Gojko Stanič · 2019. 3. 2. · CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 635:711.4(0.034.2) 635.047:643.573.4(0.034.2) STANIČ, Gojko Sonaravni

Gojko Stanič

SONARAVNI VRT NA STREHIKako vsak dan v letu do sveže in zdrave zelenjave

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

635:711.4(0.034.2)

635.047:643.573.4(0.034.2)

STANIČ, Gojko Sonaravni vrt na strehi [Elektronski vir] : kako vsak dan v letu do sveže in zdrave zelenjave / Gojko Stanič. - El. knjiga. - Maribor : DigitPen, 2013

Način dostopa (URL): http://www.digitpen.com/index.php/spletna-knjigarna/89-razno/96-sonaravni-vrt-na-strehi

ISBN 978-961-6925-09-9

264957184

GOJKO STANIČ

SONARAVNI VRT NA STREHI

Izdajatelj in založnik: DigitPen

Lektoriranje: Viktorija Bizjan

Oblikovanje in prelom: Miro Mehle

Vse avtorske pravice so pridržane izdajatelju. (All rights Reserved.)

Samo na podlagi dovoljenja izdajatelja je dovoljeno reproduciranje, predelava, javna predstavitev, distribuiranje ali drugačna uporaba tega

avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali v katerihkoli postopkih kot so shranjevanje v elektronski obliki, objavljanje na spletu,

fotokopiranje, tiskanje vse v skladu z določbami Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah. Dovoljeno je javno objavljanje kratkih citatov (ne več kot

1000 znakov), če gre za kritično obravnavo ocen, mnenj in predlogov te knjige.

Maribor, 2012

3

1. UVOD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

1.1. Raj na Zemlji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

1.2. Najin kozmični vrt na strehi že od leta 1994 . . . . . . . . . . . .

1.3. Zmogljivosti Zemlje so omejene . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

1.4. Mikroprocesor nam je podaril čas za vrtnarjenje! . . . . . . .

1.5. Organizirajmo naša spoznanja za višjo kakovost

življenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2. VRSTE KMETOVANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2.1. Industrijsko kmetovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2.2. Integrirano kmetovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2.3. Sonaravna, ekološka ali bio pridelava koristnih rastlin. . .

2.4. Biodinamično kmetovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2.5. Rodovitne gomilaste grede . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2.6. Hidroponika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3. SAMOOSKRBA Z ZDRAVIM SVEŽIM SADJEM,

JAGODIČJEM IN ZELENJAVO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.1. Za varno lastno zdravo zelenjavo in sadje! . . . . . . . . . . . . .

3.2. Obremenitev strehe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.3. Ureditev gredic in zavetrja na strehi . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.4. Kombinacija vrt na strehi, zimski vrt, terase in odprti

balkoni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.5. Klimatske razmere – v Ljubljani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.6. Osvetljevanje, ogrevanje, zmrzovanje in senčenje . . . . . .

3.7. Rastline v loncih in posodah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.8. Zemlja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.9. Obdelava zemlje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.10. Zastiranje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.11. Zalivanje in zadrževanje vode . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.12. Gnojenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.13. Hlevski gnoj in kompost iz gnoja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.14. Vrtni kompost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.15. Deževniški kompost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.16. Koš za kompostiranje kuhinjskih odpadkov . . . . . . . . . . . .

KAZALO

Sonaravni vrt na strehi | KAZALO

3.17. Prevrelka – tekoče organsko gnojilo . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.18. Zeleni gnoj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.19. Lesni pepel in oglje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.20. Koncentrirano biološko organsko gnojilo . . . . . . . . . . . . . .

3.21. Drevo neem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.22. Naravna rudninska in organska gnojila . . . . . . . . . . . . . . . .

3.23. Kamena moka, apno, šota . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.24. Zatiranje škodljivcev in plesni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.25. Koristne žuželke ter rastline, ki nam pomagajo

vrtnariti – fitoncidi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.26. Zelene stene in osenčena parkirišča . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.27. Načrtovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.28. Sobivanje raznovrstnih vrst vrtnin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.29. Kolobarjenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.30. Dobri in slabi sosedje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.31. Neuspehi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.32. Vzgoja sadik, sajenje ter presajanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.33. Lunin setveni koledar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.34. Setveni koledar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.35. Posajene površine in pridelek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.36. Sadno drevje in jagodičje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.37. Zelišča . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.38. Gozdni sadeži in regrat ter nabava pri lokalnih

biokmetovalcih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.39. Uporaba naše ceste . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.40. Shranjevanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.41. Čebele in čmrlji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.42. Naš vsakdanji koncert . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.43. Mucke in mačkoni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.44. Naši pasji ljubljenčki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.45. Tatvine, voluharji, podgane,miši . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4. EKONOMSKO SOCIALNI VIDIKI VRTA NA STREHI . . . . .

4.1. Poraba in stroški . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5

5

5

8

8

9

11

11

11

11

13

13

14

17

17

17

19

21

22

22

25

28

28

29

29

30

31

32

32

33

33

33

33

34

34

34

34

35

35

36

37

38

38

38

39

32

41

41

43

47

49

49

50

51

51

52

53

53

54

55

55

4

4.2. Letni denarni prihranki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4.3. Ekonomski in varnostni vidiki samooskrbe s hrano . . . . .

4.4. Ročno delo, obdelovalni čas in delo na domu . . . . . . . . . .

4.5. Trenutki miselnega miru in medsebojne pozornosti . . . .

4.6. Lepota cvetja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4.7. Maksimalne možne pridelave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4.8. Zimski vrtovi na južni strani zgradbe . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4.9. Vrt okoli hiše se lahko poveča . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4.10. Uporaba cestnih površin in parkirišč . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4.11. Koliko sonaravno vzgojene hrane bi lahko pridelali na,

ob in okoli naše tristanovanjske hiše? . . . . . . . . . . . . . . . . .

4.12. Zrak v mestih naj bo čist . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4.13. Nevarnost male ledene dobe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5. LEPŠE, BOLJ ZDRAVO IN CENEJŠE ŽIVLJENJE . . . . . . .

6. ZDRAVO IN KAKOVOSTNO PREHRANJEVANJE . . . . . .

6.1. Več sadja in zelenjave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

6.2. Preveč sladkorja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

6.3. Ogljikovi hidrati . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

6.4. Krvne skupine in ustrezna hrana . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

6.5. Politika in zdravo prehranjevanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

6.6. Več ribje hrane in rastlinskih beljakovin . . . . . . . . . . . . . . . .

6.7. Najini obroki in tedenski jedilnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

6.8. Čista in informirana voda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

6.9. Hrane ne mečemo stran . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

6.10. Proizvodno potrošne samooskrbne prehranjevalne

skupnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

6.11. Samooskrba slovenskega naroda z uvoženimi živili . . . .

6.12. Samooskrbna kultura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

6.13. Ustavna pravica do vrta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

6.14. Izhodišča za Direktivo Evropske unije glede

samooskrbe družin in osnovnih ter srednjih šol s

sonaravno biopridelano zelenjavo in sadjem . . . . . . . . . . .

6.15. Lokacije s sadjem in zelenjavo samozadostnih novih

zgradb . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

6.16. Adaptacije brez gradbenih dovoljenj . . . . . . . . . . . . . . . . . .

6.17. Kakovost in garancijski rok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

6.18. Davčni sistem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

6.19. Subvencije EU, držav in lokalnih skupnosti . . . . . . . . . . . . .

7. ODPRTA VPRAŠANJA IN MOJI NOVI EKSPERIMENTI . .

8. PRISPEVKI SLOVENSKIH URBANIH VRTNARJEV. . . . . .

8.1. Sanja Lončar: Strešni vrt Sanje Lončar . . . . . . . . . . . . . . . .

8.2. Andreja Stankovič: Čebelarstvo na balkonu . . . . . . . . . . . .

8.3. Tomaž Bavdež: Mehki stroj (The Soft Machine) –

inovativen koncept krajinskega oblikovanja . . . . . . . . . . . .

8.4. Tomaž Čufer: Zelena arhitektura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

8.5. Marija Hrovat: Uporabne zasaditve v urbanem okolju . . .

8.6. Roman Kunič: Ozelenjene strehe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

8.7. Lenka Miklavčič, Damjana Zupanc, Helena Pugelj, Sonja

Nahtigal, Petra Kos, Jana Zupančič, Mija Koderman:

Vrt vrtcu - Vrtec Šentvid Ljubljana . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

8.8. Tamara Urbančič: Šolski ekovrtovi na OŠ Dragotina

Ketteja Ilirska Bistrica, OŠ Podgora Kuteževo ter OŠ

Košana . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

8.9. Helena Cilenšek: Čebelarski krožek na Osnovni šoli

F. S. Finžgarja Lesce . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

8.10. Janja Rudolf: Prst je temelj vsake naše vrtnine . . . . . . . . .

8.11. Damjan Čamernik: Vermikompostiranje . . . . . . . . . . . . . . .

8.12. Vesna Gaberšek: Varstvo rastlin, substrati in analiza

zemlje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

8.13. Andrej Holobar: E- kompostnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

8.14. Janez Čretnik: Za zdravo in cenejšo oskrbo potrošnikov

z ekološko pridelanimi žiti, stročnicami in oreški . . . . . . .

8.15. Vida Radivojevič: Naravno, učinkovito, zdravo! . . . . . . . . .

8.16. Katarina Hölzl, Marjana Kogelnik, Irena Rotar:

Osveščanje, opolnomočenje in sodelovanje . . . . . . . . . . .

8.17. Sanja Lončar: Država spi, posamezniki se zbujajo! . . . . . .

8.18. Matjaž Magajna, Peter Čvan, Maja Klemen Cokan,

Danica Pernat, Igor Željan, Melita Brzelak: Oskrbimo

Slovenijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

8.19. Vida Radivojevič: Klub Gaia . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

9. PREDPISI O EKOLOŠKI PRIDELAVI KMETIJSKIH

PRIDELKOV OZIROMA ŽIVIL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

10. DODATNA LITERATURA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

KAZALO | Sonaravni vrt na strehi

56

57

58

59

59

60

60

61

61

62

63

64

65

67

67

68

68

68

69

69

70

71

71

72

73

74

75

75

77

77

77

77

78

79

81

81

82

83

84

87

88

97

99

100

101

102

103

105

105

106

109

110

111

115

117

119

5

1. UVOD

1.1. Raj na Zemlji

Tisočletja ljudje sanjamo o nebesih. Vere

učijo, da nas po zaključku našega zemelj-

skega življenja, če bomo pridni, čaka ži-

vljenje v raju. Sprehajali se bomo v nebeški

vrtni lepoti. Če bomo lačni, si bomo utrgali

jabolko ali figo z drevesa. Obkrožale nas

bodo dobre živali. Po smrti naj bi se prese-

lili v večni rajski vrt.

Že razsvetljenec Voltaire, navdušen vrtnar,

je menil, da mora vsakdo imeti svoj vrt. V

zadnjem stoletju pa so si tak celoletni raj

na Zemlji umislili posamezni bogataši. Vse

več najbolj slavnih in izjemno uspešnih

ljudi vrtnari na vrtu okoli hiše, v zimskem

vrtu, na balkonih. Najbolj se ceni stano-

vanja na strehah nebotičnikov. Na odpr-

ti terasi visoko nad velemestno asfaltno

džunglo se sadi lepotne, pa tudi kakšne

koristne rastline.

1.2. Najin kozmični vrt na strehi že

od leta 1994

Leta 1994 sem se z ženo Viktorijo in sinom

Matejem vselil v mansardno stanovanje v

tretjem nadstropju. Moja hči Mateja in sin

Goran živita z družinama vsak v svojem

Vse leto cvetim, da te razveselim

Sladki sadeži našega raja na zemlji

Brokoli – zgodnja zelenjavna prikuha

delu hiše dvojčka. Kjer sem imel do tedaj

vrt, so sedaj parkirani avtomobili. Avtomo-

bili so nam pojedli vrt.

Ker z ženo ne znava živeti brez vrta, sem

naredil zelenjavni vrt velikosti 20 m2 na

ravni strehi nad dnevno sobo. Pri nas gre-

mo na vrt »gor«, pri običajnih hišah se gre

na vrt »dol«. Vse skupaj sem tedaj vzel bolj

Na paradižnike sije sonce...

... in severna stran

Sonaravni vrt na strehi | 1. UVOD

6

za hec. Prijatelji so prišli in se čudili, kako

mi zraste krompir sredi maja na strehi. Gle-

dali so glavnato solato, ki sem jo pobiral že

v marcu.

Po stenah naše hiše sem razpeljal mareli-

ce, hruške, kivi, grozdje. To je že stara na-

vada pri naši družini. Okoli hiše imam zelo

malo vrta. Sadno drevje pred hišo sem

oblikoval v pergole, tako da nudijo senco

avtomobilom.

Projekt kozmični vrt na strehi je postal moj

hobi. Ko sem od pisanja in intelektualnih

dejavnosti utrujen, se grem igrat na vrt.

Zelenilo vrta pomirja, tako da živce spro-

stim, pa še ženo razveselim.

Z leti sem nabiral izkušnje. Rezultati so me

opogumili, da sem se začel resno ukvar-

jati z idejo samooskrbe družin z lastno

svežo sonaravno oziroma bio pridelano

zelenjavo in sadjem v večnadstropnih

hišah v strnjenih mestnih naseljih. Spre-

mljam informacije o urbanem vrtnarjenju.

V svetu se dogaja marsikaj. Nisem pa še

prebral, da bi kdo v praksi dosegel tisto,

kar sem zastavil leta 1994 in razvijal do

današnjega dne. Zgleda, da sem se prvi v

svetu domislil samooskrbe družin, ki žive

v večnadstropnih zgradbah v mestih s

sonaravno vzgojeno zelenjavo in sadjem,

tako da sem dosegel:

- Skozi vse leto jeva z ženo vsak dan ve-

liko skledo sveže solate, sestavljene iz

različnih vrst zelenjave, in velikokrat

zelenjavno kuhano prilogo.

- Od začetka junija do decembra obira-

mo na malem vrtu okoli hiše različne

vrste sadja in jagodičja.

- Izven sezone dozorevanja lastne zele-

njave ali sadja uživava posušeno, zmr-

znjeno ali vkuhano zelenjavo ali sadje.

- Najino sonaravno vrtnarjenje omogo-

čajo sonce, sibirski mraz in toplota gni-

joče biomase. Za vrtnarjenje porabiva

minimalne količine električne energije

in plina, dobiva pa skozi zastekljeno

Vrt je zares visoko

Najina skleda spomladanske solate

Februarska skleda motovilca

Por je prezimil, aprila je pobran Poletna solata

1. UVOD | Sonaravni vrt na strehi

7

južno steno dnevne sobe veliko toplo-

te zimskega sonca.

- Zemlje ne menjam, temveč jo stalno

obnavljam in bogatim z naravnimi gno-

jili.

Z našega vrta na strehi se v podtalnico

in kanalizacijo, reke in morja ne odpla-

vljajo dušik, fosfor in pesticidi.

Ugotavljam, da bi lahko v zelenih me-

stih prebivalci pridelali na sonaraven na-

čin zelo velike količine zelo zdrave, sveže

zelenjave in sadja na okenskih policah v

sprednjem delu dnevne sobe oziroma v

zimskem vrtu v kombinaciji z vrtom na

strehi in malimi vrtovi ob hišah, na bal-

konih in terasah, nato z ozelenitvijo vseh

štirih sten večnadstropnih zgradb, s per-

golami sadnega drevja ali trte nad par-

kirnimi prostori, nadalje z zasaditvijo

koristnih dreves ob cestah in z uporabo

mnogih javnih mestnih površin za sku-

pnostne vrtove.

Visoke stolpnice pa bi lahko razširili na

vseh štirih straneh zgradb, tako da bi do-

gradili zimske vrtove, ki se poleti spre-

menijo v odprte pokrite balkone.

Ekološko škodo, ki jo ljudje povzročamo,

ker se požiga pragozdove, bi vsaj malce

lahko zmanjšali, če bi pogozdili in ozelenili

mesta. Asfaltno džunglo lahko spremeni-

mo v zeleno prijetno bivalno okolje oziro-

ma zeleno džunglo.

Če bi mesta ozelenili, bi v hudi vročini lah-

ko znižali temperaturo mestnega ozračja,

npr. v Ljubljani za več kot 5 °C in v vro-

čih krajih za več kot 10 °C. Manj energije

bi se uporabilo za hlajenje zgradb. Rastli-

ne zadržujejo prašne delce. Zemlja zadr-

žuje deževnico, tako da kanalizacija lažje

prevzema vodo ob hudih nalivih. Rastline

amortizirajo hrup in ščitijo fasade pred UV

žarki. Več mest finančno podpira gradite-

lje ravnih ozelenjenih streh. Te ravne stre-

he bi se lahko preuredilo za vzgojo sadja

in zelenjave. Glej prispevek dr. Romana

Kuniča »Ozelenjene strehe«.

Pridelki bi bili bolj zdravi, če v mestih ne bi

bilo izpustov prašnih delcev.

Večina ljudi že živi v mestih v večnadstro-

pnih zgradbah ali v eno ali več stanovanj-

skih hišah, ki jih obkrožajo večji ali zelo

manjši vrtovi, na katerih mnogi pridelujejo

zelenjavo in sadje.

V Sloveniji ima zelo malo hiš zimske vrtove.

Vrtnari se praviloma le šest do sedem me-

secev, od pomladi do jeseni. Sezono sona-

ravnega vrtnarjenja bi lahko meščani in po-

deželani zelo podaljšali, če bi k vsem hišam

dogradili zimske vrtove oziroma rastlinjake.

Veliko hrane, ki jo pojedo meščani, zraste

na zelo oddaljenih lokacijah. Za prevažanje

hrane se porabi več fosilnih goriv kakor pri

sami vzgoji prehrambnih rastlin. Meščani

navzlic vse bolj strogemu nadzoru kako-

vosti hrane, ki jo zaužijemo, ne vemo, ali

jemo zares zdravo sadje, zelenjavo, meso

itd. Obira se še nezrele plodove, ki dozore-

vajo šele na poti do trgovskih polic. Ljudje

pogosto zbolevajo. Vse več je alergij.

Miša Bitobrk ugotavlja, da so ljudje zaradi

nezdravega prehranjevanja, zlasti po ko-

silu, precej izčrpani in utrujeni. Komaj še

kaj naredijo v službi, zato segajo po poži-

vilih, kot sta kava in pravi čaj. Ker so bolj

razdražljivi, uživajo pomirjevala in kadijo

cigarete. »Pojemo velike količine mrtve,

procesirane in rafinirane hrane, ki vsebu-

Stena nas greje

Druga generacija letošnje solate

Že sredi maja si ogledujeva mesto


8

je veliko umetnih dodatkov, konzervansov

in drugih škodljivih snovi.« (Miša Bitobrk,

www.gurman.com)

Hrana se draži. Cene zelo nihajo. Mno-

gi ocenjujejo, da bo oskrba s pitno vodo

in zdravo hrano kmalu postala velikanski

obče človeški problem.

1.3. Zmogljivosti Zemlje so omejene

Na vsakega Zemljana dandanes pride le

okoli 250 m2 obdelovalne zemlje.

Rockström s skupino znanstvenikov ugo-

tavlja, da so zmogljivosti planeta Zemlje

omejene. Največja mogoča poraba sveže

vode na leto znaša 4000 kubičnih kilome-

trov. Sedanja raven porabe je 2600 kubič-

nih kilometrov na leto. Mejo bo človeštvo

doseglo do sredine stoletja.

Ogljikovega dioksida – CO2 je že dandanes

v ozračju preveč. Zaradi učinka povratne

zanke naj bi se ozračje zaradi CO2, ki je že

dandanes v ozračju, segrelo za 2 °C. Nadalj-

nji izpusti CO2 vodijo v človeški samomor.

Za gojenje pridelkov se lahko uporabi le

15 % površin kopnega ozemlja. Sedaj se

uporablja že 12 % površin. Meji 15 % se bo

človeštvo približalo že sredi stoletja.

Človeštvo že sedaj iz zraka fiksira v obli-

ki umetnih gnojil letno okoli 80 milijonov

ton dušika, ki se ga potrese po obdelovalni

zemlji. Večina tega dušika se spere v reke

in oceane. Odvečni dušik povečuje kislost

zemlje in uničuje občutljive vrste živih bi-

tij. Zaradi odvečnega dušika ekosistemi

izgubljajo sposobnost recikliranja dušika

nazaj v zrak. Ko jezera in morja zacvetijo,

se spremenijo v strupena mrtva območja.

Rochström postavlja varno mejo za fiksi-

ranje dušika iz zraka na okoli 35 milijonov

ton letno.

Sonaravno vrtnarjenje in kmetovanje de-

luje na načelih recikliranja dušika nazaj

v zrak. Zemlja se lahko bogati z dušikom,

če se pri kolobarjenju sadi tudi stročnice,

detelje in druge rastline, ki fiksirajo dušik

iz zraka.

Človeštvo je mejo črpanja dušika iz zraka

že zdavnaj preseglo. Dolgoročno se bo

moralo opreti na naravne načine fiksiranja

in reciklaže dušika.

Dandanes se letno nakoplje v rudnikih

okoli 20 milijonov ton fosforja, od česar

ga približno polovica konča v oceanu, kjer

povzroča cvetenje in širjenje mrtvih ob-

močij. Rochströnova ekipa ocenjuje, da

človeštvo lahko brez resnih posledic za

življenje v morjih letno odplavi v morja

le 11 milijonov ton fosforja. Sedanja raven

okoli 9 milijonov ton na leto bo kmalu pre-

sežena. Sonaravno kmetovanje oskrbuje

in bogati koristne rastline za rast z nujno

potrebnim fosforjem tako, da mikroorga-

nizmi zadržujejo viške fosforja.

Sonaravno kmetovanje ne ogroža jezer in

morij!

(Glej: www.stockholmresilience.org/

planetary-boundaries ali

en.wikipedia.org/wiki/Johan Rochstr%C3%

B6m ali en.wikipedia.org/wiki/Planetary.

boundries)

1.4. Mikroprocesor nam je podaril

čas za vrtnarjenje!

Zaradi vse večje produktivnosti in učinko-

vitosti v proizvodnih in storitvenih dejav-

nostih na podlagi uporabe mikroprocesor-

jev bo kmalu večina zaposlenih lahko za

plačo delala le 7 ali 6 ur dnevno in le štiri

ali tri dni v tednu. Sproščeni dnevni in te-

denski čas nam omogoča, da se lahko več

časa ukvarjamo tudi s samooskrbo s hrano

na in ob zgradbah, v katerih živimo in de-

lamo. Lahko gremo »pomagat« lokalnim

kmetovalcem, ki po našem naročilu za nas

pridelujejo tisto neoporečno hrano, ki je

ni mogoče vzgajati v mestu, npr. biosoja,

pšenica, kokoši itd. Slovenci pravimo, da

pri našem znanem »kmetu« ali vinogradni-

ku ali oljkarju kupimo tisto hrano, ki jo pri-

delovalci vzgajajo »za domače« oziroma

za sebe.Zgodaj spomladi zvonimo pred hišo

Bojim se, da me zaradi vaše neodgovornosti več

ne bo

1. UVOD | Sonaravni vrt na strehi

9

Intelektualci in voditelji podjetij bodo de-

lali intenzivno najmanj 40 do 60 ur teden-

sko. Veliko časa se bodo usposabljali za

delo. Vrtnarjenje je lahko način relaksacije

za ta družbeni sloj stresno zelo obreme-

njenih ljudi.

Veliko ljudi bo lahko delalo na podlagi

širokopasovne internetne komunikacije

na domu. Čas, ki so ga doslej potrebovali

za vožnjo na delo in z dela, se bo lahko

uporabilo za vrtnarjenje in druge prosto-

časne sprostitvene dejavnosti. Če delaš na

domu, lahko odmore uporabiš za sprošča-

nje na vrtu. Če se ni potrebno z uporabo

fosilnih energentov vsak dan voziti na delo

ali v šolo, ne škoduješ okolju in si znižaš

življenjske ali poslovne stroške.

Že danes je na svetovnem spletu veliko

znanja v vsakem trenutku dostopno vsako-

mur. Zato je mogoče skrajšati čas, ki se ga

v današnjih šolah uporablja za pomnjenje

že znanih dejstev. Več časa se sprošča za

osvajanje znanj glede načina reševanja pro-

blemov. Več pa ga je na voljo tudi za osvaja-

nje znanj in spretnosti samooskrbe z zdravo

sonaravno vzgojeno hrano in za druge roko-

delsko praktične dejavnosti. Učenci, dijaki in

študentje lahko sami poskrbijo tudi za svojo

prehrano in množično opravljajo prostovolj-

ne okoljevarstvene dejavnosti.

1.5. Organizirajmo naša spoznanja za

višjo kakovost življenja

Vsekakor gre pri pridelavi hrane v mestnih

naseljih za dejavnost, ki se jo lahko opravlja

na mnogotere načine. Učimo se od stro-

kovnjakov, ki so objavili čudovite knjige o

sonaravnem oziroma bio vrtnarjenju. Velja

poizkusiti. Učimo se lahko drug od drugega.

Prebiramo članke o pozitivnih praksah. Uči-

mo se sami, ko z leti akumuliramo znanje.

V tej knjigi poročam o svoji osemnajstletni

praktični izkušnji. Pišem kot učenec učite-

ljev sonaravnega vrtnarjenja in kot izvirni

samouk. Poročam tudi o najinem načinu

porabe doma pridelane zelenjave in sadja.

Objavljam prispevke drugih Slovencev, ki

so dosegli pomembne rezultate pridelova-

nja hrane na podlagi urbanega vrtnarjenja,

prispevke podjetij, ki nam s svojimi izdelki

omogočajo bio vrtnarjenje, in prikaz delo-

vanja civilnih gibanj (glej: www.ekoci.si ),

ki se v Sloveniji zavzemajo za samooskrbo

prebivalstva z bio hrano.

Soustvarjam globalno gibanje tistih, ki se

zavzemamo za trajnostno kakovostno ži-

vljenje človeštva. Gre za moj izvirni prispe-

vek k hitro razvijajočemu se svetovnemu

gibanju urbanega vrtnarjenja.

Če bo več meščanov živelo v zelenih me-

stih in bomo meščani kar sami v mestih

pridelovali predvsem sadje in zelenjavo na

sonaravni ekološko nesporen način, bo to

dobro za naše zdravje, naše družine, pa

tudi za vse človeštvo.

Z ženo že skoraj dve desetletji uživava

sonaravno pridelano svežo zelenjavo in

sadje. Sva bolj odporna, ne zbolevava za

gripo, imava dobro prebavo, počutiva se

mladostno.

Ta del najinega načina življenja nama nudi

visoko kakovost življenja. Tega se zavedava,

zato objavljam to poročilo. Razvijam tudi vi-

zijo možne samooskrbe večine ljudi, ki že ži-

vijo v mestih, s kakovostno lastno zelenjavo

in sadjem in predlagam, da EU sprejme Di-

rektivo o sonaravnem urbanem vrtnarjenju.

Za sodelovanje pri nastanku te knjige gre

vsa zahvala moji ženi Viktoriji, ki je soobli-

kovala vsebino najinega poročila o vrtu na

strehi in opravila veliko organizacijsko in

administrativno delo pri nastanku knjige.

S prispevki so omogočili izid knjige podje-

tja: Humko d.o.o., Biobrazda d.o.o., Knauf In-

sulation d.o.o., Cinkarna Celje d.o.o., ECHO

d.o.o., Fragmat d.o.o., Mediacor d.o.o., Ven-

tovarna d.o.o., Silvaprodukt d.o.o.,. Vsebin-

ske pripombe na osnutke besedila direkti-

ve EU o sonaravnem urbanem vrtnarjenju

je dalo več strokovnjakov. O pripravi knjige

so obveščali novinarji: Nedelo, TVS v oddaji

Dobro jutro in oddaja Polnočni klub, revija

Zdravje, Gaia, Primorske novice, Ekoci je o

izidu knjige organiziral obveščanje članov

organizacij civilne družbe..

Vsem se za sodelovanje zahvaljujem.

Oj, Osti jarej! (star slovenski pozdrav: »Osta-

ni, zdrav, mlad, pomlajen, bodi močan!«)

V Ljubljani, 11. julij 2012

Dr. Gojko Stanič

Tudi jaz krasim teraso


11

2. VRSTE KMETOVANJA

Poznamo štiri vrste kmetovanja in vrtnar-

jenja (dr. Martina Bavec in dr. Matjaž Turi-

nek ločita konvencionalni, integrirani, eko-

loški in biodinamični način kmetovanja.

(Glej: Delo in dom, 18. januar 2012, Ljublja-

na, str. 21 in Delo in dom, 19. januar 2011

str. 29-32.)

Leta 1994 še nisem posvečal dovolj po-

zornosti ekološkim vidikom vrtnarjenja

in kakovosti pridelane zelenjave in sad-

ja. Uporabljal sem tudi umetna gnojila in

kemična zaščitna sredstva. Zadnjih deset

let pa vrtnarim na sonaravni – bio, biodi-

namični in permakulturni način. Spoznal

sem, da mi samo tak način vrtnarjenja

nudi zelo kakovostne zdrave pridelke in

nima kvarnih vplivov na okolje. Ocenju-

jem, da je mogoče v urbanem vrtnarjenju

dosledno spoštovati zakonitosti sonarav-

nega vrtnarjenja in dosegati zelo dobre

rezultate.

2.1. Industrijsko kmetovanje

Industrijsko kratkoročno visoko učinkovi-

to kmetovanje oziroma vrtnarjenje, ki nam

pri trgovcih omogoča nabavo sorazmerno

poceni zelenjave in sadja, tako da lahko

vse vrste pridelkov kupujemo skozi vse

leto, je zasnovano na uporabi visoko zmo-

gljive mehanizacije umetnih lahko topnih

mineralnih gnojil certificiranih umetnih

pesticidov oziroma sintetičnih zaščitnih

sredstev monokulture patentiranih semen

in ponudbo genske tehnologije. Industrij-

sko pridelana umetna dušična gnojila pri-

dobivajo dušik iz zraka ob veliki porabi

električne energije. Ogljični odtis industrij-

sko proizvedenih gnojil in zaščitnih sred-

stev je zelo velik zaradi porabe energije in

izpustov v okolje.

Prikriti stroški tradicionalnega kmetova-

nja so visoki. Stroški čiščenja pitne vode, v

katero pridejo pesticidi, so veliki. Umetna

gnojila so lahko topna v vodi in so rastli-

nam neposredno dostopna, toda zelo veli-

ko se jih odplavi v reke in morja.

Uporablja se veliko kemičnih snovi, v živi-

noreji pa tudi hormone za pospeševanje

rasti. V preventivi se pri vzreji rib in dru-

gih živali uporablja tudi antibiotike, kar pa

vpliva na prehitro rast ljudi. Veliko ali kar

40 % Slovencev je predebelih, 15 % pa pre-

težkih.

Nekatere raziskave učinkov industrijskega

in ekološkega kmetovanja so pokazale, da

ekološko kmetovanje nudi večjo biopro-

dukcijo na podlagi manjših stroškov pride-

lave.

Absurd našega norčevanja iz usode naše-

ga planeta predstavlja moda košnje trav-

nih zelenic okoli hiš, na igriščih za golf in

v parkih. Ocenjuje se, da prebivalci ZDA

porabijo za košnjo travnatih zelenic več

goriva kot za svoj prevoz. Soočamo se z

dogmo o tem, kaj je lepo, kaj je »nobel« in

zastrupljamo ter uničujemo okolje.

2.2. Integrirano kmetovanje

Integrirano kmetovanje je bolj odgovorno

do okolja.

Na podlagi analize zemlje se gnoji s čim

manjšo količino mineralnih umetnih gnojil.

Upošteva se omejitve pri škropljenju s ke-

mičnimi pesticidi. Pri integrirani pridelavi

niso dovoljena najbolj strupena zaščitna

sredstva. Nadzor nad uporabo dovoljenih

zaščitnih sredstev je strog. Kontrolira se

upoštevanje karenc. Država subvencionira

integrirano kmetovanje in ga nadzira. Vsak

poseg v naravo ureja zakon.

V integriranem kmetijstvu se vsa pozor-

nost namenja kolobarjenju, semenom, iz-

biri sort, gnojenja, tlom, izbiri zemljišč za

pridelovanje, setvi, setvenim in sadilnim

razdaljam, oskrbi posevkov, namakanju,

varstvu posevkov pred pleveli, boleznimi

in škodljivci. O tej vrsti pridelave zelenja-

ve lahko preberemo knjigo »Integrirano

pridelovanje« Jožeta Osvalda in Marinke

Kogoj Osvald, Založba Kmečki glas Lju-

bljana.

2.3. Sonaravna, ekološka ali bio

pridelava koristnih rastlin

Gre za vrtnarjenje na način soglasja in uje-

manja z naravo, torej brez umetnih gnojil

Sonaravni vrt na strehi | 2. VRSTE KMETOVANJA

12

in strupov. Ne uporablja se umetnih mine-

ralnih gnojil. Ne vzgaja se gensko spreme-

njenih rastlin. Uporablja se naravna mine-

ralna gnojila, biohlevski gnoj, biokompost,

naravna mineralna gnojila in naravna za-

ščitna sredstva za varstvo rastlin. Množica

mikroorganizmov razkroji naravne odpad-

ke in priskrbi hrano za rastline. Uporablja

se svetlobo in ogrevanje sonca in razpa-

dajoče biomase. Vse večji poudarek se

daje tudi mikorizi oziroma talnim glivam,

ki živijo v sožitju z našimi rastlinami, saj

jim pomagajo pri lažjem dostopu do mi-

neralov v zemlji in do vode. Ščitijo jih pred

škodljivci. (Glej prispevek Janje Rudolf o

mikorizi.)

Upošteva se načela sezonske pridelave,

kolobarjenja, lunin setveni koledar. Kitajci

5000 let z zelenimi odpadki in gnojem bo-

gatijo njive, ki se zato ne izčrpavajo.

V ekološkem kmetijstvu se uporablja vse

znane naravne načine, s katerimi je mo-

goče zmanjšati pojav bolezni ali odstra-

niti škodljivce. Gre za ustvarjenje ugodnih

razmer za razvoj in tudi vnos koristnih

organizmov in živalic v naš vrt oziroma

sadovnjak. Če se vseeno pojavijo bolezni

ali škodljivci, se poseže po naravnih za-

ščitnih sredstvih. Gre za uporabo rastlin-

skih izvlečkov z insekticidnim delovanjem,

brez karence za škropiva na podlagi olj, ki

zadušijo škodljivce, ali mil, ki škodljivcem

uničijo voščeno prevleko.

Rastline lahko zaščitimo pred hudim mra-

zom in preveliko vročino, točo in hudimi

nalivi, hudim vetrom in ptiči, tako da jih

pokrijemo z mrežo ali plastičnimi folijami.

Redi se lahko samo toliko živali, kolikor jih

rejec lahko prehrani sam. Živali so večino

časa na prostem.

Zemlja mora vsebovati veliko organskih

sestavin, biti mora grudičasta in polna na-

ravnih mineralnih sestavin. Za zdravo rast

potrebujejo rastline dovolj vode in zraka.

Voda mora odtekati.

Samo hrana, ki jo rastline sprejmejo iz mi-

kroflore v območju koreninskega sistema,

ne pa neposredno iz v vodi topljivih ume-

tnih gnojil, je primerna za zares zdravo

prehrano ljudi in živali.

Pridelki rastlin, ki se jih gnoji z umetnimi

gnojili, so težji za 30 %. Slive so bile težje

za 50 % v primerjavi z biovzgojenimi sli-

vami. Ko pa so se posušile, je bil pridelek

sliv, ki so bile pridelane na tradicionalni na-

čin, po teži enak slivam, ki so bile vzgojene

sonaravno. Sonaravno vzgojena sliva pa je

imela 2,5 % več sladkorja.

Sonaravno vrtnarjenje nam nudi sadje in

zelenjavo:

- z odlično aromo in okusom,

- večjo trajnostjo,

- manj gnilobe,

- večjo čvrstostjo,

- z lupino, ki jo lahko jemo,

- veliko izbiro, toda v skladu s sezonski-

mi časi,

- koristen hobi,

- omogoča sproščanje in pomirjanje

stresov.

Zdravo sonaravno vrtnarjenje nas vodi do

bolj zdravega in daljšega življenja.

Ekološka pridelava temelji na naravni ro-

dovitnosti zemlje na našem vrtu in poteka

v čim bolj zaključenem krogotoku.

Ker v mestu ne moremo rediti živali, ker

gre človeško blato večinoma v kanaliza-

cijo, smo prisiljeni zemlji našega vrta na

strehi, balkonu ali ob hiši vračati odvzete

snovi tudi z gnojenjem z biognojem in na-

ravnimi minerali, ki jih kupimo na trgu.

Ekološko je na trgu le živilo, ki je kontro-

lirano in certificirano ter je označeno v

skladu z našo in evropsko zakonodajo,

npr. blagovno znamko BIODAR, in šifro

organizacije za kontrolo, npr. Kontrolira

SI-EKO-002.

V naši lokalni knjižnici je na policah za 4

metre knjig o vrtnarjenju.

O sonaravnem vrtnarjenju na vrtu in bal-

konih je objavljenih več zelo dobrih knjig,

tako:

- Miša Pušenjak, »Vodnik po vrtu« Založ-

ba Kmečki glas 2011;

- Miša Pušenjak, »Moj ekovrt«, Založba

Kmečki glas;

- Bavec Martina, Ekološko kmetijstvo,

Ljubljana ZKG 2001;

- Esenko Ivan, »Vrtna mlaka« ZKM;

- Marie – Luise Kreuter: »Biovrt«, Erimas

d.o.o. 2005; Izvirnik: Der Biogarten, BLU

Verlagsgesellschaft GmbH, Munchen;Sem lepa in koristna

2. VRSTE KMETOVANJA | Sonaravni vrt na strehi

13

- »Naravno vrtnarjenje, do zdravih pri-

delkov brez kemikalij«, Mladinska knji-

ga 2010 Ljubljana; Izvirnik: Encyclope-

dia of Organic Gardening, The Henry

Doubleday Research Association Co-

pyrights 2001 Dorling Kinderslay Limi-

ted, London;

- Max Kirschner, Peter Himmelhuber, »Vrt

na balkonu in terasi« DZS, Ljubljana

2011;

Izvirnik: Balkon und Terasengarten,

Compact Verlag;

- Sepp Holzer, »Holcerjeva permakultu-

ra«, Založba Amalietti S Amalietti, Lju-

bljana;

- Jantra Helmut, Vrtni raj na balkonu, te-

rasi in strehi; Izvirnik: Kleine Garten Pa-

radise auf Balkon, Terasse und Dachgar-

ten wirkungsvoll gestalten.

2.4. Biodinamično kmetovanje

Rudolf Steiner je leta 1924 na poljedelskem

tečaju predstavil biološko-dinamično me-

todo kmetovanja, ki jo že osemdeset let

uporabljajo v praksi kmetovalci po vsem

svetu. Steinerjevo teorijo biodinamike de-

setletja raziskovalno preureja Marie Thun,

ki je skupaj z Mattiasom K. Thunom objavi-

la setveni koledar, ki se ga upošteva pri bi-

odinamičnem kmetovanju. Biodinamična

metoda kmetovanja upošteva kozmične

ritme planetov in ozvezdij našega osončja

ter energije, ki pritekajo iz njih. Pomembna

je priprava komposta in pripravkov –pre-

paratov iz naravnega mineralnega rastlin-

skega in živalskega sveta.

Biodinamično metodo je v Sloveniji uvedla

Meta Vrhunc, ki je leta 1991 ustanovila prvo

društvo za biološko-dinamično gospodar-

jenje – Ajda Vrzdenec in kasneje še založ-

bo Ajda za strokovno literaturo. »DEME-

TER« (ime grške boginje plodnosti) je že

od leta 1928 ime svetovne blagovne znam-

ke za pridelke, ki so pridelani po biološko-

-dinamični metodi.

Vsem, ki se zanimamo za biodinamično

kmetovanje, priporočam, da se seznanijo

s ponudbo Založbe Ajda:

- setveni priročnik;

- Rudolf Stainer: »Temelji uspešnega

kmetovanja v luči duhovne znanosti« in

»Kako doseči spoznanja višjih svetov«;

- Sattler – Wistinghausen: »Kmetovanje

po biološko-dinamični metodi«;

- Maria Thun: »Praktično vrtnarjenje« in

»Bio čebelarjenje«;

- Meta Vrhunc: »Preparati«;

- Michael Kassner: »Celostna prehrana

skozi življenje« in »Celostna prehrana,

sedem žit v prehrani«.

V Sloveniji so nosilci biodinamične me-

tode kmetovanja organizirani v društvu

Ajda.

2.5. Rodovitne gomilaste grede

Kitajci tradicionalno gojijo zelenjavo na

gomilastih gredah. Tako povečajo obdelo-

valne površine, dosegajo zelo bujno rast in

velike pridelke na malem prostoru. Evro-

pejci so to rešitev prevzeli in razvili tako

imenovano germansko gomilo.

Z gomilasto gredo pridobimo:

- večjo setveno površino,

- bogato rast korenin in rastlin; zrasla

je npr. špinača velikosti 80 centime-

trov,

- lažjo obdelavo, ker se manj sklanjamo,

- dobro drenažo,

- povečanje humusa,

- dolgotrajno dodatno segrevanje ze-

mlje.

Gomilasto gredo se postavi v smeri se-

ver – jug. Širina grede naj bo okoli 180

centimetrov. Najprej se skoplje v zemljo

20 centimetrov globoko jamo. Na dno se

za drenažo položi narezane veje in šibe.

Povrhu se položi ruša, ki smo jo izkopali

tako, da jo obrnemo tako, da so korenine

navzgor. Dodamo 25 centimetrov meša-

nega vlažnega listja, ki ga pokrijemo s 5

centimetrov zemlje. Povrhu damo okoli 5

centimetrov hlevskega komposta, ki ga

zmešamo z malo prsti in šoto. Sledi 15 cen-

timetrov grobega vrtnega komposta, nato

5 centimetrov komposta iz gnoja z mno-

gimi deževniki. Za vrhnji sloj nasujemo 15

centimetrov vrtne zemlje, ki je zmešana z

zrelim kompostom in šoto.

Mnogo Kitajcev ima v kuhinji oziroma sta-

novanju velike omare višine 2,5 metra, v

katerih na večih policah velikosti okoli 2 m2

gojijo na umetni sončni svetlobi zelenjavo

in gobe na hidroponski način.

Na gomili prvi dve leti sadimo rastline, ki

potrebujejo veliko dušika in drugih gnojil,

ki jih sicer sadimo na najbolj sveže pogno-

jeno zemljo. Potem se dve leti sadi rastline

drugega kolobarja in nato glede gnojenja

najmanj zahtevne rastline.

Gomilarstvo sodi v sonaravni način vrtnar-

jenja. Rastline pa rastejo zelo hitro. Oseb-

no raje vidim, da na mojem vrtu na strehi

zelenjava raste bolj počasi. Zrastejo čvrste

rastline.


14

Na mojih gredah na strehi upoštevam

posamezne ideje gomilarstva. V spodnjo

plast zemlje mešam listje, kompost, zmle-

te veje. Ta spodnji del zemlje vsako leto

prekopljem. Če bi imel na razpolago pre-

malo prostora za vrtnarjenje, bi se odločil

tudi za gomilarsko sonaravno vzgojo ze-

lenjadnic.

Pri vrtu na strehi je zelo pomembna teža

gredic. Gomilarska greda bi zelo močno

obremenila nosilno konstrukcijo.

2.6. Hidroponika

Rastline rabijo za svojo rast samo vodo,

svetlobo, zrak, mineralne snovi in nekaj, na

kar se lahko oprimejo. Lepo rastejo, če se

jih posadi v substrat iz peska, mivke, ver-

mita in kamene moke. V substrat se mora

stalno dovajati umetna ali naravna gnojila,

raztopljena v vodi. Rastline neposredno

posesajo hranilne snovi. Doseže se lah-

ko dva do trikrat večje pridelke, kot pri

vzgoji rastlin na humusno z mikroorga-

nizmi bogati živi zemlji.

Ker se rastlinam stalno dovaja obilo hra-

nilnih snovi, se rastišče ne izčrpa. Če se

pri hidroponski vzgoji rastlin uporablja

umetno gnojilo, se v proizvodnji gnojil

porabi veliko energije. Rastna podlaga

se z dovajanjem raztopine stalno obna-

vlja. Ker se odcedek raztopine zajema in

večkrat polije na rastišče, ne pride do iz-

piranja fosforja in dušika v morje. Hidro-

ponika na podlagi umetnih gnojil je zato

ekološko bolj sprejemljiva kakor gnojenje

zemlje z umetnimi gnojili v tradicional-

nem kmetijstvu.

Na bengalskih hidroponskih vrtovih zraste

letno na 1 m2 rastišča 26 kilogramov riža,

18 kilogramov pšenice, 385 kilogramov

krompirja, 26 kilogramov koruze, 31 kilo-

gramov pese, 28 kilogramov graha in 800

kilogramov paradižnika. Ker revni Bengalci

niso imeli denarja za nakup umetnih gno-

2. VRSTE KMETOVANJA | Sonaravni vrt na strehi

Rodovitna gomilasta greda

15

jil, so zanje angleški znanstveniki že pred

več kot šestdesetimi leti razvili organska

alternativna gnojila. Za gnojilo se zmeša

v vodno goščo roževina, kostna moka,

apnenec, dolomit, lesni pepel in rja. Z vo-

dno raztopino, ki izteka iz take mešanice,

se oskrbuje rastline.

V Sloveniji zaradi bolezni norih krav ni do-

voljeno gnojenje rastlin z roževino in ko-

stno moko. V EU je to dovoljeno.

Na spletu je bogata ponudba tekočih gno-

jil in vsega, kar se potrebuje za organsko

hidroponiko. Cene so precej visoke.

Ali je mogoče za hidroponično vzgojo ra-

stlin uporabljati doma pridelano prevrelko

iz gnoja, komposta, kopriv, gabeza, zelišč

in drugega rastlinja, ne vem.

Če bi se človeštvu zgodila mala ledena

doba ali bi prišlo do zelo hudega pomanj-

kanja živil, si bomo lahko na in ob zgrad-

bah v mestih na organsko hidroponski na-

čin pridelali veliko zelenjave in sadja.

Če statika vaše zgradbe ne prenese obte-

žitve s težko zemljo, je lahko hidroponsko

gojenje zelenjave ekološko še vedno bolj-

ša rešitev kakor kupovanje zelenjave, ki

je prepotovala tisoče kilometrov in so jo

vzgojili na hidroponski ali pa tradicionalni

način in jo gnojili z umetnimi gnojili.

(Marjetka Krese: »Hidroponika«, ČZP

Kmečki glas 1989 Ljubljana,

Jože Osvald, Marinka Kogoj Osvald: »Go-

jenje rastlin v zavarovanem prostoru« ČZP

Kmečki glas, Ljubljana 1994)

Natalie Jeremijenko je ustvarila hidropon-

ski vrt nizke zelenjave na vrhu nebotičnika

sredi New Yorka.

Eduard de Bon je svetoval prebivalcem

Caracasa, da naj gojijo na vrtovih na stre-

hah koristne rastline na hidroponski način.

Revni prebivalci se tako lažje hranijo. Za-

služijo nekaj denarja tudi s prodajo svojih

pridelkov.


Hidroponska pridelava v posodi

17Sonaravni vrt na strehi | 3. SAMOOSKRBA Z ZDRAVIM SVEŽIM SADJEM, JAGODIČJEM IN ZELENJAVO

3. SAMOOSKRBA Z ZDRAVIM SVEŽIM SADJEM, JAGODIČJEM IN ZELENJAVO3.1. Za varno lastno zdravo zelenjavo

in sadje!

V naši družini smo navajeni jesti veliko

zdrave sveže zelenjave ter dobrega zre-

lega domačega sadja. Tradicija in znanje

gresta iz roda v rod. 70 % slovenskih go-

spodinjstev ima vrtove.

Z domačim vrtom smo preživeli brez lako-

te drugo svetovno vojno od leta 1941 do

1945. Uporno Ljubljano so fašistični oku-

patorji zagradili z žično ograjo. Moj oče je

tedaj vzel od občine v najem še ne dode-

lano cesto. Preorali smo jo in več sosedov

je naredilo vrtove. V mestu smo ob hiši z

vrtom in na njivi, veliki 1000 m2, redili koze,

prašiče, zajce, kokoši, gosi.

Tudi v času pomanjkanja hrane, po drugi

svetovni vojni od leta 1943 do 1955, smo

večino hrane pridelali sami na naših vrto-

vih in njivah.

Pri kupljeni zelenjavi in sadju dandanes

ne veš, kaj kupuješ. Nihče zares ne jamči,

da ješ kakovostno in popolnoma zdravju

neškodljivo hrano. Moj brat Uroš je v hi-

permarketu kupil dve solati. Eno so pojedli

takoj, drugo je zavil v papir in jo shranil v

hladilniku. Pozabil je, da ima shranjeno so-

lato. Čez 14 dni jo je vzel iz hladilnika. Bila

je popolnoma nespremenjena, vendar jo je

odnesel na kompostnik. Čez en mesec je

prekopaval kompost in naletel je na solato,

ki je bila še vedno nespremenjena. Ali je

solata, ki ne zgnije, zares zdravju neško-

dljiva?

V naši družini smo spoznali, da se velja

zanesti predvsem na domačo sonaravno

pridelavo zelenjave in sadja, ki pa jo je

potrebno dopolnjevati predvsem s kon-

trolirano biohrano lokalnih kmetovalcev.

3.2. Obremenitev strehe

Ko sem pred 20-imi leti gradil mansardno

stanovanje v tretjem nadstropju na vrhu

hiše – dvojčka, nisem razmišljal o vrtu na

strehi. Nad dnevno sobo velikosti 7 x 5

metra sem naredil ravno streho iz lesene

konstrukcije. Čez sredino sobe smo dali

nosilni leseni tram dolžine 7 metrov. Na zi-

dane zunanje stene dnevne sobe in čez ta

tram smo naredili streho iz desk. Vgradili

smo 25 centimetrov izolacije iz kamene

volne. Poleti se je streha vseeno pregreva-

la, tako da je bilo v dnevni sobi, ko so bile

zunaj temperature več kot 30 °C, prevro-

če. To ravno streho smo prekrili z alumini-

jasto pločevino. Nagib strehe je 2 %, tako

da deževnica lepo odteka.

Prvič sem vrt na strehi naredil leta 1994 le

kot negotov poizkus. Zbil sem nekaj plo-

hov in nasul kakih 20 centimetrov zemlje.

Gredic še nisem prekrival. Gnojil sem tudi

z umetnimi gnojili. Pokazalo se je, da lahko

zraste kar precej zelenjave. Tudi poletno

pregrevanje strehe se je zmanjšalo. Nato

pa je čez sosedove in našo streho zaple-

sal mali tajfunček. Vrgel je aluminijasto

pločevino v zrak. Pri sosedih je zmetal s

strehe nekaj azbestnih valovitk. Tudi na

naši strehi so začele azbestne valovitke

pokati, zato smo jih zamenjali z zelo kvali-

tetno jekleno kritino podjetja Trimo d.d. iz

Trebnjega. Na ravnem delu strehe pa smo

prekrili aluminijasto pločevino z debelo

bitumensko strešno lepenko oziroma va-

rilnim trakom »Izotek« tovarne Izolirka, da-

nes podjetje Fragmat TIM d.o.o. Ljubljana,

www.fragmat.si. Kjer na lepenko oziroma

bitumenski lepilni trak sije sonce, je le-ta

razpokal po 15. letih. Lepenka, ki je prekri-

ta z gredicami, je ostala nespremenjena.

Ko smo prekrivali streho na novo, smo

montirali tudi sončne grelnike za sanitarno

vodo. Rezervoar za 300 litrov tople vode

je več kot dovolj velik za naše potrebe gle-

de sanitarne vode.

Ker sem doživel prve uspehe z vrtom na

strehi, sem se odločil za bolj kakovostno

ureditev gredic. Z ženo sva se začela po-

gajati, ker jo je bilo strah, da ji bo padla

greda na glavo. Moj oče Ciril, gradbenik, je

zaprosil gradbenega inženirja – statika, da

je opravil izračune statičnih obremenitev.

Upoštevati moramo, da tehta 10 centime-

trov debel sloj namočene humusne zemlje

na en kvadratni meter okoli 150 kilogra-

mov.

18

Temu moramo dodati še možno obreme-

nitev 1,5 metra debeline snega. Če zapade

večja količina snega, ga zmečem iz ravne-

ga dela strehe.

Inženir – statik je izračunal, da je treba

močno oja čati lesen nosilni tram, zato

smo nad ta tram položili jekleno traverzo

višine 30 centimetrov na razponu 7 me-

trov. Leseni nosilni tram smo obesili s po-

močjo jeklenih vezi na ta jekleni nosilec.

Ko je bilo to opravljeno, smo šele naredili

na novo gredice skupne velikosti 20 m2.

Nanosili smo 30 centimetrov zemlje, tako

da znaša obremenitev na en kvadratni me-

ter okoli 450 kilogramov. Večina zelenjave

bi lahko uspevala na 20 centimetrov de-

belem sloju zemlje. Če bi zasadil drevesa,

pa bi moral nanositi 50 centimetrov de-

bel sloj zemlje. Vse gredice se naslanjajo

na nosilne z betonsko malto zidane stene

dnevne sobe. Nad odprti prostor dnevne

sobe segajo največ 1,5 metra.

Ker smo morali prevrtati streho zaradi vezi,

je včasih tudi zamakalo v dnevni prostor.

Lani smo tisti del strehe, ki je izpostavljen

soncu, ponovno prekrili s še enim slojem

bitumenske lepenke ter zavarili maso okoli

vezi. Sedaj nič več ne zamaka.

Sodobni materiali omogočajo varno in ka-

kovostno prekrivanje ravne strehe. Ko po-

lagaš in variš bitumensko lepenko, je treba

to delo opraviti zelo pazljivo in natančno.

Ko smo uredili nove gredice in obdali po-

hodni del ravne strehe z lesno oblogo, se

v najhujši večdnevni vročini naša dnevna

soba ni več tako močno segrevala. Plast

zemlje učinkuje kot zelo dober izolator.

Meritve učinkov zelene strehe v Kanadi so Grede na strehi in zimski vrt

3. SAMOOSKRBA Z ZDRAVIM SVEŽIM SADJEM, JAGODIČJEM IN ZELENJAVO | Sonaravni vrt na strehi

19

pokazale, da se za ogrevanje in hlajenje

porabi 26 % manj energije. Če se poveča

sončno sevanje ozelenjene strehe, pride

do bolj intenzivnega ohlajevanja strešne

površine zaradi izhlapevanja vlage, ki se

pretvarja v vodno paro. Proces uparjanja

potrebuje energijo. Ker ne prenesem veli-

ke vročine, smo vseeno namestili klima na-

pravo. Vključimo jo le ob hudi vročini šele

sredi dneva. Nato deluje nekaj popoldan-

skih ur, proti večeru jo lahko izklopimo. Če

na strehi ne bi bilo vrta, bi jo imeli verjetno

prižgano veliko več ur.

Če se boste lotili ureditve vrta na strehi,

vsem priporočam, da si priskrbite stro-

kovno mnenje inženirja gradbeništva, ki je

strokovnjak za statiko.

Ljubljana je na potresnem območju. Pri-

bližno vsakih 100 let doživimo Ljubljanča-

ni hud potres. Naše zgradbe so praviloma

železobetonske in potresno varne. Toda,

če streho obremenimo še z dodatno ve-

liko težo, je to dopustno le, če nam tak

podvig svetuje strokovnjak. Če bi se dr-

žava odločila kakorkoli urediti to proble-

matiko, bi predlagal, da za vrt, ki streho

dodatno močno obremeni, investitor pri-

dobi mnenje strokovnjaka. Za preurejanje

zgradb, s katerim se zgradbe energet-

sko sanirajo in preuredijo za namene vr-

tnarjenja, naj ne bo potrebno pridobivati

gradbenega dovoljenja. Država naj določi

tehnična pravila, ki jih mora vsakdo spo-

štovati.

Če pa se resno posega v statiko zgradbe,

naj si vsakdo preskrbi mnenje strokov-

njaka. Če takega elaborata ni, potem naj

imajo gradbeni inšpektorji pooblastilo, da

ustavijo nepremišljene posege.

3.3. Ureditev gredic in zavetrja na

strehi

Gredice na strehi so izpostavljene močne-

mu vetru. Veter piha predvsem iz vzhodne

Gredica na strehi s paradižnikom

Sonaravni vrt na strehi | 3. SAMOOSKRBA Z ZDRAVIM SVEŽIM SADJEM, JAGODIČJEM IN ZELENJAVO

20

in zahodne strani. Menim, da morajo v Lju-

bljani grede vzdržati vsaj sunke vetra hi-

trosti 300 kilometrov na uro. Takega vetra

sicer v Ljubljani še ni bilo. Toda glede na

izjemno pospešeno spreminjanje vreme-

na je tak veter mogoče pričakovati tudi v

Ljubljani. Ogrodje plastičnih tunelov nad

gredicami sem zato naredil iz močnih le-

senih kolov, ki sem jih pritrdil na jekleno

konstrukcijo gredic. Na vzhodni in zaho-

dni strani sem gredice obdal z 1,2 metra

visokim lesenim plotom, ki zaustavlja moč

vetra in daje senco rastlinam. Na severni

strani ščiti rastline stalna stena iz plastične

folije.

Na podlagi posvetovanja z Matejem Ker-

nom (Izolacija KERN d.o.o., Radomlje,

www.izolacija-kern.si) sem na bitumensko

strešno lepenko najprej položil 0,5 milime-

tra debel sloj močnega polivinila. Če take

zaščitne podlage ne narediš, se lahko zgo-

di, da korenine rastlin razjedo betonsko ali

drugačno strešno oblogo. Ker na polivinil

ne sije sonce, brez problemov že veliko let

opravlja svojo zaščitno funkcijo.

Na to podlago smo postavili jekleno kon-

strukcijo gredic iz močnih železnih profilov,

ki smo jih zavarili na strehi. Na to konstruk-

cijo smo pribili jekleno pločevino, s kate-

ro smo prekrili streho. Ta strešna kritina je

obdana na notranji strani z 2 centimetra

debelo plastjo zelo čvrste in kakovostne

izolacije. Nato smo na zunanji strani gredi-

ce obdali še z 10 centimetrov debelo izola-

cijo kamene volne, podjetja Termo – danes

Knaufinsulation d.o.o. iz Škofje Loke, www.

knaufinsulation.si, ki smo jo zavili v polivi-

nil. Na zunanji strani smo te obloge obdali

z leseno oblogo. Sonce pa vseeno še ve-

dno premočno pregreva in suši zemljo.

Na polivinilasto dno grede sem položil 10

centimetrov debel sloj kamene volne to-

varne Termo. Ta drenažni sloj zelo učin-

kovito delno zadržuje in odvaja odvečno

vodo. Deževnica ali pa voda, s katero za-

livam gredice, lepo odtekata. Za drenažo

sem dodal še glinene kroglice.

Na sloj kamene volne sem položil filtrirno

blazino oziroma 1 centimeter debel filc ozi-

roma porozno ponjavo, ki se jo uporablja

npr. pri izgradnji avtocest. Ta ponjava učin-

kovito zadržuje zemljo, tako da ne prehaja

v spodnjo plast kamene volne. Dež zemlje

zato ne izpira.

Gredice so visoke 40 centimetrov. V

osnovni šoli smo se učili o babilonskih vi-

sečih vrtovih. To zgodovinsko misel sem

udejanjil tako, da imajo buče, kumare,

grah, paprika, brstični ohrovt v gredi le ko-

renine, stebla pa rastejo čez stranice tako,

da je rastno območje zelenjave precej ve-

čje kot površina gredic.

Leseno ogrodje, ki nosi plastične tunele, je

po mnogih letih začelo razpadati. Postavil

bom še dodatne gredice. Z uporabo ka-

mene volne podjetja KNAUF INSULATION

d.o.o., ki vpija in zadržuje vodo bom po-

skušal narediti grede na katerih bo manjša

debelina zemlje in bodo zato manj obre-

menjevale strešno konstrukcijo. Ves ske-

let bom naredil iz lesa. Zavzemam se za

večjo vgradnjo lesa saj les veže za dese-

tletja CO2. Leseno konstrukcijo bom pred

glivami in insekti zaščitil s »Silvanolinom«,

ekološko ustreznim proizvodom podjetja

Silvaprodukt d.o.o., Ljubljana www.silva-

produkt.si, ki za več kot 50 let uspešno

Ekološki premaz za dolgoletno zaščito lesaPozimi so gredice z radičem in motovilcem po-

krite

Leseni plot ščiti gredice pred hudim vetrom


21

zaščiti les, ki je izpostavljen dežju in snegu

oziroma vsem vremenskim razmeram.

3.4. Kombinacija vrt na strehi, zimski

vrt, terase in odprti balkoni

Ko smo gradili naše mansardno stanova-

nje, smo v prostor velikosti 7 x 4 metre

združili dnevni prostor in kuhinjo. Proti

jugu smo vgradili velika steklena balkon-

ska vrata, na eni strani dnevne sobe pa

velika okna. Vrata in okna imajo dvojno

steklo. Pozimi sonce sije v celotno dnevno

sobo. Kasneje sva z ženo pokriti balkon, ki

smo ga zgradili pred dnevno sobo, spre-

menila v zimski vrt, tako da sva namestila

na sprednji del pokritega balkona dvojno

zasteklitev. Poleti ali za potrebe zračenja

polovico zunanje zasteklitve zimskega

vrta odpreva. Tako zimski vrt spremeni-

va v odprt balkon oziroma v sprednji del

dnevne sobe. Poleti, če je hudo vroče, za-

preva notranja balkonska vrata, tako da

ohlajava le dnevno sobo.

V zimskem vrtu vzgajava sadike, zelišča,

rože.

Oktobra, pred prvo zmrzaljo, se vsa ste-

klena vrata zimskega vrta zapre, od aprila

dalje, ko ni več nevarnosti pozebe, pa so

odprta. Seveda pa je odvisno od vremena

in temperatur, ali je odprto ali zaprto.

V zimskem vrtu, odprtih balkonih in na od-

prtih terasah lahko uspešno gojimo zele-

njavo in sadje v posodah ali zabojih. Lahko

vzgajamo rastline v visečih posodah. Ve-

liko je možnosti zlasti za vzgojo sadik na

malih površinah, tudi na okenskih policah

v stanovanju.

V zimskem vrtu, ki ga imam pred dnevno

sobo, sejem in vzgajam sadike že od sre-

dine decembra, zato lahko že sredi marca

presajam v gredice na strehi dobro razvite

in ukoreninjene sadike. Že v marcu mi tako

v zimskem vrtu cvetijo paradižniki, ki jih

že v aprilu prestavim na prosto. V oktobru

oziroma ko temperatura pade pod 8 °C,

prestavim paradižnike, paprike in malan-

cane nazaj v zimski vrt.

Velika večina Slovencev vrtnari le v raz-

dobju od marca do oktobra, ker ima zelo

malo hiš zimske vrtove oziroma ogrevane

rastlinjake.

Če bi tudi na podeželju k stanovanjskim

hišam in osnovnim šolam dogradili zimske

vrtove, bi lahko vrtnarili na sonaraven na-

čin skozi vse leto. Menim pa, da tak zim-

ski vrt ne potrebuje steklene strehe. Gre

za dozidavo terase, ki jo lahko uporabimo

tudi za vrt in za steklene stene, ki omo-

gočajo močno sončenje zimskega vrta in

dnevne sobe zlasti v razdobju, ko je pozi-

mi sonce zelo nizko nad horizontom. Po-

leti, ko je sonce visoko, se tak vrt odpre in

nam nudi prijetno senco.

Rastline, ki rabijo veliko sonca, bi lahko

prenašali oziroma prepeljali v loncih na Iz balkona imam lep razgled

Zimski vrt

Prija nam sonce V polsenci odprte terase mi je lepo


22

tlakovano površino pred zimskim vrtom.

Tako bi lahko po vsej Sloveniji gojili tudi

limone, pomaranče, mandarine, oljke, ar-

tičoke in še kaj.

Kombinacija zimski vrt in vrt na strehi ali

na terasi ali balkonu podaljša razdobje sa-

mooskrbe z zrelo povsem svežo zelenjavo.

3.5. Klimatske razmere – v Ljubljani

V Ljubljani imamo tipične štiri sezone. Mrzlo

je od novembra do marca. Temperature so

tudi od minus 20 °C do minus 25 °C. Pomlad

traja od marca do junija, jesen od septem-

bra do konca oktobra. Zmrzali se občasno

dogodijo tudi aprila ali maja, tako da lahko

pomrzne zgodnje cvetoče sadje, kot so ma-

relice, kivi, češnje, slive, breskve, nektarine.

Poletne vročine so običajno od druge po-

lovice junija do srede avgusta. Temperature

dosežejo tudi 37 °C. Običajne več dni traja-

joče vročine so nad 25 °C do 35 °C. Oktobra

se sem in tja že lahko pojavi prva zmrzal.

Vreme pa se zadnja leta zelo spreminja.

Večkrat imamo vročino in sušo že spomla-

di ali v septembru in oktobru. Več je na-

livov, hudega orkanskega vetra, nenadnih

otoplitev spomladi, jeseni in celo sredi

zime in ohladitev sredi poletja. Pada vse

bolj debela toča. Tako, kot so se zmešali

možgani neodgovornega človeštva gle-

de izpustov CO2 in drugih toplogrednih

plinov, tako se meša vremenu. V Ljubljani

je v letu 2010 padlo malo dežja in snega.

Dolgoletno povprečje znaša 1350 milili-

trov vode na m2, v letu 2010 pa je padlo le

1000 mililitrov vode na m2.

Povprečna temperatura je v Ljubljani zra-

sla v letu 2010 za celo stopinjo. Septem-

bra 2011 smo doživeli zapoznelo poletje.

Še oktobra se je bilo mogoče kopati v Ja-

dranskem morju.

Od oktobra 2011 do aprila 2012 smo doži-

vljali Ljubljančani stoletno sušo.

3.6. Osvetljevanje, ogrevanje,

zmrzovanje in senčenje

Na našem vrtu na strehi svetijo na rastline

sonce, luna in zvezde. Prve rastline pose-

jem v zimskem vrtu v male plastične lonč-

ke za novo sezono že decembra. Da rastli-

ne hitreje vzkalijo, jih nekaj dni občasno

Hudo me je prizadela pozeba

Takole me je preluknjala toča na nepokriti terasi Zakaj me nisi zaščitil z mrežo

Do junija sem si že opomogel toda letos nas bo

zelo malo

Prva zacvetim in prva rodim lepe češnje, ker me

greje zahodna stena hiše


23

postavljam nad radiator. Sredi zime rastejo

sejanci počasi. Nisem se odločil za umetno

dodatno osvetljevanje rastlin, ki rastejo

pozimi. Če bi poleg dnevne svetlobe upo-

rabljal še dodatnih 6 ur umetne svetlobe,

bi pridobil okoli 20 dni do stanja zrelosti

rastlin. Porabi pa se dodatna energija.

Pozimi, ko sije sonce, sončni žarki odlič-

no ogrevajo rastline in segrevajo ozračje

zimskega vrta. Če sonce sveti prehudo,

smo prisiljeni zastirati sončne žarke s poli-

estrsko vlaknasto folijo, ki svetlobo ublaži

in razprši. Okna ob vročini odprem, da se

prostor pretirano ne segreje oziroma da se

zrači. Če sem poskrbel za intenzivno pre-

zračevanje, senčenje sejancev in sadik ni

vedno nujno potrebno. V zimskem vrtu, ki

ga imamo kot sprednji del dnevne sobe,

imamo manjši radiator, ki zimski vrt segre-

va toliko, da se tudi ob hudem mrazu vzdr-

žuje temperatura nad 12 °C.

Pozimi sonce sije pod zelo nizkim kotom.

Osvetljuje ter dodatno ogreva poleg zim-

skega vrta tudi celotno dnevno sobo.

Mali radiator porabi nekaj energije. Sonce

pa s polno močjo skozi celotno stekleno

prednjo steno ogreva prostor. Nisem delal

izračunov, verjetno pa sta poraba energije

radiatorja in toplota sonca enako veliki.

Za vse sonaravno vrtnarjenje in hranjenje

živil porabimo zelo malo elektrike in plina.

Večino gredic na strehi sem pokril s poli-

estrsko folijo, ki je odporna proti ultravi-

joličnim žarkom. Preko zime pokrivam le

gredice, na katerih rastejo motovilec, por,

ohrovt, blitva, radič, solata posavka oziro-

ma rastline, ki nama sredi zime nudijo sve-

žo zelenjavo.

V začetku ali sredi marca posadim in po-

sejem v pokrite plastične tunele prvo zele-

njavo in zgodnji krompir. Tuneli so pokriti

nekako do srede aprila. Če je sonce zelo

močno, dvignem del folije, da se zrak ne

pregreva in se gredice zračijo.

V marcu in aprilu se pogosto pojavi poze-

ba. Običajno se temperatura za en ali ne-

kaj dni zniža na minus 2 °C do minus 5 °C.

Tedaj prižgem v tunelih na strehi eno ali

več sveč, da preprečim najhujšo pozebo.

Učinek plastičnih tunelov je dober. Rast se

zelo pospeši. Mlade rastline so zavarova-

ne pred hudim vetrom in hudimi nalivi. Ker

presadim v tunele že precej velike sadike,

zrastejo zelo hitro, ker je sonca v mesecu

marcu in aprilu že veliko. Cvet brokolija,

velik 30 centimetrov, sem letos pobral 28.

maja, cvetačo velikosti 20 centimetrov pa

2. junija. Špinačo, ki jo sejem pod tunel v

marcu, pobiram sredi meseca maja. Prvič

porežem blitvo sredi maja. Enako velja za

mladi krompir.

V aprilu plastično folijo s tunelov odstra-

nim. Grede tedaj vse prekrijem z mrežo

proti toči in vranam.

Sredi septembra pokrijem tunele s plastič-

no folijo. Pred prvo zmrzaljo poberem vse

paradižnike in vso drugo zelenjavo, ki ne

prenaša mraza. Rastline, ki rastejo v poso-

dah, prenesem v zimski vrt.

Tuneli niso zaprti tako, da bi bili zrakotesni.

Zrak se zato intenzivno menja. Ni dobro,

da se pojavi huda vlažnost v plastičnem

tunelu. V takem neogrevanem plastičnem

tunelu je temperatura zraka višja le za 3 °C

do 4 °C, kot znaša zunanja temperatura.

Zaradi otoplitve ozračja Zemlje je vreme

vse bolj nepredvidljivo. Letos je bil marec

nadpovprečno topel. Drevesa so pognala

Na strešni vrt sije sonce od zore do mraka

Dva sončna kolektorja nudita zadosti tople vode V drugi polovici aprila odstranim plastično folijo


24

cvetenje in brstenje prezgodaj. Nato smo

doživeli v aprilu dvodnevno pozebo, ki mi

je naredila veliko škode na kiviju, marelicah,

češnjah, paradižniku in zgodnjem krompir-

ju. Moral bom nekaj narediti zlasti glede

zaščite marelic in kivija. Rešitve še nimam.

Opažam, da je na vrtu na strehi malo bolj

mraz kot pri tleh okoli hiše. Paradižniki v

tunelu na strehi so mi pri prvi pozebi poze-

bli, v tunelu na tleh okoli hiše pa ne.

Veter v Ljubljani piha predvsem iz zaho-

dne, vzhodne, pa tudi severne strani. Gre-

de sem zato na vzhodni in zahodni stra-

ni pred vetrom zaščitil s 110 centimetrov

visokim lesenim plotom. Na severni strani

ščiti grede stalna stena iz plastične folije.

Ker mlade rastline vzgajam v zimskem

vrtu, tople grede ne potrebujem.

V spodnje plasti zemlje vrta na strehi da-

jem kompost ter listje in zmlete vejice ob-

rezanega sadnega drevja. Trohnenje te bi-

omase sprošča nekaj toplote.

Sončno svetlobo bi čez dan lahko akumuli-

ral v črne plastične cevi ali temne vreče, ki

bi ležale na zemlji znotraj gredic – tunelov.

Lahko bi dal na severno stran vseh gredic

kamenje, ki, kot vemo, čez dan zelo dobro

akumulira toploto in jo čez noč oddaja. Do

uporabe skal pa sem zadržan zaradi doda-

tne teže, s katero bi obremenil streho.

Dela gredic na strehi ne pokrivam s pla-

stično folijo. Če sočasno posadim solato

pod plastični tunel in na prosto, najprej

pojemo solato izpod tunela, kasneje pa ti-

sto, ki raste na odprti gredici na strehi.

Pozimi je na odprtih in tudi pokritih gredi-

cah vsako leto vsaj enkrat nekaj dni mraz

do minus 20 °C. Če je hud mraz, veliko

škodljivcev pomrzne.

Decembra oberem paradižnike in papri-

ke, ki dozorevajo v zimskem vrtu. Nato pa

vreče oziroma posode z zemljo postavim

na prosto, da tudi ta zemlja pomrzne tako,

kot se to dogaja v naravi.

Grede, na katerih gojimo paradižnike,

krompir, kumare, por, so ves čas pokrite,

tako da na rastline ne pada dež. Proti jugu

pa so te grede odprte, tako da sonce ne-

posredno sije na rastline. Paradižniki so

zato zelo okusni in čvrsti. Če se bliža huda

nevihta, gredico zastrem tudi na tej južni

odprti strani. Če pada dež na paradižnike,

se zelo hitro razbohoti plesen. Vsaj dva-

krat v času rasti paradižnike preventivno

poškropim z izvlečki njivske preslice.

Bralcem priporočam knjižici:

- Jože Osvald, Marinka Kogoj Osvald:

»Gojenje rastlin v zavarovanem prosto-

ru, ČZP Kmečki glas, Ljubljana 1994;

- Viktor Bajec: »Vrtnarjenje na prostem,

pod folijo in steklom«, Kmečki glas,

1994 Ljubljana,

V zelo hudi poletni vročini, ki traja več dni,

zaščitim rastline pred prehudo pripeko

tako, da jih zasenčim s poliestrsko vlakna-

sto folijo. Dokler jih nisem senčil, je sonce

rastline poškodovalo. Zaustavila se je rast.

Nekatere so se nenadoma posušile.

Veliko toplote potrebujejo paprika, kuma-

re, paradižnik, buče, fižol, glavnata solata,

beluši.

Srednja toplota ustreza zelju, cvetači, ko-

lerabi.

Malo toplote potrebuje motovilec, endivi-

ja, por, redkev, blitva.

Zelo veliko sonca potrebujejo paradižnik,

paprika, feferoni, jajčevci, korenček, red-

kvica.

Decembra posejana – maja obranaBrokoli, ki je imel 30 cm premera

Odpri mi, da poletim


25

Solata, peteršilj, špinača in čebula rastejo

dobro na soncu in v polsenci.

3.7. Rastline v loncih in posodah

Moja žena vzgaja na prednjem delu dnev-

ne sobe, kjer imava zimski vrt, rože. Poleti

prenese na zunanjo stran zimskega vrta in

na odprto teraso tiste, ki imajo rade sonce.

Dišavnice gojim na odprti terasi, ki je pred

mojo delovno sobo. Majaron, timijan, še-

traj, zeleno, peteršilj in baziliko gojim v

lončenih loncih in plastičnih posodah, ki

imajo rezervoar vode. Pozimi in spomladi

postavim lonce na sonce, v hudi poletni

vročini pa v polsenco.

Vsak dan jih zalivam, ker se zemlja zelo hi-

tro posuši. V loncu velikosti 30 x 30 cen-

timetrov raste rožmarin. Pozimi ga prene-

sem v zimski vrt, sicer bi pozebel.

Zemljo za lonce, korita in vreče, v katerih

raste zelenjava, pripravim iz 1/3 vrtne hu-

musne zemlje ali zemlje krtin, 1/3 kompo-

sta iz povsem preperelega konjskega gno-

ja, 1/3 komposta pa iz vrta. Dodam nekaj

mivke, vermita in kamene moke. Na dno

loncev, korit ali plastičnih vreč dam dre-

nažni sloj debeline vsaj nekaj centimetrov.

Najbolje se obnese kakšen vpojni ali grudi-

čast material, npr. pesek, glineni odkruški,

lesene vejice, plastična ločilna folija itd.

Za gojenje plodovk paradižnika, kumar,

fižola, jajčevcev, paprik, feferonov, ko-

renčka, zelja, ohrovta, brokolija, cvetače

in krompirja morajo biti posode po mojih

izkušnjah minimalnega premera vsaj 30

centimetrov in globine 30 centimetrov.

Solata, peteršilj, špinača, zelena, čebu-

la, česen, redkvice, jagode, zelišča, rože

uspevajo lepo v koritih, ki so globoki vsaj

15 centimetrov in široki 15 centimetrov.

Limona mi je pred leti rasla uspešno v ko-

ritu iz hrastovih desk širine 60 centimetrov

in globine 60 centimetrov. Korito je z leti

razpadlo. Limone ni bilo lahko prestavlja-

ti iz odprte terase, kjer je rasla poleti, na

zaprto stopnišče, kamor smo jo pospravili

pred prvo zmrzaljo. Imela je lepe sadeže.

Toda močno so jo napadale uši in kaparji.

Pozimi so ji odpadali listi, ker sem jo pre-

nesel na mrzlo stopnišče, na katerem pa

ni bilo zadosti svetlobe. Tedaj sem bil tako

zaposlen s službenimi zadevami, da se ni-

sem zares pozanimal, kako rešiti problem.

Limono sem oddal, ker je nisem znal vzga-

jati, kot je treba.

Moj bratranec Janče je bolj uspešen. V ne-

ogrevanem zimskem vrtu, ki ga ima pred

dnevno sobo, ima že 22 let limono, ki jo

poleti prestavi na prosto. Pozimi zimski vrt

zastira, da ga sonce ne segreje premočno.

Ko ga še ni zastiral, so limoni odpadali listi.

Limona ima pozimi rada konstantno tempe-

raturo med 5 °C in 10 °C. Potrebuje svetlobo,

ne pa vročine in seveda ne prenese mraza.

Spomladi, ko prestavi limono na prosto,

umije liste z milnico. Nato limono opere z

deževnico. Limono je presadil trikrat. Limo-

na je že velika. Odločil se je, da bo skrajševal

veje, tako da bo koreninski sistem zadosti

velik za oskrbo drevesa. Limono gnoji z or-

ganskimi gnojili. Uporablja gnojilo za agru-

me in tekoče gnojilo. Limono ima na vrtu na

plastičnem podstavku, sicer mu pridejo v

posodo s koreninami deževniki.

Limona mu cveti spomladi in jeseni. Tedaj

zelo lepo diši. Oprašujejo jo čebele.

Zelo pazi, da se vejice nikjer ne dotikajo

zemlje ali sosedovih dreves, ker se takoj

Aloe vera zdravi vse

Vode in sonca si želim

Kako lepo, da me vsi vidijo na balkonu


26

pojavijo mravlje. Z lepilnim trakom, ki ga

večkrat zamenja, je ovil steblo limone.

Tako je vsaj delno uspešno preprečil mra-

vljam, ki prinašajo uši in kaparje, dostop

nanjo. Če se vseeno pojavijo kaparji, jih

odstrani ročno. Letno obere okoli 60 li-

mon. Lupina je užitna. Lupino limone

posuši. Uspešno vzgaja tudi mandarino.

Decembra obere med 2 in 3 kilograme

dobrih mandarin.

Cisterno, ki jo je uporabljal za kurilno olje,

je očistil in preuredil v rezervoar za dežev-

nico. Naredil je še en rezervoar za dežev-

nico. S 5 m3 deževnice zaliva celoten vrt.

Moj brat Uroš in svakinja Tončka imata li-

mono pozimi v svetli hladni spalnici. Limo-

na poleti lepo raste v polsenci na prostem.

Sadeži so zelo lepi. Limone imajo tanko

lupino, ki jo lahko uporabijo za kuhanje in

pečenje. Glavna nadloga so kaparji, ki jih

prinesejo mravlje. Ko je Tončka ovila ste-

blo limone z lepilnim trakom, so mravlje

naredile most. Nekaj se jih je žrtvovalo,

tako da so v vrsti naredile čez lepilni trak

mostiček, ostale so si tako utrle pot na

drevesce. Kaparji spuščajo sladko lepljivo

snov. Gre za zoprno nadlego. Najbolj učin-

kovito in zanesljivo je ročno odstranjeva-

nje kaparjev.

Tončka goji kaktuse aloevera. Pozimi jih

spravi v hladen svetel prostor, v katerem

ne zmrzuje. Če koga popikajo komarji ali

druge žuželke, odreže košček lista. Izcedi

se želirni gel, ki blaži srbeči del kože.

Moja sošolka iz pravne fakultete Alenka Je-

lenc Puklovec in njen soprog Janko Puklo-

vec gojita na odprti terasi v večstanovanj-

ski zgradbi mala sadna drevesa. Na 14 let

starih jablanah pridelata okoli 60 jabolk, na

7 let starem belem ringloju več kot 35 sa-

dežev in na malih sedem let starih češnjah

nekaj lepih češenj. Njuni vnuki imajo natan-

čen pregled nad pridelavo sočnih sadežev.

Drevesca rastejo v zemlji v betonskih ko-

ritih globine in širine okoli 50 centimetrov.

Nanje padata dež in sneg. Alenka krepi

drevesca s polivko, ki jo pripravi iz rmana,

kamilic in kopriv. Drevesc sicer ne škropi.

Nimajo ne uši ne plesni.

Drevesa, ko spomladi cvetijo, krasijo tera-

so. Olepšana zelena terasa jima predsta-

vlja prostor za sproščanje možganov. Mra-

vlje so nadloga, ki jo preganjata s pecilnim

praškom.

Drevesa obrezujeta, da vzdržujeta ravno-

vesje obsega korenin in stebla z vejami.

Zemlji le dodajata substrate in gnojila.

Drevesc ne presajata. Sadike drevesc sta

kupila v sadni drevesnici Studenec, ZS-Za-

vod Ljubljana www.drevesnica.lj.kgzs.si

Znancu na odprti terasi v Ljubljani že več

let uspevajo češnje, jabolka, hruške.

Za sajenje sadnega drevja nizke rasti, ja-

godičevja, špargljev, rabarbare naj bodo

posode minimalne širine 50 centimetrov in

Limono je Janče obrezal


Počakaj, da zrastemo

Še malo sonca pa bom rumenaDeževnica v bivšem rezervoarju za kurilno olje

27

globine 50 centimetrov. Če rastlin ne pre-

stavljamo, si lažje privoščimo večje posode

za njihovo rast. Moj bratranec Ivan ima po-

sodo z limono na podstavku s kolesci, tako

da jo zlahka prevaža na drugo lokacijo.

Rastlinam, ki rastejo v loncih vsaki dve leti

zamenjam zemljo. Staro izrabljeno zemljo

iz posod vržem na kompost, da se obnovi

in si odpočije.

Presnova organske snovi poteka v poso-

dah hitreje, ker ima zemlja dostop do zra-

ka iz vseh strani. Ko posadim sadike, do-

dam še nekaj organskega gnojila v obliki

peletov. Plodovke pa gnojim vsaka dva te-

dna z organsko prevrelko iz kopriv, gabeza

in svežega gnoja. Rastline zemljo v loncih

intenzivno izčrpavajo, zato potrebujejo

več hranil zlasti v času bujne poletne rasti.

Na zunanji balkonski polici širine 50 centi-

metrov in dolžine 7 metrov, ki je pokrita s

streho, gojim na močnem soncu v plastič-

nih vrečah jajčevce, kumare, papriko, fefe-

rone in paradižnik. Dež zmoči te rastline le,

če ga veter nosi od strani.

Uporabljam plastične vreče, v katerih sem

domov pripeljal uležan konjski gnoj. Vre-

če sem 5 centimetrov od spodnjega robu

na več mestih preluknjal, tako da na dnu

vreče stoji malo vode, vsa druga odvečna

voda pa odteče. Vreče sem proti sončni

pripeki izoliral z leseno ploščo debeline

2,2 centimetra. Obdal sem jih z več sloji

lepenke in plastično kopreno. Zemlja se

zato ni preveč segrevala. Vseeno pa sem

ob sončnih poletnih dnevih zalival vsak

dan, ob oblačnosti pa bolj poredko.

Velike sadike v vreče posadim že konec

februarja. Paradižnik, paprika, jajčevci in

kumare do aprila rastejo v zimskem vrtu.

Sredi aprila vreče z že zelo velikimi rastli-

nami prestavim na prosto. Prva kumara,

velika 30 centimetrov in težka 60 deka-

gramov, je dozorela 20. maja. Paradižniki

so začeli zoreti zadnje dni maja. Ko vreme-

noslovci najavijo pozebo, vreče prestavim

nazaj v zimski vrt. O pridelavi rastlin v po-

sodah nas informira knjiga »Posodovke«,

Vardjan Franc, ZKM.

Vsakdo, ki ima odprt balkon ali teraso, lah-

ko doseže zelo zgodnji pomladanski pri-

delek in zelo pozno jesenskega.

V viseči košari sem gojil jagode, tako da

sem košaro oblekel v staro jopico za za-

ščito pred preveliko vročino. V zemljo sem

dal veliko komposta. Zalival sem vsak dan.

Enkrat tedensko sem zalival z organski-

mi gnojili. Ker me nekaj dni ni bilo doma,

so se jagode hudo poškodovale. Ta način

vzgoje rastlin sem opustil, ker terja preveč

rednega zalivanja tudi dvakrat na dan.

Vsa sem užitna

Ringlo v malem loncuJabolka na odprti terasi

Alenkina drevesca


28

3.8. Zemlja

Na vrt na strehi smo nanosili nad tretje

nadstropje vrtno zemljo, ki sem jo nako-

pal na vrtu pri moji rojstni hiši. Moji star-

ši so vzdrževali vrt od leta 1935 in ga re-

dno gnojili predvsem s hlevskim gnojem.

Zemlja je bogata s humusom. Zemlja je

nastala iz naplavin reke Gradaščice, ki

je nanosila zemljo bogatega dolomitno

apnenčastega sestava. V zemlji je precej

ilovice. Največ sem na vrt na strehi nano-

sil te zrele vrtne zemlje. Del zemlje sem

nabral na raznih krajih Slovenije. Menim

namreč, da je dobro, če je zemlja boga-

ta z raznovrstnimi minerali. Posul sem jo

večkrat s kameno moko in tudi z apnom.

Mikroorganizmi so tako preskrbljeni z obi-

ljem naravnih mineralov. Ko sem opazil, da

listi niso zadosti zeleni, sem dvakrat zalil

zemljo z raztopino, bogato z železom. Ker

s pobranimi pridelki zemljo osiromašimo,

menim, da jo je potrebno redno bogatiti z

organskimi gnojili in kameno moko in dru-

gimi naravnimi mineralnimi snovmi.

Ker je bila zemlja vseeno preveč zbita, sem

nanosil na streho tudi nekaj mivke iz reke

Save in Malega grabna. Trdno zagovarjam

stališče, da naj rastline rastejo v zemlji.

Samo v zemlji lahko normalno delujejo v

sožitju vsi mikroorganizmi vključno z gli-

vami. Samo v zemlji se lahko uveljavlja

sožitje rastlin in gliv – mikroriza o čemer

je napisala prispevek moja vnukinja Janja

Rudolf, ki študira Sredozemsko kmetijstvo

na Univerzi na Primorskem Zemljo le bo-

gatim z dodatnimi organskimi in naravno

mineralnimi materiali. V zadnjih 18. letih

sem vsako leto nanosil na gredice, ki me-

rijo 20 m2, veliko šote, uležanega konjske-

ga gnoja, komposta iz hlevskega gnoja,

kupljenega substrata za sejanje in sajenje

sadik, kamene moke ter drobirja iz zmle-

tih vejic. Zakopaval sem listje in plevel ter

kompost z našega vrta. Mikroorganizmi

vso to organsko hrano predelajo. Vedeti

je treba, da iz 100 kilogramov hlevskega

gnoja nastane le 1kilogram humusa.

V Cinkarni Celje d.d. www.cinkarna.si so mi

naredili analizo zemlje.

Analiza je pokazala, da je zemlja v gredah

na moji strehi zračna, prepustna, močno

humusna z visoko vrednostjo hranil in s

pH vrednostjo talne raztopine 7,3 tako, da

je rahlo alkalna. V zemlji je preveč fosforja.

Priporočili so mi, da tla nekaj časa ne gno-

jim ne z organskimi ne z naravnimi mineral-

nimi gnojili. Vsebnost težkih kovin kadmija

(Cd), bakra (Cu), Niklja (Ni), Svinca (Pb),

celotnega kroma (Cr) ni problematična.

Vsem, ki se boste lotili urejanja gredic na

strehi predlagam, da naredite predhodno

analizo zemlje oziroma substratov preden

jih tovorite visoko na streho, teraso ali bal-

kon. Ko kupujete substrate zahtevajte od

prodajalcev certifikate o ustreznosti ze-

mlje. Marsikdo, ki si ureja vrt v mestu ob

hudo prometni cesti ne da je zemlja lahko

hudo onesnažena z težkimi zdravju zelo

škodljivimi kovinami.

3.9. Obdelava zemlje

V skladu z nauki sonaravnega vrtnarjenja

sem že pred leti prenehal s prekopava-

njem oziroma obračanjem zemlje z lopa-

to. Dokler sem vrhnjo zemljo na gredah na

strehi zakopaval v spodnjo plast zemlje, ni

bilo zadosti deževnikov. Sedaj najprej po-

rinem na stran vrhnjo plast zemlje debeli-

ne 5 do 10 centimetrov, v kateri je največ

mikroorganizmov. Nato spodnjo plast ze-

mlje prekopljem z lopato. V ta spodnji sloj

zemlje dodam ostanke zastirke, sveži ple-

vel, ostanke zelenjave, listje in zdrobljene

drevesne vejice. Potresem tudi nekaj šote,

komposta in organskih gnojil. Vse, kar

tako zakopljem v enem letu, sprhni. Zgle-

da, da v tako intenzivno prezračeni zemlji

mikroorganizmi ne delujejo samo v vrhnji

plasti zemlje, ampak tudi v globini 20 do

35 centimetrov debele plasti zemlje. Nato

razprostrem čez spodnjo plast zemlje vrh-

njo s humusom in mikroorganizmi bogato

zemljo debeline 5 do 10 centimetrov. Ze-

mlja dobiva zrak z vrha, od strani in tudi

od spodaj. Zemljo v času rasti vsaj dvakrat

z dolgim nožem zrahljam in prezračim.

Vrhnjo plast zemlje gnojim tako, da hle-

vski uležani gnoj prekrijem ali zmešam z

vrhnjo plastjo zemlje. Povrhu te najbolj

žive humusne prsti razprostrtem kompost,

organske pelete, guano in kameno moko.

Vse skupaj malo premešam z zemljo.

Vse drobne vejice zmeljem


29

Če sejem npr. motovilec, solato, špinačo,

rukolo, zelišča, radič, redkvice, korenje, ni-

zek fižol, grah in druge posevke, najprej

raztrosim semena, nato pa preko semen

vržem zelo tenak sloj zemlje, tako da so

semena na globini od 0,5 centimetrov do 3

centimetrov, odvisno od velikosti semena.

Posevek narahlo potlačim, da ob zalivanju

ne naredim škode razporejenosti semen.

Pred sajenjem gredice napojim z vodo. Ko

se vrhnja plast zemlje malce posuši, šele

sejem. Če zrastejo rastline preveč na go-

sto, jih razredčim.

Po zemlji, na kateri rastejo rastline, ne ho-

dim. Na gredice sem dal lesene ploščice,

na katere stopam. Zelo mokre zemlje ne

obdelujem. Plevel pulim lažje, ko je zemlja

namočena.

3.10. Zastiranje

Rastline sadim na gredah na strehi precej

na gosto. Tako njihova senca zadržuje pre-

močne sončne žarke.

Dokler gredic na strehi nisem zastiral, je

zemlja na sončni pripeki zelo hitro otrdela.

Veliko sem jo moral prekopavati.

V naravi so tla pokrita z listjem ali odmr-

limi deli rastlin. Sonaravno vrtnarjenje je

mogoče le, če ubogamo našo mater na-

ravo in se prilagajamo njenim pravilom

življenja. Zastirka naj bo polna gnijočih

organskih sestavin, ki so glavna hrana za

deževnike in druge mikroorganizme. Pod

zastirko debeline 5 do 10 centimetrov na-

stane za mikroorganizme in mala živa bitja

ter deževnike zelo ugodna mikroklima.

Zastirko delam tako, da na zemljo najprej

položim časopisni papir in lepenko. Nato

natresem zrel kompost in zdrobljene ve-

jice, raztrosim malo posušeno travo, listje

lipe in sadnih dreves z vrta, plevel, mešane

zdravilne rastline, koprive, gabez. Za za-

stirko ne uporabljam bukovega ali hrasto-

vega listja, listja magnolije ali iglic smreke

in borovcev. Čez zastirko trosim guano,

kameno moko, algovo apno ter organska

gnojila.

Pod zastirko:

- so tla bolj vlažna,

- so poleti tla bolj hladna, ob mrazu pa

toplejša,

- deževniki v zavetju pojedo odpadlo bi-

omaso,

- so tla varna pred nalivi dežja in vetrom,

- je manj okopavanja, plevela, zalivanja in

gnojenja, ker lahko mikroorganizmi laž-

je tvorijo hranilne snovi,

- v tleh nastaja obilje CO2, ki je hrana za

rastline,

- tla dosežejo grudičasto strukturo, prst

se ne zbije,

- plodovi, ki ležejo na tla, npr. jagode, se

ne umažejo,

- sadje z dreves pade na mehko podlago.

Na mojem vrtu na strehi nimam kompo-

stnika, ker izpuljeni plevel in ostanke zele-

njadnic v celoti uporabim za zastirko.

Slaba stran zastirke je, da se v njej bolje

počutijo polži. Zastirka iz vej bezga, listov

gozdne praproti in raztrgane bele gorjuši-

ce polžem smrdi. Tako smrdljivo zastirko je

treba obnavljati.

Ni dobrega vrta, če na gredicah ne živi ve-

liko deževnikov, ki zemljo rahljajo in zelo

hitro prebavljajo zeleno odpadlo biomaso

in tvorijo kompost najboljše kakovosti.

Menim, da je v mojih gredah premalo de-

ževnikov, zato jih bom kupil in razmnožil

v posebnem zaboju, ki je namenjen inten-

zivnemu kompostiranju sveže biomase s

pomočjo deževnikov.

Ko rastlinice zrastejo vsaj 15 centimetrov,

jih obdam z zastirko.

3.11. Zalivanje in zadrževanje vode

Gredice so na strehi izpostavljene soncu

od ranega jutra do poznega večera. Sonce

neusmiljeno pripeka in zemljo zelo hitro

izsuši. Veter piha na strehi z veliko večjo Zastirka me varuje pred prehudim soncem

Ves plevel in ostanke zelenjave uporabim za za-

stiranje


30

intenzivnostjo kot na vrtovih okoli hiše.

Zato sem posvetil vprašanju zadrževanja

vode in zalivanju posebno skrb.

Da bi zemlja bolje zadrževala vlago, sem

ji dodal precej glinenih kroglic, vermita,

večkrat šoto in kameno moko, hygromul,

zdrobljeno opeko in zdrobljeno lavo.

Na gredice pada dež od aprila do oktobra.

Če pa ni dežja zalivam z vodo iz vodovo-

da. Bolje bi bilo, če bi vrt zalival z deževni-

co, ker je zastonj.

Nisem še rešil problema lociranja zadrže-

valnika deževnice. Gre za problem lokacije

in statike. Dobra lastnost deževnice je, da

je to mehka voda, ki ne povzroča zaskorje-

nja zemlje. Ker v Ljubljani zrak ni primerno

čist, dež spira v deževnico tudi umazanijo

in škodljive prašne delce. Ljubljanski me-

stni vodovod pa nam vseeno priporoča,

da uporabljamo za zalivanje vrtov čim več

deževnice.

Voda iz našega vodovoda je kvalitetna. Ni

preveč mrzla. Voda je tudi klorirana. Klor

uničuje mikroorganizme. Ker je v vodi iz

vodovoda precej apnenca, zemlja precej

hitro otrdi.

Za zalivanje 20 m2 vrta na strehi po moji

grobi oceni porabim letno 20 m3 vode in

za vrt okoli hiše letno okoli 20 m3 oziroma

skupno okoli 40 m3 vode.

V Ljubljani stane 1 m3 vode 2,6 evra. V

ceno so vključeni tudi stroški za odvaja-

nje in čiščenje voda ter davki. Celotni letni

strošek vode, ki jo uporabim za zalivanje

vrta, znaša okoli 104 evre.

Zalivati ne smemo z zelo mrzlo vodo. Veli-

ko zalivam z zalivalnikom, v katerem voda

stoji nekaj časa, da se segreje.

Na strehi zalivam zjutraj, tako da zalivam h

koreninam in po zastirki. Ne škropim po li-

stju. Če je zelo huda vročina ali če piha ve-

ter, zalivam vsak dan, če ni tako vroče, pa

na strehi zalivam vsak drugi dan. Zalivam

kar precej intenzivno tako, da tla namočim

v globino. Za zalivanje kar pogosto upo-

rabljam vodo, v kateri smo prali zelenjavo

ali sadje.

Maks Vrečko je zalival jagodne nasade z in-

formirano vodo. Dosegel je zelo dobre re-

zultate (www.flaska.si). Velja ga posnemati.

Zemljo v gredicah na strehi večkrat pre-

rahljam, da se voda lažje vpije v globlje

plasti zemlje. Veliko vode takoj odteče v

kanalizacijo. Vso vodo, ki odteče z gred na

strehi, bi moral zajemati v velik rezervoar

deževnice.

Kumare, paradižnik, paprika, jajčevci, buč-

ke, zelje, ohrovt, brokoli ter brstični ohrovt

potrebujejo veliko vlage v zemlji, zlasti

prvi mesec po sajenju sadik. Cvetačo, fi-

žol, grah, solate, radič in špinačo zalivam

zmerno ves čas rasti. Čebulo zalivam na

začetku rasti, pozneje pa bolj poredko.

Skupaj sadim rastline, ki potrebujejo pri-

bližno enake količine vode.

Čebulo in korenje sadim skupaj in ne zali-

vam tako pogosto. Solato in zelje ter buče

zalivam več in bolj pogosto.

Če sem več dni odsoten, namestim sistem

gumijastih cevi za kapljično zalivanje. Av-

tomatski regulator nastavim tako, da se

vrt zaliva za pol ure na sredi noči. Glede

na izkušnje tako zalivanje zadošča potre-

bam rastlin.

Letos sem začel izvajati poizkuse z mi-

neralno volno, ki vpija in zadržuje veliko

vode, podjetja Knaufinsulation d.o.o., Ško-

fja Loka, www.knaufinsulation.si . Poizkusil

bom gojiti zelenjavo na sonaraven način

na strehi na zelo majhni debelini zemlje.

Uporaba mineralne volne zmanjša porabo

vode za okoli 75 %. Če sem moral ob vročih

dnevih zalivati gredice vsak dan, lahko se-

daj zalivam rastline v posodah z večdnev-

nim presledkom. Uporaba mineralne volne

pospešuje rast in vpliva na razvoj močnej-

šega koreninskega sistema, zmanjšuje po-

rabo gnojil, izboljšuje zračnost gredic. Gre

za trojni in do okolja prijazen produkt.

V začetku julija 2012 sem začel primerja-

ti rast zelenjave na gredah in posodah v

katere sem vgradil mineralno volno in gre-

dah oziroma posodah v katerih vrtnarim

na dosedanji način.

O rezultatih primerjav bom javnost obve-

ščal na svoji spletni strani www.gstanic.si

3.12. Gnojenje

Rastline dobro uspevajo le v zemlji, ki je

bogata s humusom.

Humus je črno-rjava sestavina vrhnje pla-

sti zemlje, v kateri je do globine 20 do 30

Kamena volna dobro zadržuje vodo


31

centimetrov veliko hranil. Hranilni humus

je prisoten predvsem v vrhnji plasti debe-

line 5 centimetrov. Tu mikroorganizmi bi-

omaso najbolj intenzivno razkrajajo. Trajni

humus nastane, ko so mikroorganizmi bio-

maso že razgradili.

Pomembno je, da v tla vnesemo veliko or-

ganskih snovi. Ko razpadajo in jih prede-

lujejo mikroorganizmi, postanejo hranila

dostopna rastlinam.

Ko sem leta 1994 začel z vrtnarjenjem na

strehi, sem gnojil predvsem s hlevskim

gnojem, konjskim kompostom in umetni-

mi gnojili.

Odvečno biomaso smo metali na neure-

jen kompostni kup in s kompostom, starim

eno ali dve leti, gnojili gredice.

Pred nekaj leti sem se odločil za povsem

sonaravno vrtnarjenje. Ne gnojim več z

umetnimi gnojili, ker se za njihovo proi-

zvodnjo porabi zelo velike količine energi-

je, sčasoma osiromašijo humusno sestavo

zemlje in zastrupljajo oceane.

Sonaravno ali biognojenje vzdržuje ravno-

vesja in sožitje mikroorganizmov, deževni-

kov in zelenega rastlinja. Če z gnojenjem

dodamo gredam vsaj toliko gnojil, kolikor

jih s pridelki odvzamemo, lahko vzdržu-

jemo dolgoročna ravnovesja v rastni ze-

mlji in celo obogatimo sestavine zemlje

na gredicah. Trajnostno gnojenje pomeni

dolgoletno postopno bogatenje zemlje ali

vsaj vzdrževanje enakega obsega humusa.

Izčrpavanje zemlje ali pa pretirano nama-

kanje in zasoljevanje rastnih površin pa,

kot vemo iz zgodovine človeštva, lahko

vodi v propad celih civilizacij, tako kot npr.

babilonske in azteške.

Dušik je pomemben za zelenje, fosfor za

cvetenje, kalij nudi trdnost tkivu in pospe-

šuje rast, kalcij veže železo, magnezij je

pomemben za klorofil.

Organska gnojila živalskega in rastlinske-

ga izvora z dodajanjem naravnih mineral-

nih gnojil:

- pospešujejo nastajanje humusa,

- spodbujajo vitalnost rastlin in v zemlji

živečih mikroorganizmov,

- izboljšujejo strukturo tal in povečujejo

sposobnost zadrževanja vode,

- lajšajo obdelavo tal,

- prispevajo k bolj zdravemu pridelku.

Z organskim gnojenjem prehranjujemo

mikroorganizme, male živali in deževni-

ke, ki pripravijo snovi v taki kemični obliki,

da jih rastline lahko vsrkajo in porabijo za

svojo rast. Hranilne snovi se topijo počasi.

Rastlinam so na voljo po potrebi. Mikroor-

ganizmi obdržijo presežke hranilnih snovi,

zato se hranljive snovi ne izpirajo v talnico,

reke in oceane.

Marie Luise Kreuter v knjigi »Der Biogar-

ten«, str. 38, navaja raziskovalne izsledke

prof. Schuphmana, ki je ugotovil, da imajo

pridelki iz rastlin, ki so gnojene z naravnimi

gnojili, v odnosu do pridelkov iz rastlin, ki

so gnojene z umetnimi gnojili, za:

- 28 % več vitamina C,

- 18 % več beljakovin,

- 10 % več kalcija,

- 19 % več sladkorja,

- 18 % več kalija,

- 13 % več fosforja,

- 77 % več železa.

Vsebujejo pa pri špinači 9 % manj nitrita,

12 % manj natrija in manj drugih škodljivih

snovi.

Mestni vrtičkarji lahko sami s komposti-

ranjem biomase, ki zraste na našem vrtu,

in tiste, ki nastane iz kuhinjskih odpadkov,

pridelamo precej dobrih organskih gnojil.

Del gnojil pa si moramo preskrbeti ali pri

lokalnem biokmetovalcu ali v trgovinah,

kjer prodajajo organska biognojila in na-

ravna mineralna gnojila.

Zemljo na mojem vrtu na strehi sem boga-

til z zemljami za sajenje in presajanje ozi-

roma s substrati, ki jih proizvajajo podjetja

Biobrazda d.o.o. (www.biobrazda-sp.si in

HUMKO d.o.o. www.humko.si .

Več je težav, če gnojim preveč, kakor če

gnojim bolj skromno.

3.13. Hlevski gnoj in kompost iz

gnoja

Hlevski gnoj je bogat z vsemi organskimi

gnojili, ki jih potrebujejo rastline za svojo

rast. Gnoj vsebuje 0,5 % dušika, 0,3 % fos-

forja, 0,5 % kalija in 0,2 % mangana. Sušen

kravji gnoj vsebuje 4 % dušika, 5 % fosforja

in 3 % kalija.

Kapusnice so pognojene z uležanim konjskim

gnojem


32

Razlikujemo pa čisto svež gnoj, odležani

ali dozoreli gnoj in humificirani gnoj, ki se

v treh letih, ali če gnoj prebavijo deževniki

že v enem letu, spremeni v zrel kompost.

Dobro je, če svež gnoj odleži vsaj nekaj

mesecev.

Najbolj se ceni konjski gnoj. Goveji deluje

bolj počasi. Vsa leta kupujem največ ule-

žanega konjskega in manj govejega gnoja.

Guano, ki je v dolgih stoletjih nastal iz iz-

trebkov ptičev, ki se hranijo z morskimi ri-

bami, vsebuje 4 % dušika, 6 % fosforja, 3 %

kalija in 4 % magnezija.

Redno gnojim z malimi količinami guana.

Je pa zelo drago gnojilo.

Precej komposta iz konjskega gnoja in ule-

žanega konjskega gnoja kupujem vsa leta

v bližnji trgovini na Cesti dveh cesarjev, v

Ljubljani.

Uležani konjski hlevski gnoj si nabavljam

tudi pri Biobrazdi d.o.o. (www.biobrazda-

-sp.si)

Kokošji odpadki vsebujejo več fosforja. Če

se kokoši krmi z antibiotiki, je ta gnoj v so-

naravnem vrtu neuporaben, saj lahko pri-

de do pomora mikroorganizmov. Kokošje-

ga gnoja si ne upam uporabljati.

3.14. Vrtni kompost

Osnovni način gnojenja v ekološki pridela-

vi je kompostiranje. Domači kompost vse-

buje manjše koncentracije vseh snovi, ki

jih potrebujejo rastline. Kompost iz zelenih

rastlin vsebuje 0,2 % dušika, 0,1 % fosforja,

0,15 % kalija in 0,4 % mangana.

Zdrobljene veje od reza sadnega drevja

vsebujejo 0,8 % dušika, 0,25 % fosforja,

0,8 % kalija in 0,2 % mangana.

Kompost lahko zori hitreje, če biomaso

sproti pojedo in prebavijo deževniki v na-

šem kompostniku. Na kompost je dobro

dodajati nekaj hlevskega gnoja, lesnega

pepela, lepenke, časopisnega papirja, ka-

mene moke, šote ali zemlje. Organski po-

speševalec kompostiranja proces nastan-

ka komposta pospeši, tako da je zrel že po

3 mesecih.

Na vrtu imam velik plastični kompostnik,

v katerega mečemo vse leto biomaso z

vrta in kuhinjske odpadke. Dodajam malo

zemlje, pepela, gnoja. V kompostnik vrže-

mo okoli 100 kilogramov kuhinjskih zele-

nih odpadkov in 300 kilogramov plevela

in odpadkov zelenjadnic z vrta okoli hiše.

Občasno kompost polivam z vodo. Običaj-

no se na 100 m2 vrta proizvede med 350

do 500 kilogramov organskih odpadkov,

iz katerih nastane 150 do 200 kilogramov

komposta. Iz 1 kilograma organskih odpad-

kov nastane 0,4 kilograma komposta. Ena

oseba letno pridela okoli 50 kilogramov

živilskih kuhinjskih odpadkov. Na kompost

se ne meče plevela s semeni. Ne razgradijo

se listi magnolije, bukve, kostanja in iglice

iglavcev. Na kompost ne mečemo okuže-

nih rastlin, krompirjevke, semen plevelov,

slaka in kuhinjskih ostankov hrane, mesa

ali kosti. Kompost je pri nas zrel po 9. me-

secih. Spomladi je kompost toliko zrel, da

ga vsega potresem po gredicah na strehi

in po vrtu. Preveč star kompost ni več živ.

Preide v rudninsko stanje. Mikroorganizmi

in deževniki polzreli kompost v zemlji pre-

delajo tako, da že jeseni ni videti nobenih

nepredelanih ostankov.

Na 1 m2 potresem 2 do 3 kilograme vrtne-

ga komposta.

Strokovnjaki, ki so analizirali substrate

oziroma komposte, humuse in zemlje, ki

jih lahko kupujemo na slovenskem trgu,

so ugotovili vsebnost težkih kovin zlasti

pri tistih proizvajalcih, ki uporabljajo tudi

komposte iz mestnih čistilnih naprav. Dr-

žava naj s podeljevanjem certifikatov in

redno kontrolo zaščiti mestne vrtičkar-

je. Uveljavi naj se dosledno spoštovanje

evropskih predpisov, saj prisotnost težkih

kovin v zemlji onemogoča biovrtnarjenje

in zdravo prehranjevanje.

3.15. Deževniški kompost

Če želite vzgojiti veliko deževnikov in

kompostnih črvov in pospešiti proces

kompostiranja, si uredite namenski dežev-

niški kompostnik ali zaboj. Deževniki in

črvi biomaso hitro pojedo in predelajo. V

izločkih deževnikov je veliko dušika in fos-

forja. V tak kompostnik se na dno položi

plast slame in listja, na to plast hlevskega

gnoja, čez to se da mešana biomasa iz

vrta in kuhinjski odpadki. Doda se malo

kamninske moke. Zaliva se s toplo dežev-Kompostnik in lipovo listje


33

nico. Zaboj se postavi v senco ali v klet in

pokrije z vrečevino ali propustno plastično

folijo. Ko deževniki pospravijo biomaso, se

doda nova plast. V 4-ih do 6-ih mesecih

se vzgoji veliko deževnikov, katerih del se

lahko prenese na vrt. Deževniški kompo-

stnik in prvi rod deževnikov si lahko naba-

vite pri Biobrazdi, Čemernik s.p., v Drago-

meru (www.biobrazda-sp.si).

3.16. Koš za kompostiranje

kuhinjskih odpadkov

Podjetje ECHO d.o.o. iz Slovenskih Konjic

(www.echo.si) je razvilo e-kompostnik, ki

omogoča avtomatizirano kompostiranje

vseh ostankov hrane v roku štirinajst dni.

Uporablja se v notranjih, npr. v kuhinji, ali

zunanjih prostorih. Deluje brez neprijetnih

vonjav. Mesečno porabi 5 kWh električne

energije.

3.17. Prevrelka – tekoče organsko

gnojilo

V mesecu maju v čeber stlačim zrezane

koprive, gabez, razna zelišča, preslico, ka-

milico, poprovo meto in regrat. Svež gnoj

vložim v vrečo, da lahko goščo odstranim.

Na 1 kilogram gabezovih listov se da 15 li-

trov vode, na kilogram kopriv pa 10 litrov

vode. Kameno moko dodamo tudi zato, da

veže smrad. Čeber pokrivam, sicer gošča

preveč smrdi.

Polivam s postano vodo ali deževnico.

Vsak dan premešam sestavine, da jim do-

dam zrak. Dokler se zmes peni in vre, ni

uporabna, šele ko penjenje preneha, je

prevrelka uporabna. Zaliva se razredčena

z vodo h koreninam rastlin. Prevrelko me-

šam z vodo v razmerju 10:1. Če je izvleček

zelo gost, redčim v razmerju voda – pre-

vrelka 20:1. Prevrelke polivamo v oblačnih

dnevih na namočena tla in vedno le h ko-

reninam. Prevrelko uporabljamo do jeseni,

ostanek vržemo na kompost.

Prevrelka vsebuje veliko dušika in kalija. Za

rastline je zdravilna. Ugodno vpliva na rast

deževnikov. Ne sme pa se z njo zalivati fi-

žola, graha, čebule ali česna.

Lahko si naredimo kompostno brozgo,

tako da 1 liter zrelega komposta zmeša-

mo z 10 litri vode. Premešamo in pustimo,

da se grobi delci usedejo na dno posode.

Odcedimo zgornjo tekočino in zalivamo h

koreninam rastlin.

Živalske iztrebke, npr. kokošji gnoj (če v

njem ni antibiotikov), guano in kamninsko

moko, lahko zmešamo in razredčimo z

vodo ter zalivamo h koreninam.

3.18. Zeleni gnoj

Za zeleno gnojenje se goji deteljo, koruzo,

bob, grah, oljno repico, sončnice, ogršči-

co, krmni oves ali katero drugo rastlino, ki

raste zelo bujno. Če te rastline podorjemo

ali zakopljemo v zemljo, nudijo rastlinam

bogato organsko gnojilo.

Na našem vrtu na strehi in ob hiši vse leto

ni praznih površin, da bi si lahko privoščil

gojenje rastlin samo za podor.

Pazim, da ostanejo korenine fižola, graha

in boba v zemlji. Na površine, na katerih

so rasle te rastline, naslednje leto posadim

kapusnice ali krompir.

3.19. Lesni pepel in oglje

Nekaj lesnega pepela in oglja pridobim pri

kurjenju za žar, ker uporabljam veje z vrta. Sem vsestransko koristna

Vincepiv – gabez raste povsod okoli hiše

Les za žar pridelamo doma


34

Odpadnega lakiranega lesa ne kurim. Le-

sni pepel in oglje mečem na kompostnik,

nekaj pa ga potresam na grede, kjer raste-

jo krompir, repa, korenje, zelena in čebula.

Na 1 m2 se lahko potrosi 0,05 kilograma le-

snega pepela. Lesni pepel preganja polže

in posuši listne uši.

3.20. Koncentrirano biološko

organsko gnojilo

Dobre rezultate dosegam že veliko let

z gnojenjem z biološko aktivnim organ-

skim gnojilom »Biogrena«. Pelete delno

zakopljem v spodnjo plast zemlje oziro-

ma pod zastirko. Na 1 m2 potresem 25

dekagramov peletov, ki obogatijo tla z

organskimi snovmi in vplivajo na mikro-

biološko aktivnost življenja v tleh. Peleti

počasi oddajajo hranilno snov. (Proizvaja-

lec: Unichem d.o.o. Sinja Gorica 2, Vrhnika

www.unichem.si)

3.21. Drevo neem

Drevo neem raste v tropskih krajih. Iz nje-

govih zmletih semen se proizvaja biološko

zelo bogato gnojilo. Neem, ki vsebuje aza-

diroktin, deluje tudi proti velikemu številu

škodljivih žuželk. Uničuje uši, bele mušice,

resarje, rilčkarje, pršice prelk ter kolorad-

skega hrošča. Koristnim žuželkam in opra-

ševalcem ne škoduje.

Če gnojimo gredice predvsem z zmletim

neem kot gnojilom, porabimo za 1 m2 med

6 in 8 dekagramov gnojila neem. Neemca-

ke v naši trgovini stane 17 evrov in zado-

stuje za 20 m2.

Čeprav je to gnojilo drago, ga vržem ne-

kaj po gredah. Ne gnojim pa samo s tem

organskim gnojilom. Za gnojenje in zati-

ranje uši so mi v Semenarni letos prodali

Neemtonic. Gre za 100 % organsko listno

gnojilo. (Proizvajalec: Parker India Group,

uvoznik: Azimut – Vester SCo d.n.o., Dete-

ljica 3, Tržič)

3.22. Naravna rudninska in organska

gnojila

Naravna rudninska gnojila vsebujejo od

20 % do 85 % organskih snovi in vse po-

trebne minerale. Ne vsebujejo težkih kovin.

Glavna naravna rudninska gnojila so:

- kalcijev nitrat – norveški soliter za boljšo

rast rastlin (Proizvajalec: Agrolit d.o.o.,

Ljubljanska cesta 12, Litija);

- surovi fosfat, ki je v pradavnini nastal iz

mrtvih živali;

- kalijeve soli;

- Thomasova moka, ki vsebuje 15 % fos-

forne kisline; čez zimo jo potrosimo po

vrtu;

- kalijev magnezij iz usedlin pradavnih

morij.

Najbolje je, če naravna rudninska gnojila

trosimo na kompost, na vrt pa vsaj dva

do štiri tedne pred uporabo in sajenjem

rastlin.

3.23. Kamena moka, apno, šota

Kamena moka je naravno mineralno gnoji-

lo, ki uravnava kislost zemlje, zmanjšuje re-

sorpcijo težkih kovin, pospešuje nastanek

komposta in ščiti rastline pred škodljivci.

Kamena moka vsebuje minerale, ki jih ra-

stline potrebujejo za zdravo rast. Kamena

moka BIOTOP vsebuje 47 % CaCO3, 9 %

MgCO3, 37 % SiO

2, 2,9 % Al

2O

3, 0,85 %

Fe2O

3, 1,1 % Na

2O, 0,53 % KO in 1,6 % mikro-

elementov. Učinkuje samo, če so tla živa.

Mikroorganizmi jo morajo predelati, sicer

rastlinam sestavine niso dostopne. Kame-

na moka ohranja vodo in hranilne snovi.

Ker se zaradi skalnega prahu površine ze-

mlje zelo povečajo, veže kamena moka v

tleh veliko vlage.

Kamena moka duši uši in zavira glivične

bolezni, odvrača polže.

Apno potresemo pred zimo na preveč ki-

sla tla.

Veliko šote ali drevesne skorje natrese-

mo, če so tla preveč alkalna.

Ameriške borovnice rastejo samo na zelo

kislih šotnih tleh.

Slamo narežemo in spodkopljemo v težka

tla, ker zrači tla.

Uporabljam kameno moko Plantela proi-

zvajalca Unichem d.o.o., Sinja Gorica, Vrh-

nika, (www.unichem.si) in kameno moko

BIOTOP proizvajalca Mediacor d.o.o. Šmar-

je pri Jelšah, (www.zdravahrana.biotop.si)

Priporočam knjigo o naravnem gnojenju:

Adriano Del Fabro: »Naravno gnojenje

za zeliščni, sadni in okrasni vrt«, Pisanica

Na terasi kurimo v žaru le z vejami naših dreves


35

d.o.o., 2004, Ljubljana; izvirnik: »Fertiliz-

zanti naturali per l’orto, il frutteto e il gior-

dino«, Gribando, Sovigliano.

3.24. Zatiranje škodljivcev in plesni

Na strehi je tako vroče, da se intenzivno

množijo uši. Uši prelivam z vodo, v kate-

ri sem za 24 ur namočil koprive in gabez.

Proti plesni in ušem pa, če je nujno, upo-

rabljam biozaščitna sredstva z izredno

kratko karenco. Proti plesni uporabljam iz-

vleček njivske preslice, za uši pa piretinski

ekstrakt , ki jih proizvaja Unichem d.o.o.,

Sinja Gorica (www.unichem.si). Uši v zgo-

dnji fazi razvoja zmečkam med prsti ali

jih spiram z vodnim curkom. Če je uši bolj

malo, jih odganjam z razredčenim mlekom

v razmerju 1:1 ali posujem lesni pepel. Če

s kameno moko potresem rastline, moka

posuši uši in druge škodljivce in odganja

polže in gosenice. Moko nato sperem z

vodo.

Dovoljena biozaščitna sredstva so tudi DE-

RIS, insekticialno milo, olje oljne ogrščice

proti ušem in kaparjem, bordojska brozga

proti krompirjevi plesni, breskovi kodravo-

sti in jablanovem škrlupu ter žveplo proti

pepelasti plesni (glej: www.cinkarna.si).

Mravlje zatiram, toda ne popolnoma uspe-

šno, tako da zmešam sladkor in boraks,

zmes pojedo in odnesejo v mravljišče.

Učinkovite so rumene lepljive plošče za

zatiranje bele muhe, dvokrilcev in listnih

uši podjetja Unichem d.o.o. (www.uni-

chem.si).

Nadloga so tudi zelo požrešni mali polžki,

ki pospravijo zlasti mlado solato in srčke

sadik. Najbolje se mi obnese nočni lov na

polže z lučjo. Za zastirko uporabljam be-

zgove liste in poganjke, ker odvračajo pol-

že. Bezeg raste kot živa meja ob naši cesti.

V krompir se včasih zagrizejo strune. Ulo-

vim jih na prerezan krompir ali pa pod sve-

že odtrgan plevel.

3.25. Koristne žuželke ter rastline, ki

nam pomagajo vrtnariti – fitoncidi

Korenje odganja čebulno muho, čebula pa

korenjevo, zato skupaj sadimo korenje in

čebulo. Morda je za čebulno muho moj vrt

preveč visoko. Ni ga še obiskala.

Bazilika preganja muhe.

Česen odganja miši in voluharje. Posaditi

ga velja zato na vse grede. Teh glodavcev

še ni bilo na naši strehi.

Motovilec, sivka in vratič odganjajo mra-

vlje.

Skupaj sadimo vrtnice in sivko.

Bolhače odganjata pelin in poprova meta.

Kapusov belin se izogiba rožmarinu, ko-

pru, žajblju, paradižniku in timijanu.

Gosenice in mravlje odganjajo kapucinke.

Koloradskega hrošča odganjata hren in

mrtva kopriva.

Uši odganjajo kapucinka, šetraj, sivka in

tagetes.

Pepelasto plesen odganjata česen in drob-

njak.

Polži se izogibajo kapucinke, čebule, žaj-

blja in timijana.

Ribezovi rji ne ustreza bližina pelina.

Po gredicah sadim zlasti kapucinko, ker

imam na vrtu na strehi probleme pred-

vsem z ušmi, malimi polži, gosenicami in

mravljami.

Liste, cvetove, popke in semena kapucinke

lahko dodamo solatam ali skuti.

Trajnice, kot so žajbelj, pelin, drobnjak,

sivka, timijan, rožmarin in poprova meta,

sadim v lončke in jih razporejam po gre-

dicah v skladu z rastno dinamiko zelenja-

dnic. Ker so fitoncidne rastline v lončkih,

lahko čez zimo te rastline prenesem v

hladen notranji prostor, da uspešno pre-

zimijo.

Kapucinke, šetraj, vratič ter baziliko sejem

že v januarju, tako da lahko posadim po-

samezne sadike zgodaj spomladi na ustre-

zna mesta na gredicah.

Kako si slastna

Preganjam uši in lepšam solato


36

Na streho mi koloradski hrošč še ni prišel.

Sicer pa lahko z roko poberemo ličinke in

hroščke.

Moj vrt na strehi obiskujejo pikapolonice.

Ličinka pikapolonice in pikapolonica po-

jesta v svojem življenjskem ciklu do 5000

uši.

Po internetu je mogoče kupiti pikapoloni-

ce in plenilske kržice, ki pojedo listne uši,

plenilske pršice, ki jedo pršice, ter najez-

dnike, ki jedo bele mušice. V zimskem vrtu

ni dobro škropiti rastlin z organskimi pre-

parati. Bolje delo uničevanja škodljivcev

opravijo koristne žuželke. Trepetalke pri-

dejo rade na tagetes in jedo uši. Tagetes

imajo zelo radi polži. Ponoči jih lahko na

njem poberemo.

3.26. Zelene stene in osenčena

parkirišča

Tloris naše hiše dvojčka s pritličjem in

dvema nadstropjema in še z mansardnim

stanovanjem je 14 x 10 metrov oziroma

140 m2, mansardno stanovanje pa meri

120 m2. Ob hiši na vzhodni strani je le 3

metre do sosednje ograje, na severni stra-

ni 3 metre in na zahodni strani 4 metre,

pred hišo pa je okoli 250 m2 parkirišč.

Pred hišo smo uredili parkirišča in posa-

dili sadno drevje. Dve jablani ter tepko in

češnjo sem obrezoval tako, da krošnje po-

leti nudijo senco avtomobilom na površini

okoli 100 m2.

Ker je vse več neviht s točo, debelo tudi

kot jajce, sem s plastično mrežo, ki sem jo

navezal na drevje, učinkovito zaščitil avto-

mobil. S pergolami bi bilo mogoče zasen-

čiti še 150 m2 parkirišča.

Ves preostali prostor okoli hiše smo posa-

dili z vrtninami, cvetjem, sadnim drevjem

in grmičevjem.

Na vseh stenah hiše nam do višine 7 me-

trov raste visoko drevje, ki ga obrezujem

in gojim tako, da se zelo prilega stenam.

Vse veje so osončene. Če so vejice mare-

lic le 10 do 20 centimetrov od stene hiše,

cvetovi težje pomrznejo, ker svetlo rume-

na stena, ki je obdelana z grobo malto,

vpije čez dan toploto, ki jo ponoči oddaja

in pogosto premaga zmrzal. Na vzhodni in

zahodni steni hiše sem razpeljal marelice,

hruške, slive in fige.

Na južni in vzhodni strani zgradbe nam

raste trta »Izabela« – domača sorta, ki ne

potrebuje škropljenja. Poleti nudijo trte

izjemno senco, ki hladi prednje bivalne

prostore. Za hišo, na precej senčnih legah,

sem preko nižje zadnje strehe razpeljal

moški in dva ženska kivija, dve slivi, če-

šnjo, višnjo, jablano in kaki.

Stročji fižol zelo lepo uspeva na polsenč-

ni legi za in ob hiši. Pobiramo ga vse do

konca septembra. Lahko zrase tudi do 10

metrov visoko in to tudi po severni steni, ki

Polži me imajo zelo radi

Do koder sega lestev rastejo drevesa

Avtomobili imajo senco mi pa jabolka

Trta, ki rodi že 78 let


37

jo pri nas sonce obsije od maja do avgusta

takoj zjutraj in pozno proti večeru. Mareli-

ca, ki je imela veje na severni steni hiše, je

cvetela pozno, »zamudila« pozebo in nam

podarila slastne sadeže konec julija.

Okoli hiše v polsenci zelo dobro uspeva-

jo tudi nizek fižol, jagode, maline, ribez,

kosmulje, ameriške borovnice, rabarbara,

kumare, pa tudi zelje, brokoli, cvetača, so-

late, motovilec in radič. Uspevajo beluši,

ki pa rastejo najlepše, če nanje sije močno

sonce.

Del semen sejem oziroma sadik sadim so-

časno na sončne lege, del pa na polsenčne

lege. Tako se čas za pobiranje iste vrste ra-

stlin podaljša. V senci zrastejo in dozorijo

rastline kasneje.

Najprej dozorijo istovrstne rastline, ki jih

sejemo ali sadimo na vrtu na strehi, nato

tiste, ki rastejo na gredi pred hišo, nato pa

tiste, ki uspevajo v polsenci okoli hiše.

Prve glave zimske solate posavke režemo

pod tunelom na vrtu na strehi že sredi me-

seca marca, zadnje glave pa v polsenci na

vrtu za hišo, preden gredo v cvet konec

meseca maja.

3.27. Načrtovanje

Že decembra se dogovoriva z ženo, kate-

re zelenjadnice bova vzgajala. Povprašam

tudi člane širše družine, ki jedo našo do-

mačo zelenjavo ali pa zanje vzgajam sadi-

ke. Naredim seznam zaželene zelenjave in

potrebnih semen oziroma sadik. Skiciram

načrt gredic, tako da upoštevam kolobar-

Sem šele v prvi puberteti. V zreli dobi bom ko

bom stara vsaj 450 let tako kot moja praprapra-

babica, ki raste sredi Maribora.

Fige so ozelenele šele po drugi zmrzali

Počasi se debelim

Konec julija sem pa zrela

Trta in marelica se grejeta na zidu

Letos sem pa obtežena, da komaj držim


38

jenje, dobro in slabo sosedstvo in razpo-

reditev fitoncidov. Na podlagi načrta na-

kupim semena, vzgajam sadike in urejam

gredice. Sadim samo toliko, kolikor po-

trebujemo, ne preveč in ne premalo. Ve-

dno načrtujem nekaj več količin, ker včasih

kakšna vrsta zelenjave zataji, druga vrsta

pa uspe nadpovprečno dobro.

3.28. Sobivanje raznovrstnih vrst

vrtnin

V naravi rastejo rastline v mešani sestavi.

Narava ne pozna monokulture. V sonarav-

nem vrtnarjenju zato uveljavljamo mešano

pestro sejanje in sajenje raznovrstnih ra-

stlin na isto gredico.

Tak pristop je v nasprotju z ustaljenimi

vrtnarskimi navadami sajenja samo isto-

vrstnih rastlin na posamezno gredico in v

stroge vojaške vrste. Moja mama je sadila

čebulček in druge vrtnine vedno v vrsto.

Čez gredo smo napeli vrvico, da so bile

vse rastline lepo poravnane. Ko se vrača-

mo nazaj k naravi, bomo morali pozabiti

na naše napačne dogmatske poglede na

vrtnarjenje.

Na vrtu na strehi, balkonu in okoli hiše je

mogoče z dobro voljo in malo več nege

uveljaviti sobivanje različnih rastlin na sku-

pnih gredicah.

Paziti moramo:

- da skupaj sadimo rastline, ki imajo soro-

dne potrebe po gnojilih in zalivanju;

- da ne sadimo skupaj rastlin, ki druga

druge ne prenašajo; skupaj sodijo rastli-

ne, ki druga drugo spodbujajo v rasti;

- po vseh gredicah je treba posaditi tudi

posamezne fitoncide oziroma rastline,

ki spodbujajo ali zavirajo življenjske

procese neposredno sosednih rastlin in

mikroorganizmov ali pa celo uničujejo

škodljive bakterije in glive ali zastruplja-

jo škodljive žuželke.

3.29. Kolobarjenje

V starih časih so razvili sonaravno metodo

kolobarjenja. Vsako tretje leto so zemljo

pustili neposajeno, da si je opomogla.

Na svojem vrtu se držim načel triletnega

kolobarjenja.

Prvi kolobar:

- gredice, na katerih vzgajam zelje,

ohrovt, kumare, buče, por, cvetačo, špi-

načo, solate, zeleno in zgodnji krompir,

gnojim s svežim hlevskim gnojem že je-

seni; raztrosim 3 do 5 kilogramov na m2.

Poleg gnoja dodam še hlevski in rastlin-

ski kompost, guano, kameno moko in na

14 dni zalivam v času rasti s prevrelko.

Drugi kolobar:

- na gredicah, ki smo jih prejšnje leto po-

gnojili s svežim gnojem, gnojim pred-

vsem z zrelim hlevskim in vrtnim kom-

postom in enkrat v času rasti zalijem

s prevrelko. Na teh gredah vzgajam

krompir, čebulo, česen, solate, papriko,

jajčevce, kolerabice in melone. Razpro-

strem 2 do 3 kilograme zrelega kompo-

sta na 1 m2. Dodam tudi naravna mine-

ralna gnojila okoli 0,1 kilograma na m2.

Tretji kolobar:

- na gredice, ki smo jih pred dvema leto-

ma pognojili s svežim hlevskim gnojem,

pa sadim fižol, grah, bob, rdečo peso,

korenje, peteršilj, solato in zelišča. Gno-

jim le z naravnimi rudninskimi gnojili in

kameno moko. Na koreninskem sistemu

metuljnic – fižola, graha in boba živijo

bakterije, ki vežejo dušik iz zraka. Na-

slednje leto na te gredice sadim zele-

njadnice, ki za rast potrebujejo veliko

dušika;

- paradižnik sadim vedno na isto gredi-

co, saj ne mara, da se mu menja zemlja;

gnojim ga z uležanim gnojem in zrelim

kompostom.

Jagode rastejo tri leta na istem mestu.

Gnojim jih predvsem s komposti.

Solata, redkvica, kolerabica se lahko

sadi na vse grede. Te rastline zrastejo

hitro in se lahko sadijo med druge ra-

stline.

3.30. Dobri in slabi sosedje

Upoštevamo pravila o dobrih in slabih so-

sedih. Zelo dobro sobivajo:

- korenček in čebula,

- korenček, solata, drobnjak,

- paradižnik in peteršilj,

- nizki fižol, rdeča pesa in šetraj,

- por in korenček.Fižol bogati zemljo z dušikom


39

Ugodne sosedne rastline Neugodne sosedne rastline

zelje kumare, fižol, paradižnik, grah čebula zelje, fižol, ohrovt, por, cvetača, grah

kumare fižol, grah , zelje, brokoli, zelena fižol česen, koromač, čebula, por, grah

čebula korenje, paradižnik, solata, kumare krompir čebula, jajčevci, grah

fižol kumare, buče, brstični ohrovt endivija kumare

zelena solata korenje grah fižol, čebula, česen, por

krompir fižol, bob, grah kumare redkev

paradižnik zelje, redkev, fižol, grah, solata, česen, bazilika paprika fižol

por korenje, solata, paradižnik, zelena paradižnik krompir, grah, rdeče zelje

zelena cvetača, fižol, paradižnik, por por fižol, grah

brokoli kumare peteršilj solata, radič

cvetača paradižnik, špinača, solata, kamilice rdeča pesa špinača, špargelj

endivija zelje, ohrovt, por, visoki fižol

brstični ohrovt fižol, korenček

koleraba solata, špinača, grah, rdeča pesa, nizki fižol

korenček čebula, por, redkev

bučke paradižnik, korenje, zelena

radič paradižnik, korenje, visoki fižol, šetraj

rdeča pesa čebula, česen, nizek fižol, solata, šetraj

šparglji nizek fižol, grah, koleraba

špinača zelje, ohrovt, korenje, kumare, paradižnik, peteršilj

paprika solata, koleraba, drobnjak

peteršilj paradižnik, korenje, zelena

3.31. Neuspehi

Z vzgojo nekaterih rastlin imam težave. Ni-

kakor mi ne zraste velik česen. Sadim ga

na zemljo s precej mivke, verjetno pa pre-

več na gosto.

Tudi čebulo sadim na gosto. Zrastejo pa

majhne, toda zelo kvalitetne čebule.

Dokler sem peso sejal, mi ni obrodila. Ko

pa sem posadil zgodaj pomladi velike sa-

dike pod plastični tunel, so hitro zrasli ve-

liki gomolji.

Kitajsko zelje preveč napadajo in obžirajo

mali polži.

Na strehi vzgojim velik radič samo, če pre-

sadim že kar velike sadike.

Maščuje se mi tudi moja neučakanost. Pa-

radižnik sem sadil v neogrevan tunel na

strehi že na začetku aprila. Nato mi jih je

nekaj pomorila pozeba, ki je bila 9. in 10.

aprila z minus 4 °C.

Čeprav sem dal v tunel eno svečo, nisem

obvaroval občutljivih paradižnikov. Vse ob-

čutljive na mraz zelo neodporne rastline, ki

jih imam v posodah že od srede marca na

terasi, npr. baziliko, sem obvaroval tako, da

sem jih ob najavi pozebe prestavil nazaj v

zimski vrt. Pozeba pa ni naredila nobene

škode mlademu peteršilju, solatam, kapu-

snicam, rukoli, blitvi, poru in ribezu.

Velika vročina na strehi hitro uniči fižol in

kumare.

3.32. Vzgoja sadik, sajenje ter

presajanje

Sadike zelenjave, če jih kupimo v Ljubljani,

so drage, saj stanejo od 0,15 do 0,20 evra

za kos. Tudi semena so draga, saj stane en

zavojček v trgovini okoli en evro.

Cenejša je vzgoja rastlin na podlagi kuplje-

nih kakovostnih semen. Semena, ki so pri-

delana po predpisih za ekološko kmetova-


40

nje, so dražja od tradicionalnih semen, saj

stanejo za enako količino semen okoli 1,80

evra. Dandanes imamo ponudbo semen

rastlin iz vsega sveta. Razvile in selekcio-

nirale so se nove kakovostne vrste zelenja-

ve, jagodičevja in sadnega drevja. Sadimo

lahko več vrst solat, ki prezimijo, ali pa fige

in kakije, ki prenesejo mraz.

Včasih smo semena pridelovali sami. Tedaj

še ni bilo hibridov. Med ljubitelji vrtov se

dandanes razvija gibanje za pridelavo do-

mačih semen za sebe in za sosede ali za

člane našega vrtičkarskega društva.

V naši družini je že stara navada, da je sre-

dnja generacija na delu, v službi, od jutra

do večera, dedki in babice pa večinoma

oskrbujejo vrtove za sebe, pa tudi za »ta

mlade«. Tudi moja mama nam je plela vrt.

Sedaj sem dedek, ki dnevno strokovno ne

more več delati 10 do 14 ur. Po večurnem

branju in pisanju me bolijo oči. Tako mi

ostane dnevno nekaj ur, zlasti proti veče-

ru, za vrt. Pred nekaj leti sem se odločil, da

bom naredil vrt tudi za moje otroke in vnu-

ke. Za potrebe dveh družinskih vrtov sem

kupil semena vseh vrst rastlin, ki rastejo pri

nas v Ljubljani. Po večletnih preizkušnjah

sem naredil selekcijo med solatami, para-

dižniki itd. Sejem tisto vrsto rastlin, ki uga-

ja našim okusom in potrebam. Semen je v

posameznih vrečkah toliko, da zadoščajo

za tri ali štiri družine in njihove vrtove tudi

za dve leti.

Semena sejem v 8 centimetrov široke pla-

stične lončke, ki sem jih z leti dobil, ko sem

kupoval sadike.

Sadim tudi v lončke, ki jih naredim iz sta-

rega časopisnega papirja. Saditveni lonč-

ki iz časopisnega papirja pijejo vodo in jo

Zakaj me nisi zadržal na toplem

Decembra korenje redčim. V lončku pustim štiri

rastlinice

Sonce je premočno zato se skrivamo v senco V začetku aprila sem že velik

Na hladnem svetlem stopnišči se pripravljam na

zasaditev

Še malo pa bomo gledali tudi luno in zvezde


41

zadržujejo. Trak širine vsaj 10 centimetrov

ovijem najmanj dvakrat okoli koničnega

kozarca premera vsaj 5 centimetrov. Po

potrebi naredim tudi večje sadilne lončke.

Vsaj 3 do 5 centimetrov ovitega papirja

sega čez rob kozarca. Ta del zapognem,

da lončku naredim dno. Papir zalepim z

malo selotejpa. Tak sadilni lonček je ob-

stojen dovolj časa, da lahko sadike zraste-

jo in razvijejo koreninsko grudo. Če imajo

sadike močno razvito koreninsko grudo,

rastejo potem, ko jih posadimo na grede,

zelo hitro.

Če so sadike brez koreninske grude, jim

odtrgam nekaj stranskih listov in skrajšam

predolgo korenino za eno tretjino. Če vza-

mem sadikam koreninsko grudo, traja pre-

cej časa, da si rastline opomorejo in razvi-

jejo nove korenine.

Solate, ki sem jih posejal na grede, mi gre-

do hitro v cvet. Če posadim razvite sadike,

pa solate zacvetijo bolj počasi.

3.33. Lunin setveni koledar

Znanstveno je dokazano, da položaj pla-

netov in lune ob spočetju otroka močno

vpliva na značajske lastnosti novorojen-

cev. Enako velja za rastline. Gre za močan

vpliv kozmičnih sil. Dan ali dva pred polno

luno ali mlajem je vpliv kozmičnih sil naj-

bolj močan. Upoštevam lunin setveni kole-

dar, ki nas obvešča o dnevih, ki so najbolj

primerni za sejanje in presajanje sadja in

zelenjave s plodovi, podzemnimi pridelki,

cvetjem ali listjem. Ne sadim in ne sejem v

neugodnem času, to je na dan polne lune

ali mlaja.

Setveni koledar za vsako leto kupim v Se-

menarni. Objavljen je tudi na spletu.

3.34. Setveni koledar

Sredi decembra posejem v male plastične

lončke v kupljeni substrat, ki je namenjen

vzgoji sadik:

- tri vrste paradižnikov,

- dve izbrani vrsti paprike, feferone in čili,

- jajčevce,

- delikatesne kumare,

- več vrst spomladanskih solat,

- zgodnje zelje, rdeče zelje, kolerabico,

brokoli, brstični in navadni ohrovt,

- blitvo,

- rdečo peso,

- por, ki prezimi,

- tri vrste rdečega in rumenega korenja,

tako da v malem lončku vzgojim dve ali

tri rastline; posejem vsaj 15 lončkov,

- bob in grah,

- šetraj, majaron, baziliko, zeleno,

- peteršilj z močnimi listi, močnimi koreni

in kodrasti peteršilj v 10 lončkov, tako

da v vsakem lončku vzgojim dve ali štiri

rastline.

Peteršilj in korenje v mesecu marcu z raz-

vito koreninsko grudo presadim na gredi-

Druga generacija solate

Januarja sem por prepikiral

Sejane smo ob pravem času

Zrele smo za presaditev


42

ce na strehi pod folijo tako, da posadim

vse rastline skupaj z zemljo v razdalji 10 do

15 centimetrov.

Ker so rastline ob presaditvi že precej

velike, zrastejo zelo hitro. Korenje in liste

peteršilja lahko pobiramo že v mesecu

maju.

Če sejem marca na prosto korenje ali pe-

teršilj, je pridelek zakasnel in na strehi slab.

Ko rastlinice vzklijejo in zrastejo toliko, da

imajo dva brstična lista, jih prepikiram v

lončke premera 8 centimetrov po štiri do

pet sadik skupaj. Po eno sadiko vsadim

tudi v plastične sadilne posode ali v škatle

za shranjevanje jajc. Ko presajam drobne

rastlinice, jih držim za liste, ne za steblo,

ker se zelo rade zlomijo.

Če katera od posejanih rastlin ne vzklije, jih

ponovno posejem v januarju ali februarju.

Tedaj posejem tudi drugo generacijo solat.

Konec marca posejem v plastične lončke

še:

- kumare – velike jedilne in male za vlaga-

nje,

- buče – bele, zelene in rumene oziroma

buče za noč čarovnic,

- ponovno sejem paprike, čili, feferone in

jajčevce, ker na bolj vročem soncu raje

vzklijejo,

- sejem tretjo generacijo solat.

Že v začetku ali sredi marca pod folijo na

gredice na strehi presadim večino vzgoje-

nih sadik.

Pod folijo posadim sredi marca zgodnji

krompir. Sadim ekološko pridelan zgodnji

krompir, ki naredi večino pridelka že do

srede maja in je bolj odporen na plesen.

V času poletnih visokih temperatur in ne-

viht mi navzlic škropljenju na vrtu na stre-

hi krompir napada in uničuje plesen. (Glej:

mag. Peter Dolničar, »Nove slovenske sor-

te so odporne na viruse« Delo in dom 22.

februar 2012, str. 34-39.)

Jajčevce, kumare, buče, papriko, fižol,

sladko koruzo presadim v zaprte ali od-

Čakamo, da nas boš odnesel na streho

Septembra posejana, februarja zmrzujem pri

minus 12 °C

Aprila me obtrgujejo

Sredi aprila naredim lepe glave

Prve dni maja sem zares velika. Rasla sem 8 me-

secev.


43

prte gredice šele, ko so sadike že precej

velike in to šele v začetku ali sredi mese-

ca maja, ko se ogreje ozračje nad 8 °C in

ko ni več nevarnosti za zmrzal. Če sem jih

presadil prezgodaj, sem jih v rasti zamoril.

Letos sem pod tunel presadil paradižnike

prekmalu. Poškodovala jih je precej pozna

zmrzal.

V začetku marca posejem na pokrite in

odkrite gredice solate: rezivko – ameri-

kanko, rukolo, veliko špinače, grah in bob,

med vrste pa rdečo redkvico. Med korenje

posadim čebulček. Posejem tržaški sola-

tnik, ki raste celo leto in lepo prezimi.

V začetku ali sredi meseca maja sejemo

ali sadimo na prosto: nizek fižol, visoki fi-

žol, sladko koruzo, lahko tudi dodatno po-

sejemo buče.

Vsak mesec sejem po malo različnih so-

lat, ki jih sadim omejeno število, tako da

ne dozorijo vse naenkrat, sicer gredo rade

v cvet. Tako imamo po nekaj velikih solat

skozi vse leto.

Ob koncu aprila posejem še enkrat belo

kolerabo, ohrovt, pozno ljubljansko zelje,

ki je odlično za presno solato, jesensko

cvetačo, paradižnik, bučke ter kumare. Sa-

dike posadim v juliju na prosto.

Če sem sejal zimske solate ali več vrst ra-

diča na prosto na vrt na strehi, mi je pre-

hudo sonce rast zamorilo. Če sadim že

zadosti velike sadike solat ali radičev, ki

jih vzgojim v polsenci v lončkih, dosegam

lepe rezultate.

Zato junija sejem v lončke zimske solate,

endivijo, več vrst radičev, predvsem tiste,

ki prezimijo, rumeno kolerabo, nizek fižol,

blitvo in rukolo, repo, črno redkev in veliko

belo redkvico. Razvite sadike v juliju pre-

sadim na prosto.

Konec avgusta do konca septembra se-

jem pod folijo in na proste gredice večkrat

tri različne vrste motovilca (ljubljanski, ho-

landski, žličar). Nekaj sejem neposredno

na gredo, delno pa tudi v rastne lončke

zimsko solato posavko. Preizkušala sva

štiri zimske vrste solat, toda izbrala sva

posavko. Vse zimske solate prezimijo na

prostem tudi pri minus 25 °C. Prve glavice

naredijo pod folijo že sredi marca.

Prišel sem do spoznanja, da je pri vrtnarje-

nju na strehi smiselno večino različnih vrst

zelenjave sejati v lončke in jih presajati na

gredo skozi vse leto, ne le spomladi. Ko

posamezne rastline poberemo, jih takoj

nadomestijo mlade, toda že zelo razvite

rastline.

Ker rastlin zaenkrat še ne vzgajam v zim-

skem vrtu, ker je premajhen, se držim na-

čela sprotne uporabe sezonske zelenjave

in sadja. Samo sezonske viške pridelkov

shranjujemo s sušenjem, vlaganjem, vku-

havanjem in globokim zmrzovanjem.

3.35. Posajene površine in pridelek

Največ zelenjave in sadja pojeva midva z

ženo, ker delava doma. Del pridelkov po-

jedo otroci s svojimi družinami. Primerno

se mi zdi, da napišem, na kolikšni povr-

šini nama je z ženo uspelo vzgojiti zele-

njavo in sadje predvsem za naju. Uživava

izjemno kakovostno domačo zelenjavo in

sadje, pridelano na sonaravni oziroma bio

način.

V naših družinah vsi starši in odrasli otroci

kuhamo zelo dobro. Navadno se tekmuje,

kdo bo najbolje zadovoljil kulinarično zelo

zahtevne člane naših družin.V začetku junija sem že zadosti velika

Kmalu me boste obtrgavali Sredi aprila sem prvič zacvetel


44

ZELENJAVA

Vrsta rastline Število sadikPridelovalna površina v m2 Čas pobiranja Pridelek v kg

En cepljen paradižnik 1 sadika 1 od junija do novembra 8 kg

Tri vrste paradižnikov 16 3

od junija do novembra; pred prvo zmrzaljo pobrani zeleni paradižniki vsi dozorijo do srede januarja v dnevni sobi

35 kg

Paprika - kalifornijsko čudo 2 0,3

od junija do novembra3 kg Opomba: papriko sadim

le za sebeSladki feferoni 2 0,2

Paprika – rumena 3 0,3

Čili 2 0,1 od junija do decembra

Rdeča redkvica 30 0,3 april, maj 1 kg

Štiri vrste pomladnih in poletne solate ter jesenske endivije in krhko-listnate solate

V 30. dnevih presledkih po 20 sadik od marca do julija.

2od aprila do novembra vsak drugi dan ena ali dve solati

30 kg

Posavka zimska solata

Posejana na stalno mesto in redčenje. --------------------------------------------- Presaditev dela sadik oktobra ali marca

2 ---------------------

2---------------------------------------------od marca do konca maja

5 kg --------------------

5 kg

Radič tržaški solatnikPosejan ali posajen na prosto in pod folijo od spomladi do konca avgusta.

2 julij – vso zimo in do maja 5 kg

Jesensko zimski radičPala rosa, Štrucar, Pan di zucchero

20 sadik 2 od septembra do novembra 3 kg

Druge vrste radiča, ki prezimijo ali so za siljenje, Castelifranco, Verona

20 sadik 2 od oktobra do maja 3 kg

Motovilec Sejano 6 od novembra do marca 2 kg

Blitva 15 do 20 sadik 1reže se vsaj 3 krat od srede maja do jeseni in enkrat drugo pomlad, ko silovito požene v cvet marca

8 kg

Špinača Posevek pod folijo 2 sredi maja 5 kg

Rukola Posevek marca in julija 0,5 celo leto – odlično prezimi 2 kg

Zelena 10 sadik 0,5 oktober 3 kg

Zgodnje zelje 6 sadik 1,5 junij, julij 6 kg

Rdeče zelje 2 0,2 julij, avgust 1 kg


45

ZELENJAVA

Vrsta rastline Število sadikPridelovalna površina v m2 Čas pobiranja Pridelek v kg

Pozno zelje 8 2 september, oktober 10 kg

Brstični ohrovt 6 1 od decembra do februarja 2 kg

Ohrovt 6 1 od novembra do februarja 4 kg

Brokoli 8 2 od maja do oktobra 10 kg

Cvetača spomladanska 8 1 maj 4 kg

Cvetača jesenska 8 1 september, oktober 4 kg

Bela kolerabica-spomladi in jeseni 10 1 od junija do oktobra 3 kg

Rumena koleraba 5 0,2 od oktobra do novembra 2 kg

Repa 5 0,4 oktober 2 kg

Jajčevec 6 0,3 od julija do oktobra 5 kg

Nizek fižol 25 8 od junija do oktobra 5 kg

Visoki fižol 20 kosov opor 8 od julija do oktobra 20 kg

Por, ki prezimi 30 2 od septembra do aprila 7 kg

Kumare solatne 5 1 od maja do oktobra 5 kg

Kumare za vlaganje 8 2 od junija do oktobra 30 kg

Bučke zelene 3 2 od junija do oktobra 12 kg

Bučke bele 3 2 od junija do oktobra 12 kg

Buča za noč čarovnic 1 1 od avgusta do oktobra 5 kg

Zgodnji krompir 20 krompirjev 4 maj 25 kg

Čebula – 2 vrsti 50 2 julij 3 kg

Rdeča pesa 10 1 od julija do oktobra 5 kg

Rdeče korenjeSejano in zredčeno na 5 centimetrov.

2od junija do oktobra, lahko tudi prezimi

8 kg

Rdeče korenje Posejano v lončke 1 od maja do oktobra 5 kg

Rumeno korenje 10 0,5 od maja do oktobra 2 kg

Sladka koruza 20 0,2 september 2 kg

Peteršilj 8 velikih šopov 1 od maja do oktobra in prezimi 2 kg

Šetraj 4 0,2 od junija do novembra 0,1 kg

Majaron 10 0,1 od maja do novembra 0,1 kg

Bazilika 3 0,1 od maja do oktobra 0,1 kg

Beluši 20 8 od aprila do maja 5 kg

Rabarbara 1 1 od aprila do oktobra 5 kg

Jagode 20 2 od maja do oktobra 2 kg

Skupaj = na 86,2 m2 se pridela = 300 kilogramov zelenjave in 25 kilogramov krompirja


46

Naštete pridelke pridelamo na gredah

okoli 50 m2 površine. Na ravni strehi je

20 m2 gredic. Na polsenčnih gredah okoli

hiše sadimo zelenjavo na površini 30 m2.

Dodatnih 36 m2 površin pridobimo na na-

slednje načine:

- Ko rastline dozorijo, jih poberemo in

takoj posejemo ali posadimo nove ra-

stline. Kjer je dozorel zgodnji krompir,

posadimo pozno zelje, cvetačo, več

vrst radiča. Kjer smo pobrali nizek fi-

žol, posadimo rastline, ki ljubijo dušik.

Na isto gredo sadimo večkrat zapored

solate ali solato in radič. Ko se avgusta

pobere precej pridelkov, posejemo ve-

liko motovilca.

- Upoštevam, da nekatere rastline za-

sedajo prostor na gredi samo 2 ali tri

mesece, nekatere pa tudi celih 12 me-

secev. Spomladi in poleti naredi solata

glave v 3-eh do 4-ih mesecih. Zimska

solata in zimski motovilec rastejo 8

mesecev. Koleraba, cvetača, bob, grah,

repa, črna redkev, krompir dozorijo v

4-ih mesecih, fižol in soja v 5-ih mese-

cih, zelje v 6-ih mesecih. Paradižnik in

paprika naredita plodove po 5-ih me-

secih, sicer pa rasteta in nudita plodo-

ve 12 mesecev. Por raste 12 do 14 mese-

cev. Samo, če gre v cvet, ga porežemo

predčasno. Beluši so trajnica, ki raste 15

let. Peteršilj raste celo leto, nato prezi-

mi in gre v cvet šele junija.

- Špinačo npr. posejemo marca. Med ra-

stočo špinačo posadimo paradižnik.

Sredi maja poberemo vso špinačo. Pa-

radižnik je tedaj že precej velik. Med ra-

stline, ki rastejo počasi, posejemo npr.

redkvico. Skupaj sadimo čebulo in ko-

renje. Ko se čebula že pobere, se šele

razvije korenje.

Prve redkvice v začetku maja Bob dobro prenaša mraz Rastel sem 14 mesecev in prezimil na prostem

Rada se razgledujem Prvi spomladanski vitamini Decembra posejana – aprila na mizi


47

- Gredice se bolje izkoristi, če skupaj sa-

dimo visoke in nizke rastline, npr. solato

in koruzo, paradižnik in solato.

- Glavnato solato sadimo na gosto. Zuna-

nje liste lahko obtrgavamo.

- Precej površin pridobivamo na strehi,

ker nam buče, paprike, grah in brstični

ohrovt raste preko roba gredic.

- Kumare se vzpenjajo po oporah.

3.36. Sadno drevje in jagodičje

Sadno drevje, ki raste okoli hiše in po ste-

nah hiše, obrezujemo sredi ali konec fe-

bruarja, kivi pa že v januarju ob kakšnem

bolj toplem dnevu.

V začetku marca, ko se začenjajo nape-

njati na sadnem drevju brstiči, zelo zgo-

daj zjutraj ali pred večerom, ko ni vetra in

čebel, najprej poškropim s pripravkom za

škropljenje iz kamene moke in gline – Ul-

masud B, ki deluje proti peronospori, črni

pegavosti in drugi plesni. Čez en dan pa

škropim s parafinskim mineralnim oljem ali

oljem oljne ogrščice, ki delujeta kot kon-

taktna insekticida. Domače trte – Izabele

ne škropim.

Najprej škropim maline, ribez, marelice,

češnje, hruške, slive, pozneje pa jabolka,

kivi in kaki. Samo kakiju redčim cvetove,

ker jih sicer zraste tako veliko, da se lomijo

veje. Ne ukvarjam se z redčenjem cvetov

drugih dreves. Drevje pustim pri miru. Kar

zraste, pač zraste. Pred polno zrelostjo

JAgODIčJE IN SADNO DREVJE

Vrsta rastline Število sadik Na m2 čas pobiranja Pridelek v kg

Rdeči ribez 3 6 od junija do julija 9 kg

Kosmulje 1 1 od junija do julija 1 kg

Ameriške borovnice 6 5 od junija do septembra 3 kg

Maline 30 18 od junija do julija in od avgusta do sep. 18 kg

Češnje 2 15 od junija do julija 20 kg

Ringlo 1 3 julij 5 kg

Višnje 1 2 julij 2 kg

Marelice 4 6 in na stenah hiše 80 m2 julij 25 kg

Slive 3 8 od julija do septembra 15 kg

Jabolka 35 od avgusta do septembra 100 kg

Hruške 6 12 od julija do septembra 10 kg

Figa 2 3 in na steni 10 m2 od avgusta do septembra 6 kg

Grozdje - Izabela 3 na stenah hiše 100 m2 od avgusta do decembra 100 kg

Kutina 1 4 m2 september 12 kg

Kivi 2+1 20 m2 oktober – v kleti zori od nov. do konca jan. 50 kg

Kaki 1 5 oktober – v kleti dozori do konca dec. 30 kg

Nešplja 1 3 od decembra do januarja 2 kg

SKUPAJ = Jagodičje: 31 kilogramov; Sadje: 277 kilogramov; grozdje: 100 kilogramov Površine, obrasle z jagodičevjem in sadnim drevjem; na tleh 143 m2, na stenah 190 m2.

Letos pa visimo zelo na gosto


48

odpade veliko jabolk in del sliv. Odpadla

jabolka predelamo v krhlje ali marmelade

ali pa jih spravimo zrezane v zamrzovalnik

za jabolčne zavitke ali pite.

Sadje pobiramo, ko je popolnoma zrelo,

in tako kot sezonsko, dozori. Od junija do

decembra je na vrtu vedno zrelo sadje in

grozdje. Imamo tri češnje, ki ena za drugo

dozorijo od konca maja do konca junija.

Grozdje pobiramo do decembra. Okoli bo-

žiča poberemo nešplje.

Drevje, ki raste na prostem, obrezujem

tako, da ne gre v višino. Krošnje dreves so

vse na dosegu zložljive lestve. Veje češenj

obrezujem tako, da rastejo vodoravno.

Tako lahko trgamo češnje s tal ali lestve.

Smo tudi malomarni. Iz grozdja bi lah-

ko naredili veliko grozdnega soka. Veliko

grozdja pojedo ptiči, ose in čebele.

Površine, obrasle z jagodičevjem in sa-

dnim drevjem; na tleh 143 m2, na stenah

190 m2.

Maline, ribez, ameriške borovnice, kosmu-

lje rastejo v polsenci okoli hiše na površini

okoli 35 m2.

Že petdeset let kupujem večino sadik

sadja in jagodičevja pri sadjarski družini

Podobnikar, Brezje 48, Dobrova. (www.

drevesnica-podobnikar.si). Vedno so mi

dobro svetovali. Dobil sem drevesa, kakr-

šna sem želel. Njihov izbor domačih sort

dreves, ki jih ni potrebno škropiti, je bogat.

Očetu sem prinesel cepiče stare sorte šta-

jerske tepke. Vzgojil je več sadik in ena ra-

ste pred našo hišo. Po 15-ih letih smo prvič

pobrali večjo količino tepk.

Na vrtu raste več grmov kopriv in gabeza.

Sok iz mladih listov kopriv pijeva včasih

tudi pri zajtrku. Večino pa jih porabimo za

prevrelko.

Poleg zelenjave zraste povsod tudi veliko

plevela.

Obrezane veje sadnega drevja koristno

porabimo tudi za žar. Ostale pa zmeljemo

in zakopljemo za bogatenje zemlje.

Poleg rastlin, ki so namenjene naši pre-

hrani, na vrtu pridelamo tudi: plevel,

ostanke zelenjadnic in listja: na strehi

160 kilogramov; okoli hiše 300 kilogra-

mov; domačega listja in listja lip, ki rastejo

na cesti pred hišo, okoli 200 kilogramov;

zmlete drevesne veje: 100 kilogramov;

veje za kurjavo oziroma žar: 50 kilogra-

mov.

Zelo zgodaj cvetim, se zmrzali ne bojim

Junija dozorim

Maline – dvakrat letno vas sladkamo

Kivi – ko cvetim neverjetno dišim.

Češnja – zgodaj dozorim


49

Dobre knjige o sadjarstvu in jagodičju:

- Štampar Franci »Rez sadnih rastlin«

ZKG;

- Štampar Franci »Sadjarstvo« ZKG;

- Koron Darinka »Jagodičje, gojenje in

uporaba«, ZKG.

3.37. Zelišča

Dokler zelišča niso bila na dosegu roke, smo

pri kuhanju nanje pogosto pozabili. Zato

sedaj zelišča vzgajamo v loncih in koritih v

zimskem vrtu pozimi, poleti pa na terasi.

Timijan, rožmarin in vrtni žajbelj sadimo

v zemljo, ki je mešana z drobnim peskom.

Ta zelišča rabijo veliko svetlobe in toplote

in ne preveč vode ter nekaj več fosforja.

Druga zelišča sejemo in sadimo v zemljo,

ki vsebuje veliko humusa, nekaj komposta

in drugih organskih gnojil. Potrebujejo več

vlažnosti. Ne dodajamo pa šote.

Veliko sonca in toplote potrebujejo peter-

šilj, bazilika, koper, koriander, šetraj, maja-

ron, drobnjak, pehtran, sivka, luštrek, meli-

sa, meta in rožmarin. Če rastejo v loncih ali

v koritu na soncu na terasi, jih je potrebno

bolj pogosto zalivati.

Zelišča, ki se močno razrastejo, to so lu-

štrek, koper, meta, melisa, pehtran, vrtni

žajbelj, rastejo na vrtu.

Drobnjak raste dobro, če se ga stalno reže.

Pozimi mora tudi zmrzniti.

Peteršilja uporabljamo veliko, zato ga naj-

več raste na terasi in v zimskem vrtu, pre-

cej pa tudi na vrtu na strehi.

Čemaž ima podobne lastnosti kakor česen.

Raste v slovenskih gozdovih v neokrnjeni

naravi. Spomladi naberemo mlade liste in

stebla, jih narežemo in zmešamo s soljo

in olivnim oljem ter vložimo v kozarce in

ga hranimo v kuhinji, da je takoj pri roki

za uporabo. Korenin čemaža ne nabiramo,

saj morajo ostati v zemlji za naslednjo rast,

sicer tudi listov ne bo več.

Za najine potrebe zadoščajo trije litrski

kozarci čemaža. Pri nabiranju čemaža je

potrebna previdnost, da pomotoma ne

naberemo šmarnice ali podleska, ki sta

strupena.

Izčrpno o zeliščih v knjigah:

- »Zelišča v lončkih«, uredila Irena Trenc

Frelih, Založba MK Ljubljana 1989;

- »Zelišča z gore«, Grilc Mirjam, ZKG.

3.38. Gozdni sadeži in regrat ter

nabava pri lokalnih biokmetovalcih

V gozdovih blizu Ljubljane nabereva z

ženo letno še okoli 4 do 10 kilogramov

jurčkov, lisičk in drugih gob in 6 do 10 kilo-

gramov kostanja. Če spomladi ni zmrzali,

zrastejo drnulje. Naberemo 2 do 4 kilogra-

me drnulj, ki so izjemnega okusa in odlične

za džem.

Slovenci se v mesecu marcu množično

sprehajamo po travnikih in nabiramo mla-

di regrat.

Peteršilj sem posejal decembra. Julija že sili v

cvet zato ga sejem še enkrat.

Zelišča so vedno pri roki Zelišča na terasi, pozimi bodo v zimskem vrtu Lisička – tebe pa že najdem


50

To je naša zelo priljubljena zdrava zelenja-

dnica, ki jo pojemo v solati. Praviloma re-

grat zmehčamo s kuhanim krompirjem ali

fižolom. Nekateri delajo iz cvetov regrata

pijačo. Lahko se kuha regratova juha. Zelo

malo zelenjadnic je tako bogatih z vitamini

in drugimi hranili kakor regrat. Pri regratu

je užitno vse, koreni, cvetovi in listi. Slo-

venci ga največ jemo le spomladi. Lahko bi

ga uživali skozi vse leto.

Dobre knjige:

- »Divja hrana 2« Cortese Dario, ZKG Lju-

bljana;

- »Nabirajmo užitne gobe«, Poler Anton,

ZKG Ljubljana.

Večina postrvi, zajcev, piščancev, teleti-

ne, mlade govedine, krvavic pride v našo

kuhinjo preko mreže prijateljev in znancev,

ki se sami z zelo kakovostno hrano oskr-

bujejo pri osebno znanih kmetovalcih.

Tako smo vsi stalne stranke in pridemo do

hrane »za domače«. Cene so enake ali niž-

je kot v trgovini. Ker pa odpadejo trgovske

marže, pridejo kmetovalci do dobrega za-

služka, mi pa do varne biohrane.

Kupujeva biovzgojena žita, laneno seme in

gensko nespremenjeno sojo podjetja Me-

diacor d.o.o. (www.zdravahrana.biotop.si)

Deviško olivno olje kupiva pri bratrancu.

Pri njegovih sosedih tudi odlično domače

vino.

Drugo hrano kupimo v trgovinskih centrih

ali na tržnici ali pri biokmetovalcih na trgu.

Soja vsebuje veliko beljakovin.

V hipermarketih ali na ljubljanski tržnici

kupujeva pomaranče, limone, mandari-

ne, ananas, banane in še nekaj drugega

tropskega sadja. Česen, čebulo in kore-

nje kupujeva takrat, ko nama domačega

zmanjka, v januarju in februarju pa tudi

kakšno solato. Za zajtrke kupiva najraje

ananas. Kupimo še okoli 30 kilogramov

poznih jabolk, ker imamo doma le zgo-

dnje sorte. Na mestni tržnici kupujeva pri

branjevkah domače kislo zelje in repo ter

rdečo peso.

3.39. Uporaba naše ceste

Naša hiša je v mirni stanovanjski soseski.

Pred štiridesetimi leti, ko sem bil pred-

sednik socialistične zveze v naši krajevni

skupnosti Kolezija, sem organiziral akcijo

asfaltiranja naših lokalnih cest. Stanoval-

ci smo za asfaltiranje svoje ceste plačali

50 % stroškov, 50 % pa je primaknila obči-

na. Na podlagi samoprispevka občanov in

prispevka občine smo asfaltirali skoraj vse

lokalne ulice v naši krajevni skupnosti. Oče

Ciril, ki je bil gradbenik, je brezplačno na-

redil načrte za vse ulice, tako da smo vse

ulice uredili strokovno pravilno. V naši ulici

smo na severni strani ulice uredili hodnik

širine 1,5 metra. Asfaltirano cestišče je ši-

rine 5 metrov. Na južni strani ulice je zele-

Pa sem te našel Regrat nas marca spravi na travnike

Kakšen lepotec

Čas cvetenja in brstenja


51

nica širine 5 metrov, na kateri rastejo dre-

vesa, ki poleti nudijo senco avtomobilom.

Sosede naše ulice sem prepričal, da skupno

kupimo velike sadike lipovih dreves in jih

posadimo ob naši ulici. Že 40 let lepo ra-

stejo na javnem zemljišču. Sedaj so visoke

že več kot 20 metrov. Ko cvetijo, diši daleč

naokoli. Čebele imajo slastno pašo. Za čaj

nabereva z ženo cvetje. Lipov čaj pomirja.

Primeren je za pitje zlasti pred spanjem.

Ob poletni vročini drevesa hladijo ozračje.

Naredijo senco avtomobilom. Živimo v

lepi zeleni okolici. Če bi čakali na občino,

da bi vse to uredila, bi bili še danes brez

dreves. Vse druge ceste v naši okolici so

prazne, puste in poleti peklensko vroče.

Jeseni odpade z naših lip veliko listja.

Moja zlata soseda Fani grabi listje naših

velikih lip. Nekaj ga pripelje na naš kom-

post. Lipovo listje uporabljamo predvsem

za zastiranje gredic.

3.40. Shranjevanje

Veliko večino zelenjave, sadja, jagodičevja,

gob, kostanja pojemo sproti, toda šele, ko

rastline ali sadeži popolnoma dozorijo.

Viške shranimo tako, da iz sadja, jagodičja

in rabarbare s fruktozo v razmerju 1:3 in z

dodatkom pektina skuhamo okoli 20 ki-

logramov marmelad. V kozarce spravimo

tudi buče, špinačo in koprive za omake

in priloge ter paradižnikovo mezgo, ki jo

uporabljamo tudi kot juho. Posušimo okoli

5 kilogramov različnega sadja. Jablan ne

škropimo, zato odpade precej jabolk, ki jih

narezane na krhlje posušimo na soncu ali

naribamo in damo v zamrzovalno skrinjo

za razna peciva, zavitke ali pite.

Ker nam oktobra in novembra naenkrat

dozori preveč kakijev in kivijev, jih pribli-

žno 15 kilogramov svežih narežemo na

rezine in jih posušimo na radiatorjih. S

sušenjem pripravimo okoli 5 kilogramov

suhega sadja, ki ga jemo potem. ko sve-

žega sadja ni več v shrambi. Na radiator-

jih se lahko lepo posuši nekaj zelene in

korenja.

Dobra knjiga: »Suho sadje, zelenjava, zeli-

šča, gobe« Cortese Dario, ZKG Ljubljana.

Moja žena vloži okoli 30 litrov delikatesnih

kumaric skupaj z domačo šalotko in kore-

njem v kis.

V hladilno skrinjo pospraviva veliko zele-

njave, malin, ribeza, gob, kostanja in ra-

znovrstnega mesa in rib.

Strokovnjaki ugotavljajo, da je globoko

zmrzovanje pri minus 20 °C najboljši način

shranjevanja presnih živil. Zamrzniti pa jih

je treba v posebnem predalu zamrzovalne

skrinje, ki je namenjena hitremu zamrzo-

vanju.

Za zelenjavo, sadj e, gobe ter meso upora-

bljamo dve zamrzovalni skrinji, eno veliko-

sti 150 litrov in drugo 330 litrov.

Obe zamrzovalni skrinji letno porabita

okoli 472 kWh elektrike po ceni 0,15 evra

za 1 kWh, tako da znaša strošek za elektri-

ko letno okoli 70 evro. Zamrzovalni skrinji

delata že več kot 20 let. Za novi dve za-

mrzovalni skrinji enake velikosti se danes

plača okoli 1200 evrov. Če bi delovali okoli

15 let, potem znaša letni strošek nakupa

zamrzovalne skrinje okoli 80 evrov. Za glo-

boko zmrzovanje, nakup novih zamrzoval-

nih skrinj in elektriko bi tako porabili letno

skupno okoli 150 evrov.

Čim več zelenjave, ki jo pred uživanjem v

vsakem primeru skuhamo, shranjujemo v

steklenih kozarcih. Tako varčujemo s po-

rabo elektrike.

V naši kleti je poleti in pozimi med 5 °C

do 15 °C. Če bi se v naši kleti vzdrževala

temperatura med 4 °C do 6 °C, bi bila še

bolj primerna za shranjevanje zelenjave in

sadja. Sveži in zdravi ostanejo precej časa

veliki koreni peteršilja, zelene, rdeče pese,

korenja, če se jih da v zabojček v mešani-

co mivke, peska in šote. Precej časa v kleti

uspešno shranjujemo tudi sveže buče in

zelje.

3.41. Čebele in čmrlji

Čebele in čmrlji obletavajo cvetočo zele-

njavo tudi na strehi. Ker je okoli naše hiše

veliko cvetja, nas redno obiskujejo. Lahko

pa bi sami poskrbeli za domovanje čmr-

ljev in drugih žuželk, ki oprašujejo cveto-

ve. Vesel bi bil, če bi bilo v bližini še več

čebelnjakov.

Da bi čebele uspešno opraševale cveto-

čo zelenjavo, sadje in koristna drevesa, bi

Kisle kumarice in korenje za malice


52

morali vzdrževati 4 do 6 močnih čebeljih

družin na 1 hektar rastlinja.

Zaradi neodgovorne uporabe za čebele

smrtno nevarnih zaščitnih sredstev v kme-

tijstvu je prišlo v Sloveniji v zadnjih letih

do pogina velikega števila čebel. Albert

Einstein je menil: »Ko bo izginila čebela z

obličja Zemlje, bo človek preživel le še štiri

leta, saj ko ni več čebel, ni opraševanja, ni

rastlin, ni več živali, ni več ljudi.«

Na pobudo Slovenije je 18 držav podpi-

salo deklaracijo za ohranitev medonosne

čebele.

Slovenci pojemo letno samo 1,1 kilogram

meda. Pojemo pa celih 35 kilogramov uvo-

ženega predragega sladkorja. To razmerje

bi veljalo spremeniti. Midva kupiva pri zna-

nih lokalnih čebelarjih letno okoli 10 kilo-

gramov zelo kvalitetnega medu po cenah,

ki so podobne tistim v trgovinah.

Na streho Cankarjevega doma, našega

osrednjega kulturnega centra, so postavili

nekaj čebeljih panjev. Čebele so imele sre-

di mesta v našem precej zelenem mestu

dovolj hrane. Med je bil nadpovprečno ka-

kovosten, ker medonosnih dreves v mestu

in mestnih parkih nihče ne škropi z ume-

tnimi pesticidi.

Biologinja Andreja Stankovič že dolgo

uspešno goji čebele na balkonu.

V vsaki osnovni šoli bi lahko deloval če-

belarski krožek (glej prispevek Helene

Cilenšek o osnovnošolskem čebelarskem

krožku).

Kranjska čebela je zelo pridna. Če bi po-

skrbeli za njeno bolj zdravo hrano, bi mor-

da lahko vsak Slovenec pojedel 5 do 10 ki-

logramov medu in veliko manj uvoženega

sladkorja.

Več o čebelah v knjigi »Čebelarjenje za

vsakogar«, Peter Kozmus, Maja Smodiš

Škerl, Mitja Nakrst, Založba Kmečki glas,

Ljubljana.

3.42. Naš vsakdanji koncert

Ker je okoli naše hiše veliko dreves in gr-

movja, nas vsako jutro zbudi ptičji pevski

zbor. Obletavajo nas kosi, siničke, škorci,

šoje, srake, vrabci, škrjanci, liščki itd.

Občasno nas obišče skovik. Dere se celo

noč in nam ne da spati. Komaj čakamo, da

odleti drugam.

Zaradi preobilja hrane na javnem odlagali-

šču odpadkov se je v Ljubljani razmnožilo

veliko sivih vran. Ker jih je veliko preveč,

napadajo male ptiče. Jedo jajca iz gnezd

drugih ptičev. Pobirajo mladičke ptic pevk.

Pozimi krmimo ptiče, da lažje preživi-

jo težke čase, ko nimajo hrane. Včasih se

usedem na balkon in gledam te mini dino-

zavre, ki so danes pravi ljubki lepotci. Pri-

našajo sporočila bogastva življenja in nas

spominjajo, da moramo čuvati bogastvo

vseh živih bitij.

Če ljudje s svojo dejavnostjo porušimo

ravnovesje med vrstami živali, moramo

Metuljček cekinček Brenčim brenčim vse obletim Poleti samevam

Pozimi sem zelo obiskana


53

rešili tako, da razbrskajo zastirko in na

svojem tradicionalnem stranišču opravijo

svoje potrebe. Imamo premirje. Brez lju-

bljenčkov muck ne znamo živeti. Raje vi-

dim, da imajo organizirano mesto za svoje

straniščne potrebe, kakor pa da to opra-

vljajo med solato ali drugo zelenjavo en-

krat tukaj, enkrat tam.

3.44. Naši pasji ljubljenčki

Pri naši hiši imamo dva pasja hišna lju-

bljenčka Miškota in Thoora. Naši osnovno-

šolski otroci potrebujejo svoje hišne prija-

telje. Če jih nihče ne razume, jih razume in

ima neskončno rad njihov kuža. Oba sta

ljubka. Vsak dan jih peljejo na dolge spre-

hode.

Psi imajo navado, da z urinom markirajo

vogale pred in okoli hiše ter po cesti. Če

se pokakajo, naši lastniki kakce poberejo v

plastične vrečke.

Ker nam polulana solata ali polulan pe-

teršilj nista najbolj všeč, sem vse gredice

ogradil z ograjico iz šib, ki jih dobim, ko

obrezujem drevje. Taka ograjica je narav-

na, ni moteča za naše poglede na vrt in

poskrbeti za ponovno vzpostavitev pravil-

nega razmerja med številom ptic pevk in

številom sivih vran ali med ribami in kor-

morani.

3.43. Mucke in mačkoni

Okoli naše hiše se sprehaja pet muck in

mačkonov. Vsi so hišni ljubljenčki. Zgleda,

da polovijo miši. Ujamejo tudi male ptiče.

Z ženo sva v najinem stanovanju v tretjem

nadstropju opazila, da imava v dnevni sobi

miši. Našla sva mišje iztrebke. Moja žena

je pozno zvečer zadremala pred televi-

zorjem. Zbudilo jo je neko cviljenje. Pod

mizo je sedela naša muca. Pred seboj je

imela malo miško. Muca je miško frcnila s

tačko, da je odskočila in zacvilila. Miška ni

pobegnila, ampak sta se igrali igrico mač-

ke in miške. Muca miške ni poškodovala. V

dnevno sobo je prinesla že tri miške, ki sva

jih polovila.

Naše hišne mačke in mačkoni miši včasih

tudi pojedo. Ker smo mačko hranili s ku-

pljeno hrano, je pozabila na svojo pravo

prehrano. Skratka, če se na kompost na

vrtu meče tudi take kuhinjske ostanke, ki

so zanimivi za miši, je treba poskrbeti, da

se naše mačke hranijo same s svojo naravo

hrano.

Ptičje krmilnice in gnezdišča za ptice pev-

ke postavljam tako, da do njih ne morejo

ne mačke in tudi ne agresivne sive vrane.

Ekološke omejitve našega planeta terja-

jo od vseh nas, da vso za nas predelano

hrano pojemo ali pa jo delimo z domačimi

živalmi. Ni le božji greh, če se meče kruh

stran, to je tudi ekogreh, ki nam ga naši

otroci ne bodo odpustili.

Ko sva imela v našem mansardnem stano-

vanju muco, sva ji življenje uredila tako, da

se je lahko sama avtonomno odpravljala na

potep na vrt na strehi in na dvorišče. Nato

sva opazila, da se zelo rada podela na vrtu

na strehi na mestih, kjer ne raste nobena

rastlina. Na prazne površine na vrtu sem

zabodel veje grmičevja. Muci sem tako

onemogočil WC na vrtu na strehi.

Vseh pet muc, ki hodijo okoli naše hiše, si

je organiziralo skupni javni WC pod našim

kivijem. Tam je namreč prst zelo mivkasta

in rahla. Ko sem položil zastirko po vrtu

in pod kivi, so mačke in mačkoni problem

Pridi pome, če lahko plezaš tako kot jaz

Prehod na grede ni dovoljen Kaj me gledaš, tukaj je moj wc


54

3.45. Tatvine, voluharji, podgane,

miši

Neredko se vrtičkarjem zgodi, da pridejo

na svoj vrt, na katerem se bile še včeraj

solate, zelnate glave, krompir, danes pa so

gredice prazne. Lahko, da gre za rabuta-

nje ali pa za tatvino. Če gojiš zelenjavo na

strehi ali balkonu, je pridelek vsaj v tem

pogledu varen pred nepridipravi.

Na vrt na streho ali na teraso težko pride

voluhar, podgana ali miš.

zadosti učinkovita. Psi se preusmerijo. Po-

lulajo vogale zidanih ograj in drevesa in to

na tistih mestih, ki omogočajo starodavno

učinkovito vse-pasjo komunikacijo. Zaen-

krat psi za svoje druženje še niso začeli

uporabljati interneta. Morda se bo tudi to

kdaj spremenilo.

Skratka, če imamo vrt na strehi, na tera-

si ali okoli hiše, je treba uskladiti potrebe

naših hišnih živalskih prijateljev in naše vr-

tnarjenje.

Dodajam posebno aromo tvojim rožicam Kdaj me boš povabil na tvoj strešni vrtSaj me nisi videl

Moji signali so na vogalu ograje


55

Sadike vzgajam sam, ker so kupljene predrage

Sonaravni vrt na strehi | 4. EKONOMSKO SOCIALNI VIDIKI VRTA NA STREHI

4. EKONOMSKO SOCIALNI VIDIKI VRTA NA STREHI4.1. Poraba in stroški

Večino pridelkov, morda okoli 60 %, pojeva

midva z ženo, ker delava na domu. Otroci

in vnuki so cele dneve odsotni. Šele po-

poldan ali zvečer pridejo domov. Hranijo

se v vrtcu, šoli, na fakultetah ali v službah.

Domače pridelke jedo ob vikendih ali vča-

sih zvečer. Več pojedo le sadja, jagodičja,

solate, paradižnika in grozdja.

Nekaj viškov pridelkov ali sadik izmenjamo

s prijatelji in sosedi.

Z ženo sva oba upokojenca, toda oba pol-

no delovno aktivna. Vse svoje prihranke

sva vložila v podjetje, ki se ukvarja z izje-

mno tveganim vlaganjem kapitala. Zadnja

leta živiva zelo skromno. Zase uporabiva

le eno tretjino najinih pokojnin, zato veva

LETNI DENARNI STROŠKI ZA PRIDELAVO ZELENJAVE IN SADJA NA IN OB NAŠI HIŠI

Vrsta stroška pridelave in hranjenja zelenjave in sadja Stroški v EUR

Na dve leti kupimo okoli 50 vrečk semen po ceni 1 evro za vrečko. Semena so uporabna najmanj dve sezoni.

25

Škropivo za zimsko škropljenje in naravna škropiva iz preslice in piretina za plesni in uši

20

Zemlja za sajenje 3 x po 40 kilogramov 12

Šota: 40 litrov 5

Organsko gnojilo – pelete: 20 kilogramov 17

Kompost iz konjskega gnoja: 2 vreči po 40 kilogramov 16

Guano: 3 kilograme 10

Sveži konjski gnoj: 3 vreče po 40 kilogramov 12

Kamninska in mineralna moka 10

Neemcake 17

Komposter 12

Semenski krompir in sadike zelenjave in jagod, ki jih ne pridelam doma 40

Voda za zalivanje 104

Elektrika za zamrzovanje živil 150

Kivi 2+1

Kaki 1

Nešplja 1

Skupaj 435

Rastem od decembra

Blitvo obtrgavamo vsaj trikrat

56

iz osebnih večletnih izkušenj, kako živijo

družbeni sloji, ki pazijo na vsak evro.

4.2. Letni denarni prihranki

V več hipermarketih in na ljubljanski tr-

žnici sem primerjal cene konvencionalno

in sonaravno – bio pridelane zelenjave in

sadja v času od 25. decembra 2011 do 5.

januarja 2012.

Na strehi, ob stenah, na zaprtem balkonu

in na zemljišču okoli hiše pridelamo letno

kar precej zelenjave in sadja. Tržna vre-

Če želimo vsi uživati zelenjavo in sadje

vrhunske biokakovosti, potem lahko to

dosežemo tako, da bi vsaka družina na

svojem vrtu za strošek 300 do 400 evrov

vzgajala svojo lastno zelenjavo in sadje.

Če bi se odločili, da na lastnem vrtu vzga-

jamo rastline le s pomočjo umetnih gnojil

in umetnih registriranih pesticidov, ki so

cenejši od naravnih, bi se nam stroški pri-

delave znižali le za okoli 40 evrov.

Menim, da je mogoči prihranek nenarav-

ne vzgoje zelenjave in sadja tako majhen,

da se nam nikakor ekonomsko ne izplača

Vrsta zelenjave in sadja

Konvencionalna pridelava – povprečna cena v EUR na kilogram

Biopridelava - povprečna cena v EUR na kilogram

Mnogokratnik povprečne cene

14 vrst zelenjave 1,6 4,5 2,8

Motovilec in rukola 12 16 1,3

Krompir 0,4 2 5

Gobe šampinjoni 7 12 1,6

Vložena zelenjava 3 6 2

5 vrst sadja 1,4 4,2 3

Grozdje 2,6 6,2 2,3

VREDNOST NAŠEgA DOMAčEgA SONARAVNEgA PRIDELKA

Vrsta Kilogram Vrednost domačega bio pridelka v EUR

Tržna vrednost na dan 1. 1. 2012 enakega tradicionalnega pridelka v EUR

Zelenjava 300 1350 480

Motovilec in rukola 4 64 48

Krompir 25 50 10

Sadje in jagodičevje 308 1294 431

Grozdje 100 620 260

Skupaj 737 3378 1229

Stroški pridelave in hrambe 415 375

Prihranek 2963 854

dnost našega pridelka sonaravno oziroma

bio pridelane zelenjave in sadja ni tako za-

nemarljiva.

Cene sonaravno pridelane zelenjave in

sadja v trgovinah in na trgu so zelo visoke.

Štiričlanske družine s povprečnimi prihod-

ki ne morejo porabiti letno več kot 3000

evrov za nakup zelo zdravega sadja in ze-

lenjave, ki so pridelani na sonaravni način.

Za strošek okoli 1200 evrov letno si lahko

privoščijo le manj zdravo na konvencional-

ni način pridelano zelenjavo in sadje.

Pozimi rastem počasi

Ko je sneg sem najbolj okusen

4. EKONOMSKO SOCIALNI VIDIKI VRTA NA STREHI | Sonaravni vrt na strehi

57

vrtnariti na umetni oziroma tradicionalni

način.

Morda pri svojem vrtnarjenju z vnosom

kupljenih naravnih gnojil in kamene moke

in domačim kompostom celo pretiravam.

Verjetno bi lahko porabil za nakup biogno-

jil kakih 20 do 30 evrov manj.

Družine, ki ne morejo ali ne znajo ali no-

čejo vzgajati sadja in zelenjave na vrtu,

bi se lahko po dostopni ceni oskrbovale

z biohrano tako, da bi pri lokalnem kme-

tovalcu vnaprej na začetku leta naročile

želene pridelke. Lahko se dogovorijo za

znižanje cene pod pogojem, da gredo po-

magat kmetovalcem, zlasti ko gre za ve-

čjo potrebo po večji udeležbi živega dela

v pridelavi ali spravilu pridelkov. Ker bi v

takem sodelovanju odpadla velika marža,

ki jo v končni ceni pridelkov, ki se tržijo

po klasičnih trgovinskih kanalih, dobijo tr-

govci, bi lahko za biopridelke pri lokalnem

kmetovalcu meščani plačali morda le eno

polovico cene, kot sicer v trgovinah velja

za biopridelke. Ob takem organiziranju lo-

kalne pridelave bi bila lahko zelo zdrava

biohrana dostopna tudi družinam s pod-

povprečnimi prihodki.

4.3. Ekonomski in varnostni vidiki

samooskrbe s hrano

Samooskrba s hrano bo pridobivala na

ekonomskem in varnostnem pomenu. Vsi

napovedovalci bodočnosti predvidevajo,

da se bodo cene fosilnih energentov do

leta 2030 podvojile. V intenzivni tradici-

onalni pridelavi in prevažanju pridelkov

na tisoče kilometrov daleč se porabi zelo

veliko fosilne energije. Živega dela je v in-

tenzivnem fosilno energetsko potratnem

tradicionalnem kmetijstvu vse manj. Zato

lahko pričakujemo, da se bo samo zaradi

dražjih umetnih gnojil, umetnih zaščitnih

sredstev in prevoznih stroškov cena hrane

zelo kmalu podvojila. Če bo število prebi-

valstva rastlo tako, kot se to dandanes pri-

čakuje, in se bo precejšen del kmetijskih

površin uporabljalo za pridelavo biogoriv

prve generacije, bo cena rastla tudi zato,

ker bo povpraševanje po hrani presegalo

ponudbo. Morda se bodo tudi cene bi-

ohrane nekoliko znižale, če se bo razvilo

novo mehanizacijo in nova naravna zašči-

tna sredstva, namenjena sonaravni biodi-

namični obdelavi tal in za druga opravila.

Čez 10 ali 20 let se bomo srečevali z zelo

drugačnim stanjem. Cenovno dostopno

sonaravno vzgojeno zelenjavo in sadje

boš imel zanesljivo, le če jo boš pridelal

sam na svojem vrtu, na strehi, v zimskem

vrtu, na balkonu, na terasi ob hiši in okoli

hiše ali v lokalnem okolju pri domačem

kmetovalcu.

Za zelenjavo in sadje bodo tedaj porabile

družine tudi 20 % svojih prihodkov.

Če upoštevamo izredno hiter razvoj novih

velikih gospodarstev Kitajske, Indije, Bra-

zilije, ki bodo vse bolj sposobne ob nizki

ceni lastne delovne sile prodajati na glo-

balnem trgu nove izvirne visokotehnolo-

ške izdelke z visoko dodano vrednostjo,

potem bomo Slovenci in Evropejci lahko

konkurenčni, če si bomo bistveno znižali

življenjske stroške in pod pogojem, da bo

realna kupna moč prebivalstva vsaj sta-

gnirala.

Že dandanes se velja zamisliti nad našo

bodočnostjo. Zavedati se velja, da dreve-

sa, ki jih ni treba škropiti, mnoga (npr. tep-

Zacvetela sem prve dni junija

Babilonski viseči vrtovi Vsakdo nas lahko nabere


58

ke, jabolka, kostanji, orehi) do polne plo-

dnosti rastejo tudi 10 do 15 let.

Podnebne spremembe se dogajajo pospe-

šeno. Tisti narod, ki se bo ozavestil o mo-

žni neprijazni prihodnosti danes in bo že

danes ukrepal primerno, bo lažje preživel.

Vsi, ki želimo živeti na zdrav način, si z do-

mačo samooskrbo z zelenjavo in sadjem

ustvarjamo pogoje za več zdravja, podalj-

ševanje naše življenjske dobe in večjo var-

nost našega življenja.

4.4. Ročno delo, obdelovalni čas in

delo na domu

Vrtnarjenje za s stresom vse bolj obreme-

njene izobražence predstavlja tudi obli-

ko duševnega sproščanja. Če delamo na

domu, lahko svoje intelektualne dejavnosti

opravljamo v skladu z našim osebnim bio-

ritmom. V ure delovnega časa lahko ume-

stimo odmore za malico, zajtrk, kosilo in

večerjo in čas za zalivanje vrta ali občudo-

vanje cvetja in bogatega zelenja.

Pogovori z uporabniki sadja in zelenjave in letni načrt pridelave, kolobarjenja in gnojenja.

Večerne ure.

Tedensko in mesečno načrtovanje opravil. Večerne ure.

Nakupovanje semen, sadik, gnoja itd. Sobota dop. ali ob popoldnevih.

Načrtovanje spravil in hranjenja pridelkov. Večerne ure.

Kontrola shranjenih pridelkov. Večerne ure.

Sejanje semen v lončke. Večerne ure.

Pikiranje sadik v lončke. Večerne ure.

Obrezovanje sadnega drevja in grmičevja. Pozno popoldan ali ob sobotah.

Rahljanje zemlje z vilami, motiko ali grebljico. Pozno popoldan ali ob sobotah.

Gnojenje s kompostom, gnojili in zastiranje gredic. Pozno popoldan ali ob sobotah.

Sejanje semen in sajenje sadik. Pozno popoldan.

Zalivanje in dognojevanje s tekočimi naravnimi gnojili. Zgodaj zjutraj.

Puljenje plevela, redčenje posevkov, mletje vej, kompostiranje. Pozno popoldan ali ob sobotah.

Pobiranje zrelih pridelkov. Tik pred uporabo.

Pokrivanje in odkrivanje gredic, ki so zaščitene s plastično folijo. Pozno popoldne ali zjutraj.

Zimsko škropljenje ob lepem vremenu.Zgodaj zjutraj ali tik pred nočjo, ko ni vetra in ni čebel.

Zatiranje škodljivcev in plesni ob lepem vremenu.Zgodaj zjutraj ali tik pred nočjo, ko ni vetra in ni čebel.

Vkuhavanje marmelad, sušenje sadja, čiščenje zelenjave za shranjevanje, vlaganje kumaric, izdelava raznih namazov iz zelenjave in vlaganje sadja.

Večerne ure.

Odlična prikuha

Sem tudi odličen nadomestek čebule

Večerna sprostitev

Vrtnarske dejavnosti so:


59

Vrtnarjenje je zame konjiček. Z vrtom se

ukvarjam v prostem času ali v odmorih

med intenzivnim intelektualnim delom.

V povprečju za najin vrt porabim uro in pol

običajno poznopopoldanskega oziroma

večernega časa. Več dela na vrtu je spo-

mladi in poleti. Žena pobira pridelke in mi

včasih pomaga opleti vrt. Občudujem jo,

ko se zapodi na vrt okoli hiše, vzame ko-

silnico, pokosi travo, pograbi listje in čisti

okoli hiše. Ne prenese zanemarjenega vrta

okoli naše hiše. Vsa okolica hiše mora biti

čista in lepa. Za to skrbi tudi moja snaha

Špela.

V povprečju za vse moje vrtnarjenje pora-

bim skozi vse leto dnevno od 1 do 1,5 ure.

4.5. Trenutki miselnega miru in

medsebojne pozornosti

Včasih si vzamem med delom odmor in si

umirim misli na zelenem vrtu na strehi. Ze-

lena barva blagodejno miri pregrete živce.

Z vrha strehe imam zelo lep razgled. Ob-

čudujem Kamniške planine, gledam sonč-

ni zahod, čudovite oblake, luno in zvezde.

Ker se ukvarjam z ekstremno stresno in-

telektualno družboslovno dejavnostjo, mi

taki odmori miru lajšajo iskanje optimalnih

rešitev za preseganje globalne ekološko

družbene krize. Če se mi utrne nova misel,

jo vedno takoj napišem na listek papirja,

da je ne pozabim. Tudi ko sem na vrtu,

imam s seboj list papirja in pisalo.

Mir, ki ga moji duši nudi vrt, pozitivno

vpliva na moje zahtevno intelektualno

snovanje.

Moja žena je šla na obisk k svoji starejši

teti, ki je živela sama. Ko je prišla k njeni

hiši, je slišala, kako se teta z nekom pogo-

varja. Teto je vprašala, s kom je klepeta-

la. Povedala je, da se vsak dan pogovori z

vsako svojo rožo. Njene rože so cvetele, da

jih je bilo veselje pogledati.

Mati narava in oče kozmos ne poznata to-

talne razločitve mrtve in žive narave. Naše

vesolje in mi v njem živimo v zveznem so-

bivanju tako imenovane mrtve prirode in

vseh oblik žive prirode. Tako kot rabimo

ljudje medsebojno pozornost in toplino,

zelo verjetno velja, da se nam pozornost,

ki jo nudimo rastlinam in skrb za stalno

obnovo življenja cikla rastlin, vrača tudi z

uspevanjem rastlin. Bodimo do rastlin pri-

jazni, kulturni in odgovorni. Če imamo vrt,

potem poskrbimo za normalne pogoje ži-

vljenja naših rastlin. Greh je, če jih redno ne

zalivamo ali jih prepustimo neusmiljenemu

soncu.

4.6. Lepota cvetja

Moja žena občuduje cvetlice. Skozi vse

leto mora cveteti vsaj ena roža ali kaktus

v dnevni sobi, zimskem vrtu ali na terasi.

V naši Sloveniji velja, da so zlasti balkoni

polni bujnih rož. Gre za našo slovensko lju-

bezen do lepote, ki se z rož prenaša tudi

v naše duše.

Z ženo se pogajava, koliko prostora v ma-

lem zimskem vrtu bo šlo za rože in koliko

za zelenjavo. Rezultat je naravno sobivanje

rož in zelenjave. Ves zimski vrt je obrasel

v kombinaciji lepega in koristnega. Neka-

tere cvetlice so tudi užitne in nekateri zreli

sadovi zelenjave so v svojih lepih barvah

podobni cvetju.

Presajanje sadik z močnimi koreninami Cvetim,dišim ob vratih stojim

Rdeče poživlja - rože


60

Balkoni naj bodo bogato obrasli s cvetjem.

Skozi vse leto naj bo naša zgradba olepša-

na tako z zelenjem kakor tudi z bujnim se-

zonskim cvetjem in koristnimi rastlinami.

Pojavlja se potreba po novi strokovni sme-

ri stavbne arhitekture, kombinaciji boga-

stva cvetja in bogastva zelenja, zelene hiše

in zelenega mesta.

Dobre knjige:

- »Rožice za vse letne čase«, Podgornik

Reš Ruth, ZKG Ljubljana;

- »Okrasni vrt od januarja do decembra,

Hrovatin Marjetka, ZKG 2012.

4.7. Maksimalne možne pridelave

Dandanes se večini Slovencev zaradi pre-

cejšne kupne moči še ni treba ukvarjati z

aktivnostmi samooskrbe s hrano v me-

stnih naseljih. Kulturo vrtnarjenja se je v

zadnjih štirih desetletjih zanemarilo. Ze-

lenjava in sadje sta v trgovskih marketih

relativno poceni.

Koliko bi lahko pridelali hrane v mestnih

naseljih, če bi se v svetovnem merilu po-

javilo pomanjkanje biološko nesporno

pridelane zelenjave in sadja ali pa bi cene

hrane zlasti zaradi dražitve fosilnih ener-

gentov zelo porasle?

Koliko bi lahko pridelali, če bi posadili vse

možne uporabne mestne površine?

Izračuni veljajo za naš stanovanjski dvoj-

ček in najino mansardno stanovanje.

Celotna površina strehe naše hiše zna-

ša 148 m2. Sedaj uporabljamo za gredice

samo 20 m2. Če bi okoli 30 m2 strehe upo-

rabljali za sončne kolektorje, ki bi ogrevali

velike rezervoarje deževnice. tako da bi s

to sončno toploto lahko dogrevali zgrad-

bo vsaj en teden tudi v dnevih oblačno-

sti in bi ob poletni vročini tudi hladili našo

zgradbo, bi nam ostalo za gredice (brez

stezic) še okoli 100 m2 dodatnih strešnih

površin.

Na strehi bi lahko posadili poleg zelenjave

tudi grmičevje ameriške borovnice, belušev

in nizka drevesa jabolk, hrušk, češenj in dru-

gega sadja, ki pri nas prezimi na prostem.

Lahko bi vzgojili več graha, koruze, jagod,

soje.

Ocenjujem, da bi lahko na vsej površini na

strehi pridelali vsaj še 400 do 500 kilogra-

mov zelenjave, okoli 30 kilogramov jagod

in jagodičja in okoli 100 kilogramov sadja.

4.8. Zimski vrtovi na južni strani

zgradbe

Če bi na južni sončni strani naše hiše v vseh

treh nadstropjih dogradili v dolžini 14 me-

trov dodatne zimske vrtove širine okoli 2 do

3 metre, bi vsaka družina pridobila za okoli

20 do 40 m2 površin, ki bi se lahko uredi-

Naj samo kdo reče, da nisem lepa roža

Trta, fige in vrtnice Tak sem bil že konec meseca maja

Trta in marelice ljubijo vzhodno sonce in toplo

steno


61

le kot gredice za zelenjavo ali pa bi na njih

vzgajali v velikih loncih limone, mandarine,

grenivke in drugo južno sadje. Ker potre-

bujejo pozimi limone, mandarine itd. veliko

svetlobe, obenem pa hlad, bi del zaprtega

balkona uredili tako, da v njem ob močnem

zimskem soncu temperatura ne bi prese-

gla 10 °C. Vsaj 10 m2 pokritega zimskega

vrta je smotrno uporabiti kot večnamenski

balkon, ki ga uporabljamo kot prednji del

dnevne sobe poleti in pozimi. Na takem

balkonu lahko postavimo tudi žar. Poleti

bi bili balkoni odprti. Pozimi bi bili zaprti s

steklenimi ali plastičnimi stenami ali vrati.

Vsaka družina bi lahko na svojem pokritem

zimskem vrtu oziroma zaprto odprtem bal-

konu pridelala okoli 100 do 200 kilogramov

zelenjave, morda okoli 20 kilogramov zelo

zgodnega krompirja, lahko pa tudi okoli 20

kilogramov južnega sadja.

4.9. Vrt okoli hiše se lahko poveča

Naša hiša – dvojček površine 148 m2 stoji

na stavbni parceli velikosti 571 m2. Vsega

vrta okoli hiše je 423 m2. Sedaj za sadje,

grmičevje in zelenjavo uporabljamo okoli

180 m2 vrtnih površin. Vsi prebivalci hiše

imamo osem osebnih avtomobilov. Dve vi-

soki jablani, ena hruška in ena češnja dela-

jo senco avtomobilom in pokrivajo s senco

površino okoli 100 m2.

Parkirišča, ki so še vedno izpostavljena

soncu in toči, merijo okoli 150 m2. Še pro-

sto odprto površino parkirišč bi lahko pre-

krili tako, da bi nad njo naredili veliko tera-

so, na kateri bi bil tudi velik vrt. Avtomobili

bi dobili pokrito, zasenčeno in pred točo

varno parkirišče. Pozimi sneg ne bi padal

na avtomobile.

Lahko se del površine nad avtomobi-

li uporabi za 50 m2 fotovoltaičnih celic.

Lahko pa se na površini 100 m2 zasadi

še novo visoko sadno drevje ali pa čez

vsa parkirišča naredi pergola iz sadnega

drevja, trte, kivija, cvetočih popenjavk in

tako vzgoji še vsaj 200 kilogramov sadja

ali grozdja.

4.10. Uporaba cestnih površin in

parkirišč

Ko gre za zelene javne površine, velja pri

nas v Sloveniji nenapisano pravilo, da se

sadi le okrasna drevesa. Ni navade, da bi

Lahko bi uspevala tudi v zimskem vrtu v 31. nad-

stropju stolpnice

Prva kumara

Decembra posejana junija obrana Lahko bi pridelali več sto kil sladkega grozdja

Naša ulica je lipov gaj


62

v parkih ali obcestnih drevoredih sadili sa-

dno drevje ali koristno grmovje, npr. lešni-

ke. Kako lepo bi izgledalo naše mesto, če

bi po ulicah in parkih sadili tudi sadna dre-

vesa ali pa kostanje, divje češnje, lešnike,

dren za drnulje itd.

Vsaka hiša v naši ulici ima na cesti danda-

nes veliko košato lipo. Kaj pa, če bi posa-

dili nekaj orehov? Gre za orehe, ki se ne

škropijo in so odporni proti zmrzali. Na

takem velikem orehu, ki nudi obilo sence,

vlaži okolico, vleče na sebe strele, se obi-

čajno pridela 50 do 100 kilogramov celih

orehov oziroma se pridobi 10 do 20 kilo-

gramov orehovih jedrc. Če bi zasadili na-

vaden kostanj ali marone, bi lahko pridobili

vsi sosedje z velikega drevesa 50 do 100

kilogramov debelega kostanja.

Zelo veliko prvovrstnih obdelovalnih po-

vršin se v mestu uporablja za asfaltirana

parkirišča. Vsa parkirišča je mogoče upo-

rabiti tudi za pridelavo hrane, če se vzgoji

drevje ali popenjavke tako, da bi obenem

zaščitili avtomobile pred vročino in točo.

Če bi želeli tudi ob cestah in nad parkirišči

vzgajati zdravo sadje, bi se meščani morali

dogovoriti, da v mestih preidemo na upo-

rabo plina ali elektrike za pogon naših av-

tomobilov, skuterjev ali električnih koles.

Načrtno bi veljalo vzgojiti drevesa, grmi-

čevje in druge rastline takega izbora, da

bi bilo medonosnega cvetja v obilju od

zgodnje pomladi do pozne jeseni. V naši

ulici vse lipe zacvetijo naenkrat. Zakaj ne

bi sadili različnih vrst lip, tako da bi cvetele

v zaporedju več mesecev.

Nisem privrženec sadjarsko zelenjadar-

skega ekstremizma. Cveti naj sto cvetov.

Naše zgradbe in druge mestne površine

naj bodo bogate tako s cvetjem in lepi-

mi okrasnimi rastlinami kakor tudi s sad-

jem in drugimi koristnimi rastlinami. Vse

mestne rastline pa izbirajmo tako, da za

njihovo vzgojo in vzdrževanje ne bomo

trošili fosilnih in drugih energentov, am-

pak jih bomo oskrbovali le na sonaraven

bionačin.

4.11. Koliko sonaravno vzgojene

hrane bi lahko pridelali na, ob in

okoli naše tristanovanjske hiše?

Če bi uporabljali za fotovoltaične celice

50 m2, za solarne grelce 30 m2, vse osta-

le površine pa za vzgojo prehrambnih ra-

stlin in to na strehi v velikosti 118 m2, vse

površine ob stenah okoli 190 m2, na južni

strani zgradbe zaprte zimske vrtove – od-

prte balkone in terase velikosti najmanj

60 m2, nad parkirišči 200 m2 z drevesnimi

pergolami prekrito parkirišče in še del ce-

ste, bi lahko skupno pridelali na naraven

način okoli: 1060 kilogramov zelenjave, 80

kilogramov zgodnega krompirja, 50 kilo-

gramov jagodičevja, 530 kilogramov sad-

ja, 100 kilogramov grozdja, 10 kilogramov

Bezgovo cvetje za čaj dobimo v naši živi meji

Pozimi sonce greje avtomobile

Zakaj ne rastem tudi v parku?

Korenje lahko vzgojimo dvakrat letno


63

orehovih jedrc, 25 kilogramov kostanja

– maronov. Skupaj je to 1885 kilogramov

zelo zdrave neoporečne biohrane. V naši

hiši prebiva skupaj trenutno 13 družinskih

članov v treh družinah. Na vsakega sta-

novalca se lahko pridela okoli 142 kilogra-

mov sadja, zelenjave, krompirja, kostanja

in orehov.

Strokovnjaki menijo, da naj bi vsakdo le-

tno zaužil vsaj 90 kilogramov zelenjave

in 55 kilogramov sadja. To količino lah-

ko pridelamo v mestih na in ob mnogih

hišah, ki imajo vrtove in to na sonaravni

način.

Nizek fižol se seje večkrat

Čebulo sadim zelo na gosto

Slovenski kmetovalci prejmejo od države

okoli 400 milijonov evro subvencij. Vsak

državljan daje za te subvencije 200 evrov

letno. Subvencije predstavljajo že več kot

polovico registriranih prihodkov kmetoval-

cev. Samo polovica zemlje je kakovostno

obdelana. Naj se del sredstev, namenjenih

kmetijstvu, usmeri v urbano sonaravno vr-

tnarjenje.

Davčni sistem in davčna politika naj se

spremenita tako, da bomo Slovenci tudi

zaradi davčnih spodbud oziroma davčnih

obremenitev in stimulacij pospešili uvaja-

nje urbane samooskrbe s hrano.

4.12. Zrak v mestih naj bo čist

Pridelava zdravega sadja in zelenjave v

mestnih naseljih je zelo močno pogojena

tudi s kakovostjo zraka.

Če je v zraku veliko škodljivih toplogrednih

plinov in prašnih delcev, je to slabo za vsa

živa bitja, ljudi, živali in rastline. Če je zrak

umazan, potem je umazana tudi dežev-

nica. Če želimo wpovečati samooskrbo z

deževnico, potem bo potrebno narediti

veliko za očiščenje zraka. Če bi želeli di-

hati čist zrak in živeti brez zračne prašne

nesnage, bi veljalo:

- Vse zgradbe v mestu pretvoriti v pa-

sivne ali energetsko nizko potratne

objekte.

- Ozeleniti strehe in veliko večino vseh

mestnih površin.

- Čim več zgradb priključiti na daljinsko

toplovodno in hladilno omrežje. Nado-

mestiti vse sedanje fosilne toplarne z

malimi jedrskimi elektrarnami s soproi-

zvodnjo pare in tople vode in hladine.

- Elektrificirati ves javni promet, tako že-

leznico kot tramvaj, in nadomestiti av-

tobuse s trolejbusi.

- Nadomestiti zelo velik del prevozov z

avtomobili s pešačenjem ali kolesar-

stvom.

- V prvem prehodnem razdobju pa bi

lahko naredili veliko, če bi se množično

odločili za uporabo plina v osebnih av-

tomobilih, tovornjakih in avtobusih.

- Uveljaviti zelo množično uporabo elek-

tričnih dvokoles, skuterjev, trokoles in ele-

ktričnih mestnih dostavnih avtomobilov.

Če porežemo prvo veliko glavo poganja manjše

cvetove do jeseni.

Tretja generacija solate in prvi fižol


64

ti vsaj proizvodnjo elektrike na podlagi fo-

silnih energentov. Termoelektrarne bi velja-

lo vzdrževati v takem stanju, da bi jih lahko

zagnali, če bi prišlo do male ledene dobe.

Če bi prišlo do nenadne več let trajajo-

če ohladitve zemlje, bi bili ljudje prisiljeni

k množični uporabi hidroponske vzgoje

prehrambnih rastlin z uporabo naravnih in

umetnih gnojil v zaprtih prostorih.

Tudi če bomo predelali naše zgradbe v pa-

sivne ali nizko energetske zgradbe, bi bilo

dobro, da ohranimo sedanje inštalacije fo-

silne energetike in dimnike za morebitno

– nikoli se ne ve kdaj mogočo, malo ledeno

dobo.

trebe na sonaravni neoporečen način,

se s tem močno poveča kakovost življe-

nja družin, otrok in mladine in znižajo ži-

vljenjski stroški.

4.13. Nevarnost male ledene dobe

Če bi velik del energije pridobivali tudi iz

jedrskih toplarn in elektrarn ali geoter-

malnih virov ali iz plime in oseke, bi lažje

preživeli tudi morebitno novo malo ledeno

dobo, ki jo lahko povzroči padec asteroida

ali zelo velik izbruh enega ali več vulkanov.

Taka mala ledena doba je bila zaradi izbru-

ha treh vulkanov v letih 1708 in 1709. Leta

2010 je velik asteroid, ki ga ni zaznal nih-

če, zdrvel mimo Zemlje le na razdalji okoli

75000 kilometrov.

Če bi prišlo iznenada do male ledene

dobe, zastrtja sonca, bi lažje preživeli, če

bi v zimskih vrtovih, steklenjakih oziroma

zaprtih gredah na podlagi ogrevanja iz

uporabe jedrske energije, fosilnih goriv in

osvetljevanja rastlin z umetno »sončno«

svetlobo vzgajali vsaj toliko hrane, da bi

nas lahko večina preživela.

Zaradi vse bolj pospešenega segrevanja

ozračja bi moralo človeštvo zelo hitro ukini-

Vse, kar predlagam, znamo ljudje naredi-

ti. če je politična volja, je mesta mogoče

zelo hitro spremeniti v čudovita bivalna

okolja, ki združujejo dobre plati goste

naseljenosti z življenjem v zeleni naravi.

če bi se resno lotili omenjenih tehnolo-

ško družbenih preobrazb, bi se končala

gospodarska kriza. Ker omenjeni ukre-

pi ne odgovarjajo interesom vladajočih

fosilnih lobijev, ki obvladujejo vse par-

lamente tega sveta, se dogaja zelo zelo

malo.

Vsakdo pa se lahko odloča sam in že da-

nes poskrbi za delno varnost in bolj kako-

vostno življenje svoje družine. Tisti, ki bo

čakal in odlašal, bo trpel neprijetne posle-

dice hudega padca kakovosti življenja lah-

ko že v bližnji prihodnosti.

Vsak narod ali vsaka lokalna skupnost naj

poskrbi za čim večjo samooskrbo z zdra-

vo hrano in zdravo in čisto pitno vodo,

tako da noben Zemljan ne bo ne žejen ne

lačen. Le del hrane naj se menja na sve-

tovnem trgu.

če ima vsaka družina ali osnovna ali

srednja šola možnost pridelave velike-

ga dela zelenjave in sadja za lastne po-

Če pride ledena doba bomo gojili krompir v

ogrevanem zimskem vrtu


65Sonaravni vrt na strehi | 5. LEPŠE, BOLJ ZDRAVO IN CENEJŠE ŽIVLJENJE

5. LEPŠE, BOLJ ZDRAVO IN CENEJŠE ŽIVLJENJE

Kaj pridobimo, če stanujemo in delamo v

isti zgradbi in vzgajamo na sonaraven na-

čin sadje ter zelenjavo sredi mesta in se

oskrbujemo pri lokalnem bio kmetovalcu?

1 Varno in zanesljivo ter ekološko nev-

tralno samooskrbo z izredno kakovo-

stno, zrelo in svežo sonaravno vzgo-

jeno zelenjavo in sadjem, lahko tudi

južnim sadjem in južno zelenjavo,

skozi vse leto. Znižamo si življenjske

stroške, manj zbolevamo. Močno lah-

ko podaljšamo aktivno delovno dobo.

Dosegamo višjo starost.

2 Mir pri ustvarjalnem poslovnem delu

v stanovanju. Delo na domu omogoča

upoštevanje našega individualnega bi-

oritma. Sodobna spletna komunikacija

nudi čisto nove možnosti za delo na

domu oziroma za delo na daljavo na

globalnem svetovnem nivoju. Znižajo

se lahko poslovni stroški in stroški bi-

vanja.

3 Ker se ne vozimo na delo in z dela, ima-

mo lahko eno, dve ali tri ure dnevne-

ga časa več za sebe, za družino, delo,

strokovno usposabljanje, vrtnarjenje

ali druge hobije. Trošimo manj fosilne

energije. Ne uničujemo si živcev, ko

čakamo v kolonah avtomobilov. Ne iz-

postavljamo se nevarnostim na poti v

službo in iz nje. Za redno vrtnarjenje

gre okoli 1 do 1,5 ure dnevnega časa.

Vrtnarimo predvsem takrat, ko smo za

redno delo že preveč utrujeni. če me-

njamo ure intenzivnega stresnega dela

z odmori vrtnarjenja, si zopet priveže-

mo dušo in odvržemo težo stresov.

4 če redno sodelujemo z lokalnimi kme-

tovalci, si zagotavljamo zelo kakovo-

stne pridelke, vzgojene na sonaravni

biodinamični način. Poleg državnega

certificiranja in inšpektorjev, ki nad-

zirajo biološko pridelavo, sodelujemo

sami potrošniki pri nadzoru pridelave

zelenjave in sadja tako, da redno po-

magamo kmetovalcem.

5 Močno lahko zmanjšamo ekološko

onesnaževanje planeta Zemlje v ko-

rist trajnostne možnosti življenja naših

otrok in vnukov.

6 Zelo se poveča varnost našega celo-

vitega bivanje, saj glede prehrane ne

bomo odvisni od obnašanja drugih dr-

žav, državnih skupnosti, borznih nihanj

cen hrane. Na našo oskrbo ne bodo

vplivali morebitni mednarodni konflik-

ti oziroma mogoči vojni spopadi.

7 Preskrbljenost z velikim delom živil

navzlic bolj pogostim ekstremnim vre-

menskim pojavom, ki jih pričakujemo

zaradi pospešenega segrevanja ozra-

čja, kot so vse hujša neurja, debela

toča, dolgotrajne suše, preveč topla ali

preveč hladna razdobja glede na nor-

malna sezonska gibanja temperatur

ozračja.

8 V zelenem mestu je bivanje bolj prije-

tno in zdravo. Poleti se manj energije

porabi za ohlajevanje zgradb.

Sem vedno pri roki in polnega okusa

Jaz zacvetim, ko druge pozimi počivajo

67Sonaravni vrt na strehi | 6. ZDRAVO IN KAKOVOSTNO PREHRANJEVANJE

6. ZDRAVO IN KAKOVOSTNO PREHRANJEVANJE

6.1. Več sadja in zelenjave

če želimo ljudje živeti dolgo in zdravo ter

močno podaljšati razdobje aktivne de-

lovne dobe, potem velja upoštevati našo

v pradavnini razvito gensko strukturo in

uživati njej primerno hrano in pijačo ter ji

prilagoditi naš način življenja.

Zato mora biti v naši hrani veliko več sve-

žega sadja, sveže zelenjave, svežih sladko-

vodnih in ne več kot enkrat tedensko mor-

skih rib ali mehkužcev, rakov, bolj zmerni

obroki belega in veliko manj rdečega

mesa, več beljakovin rastlinskega izvora,

manj mleka ter manj ogljikovih hidratov.

Uživati velja deviško olivno olje, sojino

olje, pa tudi manjše količine živalskih ma-

ščob. Ugodno na naše razpoloženje vpliva

črna čokolada z veliko vsebnostjo kakava.

Strokovnjaki priporočajo, da naj bi vsakdo

dnevno zaužil vsaj 250 gramov zelenjave

in 150 gramov sadja.

V letu 2011 je vsak prebivalec Slovenije v

povprečju pojedel 103 kilograme zelenja-

ve, 31 kilogramov jabolk, 70,5 kilogramov

krompirja in le 1,1 kilogram medu.

Pred desetimi leti je vsak prebivalec Sloveni-

je pojedel 79 kilogramov kupljene zelenjave.

V letu 2011 je bilo le 37 odstotkov kupljene

zelenjave oziroma 84.000 ton pridelane v

Sloveniji, vso drugo oziroma 127.000 ton

pa se sedaj uvaža tudi iz zelo oddaljenih

dežel. Manj kot polovico hrane pridelamo

v Sloveniji.

Vsak prebivalec je po stanju cen decembra

2011 za zelenjavo trgovcem plačal okoli 165

evrov, vsi skupaj torej 134 milijonov evrov.

V povprečnem slovenskem gospodinjstvu

porabimo za kupljeno hrano in brezalko-

holne pijače okoli 14 % družinskih stroškov

in v družinah z nižjimi prihodki več kot

21 %.

Zaradi zdravja in ekologije moramo ljudje

precej zmanjšati porabo zlasti rdečega

mesa in povečati delež biološko nespor-

no pridelanih rastlinskih živil, ki vsebujejo

precej proteinov, kot npr. fižol, grah, bob,

soja. Zmanjšati velja zlasti obroke hitre

Rada imava veliko korenja Bogastvo zime

Paradižnike pobiramo od začetka junija do kon-

ca decembra

Druga generacija peteršilja

68

nezdrave zelo mastne hrane ali pripra-

vljene hrane, kot so: salame, pice, na olju

pečen krompirček ali ocvrte jedi, sladkor-

ja, peciva, sladoleda in umetno aromatizi-

ranih, umetno obarvanih in s sladkorjem

sladkanih pijač.

Hrana mora biti čim bolj pestra. Čim več

naj je bo z domače samooskrbne pridela-

ve in čim več iz domačih čistih rek, jezer in

številnih novih sladkovodnih ribnikov – za-

drževalnikov vode.

Nekaj hrane naj bo tudi iz drugih kontinen-

tov. Hrana naj zraste na čim bolj mineralno

različnih in bogatih zemljah.

6.2. Preveč sladkorja

Z ženo uživava zjutraj žlico marmelade,

sicer pa se sladkorju izogibava. Ker nama

je življenje polno vzajemnih sladkosti,

rada pijeva grenko kavo. V čaj dajeva žlico

medu ali pa nič.

Prehranska dopolnila nam priporočajo

strokovnjaki le, če uživamo zelo enovrstno

in neuravnoteženo hrano. Naj se jih uživa

malo in z malimi odmerki. Gre za vitamin-

sko mineralne pripravke, izdelke za hujša-

nje, probiotike, nenasičene maščobne ki-

sline ali koencim Q10 in druga dopolnila.

Pred leti sva uživala tudi vitaminske pri-

pravke. Sedaj, ko jeva veliko več domače

zelenjave in sadja, po tem ne čutiva nobe-

ne potrebe.

V pradavnini je človek jedel sladkor samo

v obliki sadja ali medu. Dandanes je slad-

kor v sladkarijah, pijači, hrani. Prevelika

količina zaužitega sladkorja povzroča

debelost, obremenjuje in poškoduje jetra

ter povzroča mnoga srčno-žilna obolenja,

sladkorno bolezen in nekatere oblike raka.

Zato bi veljalo uživati manj sladkorja. Pre-

veliko uživanje sladkorja je tako škodljivo,

da se del strokovnjakov zavzema za viso-

ko obdavčitev sladkorja, saj naj bi bil vsaj

tako nevaren za zdravje kakor tobak.

Sedaj je tudi EU dovolila uživanje stevije,

ki je 300 krat bolj sladka kakor sladkor in

nima nobene kalorije. To sladilo se pridelu-

je iz sušenih listov rastline, ki raste v Južni

Ameriki.

6.3. Ogljikovi hidrati

Midva z ženo pojeva letno vsak le okoli

25 kilogramov krompirja, ki ga pridelava

doma. Velikokrat jeva za kosilo samo zele-

njavo in meso ali ribe z blitvo ali pa samo

krompir z zelenjavo in sirom ali pa krom-

pir s presnim zeljem ali stročjim fižolom.

Upoštevava nasvete strokovnjakov, ki tr-

dijo, da tak način prehranjevanja preganja

debelost.

Kupujeva koruzni zdrob, riž, testenine,

moke. Včasih spečeva domač kruh ali pe-

civo. Zobava rozine, oreščke, orehe, lešni-

ke in drugo suho sadje.

Kruha pojeva zelo malo. Več pojeva suro-

vih mletih žit in semen. Pri peki kruha se

troši energija. Uničijo se nekatere za našo

pestro in zdravo prehrano bistvene sesta-

vine žitnih semen.

Del strokovnjakov priporoča uživanje ve-

čjih količin polnovrednih žitnih izdelkov

ter mleka in mlečnih izdelkov. Del stro-

kovnjakov je do uživanja mleka in žitaric

zadržan.

6.4. Krvne skupine in ustrezna hrana

Delno upoštevava priporočila naturopata

J. D' Adama, ki je ugotovil, da ljudem, ki

imajo različne krvne skupine, ustrezajo le Zimska ohrovtova solata

Bogastvo vitaminov Poletno zelenjavno razkošje

6. ZDRAVO IN KAKOVOSTNO PREHRANJEVANJE | Sonaravni vrt na strehi

69

določena živila. Če jedo napačno hrano, se

ne počutijo dobro in celo zbolevajo.

V času, ko so se ljudje v glavnem ukvarjali

z lovom, se je razvila krvna skupina 0. Tem

ljudem zelo ustreza pusto meso, večina

rib, laneno in olivno olje, večina stročnic,

zelenjave in sadja. Ne ustreza jim večina

mlečnih izdelkov, žitaric, kruha, peciva.

Moja žena ima krvno skupino 0. Po pitju

mleka je imela težave. Ko je prenehala uži-

vati mleko, se počuti veliko bolje. Pri uži-

vanju vse druge hrane ne kaže, da bi imela

težave.

Krvna skupina A se je pojavila v času,

ko so se ljudje začeli ukvarjati s poljedel-

stvom. Ljudje s krvno skupino A cvetijo ob

vegetarijanski hrani. Ne ustreza jim veči-

na vrst mesa in rib. Ustrezajo jim mlečni

izdelki, testenine, oljčno olje, kruh, pecivo,

večina sadja in zelišč.

Krvna skupina B se je pojavila pri noma-

dih, ki jim ustreza večina stročnic, žitaric,

kruh, testenine, večina zelenjave in sadja.

Najmlajša, komaj okoli 1000 let stara, je

krvna skupina AB. Gre za spajanje skupin

A in B. Tisti, ki imajo kri AB, lahko uživajo

večino vseh zvrsti hrane. Zlasti jim ustreza

jagnjetina, zajci, jetra. Lahko uživajo veči-

no morske hrane, ni pa dobro, da uživajo

sardele, školjke, slanike, hobotnice. Lahko

uživajo več mlečnih izdelkov, olj, oreščkov,

fižolov, žitaric, kruhov, peciva, testenin, ze-

lenjave, sadja in začimb.

Imam krvno skupino AB negativno. Nas je

zelo malo, saj naši skupini pripada le 2,5 %

vseh ljudi.

Uživam čisto vso hrano, tudi tisto, ki naj

ne bi bila priporočljiva zame. Nisem še

opazil, da bi mi katerikoli zvrst živila ško-

dovala. Ker uživam zelo raznovrstno hrano

v malih količinah, morda učinek posame-

zne zvrsti hrane ne vpliva na moje počutje.

Vsakomur, ki ugotavlja, da morda ima te-

žave zaradi uživanja zaradi njegovi krvni

skupini neprimerne hrane, pa predlagam,

da si ogleda knjigo Petra J. D' Adama o so-

odvisnosti krvnih skupin in uživanja hrane

(knjiga je v slovenskem prevodu izšla pri

založbi Fleks d.o.o., Medvode, leta 2001;

naslov izvirnika »4. Blood Types, 4 Diets

Eat Rightfor Your Type«.

O tej tematiki je objavila nedavno dr. Tanja

Kveder priročnik z naslovom »Krvne skupi-

ne kažipot zdrave prehrane«. Pomembno

je njeno opozorilo glede škodljivih učinkov

uživanja homogeniziranega mleka.

6.5. Politika in zdravo prehranjevanje

Željko Maurovič, znan hrvaški boksar (tri-

kratni evropski prvak) in makrobiotik, ki

vzgaja biološko neoporečna živila na 400

hektarih, pravi:

»Osnovno načelo je celovita prehrana.

Upošteva sezonska živila, dosegljiva na

področju, kjer živite, način priprave pa je

prilagojen vašim potrebam, v skladu z na-

čeli »jin in jang«. Bistveno je iskanje petih

energij, ki zahteva pet okusov, pet barv,

pet vonjev, pet načinov za pripravo hrane

in pet različnih živil« (Revija: Goodlife 7.

december 2009, str. 5).

Prosvetljena cesarica Avstro Ogrske Mari-

ja Terezija je zahtevala, da se za vsakega

družinskega člana posadi ob domačiji eno

drevo. Tisti, ki tega ni storil, je bil tepen.

Tako je nastalo ime hruške tepka. Suhe

tepke so predstavljale bogat vir vitaminov

za hranjenje podložnikov v zimskem času.

Ker so podaniki na njen ukaz začeli saditi

krompir, se ni več umiralo od lakote. Ob

cesarskih cestah so posadili kosmače. Ce-

sarica je menila, da je dobro, če si lačen

popotnik lahko utrga jabolko.

Tako zgodovinsko pozitivno prakso naj

posnemajo današnji vladarji. Z davčnimi

spodbudami, obveznimi predpisi, finanč-

nimi spodbudami lahko tudi danes država

ustvari pogoje, da bomo spremenili naše

sedanje neustrezne življenjske navade in

uvedli čim prej nov trajnostni način kako-

vostnega življenja in prehranjevanja.

Država naj uvede zdravo biohrano najprej

v vrtce, šole, domove za ostarele, v bol-

nice.

6.6. Več ribje hrane in rastlinskih

beljakovin

Slovenci pojemo letno v povprečju samo

8,3 kilograme morskih rib. Portugalci poje-

do 57 kilogramov, Francozi 34 kilogramov

in Britanci 20 kilogramov rib. Evropsko

povprečje je 21,4 kilograme.

Odtrgamo in pojemo

Sonaravni vrt na strehi | 6. ZDRAVO IN KAKOVOSTNO PREHRANJEVANJE

70

Slovenci bi lahko vzgojili zelo veliko sona-

ravno vzgojenih rečnih rib. Lahko bi jih je-

dli tudi po večkrat tedensko. Strokovnjaki

in EU priporočajo uživanje večje količine

rib zlasti športnikom in intelektualcem, ki

opravljajo stresne poklice. Strokovnjaki ne

priporočajo več kot enkrat na teden uživa-

nja morskih rib, ker vsebujejo preveč žive-

ga srebra.

Če bi uživali več rib, soje in drugih rastlin-

skih beljakovin, bi imeli manjše potrebe

po rdečem mesu. To bi bilo tudi zelo pri-

jazno do okolja. Govedo porabi zelo veli-

ko vode in spušča v ozračje velike količi-

ne metana, ki 25 krat bolj segreva ozračje

kot CO2.

Mednarodni panel za podnebne spremem-

be (IPCC) predlaga, da naj se zmanjša po-

rabo mesa za 50%, izboljša pridelovalne

postopke v kmetijstvu za 50 % in za 50 %

zmanjša izpuste didušikovega oksida do

leta 2050.

Človeštvo letno spusti v ozračje 10 milijard

ton ogljikovega dioksida in šest milijonov

ton didušikovega oksida, ki je tretji najhujši

onesnaževalec ozračja.

Zelo veliko beljakovin ima soja, ki vsebuje

od 36 do 43 % beljakovin, 18 do 20 % ma-

ščob in 20 % ogljikovih hidratov.

Koruza ima 10 % beljakovin, 1,5 % maščob

in 72 % ogljikovih hidratov.

Pšenica ima 13 % beljakovin, 3 % maščob in

73 % ogljikovih hidratov.

NASA je za osnovno hrano pri poletih v

vesolje izbrala modrozeleno algo spirulini,

ki raste v jezerskih vodah Mehike in Afrike.

Vsebuje 65 % vseh prebavljivih polnovre-

dnih rastlinskih beljakovin oziroma trikrat

več, kot jih je v ribah, perutnini ali rdečem

mesu. Vsebuje zelo veliko organskega že-

leza in veliko vitamina E in še druga po-

membna hranila.

Z zelo visoko hranilno vrednostjo navdu-

šujeta tudi alga vrste klorela in alga litho-

tamnium. Ta hranila lahko kupimo pri nas v

obliki tabletk (glej: www.nutrilab.net).

6.7. Najini obroki in tedenski jedilnik

Midva vsak dan pojeva veliko zelenjave in

sadja. Z beljakovinami bogata živila uživa-

va tako, da imava na krožnikih:

- Enkrat na teden morske ribe ali morske

sadeže, pridelane ali ujete v slovenskem

oziroma hrvaškem Jadranskem morju.

- Enkrat ali dvakrat na teden sladkovo-

dne ribe in druge vodne živali, vzgojene

v Sloveniji.

- Enkrat ali dvakrat na teden belo meso,

vzgojeno v Sloveniji.

- Enkrat ali največ dvakrat na teden rdeče

meso slovenskega porekla.

- Vsaj dvakrat na teden uživava fižol,

grah, bob, sojo in druga z beljakovinami

bogata rastlinska živila.

Strokovnjaki pravijo, da naj jemo vsake tri

ure od jutra do večera male približno ena-

ko velike obroke.

Priporočajo nam, da naj bo v vsakem

obroku ena tretjina solate, ena tretjina

zelenjavne priloge in le ena tretjina mesa

ali ogljikovih hidratov ali pa beljakovinsko

močnih rastlinskih živil.

Z ženo jeva redno v enakomernih časovnih

presledkih štiri do petkrat na dan manjše

obroke. Posledica nerednega prehranjeva-

nja je namreč večja debelost.

Žena zato pravi, da bom dobil za kosilo

zrezek, ki je velik kot dlan, in krompirja ali

makaronov, kolikor jih bo zgrabila z eno

roko. Lahko bi živila tudi tehtali. Raje pa jih

odmerjamo z očmi.

Upoštevava nasvete nemške znanstvenice,

nobelovke dr. Johanna Budwig, ki ugota-

vlja, da visokonasičene maščobne kisline,

ki jih najdemo v lanenem olju, v kombina-

ciji z visokokakovostnimi proteini, ki so v

nepasirani skuti, v katerih se te maščobe

raztapljajo, odpravljajo nabiranje strupe-

nih snovi v človeškem telesu. Svetuje, da Letošnja prva paprika

Tri desetletja že meljem semena in zrnje za

zajtrk


71

redno jemo svežo skuto in vanjo vmešamo

žlico lanenega olja.

Za zajtrk zmeljeva mešanico pšenice, pire,

ajde, prosa, lanu in drugih semen. Največ

žit in semen kupujeva od podjetja MEDIA-

COR d.o.o. (www.zdravahrana.biotop.si ).

To podjetje prodaja tudi mlinčke za mletje

žit in semen podjetja Jupiter. Najin mlinček

znamke Jupiter dela brez težav že trideset

let. Zmleta žita in semena zmešava z jo-

gurtom ali kefirjem, dodava sveže sadje ali

sadje iz hladilne skrinje ali vloženo ali suho

sadje ter žlico meda ali žlico marmelade.

Strokovnjakinje v Domusu Ljubljana so me

že pred tridesetimi leti poučile, da so vo-

jaki starega Rima na svoje bojne pohode

jemali pšenično zrnje. Sproti so ga mleli,

zmešali z vodo in zaužili najkasneje v 30-

ih minutah. Tako so zaužili vse za življenje

pomembne sestavine, ki so shranjene v ži-

tnem zrnju oziroma semenih.

Za zajtrk pijeva zeleni čaj in malo kave.

Za malico dopoldan jeva predvsem sveže

sadje, kakšen mali sendvič ali pa zelenjav-

no juho.

Če delaš na domu, potem si lahko za vsak

obrok sproti utrgaš zares sveže sadje ali

pobereš zelenjavo.

Kosilo je med 15. in 17. uro. Z ženo imava

za kosilo zelo pogosto malce pokuhano

zelenjavo kot prilogo k mesu ali ribam ter

svežo zeleno solato ali iz paradižnika, ku-

maric, radičev, paprik. Vsaj dvakrat teden-

sko imava kosilo brez mesa, torej kuhano

zelenjavo in krompir ali fižol ali testenine

z gobami in zelenjavo. S solatami pojeva

precej deviškega oljčnega olja ter bučno

olje. Manjše količine maščob zaužijeva z

mesom, zaseko in slanino.

Zvečer, najkasneje do 19. ali 20. ure, poje-

va malo kruha s sirom, mesninami ali riba-

mi iz konzerve, vložene kumarice ali drugo

zelenjavno solato.

Pijeva odlično domače vino in vrhunsko

vino kvalitetnih proizvajalcev, vendar le

kozarček ali dva po kosilu ali zvečer. Veli-

ko popijeva nesladkane limonade ali vode,

zvečer pa tudi lipov ali kateri drugi čaj.

Slovenci lahko izbiramo svoje vino iz izje-

mno pestre in bogate ponudbe slovenskih

vinarjev in vina iz vsega sveta. Preizkuša-

la sva veliko vrst vin. Na koncu sva izbrala

vsak svoje vino, ki nama osebno najbolj

odgovarja.

Kako skuhati ali si pripraviti ravno prav

velik obrok? Moja generacija je doživela v

času druge svetovne vojne in še nekaj let

po vojni pomanjkanje hrane. Morda se za-

radi takih izkušenj težko odločim za pri-

pravo malih obrokov, ker se podzavestno

bojim, da bom lačen. Zato skuhamo vsaj

za eno tretjino prevelike obroke. Naša že-

lezna navada in tradicija je, da vedno po-

jemo čisto vse, kar pride na krožnik. Take

navade nas ob preobloženih krožnikih re-

dijo.

Z zelenjavo in sadjem zaužijeva veliko vla-

knin. Pijeva zadosti vode. Prebava je kar v

redu. Se ne debeliva in ne shujšava, lahko

bi se reklo, da sva oba malce okrogla čez

trebušček. Vsak dan, če nisva kdaj prele-

na, greva za eno uro čez dan ali zvečer na

sprehod.

Do sedaj sva se kar uspešno izognila gri-

pi, prehladom in podobnim boleznim.

6.8. Čista in informirana voda

Voda iz Ljubljanskega vodovoda je čista,

tako da jo lahko pijemo brez dodatnega

čiščenja. Če bi bila voda slabše kakovosti,

bi si nabavil pripravo za filtriranje vode.

Strokovnjaki nam svetujejo, da je potreb-

no dnevno popiti okoli 1 do 2 litra vode. Če

je voda umazana, popijemo veliko škodlji-

ve nesnage.

Ko vstaneva, spijeva vsaj 2 do 3 decilitre

mlačne vode. Čez dan pijeva vodo, limo-

nado in nesladkan čaj. Vodo pijem iz pa-

metnega informiranega kozarca. Informi-

rana voda ima pozitivne učinke na naše

zdravje in počutje, zakaj je to tako, pa fiziki

še niso ugotovili.

6.9. Hrane ne mečemo stran

Veliko hrane se zavrže. Vsak Evropejec in

prebivalec Severne Amerike zavrže letno

med 95 in 115 kilogramov hrane. V Italiji se

zavrže letno 20 milijonov ton živil, v Veliki

Britaniji pa 30 % proizvodov prehrambne

industrije. Američani v povprečju zavrže-

jo po 1400 kalorij hrane na prebivalca na

Informirani kozarec


72

dan. Zavržejo do 15 % pekovskih izdelkov,

10 % zelenjave, 3 % svežega mleka, 3 do 5

jogurtov. Točnih podatkov za Slovenijo ni.

Moja generacija je v času druge svetov-

ne vojne in po njej živela v pomanjkanju

hrane. Na misel nam ni prišlo nikoli, da bi

ostanke hrane metali na smeti. Če nismo

vsega pojedli, ko je bilo skuhano, smo vi-

ške hrane spravili in jih pojedli kasneje ali

drugi dan. Če je bilo kaj ostankov jedi, smo

jih dali domačim živalim.

Nama z mojo ženo Viko se zdi čisto nemo-

goče, da bi katerokoli zdravo hrano zavr-

gla. Vse slučajne viške pojeva kasneje, jih

shraniva v hladilnik ali zamrzovalno skri-

njo. Star kruh se posuši in porabi za kru-

hove cmoke ali zmelje v drobtine. Na kom-

post mečeva le obrezke zelenjave in sadja.

6.10. Proizvodno potrošne

samooskrbne prehranjevalne

skupnosti

Če je mogoče v mestu pridelovati zele-

njavo in sadje, pa je v mestu težko oziro-

ma nemogoče rediti živali, gojiti oljke ali

vinsko trto ali sejati žitarice ali pridelovati

biokompost iz živalskega gnoja. To lahko

pridelujejo lokalni kmetijski proizvajalci.

V Sloveniji je prišlo do selitve mladih v me-

sta, starši so ostali na vasi. Mnogi otroci

hodijo pomagat na kmetije staršev. Pri njih

se pogosto oskrbujejo z zdravo domačo

hrano. Generacija starejših kmetovalcev

postopno izumira. Nadgradimo jo lahko

z novimi oblikami sožitja kmetovalcev in

mestnih potrošnikov.

V Franciji se že več kot 600.000 gospo-

dinjstev oskrbuje s kakovostno hrano pri

lokalnih kmetovalcih. Potrošniki vnaprej

naročijo želene dobave živil. Kmetje na-

ročena živila dostavljajo običajno enkrat

tedensko v mestna gospodinjstva. Ker so

plačila neposredna in odpadejo visoke

marže trgovcev, je zaslužek kmetovalcev

dober.

Zadruga Dobrina z.o.o. dostavlja bio hrano

Mariborčanom.

Ekološka družinska kmetija Studen pod

blagovno znamko Biodar že dostavlja do-

govorjeni zeleni zabojček na dom potro-

šnikov v širši ljubljanski okolici.

Podjetje Mediacor d.o.o. (www.zdravahra-

na.biotop.si) dostavlja svoja biopridelana

žita in semena po naročilu potrošnika na

dom.

Skupina mestnih družin se lahko organi-

zira s skupino kmetijskih proizvajalcev v

proizvodno potrošnjo zadrugo ali dru-

štvo ali neformalno skupnost za biološko

nesporno pridelavo, predelavo in nepo-

sredno prodajo hrane. Močno se lahko

povečajo prihodki družinskih kmetij in

kmetijskih podjetij tudi v Sloveniji.

Ker se tako lahko velika večina živil pri-

dela v mestih in pri lokalnih kmetovalcih,

se zmanjša ekološka obremenjenost pla-

neta Zemlje.

Skupina potrošnikov lahko dobi kakovo-

stno in neoporečno biohrano po konku-

renčnih cenah, kmetijski proizvajalci pa

imajo zagotovljen odkup vnaprej naroče-

nih bioizdelkov za dogovorjeno pošteno

ceno, tako da so biološko pridelana živila

dostopna tudi meščanom, ki imajo nizke

prihodke. Zaradi transportnih stroškov bi

bilo dobro, da se zadružno organizira lo-

kalno zaokrožena skupina potrošnikov in

lokalno zaokrožena skupina kmetovalcev.

Kmetovalci bi se lahko organizirali tako, da

se vsak specializira za pridelavo določene

hrane.

Zadruga lahko organizira tudi sistematič-

no prostovoljno delo svojih članov potro-

šnikov na kmetijskih posestvih. Gre za so-

delovanje specializiranih družinskih kmetij,

zadrug in kmetijskih in gozdarskih podje-

tij, ki delujejo na istih lokacijah, tako da

se zmanjšajo tudi vsi transportni stroški.

Potrošniki se lahko oskrbujejo pri lokalnih

kmetovalcih tudi z drvmi za svoje kamine

in peči.

časa za tako sožitje lokalnih kmetovalcev

in potrošnikov je preko sobote in nede-

lje zadosti. Za mestne otroke bi bilo prav

koristno in zabavno, če bi skupaj s starši

pulili plevel, zastirali gredice, urejali kom-

post, sodelovali pri pridelavi biosadja in

biozelenjave, če bi molzli krave ali koze in

doživljali lepoto narave in uživali pestrost

kmečkih opravil.

Življenje osnovnošolskih otrok višjih razre-

dov bi bilo bolj bogato, če bi npr. vsako

leto kakšen mesec dni preživeli s kmeto-

valci. Za potrebe vseh osnovnošolcev in

dijakov bi lahko pridelali zadosti cenovno

dostopnih zelo zdravih živil.

Država naj omogoči brezposelnim, ki

prejemajo državno pomoč, da delajo na

biokmetijah ali na kultiviranju gozda v

obliki javnih del ali pa v obliki socialnega

podjetništva. Tudi mlajši upokojenci lahko

prevzamejo nalogo distribucije živil, lah-

ko občasno po potrebi pomagajo kmeto-

valcem.


73

Tisti, ki bi z delom pomagali kmetovalcem,

naj bi večji del svojega dela obračunava-

li tako, da bi bioživila pri njih kupovali po

nižjih cenah.

Sonaravno oziroma pravo biodinamično

kmetovanje zahteva veliko več ročnega

dela. Če je treba vsakega delavca plačati

po normalni tržni ceni, tako kmetovanje

ekonomsko še ni konkurenčno tradicional-

nemu kmetovanju.

Ker dosegajo na trgu živila, ki so označena

kot bio, višje cene, se dogajajo tudi preva-

re. Živila, ki so pridelana na tradicionalni

način, zelo daleč v neki deželi, nam na glo-

balnem trgu prodajajo kot bioživila. Nava-

den potrošnik težko ugane, da je preva-

ran. Če sami redno sodelujemo pri vzgoji

biorastlin, z našim lokalnim kmetom tudi

lažje in mimogrede opravljamo kontrolo

porekla živil, ki jih nabavljamo pri lokalnih

kmetovalcih.

Bistveno naj se poveča sonaravna bio-

dinamična lokalna vzreja in potrošnja

sladkovodnih rib, želv in žab ter potočnih

rakov, tako da se zgradi ob vseh sloven-

skih potokih oziroma rekah veliko pre-

točnih ribnikov – zadrževalnikov vode, v

katerih se množično goji ribe, ki se hra-

nijo z vodnim zelenjem in žuželkami in

so hrana mesojedim ribam. Tako ni treba

uvažati drage ribje hrane. Rečne in goje-

ne morske ribe naj se krmi v Sloveniji tudi

z biološko pridelano zelenjavo, mesnimi

bioodpadki, biosojo, polento, zavrženim

kruhom oziroma predelanimi ostanki

druge biohrane, predvsem pa z živimi, v

ekoribnikih vzgojenimi ribami, žuželkami,

larvami in drugo hrano.

Okusni tolstoviki se hranijo z algami in

planktonom. Dobri amurji jedo travo, ve-

seli so solate in druge zelenjave. Kleni ima-

jo radi češnje.

Sladkovodne v Sloveniji vzgojene postrvi,

krapi, tolstoviki, amurji so na trgu po ceni

5 do 6 evrov za kilogram. Neočiščene sar-

dele prav tako stanejo 5 do 6 evrov. Skuše,

gojeni brancin in orade stanejo očiščeni

med 9 in 14 evrov. Večina morskih kakovo-

stnih rib je veliko dražja kakor piščanec ali

goveje meso.

Če bi bolje organizirali sladkovodno ribo-

gojstvo, če bi optimizirali in ekonomizirali

proizvodne in distribucijske metode ter

dosegli veliko količino obsega proizvo-

dnje, bi se cene v Sloveniji vzgojenih slad-

kovodnih in morskih rib lahko zelo znižale.

Ribe bi postale ljudem bolj dostopne. Po-

veča se lahko tudi vzreja polžev.

Bistveno naj se v Sloveniji poveča število

čebel in čmrljev ter pridelava in potrošnja

medu in čebeljih izdelkov, cvetnega pra-

hu, matičnega mlečka, propolisa, voska.

Na prazne površine, npr. pod elektrovode

visoke napetosti ali nad parkirišči avtomo-

bilov, se lahko posadi veliko medonosnih

rastlin, tako da bi imele čebele hrano od

zelo zgodnje pomladi do zelo pozne jeseni.

gozdove se lahko posadi in obogati z:

- divjimi češnjami,

- lesnikami (divje jablane) in tepkami,

- kostanji – maroni,

- drnuljami,

- orehi,

- kakovostnimi lešniki,

- drugim sadnim drevjem, ki raste samo

brez posebne oskrbe,

- zaplatami njiv sredi gozdov s posajenim

krompirjem ali topinamburom oziroma

drugo hrano za divje prašiče in drugo

divjad.

Naj bo veliko več samorasle zdrave gozdne

hrane za ljudi za malo in veliko divjad in za

naših 300 medvedov. Divjačina je danda-

nes zelo draga. Če je bo več, bo morda ce-

nejša in bo bolj pogosto na naših krožnikih.

Goji naj se mešani gozd take sestave, da

bo v gozdovih raslo čim več jurčkov, li-

sičk in drugih užitnih gob. Organizirano

se je treba lotiti širjenja naravnega pod-

gobja jurčkov, lisičk, tartufov itd. na nove

površine.

6.11. Samooskrba slovenskega

naroda z uvoženimi živili

Veliko držav se vse bolj zaveda, da bo po-

leg zanesljive oskrbe s pitno vodo in fosil-

nimi energenti tudi oskrba z živili tretji naj-

večji problem več kot sedem milijardnega

človeškega občestva. Zato mnoge države

in multinacionalna podjetja intenzivno ku-

pujejo obdelovalna zemljišča v drugih dr-

žavah, največ Kitajci v Afriki.

Fige bi lahko uspevale tudi v gozdovih


74

Če si želimo Slovenci zagotoviti celovito

varno oskrbo z živili, ki jih ne moremo pri-

delati v Sloveniji, bi morala naša živilsko

prehrambna podjetja ali zadruge pridobiti

v tujini toliko zemljišč, da bi si zagotovili

celovito preskrbljenost z vsemi živili tako

za ljudi kakor tudi krmo za vzrejo živali.

Ker gre za vprašanje temeljne dolgoročne

varne preskrbe prebivalstva, bi morala pri

tem projektu sodelovati tudi država. Naša

podjetja ali zadruge lahko kupijo v tujini

zemljišča ali kmetijska podjetja.

Problem varne oskrbe z živili je mogoče

urediti tudi z vzpostavitvijo dolgoročnih

poslovnih razmerij s tujimi kmetovalci na

podlagi urejenih dohodkovnih odnosov.

Naši poslovni subjekti bi morali jamčiti od-

kup naročenih pridelkov tujim poslovnim

partnerjem po vnaprej dogovorjenih ce-

nah oziroma v odstotku udeležbe nepo-

srednega proizvajalca na končni tržni ceni

prehrambnih dobrin. Model dohodkovnih

odnosov je lahko enkrat kratkoročno manj

ugoden za eno ali drugo stranko pogod-

benih partnerjev. Obema pa omogoča dol-

goročno ekonomsko varnost. Pri nasadih,

ki nudijo pridelke šele čez več let od časa

zasaditve, pa je zelo težko poslovati brez

dolgoročnih poslovnih pogodbenih raz-

merij.

6.12. Samooskrbna kultura

Okoli 70 % slovenskih gospodinjstev ima

sadni in zelenjavni vrt. Večinoma se vzga-

ja le nekaj tradicionalnih vrst zelenjave in

sadja in to le okoli šest mesecev na leto.

Malo je vrtov, na katerih se goji številne,

tudi nove, pri nas doslej neznane vrste ze-

lenjave in sadja.

Mene sta vrtnarjenja učila oče in mama.

Ko sem imel 10 let, sem obiskoval vrtnarski

krožek, ki ga je organizirala terenska orga-

nizacija Osvobodilne fronte. Vsak otrok je

obdeloval svoj vrt. Učila in usmerjala nas je

vrtnarka Maroltova. Seznanila nas je z nam

doslej neznanimi rastlinami. Ko smo pri

hiši redili tudi prašiče, koze in zajce, sem

kot otrok vsak dan odhajal z vozičkom

na našo njivo po zelenjavo. Na njivi smo

skopali en meter globoko luknjo, v katero

se je stekala čista podtalnica. Zalival sem

vso njivo. Ponosen sem bil na pridelek, na

velike zelnate glave, na veliko solato. Po-

zimi smo naredili zasipnico, v katero smo

spravili peso, zelje, ohrovt, endivijo. Samo,

če že kot otrok sodeluješ pri vrtnarjenju,

osvojiš odgovoren odnos do rastlin. Tega

se ne da naučiti iz knjig.

(O vrtnarjenju z otroki v vrtcu in z osnov-

nošolci glej prispevek Lenke Miklavčič in

Tamare Urbančič.)

Nobenega premika v samooskrbi ne bo,

če ne spremenimo naše kulture odnosa do

vrtnarjenja in če ne osvojimo sodobnega

znanja in spretnosti sonaravnega biodina-

mičnega vrtnarjenja.

Če želimo narediti veliko na samooskrbi

gospodinjstev, osnovnih in srednjih šol z

lastno zelenjavo in sadjem in organizirati

dolgoročno sodelovanje potrošnikov in lo-

kalnih kmetovalcev, potem bi veljalo uve-

ljaviti predvsem naslednje rešitve:

1. Bolje organizirati razvojno-raziskovalne

skupine, ki bi raziskovale nove mogoče

rešitve in usmerjale strokovne izobraže-

valce, pospeševalce in nosilce urbanega

sonaravnega vrtnarjenja.

Kaki ne pozebe in bogato rodi

Jajčevci v posodah na balkonu Moja rojstna hiša je bila in je vsa v zelenju


75

2. Javna kmetijsko pospeševalna služba

naj organizira povezovanje meščanov in

lokalnih kmetovalcev in izvaja strokov-

no usposabljanje in usmerjanje vrtičkar-

jev ter učiteljev osnovnih in srednjih šol.

3. Vse osnovne in srednje šole naj s stro-

kovno pomočjo javne pospeševalne

službe organizirajo samooskrbo z zele-

njavo in sadjem. V povprečju naj skozi

vse leto en dan v tednu zlasti učenci

višjih razredov osnovnih šol delajo na

šolskem vrtu in pri tistih lokalnih kme-

tovalcih, ki oskrbujejo osnovno šolo po

dogovorjenem načrtu. Vsak osnovnošo-

lec naj tako osvoji znanja in spretnosti

vrtnarjenja, pa tudi kulturo in znanja so-

delovanja potrošnikov z lokalnimi kme-

tovalci. Osnovnošolci naj vsaj štirikrat v

letu dni skupno vsaj po en teden preži-

vijo na vasi in pomagajo lokalnim kme-

tovalcem. To bi bila prava šola v nara-

vi. Vsi učenci naj delajo v šolski kuhinji.

Osvojijo naj znanja in spretnosti pripra-

ve zdrave hrane in shranjevanja živil.

4. Pomembno vlogo v uvajanje sodobne

vrtičkarske kulture lahko odigrajo mlajši

upokojenci. Dedki in babice naj si vza-

mejo čas za skupno vrtnarjenje z vnuki-

njami in vnuki. Vsi bi se morali seznaniti

z metodami sonaravnega vrtičkarstva

in novimi rastlinami.

5. Izredno pomembno vlogo lahko opravi

javna RTV Slovenija. Svoje sedanje bo-

gate programske vsebine o vrtnarjenju

bi morala še bolj vpeti v skupna stro-

kovna izobraževalna prizadevanja, na-

menjena samooskrbi slovenske družbe

s hrano.

6.13. Ustavna pravica do vrta

Že dandanes živi v Sloveniji okoli 200.000

prebivalcev pod pragom revščine. Zelo ve-

liko je tistih, ki prejemajo minimalne plače

ali mala nadomestila, če so nezaposleni.

Tisti, ki imajo vrtove, si izboljšujejo obče

socialno stanje z bolj intenzivnim vrtnar-

jenjem. Na ta način lažje preživijo mnoge

družine.

Ker je mogoče pričakovati, da bodo v na-

slednjih desetletjih prihodki prebivalstva,

pridobljeni s prodajo storitev in izdelkov

na svetovnem trgu, stagnirali, se bo zato

še bolj poslabšalo materialno stanje tistih

družin, ki živijo v mestih in nimajo lastnega

vrta.

Zato predlagam, da se v slovensko ustavo

uvede nova temeljna človekova pravica, to

je pravica vsakega gospodinjstva in vsake

osnovne ter srednje šole do lastnega vrta.

Tista družina, ki to želi, naj ima pravico, da

od lokalne skupnosti ali od države dobi

v brezplačni najem vrt velikosti na vsako

osebo vsaj 50 m2, na katerem si prideluje

na sonaravni biodinamični način zelenjavo

in sadje. Najemna pravica naj velja, dokler

upravičenec zemljo obdeluje na nespor-

no sonaraven oziroma bionačin. Najemna

pravica naj se deduje ali prenaša na drugo

osebo. Najemna pravica naj ugasne, če se

zemljišče ne obdeluje ali se pri obdelova-

nju ne spoštuje pravil sonaravnega pride-

lovanja.

Najemniki naj poravnavajo le skupne stro-

ške vzdrževanja zemljišč, oskrbe z vodo,

vzdrževanja stranišč itd.

6.14. Izhodišča za Direktivo Evropske

unije glede samooskrbe družin in

osnovnih ter srednjih šol s sonaravno

biopridelano zelenjavo in sadjem

Cilji

1. Evropejci lahko podvojimo količine po-

rabe zelenjave in sadja ter početverimo

uživanje beljakovin rastlinskega izvora,

močno povečamo vzgojo rečnih rib ter

prepolovimo sedanjo količino porabe

rdečega mesa. Vse dodatne količine ze-

lenjave in sadja naj se pridela na sona-

ravni način kot samooskrba družine ter

osnovnih in srednjih šol. Cvetim da te radostim

Mraz mi ne more do živega


76

Bolj zdrav način prehranjevanja lahko

poveča kakovost življenja, izboljša zdra-

vstveno stanje ter vpliva na podaljše-

vanje delovno aktivnega življenjskega

razdobja.

2. Na intenzivnem urejanju urbanega vr-

tnarjenja, dodatnem razvoju podežel-

skega samooskrbnega sonaravnega

vrtnarjenja, na sodelovanju meščanov

z lokalnimi biokmetovalci in energetski

samozadostnosti obstoječih zgradb je

mogoče produktivno zaposliti najmanj

10 milijonov Evropejcev.

3. Življenjski stroški družin, ki se samoo-

skrbujejo z zelenjavo in sadjem, se lah-

ko letno znižajo za okoli 1000 do 1500

evrov.

Državni izdatki za nezaposlene se lah-

ko znižajo, če si vsakdo, ki je nezapo-

slen, s pomočjo države lahko uredi vrt

in si tudi z materialno podporo države v

obliki izolacijskih materialov in drugega

sam energetsko sanira stanovanje, v ka-

terem prebiva.

4. Poveča se varna preskrbljenost Evro-

pejcev z zdravo hrano, dvigne med-

narodna konkurenčnost članic EU ter

zmanjša negativne vplive negativnih

vremenskih pojavov na pridelavo hrane.

5. Škodljive emisije CO2, metana in drugih

toplogrednih plinov ter izpustov dušika

in fosforja v podtalnico reke in oceane

je mogoče zelo zmanjšati, če se delež

vse hrane, ki se pridela na sonaraven

način, bistveno poveča.

6. Članice EU lahko povečajo izvoz rdeče-

ga mesa in mlečnih proizvodov na Kitaj-

sko in druge hitro razvijajoče se drža-

ve, v katerih se razvija močnejši srednji

sloj, ki povečuje porabo rdečega mesa,

zaradi česar se dandanes požiga velike

površine gozdov zlasti v Južni Ameriki.

Pravna ureditev urbanega sonaravnega

vrtnarjenja

1. Novogradnje

Vse nove stavbe naj bodo zgrajene

tako, da bo mogoče ob gradnji ali ka-

sneje urediti vrtove na ravnih strehah

zgradb, vgraditev solarnih grelcev za

segrevanje sanitarne vode oziroma do-

grevanje in hlajenje zgradb. Zgradbe naj

omogočijo vzgojo dreves in popenjavk

po vseh stenah ali vgradnjo rastlinjakov

ali zimskih vrtov. Sončne elektrarne naj

se montira nad parkirišči ali na stenah

in ob stenah zgradb s ciljem samoo-

skrbe zgradbe z lastno elektriko. Čim

večji del zemljišča okoli zgradb naj se

uporabi za vzgojo sadja in zelenjave,

parkirišča pa prekrije s pergolami kori-

stnega in okrasnega drevja, trte, kivija

in drugih popenjavk. Ceste naj se gradi

tako, da je mogoče ob njih posaditi sa-

dno in medonosno drevje ter koristno

grmičevje. Novogradnje naj omogočajo

arhitekturno kombinacijo prehrambnih

in okrasnih rastlin in ozelenitev mesta.

2. Vrtovi na strehah

Strehe novih osnovnih in srednjih šol naj

imajo 80 % površine namenjene pride-

lavi zelenjave, sadja in čebelarstvu.

Vse druge novogradnje naj vsaj 50 %

strešnih površin namenijo vrtnarjenju.

Vgradi naj se sisteme za zajemanje de-

ževnice, ki omogočajo zalivanje vrtov in

uporabo deževnice za sanitarne potre-

be z rezervoarji, ki zadržijo tolikšne ko-

ličine deževnice, da vode ne bo zmanj-

kalo tudi v primeru, da polovico leta ne

pade dež ali sneg.

3. Zemljišča

Zemljišča, ki so primerna za pridelavo

zelenjave in sadja v mestu ali okoli me-

sta, naj se prioritetno nameni urbanemu

vrtnarjenju. Urbano vrtnarjenje naj se

meščanom omogoči na lokacijah, ki so

tako blizu, da lahko meščani obiskujejo

svoje vrtove peš, na kolesu ali z upora-

bo javnih prevoznih sredstev.

Država ali lokalne skupnosti naj svoja

nezazidana zemljišča ponudijo v najem

tistim, ki bi želeli vrtnariti za svoje po-

trebe na sonaravni način. EU in države

članice naj sofinancirajo odkup zemljišč,

ki bi v ali okoli mest omogočila mešča-

nom, ki to želijo, ureditev vrtov za svoje

osebne potrebe.

Pri vseh članicah EU naj se uveljavi

pravica družine do vrta, tako da se za

vsakega člana družine lahko obdeluje

50 m2 sonaravnega vrta.

Svet je lahko zelo lep


77

Gre za najemno pravico, ki se lahko pre-

naša na dediče ali druge stalne prebi-

valce mesta. Oblast pa lahko najemno

pravico odvzame, če najemnik ne vrtna-

ri na sonaravni način ali ne obdeluje vrta

oziroma ga zanemarja.

4. Konzerviranje CO2

Pri novogradnjah in preureditvah

zgradb naj se vgrajuje čim več lesa, le-

snih izdelkov, konoplje, slame in drugih

naravnih materialov, ker se tako za dol-

go razdobje konzervira CO2. Vgrajuje

naj se večinoma materiale, ki imajo zelo

nizek ogljični odtis.

5. Avtorske pravice

Projektanti, ki imajo avtorske pravice na

zgradbah, naj ohranijo pravico do pred-

nostne izdelave načrtov preurejanja

zgradb, če se lastniki odločijo za preu-

reditve, ki omogočajo vzgojo rastlin na

strehah in stenah zgradb. Prednostna

pravica naj traja 30 dni. Če avtor pravi-

ce ne izkoristi, lahko lastnik svobodno

preureja svojo zgradbo.

6. V mestih naj se v parkih in ob cestah

sadi vsaj tretjina sadnega drevja ali ko-

stanja, ena tretjina poznih medonosnih

dreves in največ ena tretjina drugih

okrasnih dreves.

6.15. Lokacije s sadjem in zelenjavo

samozadostnih novih zgradb

Na manj kvalitetnih kmetijskih ali goz-

dnih površinah naj se dovoli novogradnja

zgradb, ki imajo ravno streho, namenjeno

pridelavi zelenjave in sadja, imajo obrasle

vse stene s sadjem, trto ali imajo ob stenah

zgradb rastlinjake ali zimske vrtove, velike

zadrževalnike deževnice in lastne ekolo-

ško nesporne čistilne naprave. Lokacijsko

in gradbeno dovoljenje naj se izda v roku

30 dni.

Če država lokacijskega in gradbenega

dovoljenja ne izda ali ga ne zavrne z ute-

meljenim razlogom, naj investitor pridobi

pravico, da zgradi novo stavbo, če spoštu-

je standarde, ki jih za take zgradbe določi

država.

Strokovnjaki, ki so izdelali načrte, naj v ce-

loti odgovarjajo glede upoštevanja pred-

pisov, zato naj nadzirajo gradnjo in naj

imajo pravico, da jo ustavijo, če investitor

ne spoštuje njihovih načrtov.

Alternativa: Država naj uredi vprašanje

lokacijskih in gradbenih dovoljenj tako,

da lahko investitor vsa dovoljenja dobi na

enem mestu in v roku največ 30 dni.

Gradbeni inšpekciji se mora vedno dosta-

viti načrte novogradenj. Gradbeni inšpek-

tor je dolžan opravljati nenajavljene nad-

zore novogradenj. Če se kršijo predpisi,

lahko ustavi gradnjo.

6.16. Adaptacije brez gradbenih

dovoljenj

Za preureditve streh, zunanjih zidov, do-

graditev mansardnih stanovanj, nadstre-

škov za avtomobile in za druge pomožne

objekte, graditve rastlinjakov in zimskih

vrtov ob zgradbah, vgradnje rezervoarjev

za deževnico, vgradnjo solarnih grelcev,

izolacijo zgradb, vgraditev malih čistilnih

naprav, čistilnih močvirij, ribnikov in pla-

valnih bazenov, dograditve zunanjih dvigal

in drugih posegov v zgradbe ni potrebno

lokacijsko in gradbeno dovoljenje.

Država naj določi standarde, ki jih mora

vsakdo spoštovati. O vseh predvidenih

posegih je treba le obsvetiti inšpekcijo.

V primeru, da se 3 metre od meje s sose-

di karkoli dozida ali se z velikimi drevesi

zasenči sosedovo zemljišče, se mora pri-

dobiti pisno soglasje soseda glede takih

sprememb.

Če se streha oziroma zgradba dodatno

obremenjuje z gredami ali težkimi rezer-

voarji za deževnico, mora načrt narediti

inženir gradbeništva – statik.

6.17. Kakovost in garancijski rok

Za vso inštalirano ekološko pomembno

opremo nosi polno odgovornost proizva-

jalec in tisti, ki je izvedel vgradnjo opre-

me. Garancijski roki naj znašajo za opremo

najmanj 10 let, praviloma pa 30 let, in za

konstrukcije najmanj 100 let.

6.18. Davčni sistem

1. Še naprej naj velja načelo, da so vse

dobrine, ki so namenjene prehrambni

samooskrbi dohodninskih davčnih za-

vezancev ali osnovnih šol, oproščene

davkov.

2. Davek na dodano vrednost za hrano, ki

jo potrošniki kupujemo neposredno pri

lokalnem kmetovalcu, naj znaša največ

1 %.

3. Članice EU naj pospešeno uvajajo da-

vek na izpuste CO2 in drugih toplogre-

dnih plinov ter prašnih delcev. Dokler

EU ne uvede davka na izpuste CO2, pa

naj se v Sloveniji uvede poseben eko-

loški davek – DDV v višini 25 % na ze-

lenjavo in sadje, ki se prevaža k nam iz


78

zelo oddaljenih dežel in se sicer lahko

pridela doma.

4. Države članice EU naj davčno razbre-

menijo gospodarstvo in pobirajo večje

davke z zvišanjem DDV na najmanj 25%,

s pobiranjem ekoloških davkov na po-

rabo fosilnih energentov, namenjenih

ogrevanju zgradb, ter na porabo elek-

trike in vode. Vse naložbe državljanov

v energetsko sanacijo zgradb in urbano

sonaravno samooskrbno vrtnarjenje naj

predstavljajo dohodninsko olajšavo.

5. Država naj uvede nove trošarine na ne-

zdrava živila, kot so sladke pijače, slašči-

čarski izdelki, živila z visokim deležem

nasičenih maščob. Lahko se še zviša

trošarina na žgane pijače in na vodo, ki

je ustekleničena v plastenkah. Trošarine

naj se ne uvede za steklenice iz stekla,

ki vodo informirajo. Zaradi svoje malo-

marnosti naj predebeli ljudje plačujejo

dodatno prostovoljno zdravstveno za-

varovanje.

6.19. Subvencije EU, držav in lokalnih

skupnosti

1. EU in države članice naj eno tretjino

finančnih sredstev, ki so sedaj name-

njena podporam kmetijstvu, namenijo

naložbam v razvoj sonaravnega biodi-

namičnega urbanega vrtnarjenja, or-

ganiziranju sodelovanja meščanov in

lokalnih pridelovalcev biohrane, stro-

kovnemu usposabljanju otrok in odra-

slih za samooskrbo s sonaravno pride-

lano hrano.

2. EU in države članice naj vsem za delo

zmožnim nezaposlenim nudijo v upora-

bo vrtove velikosti 50 m2 na osebo ali da

energetsko sanirajo in preuredijo zgrad-

be, v katerih živijo, tako da se omogoči

vzgojo zelenjave in sadja na strehi in ste-

nah zgradb ali na vrtu okoli zgradbe ali

ob cesti ali drugi javni površini.

Nezaposlene naj se na javne stroške stro-

kovno usposobi za samooskrbo s sadjem

in zelenjavo ter za izolacijo svojih zgradb.

EU in države članice naj nezaposlenim do-

nirajo izolacijske materiale, predvsem na-

ravne materiale, kot so les, papir, konoplja,

slama, neuporabna ovčja volna itd., zemljo,

gnojila, semena in vse, kar potrebujejo za

ureditev urbanega vrtnarjenja in sočasno

energetsko sanacijo zgradb.


79Sonaravni vrt na strehi | 7. ODPRTA VPRAŠANJA IN MOJI NOVI EKSPERIMENTI

7. ODPRTA VPRAŠANJA IN MOJI NOVI EKSPERIMENTIVprašanja, ki jim velja pri pridelavi hrane

v strnjenih mestnih naseljih posvetiti več

razvojne in raziskovalne pozornosti:

- Ali je mogoče močno povečati površine

za pridelavo zelo kakovostne hrane, če

ozelenimo mesta?

- Ali lahko z drugačnimi načini prebiva-

nja močno zmanjšamo izpuste CO2 in

drugih toplogrednih plinov ter prašnih

delcev?

- Kako lahko dolgoročno znižamo ži-

vljenjske in poslovne stroške?

- Kako dosegati z intenzivno sonaravno

pridelavo rastlin na malem prostoru ve-

like pridelke?

- Kako omogočati vsakomur, ki želi po-

skrbeti za samooskrbo s sadjem in ze-

lenjavo, da bo lahko vrtnaril na lastnem

ali najetem vrtu?

- Kako doseči velike pridelke brez ume-

tnih gnojil, brez hranilnih umetnih razto-

pin za hidroponsko gojenje rastlin, brez

umetnega osvetljevanja in porabe fosil-

nih energentov?

- Kako vrtnariti, da ne bo prihajalo do

odplavljanja polovice dušika in fosforja,

ki se ga raztrosi po gredah z gnojili, v

morje in jezera?

- Kako vzgajati rastline na strehi in v me-

stih le z ogrevanjem sonca ali s svežim

gnojem ali preperevanjem rastlinskih

ostankov in listja?

- Kako si lahko preskrbljen z zrelo zele-

njavo in sadjem skozi vse leto?

- Kako optimalno izkoriščati pridelovalne

površine na strehi, ob stenah zgradb, v

zimskih vrtovih, terasah, balkonih, nad

parkirišči, ob cestah in kolesarskih ste-

zah v kombinaciji z zemljišči v okolici

zgradb?

- Kako dvigniti gredice, na strehi ali tera-

si, da bi jih lahko urejali stoje, brez skla-

njanja?

- Kako urediti zajemanje in namakanje s

čisto deževnico in kako z umazano de-

ževnico?

- Kako zatirati škodljivce in rastlinske bo-

lezni na okolju in zdravju nenevaren na-

čin?

- Kako urediti zastiranje gred na strehi v

času zmrzali, hudega sonca, ob neurjih

s točo ali pred ptiči in drugimi škodljiv-

ci?

- Kako pred zmrzaljo zaščititi marelice,

kivi in druga občutljiva drevesa, ki ra-

stejo na vrtu okoli hiše ali ob stenah

zgradb?

- Kako porabiti za nakup biosemen, bio-

sadik, organskih gnojil, naravnih mine-

ralnih gnojil in preparatov za zatiranje

bolezni oziroma škodljivcev čim manj

denarja?

- Kako porabiti za delo na vrtu čim manj

časa?

- Kako urejati vrt v času, ko smo na dopu-

stu, oziroma kako vrtnariti na daljavo?

- Kako pridelati toliko hrane, da si zago-

tovimo minimalno oskrbo v primeru na-

ravnih nesreč, vojnih spopadov ali nove

male ledene dobe?

- Kako zagotoviti lokalnim kmetovalcem

toliko prihodka, da se bodo lahko bi-

stveno zmanjšale državne in EU sub-

vencije za kmetijstvo?

Če mi bo uspelo doseči pri mojem vr-

tnarjenju na strehi kaj novega, vas bom o

tem redno obveščal na svoji spletni strani

www.gstanic.si.

Objavljal bom primere dobre prakse iz

vsega sveta. Obveščal bom o novih teh-

nično tehnoloških dosežkih sonaravnega

urbanega vrtnarjenja.

81Sonaravni vrt na strehi | 8. PRISPEVKI SLOVENSKIH URBANIH VRTNARJEV

8. PRISPEVKI SLOVENSKIH URBANIH VRTNARJEV8.1. Strešni vrt Sanje Lončar

Naš strešni vrt je velik 18 kvadratnih me-

trov. Nahaja se nad pomožnim objektom

ob hiši.

Čez poletje ima sončno svetlobo od zgo-

dnjega jutra do poldneva, zadnji del (ki ga

streha hiše ne zakriva) pa se sonči do zgo-

dnjih popoldanskih ur.

Kljub majhnosti površine na njem pridelu-

jemo veliko različnih rastlin.

Z lesenimi količki smo dosegli, da je glo-

bina zemlje na različnih delih vrta višja in

znaša približno 50 centimetrov. Na nižjih

delih pa je okrog 30 centimetrov. Zadnji

del vrta, ki je dlje časa na soncu in kjer pod

zemljo ni betonska plošča temveč nasutje

peska, je odlična lega za gojenje goji ja-

god, ki optimalno uspevajo v peščenih, hi-

tro odcednih tleh in ob pH 8, zato resnično

divje rastejo.

Ob robovih, kjer je zemlja bolj suha, pa

je veliko rastlin iz družine homulic ter za-

čimbnice, ki suhost dobro prenašajo. Na

tanjši plasti zemlje gojimo zelišča (meli-

so, pehtran, peteršilj, drobnjak, koriander,

žajbelj, šetraj, majaron, sivko, ognjič) in

različne vrste solat. Spomladi in v prvem

delu poletja se najbolj obnesejo sorte, ki

jim trgamo liste. Od julija naprej so na vr-

sti endivije, pozimi pa je strešni vrt odlič-

na lokacija za vzgojo radiča in brstičnega

ohrovta, ker na ta vrt srne, zajci in voluharji

ne hodijo. Zadnja leta sejemo tudi prezi-

mno trdne kitajske zelenjadnice, kot so

pak-choi in mizuna.

Na globlji zemlji pa smo začeli z vzgojo

bavarskega kivija, preverjeno dobro pa

uspevajo goji jagode, pastinjak, buče, hren

in kapucinke. Slednje uporabljamo kot ze-

lenjavo – liste pobiramo in uživamo duše-

ne, cvetove pa uživamo sveže kot »fefe-

rončke« na solatah. Kot je na sliki razvidno,

so pri nas tudi koprive zelo dragocena ze-

lenjava, ki jo uživamo od zgodnje pomladi

do pozne jeseni.

Vrt gnojimo le s preperelim kompostom

in lumbrivitom – gnojilom deževnikov. S

tem v zemljo vnašamo tudi veliko rdečih

deževnikov, ki odlično skrbijo za čiščenje

in rahljanje prsti.

Globlje prekopavanje ni potrebno. Pobra-

ne plevele uporabljamo kot zastirko. Pri

tem sicer moram pripomniti, da imajo bela

metlika, osati, koprive, regrat in podobno

pri nas status spoštovane zelenjave. Bori-

mo se le proti slaku in lakoti, ki preveč du-

šita druge rastline.

Edina težava, s katero se srečujemo na

tem vrtu, so polži. Lega je takšna, da žabe

in ježi, ki odlično pospravljajo polže na

drugih delih vrta, na strešnem vrtu ne de-

lajo. Zato smo steze prekrili z borovim lu-

bjem, ki ga polži ne marajo, na gredah pa

si v zgodnji fazi vegetacije pomagamo z

bukovim pepelom in fizičnimi ovirami (npr.

plastenkami z odrezanim vrhom, ki jih za-

pičimo ob mladih rastlinah, da jih fizično

obvarujemo pred vetrom in polži).

Na strešni vrt smo evakuirali tudi nekaj

okrasnih rastlin, ki so jih drugje preveč

ogrožali voluharji (predvsem lilije in tuli-

pane).

Sanja Lončar

82

8.2. Čebelarstvo na balkonu

Čebelarstvo je med Slovenci zaradi dolge

tradicije in lepih čebelnjakov zelo prilju-

bljen konjiček. Najlepše je čebelariti doma,

toda nima vsak možnosti postaviti čebel-

njaka na domačem vrtu in vsakodnevno

uživati v opazovanju čebel, pobiranju sve-

žega cvetnega prahu in propolisa ter ob

vsakem trenutku imeti na mizi svoj med,

predvsem pa uživati v čudovitih vonjavah

čebel. Tudi sama imam na vrtu za postavi-

tev čebelnjaka premalo prostora, zato sem

čebele nastanila na balkonu domače hiše

v Novem mestu in to že pred 30-imi leti.

Od kod mi ta ideja?

Moji začetki čebelarstva segajo v leto

1982. Bila sem absolventka biologije, ko

mi je umrl oče in zapustil 50 čebeljih dru-

žin. Takoj se je pojavilo veliko kupcev, saj

mlado dekle že ne bo moglo vzgajati toli-

ko čebeljih družin. Toda kri ni voda – sem

namreč že četrta generacija čebelarjev po

očetovi in mamini strani, tako da se mi po

žilah namesto krvi pretaka med, pravijo.

V družini pa niso bili vedno čebelarji mo-

ški. Moja vzornica, babi Rozi, je imela prav

posebno lepo izrezljan čebelnjak, ki ga je

potem podarila mojemu očetu za poroko.

Pred njim je nastalo veliko družinskih fo-

tografij. Bil pa je tudi odlično skrivališče

za igro skrivalnic, saj me tam nihče od va-

ških otrok ni upal iskati. Kot 23-letnica sem

tako dobila dva čebelnjaka, očetovega in

dedovega, in oba sta bila zelo daleč od

doma. Čebele sem vsak dan pogrešala, saj

ko se enkrat z njimi okužiš, ti to postane

odvisnost. Strinjam se s srbskim čebelar-

jem, ki je nekoč dejal, da čebelarstvo ni ne

hobi in ne poklic, ampak diagnoza.

Tako sem nekoč čebelji roj v panju prinesla

domov na balkon. Nekaj časa so bile čebe-

le vznemirjene, toda kmalu so se navadi-

le ljudi in nikoli nas niso motile, čeprav je

omizje, kjer posedamo, manj kot 2 metra

oddaljeno od panjev. Čebele se navadijo

vsakodnevnega stika z ljudmi in v 30-ih

letih ni bilo niti enega pika (razen pri pre-

gledih in točenju).

Z leti se je število panjev večalo, vse do

števila 12. Tudi sosedov čebele ne motijo,

saj jih veseli polno oplojeno sadno drevje.

V tujini sadjarji kupujejo paketne čebele in

jih spuščajo v sadovnjake, da oprašijo sa-

dno drevje. Na plantažah paradižnika pa

to počnejo s čmrlji.

Čebelarstvo na domačem balkonu v me-

stu ima kar nekaj prednosti. Tip panja ni

pomemben, saj ima balkon streho in so

panji na suhem, tako da imaš lahko tudi AŽ

panje, ne le naklade, katere lahko nalagaš

v skladovnice enega na drugega kot koc-

ke. Jaz imam očetove 10-satne AŽ panje,

dedove 9-satarje in sinove nakladne LR

panje. Sem namreč ekologinja in zakaj bi

zavrgla stare, še uporabne panje, če vemo,

da so čebele preživele tisočletja v različ-

nih drevesnih duplih in skalah brez pomoči

človeka in njegovih čebelarskih “izumov”.

Bolj kot tip panja je pomembno znanje če-

belarja. V primeru, da čebele rojijo, doma

to težko spregledaš in tako bolj zagotovo

roj ujameš, saj je vedno nekdo doma, ki to

opazi. Mene ponavadi na roj opozori so-

sed, ki za nagrado dobi kozarec medu.

Čebelam v mestu se dobro godi, saj imajo

na vrtovih in parkih obilo raznolike paše,

8. PRISPEVKI SLOVENSKIH URBANIH VRTNARJEV | Sonaravni vrt na strehi

83

kar dokazujejo raznobarvne kroglice cve-

tnega prahu, ki ga neprestano prinašajo

v panje. V mestu čebele niso ogrožene s

pesticidi in ni poginov zaradi pretiranega

škropljenja. Če imaš čebele doma, ne iz-

gubljaš časa in bencina za prevoz do nji-

hovega stojišča. Največja korist pa je, da

lahko vsakodnevno pobiraš cvetni prah in

svežega uživaš vse poletje.

Neprecenljivo je tudi vdihavanje čebe-

ljega aerosola, ki blagodejno vpliva na

psihofizično počutje človeka, predvsem

pa je odličen pripomoček pri zdravljenju

prehlada, bronhitisa in astme. Doma smo

na panjih uredili ležišče, kjer ob ležanju

poslušamo pomirjujoče šumenje čebel in

vdihavamo zrak, ki ga tisočera krilca čebel

ventilirajo v panju. Ob vročih dneh in moč-

nih medenjih lip, kostanjev, akacij tudi več

metrov okrog panjev močno diši.

Na enem panju imamo vgrajeno cev z in-

halacijsko masko, kjer lahko intenzivneje

vdihavaš zrak iz panja. Pri nas ne pozna-

mo prehladov, gripe, angin, bronhitisa, ...

Tudi alergijo na čebelji pik sem s čebelami

sama pozdravila. Nekajkrat sem ob piku

morala na urgenco, saj sem imela alergijo

na čebelji pik. Pozneje se je ob piku poja-

vila močna koprivnica, ki pa je bila iz pika v

pik manjša, na koncu pa se ni pojavila več.

Sedaj, po 30-ih letih pikanja čebel, se niti

oteklina ob piku ne pojavi več.

Čebelarstvo na balkonu priporočam vsa-

komur, ki ima za to možnost. Prvi pogoj

pa je, da prej preveri, da ni v družini ali

pri sosedih kdo alergičen na čebelji pik, ki

je lahko smrtonosen. V Sloveniji je na pik

alergičen vsak 200. prebivalec. Zavedati

se je potrebno, da tudi en panj na balko-

nu zahteva vse, kar imajo veliki. Se pravi:

imeti moraš zaščitno oblačilo za preglede,

kozico, omelce, dimnico, stojalo za odkri-

vanje satja, točilo, ... Samo en panj čebel

zahteva delo in znanje, tako kot velika

čebelarstva. In egoistično bi bilo naseliti

čebele, uživati ob njih, jim pobrati med,

zaradi neznanja pa ne poskrbeti za njiho-

vo zdravje in preživetje čez zimo. Zato za

začetek predlagam, da poiščete bližnjega

čebelarja, ki vam bo čebele pregledal vsa-

kih par tednov, vam pripravil satne osno-

ve za pomladitev satja, vam iztočil med,

pripravil čebele za zimo in vas praktično

učil čebelarstva. Lahko se obrnete tudi na

Zavod čebela iz Novega mesta, kjer de-

lam tudi sama in kjer se ukvarjamo prav

z izobraževanjem v čebelarstvu. Lahko se

vključite v naš projekt Posvoji čebeljo dru-

žino in za eno leto posvojite čebeljo druži-

no, uživate v opazovanju čebel in uživanju

njihovih pridelkov ter v tem času ugotovi-

te, ali je čebelarstvo – pa čeprav na balko-

nu, vaš bodoči konjiček.

Naj medi, Andreja Stankovič

8.3. Mehki stroj (The Soft Machine)

– inovativen koncept krajinskega

oblikovanja

Mehki stroj je inovativen koncept vrtnega

in krajinskega oblikovanja, kjer zunanje

površine delujejo kot organska enota bi-

valnih stavb, procesirajo in pošiljajo nazaj

v krogotok hranil odpadne vire, kot je siva

voda, organske odpadke in drugo. V tem

procesu aktivno sodeluje tudi človek kot

del in upravitelj ustvarjenega ekosistema

ter vzdrževalec/pospeševalec toka ener-

gije in hranil. Integralen koncept vrtnega

oblikovanja odlikuje visoka estetska vre-

dnost in omogoča možnosti vrtnarjenja,

telesne vadbe, povečevanja biološke pe-

strosti in recikliranja. Koncept omogoča in

spodbuja gojenje tako okrasnih kot upo-

rabnih rastlin in se lahko smatra kot sveža

smer pri razvoju zelene arhitekture.

Ideja mehkega stroja je bila prvič udeja-

njena in predstavljena svetovni javnosti

na znamenitem kraljevem Chelsea Flower

Show-u 2012. Projekt The Soft Machi-

ne (mehki stroj) je konkuriral v kategori-

ji svežih vrtov (Fresh gardens), katera je

Sonaravni vrt na strehi | 8. PRISPEVKI SLOVENSKIH URBANIH VRTNARJEV

84

bila nova in s katero je kraljevo hortikul-

turno združenje nameravalo spodbuditi in

promovirati napredne in inovativne ideje

oblikovanja vrtov in krajine. V močni kon-

kurenci priznanih oblikovalcev sodobne-

ga in naprednega stila je projekt Tomaža

Bavdeža v sodelovanju s podjetjem Hum-

ko prejel pozlačeno medaljo in priznanje

za najbolj kreativen izdelek, kar je v tej ka-

tegoriji še prav posebno priznanje, katero

se povrhu vsega še ne podeli vsako leto!

Ocenjevalce in sodnike so navdušili inova-

tivni paneli zelenih sten in prvič javnosti

predstavljen poseben vertikalno posta-

vljen solarni panel, oboje inovacija podje-

tja Humko pod vodstvom Tomaža Čuferja.

Oblikovalec Tomaž Bavdež je vse skupaj

povezal v domišljen koncept mehkega

stroja, v katerem intenzivno deluje tudi

človek z vadbo na posebej prilagojenem

kolesu/vodni črpalki in vzdržuje vodni kro-

gotok in črpa odpadno vodo na vrh zele-

nih sten, kjer se le ta prečisti za nadaljnjo

uporabo. Poleg treh omenjenih inovativnih

vrtnih elementov je Bavdež dodal še po-

sebej oblikovane vodne motive in lebdeče

otočke, zasajene z mesojedimi rastlinami,

kateri so s pomočjo posebej oblikovanih

slapov vode ustvarjali vtis, kot da lebdijo

v zraku. Vse naštete inovativne elemen-

te in koncepte je Bavdež povezal skupaj

v harmonično, estetsko, prej nikoli videno

enoto, oplemeniteno z unikatno zasaditvi-

jo močvirskih rastlin.

Tomaž Bavdež

8.4. Zelena arhitektura

Preden je razumski človek izumil besedo

arhitektura, je več desettisoč let prebival

v nearhitekturnih bivališčih, ki so bila bolj

ali manj sredi gozda, džungle, stepe oziro-

ma drugega zelenja. Človek je bil v vseh

pogledih povezan z naravo, ki jo je počasi

s svojim razvojem začel odrivati od sebe,

izkoriščati, uničevati, postajal je vse bolj

nerazumski in vse bolj tehnološko-arhitek-

turni.

Danes smo zaprti v arhitekturi, naravo gle-

damo od daleč, za vzorec in izpolnjevanje

naše empatije pa imamo nekaj primerkov

nekdanjega okolja posajenega v lepih bo-

gatih loncih. Zakaj ne more biti drugače?

Zakaj so betonsko zelene džungle imitira-

ne samo v znanstveno fantastičnih filmih?

Zato, ker bo to enkrat naša sedanjost. Za-

kaj že ni, pa poznamo razvoj “pametnega

človeka”, ki nima časa za sebe in svoje

okolje. Šele, ko si uniči svoj habitat, ga po-

časi popravi in zopet gara za svoj denar,

ki ga pridela samo toliko, da naravo lahko

kupi v trgovini in državi plača nujni delež.

In če imamo v svojem genomu zapisan ze-

leni okoljski parameter, pomeni, da bomo

zelenje zopet sprejeli za svoj habitat in

vzpostavili neko ravnovesje med arhitek-

turo in zelenjem – zeleno arhitekturo. Od-

govor na vprašanje, zakaj tega v tem su-

per tehnološkem, človeku tako prijaznem

svetu že ni, je nadvse preprost. Arhitekti

in njihovi naročniki razmišljajo samo o be-

tonu, kovini, steklu, keramiki, malo o lesu

in veliko o “cost benefit” komponentah. O

zelenju, vrtnarstvu, zeleni reciklaži in eko-

logiji pa zaenkrat samo razpravljajo. Taka

domovanja bodo dražja, zahtevala bodo

več vzdrževanja, bodo pa veliko bolj prija-

zna, zelena, vrtičkarska, sveža, džungelska

in morda ekološka. Znova ta najbolj zlora-

bljena beseda ali samo pojem?

Realnost zelene arhitekture je seveda bolj

črna kot zelena, saj za tako imenovane ze-

lene projekte vedno zmanjka denarja ali

volje ali stroke. Kdo bi vedel, zakaj imamo

potem tako malo zelenja v mestih, zelena

parkirišča so čez nekaj mesecev suha, ze-

lenih streh imamo komaj za vzorec, da o

zelenih stenah in fasadah sploh ne govo-

rim! Tu moram omeniti še notranje ozele-

nitve, ki so še vedno omejene na lonec s

fikusom, le tu in tam srečamo lepo urejene

Uporabno korito z zelenjavo in dišavnicami


85

večje notranje nasade ali skupine lončnic.

Dejstvo je, da nekdo pri nas nima občutka

za zeleno. Če ga že imajo sodobni arhitek-

ti, ga vsekakor manjka investitorjem in iz-

vajalcem. Lepo izdelan projekt za zunanjo

ureditev se kaj hitro konča z enostavno

ozelenitvijo s travo in zasaditvijo poce-

ni dreves, kar vse skupaj ne presega 5 %

načrtovanih stroškov. In projektanti? Ver-

jetno so veseli, ker so njihove zamisli kon-

čale na ravni najcenejše možne izvedbe

obhišnega vrta. Lahko samo milo čakajo

boljše čase in bolj razumne, zeleno orienti-

rane investitorje.

V svetu so zahteve po bolj kakovostnem

bivanju vse bolj izrazite in se odražajo v

uvajanju vernakularne arhitekture, ne tiste

stare, ki smo jo podedovali od prednikov,

pač pa nove, ki temelji na zahtevah sodob-

nega človeka, na tehnoloških možnostih in

klimatskih pogojih danega prostora. Ali je

ta ‘nova arhitektura’ sonaravna? Seveda,

dokler niso to smučišča v modernih halah

sredi Dubaja ali zelene stene na poslovnih

stavbah, ki porabljajo ogromno pitne na-

mesto reciklažne vode. Zelenje za vsako

ceno? Ne, hvala. V mejah zmožnosti – vse-

kakor!

Drugi trend je povečevanje samooskrbne

sposobnosti prebivalstva, ki naj bi na stre-

hah, stenah in terasah pridelalo znaten de-

lež sadja, zelenjave in začimbnic. Lepi pri-

meri gojenja zelenjave na strehah mestnih

poslopij se kažejo na večih koncih sveta,

kdaj pa bo to splošna praksa sodobne ur-

banizacije, je pa težko napovedati.

Dejstvo je, da mora zelena arhitektura

preiti v zavest odločilnih investitorjev, ki

bodo zgled manjšim projektom in množi-

ci današnjih samograditeljev, ki bodo tako

oblikovali novo lastno subkulturo zelene

arhitekture. V svetu je že kar nekaj mest,

ki uveljavljajo sonaravni razvoj s pogojem,

da se z gradnjo odvzete površine nado-

mesti z zelenjem na strehah in stenah no-

vih zgradb. Hkrati pogojujejo delež zelenih

površin v mestih, ki naj bi dosegel najmanj

25 % mestnih površin. Prebivalcem naj-

bolj prijazno mesto, kanadski Vancouver,

se usmerja v velik razvoj zelenih streh in

predvsem zelenih sten, ki so bolj vidne in

ponujajo večji psihološki učinek na prebi-

valstvo, absorbirajo zvok, prah, izboljšuje-

jo mikroklimo in še mnogo drugih pogojev.

Lahko čistijo odpadno vodo, hladijo stene,

odbijajo sončno sevanje, pridelujejo zele-

njavo, jagodičje. V Evropi grejo po tej poti

Copenhagen, Amsterdam, Barcelono, na

Japonskem vodi Kyoto, v Avstraliji Sydney

in v Aziji Singapur, eno najbolj zelenih in

čistih mest na svetu.

Zelene strehe so pričele svoj razvoj v Evro-

pi, predvsem v Nemčiji, kjer so tudi posta-

vili prve standarde zelene arhitekture. Za

njimi so verjetno z avtomobilsko tehno-

logijo to prevzeli Japonci, kmalu tudi Sin-

gapur. V ZDA so zelene strehe v razvoju

komaj 10 let, ravno tako v Južni Ameriki

in Avstraliji. Danes arhitekti kar tekmuje-

jo, kdo bo uspel pridobiti bolj ‘zelene’ in-

vestitorje, okoljska ministrstva pa vneto

sprejemajo zakonodaje o obveznih kvotah

zelenih površin in olajšavah za take inve-

sticije. Ko so arhitekti ozelenili strehe, so

ugotovili, da se le-teh ne vidi kaj dosti, da

so te površine velikokrat omejene zaradi

instalacij, heliodromov, parkirišč, razgle-

dnih ploščadi in podobno.

Tako se je sredi devetdesetih let francoski

biolog Patrick Blanc domislil izdelati prvo

zeleno steno hotela Pershing na Champs

Elysee v Parizu. Impozantna, edinstvena

in predvsem zelena stena je sprožila val

navdušenja in v naslednjih letih navdušila

kopico posnemovalcev po vsem svetu.

Trenutno obstaja preko 240 izvajalcev ze-

lenih sten in fasad po celem svetu, ki se

bolj ali manj uspešno ukvarjajo z zeleni-

mi stenami oz. vertikalnimi vrtovi. Zelene

stene imajo gotovo lepo prihodnost, saj

dejansko (vizualno) betonska mesta lahko

spremenijo v zeleno oazo. Prednosti takih

projektov se naštevajo v nedogled, zato se

čudim, da ni takih projektov še veliko več.

Zakaj? Človek obdeluje zemljico v vodo-

ravni legi že tisočletja, intenzivno vrtnar-

stvo z računalniki na Nizozemskem obsta-

ja dobrih 30 let. In vertikalni vrtovi? Vseh

skupaj je komaj za eno dobro plantažo.

Torej se bomo še malo učili, raziskovali in

testirali. Čez dvajset let se bomo pa sme-

jali napakam in nerazumevanju današnjih Lesen čeber z meto, sivko, timijanom in žajbljem


86

dni. Namreč, vertikalni vrtovi so prav go-

tovo najbolj zahtevna in najmanj raziskana

panoga vrtnarstva, kmetijstva ali zelene

arhitekture. Za tak način vzgoje se zanima

NASA, nato gojitelji opojnih travic in šele

nato arhitekti in ljubiteljski vrtičkarji.

Pri izvedbah se rade dogajajo tudi žalostne

stvari, tako kot povsod. ‘Prva živa stena v

Veliki Britaniji je mrtva,’ je bil pred leti zelo

udaren časopisni naslov v Londonu, kjer

se je dejansko posušila zelena stena na

otroškem vrtcu v Paradise Park Children’s

Centre. Vzrok je bil slabo projektiran sis-

tem namakanja. Prvotna investicija je bila

100.000 £, za kar je že mnoge, ki jim ze-

lenja ni mar, bolela glava. Popravilo je nato

stalo nadaljnjih 130.000 £. In takih prime-

rov je še nekaj, največkrat zaradi slabega in

nerednega vzdrževanja. Zato bo ključnega

pomena zanimanje za zelene stene s strani

samograditeljev, ki bodo izumili nove teh-

nologije, kombinacije nasadov in pravilnega

vzdrževanja, ki se bo potem z mreženjem

preneslo tudi na profesionalne izvajalce.

Samo tako bo tehnologija zelenih sten

dobila svoj zalet in dosegla stopnjo splo-

šnega odobravanja in zanimanja. Poleg

zelenih streh in zidov lahko tukaj omenim

še zelena parkirišča in zelene poti, ki so še

nedolgo nazaj držala primat asfalta, beto-

na in peska. Nič ni več, kot je bilo. In prav

je tako, vsaj v arhitekturi. Psihološki učinki

na prebivalstvo bodo vsekakor prevladali

v večji težnji po takih urbanih ureditvah.

Finančno bo seveda težje, saj so opisa-

ne tehnike nekajkrat dražje za izvedbo

in vzdrževanje, kar pa ni tako enostavno

opravičiti pred turbo investicijskimi kapi-

talisti. Pa vseeno, po svetu napredujejo, to

pomeni, da bomo tudi mi. Čez kakih 50 let.

Pri zeleni arhitekturi je namreč pomembna

sinergija same arhitekture s poudarkom na

statiki, vodonepropustnosti in izpostavlje-

nosti površin s projektom strojnih in elek-

troinštalacij ter hortikulturne izvedbe. To so

domene, ki jih do danes projektivna stroka

slabo pokriva in izvedbena stroka slabo iz-

vaja. To pišem iz lastnih izkušenj zadnjih 25

let pri svetovanju in izvedbi mnogih projek-

tov. V ta namen bo potrebno organizirati

grozd projektantov in izvajalcev zelene ar-

hitekture, kar bo morda malo pospešilo ali

vsaj strokovno podprlo tovrstne projekte.

Da pa ni vse tako črno, naj omenim nekaj

slovenskih projektov. Pri nas so bile prve

zelene strehe postavljene pred več kot

20-imi leti. Nekaj jih ima Najboljši sosed

na svojih prodajalnah, v Dragomlju je na

strehi šole lep travnik, mariborska kme-

tijska fakulteta ima veliko zeleno streho,

naše najboljše in tudi arhitekturno nagra-

jene terme Olimje imajo kar precej zelene

strehe, tako intenzivne kot ekstenzivne.

Poslovni objekt na Ljubljanski cesti v Celju

ima lepo zelenico na 1.500 m2 v drugem

nadstropju kot igrišče za otroke. V Lju-

bljani je kar nekaj projektov v Trnovskem

naselju, v Šiški na trgu Komandanta Sta-

neta in seveda daleč največji projekt, zelo

velik tudi v svetovnem merilu, Športni park

Stožice, ki je še v delu in zanimivo bo vide-

ti, ali bo narejen po načrtih ali bo finančna

kriza prikrajšala Ljubljančane za enkraten

krajinsko arhitekturni objekt. Če bo nare-

jen po izjemnih načrtih krajinarke Ane Ku-

čan, bo vsekakor deležen kake prestižne

nagrade za tovrstne projekte. Na koncu

naj omenim še kopico zasebnih projektov,

ki se vse pogosteje izvajajo pri nas in nas

prepričujejo o dobrih straneh zelene arhi-

tekture. Zasebni investitorji bi si vsekakor

zaslužili kakšno olajšavo v obliki zniža-

ne takse na stavbno zemljišče, saj so del

zemljišča zopet ozelenili na svoji strehi in

morda v prihodnosti tudi steni.

Naj ob koncu omenim tudi naše dosežke

v zeleni arhitekturi, s katero se ukvarjamo

od leta 2000, in sicer z razvojem posebnih

fasadnih panelov za vertikalne ozelenitve s

pripadajočo opremo in materiali. Letošnjo

pomlad (2012) smo na prestižni vrtnarski

razstavi, Chelsea Flower Show v Londonu,

prejeli nagrado za najbolj kreativen sve-

ži vrt in pozlačeno medaljo za naš vzorčni

vrt “The Soft Machine”. Naš dizajner Tomaž

Bavdež je v projekt vkomponiral naše Ascon

panele zelenih sten, 3-dimenzionalni foto-

voltaični panel ter dodal svoje presežke leb-


Limona v družbi dišavnic

87

dečih otokov, vodnega kolesa in vse skupaj

povezal v lepo zasajen vrt za reciklažo sive

vode iz gospodinjstva, vodni zalogovnik ter

inovativno kolo za telesno vadbo.

V razvoju vertikalnih vrtov smo do sedaj

predstavili več kot 16 rešitev in 4 patente, od

katerih je eden namenjen izključno vzgoji

zelenjave in začimbnic na manjših balkonih

in terasah večstanovanjskih zgradb.

Glavni izziv našega razvoja je doseči avto-

matizirano, sonaravno in enostavno vzgojo

uporabnih in okrasnih rastlin v vertikalnih

vrtovih, za katere imamo v mestih veliko

več razpoložljivih površin kot za klasične

vodoravne vrtove. V ta namen smo razvili

celotno paleto produktov za črpanje, filtri-

ranje in avtomatizacijo namakanja, rastne

substrate, filtrirne medije, izvedli več po-

izkusov in pripravili projekt samooskrbne

hiše, ki ga bomo izvedli z avtorjem te knjige

in vodilnimi slovenskimi strokovnjaki ter iz-

vajalci s tega področja. Naš cilj je izkoristiti

vse možne površine stavbe za vzgojo ze-

lenjave in okrasnih rastlin, reciklirati lastno

sivo vodo, vzdrževati lastne zaloge vode z

vzgojo sladkovodnih rib in alg ter v zele-

nem okolju svoje stavbe s koristnim delom

izvajati telesno vadbo. S takimi rešitvami se

najbolj približamo ciljem sodobnega življe-

nja v mestih, kjer nam primanjkuje zelenja,

doma pridelane zdrave hrane in gibanja na

prostem.

Glede na vsestranskost te rešitve in s pod-

poro državne administracije v smislu olaj-

šav za izvajalce takih projektov se lahko

nadejamo počasnega prehoda v re-natu-

rizirane stavbe, ki bodo zopet proizvajale

hrano, energijo in hkrati reciklirale svoje

odpadke ob sočasni telesni aktivnosti sta-

novalcev.

Tomaž Čufer, Humko Bled, www.humko.si

8.5. Uporabne zasaditve v urbanem

okolju

V zadnjem času so se spremenile naše

zahteve pri gojenju balkonskega cvetja, di-

šavnic in zelenjave. Glede na zelo nizko sa-

mooskrbo s hrano in dvomljiv izvor le-te se

tudi naše sezonske zasaditve spreminjajo.

Velik poudarek smo začeli dajati doma pri-

delani hrani, ki ne potrebuje nobenih do-

datkov za zorenje, ima boljšo obstojnost,

barvo, poleg tega ni obremenjena z dolgi-

mi transporti. Začeli smo se zavedati po-

mena zdrave in domače, lokalno pridelane

zelenjave in sadja ter ostalih živil za kako-

vostno življenje. Bivanje skupaj z naravo

nam je začrtalo nove smernice v ustvarja-

nju zasaditev. Balkonske zasaditve so po-

stale uporabne in privlačne. Predvsem to

velja za ljubitelje rastlin v mestnih okoljih,

kjer ponavadi ni možnosti za vrtnarjenje na

prostem. Zato si na manjše terase, balkone

in okenske police zasadimo čim več upo-

rabnih rastlin. Med užitnimi rastlinami, ki

jih pridelujemo na balkonu in terasi, so naj-

bolj priljubljeni paradižniki, zelišča, manjša

sadna drevesca (jablane, breskve, kosmu-

lja) in grmički (sibirske borovnice). Seveda

pa lahko v posodah brez večjega napora

gojimo zelenjadnice in jagodičje. Številne

užitne rastline so tudi zelo dekorativne: ja-

gode z rožnatimi cvetovi, sorta 'Toscana',

pisanolistni origano, temnolistna bazilika,

razne solate. Poseben pogled pa pritegne

blitva s svojimi rumenimi, belimi ali rdečimi

stebli. Izredno primerna je za sajenje v po-

sode in večja korita. Kombiniramo jo lahko

s skoraj vsemi rastlinami, tudi pri okrasnih

oz. balkonskih je lep dodatek. Na Sliki 1 je

zasajena blitva v družbi citronke (čudovit

vonj, primerna kot dodatek vodi, kompo-

tom, ledenim čajem), origana, peteršilja,

jagod in grmastega paradižnika (sorta

'Tumblimg Tom Red'). Za barvno usklaje-

nost poskrbi rumenolistna zajčja deteljica,

ki ima prav tako užitne cvetove.

Tako korito brez problema postavimo na

balkon v bloku ali pri domači hiši. Vsa ze-

lenjava in zelišča izredno lepo uspevajo,

pridelek je zagotovljen. Poskrbeti je po-

trebno za dober substrat, saj brez tega ne

bo uspeha. Priporočamo dober kompost

z dodatkom vulkanskih plovcev. Dober in

kakovosten substrat kupimo od preverje-

nega prodajalca, po možnosti slovenskega

porekla. Pazimo na primerno drenažo oz.

odtekanje vode. Na dno korita nasujemo

plast vulkanskega plovca, kamor se bo od-

Korito brez problema postavimo na balkon v

bloku


88

tekala odvečna voda. Šele nato nasujemo

substrat za sajenje in končno posadimo ra-

stline. Za uspešno rast svetujemo uporabo

organskih gnojil in pa gnojil, ki ne vsebu-

jejo kloridov in sulfatov (gnojila Orgahum,

Peters gnojila). Brez potrebnih hranil bomo

težko pridelali kakovostne pridelke. V po-

sode sadimo tudi paprike, čili, melancane,

bučke. Te imajo tudi živobarvne cvetove in

mamljivo obarvane plodove. Za sredozem-

ske vonjave poskrbijo origano,rožmarin,

sivka, žajbelj, timijan. Sivka s svojimi cve-

tovi spominja na dišeča polja Provanse. Za

rožmarin in sivko velja, da ju ne zalivamo

obilno, saj imata rada sonce in toploto. Za

tiste, ki imate več prostora, pa se dobro

obnese kivi sorte 'Issai', ki je vzpenjavka.

Poleg tega zastira poglede radovednežev.

Ljubitelji enoletnih rastlin pa poglede lahko

zaprete tudi z laškim fižolom.

Celo na najmanjšem balkonu ali samo na

okenski polici se najde nekaj prostora za

korito z uporabnimi in okrasnimi rastlina-

mi. Številna kuhinjska zelišča bodo dobro

uspevala z ne preveč bujnimi okrasnimi

rastlinami. Pot do lastnega pridelka zele-

njave in začimb bo hitrejša in precej lažja,

če boste kupili mlade sadike ali rastline z

že oblikovano koreninsko grudo. Šok pre-

sajanja je manjši oz. ga pri takem načinu

sajenja ni. In katera zelišča ne smejo manj-

kati? V prvi vrsti je to drobnjak z ogromno

vitamina C, peteršilj, bazilika, majaron, ori-

gano. Poleg številnih uporabnih rastlin ne

smemo pozabiti na dodatek cvetov. S svo-

jimi nežnimi cvetovi in vonjem nas razva-

jajo botanične in pa številne dišeče pelar-

gonije, kapucinke, vrtni ognjič, vaniljevka,

citrusi. Za uspešno gojenje rastlin in dobro

počutje nam ni potrebno imeti najnovejše

opreme. Pazimo, da so barve med seboj

usklajene in umirjene. Posode naj bodo

po možnosti glinene in enakih oblik. Pred-

vsem pa naj bo kotiček namenjen kakovo-

stnemu preživljanju prostega časa.

Ker pa nam v mestih primanjkuje zelenih

površin, si lahko omislimo vertikalno steno,

ki jo zasadimo z okrasnim ali uporabnim

zelenjem. Te pridejo v poštev predvsem v

blokih. Večina stanovalcev ima vsaj manjši

balkon, vendar so omejeni z vodoravnim

prostorom. V ta namen si lahko pride-

lajo nekaj zelenjave, zelišč in dišavnic na

navpični steni. Poleg tega se nam ni tre-

ba sklanjati, plevel je skorajda preteklost.

Za zalivanje poskrbimo z ustreznim na-

makalnim sistemom. V take panele lahko

posadimo skoraj vse. Izvrstno bodo uspe-

vali solata, redkvice, nadzemne kolerabice,

jagode, grmasti paradižnik, razna azijska

zelenjava, bazilika, peteršilj, drobnjak, ti-

mijan, … Za barvitost posadimo balkonsko

cvetje, enoletnice ali trajnice. Redna oskr-

ba seveda ne bo odveč. Na tak način nam

bo ostalo nekaj več prostora za kakšen

lesen dodatek na našem zelenem vrtičku.

Hrovat Marija

8.6. Ozelenjene strehe

8.6.1. Uvod

Tehnologija ozelenjenih ravnih streh je

učinkovit in praktičen način povečanja

Vertikalni zelenjavni vrt

Okrasno z uporabnim: rdeča salvija, meta, gren-

kuljica, paradižnik

Skupina glinenih posod (blitva, pelargonija, pi-

sanolistni origano, melisa, jagoda, dišeča perla)


89

energetske učinkovitosti stavb, tovrstne

strehe prav tako znižujejo vplive toplo-

zračnih mestnih jeder, čistijo zrak in vodo,

nudijo razširjen bivalni in delovni prostor

ter zmanjšujejo vpliv nevihtnih padavin na

odtoke. Z namestitvijo zelene strehe sloji

ravne strehe niso več najbolj izpostavljeni

deli objekta vremenskim vplivom.

8.6.2. Zgodovinski razvoj ozelenjenih

streh

Zavedati se moramo, da gradimo na pod-

lagi izkušenj in znanja iz preteklosti. Če-

ravno ozelenjene strehe niso novost, lahko

ugotovimo, da so se pred kratkim, na pre-

hodu stoletja, ponovno rodile. Nam znani

zametki ozelenjenih streh segajo najdlje v

neolitik ali novo kameno dobo, približno

10.000 let nazaj, v severozahodno Azijo. V

Skandinaviji so se pojavile pred približno

3.800 leti. V 7. stoletju pr.n.š. so v Babilonu

poznali terasaste previsne vrtove in že ta-

krat so v ozelenjene strehe vključevali na-

makalne sisteme. Tudi bogate vile v Pom-

pejih so imele strešne vrtove. Ozelenjene

strehe so bile izredno razširjene v Skan-

dinaviji in na Islandiji že v času Vikingov,

bile so enostavne in primarno namenjene

toplotni izolaciji streh v nagibu, torej je bil

njihov glavni namen uravnavanje toplote

v notranjosti hiš. Še v 19. stoletju je več

kot polovica Islandcev živela pod ozele-

njeno streho. Travna ruša pa je v različnih

časovnih obdobjih ščitila tudi bivališča v

vzhodni Afriki, Sibiriji in Severni Ameri-

ki. Azteška kultura na področju današnje

Mehike je poznala ozelenjene strehe in

izgradnjo umetnih plavajočih ozelenjenih

otokov na jezerih. V času Carske Rusije je

Kremelj imel več kot šest hektarjev oze-

lenjenih streh, ki so jih žal odstranili med

rekonstrukcijo leta 1773. Še vedno pa so v

uporabi ozelenjeni strešni vrtovi v Sankt

Petersburgu, ki jih je dala zgraditi Katari-

na Velika s pomočjo italijanskega arhitek-

ta Rastrellija. Toskanska vladarska družina

Medici je stoletja podpirala izgradnjo oze-

lenjenih streh. V Berlinu in okolici so kme-

tje že pred letom 1890 lesene objekte pred

ognjem zaščitili s humusom in ozelenitvijo.

Razvoj sodobnih ravnih streh se je pričel

v šestdesetih letih preteklega stoletja v

Nemčiji, kjer imajo še vedno največ izku-

šenj, saj naj bi bilo po dobrih štirih dese-

tletjih v tej državi že okrog deset odstot-

kov vseh ravnih streh v ozelenjeni obliki,

kar znaša v celoti več kot 12 milijonov m2.

Kljub skeptičnemu odnosu do ozelenjenih

in tudi drugih ravnih streh v preteklosti se

v zadnjem času ozelenjene strehe čedalje

bolj uporabljajo, iz dneva v dan pa je ve-

čja tudi tendenca njihove rasti. Letno se

v Nemčiji zgradi 120 hektarjev novih oze-

lenjenih streh, veliko izkušenj pa imajo z

njimi tudi v Severni Ameriki in na Japon-

skem. Tudi najbolj vplivni arhitekti dvajse-

tega stoletja, kot so: Frank Lloyd Wright,

Le Corbusier in Friedenreich Hundertwas-

ser, so ponovno vpeljali in pogosto upo-

rabljali ozelenjene strehe, terase in strešne

vrtove.

8.6.3. Osnovni koncept ozelenjenih

streh, prednosti in slabosti

Naravi lahko vrnemo, kar smo ji z gradbe-

nim posegom odvzeli, in prvotno stanje

celo izboljšamo. Tako lahko na ozelenjeni

strehi zgradimo park ali vrt, gojimo zele-

njavo ali jagodičevje ali imamo rekreacij-

ski prostor. Brez velikih vlaganj pridobimo

nove koristne zelene površine in tako na-

domestimo tisti del parcele, na katerem

stoji stavba in njene komunikacije, torej

tiste površine, ki smo jih predhodno z gro-

bim posegom iztrgali naravi.

Z vgradnjo ozelenjene strehe tako na pa-

siven način trajnostno vplivamo na zmanj-

ševanje porabe energije in varovanje oko-

lja ter hkrati doprinesemo k izboljšanju

bioklimatskega razvoja zgradb. Dobro

počutje človeka je v naravi, torej tam, kjer

rastejo rastline, cvetijo rože, živijo ptiči in

druge živali.

Ozelenjene strehe dvigajo nivo kvalitete

bivanja, doprinesejo k v zadnjem času tako

pogostemu izrazu 'nadstandardni gradnji'

in tudi povečujejo vrednost nepremičnine.

Zaželene so na stanovanjskih, poslovnih,

industrijskih ravnih strehah, na garažnih

hišah, nakupovalnih središčih, individu-

alnih objektih in drugih večjih površinah.

V kolikor je konstrukcija dovolj nosilna,

je moč izvesti tudi adaptacije obstoječih

objektov z ozelenjenimi strehami.

Povedati moramo, da je celotno območje

Slovenije primerno za ozelenjene strehe.

Pri tem moramo posamezni lokaciji pri-

lagoditi rastline, posamezne elemente

in preostali del konstrukcijskega sklopa

ozelenjene strehe. Ena najpomembnejših

lastnosti ozelenjenih streh je v tem, da s

povečanjem sončnega sevanja nastopa

intenzivnejše ohlajevanje strešnih površin

zaradi evaporacije in transpiracije vlage,


90

zadržane v slojih ozelenjenih streh. Gre

za proces oddajanja vlage z vplinjanjem

vodne pare, torej s procesom spremem-

be agregatnega stanja vode iz tekočine

v paro. Ta proces potrebuje energijo (t.i.

latentna toplota), ki jo odvzema površi-

ni strehe. Proces je intenzivnejši ob višjih

temperaturah in ob nižji relativni vlažnosti

okoljskega zraka. Intenziteta evaporacije

je odvisna od razmerja vsebnosti vode,

ki je največja v globljih plasteh. Seveda je

posledično evapotranspiracija odvisna od

letnega časa. Tako v novembru predsta-

vlja polovico avgustovske vrednosti in je v

zimskem času praktično zanemarljiva.

Okoljske prednosti

Najpomembnejša prednost ozelenjenih

streh je njihov estetski videz in okoljska

sprejemljivost ter izboljšan bivalni in de-

lovni prostor. Temu lahko dodamo še šte-

vilne pozitivne lastnosti, kot so:

- nove možnosti povečevanja ozelenjenih

površin v urbanih okoljih,

- estetski videz, visoka mestotvorna vlo-

ga in lepa podoba celotne pokrajine,

- možnost za rekreacijo, sprostitev, poči-

tek in aktivno vrtnarjenje,

- izboljšana toplotna izoliranost; četudi

substrat ali zemlja na ozelenjeni strehi

zamrzne, deluje ta plast kot toplotni

izolator,

- zmanjšanje vpliva toplotnega otoka

oz. toplotnega jedra v mestnih urbanih

okoljih,

- v procesu fotosinteze rastline porablja-

jo CO2 iz zraka in proizvajajo kisik, torej

z dodatnimi rastlinami doprinesemo k

povečani absorpciji ogljikovega dioksi-

da in produkciji kisika,

- dodatno izhlapevanje vode in s tem ohla-

jevanje objektov ter okolice objektov,

- ni skladiščenja prahu in delcev ter po-

sledičnega prenašanja z vetrom (veza-

nje in filtriranje prašnih delcev),

- čiščenje zraka, saj kvadratni meter trav-

ne površine odstrani v letu dni vsaj 200

gramov prašnih delcev, medtem ko sre-

dnje veliko drevo v samo enem dnevu

očisti celo do 10 m3 zraka,

- plasti ravne strehe čistijo in filtrirajo de-

ževnico,

- ustvarimo naraven tok vode, zraka in

hranilnih snovi,

- zaščita pred vse pogostejšimi in sto-

pnjevanimi vremenskimi skrajnostmi,

tudi zaščita pred poplavami – klimatsko

varne zgradbe,

- redistribucija padavinskih vod: zadrže-

vanje vode (deževnice) ob večjih nalivih

in zmanjšanje trenutne obremenitve na

odtoke; ravne strehe tako delujejo kot

vmesni rezervoarji za vodo, kar 30 do

80 odstotkov celotne količine meteor-

ne vode lahko odteče v odtoke z znatno

časovno zakasnitvijo,

- v plasteh ozelenjenih streh se uporablja

veliko recikliranih gradbenih materia-

lov, saj v sodobnem svetu predstavljajo

gradbeni odpadki kar 40-odstotni de-

lež vseh odpadkov,

- površinska temperatura običajnih streh

je v primerjavi z ozelenjenimi strehami

lahko višja tudi do 45 oC. V strnjenih

naseljih bi lahko z uporabo ozelenje-

nih streh temperatura okoliškega zraka

v letnem času padla za približno 3 do

4 oC, kar bi pomenilo tudi znatno manj-

še pregrevanje. Če notranji površini rav-

ne strehe uspemo znižati temperaturo

za 1 oC, zmanjšamo potrebe po energiji

za ohlajevanje notranjih prostorov za

pet odstotkov.

Zdravstvene in socialne prednosti

- Razširjen bivalni in delovni prostor viso-

ke kakovosti,

- možnost počitka in terapevtske spro-

stitve v urbanem okolju; dokazana je

socialna in psihološka vloga ozelenjenih

površin,

- naravni habitat za rastline in živali, to-

rej za živa bitja, ki imajo malo možnosti

preživetja v urbanem okolju, poleg ra-

stlinskih tudi številne živalske vrste (žu-

želke, ptice, …),

- izboljšana mikroklima zaradi evaporaci-

je in transpiracije,

- izboljšana zvočna zaščita zaradi zvočne

absorbcije namesto zvočnih refleksij, ki

so prisotne pri običajnih strehah,

- vegetacija s procesom zmožnosti ab-

sorbcije odstrani številne okolju in člo-

veku neprijazne in škodljive pline in dru-

ge toksine,

- težke kovine, dušikove spojine in drugi

polutanti se v veliki meri absorbirajo v

slojih ozelenjenih streh in se tako ne iz-

pirajo v podtalnico,

- celo v primeru lahkih ravnih streh na

profiliranih pločevinah se izboljša zvoč-

na izolativnost za 8 decibelov, če na-

mestimo ozelenjeno streho (ocenjuje

se, da vsaj 20 % prebivalcev Evropske


91

unije, kar predstavlja kar 80 milijonov

ljudi, trpi zaradi prekomernega hrupa);

dvojna površinska teža ravne strehe do-

prinese k 10 decibelov izboljšani izolaci-

ji prenosa zvoka po zraku,

- ker predstavlja vegetacija in nosilni sloji

vegetacije odlično absorpcijo elektro-

magnetnega žarčenja, je to tudi dobra

zaščita pred električnim smogom.

Tehnične in ekonomske prednosti

- Podaljšana življenjska doba hidroizola-

cijskih plasti ravne strehe,

- zaščita pred staranjem, raztezanjem, kr-

čenjem, krhkostjo in UV žarki,

- plasti strehe so zaščitene pred tempe-

raturnimi šoki (drastično znižanje tem-

peraturnih obremenitev plasti ravne

strehe in nosilne konstrukcije pod njo),

- zaščita pred poškodbami vetra in udar-

ci toče – klimatsko varne zgradbe,

- zaradi zmanjšanja obremenitve kanali-

zacijskih omrežij so dimenzije odtokov

in kanalizacij lahko manjše,

- nekatere najenostavnejše rešitve oze-

lenjenih streh imajo celo manjšo težo

kot običajne ali obrnjene ravne strehe s

posipom pranega prodca; poleg tega te

rešitve tudi niso dražje,

- plasti ravne strehe so dodatna požarna

zaščita,

- pozitivno vplivajo na energetsko bilan-

co objektov, tako je letni prihranek za-

radi zmanjšanja toplotnih izgub skozi

površine strehe večji kot 20 kWh/m2 (ali

cca. 2 litra EL kurilnega olja/m2),

- klimatske naprave na strehah imajo ve-

čji izkoristek, ker vanje vstopa hladnejši

zrak; v splošnem pa poraščene strehe in

fasade zmanjšujejo potrebo po klimat-

skih napravah,

- manj sevanja v okolico,

- ker fotovoltaičnim sončnim celicam iz-

koristek pada s povišanjem tempera-

ture, imajo te zaradi nižjih temperatur

na ozelenjenih strehah večji izkoristek,

hkrati pa lahko sloji ozelenjenih streh

služijo kot obremenitev nosilnih ogrodij

solarnih sistemov (dober sinergijski uči-

nek),

- ker so cene zazidljivih zemljišč skokovi-

to narasle, so ozelenjene strehe še toli-

ko bolj aktualne,

- z namestitvijo ozelenjene strehe je moč

pridobiti subvencije, nepovratna sred-

stva ali ugodne kreditne pogoje, seveda

v odvisnosti od naprednosti, zavedano-

sti in bogastva določene regije.

8.6.4. Delitev ozelenjenih streh

Na delitev ozelenjenih ravnih streh v naj-

večji meri vpliva zahtevnost rastlin in s

tem povezana debelina vegetacijskega

sloja, in sicer:

- ozelenjene strehe ekstenzivne ozelenitve,

- ozelenjene strehe intenzivne ozelenitve.

Nekateri avtorji poznajo še vmesno razli-

čico, t.i. zahtevno ekstenzivno ozelenitev

ali semi-intenzivno, torej tanjše nosilne

sloje vegetacije z zahtevnimi rastlinami in

najpogosteje z uporabno površino, name-

njeno bivanju in rekreaciji. V to kategori-

jo spadajo predvsem negovane travnate

površine, ki so nameščene na tanjše sloje

substratov in so lažje, vendar zahtevajo

več nege in vzdrževanja.

Ekstenzivna ozelenitev

Ekstenzivna ozelenitev je tista, kjer se

uporabljajo nižje in v večini primerov manj

zahtevne rastline predvsem srednjeevrop-

ske oziroma regionalne flore. Debelina

substrata znaša od 4 do 15 centimetrov,

obtežba nosilne plasti vegetacije in same

vegetacije pa od 50 do 200 kilogramov.

Velika prednost teh streh je v tem, da ne

potrebujejo veliko nege in vzdrževanja –

rastline se same regenerirajo, so odporne

na sušo in občasno močo, imajo dobro

obnovitveno sposobnost, se dobro zara-

ščajo, gosto zakoreninijo substrat, se raz-

vijajo in razmnožujejo, zaradi česar so te

rešitve tudi cenovno najugodnejše. Strehe

z ekstenzivno ozelenitvijo lahko izvedemo

v nagibih od 2 o do 30 o in več.

Primer ozelenjene ravne strehe z

ekstenzivno ozelenitvijo (sistem

FRAgMAT RS 6.3.12)

(www.FRAGMAT.si, sistem FRAGMAT RS 6.3.12)


92

1 Ozelenitev (sedum)

2 Substrat za ekstenzivno ozelenitev

(debeline 8 do 15 centimetrov)

3 Zaščitni in vodozadrževalni sloj

(poliestrski filc 500 g/m2)

4 Ločilni sloj (PE folija v dveh slojih)

5 IZOELAST P5 FLL plus, varilni trak popolno

privarjen na predhodni sloj, protikoreninska

zaščita

6 IZOSELF T3 ali IZOSELF P3, samolepilni

trak, hladno prilepljen na predhodni sloj

7 FRAGMAT EPS 100, min. 20 centimetrov

(pravilnik PURES 2010), lahko v več slojih

8 BITALBIT SELF, samolepilni trak hladno pri-

lepljen na predhodni sloj

9 IBITOL, hladen bitumenski premaz

10 Nosilna armiranobetonska konstrukcija v na-

klonu (minimalno 2 %)

Ozelenjena streha ekstenzivne ozeleni-

tve, površine 4000 m2, poslovni objekt v

Ljubljani (po sistemu Fragmat, www.FRA-

GMAT.si)Takojšnja ozelenitev s pomočjo

razvijanja vegetacijske preproge, površine

1200 m2, turistični objekt pri Sežani (po

sistemu Fragmat www.FRAGMAT.si)

Intenzivna ozelenitev

Pri intenzivni ozelenitvi se uporabljajo ste-

blaste rastline, grmovnice in drevesa ter

travnate in cvetlične površine, pri čemer

je razlika med uporabljenimi rastlinami ve-

lika. Debelina substrata znaša najmanj 25

centimetrov, v nekaterih primerih tudi nad

100 centimetrov, obtežitev strehe pa od

300 do 450 kg/m2 in več. Takšne strehe

so izvedene kot ravne z minimalnimi nagi-

bi ali celo brez nagibov. Odvečno meteor-

no vodo moramo drenirati z učinkovitimi

drenažnimi plastmi. Rastline potrebujejo

vestno vzdrževanje, veliko nege, stalno

namakanje in občasno gnojenje. Vse to pa

predstavlja velike stroške, ki so še toliko

manj upravičeni, ker z ekološkega vidika

intenzivna ozelenitev ne predstavlja nobe-

ne prednosti pred veliko cenejšo in lažjo

ekstenzivno ozelenitvijo.

Primer ozelenjene ravne strehe z

intenzivno ozelenitvijo

(www.FRAGMAT.si, sistem FRAGMAT RS 6.3.13)

1 Ozelenitev

2 Substrat za intenzivno ozelenitev

(debeline 25 do 35 centimetrov)

3 Filtrski sloj (poliestrski filc 500 g/m2)

4 Vodozadrževalni in drenažni sloj

5 Ločilni sloj (PE folija)

6 IZOELAST P5 FLL plus, varilni trak, popolno

privarjen na predhodni sloj, protikoreninska

zaščita in IZOSELF T3 ali IZOSELF P3, samo-

lepilni trak, hladno prilepljen na predhodni sloj

7 FRAGMAT EPS 100, min. 20 centimetrov

(pravilnik PURES 2010), lahko v več slojih

8 BITALBIT SELF, samolepilni trak, hladno pri-

lepljen na predhodni sloj

9 IBITOL, hladen bitumenski premaz

10 Nosilna armiranobetonska konstrukcija v na-

klonu (minimalno 2 %)

Omenjene vrednosti obtežb predstavljajo

lastne teže vegetacijskih slojev, same ve-

getacije in težo vode. Dodatno moramo

upoštevati lastno težo nosilne konstrukcije

in obremenitev snega ter morebitno kori-

stno obtežbo predmetov in naprav na rav-

ni strehi (klima naprave, sončni zbiralniki,

rekreacijske naprave, …).

Ozelenjeno streho lahko izdelamo tudi v

obliki obrnjene strehe (manj primerna re-

šitev, saj se toplotna izolacija in področje

ob njej ne more nikoli popolnoma izsuši-

ti). Paziti moramo, da nad slojem toplotne

izolacije ni paroovirnih ali parozapornih

slojev. Sloji protikoreninskih zaščit so veči-

noma hkrati tudi parozaporni.

5. Elementi ozelenjenih streh

Ozelenjena streha ali vrt na strehi se po

svoji sestavi in načinu delovanja ne more


93

primerjati s klasičnim vrtom na terenu.

Prav zato so za ureditev ozelenjenih streh

razviti novi elementi, materiali, posebej so

tudi prilagojene sestave konstrukcijskih

sklopov.

Podlaga ozelenjene strehe

Pod podlago ozelenjene strehe so plasti,

ki jih poznamo že iz sestav konstrukcijskih

sklopov običajnih ravnih streh (nosilna

konstrukcija, parna zapora, toplotna izola-

cija, hidroizolacija ipd.).

Protikoreninska zaščita

Sloj protikoreninske zaščite ali koreninske

ovire (IZOTEKT P5 FLL PLUS, IZOELAST

P4 FLL PLUS ali IZOELAST P5 FLL PLUS)

preprečuje prodor korenin skozi sloje rav-

ne strehe, predvsem skozi hidroizolacijske

sloje, parne zapore in toplotne izolacije.

Zadoščati mora standardu FLL (Forschun-

gsgesellschaft Landschaftsentwicklung

Landschaftsbau, Nemčija).

Bitumenski trak IZOTEKT P5 FLL kot protikore-

ninska zaščita (www.FRAGMAT.si)

Protikoreninska zaščita se na območju

obrob, atike, kupol in drugih elementov

prekriva vsaj za deset centimetrov. Na-

meščena je tudi pod ostale površine rav-

ne strehe; pod nasutje, površino teras ipd.

Paziti moramo na kakovost spoja medse-

bojnih preklopov protikoreninskih plasti. Ti

morajo biti v skladu z zahtevami FLL zelo

dobro zvarjeni, saj je osnovni predpogoj

dobre ozelenjene strehe prav kvalitetna

vodonepropustnost in koreninska odpor-

nost podlage.

Zaščitni sloj

Kot zaščitni in vodozadrževalni sloj služi

poliestrski filc (pogosto so poznani pod

imenom 'geotekstil'), večje gramature (od

200 g/m2 do 1000 g/m2), ki je osnova in

mehanska zaščita spodnjih slojev ozele-

njene strehe (hidroizolacije, parne zapore,

toplotne izolacije, …). S svojo vodovpoj-

nostjo omogoča zadrževanje vode za po-

trebe vegetacije v sušnih obdobjih. V ko-

likor pod zaščitni sloj položimo dvojni sloj

gradbene PE folije, dosežemo mehansko

zaščito v času montaže in dodaten ločilni

sloj v ravni strehi.

Drenažni sloj

Drenažni sloj je namenjen odvajanju od-

večne meteorne vode v odtoke. Pri tem

je zaželeno, da velik delež zadržimo za

potrebe vegetacije v sušnih obdobjih. V

ta namen se lahko poslužujemo vodoza-

drževalnih sistemov s posebno instalacijo

in zbiralniki.

Drenažni sloji so lahko izdelani iz različnih

materialov, in sicer iz:

- peskov in drobljencev,

- recikliranega drobirja iz opeke in drugih

mineralnih odpadkov,

- recikliranih organskih odpadkov,

- drenažne tkanine – rogoznice,

- plošč iz penjenih plastov (iz kroglic, tr-

dnih pen, plošč, izdelanih v kalupih),

- plošče iz drugih materialov (iz HDPE

ali drugih trdih folij oz. čepastih mem-

bran).

Drenažna in vodozadrževalna plošča iz

trde folije

Drenažni sloj je nujen pod debelejšim sub-

stratom. Hkrati opravlja funkcijo ločilnega

in paroizenačevalnega sloja. Preveč inten-

zivno in predolgo zastajanje meteorne

vode povzroča gnitje korenin. To se veli-

kokrat dogaja na nižjih območjih (ob od-

tokih), zato je tam priporočljiva uporaba

dodatnih posebnih drenažnih elementov.

Po drugi strani pa so najvišja področja,

torej od odtokov najbolj oddaljena mesta

ozelenjenih streh, izpostavljena slabemu

vlaženju in celo suši.

Vodozadrževalni sloj

Njegov osnovni namen je zadrževanje vode

za potrebe vegetacije v daljših sušnih ob-

dobjih. Cenovno je veliko primernejša reši-

tev od aktivnih namakalnih sistemov pred-

vsem zato, ker so vodozadrževalni sistemi

pasivne rešitve in delujejo tudi brez poseb-

ne regulacije, naprav, vzdrževanja, zame-

njav, porabe pitne vode in dovajanja ener-

gije. Najpogosteje se deževnica zadržuje

v posebno oblikovanih čašicah, posebnih

penah, umetnih gobah idr.


94

Pod vodozadrževalnim slojem ni priporo-

čena namestitev obrnjene ali kombinirane

ravne strehe, saj se v tem primeru namo-

čeni sloji ne bi mogli nikoli osušiti, sloj vode

pa bi predstavljal popolno parno zaporo.

Trda čepasta membrana za ustvarjanje

drenažnega in vodozadrževalnega sloja.

Višji predeli strehe so izpostavljeni večji

suši kakor območja ob odtokih ali predeli

ob kapu in obratno; vegetacija je ob od-

tokih lahko zaradi prevelike koncentracije

vode podvržena gnitju, zato se poslužuje-

mo posebnih elementov ali profilov za po-

spešeno odvajanje meteorne vode v teh

območjih.

Namakalni sistemi

Te rešitve so veliko dražje in delujejo s po-

močjo nadzornih sistemov, posebnih na-

prav, ob dovajanju energije in sveže pitne

vode iz vodovoda. Uporabljajo se pred-

vsem za ozelenjene strehe z intenzivno

ozelenitvijo in pri ekstenzivni ozelenitvi z

zahtevnimi rastlinami. Ob dobri izbiri so te

različice izredno zmogljive in brez člove-

kovega poseganja omogočajo preživetje

vegetacijskih slojev tudi v dolgih sušnih

obdobjih. Namakanje je moč izvajati tudi

ročno, torej brez vodene avtomatike. Z

ekološkega stališča je priporočljivo, da kot

vodo za potrebe namakanja uporabimo

deževnico, ki smo jo shranili v posebnih re-

zervoarjih. Izgradnja teh instalacijskih sis-

temov oskrbovanja vegetacije z deževnico

je v mnogih državah podprta z ugodnimi

krediti ali donacijami.

Na vsaki ozelenjeni strehi naj bo v bližini

na razpolago vodni priključek za morebi-

tno potrebo po zalivanju, dodatnem za-

livanju ali zalivanju v začetni vegetacijski

dobi.

Filtrski sloj

Filtrski sloji so ločilni sloji, ki preprečujejo

izpiranje zemljine, peska, substrata in dru-

gih delcev v drenažni sloj in nato v odtoke.

Največkrat se za to uporabljajo propustni

poliestrski filci gramatur nad 100 g/m2 z

odpornostjo na preboj najmanj 1000 N.

Velikokrat napačno menijo, da je ta filc

tudi že sloj protikoreninske zaščite.

Substrat

Je nosilni sloj vegetacije, rastlinam omo-

goča stabilnost, oporo, zračenje tal, za-

drževanje vlage, vsebuje določeno količi-

no hranil in nudi strukturo ter obliko tal.

Najmanjša debelina plasti zakoreninjene-

ga substrata je 7 centimetrov, izjemoma

5 centimetrov za izbrane rastlinske vrste,

čeprav poznamo v zadnjem času tudi re-

šitve s samo 3 centimetre debelimi sloji. V

primeru intenzivne ozelenitve z grmičev-

jem je substrat debel vsaj 25 centimetrov.

Največja debelina ni omejena in znaša po

izkušnjah tudi prek 120 centimetrov. V ta-

kšnih primerih je vpliv povečane obreme-

nitve na nosilno konstrukcijo velik.

Priporočljiva pH vrednost substrata je od

6,5 do 8,0. Za spodnje drenažne sloje se

priporoča za spoznanje večji pH faktor, od

7,0 do 8,5. Vzrok za to je predvsem v tem,

ker se s časom stopnja kislosti substrata

povečuje.

Pomembne karakteristike substratov so

še: specifična teža suhega in z vodo nasi-

čenega substrata, propustnost za vodo (v

l/min), elektroprevodnost, kemijska sesta-

va, delež hranilnih snovi, …

Naravna zemljina ni homogena in na rast

rastlin ne vpliva predvidljivo. Mešani sub-

strati običajno prinašajo boljše rezultate.

Za namene ekstenzivne ozelenitve imajo

največ 20 % organskih primesi. Ekspandi-

rana glina služi za zmanjševanje teže sub-

strata. Preveč hranil v substratu škodno

vpliva na rastlinske vrste, ki so navajene

na skromna tla, in hkrati povzroča inten-

zivno rast neželenih rastlinskih vrst (plevel

in druge rastline, katerih semena prenaša-

jo veter, ptiči, …). Zato dodatno gnojenje

ekstenzivnih ozelenitev ni zaželeno s fi-

nančnega niti ekološkega vidika. V večini

primerov rastline potrebujejo gnojitev le

ob vsaditvi ali v začetku vsakoletne vege-

tacijske dobe. Pojav humifikacije odmrle

ruše in dodatna možnost vezave prašnih

delcev iz zraka, ki vsebujejo veliko mine-

ralnih snovi, služita bogatenju substrata s

hranilnimi učinkovinami, kar v večini pri-

merov ekstenzivne ozelenitve že zadostu-

je kot potrebno hranilo vegetacije.

6. Osnovni nasveti za načrtovanje in

izvedbo

Ovrednotiti moramo naslednje cilje:

- katere vrste uporabne površine si želi-

mo (uporabno oz. pohodno, namenjeno

bivanju in rekreaciji, ali pa neuporabno

in le v primeru pooblaščenih oseb po-

hodno),

- kakšna je nosilna konstrukcija (razponi,

nosilnost, sestava, materiali, …),


95

- kolikšna je potrebna absorpcija meteor-

ne vode, priporočeno je vsaj 15 % potre-

be dnevne količine oz. dnevno najmanj

30 l/m2 za površine ozelenjene strehe,

- želena stopnja toplotne izolativnosti,

- možnost in cena vzdrževanja z negova-

njem ozelenjene strehe,

- investitorjev interes k doprinosu varče-

vanja z energijo in varovanju okolja.

Pri projektiranju ravnih streh moramo

upoštevati še naslednje:

- individualne mikroklimatske razmere

(vpliv vetra, snega, in drugih padavin),

- sestava vseh streh, ozelenjenih pa še

toliko bolj, je odvisna od geografskih in

mikroklimatskih pogojev lokacije,

- najprimerneje je, da za ozelenjeno stre-

ho izberemo rastline iz regionalnega

območja, na katerem se le-ta nahaja,

ker bo na ta način uspeh zakoreninjenja

in zaraščanja večji,

- nakloni ozelenjenih ravnih streh (inten-

zivna ozelenitev brez naklona in eksten-

zivna od 2 o do tudi več kot 30 o),

- pri večjih nagibih streh moramo prepre-

čiti zdrs slojev,

- omogočiti moramo dostop do ozelenje-

ne strehe,

- vgradnja ovir za zaščito pred padcem s

strehe,

- v kolikor je na ozelenjeni strehi bazen ali

ribnik, se zahteva dodatna hidroizolaci-

ja, ločena od hidroizolacije strehe.

Statična obtežba

Nosilno konstrukcijo pod sloji ozelenje-

nih streh in s tem tudi nosilnost celotnega

objekta moramo prilagoditi na dodatne

obtežbe, ki nastopajo zaradi vseh plasti

ozelenjenih streh; obtežbe meteorne in

namakalne vode, obtežbe snega, koristne

obtežbe v primeru uporabnih površin in

drugo. V kolikor je ravna streha že statič-

no oblikovana za primer zaščite s pranim

prodcem, potem lahko na njej brez spre-

memb v nosilnosti konstrukcije izvedemo

eno od enostavnejših ekstenzivnih ozele-

nitev.

V kolikor so težave z nosilnostjo konstruk-

cije, se moramo posluževati izbire lažjih

substratov in namestitve v tanjših plasteh,

kar pogojuje izbiro rastlin. Lahko tudi izbe-

remo ozelenitev v posebnih koritih oz. oze-

lenitev v gredah, nameščenih ločeno.

Obtežba vetra

Z dodatno obtežbo nosilnega sloja vege-

tacije in vegetacije same so ostali sloji rav-

ne strehe dobro zaščiteni pred obtežbo in

sunki (srkom) vetra. Vegetacija na ravni

strehi je za razliko od vegetacije na tleh

izpostavljena bistveno večji obremenitvi

vetra in večjemu vplivu sončnega sevanja.

Vpliv vetra je večji za višje objekte in na

površinah strehe blizu robov in predvsem

vogalov. Erozijsko škodo vetra zmanjšuje-

mo z vrstami rastlin, ki se gosto zaraščajo.

V kasnejši vegetacijski dobi lahko k večji

odpornosti na veter pripomorejo tudi ma-

hovi, ki se med rastline zaraščajo pozneje.

Za substrat uporabljamo ostra (neokrogla,

proti kotaljenju odporna) zrna, rastline naj

bodo gosto zasajene in naj imajo dobro

prepletene korenine. Več pozornosti je po-

trebno v začetni fazi, ko se na ozelenjeni

strehi vegetacija še ni zarasla. Višje rastli-

ne moramo s posebnimi sidri zaščititi pred

poškodbami vetra.

Varnost pri gradnji, vzdrževanju in

kontrolnih pregledih

Za varnost pri gradnji moramo poskrbeti

v skladu s predpisi o gradnji objektov. V

primerih uporabnih površin z ograjami in

drugimi ovirami preprečujemo možnost

padca. Na neizkoriščenih površinah mora-

mo za primere pregledov, vzdrževanja in

sanacijskih posegov vgraditi posebne pri-

ključke za zavarovanje delavcev pred pad-

ci. Ozelenjene strehe, ki služijo komuni-

kacijam in zadrževanju ljudi na uporabnih

površinah, morajo imeti že vgrajene ograje

in druge zaščitne elemente.

Vzdrževanje in kontrolni pregledi

ozelenjenih streh

Podobno kot pri klasičnih ravnih strehah

je tudi pri ozelenjenih ravnih strehah od-

ločilnega pomena vzdrževanje in nekaj-

kratni periodični letni kontrolni pregledi.

Mnoge vrste rastlin pa potrebujejo pogo-

stejša vzdrževanja. Če zanemarimo ozele-

njeno ravno streho, ne moremo pričako-

vati dobrega stanja vegetacije, ustreznih

okoljskih doprinosov in drugih prednosti,

celo nasprotno: z veliko verjetnostjo lah-

ko pričakujemo, da bo prišlo do odpovedi

osnovnih funkcij strehe, pojavilo se bo: za-

makanje, poslabšanje toplotne izoliranosti

in propadanje konstrukcijskih sklopov.

Vsaj dvakrat letno izvedemo kontrolo:

- odtokov (preverimo zamašenost, ovira-

nje prostega odtoka vode, ...),


96

- obrob in priključkov ob zidovih, atikah,

odtokih, kupolah, …,

- prebojev ravne strehe, možno tudi s te-

stom električne prevodnosti,

- vegetacije (gostota, razporejenost, od-

stranitev vegetacije z območja zaščite

s pranim prodcem ob robovih in prebo-

jih),

- zastajanja vode …

Vegetacijo vzdržujemo v skladu z zahte-

vami hortikulture. Nekatere rastline zah-

tevajo prezračevanje (aeracijo) nosilnega

vegetacijskega sloja, druge potrebujejo

pripravo na zimsko obdobje. Prav tako se

je potrebno izogibati uporabi kemičnih

sredstev. Plevel, druge škodljivce in ne-

želene rastline je priporočljivo mehansko

odstraniti s puljenjem še pred cvetenjem.

Pokošeno travo je praviloma potrebno od-

ložiti na urejene deponije. Enako velja za

propadle rastline. Določene rastline po ko-

šnji pustimo z namenom razmnoževanja in

s tem doseganja boljše zaraščenosti. Dru-

ge rastline pa moramo dodatno zasejati

ali zasaditi. Dognojevanje s kompostom v

večini primerov zadostuje. Substrate mo-

ramo po potrebi dodati ali jih obnoviti.

Smeti in druge odpadke moramo redno

odstranjevati. Drevesa, ki ogrožajo varnost

ali so nestabilna, je potrebno takoj odstra-

niti. Očistiti moramo odtoke, pregledati re-

vizijske jaške drenažnih sistemov in druge

elemente ozelenjenih streh.

Izkušnje po svetu

- Mnoge države, province ali mestne ob-

čine pospešujejo, vzpodbujajo ali vsaj

visoko cenijo izgradnjo ozelenjenih

streh, bodisi s predpisi, mestnimi odloki,

smernicami, priporočili, normativi, sofi-

nanciranjem, ugodnimi krediti, subven-

cijami ali dotacijami nepovratnih sred-

stev,

- ozelenjene strehe niso samo modni hit,

ampak so ponekod že zakonsko zah-

tevane, saj nekatere države že pred-

pisujejo minimalne obvezne obsege

ozelenjenih površin, tako je obvezno

ozelenjevanje ravnih streh predpisano

v Nemčiji v dveh zveznih deželah; Bre-

men in Nordrhein – Westfalen. V slednji

deželi je omogočena tudi subvencija v

višini 15 €/m2 ozelenjene ravne strehe,

- v nekaterih deželah izgubo ozelenje-

nih površin zaradi urbanizacije rešujejo

z zakonskimi določili, ki predpisujejo

nujno uporabo ozelenitve v obliki oze-

lenjenih ravnih streh, ozelenjenih fasad,

dodatnih zelenic ali ozelenjenih brežin,

- evropske izkušnje kažejo, da je življenj-

ska doba pravilno izvedenih ozelenjenih

streh dvakrat daljša od klasičnih ravnih

streh,

- eksperimentalne meritve in teoretični

izračuni v Kanadi so pokazali 26 odstot-

kov manjšo porabo energije za ogreva-

nje ali ohlajevanje v primerih ozelenje-

nih streh,

- mesto Berlin krije 60 odstotkov stro-

škov, povezanih z zasajanjem vegetaci-

je na ozelenjenih strehah in namestitvijo

inštalacij vodnega oskrbovanja vegeta-

cije z deževnico,

- švicarsko mesto Basel vrača v obli-

ki subvencij zbrane davke od prodaje

energentov v širjenje varčevanja z ener-

gijo in tudi v spodbujanje gradnje oze-

lenjenih streh,

- mestni odlok v Tokiu na Japonskem,

to je v prestolnici, ki ima nedvomno

največje probleme s pojavom toplo-

tnega otoka v mestnem jedru, predpi-

suje vsaj 20-odstotni delež površin v

izvedbi ozelenjene ravne strehe, v koli-

kor je skupna površina strehe večja kot

1.000 m2,

- ponekod je lastnik ozelenjenih streh de-

ležen 30 do 50 % znižanja stroškov ka-

nalščine,


97

- mestni odloki mnogih urbanih središč

zahtevajo minimalni delež ozelenjenih

površin v posameznih stanovanjskih,

upravnih ali industrijskih okoljih, ne gle-

de na to, ali so te ozelenjene površine

na terenu ali v obliki ozelenjenih streh in

strešnih vrtov.

Dr. Roman Kunič, FRAGMAT TIM d.d.,

www.fragmat.si

8.7. Vrt vrtcu - Vrtec Šentvid

Ljubljana

Z naraščajočo urbanizacijo in večjo go-

stoto prebivalstva v mestih so se zmanj-

šale možnosti za otroška raziskovanja na

prostem, pridobivanje izkušenj in uživanje

v naravi. Zato smo se odločili, da skupaj

z otroki ustvarimo vrt, kjer bodo otroci

pridobivali naklonjenost in zanimanje za

rastline in živali. Vrt je interaktivno izobra-

ževalno okolje, v katerem se otroci vseh

starosti, telesnih sposobnosti in kultur lah-

ko igrajo, raziskujejo in odkrivajo naravo.

Vrt smo pripravili z namenom spodbuja-

nja veselja do vrtnarjenja, povezovanja

med otroki, starši, starimi starši in zemljo

ter spoznavanja rastlinskega in živalskega

sveta.

V okviru EKO projekta vrtca, projekta uva-

janja elementov pedagoškega koncepta

Reggio Emilia ter na osnovi preteklih iz-

kušenj strokovnih delavk se je v vrtcu po-

rodila ideja, da bi v enoti Mravljinček za-

posleni skupaj z otroki in v sodelovanju s

starši uredili in skrbeli za zelenjavni vrt.

S projektom Vrt v vrtcu smo želeli pri otro-

cih spodbuditi odgovoren odnos do nara-

ve in hrane, širjenje in poglabljanje znanj o

naravi in zakonitostih živega sveta, skrb-

nost in sodelovanje.

Ideja za projekt se je razvila in zorela iz

zanimanja in naklonjenosti vzgojnega

osebja do narave in lastne pridelave zdra-

ve hrane, ki se je povezala z otroško ra-

dovednostjo in navdušenjem nad živim

svetom. Ocenili smo, da bo tema dovolj

obširna, da se bo razvijala preko celega

leta, da bomo prišli do mnogih novih idej,

da bo obilica možnosti za pogajanja in

konstruktivno reševanje konfliktov – tako

med otroki kot nami zaposlenimi. Tema

je konkretna, dovolj raznolika, bogato

interpretativna in nudi možnost številnih

osebnih izkušenj, pomembnih za otroke.

Vrt smo pripravili z namenom spodbu-

janja veselja ob vrtnarjenju, povezovanja

med otroki in zemljo, spoznavanja rastlin-

skega in živalskega sveta ter razvijanja

odgovornega odnosa do narave in hrane.

Otroci so aktivni učenci. Najboljše učenje

nastane takrat, ko otrok ustvarja z roka-

mi, sodeluje, raziskuje in odkriva. Otroci

so po naravi radovedni, zato jim nudimo

in ustvarjamo okolje in situacije za nepo-

sredne čutne zaznave. Preko dela na vrtu

imajo dovolj časa za interakcijo z elemen-

ti narave in življenja v njej, da razvijajo

empatijo in spoštljiv odnos do narave.

Pomembno je, da otroci naravo pozna-

jo in razumejo, da jo bodo kasneje znali

ohranjati, zato otrokom ponujamo vrt kot

učno okolje za spoznavanje in razumeva-

nje rastlin in živali kar na dvorišču našega

vrtca.

Otroci so aktivno sodelovali že pri samem

načrtovanju s svojimi razmišljanji in ideja-

mi. Otrokom smo nudili dejavnosti, s ka-

terimi smo spodbujali sodelovalno delo v

skupini. Oblikovale so se tako velike kot

male skupine, ki so potrebne za pospe-

ševanje kognitivnega razvoja. Otroci so

veliko komunicirali, oblikovali hipoteze,

primerjali, se pogajali, bili kritični ter pro-

bleme skušali reševati z delom v skupi-

nah. Veliko je bilo tudi sodelovanja med

domom-vrtcem-lokalno skupnostjo kot

spodbuda učenju otrok.

Posadili smo tudi tagetes za polže

Tudi nam je zraslo korenje


98

V projektu smo bili vzgojitelji resnično

vzgojitelji raziskovalci, vir informacij in vo-

dniki. Kot vzgojitelji smo otrokom pozorno

prisluhnili, jih opazovali pri njihovem delu,

dokumentirali in skrbeli za rast skupnosti

ter spodbujali razmišljanje in sodelovanje

otrok z vrstniki.

Dejavnosti, ki smo jih ponudili otrokom po

področjih dejavnosti Kurikuluma za vrtce:

NARAVA: Z otroki smo oblikovali zelenjav-

ne in zeliščne gredice, iskali in odkriva-

li živa bitja v njihovih življenjskih okoljih,

opazovali in opisovali ter primerjali živa

bitja med seboj, opazovali in beležili vre-

menska stanja in pojave, izdelali vremen-

ski koledar.

DRUŽBA: Spoznavali smo kmečka opravi-

la (oranje, brananje, gnojenje), opazovali

traktor, delali z vrtnim orodjem, pripravili

razstavo pridelane zelenjave – tržnico, ku-

harice so nam skuhale kosilo iz v vrtcu pri-

delane zelenjave, obiskali smo eko kmetijo

in semenarno, se igrali igre vlog (tržnica).

JEZIK: Iskali smo informacije v revijah,

knjigah, na internetu; prebirali pravljice,

si izmišljali rime, uganke, spoznavali nove

besede.

UMETNOST: Igrali smo se GDI: Črički iz

lukenj, prepoznavali zvoke iz vsakdanje-

ga življenja (traktor, živali), se učili nove

pesmice o naravi, risali na lesene table

za označevanje gredic, risali zelenjavo ob

opazovanju in iz izkušnje, krasili cvetlične

lonce.

GIBANJE: Igrali smo se igre ravnotežja na

gredicah, se masirali in sproščali (Sajenje

pšenice, Ploha, Risanje na hrbet, Sonček

čez hribček gre, Vreme), izvajali Pozdrav

soncu (joga za otroke).

MATEMATIKA: Razvrščali smo različna se-

mena, izdelovali zbirke semen, opazovali

in ugotavljali, kaj potrebuje seme za kali-

tev in kaj potrebuje rastlina za rast, risali

razvoj rastline v enakomernih intervalih,

opazovali kaljenje različnih semen (pri-

merjali, zaznavali, razvrščali, urejali, me-

rili), izdelali diagram o priljubljenosti raz-

lične zelenjave, spoznavali lastnosti prsti

(barva, vonj, vlažnost, vpojnost, sestava,

nastajanje prsti, preperevanje in razkroj,

živali v prsti).

Po dveh letih raziskovalnega dela na vrtu

z veseljem in ponosom lahko potrdimo,

da je projekt Vrt v vrtcu zelo uspel. Naše

začetne domneve so se povsem potrdile,

vrt je res neprekosljivo učno okolje, pravi

magnet za otroke, ki zagotavlja bogate

možnosti eksperimentiranja, opazovanja

sprememb in učenja spretnosti. S svojim

stalnim spreminjanjem je privlačno okolje

skozi celo leto. Vrtnarjenje je zabavno, ob

tem pa otrok razvija vrednote in pridobiva

znanje, ki ga bo lahko uporabljal pozneje v

življenju na različne načine.

Vrt nam tako služi kot znanstveno okolje:

otroci pridobivajo izkušnje za razume-

vanje življenja, vpliv naravnih elementov

(voda, zemlja, svetloba); čutno okolje: vrt

kot kraj vonja, barv in užitkov; umetniško

okolje: prostor, kjer damo otroku prosto

pot za urejanje krajine (oblik in barv); po-

etično okolje: branje literature, oblikovanje

rajskega vrta; kulturno okolje: raznoliki vr-

tovi glede običajev in kultur na svetu.

Vrt nam je vsem skupaj – tako otrokom,

zaposlenim in staršem – velik izziv in veli-

ko veselje. Nenehno se nam porajajo nove

ideje. Poleg tega krepimo zdravje, ne le

otrok, temveč tudi njihovih družinskih čla-

nov in naravnega okolja. Veselimo se in ne

dvomimo, da bo naš vrt v vrtcu živel na-

prej. »Kdor zaseje vrt, zaseje ljubezen.«

Pripravile: Damjana Zupanc, Helena Pu-

gelj, Sonja Nahtigal, Lenka Miklavčič, Petra

Plos, Jana Zupančič, Mija Koderman

Spletna stran: www.vrtecsentvid.si

Pripravljamo zeleni napitek

Malo bomo zalili malo okopali


99

8.8. Šolski ekovrtovi na OŠ Dragotina

Ketteja Ilirska Bistrica, OŠ Podgora

Kuteževo ter OŠ Košana

Mladi danes odraščajo ob mnogih dobri-

nah sodobnega sveta, ki jim nudijo hitro

zadovoljevanje njihovih potreb, obenem

pa otrokom ne nudijo trajnega zadovolj-

stva. Pojav, da otroci ne vedo, kako in kje

nastane hrana, ni več tako redek niti na po-

deželju, ki se je dolgo upiralo vplivom po-

trošniške družbe. Da so mladi danes dru-

gačni, da imajo drugačne želje in potrebe,

kot so jih imeli mladi pred 30-imi, 40-imi

leti, je razumljivo. Vendar je napredek pri-

nesel s seboj tudi slabosti. Ena izmed njih

je prav gotovo tudi izgubljen stik z naravo

in podcenjevalen odnos do fizičnega dela

in kmetovanja.

Zato je Društvo za razvoj podeželja med

Snežnikom in Nanosom leta 2009 začelo

z izvajanjem projekta Ozaveščanje mladih

o eko kmetijstvu in zdravi prehrani pod

mentorstvom Tamare Urbančič. V okviru

projekta učenci treh osnovnih šol: OŠ Dra-

gotina Ketteja Ilirska Bistrica, OŠ Podgora

Kuteževo ter OŠ Košana spoznavajo eko-

loški način kmetovanja z upoštevanjem

permakulture, se srečujejo z domačimi

živalmi, sami pridelujejo hrano na šolskih

ekovrtovih ter to hrano tudi zaužijejo bo-

disi v šoli, bodisi doma. Nekaj pridelkov in

sadik ter celo paleto izdelkov vsako leto

septembra predstavijo na osrednji kmetij-

ski tržnici v Ilirski Bistrici. Ker imajo na vseh

treh šolah poleg zelenjavnega vrta tudi sa-

dni in zeliščni vrt, učenci kuhajo kompote,

marmelade ter pripravljajo zeliščne kreme,

kise, vina, olja, mila, čaje in tinkture. Izdel-

kov je toliko, da ima vsaka šola svojo stoj-

nico. S prisluženim denarjem gredo vsako

leto na strokovno ekskurzijo. Na vrtu pote-

ka tudi izmenjava semen in sadik s starši in

osebjem šole. Sicer pa so šolski ekovrtovi

zelo pisani. Na njih rastejo tudi rastline, ki

jih marsikdo ne pozna, npr. bob, soja, lan,

čičerika in druge. Učenci preko različnih

sort in barv rastlin spoznavajo tudi biodi-

verziteto življenja na vrtu.

Namen projekta je otrokom približati kme-

tijstvo na zanimiv način, jih spodbuditi, da

o njem začnejo razmišljati pozitivno, ter

jim pokazati, da je pridelovanje zdrave

hrane (brez ostankov pesticidov in adi-

tivov) predvsem zabavno. Seveda brez

delavnosti, potrpežljivosti, marljivosti in

vztrajnosti ne gre, če želijo imeti učenci

vrt vzdrževan, s polno košarico pridel-

kov. Ker pa je pletje in okopavanje bolj

zanimivo v družbi, se na vrtu poglablja

tudi sodelovanje med učenci. Ko učenci

opazujejo življenje na vrtu ter spoznavajo

zdravilno moč rastlin, pa se nevede razvija

spoštovanje in ljubezen do narave. Razvi-

janje vseh naštetih vrednot je v današnjem

materialističnem in egoističnem svetu še

kako pomembno. Vrt pa je še mnogo več

kot to, je tudi prostor za prijetno in kori-

stno druženje ter prve zaljubljenosti v bli-

žini dišečih cvetic.

Ker je šolski vrt tako zanimiv prostor, učen-

ci prihajajo na šolske vrtove tudi v času po-

letnih počitnic celo iz oddaljenih krajev. Vrt

jim pomeni prijetno, družabno preživljanje

prostega časa. Običajno v poletnem času

delajo z zdravilnimi rastlinami, ki so dišeče

in prelepih barv. Ko pa pride september, se

učenci pohvalijo s pridelkom krompirja, ki

ga skupaj s pridelano zelenjavo z užitkom

Zelišča in pomidori

Včasih je potrebno tudi koga pripeljati na delo

Pomlad


100

pojedo. Pravijo, da je veliko bolj okusen kot

tisti iz trgovine. Opažam, da je šolski vrt

spodbudil učence tudi k obdelovanju vrta

doma. Skoraj vsak ima doma gredico, na

kateri preizkuša semena s šolskega vrta,

kajti na šolskih vrtovih se trudimo, da čim

več semen pridelamo sami. V letu 2010

smo imeli akcijo zbiranja starih sort fižola

iz okolja, kjer živimo. Zbrali smo jih preko

sto. Nato smo v knjižnici Maksa Samse v

Ilirski Bistrici odprli odmevno razstavo s

kulturnim programom. Vsi fižolčki so sedaj

lepo shranjeni v genski banki Kmetijskega

inštituta Slovenije.

Mentorica Tamara Urbančič

http://www.razvoj-podezelja.si/

8.9. Čebelarski krožek na Osnovni

šoli F. S. Finžgarja Lesce

Kranjska čebela je naša naravna dediščina,

ki je s stoletji udomačevanja postala tudi

naša kulturna dediščina. To, da so čebele v

okolju, ni samo po sebi umevno. Z njimi bi

morali ravnati preudarno, premišljeno in se

zavedati bogastva, ki nam ga dajejo.

Pomen in koristi čebel spoznavamo mladi

čebelarji v čebelarskem krožku na Osnov-

ni šoli F. S. Finžgarja Lesce. Čebelarski

krožek ima na naši šoli dolgoletno tradi-

cijo. Začetki šolskega čebelarjenja segajo

v obdobje od 1896 do 1928, ko je bil leški

šolski vodja Ivan Šemrl. Ukvarjal se je s če-

belarstvom in sadjarstvom. Skozi kasnejša

zgodovinska dogajanja so te dejavnosti

izumrle. Skoraj sto let kasneje je čebelar

Brane Kozinc na šoli ustanovil čebelarski

krožek. Prizadeval si je za postavitev če-

belnjaka, kar mu je leta 1992 tudi uspelo.

Z leti je dejavnost slabela, leta 2004 pa

ponovno zaživela, ko je somentorstvo pre-

vzela učiteljica Helena Cilenšek. Avgusta

2009 nam je čebelnjak v podtaknjenemu

požaru zgorel. Prijavili smo se na projekt

Učno animacijsko središče kranjske sivke

za otroke. Tako smo leto kasneje dobili nov

čebelnjak, ki ga je zgradila šola s pomočjo

Občine Radovljica in sredstev Evropskega

kmetijskega sklada. V letošnjem šolskem

letu 2011/12 je krožek obiskovalo 41 otrok.

Imamo nov čebelnjak z opremo in opazo-

valni panj; nekaj, kar nima veliko šol. Na to

smo res ponosni. Opazovalni panj omogo-

ča spremljanje razvoja in vedenja čebel in

opazovanje prinašanja nektarja in cvetne-

ga prahu v panj. Ob opazovalnem panju

iščemo matico, si ogledujemo zalego, gra-

dnjo satovja in smo prisotni pri izlegi če-

bel. Ob tem spoznavamo čebeljo družino

in se seznanjamo z zakonitostmi v njej. Pri-

dobljeno teoretično znanje prenesemo na

delo v čebelnjaku. Preko praktičnih prika-

zov in aktivnega sodelovanja spoznavamo

tudi čebelarsko obleko, pripomočke, opra-

vila čebelarjev, čebelje pridelke. Cilj je oza-

vestiti otroke o varovanju narave in kako

pomemben je naš odnos do nje. S tem pa

tudi, da bi občutili odnos do čebele, da je

ne bi videli samo kot žuželko, ki piči, am-

pak spoznali koristi čebeljih pridelkov. Ob

tem nas čudoviti svet čebel vedno znova

prevzame. Prav zato želimo spoznavati ta

svet celostno in s tem povezati spoznanja s

področja narave, družbe, ekologije, kulina-

rike, jezika, umetnosti. Aktivnosti potekajo

v sproščeni klimi, ki omogoča in spodbuja

enakopraven in kooperativen odnos med

vsemi otroki. Zaradi emocionalno doži-

Vrt v juliju

Praktično delo pri čebelnjaku, foto: HC

Mladi čebelar pregleduje sat, foto HC


101

vljajskega vidika pouka so učenci za delo

zelo motivirani. Odkrivajo in uresničujejo

svoje zmožnosti, zadovoljujejo interese,

pridobivajo teoretično in praktično znanje.

Pri mladih čebelarjih vsako leto vzbudi

veliko pozornosti čebelji vosek. Uživajo

pri izdelovanju izdelkov iz voska (satnice,

mila, svečke, voščilnice, slike). Da bi obču-

tili toplino in vonj voska tudi doma, dobijo

svečke po lastni izbiri (ali zamisli) za no-

voletno darilo. Ko odkrivajo pokrovčke na

satih, je to njihov najljubši žvečilni gumi.

Veliko veselja občutijo ob točenju medu

med počitnicami. Prečiščen med pretoči-

jo v kozarčke in jih pravilno etiketirajo. V

ta namen smo izdelali svoje nalepke – po

merilih Čebelarske zveze Slovenije in z lo-

gotipom naše šole. Za nagrado dobi vsak

mladi čebelar svoj kozarček medu za do-

mov. Preostali med smo namenili za šolsko

malico ob dnevu, ki je bil posvečen tradi-

cionalnemu slovenskemu zajtrku v šoli in

vrtcu, in za prodajno razstavo. Učenci so

tudi z navdušenjem sadili medovite rastli-

ne. Pridobljeno znanje radi s pridom upo-

rabijo na državnem tekmovanju, kjer vsa-

ko leto dosežejo odličja. Radi pa ga tudi

delijo z drugimi otroki in odraslimi. Ob

opazovalnem panju čebelo predstavlja-

jo prvošolcem ob dnevu otroka, otrokom

iz vrtcev Lesce in Bled pa ob akciji Med

za zajtrk. Izdelke pokažemo na vsakoletni

šolski prodajni razstavi in tridnevnem do-

brodelnem božičnem sejmu Božič za vse.

Za lokalno skupnost smo pripravili preda-

vanje S čebelo do zdravja in degustacijo

matičnega mlečka in razstavo izdelkov

iz voska. Sodelovali so na Comeniusu –

predstavitvi osnovnošolcem iz Bolgarije,

Romunije, Turčije in Poljske, Svetovnem

kongresu čebelarstva na Bledu, na dnevu

odprtih vrat Konjeniškega kluba, na Dnevu

Zemlje v okviru TNP s projektom Čebele

– pokazatelji okolja, pri odprtju in dnevu

odprtih vrat Čebelarskega centra Lesce. V

okviru projekta UASKSZO smo imeli izme-

njavo z mladimi čebelarji iz Majšperka in

izdali Katalog medovitih rastlin.

Čebelarski krožek omogoča otrokom,

da na nevsiljiv in kreativen način stopajo

v svet čebel. Delo v razredu (teoretična

spoznanja, izdelovanje izdelkov, projekti,

…) vodim profesorica razrednega pouka,

praktična dela v čebelnjaku in ob opazo-

valnem panju pa čebelar Brane Kozinc.

Krožek je uspešen tudi zaradi zelo do-

brega povezovanja, sodelovanja in uskla-

jevanja obeh mentorjev. Obseg spoznav-

nih, socialnih in praktičnih izkušenj, ki jih

otroci pridobijo, je pester in bogat. Za

prihodnost je pomembna ozaveščenost

o pomenu čebel in njihovih pridelkov od

najmlajših do najstarejših. Pri čebelah se

učimo za skupno dobro. Mladi čebelarji se

navajajo na zdrav način življenja in odgo-

vorno ravnanje z okoljem. S svojim preda-

nim delom ozaveščajo in pripomorejo k

razumevanju vidikov trajnostnega razvoja.

So zgled drugim otrokom in odraslim. To

so prvi koraki k odgovornosti do okolja, k

praktični, čustveni in ekološki inteligenci.

Helena Cilenšek

8.10. Prst je temelj vsake naše

vrtnine

Prst je temelj vsake naše vrtnine, ki jo želi-

mo vzgojiti, zato je pomembno, da je kva-

litetna. Kvalitetna pa pomeni, da je v njej

prisotna cela združba mikroorganizmov

(najpomembnejše so bakterije in mikori-

za), makroorganizmov (deževniki), mine-

ralov (dušik, fosfor, kalij – makroelementi,

železo, klor, magnezij, žveplo, bor – mikro-

elementi), rudnin (kamninski del prsti), hu-

musa – organski del zemlje, ki prepereva

– in korenin, korenik in gomoljev naših vr-

tnin. Vse to nam da zemljo, ki se lahko bolj

Mladi čebelarji predstavljajo čebelo otrokom v

vrtcu, foto: HC

Spoznavanje rastlin in nabiranje čebel s čebelar-

jem, foto HC


102

ali manj obnavlja v veliki meri tudi sama.

Še posebej, če ji dodajamo kompost, ki

smo ga naredili izključno iz odpadkov na-

ših vrtnin. Potem je kvaliteta zemlje najbolj

nadzorovana, saj točno vemo, kaj imamo v

zemlji, kaj ji dodajamo in kaj odvzemamo.

Imamo zaključen krog snovi.

Kljub temu, da so vse te komponente prsti

zelo pomembne in vse vplivajo na boljši ali

slabši pridelek, bi poudarila komponento,

na katero vrtičkarji radi pozabimo. To so

bakterije in mikoriza. Bakterije niso samo

take, ki škodijo vrtnini, tukaj je govora o

tistih, ki so koristne za rastline. Preprosto

povedano, to so tiste bakterije, ki živijo ali

na korenini ali v zemlji in živijo simbiotično

življenje z rastlino. To pomeni, da živijo v

sožitju. Bakterija pretvarja dušik iz svoje

okolice v tako obliko, da je lažje dostopen

vsem rastlinam v njeni bližini. Taka bakte-

rija ima svoj dom na korenini gostiteljice,

ki rastlini ne škodi. S tako simbiozo bak-

terija omogoča rastlini, da bolje izkorišča

kapaciteto prsti, v kateri raste. Te bakte-

rije imamo vrtnarji radi in radi posadimo

deteljo med proste gredice vrtnin, ker je

detelja znana gostiteljica teh bakterij. Tako

poskrbimo za boljšo vitalnost naših rastlin

na način, ki omogoča dolgotrajno vzdrže-

vanje kvalitetne prsti.

Mikoriza pa je skupina talnih gliv, ki živi-

jo v simbiozi z rastlino. Rastlini na noben

način ne škodijo. Če jih rastlina ne potre-

buje, se mikoriza zelo elegantno umakne

drugam. Mikoriza se lahko naseljuje v

korenine ali pa v neposredno okolico ko-

renin, tako da lahko pride do izmenjave

snovi med rastlino in mikorizo. Mikoriza s

svojim spletom hif služi boljšemu zadrže-

vanju vode v tleh, odganja nematode ali

ogorčice, rastlini da točno tiste minerale,

ki jih potrebuje, rastlina pa da mikorizi v

zameno sladkor. Mikoriza naseljuje preko

80 % rastlinskih vrst na svetu. V našem

vrtu, če ne uporabljamo talnih fungicidov

(sredstev proti zatiranju gliv), so zagoto-

vo prisotne različne vrste mikoriz. Tudi,

če imamo vrt na strehi ali odprtem balko-

nu, se nam bo mikoriza naselila, saj njene

spore potujejo po zraku, lahko pa si jo pri-

nesemo z zemljo, ki smo jo sami skopali,

ali pa s prenosom sadik iz različnih vrtov.

Poznamo tudi komercialno gnojilo z ar-

buskularno mikorizo (sem spadajo tiste

mikorizne glive, ki najbolj služijo rastlini

v odrasli dobi rasti), ki mu pravimo INO-

KULUM. Vse pripravke z inokulumom se

lahko najde na internetu, saj je to v tujini

že dlje časa priznana in preverjena obli-

ka izboljševanja ukoreninjanja naših sadik

in povečane trpežnosti naših vrtnin pro-

ti zunanjim stresnim dejavnikom (suša,

vsebnost mineralov, pH vrednost tal).

Če želimo tudi na svojem balkonu ali stre-

hi imeti dobro zemljo, moramo upoštevati

naravni ciklus izmenjave snovi med mi-

kroorganizmi in vrtninami. Tako, kot nikoli

ne pozabimo na spomladansko gnojenje,

okopavanje, preverjanje pH vrednosti tal,

ugotavljanje prepustnosti vode in dežev-

nike, tako se moramo spomniti še tistih, ki

jih ne vidimo, ne slišimo in ne vohamo –

nam pa močno in zelo pomembno koristi-

jo – bakterije in mikoriza.

Ker želimo sami pridelati zelenjavo na naj-

bolj trajnosten način, se poslužujemo upo-

rabe zemlje, ki je polna teh dobrih bakterij

in mikorize. Tega pa ne dobimo v kupljenih

vrtnih substratih, kaj šele v šoti, saj so ste-

rilizirani. To pomeni, da v njih ni nič žive-

ga. S tem se prepreči prenos okužb preko

zemlje. Življenje pa prinesemo na naš vrt

z uporabo zemlje iz naše okolice. Seveda

moramo paziti, da ne vsebuje škodljivcev

in težkih kovin. Veliko mikorize in 'dobrih'

bakterij se najde na travnikih, zato je ze-

mlja iz travnikov, ki so odmaknjeni od hi-

trih cest, zelo dobra izbira za naš vrt. Ni pa

nič narobe, če mešamo zemljo iz narave s

pripravljenim substratom, ker bomo tako

vseeno vnesli v naš vrt mikorizo in bak-

terije. Na ta način močno pripomoremo k

samoobnavljanju talne mikroflore in ohra-

njanju rodovitnosti našega vrta.

Janja Rudolf

8.11. Vermikompostiranje

V družinskem podjetju Biobrazda lahko s

ponosom predstavimo nam že več kot 20

let poznano dejavnost- vermikompostira-

nje. To je naravi prijazno pridelovanje 100

Janja


103

% naravnega organskega gnojila Biobraz-

da s pomočjo deževnikov. Gnojilo, ki je v

svetu poznano pod imenom vermicom-

post, worm castings, nastane z deževniko-

vo predelavo uležanega govejega gnoja.

Brez kemijske obdelave ali dodatkov pri-

dobimo v obdobju enega leta v ustreznih

vremenskih pogojih, izredno kvalitetno

mešanico večine glistin z vsebnostjo pre-

delane in delno predelane organske mase.

Vermikompostiranje poteka z namenom

pridobivanja prvovrstnega materiala, ki ga

ob svoji neprecenljivi sestavi uporablja-

mo kot gnojilo v sadjarstvu, cvetličarstvu,

predvsem pa pri ekološki pridelavi hrane.

V fazah dodajanja hlevskega gnoja kot

osnovne surovine, ki je hrana deževnikom

pridelamo surov vermikompost. V nadalj-

njih postopkih ločevanja, pobiranja,sušenja

in finega sejanja lahko vsako vrtnarsko se-

zono ponudimo na trg od 100 do 300 m3

pakiranega gnojila Biobrazda.

Vseskozi gradimo zaupanje med končnimi

uporabniki na način, da jemljemo tovrstno

pridelavo in prodajo v naši trgovini seme-

narni v Dragomerju skrajno resno. Po 20-

ih letih smo kljub krizi, ki smo jo imeli ob

poplavi raznih uvoženih briketiranih gnojil,

še vedno tu. Še vedno smo lahko ponosni,

da nas nikdar ni »odneslo« v svet umetnih

gnojil, saj vseskozi nepretrgoma verjame-

mo v našo dejavnost-vermikompostiranje,

ki je že vseskozi v podjetju rdeča nit in na-

čin življenja. Pridobljene izkušnje s pridom

vlagamo v nove izzive, ki se dotikajo kom-

postiranja z deževniki in osveščanja širše

javnosti. Trženje novih inovativnih proizvo-

dov ravno na področju kompostiranja in

ekološkega vrtnarjenja pa nam vedno pri-

naša potrditev našega dolgoletnega sloga-

na čista narava – Sožitje – Zdrav človek.

Damjan Čamernik, www.biobrazda-sp.si

8.12. Varstvo rastlin, substrati in

analiza zemlje

Rešitev za prehrambene in okoljske težave

je v trajnostnem kmetovanju s sodobnim

varstvom rastlin z uporabo bakrovih pri-

pravkov. Pridelava temelji na spodbujanju

naravnih ciklov, kroženju snovi ter ravno-

vesju med različnimi dejavniki.

Govorimo o integriranem in ekološkem

pridelovanju, kjer se bakrovi pripravki

uporabijo, ko so ciljni organizmi prisotni in

kadar prekoračijo prag škodljivosti.

S tem povečamo učinkovitost različnih

tehnologij in izničimo razne škodljive učin-

ke na javno zdravje in okolje.

Fitofarmacevtska sredstva

Fitofarmacija je poleg farmacije ena izmed

regulatorno najbolje urejenih področij. Fito-

farmacevtska sredstva (v nadaljevanju FFS)

so zdravila za rastline in imajo pomembno

vlogo v kmetijstvu, hortikulturi, gozdarstvu

in vrtnarstvu. Da so učinkovita, jih je potreb-

no pravilno uporabljati. Le njihov način upo-

rabe določa, ali bodo predstavljala tveganje

za okolje in biotsko raznovrstnost, zato je

še kako potrebno upoštevati, da nevarnost

pogosto ni v samem izdelku, temveč v na-

pačni rabi, neupoštevanju karence in mejnih

vrednostih ostankov.

Ekološko ali biološko kmetovanje je način

trajnostnega kmetovanja, katerega cilji so:

- ohranjanje rodovitnosti tal;

- ravnovesje sistema: tla – rastline – živali

– človek;

- sklenjeno kroženje hranil;

- pridelava zdravih živil;

- zaščita naravnih življenjskih virov (tla –

voda – zrak);

- preprečevanje degradacije tal;

- minimalna obremenitev okolja;

- varovanje okolja in biološke raznovr-

stnosti;

- varstvo energije in surovin.

Izbira sredstev za varstvo rastlin je v eko-

loški pridelavi strogo omejena. Med dovo-

Tovarna deževnikov

Vrmikompostiranje pri brazdi na Barju


104

ljena zaščitna sredstva se še uvršča fun-

gicid in baktericid – BAKER ter fungicid,

akaricid in repelent – ŽVEPLO.

S tem se upoštevajo zahteve iz: veljavne-

ga Pravilnika o ekološki pridelavi, Uredbe

sveta ES in Uredbe komisije ES. Pridelava

je pod nadzorom kontrolne organizacije,

ki tudi izda certifikat (Vir: Kmetijsko goz-

darska zbornica Slovenije).

V Sloveniji smo med prvimi prevzeli evrop-

ski pravni red in uskladili zakonodajo na

področju FFS z evropskimi kriteriji. Ker so

bakrovi fungicidi zelo pomembna fitofar-

macevtska kot tudi socialna in ekonomska

kategorija, je toliko bolj zavezujoče, da vsi

ravnamo strokovno in v skladu z znanstve-

nimi načeli.

Cinkarna Celje d.d. je edini proizvajalec

bakrovih fungicidov (pod trgovskim ime-

nom Cuprablau Z) v Sloveniji. Ravno tako

imamo zastopstvo za žveplov fungicid

pod trgovskim imenom Pepelin.

Proizvodnja zaščitnih sredstev ima oko-

ljevarstveno dovoljenje (OVD), s čimer

celovito preprečujemo in nadzorujemo

onesnaževanje (IPPC) z upoštevanjem

najboljših razpoložljivih tehnik (BAT)

po najnovejših referenčnih dokumentih

(BREF). Vodenje kakovosti zagotavlja-

mo s standardom ISO 9001:2008, rav-

nanje z okoljem z ISO 14001:2004 ter

varnost in zdravje pri delu po BS OHSAS

18001:2007. V sklopu SEVESA II je izve-

dena HAZOP in HAZIP študija, glede na

zahteve standarda ISO/IEC 17025:2005

pa zagotavljamo mednarodno priznano

strokovno usposobljenost in zaupanje v

rezultate preskušanj.

Ker o učinkovitih naravnih bioaktivnih

substitutih za baker trenutno še ne mo-

remo govoriti, niti napovedati izgub pri-

delkov, je ključnega pomena nenehen in

dinamičen razvoj. V Cinkarni razvoj in

raziskave kot sestavni del inovacijske de-

javnosti povečujemo s sodelovanjem z

evropsko projektno skupino (Task Force)

za bakrove spojine (EUCu TF), inštituti,

fakultetami in zunanjimi podjetji v sku-

pnih razvojnih projektih. Vključitev v sku-

pino ni bila enostavna niti poceni, vseka-

kor pa članstvo nudi kar nekaj prednosti,

kot so: delovanje v dinamičnem in vrhun-

skem sektorju raziskovanja in tehnologi-

je; povezovanje z raziskovalnimi organi-

zacijami, ki prinaša sadove v ustvarjalnih

zamislih novih tehnologij, izdelkov; sode-

lovanje z usposobljenimi in inovativnimi

podjetji; delovanje v trdnem pravnem

okviru varstva okolja in varovanja zdravja;

zaupanje in izmenjava podatkov, ki se ne

razkrivajo tretjim osebam brez pisnega

soglasja skupine EUCu TF.

Z znanjem in dostopom do informacij na

področju visokotehnoloških storitev za-

gotavljamo učinkovit nadzor nad kakovo-

stno proizvodnjo. S kvalitetnimi proizvodi

stremimo k še boljši biotični učinkovitosti

bakra pri nižjih hektarskih odmerkih. Med

našimi izzivi so najpomembnejši poveča-

nje pridelka z zmanjšanjem izgub zaradi

bolezni in škodljivcev ob sočasni skrbi za

okolje.

Substrati

Nenehni izzivi sodobnih tehnologij in spre-

membe podnebja nas utrjujejo v spozna-

nju, da v sodobnem svetu ni nič dokončne-

ga in da na današnja in jutrišnja vprašanja

ne zadostujejo včerajšnji odgovori.

S prehodom od konvencionalnega k inte-

grirani pridelavi ob sočasnem povečanju

kakovosti se je povečal tudi pomen ohra-

njanja naravne rodovitnosti tal. V Cinkarni

Celje d.d. proizvajamo različne substrate

glede na namen uporabe. Osnovo substra-

tov predstavljajo naravne surovine, kot so:

različne šote, granulati kremenovega pe-

ska, kokosova vlakna, lubje.

Substrate zaradi skrbne sestave najkako-

vostnejših surovin odlikuje dobra zračna

poroznost (zagotovljeni so oksidacijski

procesi, ki neposredno vplivajo na boljšo

rast), puferna sposobnost (ublažijo se na-

pake pri gnojenju in zalivanju), izmenjalna

kapaciteta (omogoča površinsko vezavo

ionov hranil, talnih koloidov, vodnih mole-

kul ter njihovo sprostitev), prevodnost (ne

povzroča ozmotskega stresa rastlin), la-

boratorijska kontrola in sprejemljiva cena.

Pri ozelenitvi streh v osnovi ločimo inten-

zivno in ekstenzivno ozelenitev (za rastli-

ne, katerim zadoščajo minimalni življenjski

pogoji). Obe ozelenitvi sta z okoljskega

vidika zelo pomembni predvsem pri ume-

ščanju v mestno infrastrukturo, s čimer

prispevamo k večji kakovosti trajnostnega

razvoja.

»Ekstenzivni substrat za ozelenitev streh

in teras« iz Cinkarne vsebuje več kot 70 %

poroznega granulata, predvsem naravne

žgane gline, ostalo predstavlja kvalitetni

humus iz šot. V mešanico lahko zasadimo

trave, odporne na sušo, netreske, mahove,

počasi rastoče iglavce itn.


105

Ekstenzivne ozelenitve pripomorejo k

toplotni, protipožarni in zvočni zaščiti

objekta ter k izboljšani mikroklimi. Ta-

kšna ozelenitev je idealen naravni čisti-

lec – filter zraka za aerosolni prah, smog;

nove zelene površine pa pripomorejo k

lepšemu videzu in ohranjanju ravnovesja

v naravi.

V Cinkarni poleg proizvodnje substratov

opravimo tudi osnovno kemično analizo

tal, kompostov, šot in gnojil po standar-

diziranih/validiranih postopkih ali z med-

narodnimi krožnimi analitskimi postopki

službe kakovosti (določitev: pH vredno-

sti; organske snovi; dostopnega fosforja

in kalija; skupnega dušika in težkih kovin

– kadmij, svinec, krom, baker, nikelj, cink),

izdelamo poročilo o opravljenih meritvah

ter na željo lastnika priložimo nasvet za

nadaljnje gnojenje ali izboljšanje tal.

Samostojni tehnolog področja:

Vesna Gaberšek

www.cinkarna.si

8.13. E- kompostnik

Odlagališča odpadkov močno prispevajo

k globalnemu segrevanju ozračja. Kompo-

stiranje predstavlja rešitev in hkrati vrača

organska hranila prsti. Tehnološko obli-

kovan E-kompostnik omogoča urbanim

vrtičkarjem, da se na enostaven in popol-

noma naraven način oskrbijo z gnojilom za

prst.

Andrej Holobar

ECHO, d.o.o. Environmental Research &

Development, www.echo.si

8.14. Za zdravo in cenejšo oskrbo

potrošnikov z ekološko pridelanimi

žiti, stročnicami in oreški

Zaradi vseh anomalij, ki so se zgodile v za-

dnjih desetih letih v klasični trgovski pre-

skrbi potrošnikov predlagamo ustanovitev

krovnega društva in regijskih društev za

zdravo življenje. Preko teh društev bi se

odvijala samooskrba članov.

Sama nabava bi zajemala tudi organizacijo

transporta in distribucijo do svojih članov.

Društvo organizira tudi srečanja in izobra-

ževanja o pridelavi, predelavi eko pridel-

kov in pripravi bolj zdrave hrane.

Sistem preskrbe bi potekal ob minimalnih

administrativnih stroških iz pisarne dru-

štva. Upravni odbor društva bi pripravil li-

sto proizvajalcev in dobaviteljev predvsem

ekološko pridelanih surovin in prehranskih

dodatkov na npr. začimb, dišavnic, na-

ravnih sladil, …, ki bi bila osnova za izbor

izdelkov, katere bi naročali zainteresirani

člani društva po ugodnejših cenah.

Pri dosedanjem delu z ekološkimi kmeti in

na lastni ekokmetiji smo prišli do krute re-

snice, da za kvalitetno pridelavo žit, stroč-

nic in semen, ki so osnova za bolj zdravo

prehranjevanje Slovencev nimamo tehnič-

nih pogojev. Namreč za resno pridelavo na

polju potrebujemo kvalitetne priključke za

obdelavo tal (sejanje, okopavanje, rahlja-

nje) ter stroje za predelavo in čiščenje kot

so luščilci, selektorji, gravitacijske mize,

sušilnice ter pripomočki za zaščito pred

molji in ostalimi škodljivci.

V Sloveniji je bil v zadnjem letu hitro do-

sežen politični kot tudi ljudski konsenz, da

želimo imeti v največji možni meri doma

pridelano in čimbolj zdravo hrano.

V kolikor je ta namen vseh resen in iskren,

potem bo potrebno za zagotovitev pogo-

jev konvencionalno pridelane hrane, pose-

bej pa še bolj zdrave ekološko pridelane

hrane zagotoviti osnovne pogoje.

Na podlagi predhodnih ugotovitev, predla-

gamo ustanovitev regijskih strojnih parkov

ali strojnih krožkov, kjer bi zainteresirani

kmetje opravljali ostalim kmetom v regiji

usluge mehanske obdelave tal, posebej pa

še usluge luščenja, čiščenja in sušenja žit,

stročnic, semen in oreščkov.

Naša firma Mediacor lahko oskrbuje člane

društev z biološko pridelanimi žiti, stroč-

nicami in semeni, suhim sadjem in oreščki,

prav tako pa tudi z naravnimi sladili, zelišči

in začimbami, olji ter prehranskimi dodatki

za peko kruha, peciva in kvalitetno pripra-

vo jedi.

Poleg prehranskih izdelkov si člani društva

lahko nabavijo gospodinjske aparate s ka-

terimi si pocenijo pripravo hrane doma,

E-kompostnik


106

ali pa si s temi pripomočki pripravijo bolj

zdravo hrano sami

Tu mislimo na pripravo polnovredne moke,

kosmičev, rastlinskih napitkov, hladno pre-

šana nerafinirana olja in sokov doma.

Tako si lahko vsak posameznik ali družina

privošči lesen mlin na kamen, s katerim si

doma zmelje biološko pridelana zrna žit in

stročnic. S sprotnim mletjem žita ne bodo

oksidirala, hranilna vrednost sveže mlete

moke bo bistveno višja, okus polnovre-

dnega kruha in peciva pa bo navdušujoč.

Cena doma pripravljenega kruha in peciva

bo lahko tudi nekajkrat nižja od cene isto-

vrstnega kruha na trgovskih policah.

Z ročnim ali električnim kosmičnikom si

prav tako lahko sami doma pripravite

sproti ovsene, ajdove ali pirine kosmiče,

ki ne bodo termično obdelani in bo tako

njihova hranilna vrednost bistveno višja in

okus bogatejši.

Za vse, ki se izogibate živalskim maščo-

bam ali imate celo alergije na kravje mleko

je domača priprava mleka oziroma napit-

kov iz soje, riža, ovsa, sezama ali mandljev

s pomočjo aparata za pripravo rastlinskih

napitkov enkratna priložnost. Namreč

strošek priprave napitkov je od 7 do 10

krat nižji kot je cena sojinih, ovsenih ali ri-

ževih napitkov v trgovini, pa še vedeli bo-

ste kaj ste popili.

Vsi, ki si boste na svojem vrtičku pridela-

li svežo zelenjavo, zelišča in sadje, boste

lahko vse našteto, s pomočjo sokovnika na

keramične valje Green power Kempo, pri-

pravili vsak dan sveže presne sokove tudi

iz listnate zelenjave in zelišč kot so brokoli,

zelena, koprive, peteršilj, korenje in žitna

trava. Sam sokovnik daje možnost tudi

enostavne priprave testenin brez ali z jajci

in polnovrednega peciva kot je marcipan

ter namazov. V kompletu ima sokovnik

tudi posodo proti oksidaciji sokov.

Obstaja tudi možnost nabave preš za hla-

dno stiskanje olja iz semen konoplje, sonč-

nic, bučnic in lanu.

Za vse, ki bi želeli več informacij poglejte

na www.zdravahrana-biotop.si

Na naši ekoturistični kmetiji pa si boste lah-

ko ogledali vzorčno polje pražit, stročnic

in semen ter zelenjave. Sprehodili se boste

lahko po Knajpovi in gozdni učni poti, si

ogledali tristo let star mlin na vodno kolo s

kmečko izbo oferjev in kamnolom za mlin-

ske kamne. Na kmetiji boste lahko cel dan

uživali v doživljajskem parku za otroke in

odrasle, si ogledali ali celo nabavili stare

sorte hrušk, jabolk in nešpelj ali se sprostili

na močnih energetskih točkah v gozdu.

Na kmetiji bomo izvajali terapevtske kot

tudi gastronomske delavnice o zdravi pre-

hrani in pripravi okusnih brezmesnih jedi.

Za več informacij pišite na naš elektronski

naslov: [email protected]

Janez Čretnik, www.zdravahrana.biotop.si

8.15. Naravno, učinkovito, zdravo!

Naravi prijazni izdelki za vrtnarjenje s pre-

verjenim učinkom

Po dolgoletnem izkoriščanju naravnih vi-

rov se ljudje vedno bolj zavedamo, kako

pomembna je zavest o ekologiji in ohra-

njanju narave. Med ekološkimi pripadniki

je vse več tudi ljubiteljev vrtnarjenja. Glav-

na vrednota ni več le količina pridelka, pač

pa postaja vedno bolj pomembna hranilna

vrednost doma pridelane hrane in metode

varovanja rastlin, s katerimi ne onesnažu-

jemo okolja.

Trende v ekološkem vrtnarjenju je med pr-

vimi prevzelo tudi podjetje UNICHEM, ki

je v pomoč ekološko usmerjenim ljubite-

ljem vrtnarjenja že vrsto let nazaj razvilo

linijo ekoloških pripravkov za prehrano in

varstvo rastlin BIO PLANTELLA. Izdelki

vsebujejo naravne sestavine, ki v prever-

jeni in nadzorovani sestavi delujejo ciljno

na rastlinske bolezni in škodljivce, z doda-

nimi naravnimi vitamini in organsko hrano

pa zagotavljajo večjo odpornost in zdravje

rastlin. Izdelki nimajo karenčne dobe, zato

lahko plodove zaužijemo takoj po aplikaci-

ji Bioplantellinih pripravkov.

Mediacor


107

Linija BIO PLANTELLA vsebuje pestro

paleto organskih trdnih in tekočih gnojil,

učinkovita naravna sredstva za krepitev

pred rastlinskimi boleznimi in ekološke

insekticide za zaščito rastlin pred najbolj

pogostimi škodljivci. Ekološki pristop k

vrtnarjenju se prične že s pripravo tal za

setev oziroma sejanje. V ta namen BIO

PLANTELLA ponuja kakovostna organska

gnojila, ki hranila sproščajo nadzorovano in

postopoma, z visoko vsebnostjo mikroor-

ganizmov pa tudi dolgoročno izboljšujejo

strukturo tal. Organska gnojila uporablja-

mo tudi v rastni dobi, za lažje sprejemanje

hranil pa smo v Unichemu pripravili tekoče

organsko gnojilo, ki je obogateno z izvleč-

ki morskih alg.

V liniji BIO PLANTELLA je na voljo tudi

mehanska zaščita pred škodljivci, ki poleg

preprečevanja škodljivcev omogoča tudi

pregled nad množičnostjo le teh. Ekološki

insekticidi temeljijo na izvlečkih naravnih

sestavin, kot so naravni piretrin iz rastline

bolhač, ogrščično olje in maščobne kisline

kalijevih soli. V zaščiti pred rastlinskimi bo-

leznimi sredstva iz linije BIO PLANTELLA

izkoriščajo naravne sestavine, ki so že tra-

dicionalno v domači uporabi. To sta sojin

lecitin in njivska preslica, za učinkovitost

delovanja pa je pripravke potrebno upo-

rabljati redno in še pred napadom bolezni.

Naravni pripravki BIO PLANTELLA, ki

so bili v letu 2002, z javnim priznanjem

Ekološkega razvojnega sklada Republike

Slovenije, okronani z nazivom “Okoljski

izdelek leta”, so namenjeni novodobnim,

ekološko bolj ozaveščenim ljubiteljem vr-

tnarjenja. Ti skrbijo za ohranjanje narave,

poleg tega pa cenijo poln okus in ostale

prednosti, ki jih ponujata brez kemikalij in

pesticidov pridelana zelenjava in sadje.

Plantella Biogrena je visokokakovostno

organsko gnojilo popolnoma naravnega

izvora, registrirano za ekološko pridela-

vo vseh vrst rastlin, ki vsebuje vsa glavna

hranila za življenje rastlin ter mikroorga-

nizmov, ki biološko aktivirajo tla. Njene

prednosti so da vsebuje vsa glavna in mi-

krohranila, huminske in fulvinske kisline ter

22 milijard mikroorganizmov na gram, ne

vsebuje klic bolezni, rastlinskih škodljivcev

in semena plevelov, visokokakovostna or-

ganska hrana je toplotno obdelana in pe-

letirana, vsebuje kar 40 % organske snovi,

kar poveča biološko aktivnost tal za kako-

vosten in stabilen pridelek, vsebuje veliko

huminskih kislin 5-10 % za hitrejšo rast in

boljšo odpornost rastlin, gnojilo v obliki

mikropelet je lažje trositi in pelete se bolj

enakomerno razgradijo v zemlji. Bogati

tla z organskimi snovmi in pospešuje na-

stajanje humusa kot osnovnega dejavnika

rodovitnosti. Zaradi izjemno visoke mi-

krobiološke aktivnosti vpliva na življenje v

tleh, ga revitalizira in vzpostavlja biološko

ravnotežje ter omogoča sproščanje v tleh

naloženih hranil. Biogreno potrosimo po

zemljišču in jo plitvo vkopljemo.

Plantella Organik je povsem organsko

dolgodelujoče gnojilo v obliki pelet pri-

merno za pripravo tal in dognojevanje

vseh vrst rastlin. Vpliva na večjo rodnost

tal in izboljšano kakovost in količino pri-

delka. Njegove prednosti so: visok delež

suhe snovi zagotavlja majhno porabo, ak-

tivno deluje več kot šest mesecev, izbolj-

Biogrena


108

šuje zračnost tal in povečuje sposobnost

zadrževanja vode, rastline dozorijo prej,

so bolj zdrave in vsebujejo več vitaminov,

nima neprijetnega vonja ter primesi pleve-

lov in bolezni. Gnoji se v predpisanih od-

merkih spomladi, ko tla potrebujejo veliko

hrane za začetek rasti rastlin, in jeseni, ko

so izčrpana in potrebujejo okrepitev. Or-

gansko gnojilo je v obliki mikropelet, ki jih

preprosto potrosite po površini. Lahko pa

se pelete zakopljejo v tla, saj tako gnojilo

prične delovati takoj, hitreje pride v obmo-

čje korenin in zmanjšajo se izgube hranil.

Bio Plantella Vrt

Visokokakovostno tekoče organsko hra-

nilo iz izvlečka morskih alg z dodanimi

vitamini poskrbi za zdrav razvoj, bujno

cvetenje, večji pridelek, boljšo kakovost

plodov ter poln okus. Vrtnine rastejo hi-

tro, zato potrebujejo veliko hranilnih snovi.

Za dognojevanje v ekološkem vrtnarjenju

uporabljamo izključno organska gnojila.

Za dognojevanje lahko uporabimo tekoče

ekološko gnojilo na osnovi alg Bio Plantel-

la Vrt. Rastline, ki potrebujejo veliko hranil

(kapusnice, plodovke, zelena), v obdobju

intenzivne rasti dognojujemo enkrat te-

densko, vrtnine s srednjimi zahtevami po

hranilih (solata, radič, špinača …) enkrat

na štirinajst dni, vrtnine, ki niso zahtevne

(čebula, korenček, zelišča …), pa enkrat

mesečno.

Bio Plantella Nutrivit Univerzal, Bio Plan-

tella Nutrivit za jagode in jagodičevje, Bio

Plantella Nutrivit za paradižnik in plodov-

ke, Bio Plantella Nutrivit za listnato zele-

njavo Dognojujemo pa lahko tudi z granu-

lami Bio Plantella Nutrivita, univerzalnega

organskega gnojila, ki jih enostavno po-

trosimo okrog rastlin. Nutrivit je 100 % or-

gansko gnojilo, obogateno s huminskimi in

fulvinskimi kislinami. Za rastline s posebni-

mi potrebami po hranilih lahko izberemo

med prilagojenimi organskimi gnojili, ki so

novost na našem trgu, s svojim priročnim

1 kilogramskim pakiranjem pa so posebej

prilagojena pripravi tal in dognojevanju na

vrtnih gredicah. Tako Bio Plantella Nutrivit

za paradižnik in druge plodovke vsebuje

več kalija, zato je še posebej primeren za

dognojevanje teh rastlin. Za listnato zele-

njavo (solate, radič, endivjo…) pa uporabi-

mo Bio Plantella Nutrivit za listnato zele-

njavo. Jagode in jagodičevje dognojimo z

Bio Plantella Nutrivitom za jagode in jago-

dičevje z dodatkom naravnega fosforja za

bolj okusne sadeže.

Zatiranje škodljivcev s pomočjo naravnih

rastlinskih izvlečkov:

Škodljivce lahko zatiramo tudi s pomočjo

različnih naravnih izvlečkov iz rastlin. Pro-

ti škodljivcem na vrtninah, sadnem drev-

ju in okrasnih rastlinah je zelo učinkovito

naravno sredstvo v obliki koncentrata Bio

Plantella Flora Verde, ki vsebuje naravni

piretrin iz rastline z imenom dalmatinski

bolhač. Pripravek pod vplivom svetlobe

zelo hitro razpade na okolju prijazne na-

ravne sestavine. Pridelek lahko po uporabi

sredstva uživamo že po treh dneh. Rastline

poškropimo v koncentraciji 12,5 do 16 ml

na 10 l vode. Proti listnim ušem, resokril-

cem in rastlinjakovemu ščitkarju na vrtni-

nah in okrasnih rastlinah lahko uporabimo

tudi že pripravljeno raztopino naravnega Organik


109

piretrina v pršilki Bio Plantella Flora Kenya-

tox Verde. Krepitev rastlin s pomočjo na-

ravnih rastlinskih izvlečkov: Za prepreče-

vanje in zatiranje različnih bolezni kot so

plesni, listna pegavost, rje lahko najdemo

v naravi različne rastline. V ta namen je

zelo učinkovita njivska preslica, ki iz zemlje

črpa minerale, v prst okrog svojega rasti-

šča pa sprošča silicij in druge dragocene

minerale. Vsebuje tudi do 80 odstotkov

silicija, poleg tega pa še kalcij, železo, ma-

gnezij, kalij, žveplo, mangan, selen, baker,

jod, pantotensko kislino, saponin, gliko-

zid, flavonoide in vitamin E. Zaradi visoke

vsebnosti silicija, kalcija, kobalta in drugih

mineralov je zelo učinkovita kot sredstvo

za krepitev rastlin. Silicijeva kislina utrjuje

celične stene rastlin, ki tako postanejo bolj

odporne. Na osnovi njivske preslice deluje

naravno sredstvo Bio Plantella Natur-F, ki

ga uporabljamo preventivno vsakih 7 do

10 dni v 0,1-odstotni koncentraciji (10 ml

na 10 l vode) ali pa uporabimo že pripra-

vljeno raztopino Bio Plantella Natur-F-R.

Sredstvo nima karence ali čakalne dobe.

Učinkovito naravno sredstvo je tudi Bio

Plantella Super-F na osnovi sojinega le-

citina, ki krepi celične stene rastlin, hkra-

ti pa jo tudi prehranjuje. Tudi to sredstvo

nima karence.V ekološkem varstvu sadnih

dreves se zelo dobro obnese škropljenje

z naravnim sredstvom na osnovi njivske

preslice Bio Plantella Natur-F. Drevesa

začnemo s tem pripravkom škropiti takoj,

ko se pokažejo prvi listi v koncentraciji 0,1

odstotka. Škropimo vsakih 7 do 10 dni. Na-

tur-f učinkovito krepi drevesa pred večino

glivičnih bolezni. V okviru ekološke pride-

lave je posebno pomembno preprečevanje

primarnih okužb, ki povzročajo največjo

škodo. Vsi razpoložljivi ekološki pripravki

za varstvo dreves imajo le kontaktno de-

lovanje, zato mora biti sredstvo naneseno

pred začetkom infekcije.

Vida Radivojevič, www.unichem.si

8.16. Osveščanje, opolnomočenje in

sodelovanje

Vse pogosteje se srečujemo s pojmom

družbene odgovornosti. Ali res vemo, kaj

je družbena odgovornost? Ali je družbe-

na odgovornost zgolj pojem, niz dejanj ali

pa način življenja? Ali je inovacija zgolj v

domeni znanstvenikov ali lahko postane

inovator vsakdo?

V Ekocivilni iniciativi (EKOCi) smo pričeli z

delom in nismo razmišljali o tem, ali je naše

delo družbeno odgovorno ali predsta-

vlja inovacijo in ali se bo kdo odzval nanj.

Vse skupaj se je pričelo z idejo in željo po

spremembi obstoječega stanja. To želimo

doseči na način, ki je drugačen od obsto-

ječega. Namesto nemih opazovalcev, buč-

nih kritikov in nemočnih državljanov smo

se odločili, da je prihodnost v naših rokah.

Za nas ni dovolj le biti državljan.

Naš cilj je spodbuditi ljudi da postanejo

aktivni državljani, ki znajo poskrbeti sami

zase, za svojo družino in prispevati k ra-

zvoju družbe.

Na rednih mesečnih druženjih na Ekofe-

stu smo ugotovili, da je potrebno najprej

poskrbeti za prehransko varnost in tako

smo pričeli ustvarjati projekt Oskrbimo

Slovenijo. Prostovoljci smo v pol leta or-

ganizirali preko 100 predavanj, si ogledali

naravno pridelavo hrane, pričeli s sreča-

nji energetske neodvisnosti, organizirali

preko 20 sestankov, naših predavanj se je

udeležilo skoraj 3000 obiskovalcev, ima-

mo že preko 1300 somišljenikov, napisali

smo preko 2000 elektronskih sporočil, z

našimi idejami pa simpatizira že skoraj 100

različnih institucij. Aktivnosti potekajo tudi

na terenu, zavzeti aktivisti smo okopavali

na ekološki kmetiji, organizirali pobiranja

sadja ter navduševali kmete za sonaravno

pridelavo hrane tako,da smo opravili ogle-

de ekoloških in permakulturnih kmetij,kjer

so nas spremljali tudi strokovnjaki izbranih

področij. Z veseljem lahko povemo, da se

nam pridružuje čedalje več somišljenikov

na vsak drugi vikend v mescu na Ekofejstu

– festivalu izmenjave znanj, dobrih praks

in prijetnega druženja z lokalnimi prebival-

ci v Galiciji in Veliki Pirešici v občini Žalec,

ki poteka z izbranimi strokovnjaki ki želijo

znanje deliti ter zainteresirani navdihujoči-

mi ljudmi, ki znajo zmorejo in hočejo aktiv-

no soustvarjati prihodnost.


110

Želimo vas navdušiti, da postanete tisti, ki

bo navduševal naprej. Naše besede se iz-

ražajo v naših dejanjih. Spoštujemo ljudi,

naravo in energijo. Globoko verjamemo v

to, da šteje vsak posameznik in vsako nje-

govo dejanje.

Vizija Oskrbimo Slovenijo je 100 % samo-

oskrba z zdravo slovensko hrano. Ključno

za dosego tega cilj je sodelovanje vseh,

ki želijo prispevati k 100 % samooskrbi z

zdravo slovensko hrano. Pomemben je

vsak posameznik in znanje vseh, ki lahko

prispevajo k temu, da lahko ta cilj dose-

žemo. Vsako dejanje šteje: če posadiš pe-

teršiljček v lonček, če kupiš na tržnici, če

kupuješ slovensko hrano, če se določiš da

boš pomagal pri stari mami na kmetiji in iz

tega naredil uspešno podjetje in si zagoto-

vil varno prihodnost, tudi to da sodeluješ

pri skupinski obdelavi vrtov ali da navdu-

šuješ in deliš znanje.

Ključno sporočilo, ki ga sporočamo je sode-

lovanje, povezovanje, ohranjanje identitete

obstoječih institucij, identitete posamezni-

kov ter identitete strokovnjakov, ki vstopajo

v sodelovanje pri osveščanju o pomenu sa-

mooskrbe z zdravo slovensko hrano.

Oskrbimo Slovenijo prerašča iz ideje po-

sameznikov Ekocivilne iniciative v največjo

prostovoljno ozaveščevalno akcijo v Slove-

niji. Ves čas nas spremljajo ključne besede,

in sicer osveščanje, opolnomočenje, sode-

lovanje in aktiven pristop. Osveščanje, in-

formiranje in izobraževanje potekajo preko

mesečnih srečanj na Ekofejstu in okroglih

mizah s strokovnjaki, ki so se nam pridružili.

Ključna nit vseh srečanj pa je opolnomoče-

nje. Opolnomočenje strokovnjakov, da se

pričnejo zavedati svojega pomena v družbi

tam zunaj. Opolnomočenje posameznikov

v stiski, da se pričnejo zavedati, da so poti

in načini kako preiti družbene razlike in ži-

veti dostojno življenje. Opolnomočenje nas

vseh, da se pričnemo zavedati, da je priho-

dnost v naših rokah ter da sta naše delo in

naše mnenje pomembna.

Kaj je opolnomočenje?

»Opolnomočenje je večdimenzionalni druž-

beni/socialni proces, ki pomaga ljudem pri-

dobiti nadzor v svojem življenju. To je pro-

ces, ki veča posameznikovo moč, moč pa

je opredeljena kot sposobnost izvrševanja

– implementacije, da jo uporabijo v svojem

življenju, v svojih skupnostih in v svoji druž-

bi, za odgovor in ravnanje na temah, ki jih

smatrajo za pomembne«. (Nanette Page,

Cheryl E. Czuba – 1999,http://www.joe.org/

joe/1999october/comm1.php).

- Iz nemega opazovalca in kritika aktivno

spreminjajte svet. Pustite vse izgovore

in omejitve ter stopite ven in se nam pri-

družite:

- Pridružite se nam pri lokalni koordinaci-

ji, organizaciji posvetov, pri predavanjih

in prikazih dobrih praks na terenu.

- Zasadite avtohtone vrste, varujte seme-

na, odnesite avtohtona semena v se-

menske banke.

- Zasadite svoj vrtiček, balkon ali gredico.

- Zavzemajte se za ekološko in drugo so-

naravno pridelano hrano.

- Spodbudite samooskrbo s slovensko

hrano v javnih ustanovah.

- Zahtevajte slovenske izdelke v trgovi-

nah, kupujte slovensko hrano -pomaga-

te k več delovnim mesto v Sloveniji.

- Delite svoje znanje in izkušnje, poma-

gajte na kmetiji sodelujte pri skupinskih

vrtovih.

- Zaščitite vodne vire ter uporabljajte de-

ževnico.

- Povezujte se z drugimi. Povezujte se

v partnersko kmetovanje, izgradite svoj

posel pri pridelavi ali distribucije lokal-

no pridelane hrane.

- Predstavite svoje raziskave in dognanja.

Naredite vse, kar je v vaši moči, da bomo

skupaj dosegli 100 % prehransko samoo-

skrbo Slovenije. Tudi vaše znanje in izku-

šnje so neprecenljive zato se nam pridru-

žite.

Samooskrbo s hrano bomo lahko dosegli

le s sodelovanjem in povezovanjem vseh

ljudi in institucij. Za našo prihodnost je po-

membno, da se osredotočimo na skupne

cilje in skupne vrednote. www.ekoci.si.

Katarina Hölzl, Marjan Kogelnik, Irena Ro-

tar in člani koordinacijskega odbora Ekoci-

vilne iniciative (EKOCi).

8.17. Država spi, posamezniki se

zbujajo!

Kot večni optimist ugotavljam, da ima

naša tumorozna politična scena (za tumor

je značilno, da ne proizvaja, temveč srka


111

energijo, in ravno to bi bila dobra definici-

ja delovanja naše države) tudi dobre plati.

Posamezniki so izgubili upanje, da bodo

rešitve prišle z vrha. In kot je že enkrat

zapisal Anton Komat, ko upanje umre, se

akcija začne.

Mogoče država res misli, da ima čas, in se

utaplja v politični matematiki, procedurah

in birokratiziranju … Posamezniki pa doje-

majo, da časa ni več in da je treba lastno

usodo vzeti v svoje roke.

Ali ob podatku, da dosežemo le 30 do

40 % samooskrbnosti, lahko mirno spi-

mo? Ob vsakem izrednem dogodku, ki

lahko zamaja globalno trgovino, se zelo

hitro lahko znajdemo v situaciji, da dve

tretjini Slovenije ne bo imelo kaj jesti. Pa

še te tretjine ne bomo mogli oskrbeti, če

bi kriza zajela tudi energente. In če temu

dodamo podatke, da se hrana draži, kako-

vost znižuje, zdravstvena tveganja takšnih

in drugačnih izbruhov pa multiplirajo, je

vsakemu jasno, da ni druge rešitve, kot je

samooskrba.

Mnoge države so 100 % samoosrbnost že

zastavile kot nujni strateški cilj in na njego-

vi realizaciji pospešeno delajo. To ne po-

meni, da ne bomo več uvažali španskega

sadja, nizozemskega sira ali francoskih vin.

To pomeni le, da bomo, tudi v primeru, da

tega ni, znali preživeti.

Ali lahko Slovenija postane 100 %

samooskrbna?

Ali lahko pridelamo toliko hrane, kot jo po-

trebuje 2 milijona ljudi?

Ni slišati, da bi se naša ministrstva ukvar-

jala s tem vprašanjem, zato pa to postaja

rdeča nit vse večjega števila društev, sku-

pin, posameznikov.

Eni stavijo na permakulturo, drugi na bio-

dinamiko, tretji na eko pridelavo … Večina

pa kombinira vse, kar je primerno za njihov

vrt ali kmetijo – le da je naravi in človeku

prijazno.

Civilna družba se zbuja in se povezuje in

združuje.

V Sloveniji je veliko akterjev in združenj ci-

vilne družbe, ki se povezujejo in ustvarjajo.

Nekaj takšnega se dogaja tudi na Ekofetsu

v Žalcu, kjer se na vsakomesečnih druže-

njih zbirajo enako misleči ljudje, ki se za-

vedajo, da moramo s kritičnim in realnim

pogledom prevzeti ukrepe zase v sedanjo-

sti, da bomo lahko sami zase poskrbeli v

prihodnosti.

V maju so prišli do skupnega sklepa, da je

potrebno na ravni posameznika in družbe

poskrbeti za samooskrbo s hrano, ener-

getsko neodvisnost, zdravstveno neodvi-

snost, vpeto z alternativo in novimi znanji.

Odločili so se, da najprej udejanjijo projekt

samooskrbe s hrano.

EKOCI – civilna iniciativa Slovenije je v juni-

ju povabila vse zainteresirane k združeva-

nju moči pod skupnim projektom Oskrbi-

mo Slovenijo, kjer so bili 22. 6. 2011 sprejeti

strateški cilji projekta. Srečanje je gostila

trgovina Ekovita v Ljubljani, dobrote in

dobri ljudje pa so prišli iz vseh koncev Slo-

venije. Strinjali smo se, da je cilj projekta

pospešiti povezovanje, izmenjavo izkušenj

in z združenimi močmi skozi vse razpolo-

žljive kanale komunicirati potrebo po čim

hitrejši samooskrbnosti. Kot boste prebrali

tudi na naslednjih straneh, se veliko tega

že dogaja v okviru projektov Maribor –

evropska prestolnica kulture, Ekofest, De-

žela zdravja, eko šolski vrtovi, eko vasi ter

v okviru drugih društev in združenj.

Več o ciljih in delovanju EKOCI lahko pre-

berete tudi na strani www.ekoci.si, kjer

zbirajo tudi dobre prakse, zanimive ideje

in rešitve.

V okviru Eko civilne iniciative Slovenije,

projekta Oskrbimo Slovenijo, je skupina

entuziastov, ki jih koordinira Irena Rotar,

že organizirala druženja in predstavitve

v krajih Žalec, Braslovče, Destrnik, Tabor,

Vransko.

Razveseljivo je, da so vsa srečanja nale-

tela na odličen odziv krajanov, predvsem

manjših kmetij, ki kažejo veliko zanimanje,

da bi se vključile v pridelavo zdrave hrane

za lokalno samooskrbo. Srečanj se je ude-

ležilo že več kot 500 ljudi.

Tudi Ekofest je v enem letu zaživel kot

stalno mesto srečevanja in izmenjave izku-

šenj in informacij, za kar gre zasluga tako

organizatorjem kot vsem društvom in me-

dijem, ki z združenimi močmi ustvarjajo

program in skrbijo za promocijo dogod-

kov, v kratkem pa se bo dejavnost Ekofe-

sta širila v druge kraje. Ker gre za največji

tovrstni projekt pri nas, smo mu namenili

posebno stran.

Kjer je volja, se najde tudi pot

Sanja Lončar

8.18. Oskrbimo Slovenijo

V Sloveniji je veliko pametnih in ambicio-

znih ljudi in tudi strokovnjakov, ki že dobro


112

delajo na področju samooskrbe in povezo-

vanja ljudi predvsem v civilni sferi.

Vsi potenciali so v pametnih, naprednih

ljudeh in v resursih, ki jih imamo – zemlja,

voda, zrak, čudoviti klimatski pogoji – pravi

rajski vrt – od nas pa je odvisno, ali bomo

znali v tem rajskem vrtu preživeti neod-

visno od trenutne politike, kar je mogoče

le z znanjem in povezovanjem in uporabo

zdrave kmečke pameti – beri logike.

V Sloveniji je veliko naprednih ljudi, ki zbi-

rajo informacije iz različnih virov in nato

ravnajo po svoji vesti in pomagajo dru-

gim. Razveseljivo je, da je v civilnih sferah

združeno tudi veliko mladih, ki se zaveda-

jo, da je prihodnost potrebno vzeti v svo-

je roke, in že pridelujejo hrano oz. vedo,

kje jo bodo kupili in kje se bodo oskrbeli

tudi v primeru morebitnih naravnih nesreč.

Dober zgled povezovanja in delovanja so

gasilci, saj vedno in v vsakem primeru de-

lujejo dobro in nam pomagajo in prav zato

si želimo h gasilskim domovom približati

tudi dejavnost izmenjave lokalnih dobrin

in druženja.

V vseh gasilskih domovih je na voljo tudi

vsa infrastruktura in so v primeru more-

bitnih naravnih nesreč lahko dober servis

tudi za oskrbo s hrano, od nekdaj pa so

bili gasilski domovi mesta za druženje in

povezovanje, kar nam v teh časih še kako

manjka.

Slovenci znamo stopiti skupaj, ko nam gre

slabše – se še spomnite lanske akcije: Oči-

stimo Slovenijo v enem dnevu, ko je sode-

lovalo kar 200.000 Slovencev.

Prav te ljudi želimo povezati – tiste, ki vedo,

da morajo zase in za svojo družino poskr-

beti sami – z aktivnim pristopom, znanjem

in sodelovanjem s pomočjo strokovnjakov,

stroke in organizatorjev sonaravne pride-

lave hrane in povezovalcev skupin za večjo

kvaliteto življenja.

Vsak bo lahko sodeloval v svojem imenu

in pomagal v projektu, tako da bo Sloveni-

ja delno ali v celoti samooskrbna na ravni

posameznika, lokalne skupnosti in širše.

Prepričani smo, da bomo Slovenci v priho-

dnosti samooskrbni s hrano in zelišči in da

bomo skupaj dosegli isti cilj – v prihodno-

sti bo Slovenija 100 % samooskrbna, saj je

samooskrbnost tudi čudovita priložnost

in izziv za mlade ljudi ter večjo zaposlji-

vost, saj takšnih služb, kot so bile včasih,

v prihodnosti ni pričakovati – temelj vsega

pa bo seveda samoiniciativnost in etična

ekonomija.

Vse, kar je dobrega na tem področju, želi-

mo združiti pod enotnim imenom OSKR-

BIMO SLOVENIJO, prav zato, ker so sedaj

informacije razdrobljene in nepovezane.

Kmetje so ZA, vendar jim moramo

pomagati s konkretnimi odgovori.

Največja pomanjkljivost je trenutno v

kmetijstvu, saj slovenski kmetje ne pride-

lujejo dovolj hrane za trg, čeprav je na trgu

povpraševanje. Kmete želimo spomniti

na preprosto kmečko pamet. Zakaj ne bi

delali na način, ki je bolj zdrav zanje, ne

uničuje zemlje, ne ustvarja odvisnosti do

multinacionalk, sonaravno kmetovanje ne

povzroča dodatnih stroškov in ob vsem

tem služi tudi zdravju ljudi.

Agrarni ekonomisti so do sedaj čudovito

izračunali, kakšen je doprinos pri konven-

cionalni metodi pridelave hrane na hek-

tar, včasih sicer „pozabijo“ izračunati, da

je kulturo potrebno večkrat letno tretira-

ti s pesticidi in na koletalarno škodo, ki

jo povzročajo okolju in zemlji ter svoje-

mu zdravstvenemu stanju. Pozabijo tudi

povedati, da so bile subvencije za točno

določene stroje, na točno določena hi-

bridna semena, ki jih je potrebno potem

vzdrževati s točno določenimi pesticidi,

drugače zraste bore malo pridelka, ter da

so ugodni krediti za hleve, določeno me-

hanizacijo in da bodo obveznosti krediti-

ranja plačevale še tri generacije na kmetiji

vnaprej.

S tem sistemom se odvisnost od multina-

cionalk in države čedalje bolj veča, stroški

so čedalje večji, kmetje pa ne morejo pre-

živeti, hrana je vse dražja, saj je potrebno

pokriti vse stroške, vključno s financira-

njem bank in kreditov.

Država je dovolila, da naše kmete v nje-

nem imenu “izobražujejo” pospeševalci

prodaje največjih ponudnikov hibridov in

pesticidov, zato ne preseneča, da so po-

polnoma zavedeni, ko gre za primerjavo

prednosti in pomanjkljivosti med konven-

cionalno pridelavo hrane in ekološko pri-

delavo hrane, kombinirane z znanji biodi-

namike in permakulture.

Takšni svetovalci kmetom povedo le, koli-

ko bodo imeli manj prinosa, če bodo delali

ekološko. Ne povedo pa, da bodo imeli še

toliko manj stroškov, toliko več varnosti in

da ne bodo umirali od raka zaradi hudih

strupov, katerim so sami najbolj izposta-

vljeni, če bodo pridelovali hrano na sona-

raven način.


113

Manjkajo realni izračuni stroškov, doprinos

na hektar, če bodo uporabljali manj hibri-

dnih semen, manj pesticidov, če bodo so-

delovali z naravo in bodo nadgradili kon-

vencionalno pridelavo hrane z ekološko

pridelavo, kombinirano z biodinamiko in

permakulturo.

Stroškov je manj, pridelek večji, dela manj,

le v prehodnem obdobju je potrebno pre-

živeti; skratka potrebujemo konkretne iz-

račune in nadgradnjo agrarne ekonomi-

je za sonaravno pridelavo eko pridelave,

kombinirane z novimi znanji biodinamike

in permakulture.

Z veseljem ugotavljamo, da se najbolj

napredni kmetijski pospeševalci v državi

tega zavedajo in skušajo pomagati tudi

s konkretnimi nasveti in prikazom dobrih

praks, da se lahko vsak kmetovalec prepri-

ča, kaj je najbolje zanj.

Če država želi hitrejši razvoj eko pridelave,

bo morala ponuditi več konkretne strokov-

ne pomoči pri tej agrarni eko-ekonomiji.

To vrzel po svoji moči trenutno zapolnju-

jejo nevladne organizacije, kot so društva

za biodinamiko, društvo za permakulturo,

združenje eko kmetov, ki to počnejo v la-

stni organizaciji in v večini primerov brez

podpore države. Kmetje tudi potrebujejo

pomoč pri trženju, ker nimajo časa, da bi

sami prodajali na tržnicah, v ostale tokove

povezovanja pa se težko vključijo, saj od-

kup tržnih viškov ni organiziran.

Matjaž Magajna, ki se je prvi lotil projekta

združevanja malih eko kmetov in ponud-

be eko izdelkov preko avtomatov, vidi v

takšnem načinu trženja velike priložnosti.

»Sam sem povezan v skupino 18-ih kme-

tij in vsi skupaj prodajamo pridelke preko

avtomatov v Ljubljani. Prodajamo skoraj

vse, od kruha, sadnih in zelenjavnih sokov,

zelišč, namazov itd. Promet je dober; en

avtomat dosega prodajo ene manjše trgo-

vine z eko izdelki. V jeseni bomo ponudbo

razširili s prodajo eko prehrambnih pridel-

kov s tremi urejenimi vozili kot premične

prodajalne za oskrbo okolice Ljubljane. V

roku treh let pa nameravamo urediti vsaj

50 prodajnih točk z ekološko pridelano

hrano in vzpostaviti odkupno-prodajno

zadrugo.

Seveda pa je treba poudariti, da so raz-

merja med nami določena s pogodbami,

ki temeljijo na t. i. pošteni trgovini, kar je

že praksa v Veliki Britaniji, pri nas pa še

ne.«

Petar čvan, agronom, eko kmet in pod-

jetnik

»Dokazano je, da je bil leta 1951 pridelan

domač paradižnik po prehranski vredno-

sti enak današnjim 51-im paradižnikom!

Podobno velja za špinačo, ki danes vse-

buje 80-krat manj železa kot nekoč. Kako

zelo pomembna je danes hrana, pove tudi

podatek, da ima 10 korporacij v rokah

prodajo kar 55 % vse pridelane hrane na

svetu! In kdor ima v rokah hrano, ne po-

trebuje orožja, ker ima pod kontrolo vse ...

Logika kapitala je enostavna, le poglejte:

ista podjetja nam prodajajo seme, potem

škropiva in umetna gnojila, za konec pa

še zdravila za ljudi. Krog je sklenjen... To je

sporočilo, ki ga na srečanjih s kmeti želim

posredovati, da se nas čim več poveže in si

tako povrnemo svojo ekonomsko svobo-

do, zdravje in veselje do dela.«

Maja Klemen Cokan, kmetica in kmetij-

ska svetovalka na območju Vranskega,

Tabora in Prebolda, akter za kmetovanje,

ki deluje brez stvari, ki jih je treba kupiti:

umetna mineralna gnojila, fitofarmacevt-

ska sredstva, semena, …, tako da kmetje

ne bi bili odvisni in si ne delali stroškov

(biodinamično in permakulturno). Maja

kmetom pomaga ne le s strokovnimi na-

sveti, temveč tudi tako, da zaviha rokave.

Organizirala je prostovoljno delovno akci-

jo za pomoč ekološki kmetiji Golob, dejav-

no sodeluje v Društvu Ajda Štajerska za

biodinamično gospodarjenje, letos je ko-

ordinirala pridelovanje pšenice na biodina-

mični način na kmetiji v Preboldu, od setve

do mlačve, kot kmetica pa se zavzema, da

farme v Sloveniji ne bi več krmile doma-

čih živali z gensko spremenjeno krmo

(gSO), niti goveda, niti prašičev, niti pe-

rutnine. V službi so zato naredili kalkula-

cije in dokazali ekonomsko ugodnejšo si-

tuacijo. Maja sodeluje in organizira mnogo

dejavnosti, ki jih tudi medijsko objavlja,

na temo koristnih nasvetov za kmetijstvo,

hkrati pa s strokovnimi nasveti predava

na srečanjih kmetov z EKOCI in dela tudi

v okviru aktivnosti OSKRBIMO Slovenijo.

Navduševanje kmetovalcev za ekološko

pridelovanje hrane je njen prvi korak, na-

slednji korak je pomoč pri organizaciji od-

kupa ekoloških pridelkov. Biodinamični in

permakulturni način kmetovanja sta zelo

perspektivna in žal še ne v skladu s seda-

njo teorijo in prakso večjega dela kmetij-


114

stva in stroke. Ker pa je v tradiciji kmeto-

vanja, vztrajnosti in pridnosti kmetov še

toliko bogastva in znanja, Maja pravi, da

še ni zamujeno v generacijah slovenskih

kmetov spremeniti konvencionalno v eko-

loško na vsaj 40 %. V službi organizira po-

sebna predavanja z ekološkimi vsebinami,

organizira ekskurzije ogledov eko kmetij

s permakulturnim in biodinamičnim delo-

vanjem, seveda le za zainteresirane kme-

te. Maja poskuša kmetom približati, po-

kazati, da tak način kmetovanja deluje in

da so predvsem potrošniki motivirani za

nakup tako pridelane hrane. Biodinamič-

ni in permakulturni način kmetovanja je za

manjše kmetije rešitev od odvisnosti od

neposrednih in izravnalnih plačil in s tem

bo kmetijstvu vrnjen ugled in mesto, kakr-

šen mu pripada, tudi v slovenskem prosto-

ru. V Hotemažah so bili kmetje navdušeni

na kmetiji Polonce in Primoža Krišlja nad

ekološko pridelavo hrane in permakultur-

nim pristopom pri načrtovanju kmetije. V

živo so videli, kako živali pomagajo kmetu

pri njegovem vsakodnevnem delu (krško-

poljski prašiči orjejo njivo, spijo v zasilnem

hlevu in se pasejo ob gozdu v poletnem

času – ter jih posojajo na druge kmetije,

da tako delo opravijo). Na kmetiji Šlibar pri

Tržiču so bili kmetje najbolj navdušeni nad

samozavestjo gospodarja in gospodinje, ki

sta oba agrarna strokovnjaka, ki sta pustila

dobre vladne službe in se odločila za pro-

fesionalno kmetovanje, pa še na ekološki

način. Imata manjšo eko trgovino na dvo-

rišču, predelujeta sadje v sokove iz doma-

čih jabolk, ekološko pridelujeta zelenjavo

in žita predelujeta v moko, pecivo in kruh.

Maja je bila pobudnik organizacije pre-

davanja (v soorganizaciji Kmetijsko goz-

darske zbornice Slovenije – KGZS) eko

kmetovalca s Koroške, ki je predstavil mi-

nimalni način obdelovanja zemlje. Pred-

stavil je pomen ohranjanja humusa v tleh

in vzdrževanja živih tal z mikro in makro-

organizmi, ki jih je v zdravih tleh tudi za

20 glav velike živine (GVŽ). Z minimalno

obdelavo tal se varčuje s pogonskimi go-

rivi (ki pravijo, da jih je ob tako veliki po-

rabi le še za nekaj desetletij), Sticker je

govoril o prihrankih umetnih gnojil, fito-

farmacevtskih sredstev in samopridelova-

nju semen v primeru, ko so tla zdrava. Ne-

verjetno, kako bogato predavanje je bilo,

žal pa kmetijska stroka še beži pred tem,

pred neznanim, pred spremembami. Na

primeru skrbi za kmetijske stroje in uskla-

jeno delovanje kovinskih mehanizmov je

bila predstavljena primerjava z mačeho-

vskim odnosom do matere zemlje, ki prav

tako potrebuje usklajeno delovanje življe-

nja v tleh.

»Kmetje, s katerimi smo v kontaktu, so še

kako zainteresirani za ekološko pridelo-

vanje, seveda pa potrebujejo pomoč, pa

tudi pomoč pri odkupu. Kmetijski sveto-

valci se s tem praviloma ne smemo ukvar-

jati, tudi pri svetovanju majhnim kmetijam

nimamo velikih učinkov. Če pa že, malim

kmetom ne znamo odgovoriti na vpraša-

nja ekonomike pridelovanja, česar smisel

naj bi iskali. Ogled zglednih kmetij pove

več od vseh seminarjev, ugibanj, zato še

načrtujemo obiske eko kmetij, kjer kme-

tje iz prve roke spoznajo, kakšen smisel

ima ekološko kmetovanje.« Za kmetoval-

ce načrtuje obisk kmetije Seppa Holzerja

v Avstriji in nadaljevanje predavanj o ra-

zumevanju zemlje in življenja na njej, pla-

nira srečanja na temo odnosov na kme-

tiji, dejavnikih nasledstva na kmetiji ter

se povezovati z družinskim terapevtskim

centrom, katerega strokovnjaki bodo v

zamenjavo za ekološke pridelke imeli sre-

čanja s kmetovalci (Tašča in snaha – deli-

tev odgovornosti in vpliva, Otroci so od-

rasli: čustveni odhod od doma, Partnerski

odnos: povezanost in svobodnost, V dru-

žino je prišel dojenček: nova porazdeli-

tev vlog, Pozor, najstnik v hiši!, Staranje,

bolezen, slovo: kako biti kos neizbežnim

spremembam in Ženska 50+: izčrpana

ali na pragu novega ustvarjalnega obdo-

bja). Kmetija je poseben poslovni subjekt,

zato potrebuje tudi take vsebine, ki bodo

družinske člane bodrile pri njihovem zelo

zahtevnem in odgovornem delu z zemljo

za pridelovanje hrane, v tem tako tržno

usmerjenem času.

Skupinska slika udeležencev strokovne ekskur-

zioje kmetov iz Tabora in Vransko na ekološki in

permakulturni kmetiji Krišelj.


115

»S kmetovalci je zelo lepo delati, vendar za

vse ni časa, pa tudi pomoči in razumevanja

premalo. Zalo rada se spominjam organi-

zacije izleta, kjer smo se kmečke družine

z otroki podale v Kekčevo deželo pod Vr-

šič, otroci me še danes cukajo za rokav in

sprašujejo, če me je bilo v Bedančevi kletki

kaj strah,« je še dodala Maja.

Irena Rotar

Danica Pernat, gostišče Pri omici – vas

Placar, občina Destrnik

Vedno večja odtujenost med ljudmi je pri-

sotna tudi med vaščani, zato se je gospa

Danica Pernat odločila, da imajo vaščani

enkrat mesečno druženje.

Vedno pogosteje se postavlja tudi vpraša-

nje, kako preživeti v prihodnosti, pokojni-

ne so slabe, mladi nimajo služb, nekaj sicer

pridelamo, samo od tega se sedaj ne da

živeti …

Ali bi lahko vrtičkarji in manjši kmetje pro-

dali kaj viškov pridelkov in s tem prisluži-

li kakšen evro? Ko so slišali za aktivnosti

EKOCI, so jih z veseljem povabili v svojo

sredino, da so predstavili projekt Oskrbi-

mo Slovenijo.

Morda bodo tukaj dobili kakšno idejo za

naprej, so se spraševali.

Kmetije bi lahko veliko tega pridelale in

predelale, so odločeni. Seveda ni dovolj

imeti le lepe želje. Da bi ponudili marme-

lade ali kakšen drug izdelek, ki ni prepro-

sto pridelek, je potrebno zadostiti sanitar-

nim pogojem. Projekt samooskrbe sem

se odločila podpreti, tako da bodo lahko

vaščani koristili našo kuhinjo, ki izpolnjuje

HACCAP kriterije za izvajanje dopolnilnih

dejavnosti na kmetiji, kot je priprava mar-

melade, sokov, peka kruha in podobno.

Enkrat na mesec pa se bomo tudi dobivali

in se dogovarjali, kako naprej.

Aktivno bomo pristopili k pridelavi, izme-

njavi viškov in nadaljnjim aktivnostim v

luči čim večje samooskrbe, so se odločili

vaščani Placarja v občini Destrnik.

Urednik gAJA – IgOR Željan – direktor

marketinga

Tudi v Klubu Gaja smo se odločili dati po-

seben poudarek samooskrbi. Naši stro-

kovnjaki so pripravili načrt, kako na 60

kvadratnih metrih pridelati vse, kar po-

trebuje štiričlanska družina (razen žit in

krompirja). Vse več pozornosti posveča-

mo tudi gojenju v posodah, na balkonih

in neugodnih legah. Vsak košček zemlje je

lahko samooskrbni vrtiček.

Melita Brzelak, urednica revije Jana –

Pomagaj si sam

V duhu samooskrbe, za katero menim, da

je edina opcija, smo tudi v Jani pripravili

posebno izdajo Pomagaj si sam. Upamo,

da je v Sloveniji vse več ljudi, ki dojemajo

pomen dobrih praks in povezovanja ter da

bo Pomagaj si sam dober medij za vse, ki

želijo brati o rešitvah in ne o problemih.

Osti jarej, oj!

Osti jarej ali na kratko oj je najstarejši zna-

ni slovenski zapisani pozdrav ali napitnica

oziroma zdravica. Pomeni ostani zdrav,

mlad, pomlajen, tudi močan. In ta staro-

slovenski pozdrav so si za svojega izbrali

ljudje, zbrani v okviru Eko civilne inciative

Slovenije (Ekoci). (glej: Silva Eöry, Večer,

sobota 28.1.2012, stran 1, Sobotna priloga).

Matjaž Magajna, Peter Čvan, Maja Klemen

Cokan, Danica Pernat, Igor Željan, Melita

Brzelak

www.ekoci.si

8.19. Klub Gaia

Klub Gaia je v slovenskem okolju prav go-

tovo eden največjih in najstarejših klubov.

Danes združuje že več kot 30.000 ljubite-

ljev narave, rož in vrtnarjenja. Najbolj pre-

poznavna značilnost kluba je revija Gaia, ki

svojim članom nudi svetovalne in izobra-

ževalne vsebine s področja ekološkega vr-

Udeleženci predavanja v Kulturnem domu Vran-

sko: Kako dostojno živeti na ekološki kmetiji, ki

ga je organizirala KGZS Maja Klemen Cokan na

katerem je bil predstavljen tudi projekt Oskrbi-

mo Slovenijo in tržne poti za sonaravno pride-

lano hrano.


116

tnarstva, sadjarstva, gojenja okrasnih rastlin,

zelenjavnega vrta, zelišč …, pa tudi zdravega

življenja in drugih sorodnih vsebin.

Strokovna ekipa kluba prireja še številna

strokovna predavanja po Sloveniji, ek-

skurzije in izlete za botanične sladokusce,

klubska srečanja ter nagradne igre.

Zelo znamenit del dejavnosti kluba pa so

tudi brezplačna agronomska svetovanja,

ki jih vsem ljubiteljem vrtnarjenja nudijo

po telefonu na številki 080 81 22, e-mai-

lu: [email protected] ali pa klasični pošti

Klub gaia, Sinja gorica 2, 1360 Vrhnika.

Snovalce Gaie vodi ekološko poslanstvo,

zato je tudi v reviji Gaia ekološka priloga,

v kateri govorijo izključno o ekoloških vse-

binah. Pomemben projekt je tudi Mladi vr-

tnar, ki je namenjen mladim, v katerih že-

lijo zbuditi željo po sodelovanju z naravo,

seveda v ekoloških okvirih.

Klub Gaia ima tudi največjo spletno sku-

pnost www.klubgaia.com, ki poleg prak-

tičnih informacij o reševanju težav pri

vzgoji rastlin, uporabnikom ponuja prilo-

žnost za druženje v spletni skupnosti za

ljubitelje vrtnarjenja. Na strani lahko regi-

strirani uporabniki objavljajo fotografije

svojih vrtov in si oblikujejo lasten vrtni ko-

ledarček, poleg tega pa si lahko ogleduje-

jo tuje vrtove in jih komentirajo. Sodelujejo

lahko tudi v različnih nagradnih natečajih,

klepetajo s strokovnjaki in si ogledujejo

brezplačne vrtnarske oglase. Pomembna

novost je tudi obsežen rastlinski leksikon,

v katerem lahko poiščejo informacije o

najbolj značilnih rastlinah iz slovenskih vr-

tov, ogledajo pa si lahko tudi video in ra-

dijske nasvete.

Kar narava veleva, gaja razodeva!

Vida Radivojevič

www.klubgaia.si


117Sonaravni vrt na strehi | 9. PREDPISI O EKOLOŠKI PRIDELAVI KMETIJSKIH PRIDELKOV OZIROMA ŽIVIL

9. PREDPISI O EKOLOŠKI PRIDELAVI KMETIJSKIH PRIDELKOV OZIROMA ŽIVIL 1. EU: »Uredba (EGS) str. 2029/91 Sveta

o ekološkem kmetijstvu in ustreznem

označevanju kmetijskih izdelkov in živil«.

Ureja se pridelavo, predelavo, etiketi-

ranje, kontrolni sistem in uvoz iz tretjih

dežel.

2. EU: Uredba EU 1804/99 o ekološki reji

živali.

3. Mednarodni standardi IFOAM (Interna-

tional Federation of Organic Agriculta-

re Movements) 700 organizacij iz cele-

ga sveta nastopa na trgu s kolektivno

blagovno znamko BIODAR. V Sloveniji

deluje v okviru tega svetovnega giba-

nja: Zveza združenj ekoloških kmetov

Slovenije, ki združuje 80 % slovenskih

sadjarjev.

4. Slovenija:

4.1. Pravilnik o ekološki pridelavi in pre-

delavi kmetijskih pridelkov oziroma

živil (Ur. l. RS 31/2001) Spremembe

Ur. l. RS 52/03.

4.2. Pravilnik - Območja primerna za

ekološko čebelarjenje (Ur. l. RS

52/03).

4.3. Pravilnik o zaščitnem znaku za

označevanje kmetijskih pridelkov

oziroma živil (Ur. l. RS 58/01).

4.4. Priporočila za ekološko kmetovanje

v Sloveniji (RUPK MK GP, junij 1997).

4.5. Standardi BIODAR, Zveze združenj

ekoloških kmetov Slovenije.

4.6. Pravilnik Ur. l. 31/2001; Zaradi bole-

zni norih krav oziroma vnosa prio-

nov v Sloveniji ne dovoli uporabljati

kot gnojila kostno moko, mesno

moko, roževino in krvno moko ter

dovoljuje uporabo lesa le, če ni ke-

mično obdelan.

119

- Bruns Annelore, Biovrt : Ilustrirani pri-

ročnik za sonaravno vrtnarjenje, Ljublja-

na, Viharnik 2005.

- Hayes Virginia, Vrt za sladokusce: knjiga

o biološkem vrtnarjenju, Ljubljana, Teh-

niška založba Slovenije 2010.

- Žimec Stanko, Kompostiranje na vrtu,

Ptuj, ZRS Bistra; Ljubljana 2001 British

Embassy.

- Adriano del Fabro: Naravno gnojenje

za zeliščni sadni in okrasni vrt, Pisanica

d.o.o., 2004 Ljubljana;

Izvirnik: Fertilizzanti naturali per l arto il

fruttelo e il giardino, Gribaldo Savigliano

- Adriano Del Fabro, Mali abecednik bio-

loškega vrtnarjenja, Pisanica d.o.o., Lju-

bljana 2004;

Izvirnik: La piccola biblia dell ORTO bio-

logico, Griaudo, Savigliano.

- Ronald Menage, Vrtnarjenje v rastlinja-

ku, Založba MIC, Ljubljana, 1994;

Izvirnik: Greenhause Gardening Marsha-

id Covendish Limited Wordour Street,

London W1V 3TD.

- Cristine and Michael Lovelle; The Orga-

nic Garden ; Hernes House 88-89 Black-

friars Rood London SE 1 8 HA.

- Lind, Lafer Schoffer, Innerkofer, Meister;

Ekološko sadjarstvo; Založba Kmečki

glas, 2001;

Izvirnik: Biologischer Obstban Leopold

Stocken Verlag, Graz 1998.

- Zelišča v lončkih, uredila Irena Trenc –

Frelih, Založba MK Ljubljana 1989, Kryd-

dar i kruha, 1984, Specialpublikationer /

KA förlaget AB.

- Franci Štampar, Kivi; Pridelovanje in

uporaba, Založba Kmečki glas, 2000.

- Irena Rejec Brancelj; Kmetijsko obre-

menjevanje okolja v Sloveniji; Inštitut za

geografijo 2001, Ljubljana.

- Marjan Mrhar, Tlom prijazna obdelava;

Kmetijska založba d.o.o., Slovenj Gra-

dec 2002.

- Pavao Kriškovič; Biološko pridelovanje

hrane; CZP Kmečki glas 1989, Ljubljana.

- Dovoljena sredstva za ekološko kmetij-

stvo 2005; Fakulteta za kmetijstvo, Uni-

verza v Mariboru, Inštitut za kontrolo in

certifikacijo v kmetijstvu 2005.

Sonaravni vrt na strehi | 10. DODATNA LITERATURA

10. DODATNA LITERATURA

Documents

Gojko Stanič · 2019. 3. 2. · CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 635:711.4(0.034.2) 635.047:643.573.4(0.034.2) STANIČ, Gojko Sonaravni