~aran sum od va{eto odnesu-vawe kon pra{awata od ìtelite naKisela Voda. Jas isprativ pra{a-weto pred to~no 7 rabotni denovi, aodgovor nema. Ova spored mene zna~ideka ba{ nikako ne se interesirateza pra{awata od strana na ìtelitena na{ata Op{tina. Odgovarate samona pra{awata {to odat samo vo va{akorist. Ako e takva rabotata, nemapotreba od ovaa stranica!

Goce Markoski

• Pra{awata ne se selektiraati toa lesno se zabeleùva vo ves-nikot. Prednost imaat pra{awataod op{t interes.

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK14 www.kiselavoda.gov.mk

Vladimir Nelovski

- Poliklinika vo op{tinaKisela Voda e neophodna potre-ba. Ne moè 30.000 lu|e od ovojdel na Op{tinata, vo momentov,neophodnata zdravstvena za{ti-ta da ja izvr{uvaat vo drugi op{-tini, pritoa pominuvaj}i nekol-ku kilometri. Otvoraweto naPoliklinika vo sega{niot Domza zavisnici e vistinski pogo-dok, vo pravec na vistinskitepotrebi na gra|anite na op{ti-nata Kisela Voda. Voedno, edna{zasekoga{ }e se re{ime od na-metnatiot problem nare~en Domza zavisnici, so funkcijata {toja ima, prakti~no ni go odzemanajubavoto kat~e vo Op{tinata,kade se smesteni amfiteatarot,~e{mite i crkvata Sv \or|i.êstitki za ideate na Op{tina-ta, no ~ekame i skore{na reali-zacija na vetenoto.

Branko Stojanovski

Poliklinika vo ovoj del espas za site gra|ani {to ìveat

vo ovoj reon. Ja podrùvam ideja-ta na Op{tinata i posakuvam {topobrzo da se realizira. So novoizgradenata naselba Rasadnik,brojnosta na ìtelite drasti~no}e se zgolemi, {to prakti~nopotrebata od Poliklinika }e bi-de neophodna. Gra|anite so otvo-raweto na Poliklinikata, }e sigo za{tedat vremeto i dodatnitetro{oci koi se neophodni za davo momentov se stigne vo edna oddrugite polikliniki vo gradot.

Branko Davidovski

Idejata e prekrasna. Vo mo-mentov, najubavoto mesto vo Op-

{tinata ne moème da go pose-time od pri~ina {to e zagadenoso medicinski otpad od Domot zazavisnici. Inaku, vo ovoj del naOp{tinata ìveat okolu 30.000gra|ani {to prakti~no im e ne-ophodna zdravstvenata ustanovaPoliklinika. Posakuvam vo neada bidat smesteni pove}e ordi-nacii koi }e im bidat potrebnina gra|anite. Se nadevm deka vokompletnata usluga na Polikli-nikata }e ima Brza pomo{, {to}e pridonese brza i efikasna us-luga na gra|anite. Voedno ja poz-dravuvam inicijativata na grado-na~alnikot Xorxe Arsov, so vak-vata idea }e re{i dva golemi de-ceniski problemi. Prviot, e dis-lokacija na Domot za zavisnici,i vtoriot, realizacija na proek-tot Poliklinika {to e blagodetza gra|anite od ovoj del na Op{-tinata.

Suzana Ackovska

- Neophodna e Poliklinikavo ovoj reon. Uslugite {to ni giovozmoùvaat postojnite ambu-

lanti, vo ramkite na svoite op-{ti mo`nosti,ne se ni od dalekuvistinskite potrebi na gra|ani-te. Poliklinikata, verojatno }egi ima site specijalisti~ki pre-gledi, pa ottuka ne }e imame pot-reba da odime vo PoliklinikiteBukure{t, Jane Sandanski, Bit-pazar i vo drugi delovi na gra-dot. Se nadevam deka vo Minis-terstvoto za zdravstvo }e imaatrazbirawe za idejata na Op{ti-nata i potrebite na gra|anite odovoj reon.

Paskalina Stojanovska

Dobro e {to nekoj se setilna takva rabota, {to e so dece-nii e neophodna vo ovoj del naOp{tinata. Dobro e i toa {tokone~no }e se dislocira Domotza zavisnici, {to pretstavuvadeceniski problem za gra|anitevo ovoj del na Op{tinata. Za nasstarite sepak }e bide te{ko dastignuvame do Poliklinikata,zo{to lokacijata e na pogolemaviso~ina, no sepak, ja podrùvamidejata na Op{tinata so nade`

na svoite sogra|ani da im ovoz-moì brza i soodvetna zdrav-stvena za{tita.

Hrisula Pa{kinova

Ednostavno, ne ni se veruvadeka takvi dve dobra }e ni se slu-~at vo na{ata Op{tina. Mnogu-mina vetuvaa, no nikoj ne go ost-vari svoeto vetuvawe. Deceniskiproblem na gra|anite od ovoj re-on e Domot za zavisnici. Slu{a-me deka na inicijativa od Op{-tinata, ve}e se obezbedeni sred-stva za dislokacija na ovaa bol-nica koja na gra|anite vo izmi-natiot period im sozdava{e mnoguproblemi. Od druga strana, }e sedobie Poliklinika koja }e bideza op{to dobro na gra|anite. Senadevan deka vo nea }e ima no}naslu`ba, brza pomo{, rentgen, o~-no i drugi ordinacii koi se ne-ophodni za gra|anite. Ja pozdravu-vam inicijativata na Op{tinatai se nadevam deka naskoro }e seobvistinat ovie najavi.

Domot za zavisnici, lociranvo srceto na Op{tinata kone~no}e bide dislociran. Trigodi{-nite zalo`bi na gradona~alnikotXorxe Arsov, negovata dostavenaprograma, za dislokacija na Domotza zavisnici, ne samo {to e prifa-ten od Vladata i sodvetnoto Mi-nisterstvo za zdravstvo, tuku zavr-{ena e celokupnata finansiskarekonstrukcija za realizacija naproektot. Spored dinamikata narabotite, do krajot na godinata seo~ekuva da se udri kamen temelnikna novata zgrada na Domot zazavisnici koi }e se nao|a vo kru-got na bolnicata Bardovci.

- Vo izminatite godini vred-no rabotevme na ovoj problem. Sto-ticite pisma od gra|anite upateni

do Op{tinata bea realni, vistini-ti i ne ohrabruvaa da istraeme vorealizacija na proektot - Disloka-cija na domot za zavisnici. Da be-{e lesna rabota dosega toa }e gonapravea i moite prethodnici. Ia-ko, vo trigodi{nata rabota za rea-lizacija na proektot naidovme nate{ki problemi, sega definitivnona gra|anite moàm da im soop{-tam deka dislokacija na Domot zazavisnici }e se slu~i vo april-majslednata godina. Dotoga{, vo kru-got na bolnicata Bardovci, Vlada-ta preku Ministerstvoto za zdrav-stvo }e izgradi soodvetna bolnica,koja se nadevam deka na bolnite }eim ovozmoì kvaliteten tretman.

So dislokacijata na Domot zazavisnici se otvara pra{aweto za

prenamena na zgradata. Va{ataideja e taa zgrada da se prenamenivo Poliklinika. Dali za ova ima-te poddr{ka od Ministerstvoto zazdravstvo?

Okolu 30.000 gra}ani na mes-nite zaednici Kisela Voda, Pri-por, 11 Oktomvri - zgradi, 11 Ok-tomvri - baraki, Birarija, Prì-no, Crni~e I okolnite naselenimesta nemaat soodvetna zdravstve-na za{tita. Nemaat Poliklinika.Ova e momentot {to treba da goiskoristime i zgradata na Domotza zavisnici da ja prenamenime voPoliklinika. Postojano komuni-ciram so soodvetnoto Minister-stvo za zdravsrvo i moàm da ka-àm dekaz so niv imam odli~nasorabotka. Osobeno, bi gi istak-

nal zalo`bite na dràvniot sek-retar ]iro Salvani, koj nesebi~-no se zalaga da se re{i ovoj dece-niski gorliv problem na gra|anitena Op{tina Kisela Voda, zavr{igradona~alnikot Xorxe Arsov.

Inaku, op{tinata Kisela Vo-da preku Sektorot za urbani zaed-nici, napravi anketa me|u gra|a-nite, za dislokacija na Domot zazavisnici I negova prenamena voPoliklinika.

- Za 14 dena kolku {to trae{eanketata, od strana na anketaritebea poseteni 137 ku}i ili anketi-

rani vkupno 240 gra|ani koi se sog-lasija da go popolnat anketniotlist. Rezultatite od anketata beao~ekuvani ako se znaat prethodnitezalo`bi na gra|anite za kone~no dase re{i ova pra{awe. Vkupno, 235ispitanici gi poddrùvaat zalo`-bite na gradona~alnikot XorxeArsov za dislokacija na Domot zazavisnici, a postojnata zgrada da seprenameni vo Poliklinika, 4 ispi-tanici bea protiv a eden ispitanikbil vozdràn, - istakna MarjanStojan~evski, kordinator na urba-nite zaednici.


Gra|anite i gradona~alnikot Xorxe Arsov se usoglasija:

ZGRADATA NA DOMOT ZA ZAVISNICI DA SE PRENAMENI VO - POLIKLINIKA!?

ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA

Pra{awe: Dali ja podrùvate idejata na Op{tinata, da se otvori Poliklinika vo zgradata na Domot za zavisnici ?

A N K E T A

- Da be{e lesna rabota dosega toa }e go napravea i moite predhodnici.Iako, vo trigodi{nata rabota za realizacija na proektot naidovme nate{ki problemi, sega definitivno na gra|anite moàm da im soop{tam dekadislokacija na Domot za zavisnici }e se slu~i vo april-maj slednata godina.Postojnata zgrada sakame da ja prenamenime vo Poliklinika. Sepak, posled-niot zbor }e go ima Ministerstvoto za zdrvastvo so koe imame odli~nasorabotka,- veli gradona~alnikot Arsov.

- Ivana Ro`man: ûv-stvoto ne se opi{uva sozborovi, ednostavno tre-ba da se doìvee.

- Van~o Karanfilov:Impresiite od Peking}e ostanat dlaboko vre-àni vo mene do krajotna mojot ìvot, toa senezaboravni momenti,{to ne moàt da se opi-{at so zborovi

Na 29-to izdanie na Olimpis-kite igri vo Peking, svoja pret-stavni~ka ima{e i op{tina Ki-sela Voda. Stanuva zbor za mlada-ta atleti~arka Ivana Ro`man,koja ja ima{e taa ~est da ja iskusiolimpiskata #treska#. No, op{ti-na Kisela Voda kako rasadnik nasportisti, ima{e svoj pretstav-nik i na Parolimpiskite igri voPeking. Tamu, Makedonija ja pret-stavuva{e strelecot Van~o Karan-filov. Dvajcata sportisti voodu-{eveni od Kina i Peking i na~inotna organizacijata na OI i POI.

Za Ivana ova be{e prvo u~es-tvo na OI. Za svoite vpe~atociod Peking, taa veli:

- êst i gordost e da ja prets-tavuva{ svojata zemja na OI, atoa go doìveav tokmu jas. ~uvst-voto ne se opi{uva so zborovi, ed-nostavno treba da se doìvee. Soni èlba na sekoj sportist e da japretstavuva svojata zemja na OI.Na otvoraweto na igrite be{egolema ~est da se bide del od najgo-lemoto sportsko natprevaruvawe.

Kakva be{e organizacijata,smestuvaweto, griàta za spor-tistite?

- Spored kaùvawata na po-iskusnite, Peking be{e najorga-niziranata olimpijada dosega.Olimpiskoto selo be{e najuba-voto mesto. Apartmanite bea prek-rasni, a 24 ~asa na raspolagaweimavme volonteri so nasmeani li-ca. Kako i site delegacii i niebevme primeni na najvisoko ni-

vo. Ramnopravno kako i drugitezemji, no sepak, doma}inite pora-di gre{kata so na{eto zname po-docna pokaàa pogolemi simpa-tii kon na{ata delegacija, imav-me pogolemi privilegii od dru-gite, veli Ivana.

I spored Van~o, organizaci-jata na Olimpijadata vo Pekingbila na najvisoko mo`no nivo.

- U{te pri pristignuvawetovo Olimpiskoto selo doma}ini-te n¢ pre~ekaa so voshit i nas-mevka i dodeka zvr{ija priem-nite formalnosti n¢ smestija vosoba za odmor so mnogu pijaloci ihrana. N¢ pre~ekaa zbruvaj}i zaMakedonija kako da ja znaat otse-koga{, dodava Van~o.

Moète li da napravite spo-redba na ovie igri so parolimp-iskite igri na koi dosega imateu~estvuvano?

- U~estvuvav na Paraolim-piskite igri vo Sidnej 2000, Ati-na 2004 i Peking 2008 godina. Ni-tu ednata, nitu drugata ne moàtda ja dobijat mojata ocena kako{to ja dobi Peking. Ocenkite biizgledale vaka: Sidnej-7, Atina-5, Peking-9,9, objasnuva Van~o.

Me|utoa, i dvajcata potenci-raat deka osobeni problemi soz-davala klimata vo Peking.

- Klimata be{e premnogu lo-{a. Kina e 6 ~asa pred nas, pa jasi drugite sportisti te{ko uspe-vavme da se adaptirame na tie us-lovi. êstopati odvaj se gleda-{e, vozduhot be{e teòk za di-{ewe. Mene mi trebaa dve nede-li da se prilagodam i eden mesecda ìveam na kineski na~in. Zatoa vreme {to bev tamu vidov sa-mo edna ptica i edna ma~ka na uli-cite niz Kina, raskaùva Ivana.

I Van~o potvrduva deka adap-tacijata traela mnogu dolgo, vsu{-nost, kako {to veli toj, do posled-niot den od nivniot prestoj voPeking. No, seto toa voop{to nedeluva na impresiite {to ginosat so sebe od celiot toj nastan.

- Zaminav za Peking so eden

moj son od pro~itanoto i slu{-natoto za nego, no ni odblizu im-presiite so koi se vrativ. Ovieimpresii }e ostanat dlabokovreàni vo mene do krajot na mo-jot ìvot, toa se nezaboravni mo-menti, {to ne moàt da se opi-{at so zborovi, veli Van~o.

Kolku ste zadovolni od pos-tignatite rezultati na Olim-piskite, odnsno Paraolimpis-kite igri vo Peking?

- Od rezultatot i jas li~no nesum zadovolna, no so ogled na na-{ite uslovi i mnogute kontrolnitrki za izbor koj }e odi na Olim-pijada, jas morav na po~etokot dago dadam svojot maksimum. Za da neim dozvolam na rivalkite da mepobedat. Na sredinata na sezona-ta postignav najdobar rezultat od12.45, a podocna go podobriv na12.12, {to zna~i deka jas ne moèvda ja dodràm formata, iako

dadov s¢ od sebe, veli Ivana.Van~o, kako i Ivana ne e mno-

gu zadovolen od postignatite re-zultati.

- Ne sum mnogu zadovolen, zna-ej}i vo kakva forma zaminav ikolku bev podgotven da dadam seod sebe za golem rezultat. No, odosvoenoto 13-to mesto vo Sportpi{tol 125 metri od najdobrite35 vo svet, sepak sum zadovolen,dodava Van~o.

So ogled na toa {to na ovaaolimpijada u~estvuvaa mnogu vrv-ni sportisti, Ivana ima{e retkamo`nost da se zapoznae i so ne-koi od sportistite koi ja odbe-leàa olimpijadata.

- Vo olimpiskoto selo se za-poznav so sportisti od celiotsvet, bidej}i site bevme sobranina edno mesto. Najmnogu sakav dase zapoznaam so nekoi od vrvniteatleti~ari za da moàm da sobe-ram pogolemo iskustvo, kako {to

se Asafa Pauel, Usain Bolt, Te-ri Edvards, Tajson Gej, VeronikaNembel, Blanka Vlasik, JelenaIsinbaeva i mnogu drugi kako {tose Ronaldiwo, Kobi Brajant, Maj-kl Felps, Ana Ivanovi}, NovakXokovi} i so mnogu drugi so koiprethodno se druèv na natpreva-ri, raskaùva Ivana.

Za Van~o, pak, eden od najuba-vite nastani {to mu se slu~ilena ovaa Olimpijada bil negoviotrodenden, tokmu na denot koga gopostigna i najdobriot rezultatvo Sport pi{tol 125 metri.

- Interesno za mene be{e od-beleùvaweto na mojot rodendenna samoto streli{te, objavuva-weto na nacionalnata televizijai pre~ekot vo seloto od Parao-limpiskiot odbor so mnogu vred-ni podaroci koi se ra~na izra-botka od hendikepirani lica, ve-li Van~o za ovoj moment {to }ego pameti do krajot na ìvotot.

Na krajot od razgovorot gopra{avme Van~o, {to e potrebnoda napravi Makedonija za da za-beleìme podobri rezultati naslednite paraolimpiski igri voLondon vo 2012?

- Potrebno e mnogu pogolemaangaìranost na instituciitezadolèni za unapreduvawe nasportot, lokalnata samouprava,kako i pogolem broj donatori - qu-biteli na sportot. So eden zbor,pove}e finansii, {to podrazbi-ra podobri uslovi za rabota, ka-ko i pogolemo samopo`rtvuvawei profesionalen pristap konsportot. Ova }e pridonese za po-dobri rezultati na POI vo Lon-don 2012, veli Van~o.

Nezavisno od ona {to go pos-tignaa vo Peking, pred ovie lu|esèu{te mnogu godini vo koi pov-torno }e dobijat {ansa da ja pret-stavuvaat svojata zemja na OI iPOI i vo koi nivniot talent }eizleze na videlina i moèbikone~no }e i donesat na Makedo-nija golem olimpiski rezultat,kako {to napravi Karanfilovna minatite POI.

Edna{ olimpiec-zasekoga{ olimpiec

Koja e va{ata generalna ocenka Koja e va{ata generalna ocenka

za OI i POI vo Peking? za OI i POI vo Peking?

- Ivana Rozman: Olimpijadata vo Peking za mene e spomen nakoj dolgo }e se se}avam. Edna{ Olimpiec - zasekoga{ Olimpiec.

- Van~o Karanfilov: Paraolimpijadata vo Peking e svestko~udo koe moèbi nikoga{ i nikoj ne }e moè da go povtori, onakakako {to go stori toa Kina.

S P O R T

- Vo finaleto ekipatana Gagu{ slave{e nadBo~va Trans so 5:1 (3:0).

Osumnaesetiot “Memorija-len fudbalski turnir Branko\urovski”, pomina vo druèwena 22-te prijaveni ekipi, se}a-vawe na tragi~no po~inatiotBranko \urovski, koj patem be-{e prekrasen ~ovek i dokaànfudbaler, no turnirot donese ikvaliteten fudbal so mnogu pre-svrti, evro-golovi i mnogu inte-resni sredbi. Turnirot seigra{e na igrali{teto na

podra~noto u~ili{te “KrumeKepeski” vo Pripor, i gotovo danema{e den i termin bez pre-polno gledali{te.

Vo finalnata sredba ekipa-ta na Gagu{ slave{e nad Bo~vaTrans so rezultat od 5:1 (3:0). Votekot na celata sredba, Pripor-~ani bea podobra ekipa od gos-tite i zasluèno go osvoijaturnirot. Za najdobar igra~ naturnirot be{e proglasen gol-geterot na Gagu{, Robert Krs-tevski. Za naj fer-plej ekipaorganizatorite ja proglasijaekipata na Novi Sili, dodekaKole \urovski (sinot na Branko

\urovski) be{e istaknat kakonajzasluèn {to turnirot odgodina vo godina dobiva pozi-tiven imix. Za nagradenite, gen-eralniot pokrovitel op{tina-ta Kisela Voda obezbedi dreso-vi i pehari. Inaku, finalnatasredba ja slede{e gradona~al-nikot Xorxe Arsov, i obra}aj}iim se na prisutnite me|u drugo-to istakna:

- Spomenite za Branko \u-rovski kako ~ovek, soprug, tatkoi istaknat fudbaler nikoga{nema da zgasnat. Tokmu taa zada-~a i misija ja ima ovoj fudbals-ki turnir koj o~ekuvam vo sled-nata sezona da bide najmasovenvo Op{tinata. Ve}e se dogov-orivme so organizatorite, tur-nirot vo slednata sezona da seorganizira na prolet, vo tekotna mesec maj, da se igra po grupi

na pet igrali{ta niz Op{tina-ta i da ima besprekorna orga-nizacija. Turnirot e vlezen voprogramata na buxetot za sled-nata godina i se nadevam dekaop{tina Kisela Voda razvi-

vaj}i go rekreativniot sport iponatamu }e ja ima privilegija-ta da bide generalen pokrovitelna fudbalskiot turnir Branko\urovski,- zavr{i gradona~al-nikot Xorxe Arsov.

Ivana Ro`man i Van~o Karanfilov voodu{eveni od nastapot na Olimpijadata vo Peking

ÊST I GORDOST E DA JA PRETSTAVUVA[ SVOJATA ZEMJA NA OLIMPIJADA

Pod pokrovitelstvo na Op{tinata,

zavr{i „Memorijalniot fudbalski turnir

Branko \urovski“

TRIUMF NA PRIPORÂNI

fufo

Documents

GODINA III BROJ 30 SEPTEMVRI 2008 … · · 2015-10-09tuva i od gradskoto pretprijatie Komunalna Higiena. @iveam vo Pripor, a ova komunalno pretpri-jatie go podiga smetot ili ~isti