P O Š T N I N A P L A Č A N A V G O T O V I N I

GORENJ GIA: L E T O V . — ŠT. 2 — C E N A D I N ti.— K R A N J , D N E 12. J A N U A R J A 1952

I, I, t S I I, O O S V O B O D I L N E F R O N T E Z A G O R E N J S K O

izpolnitev petletnega načrta je zahtevala od jeseniških kovinarjev velike napore

D e l o v n i kolektiv jeseniške železarne je lovalne obrate, k i pokriva površino mu pomanjkanju delovne in pogonske 15 dni p r e d rokom izpolnil svojo pet- 23.800 kvadratnih metrov. Predelovalni sile, kljub gospodarski blokadi komin-lctno na l ogo . T a zmaga n i samo zmaga obrati bodo pričeli v novem poslopju formovskih držav, kljub pomanjkanju jeseniškega delovnega kolektiva, am- obratovati že letos. Med že zgrajenimi tehničnega materiala in kljub neštetim p a k j e o g r o m e n doprinos za vse jugo- objekti omenimo še novo acetilensko na-s l o v a n s k o gospodars t vo . To nam je ra- pravo, transformatorsko postajo itd. z u m l j i v o . če v emo , da je morala jese- V minulih petih letih je delovni ko -n ška železarna v minulih petih letih lektiv jeseniške železarne vzgojil dolgo p r o i z v e s t i več ko t 50 odstotkov železa vrsto novih strokovnjakov. P r i tem ima petih letih delal, govorijo priznanja, k i i n jekla v vse j državi. Pozabiti ne sme- levji delež Metalurško-industrijska šo- so jih prejeli mnogi delavci. V prv i m o t u d i , da se je zmogljivost podjetja la, k i je vsako leto dala železarni vrsto večala fo l e t a v leto, s čimer so se ve- mladih strokovnjakov. Razen te šole pa čale t u d i proizvodne naloge. Delovni se mnogi izobražujejo tudi v delavskem k o l e k t i v j e moral razen tekočih pro- tehnikumu, k i je lani dal železarni izvodnih n a l o g graditi tudi nove in mo- prve tehnične strokovnjake iz vrst do-d e r n i z i r a t i z as ta r e l e obrate, da je mogel mačega delovnega kolektiva, z a d o s t i t i v s e m zahtevam, k i so se v Vse te uspehe je delovni kolektiv je-z a d n j i h p e t i h letih pojavljale v našem seniške železarne dosegel kljub velike-g o s u o d a r s l v u .

zadružniki v oko l ic i Kran ja se

drobnim težavam, k i so j ih reševali tehniki, udarniki, novatorji in raciona-lizatorji.

Kako je jeseniški kovinar v zadnjih

petletki je bilo v jeseniški železarni proglašeno 9676 udarnikov in 128 odli -kovancev z redom dela I., I I . in i n . stopnje. Vseh teh uspehov pa bi jeseni­ški delavec ne dosegel, če se ne bi glo­boko zavedal, da gradi sebi, svojcem in vsem ostalim delovnim ljudem boljšo bodočnost.

B L E D - B I S E R G O R E N J S K E

Popis živine, perutnine in čebelnih panjev ter njegov namen

Po odredbi Gospodarskega sveta F L R pišejo obvezne oddaje, davki in druge Jugoslavije, ki je izšla v Uradnem listu dajatve. St. 52/51, se bo v dneh od 16. do 20. januarja 1952 izvršil v vsej državi po­pis živine, perutnine in čebelnih pa­njev. Popisali bomo naslednje vrste ži­va l i : konje, mezge, mule, osle, goveda, ovce, prašiče, koze, domače zajce, pe­rutnino in čtbelne panje.

Ke r je delovni kolektiv jeseniške že­lezarne veliko proizvajal, je s svojim delom ustvaril temu primerne dobičke, k i j ih je odvajal v proračun naše k a ­

te graditve. T i dobički pa so se tud i vračali kot investicije. Za nove ob­j ek t e jeseniške železarne je bilo v pe­t i h letih investirano skoro poldrugo mi -

Kakšne podatke bomo pri tem popisu zbirali?

pripravljajo na uvedbo gospodarskega raeuna r i i k e pogosto s p r a v l j a l o v malodušje i n

j i m celo dušilo zadružno zavest . Z a t o je M a l o k j e v S l o v e n j j i i m a j o kmečke n a v o d i l o C K K P J , k a k o na j b i se za-

l i j a r d o d i n a r j e v . O d tega" denarja je d e l o vne zad ruge t a k o l epe pogo je za d r u g e učvrsti le z u v e d b o g o s p o d a r s k e g a šlo 184 milijonv din za gradnjo stano- uspešno socialistično gospodar j en j e k a - računa, vse poštene zadružnike n a v d u -v a n i s k i h hiš na Jesenicah, Javorniku k a k o r n a G o r e n j s k e m : p l o d n a z e m l j a , šilo. P r e d v s e m d e n a r n o plačevanje po in na Koroški Beli. r e l a t i v n o d o b r a p r o i z v o d n a s r eds t va , o d - d e l o v n e m učinku so o d o b r a v a l i , k e r p r i -

V petih letih so na Jesenicah zgradili lični pogo j i za r a z vo j govedore j e i n s p i su j e j o šibkost z a d r u g s k o r a j izključno veliko vozovno delavnico, veliko skla- t e m m l e k a r s t v a . V e n d a r v večini z a d r u g n e g a t i v n e m u d e l o v a n j u špekulantov, šče za rudo, koks in samotno opeko s o d u s t a n o v i t v e d a l j e n i o p a z i t i v i d n e j - N a d n e v n e m s e m i n a r j u v N a k l e m , k i sodobnimi transportnimi napravimi, šega n a p r e d k a . M a r s i k j e j e ce lo n a

s p r o t n o ; zadružni t e m e l j i so t a k o z r a h l j a n i , d a j e s t v a r t i k p r o d r a z s u l o m

g a j e p r i r e d i l z a zadružnike z l e v e g a b rega S a v e o d 10. do 19. d e c e m b r a 1951 o k r a j n i zadružni s k l a d , so zadružniki

krasno in prostorno poslopje Metalur-Pri "tem popisu bomo zbirali za vsako ško-industrijske šole, kleparsko dclav-

gospodarstvo ne glede na sektor lastni- n i c o ' delavnico varilne žice, veliko skla- V Podreči n a p r i m e r i m a j o z a d r u g o l e u v i d e l i , d a po l e g špekulantstva t u d i ne-štva in za vsako gospodinjstvo, ki ima d i š č e gradbenega oddelka itd. Na J a - še po i m e n u . s m o t r n o gospodar j en j e z a d r u g e močno nek predmet popisa, naslednje podatke: v c r n i k u p a je pred dobrimi dvemi leti P r i i s k a n j u v z r o k o v s l a b e m u gospo- s l a b i . Udeleženca so se s e z n a n i l i s p r i n -

a) skupna površina lastne zemlje, njiv Pričela obratovati valjarna debele plo- d a r j e n j u n a l e t i m o zmera j n a eno i n c i p i g o spoda r skega računa, praktično p a T a popis bo sedmi po osvoboditvi in in vrtov, travnikov, senožeti in pašni- čevine, k i je med največjimi in med i s t o : n a šibko zadružno zaves t — z a r a d i so s e s t a v i l i načrt z a K D Z „Dobrava " v

se bo marsikdo vprašal, čemu so nam kov; najmodernejšimi valjarnami v Srednji k a t e r e se v zadružno b l aga jno i n z z a - N a k l e m . O b te j p r i l i k i so o d k r i l i škodo potrebni vsakoletni popisi v tej panogi b) skupno število članov gospodinjstva Evropi, in nov objekt za plinske ge- družne k l e t i n e s t e k a t o l i k o , k o l i k o r b i n e s m o t r n e g a gospodar j en ja . V n a k e l s k i kmetijstva. in od tega članov, k i niso zaposleni v n e r a * o r j e . Razen tega je na Jesenicah v S e l a h k o , i n z a r a d i k a t e r e je m e z d a z a z a d r u g i n a p r i m e r znaša vprežni d e l o v n i

Živinoreja je ena najvažnejših panog kmetijstvu, temveč v drugih panogah gradnji velikansko poslopje za prede- d e l o v n i d a n prece j nižja, k a k o r b i b i l a , d a n 576 d i n n a m e s t o 170 d i n , k e r k o n j i kmetijstva. Od domačih živali dobimo dejavnosti; ~ ; ~ " '

V r a n j o Lipove«* - n o v a to r S v i l a n i t i i " v K a m n i k u

celo v r s t o p r o i z v o d e v za p r e h r a n o l j u d i (m l eko , sir, mas l o , j a j ca , mas t , meso itd.) i n d r a g e s u r o v i n e za p r e h r a n j e ­valno, tekstilno, usnjarsko in kemično industrijo (meso, volno, kožo, kosti). Skratka, živinoreja j e panoga, brez ka­tere človeštvo ne bi m o g l o obstojati.

• 99 V s t a r i J u g o s l a v i j i j e b i l tov. F r a n j o

L i p o v e c s k r o e m n o b r t n i k , k i j e i m e l t k a l n i c o v K a m n i k u . T a . s v o j obra t p a j e t a k o j po o s v o b o d i t v i o d d a l državi i n n a n j e g o v e m t e m e l j u je z r a s l a današnja to - v e l ° v a r n a k r a v a t in d r u g e g a s v i l enega ža-k a r d s k e g a b l a g a „Svi lanit " , k i d e l a

c) vse že preje naštete vrste živali po spolu, starosti in namenu uporabe.

Na podlagi skupne lastne zemlje vsa­kega gospodinjstva bomo dobili struk­turo gospodarstev po velikostnih sku­pinah. Vsa gospodarstva bodo razvršče­na v 20 velikostnih skupin. Državni in

Vsaka naprednejša država si zaradi zadružni sektor sta razdeljena na osem velike važnosti živinoreje prizadeva, da skupin, privatni pa na ostalih 12 sku-ima pregled o njenem razvoju, t. j . ugo- pin, to je v skupine do 0.05 ha skupne d a n e s — k o t smo že p i s a l i , ze lo uspešno tavlja številčno stanje naštetih vrst ži- površine, od 0.06 — 1 ha, od 1.01 — 2 ha, i n v z n a t n o povečanem obsegu . T u j e vali v krajših ali daljših časovnih raz- od 2.01 — 3 ha, od 3.01 — 5 ha itd. Ra - bivši l a s t n i k z apos l en k o t ob ra t o vod j a . dob jih. z?n tega bomo tudi dobdi podatke o Dos l e j se je i z k a z a l k o t ze lo v e s t en i n

Po osvoboditvi se je pri nas izvršil razvoju našega zadružništva na vasi. Iz m a r l j i v de lavec , k i s i j e z n a l p r i d o b i t i •vi popis živine v decembru 1945. le- površin njiv, travnikov, senožeti in paš- u g l e d i n z a u p a n j e vsega d e l o v n e g a k o ­

l e k t i v a , t ako d a j e b i l i z v o l j e n za p r e d ­s e d n i k a u p r a v n e g a odbo ra .

Tov . F r a n j o L i p o v e c je p r e d n e d a v n i m preje] o d z v e znega u r a d a z a r a c i o n a l i ­zac i j e i n n o v a t o r s t v o v i s o k o p r i z n a n j e , za svo je pred loge , po k a t e r i h bo mogoče

če b i z a d r u g a n e i m e l a špekulantov v n iso 100%» izkoriščeni. „Dobrava ' i m a svo j i s r e d i — i n drugič: n a s labo o r g a - namreč 62 k o n j , r a b i l a p a b i j i h l e o k o l i n i zao i j o d e l a , b o d i s i z a r a d i n e p o z o r n o s t i 40. Nasve ta o k r a j n e g a zadružnega s k l a -i n n e p r e u d a m o s t i zadružnikov i n n j i - da , na j b i z a d r u g e v o k o l i c i K r a n j a ne« novega v o d s t v a , b o d i s i z a r a d i premoč- ka j k o n j o d p r o d a l c , so v s e dos le j n a l e -n r g a v p l i v a špekulantov. t e l i n a g l u h a ušesa. S s es tavo d e l o v n e g a

To , d a z a d r u g e n e more j o „na ze l eno načrta i n predračuna p r o i z v o d n j e bodo ' je d e l a v n e i n z a v e d n e zadruž- n u j n o t u d i člani v d r u g i h z a d r u g a h s p o -

z n a l i n e r e n t a b i l n o s t k o n j e r e j e v več jem obsegu. ( Z l a s t i v K D Z n a K o k r i c i , k j e r

bilo mnogo razpravljanja. Z a ta pred- so že p r e d sestavo g o spoda r skega p r e d ­l og so navdušeno g l a s o v a l i v s i f r o n t o v c i računa u g o t o v i l i , d a ima j o s k o n j i l e t -

p r v i ta, nato pa vsako leto v decembru ali nikov bomo lahko izračunali krmsko ba­

zo za vse vrste živali, ker brez tega ni megoče določiti meje zmogljivosti živi­noreje.

S primerjavo s prejšnjimi popisi bo­mo ugotovili napredek ali nazadovanje (po velikostnih skupinah), starostni se- m e h a n i z e m t k a l s k i 1 1 s t ro jev z n a t n o i z -

slednja leta pa smo na podlagi popisa stav živali, stalež plemenske, delovne in boljšati, k a r bo v v e l i k o k o r i s t t k a l s k i

januarju, razen 1948. 1. P r i prvem smo posredno ugotovili vojno škodo v živino­reji. Naslednje leto smo živino popi­sali, da bi videli, koliko se je stanje popravilo in da bi dobili osnove za se­stavo petletnega načrta v živinoreji. Na­

razen navzočih članov upravnega odbora ekonomije, k i pa kljub temu niso' gla­sovali proti. Istočasno so frontovci gla­sovali tudi za predlog o preureditvi bivšega otroškega vrtca v zdravstveni dom „dr. Tineta Zajca" (dr. T ine Zaje je bil zdravnik v Mengšu, k i je bil na zverinski način ubit od sovražnika pod Šenturško goro). Mengeš namreč nima

n o 1 m i l i j o n d i n a r j e v zgube.)

M e d r e sno deba to so n a s e m i n a r j u pnišli do zaključka, d a se bo n a k e l s k i m zadružnikom izplačalo vzdrževanje k o n j le, če j i h b o d o - z a p o s l i l i p o l e g 50 d n i n a zadružni z e m l j i še 80 d n i i z v e n z a d r u ­ge, n a p r i m e r s p r e v o z i l esa . Zadružniki, k i k o n j e r ede i n j i h bodo r e d i l i d o k l e r rte bo s k u p n i h h l e v o v , so dolžni vprežne

svojega zdravnika čeprav bi ga potre- d n e y e i z v e n z a d r u g e o p r a v i t i ) s I c c r s e

živine kontrolirali izvršitev plana v ž i vinoreji, oz. spremljali njen razvoj. Očitno je torej, da smo v času obnove in graditve po petletnem načrtu bili pr i ­siljeni spremljati razvoj živine vsako leto posebej.

P r i sedanjem popisu hočemo ugoto^ vit i , koliko si je živinoreja opomogla od posledic lanske suše ((ki je povzro­čila padec predvsem staleža govedi) in kako vplivajo na razvoj živine novi go

klavne živine itd. industriji.

V Mengšu bodo irontovci darovali obveznice ljudskega posojila za popravilo gimnazije in zdravstvenega doma

boval ves okoliš od Zaloga in Vodic in bi ga zato Mengeš nujno potreboval.

Za ureditev gimnazije in zdravstve­nega doma pa je potreben depar. K L O trenutno nima na razpolago kreditov, da bi vse to kredjitiral. Zato so se frontovci izrazili, da bodo vsak po svo­jih močeh prispevali. Vendar bo tudi

j i m bo v r e d n o s t zan j e odračunala o d l a s tnega zaslužka.

P r i predračunu p r o i z v o d n j e p a so u g o t o v i l i , d a se zadružnikom v N a k l e m se jan je ovsa , ječmena, z l a s t i p a k o r u z e n e r e n t i r a . S p r i d e l o v a n j e m k o r u z e n a 5 h a z e m l j e i m a j o n a p r i m e r o k o l i 160 tisoč d i n a r j e v z gube !

G o s p o d a r s k i račun, k i s l o n i n a de l o v -teh prispevkov verjetno premalo. Vsaj

Čeprav ni bila udeležba na občnem bi se lahko osnovna šola preselila zopet nekateri so izrazili to bojazen. Zato zboru O F v Mengšu povsem zadovoljiva, v svoje prostore, dobili pa bi tudi p r i - so mnogi sklenili, da bodo podarili K L O n e m n a c r t u i n predračunu p r o i z v o d n j e , je ta začrtal smeriice, ki so za Mengeš meren prostor za glasbeno šolo S K U D obveznice ljudskega posojila, na podlagi z a g o t a v i j a d e n a r n o plačevanje po de-v e l i k e g a pomena. Iz poročila prejšnje- „Skala", k i prav zaradi pomanjkanja katerih bo K L O lahko dobil potrebni kovnem učinku. S t e m bo o d k l e n k a l o

spodarski ukrepi. Razen ostalih ukre- « a odbora je bilo razvidno, da Fronta v prostorov ne more delovati tako, kot bi kredit. S tem so frontovci v Mengšu ™em tistim špekulantom k i so vzlic n o v i P h i i n n r »k in i™ n h v r z e n n r i k .m minulem letu ni v celoti izvršila svo- lahko. dokazali, da čutijo potrebo po teh, tako ™ v . i m . ^ J l ™ 1 1 } d e l a v . k r a t . k l i z § o 6 ° -pov je bil n. pr. ukinjen obvezen odkup živine, mleka, masti, krompirja itd., p r i ­pravlja pa se tudi novi davčni zakon, po katerem bi se v bodoče sedanji način obdavčenja kmetijskih gospodarstev spremenil tako, da bi se davek plače­val po velikosti in kakovosti zemljišč In bi odpadla sedanja dohodnina. Go ­tovo je, da so že in bodo v bodoče ti ukrepi zelo vplivali na naše kmetijstvo, na povečanje stanja vseh vrst živine, predvsem govedi itd.

minulem letu ni v celoti izvršila svo jih nalog. V odboru so bili nekateri ne-delavni ljudje. Tisti pa, k i so delali, niso zmogli vsega bremena. Politična dejavnost odbora je bila premajhna. Zaradi tega tudi aktivizacija članstva ni bila taka, kot bi lahko bila.

Zadnji občni zbor pa je začrtal Fronti v Mengšu novo pot, Med drugim je nakazal tudi nekatere probleme, ki j ih je treba čimprej rešiti. V Mengšu bi bilo namreč treba urediti prostore za

O preureditvi graščine v gimnazijo je važnih ustanovah v svojem kraju.

Ob takih velikih gospodarskih spre- gimnazijo, za zdravstveni dom, uredili tnembah, ob ukinitvi različnih admini- fizkulturno igrišče in rešiti vprašanje strativnih ukrepov (obvezne oddaje itd.), kulturnega doma. je razumljivo in nu'no, da so na raz- Zelo zanimiva je bila diskusija o ure-polago podatki, ki naj bi služili za i z - ditvi prostorov za gimnazijo. G imna -delavo širšega načrta za razvoj naše ži- z i Ja Je sedaj v bivših prostorih osnov-vinoreje. Namen popisa živine torej ni ne šole. Z njo si deli stavbo tudi šola tak, kot si nekateri to mislijo, da se učencev v gospodarstvu, osnovna šola namreč na podlagi teh podatkov pred- pa je kar na dveh krajih in ima pro-

store, k i so vse prej kakor učilnice. Na graditev nove gimnazije zaenkrat

T t f t f i « K i H v i f * n i m i s l i t i - Edina primerna stavba, k i bi " U 1 t o / s e , a h k o Preuredila v gimnazijo je biv-

n n T p m M l l f l l l ^ a K a n č e v a graščina, kjer ima sedaj i i r t j o o v u i v , a i i s v o j e p i s a r n e Mestna ekonomija Pšata. . . . r • r%

Med tiskom našeea lista ie R a z e n p a v njej stanuje š e nekaj Miran-Lola, Zoran in Dragan s srečno rtiču u s K o m našega u s i a je ztnnk. 0 t e m s e j e ž e g o r i l o , a s o ? S ~ * ' v ' * v

uredništvo prejelo vest, da S « bili člani upravnega odbora mestne eko- IJlCLftliCO • i . , , , nomije proti. Mislimo pa, da bi se z je p o v a b i l u delavskega sveta m a l o d o b r e v o l j e u z a d e v a , a h k o u r e . Železarne Jesenice odzval zvezni rila. Uprava ekonomije bi se lahko pre-minister tov B n r i « K id r i č ki ie s e l i l a v T a b l j e ' k j e r j e ž e d c l n - > e n e S a minisier w>v. noriš ividric, Ki je o s e b j a R a z e n t e g a s o J a b l j e b l i ž e s r e . govori l o najbolj perečih da- dišču ekonomije. Posestvo pod Gobo-nasnjih gospodarskih ^ vico, kjer je bivša Kančeva graščina, bi

v i n i naših K D Z še z m e r a j našli možnosti za k o v a n j e dobičkov, k i n i s o v s k l a d u z zadružnim gospoda r j en j em . Če so dos le j j e m a l i zadružniki d e l o v s k u p i n a h ne ­resno , bodo pos le j svo j e mišljenje n u j n o s p r e m e n i l i . V s a k a s k u p i n a bo p o u v e d b i g o s p o d a r s k e g a računa r a z p o l a g a l a z l a s t -njimii p r o i z v o d n i m i s r eds t v i , i m e l a bo določene p r o i z v o d n e na l oge i n določen plačilni f ond . O d d e l a p o s a m e z n i k a i n ce lo te bo o d v i s n a p r o i z v o d n j a , o d t e p a višima p r e j e m k o v dn udeležba n a čistem dobičku, k i g a bodo u s t v a r i l i s p r e k o ­račitv i jo p r o i z v o d n e g a načrta. Nihče odsilej n e b o m o g e l več ravnodušno g l eda t i v svoji! s r ed i l e n u h a , l e n u h p a , k i se n e bo m o g e l i z k a z a t i z u s p e h i s v o ­j ega d e l a , bo n u j n o p r i m o r a ! p l j u n i t i v r o k e , če b o h o t e l — živeti .

T u d i s k r b za n a b a v o s t ro j ev , k i naj b o d o p r a v i l n o r a z d e l j e n i m e d d e l o v n e s k u p i n e , b o ods le j v i n t e r e s u n e s a m o zadružnega v o d s t v a , a m p a k v s a k e g a z a ­družnika posebe j . S t e m l a h k o pr iča­k u j e m o , d a se bo p roces m e h a n i z a c i j e našega socialističnega g o s p o d a r s t v a na deželi močno pospešil.

Z a l so se s e m i n a r j a v N a k l e m u d e l e ­žili zadružni kn j i g o vod j e , n e p a t u d i v a ­b l j e n i člani u p r a v n i h odborov . P r i se­s t a v i d e l o v n i h načrtov o z i r o m a p r i p l a ­n i r a n j u p r o i z v o d n j e , se bo z a d r u g a m t a

pos te l j i s t r e m i k r e p k i m i dečki so se z b r a l i še p r e d s t a v n i k i ob l a s t i , P a r t i j e i n

>^ A P M^ U - A N T ° N U B 0 Ž I E U "S T ^ H 1 množičnih o r gan i z a c i j . P o d p o l k o v n i k z en i N a d i , r e z e r v n e m u poročniku bo r ^ u ; * ; „ u _ • J r . \ r i v ^ , ^ 1 J C , w « . u i u 5 a u i «x os ta la l O - l e t n i c a naše L j u d s k e a r m a d e f f l c Jj ° b h p o r n i n , h

1 n a s.Y^ a o t r ° s k a neves tnos t k r e p k o maščevala. S e bo l j p a

še d l j e ž ivo v s p o m i n u k a k o r n a m . prisrčno p u k a z a l r a z l i k o v s k r b i seveda zadružnikom i z Šenčurja, G o r i c N a s l e d n j i d a n po p r a z n i k u sta i m e l a d r ž a v e za o t r oke i ekda j i n danes , K a -

. družinsko s lav je , kakršnega doživ i s n c J e s o V S i v s p o r a z u m u z m a t e r j o i n vpraša- 0 S t a i o neokrnjeno razen pašnika za po- r t d k o k a t e r i državljan. N j u n i m trojč- očetom p r i p i s a l i dečku, k i se je p r v i

m Z a p o g , k i ce lo k n j i g o v o d i j n i s o p o s l a l i n a s e m i n a r .

U p a j m o , da ga bodo zadružniki z desnega b r e g a S a v e v k r a n j s k e m o k o ­liškem o k r a j u p r i t e m bo l j e i z k a z a l i ,

ptirali in v novem šolskem letu bi bil m e s t n i k a p o d p o l k o v n i k a B r a n k a B a b i c a , bo t e r p a j e p o s l a l še bogato d a r i l o za k o se bo 20. j a n u a r j a začd zan j e se -v njih lahko že gimnazijski pouk. S tem k o m a n d a n t a k r a n j s k e g a g a r n i z o n a . O b m a m i c o i n trojčke. m i n a r .

n JJh* slopjem, k i bi ga preuredili v športno k o m j e d v a meseca po r o j s t v u b o t r o v a l r o d i l še i m e n a r o d n e g a h e r o j a R i b a r j a . O poteku zborovanja bomo te^če« Prostore graščine bi lahko ada- s a m maršal T i t o , k i s i je določil z a n a - V s i so seveda staršem čestitali, v i s o k i

bralce obvestili prihodnjič.

W

Ob 100-letnici smrti Louisa Brailla -izumitelja modernega pisma za slepe

(Ob tednu za slepe

Na vzpodbudo svetovne mednarodne organizacije za prosveto in znanost „U -nesco" proslavljajo te dni na vsem sve­tu 100-letnico smrti Louisa Brai l la, izu­mitelja modernega reliefnega pisma za slepe. Zaradi njegovih zaslug za slepe in nj ih naprednega izobraževanja ga bo počastila tudi naša država, kjer bodo pod pokroviteljstvom najvišjih zveznih

6. do 13. jan.) oslepitve: pr i trahomu sistematično zdravljenje in izolacija bolnih, pri spol­nih boleznih učinkovito zdravljenje sa-

RazgOTor s tov. Albinom Jenstrlom m sekretarjem OK KPS Radovljica

K o s e m v s t o p i l v p i s a r n o O k r a j n e g a o d b o r a O F R a d o v l j i c a , s e m z a g l e d a l šti-

in republiških predstavnikov oblasti in m e t i i n nestrokovnem pregledovanju ek

mih spolnih bolezni, pregledi nosečnic r i tovariše, zatopljene v resen pogovor, in obvezno vkapavanje zdravil v oči no- Z e sem se hotel umakniti, ker sem vorojenčku, pri različnih boleznih čim- mislil, da jih motim, a so me povabili, prejšnja zdravniška pomoč in nega, h i - da prisedem. Meni l i so se o bodočih giena in izolacija, pr i nevarnem delu uporaba odgovarjajočih zaščitnih sred­stev, pr i kratkovidnosti nošenje pred­pisanih očal, p r i igranju z ostrimi pred-

množičnih organizacij prireditve, razsta­ve in predavanja ves teden od 6. do 13. januarja.

Louis Brai l le se je rodil L 1809 v mali vasi okrožja Seine-et-Marne, blizu Pa ­riza. K o je bil star 3 leta, se je igral z nožem, orodjem svojega očeta sedlar­ja, in se zabodel v oko. Zaradi posledic na prvem očesu pa je pozneje popol­noma oslepel. V šolski dobi je stopil v zavod za slepe v Parizu, k i je bi l tedaj prv i te vrste na svetu, ustanovljen leta 1784. Ma l i Brai l le se je v šoli zelo do­bro učil in se kmalu uveljavil. Že z 19 letom mu je bilo zaupano vodstvo razreda, kjer je poučeval splošne učne predmete. Čeprav slep, ni intelektual­no najmanj zaostajal za svojimi sovrst­niki , nasprotno, njegova osebna slepota je mnogo vpl ivala na razumevanje in uspeh ostalih slepcev v dotični šoli. V želji, da čim bolj pomaga slepim soto-varišem, je neprestano razmišljal in se­stavljal različna pomožna sredstva, da bi pouk za slepe čim bolj izpopolnil. T o je dovedlo dol njegovega izuma moder­nega reliefnega pisma za slepe, k i je o njih življenju dalo široko možnost vsem slepim na svetu, da se lahko izobražujejo vzpored­no z onimi, k i vidijo.

Brai l levo pismo se sestoji iz 6 pik, iz katerih se lahko sestavljajo vsi slov­nični znaki, znaki za matematiko, not­n i sistem itd. To abecedo se lahko hitro naučiš, hitro in sigurno pišeš, je eno­stavna, napake lahko popravljaš in je uporabna za vse žive in mrtve jezike civil iziranih in polciviliziranih narodov. Zato se je Brai l levo pismo najbolj raz-širislo po vsem svetu, kjer danes z nj im piše na stotisoče slepih, vsekakor po veliki zaslugi slavnega Francoza Louisa Brail la. S pomočjo tega pisma se sedaj slepi izobražujejo na vseh vrstah šol, od osnovnih do univerzitetnih.

Louis Brai l le je umrl 6. I. 1852. Njegovo pridobitev za slepe ceni ne

samo njegova domovina Francija — k i bo ob 100-letnici njegove smrti prene­sla Brail love posmrtne ostanke v Pan ­teon v Parizu, kjer počivajo največji umi francoskega naroda — marveč ves kulturni svet.

K o proslavljamo 100-letnico smrti ve ­likega reformatorja pisma za slepe, Lou i ­sa Brai l la , se v „Tednu s lepih" vsaj v kratkem ozrimo na vzroke oslepitve, njih preprečevanje, čuvanje vida in na same slepe.

Vel iko število slepih v naši državi predstavlja važen problem, kateremu je potrebno, da posvetijo pozornost ne sa­mo zdravniki, marveč vse prebivalstvo.

Najpogostejši vzrok oslepitve je očes­na bolezen trahom, k i je v Sloveniji že precej zatrta, zelo pa je še razšir­jena v Srbiji in na Hrvatskem. Nadalj-n i vzroki oslepitve so pogosto spolne bo­lezni (kapavica in sifilis), pr i katerih pride do oslepitve lahko še pred, ob ali po rojstvu. Vzrok oslepitve pa je lahko tudi tuberkuloza, škrofuloza, krat­kovidnost v močni obliki, obolenje moz­ga, možganskih open in novotvorbe. V starostni dobi lahko postopoma povzro­čajo slepoto tudi različne spremembe v organizmu, oziroma njih posledice (bo­lezni krvnega ožilja, srca, ledvic, slad­korna bolezen, povečan k rvn i pritisk, arterioskleroza itd.). Pogosto pride do oslepitve tudi pr i delu s kemikalijami, nezadostni zaščiti pr i delu, neprevidno­sti pri igranju z ostrimi predmeti, pro­metnih nesrečah, pri športu, v vojni, pr i pregledovanju eksplozivnih sredstev itd.

Preprečevanje oslepitve in čuvanje v i ­da je seveda različno v zvezi z vzroki

splozivnih sredstev vzgoja, previdnost itd. Skratka, na v id kot zelo važen člo­veški organ je treba zelo paziti in tako preprečevati oslepitev.

Z uporabo naprednih metod pouka, z željo samih slepih za izobraževanjem in vključevanjem v različne poklice, s skrbjo ljudske oblasti in množičnih or­ganizacij, slepi niso več predmet milo­ščine, marveč so slepi postali enako­pravni in enakovredni člani človeške družbe. Slepi so še posebno dojemljivi in uporabni za glasbo, pletarstvo, izde­lavo igrač, krtač, pisarniškega pribora, tekstila in kartonaže, obdelavo kovin, stekla in kože ter za sortiranje in pa ­kiranje različnega materiala. Mnogi od njih so postali udarniki, novatorji in ra-cionalizatorji. Posebno nadarjeni dose­gajo tudi najvišja intelektualna mesta ter so mnogi slepi postali tudi univerzi­tetni profesorji, književniki, psihologi, pravniki, matematiki, kompozitorji, l i ­kovni umetniki itd.

Prav bi bilo, da se v tem času še po­sebno spomnimo slepih in se zanimamo volitvah v občinske odbore OF , k i bodo

v okviru novih občinskih ljudskih od-A . S. borih združevali osnovne frontne orga­

nizacije. Skupaj z njimi sem sledil po-Okrajni in Mestni odbor R K Kran j sta jasnilom sekretarja Okrajnega odbora

v zvezi s Tednom slepih darovala za O F tov. Ivana Korošca i n predsednika slepe skupno 10.000.— din. Okrajnega odbora O F ter sekretarja

»Titan" v K a m n i k a je lani izdelal z a 72 mil i jonov izde lkov

Tovarna kovinskih izdelkov in l ivarna domačih tovarn, v zadnji dvorani pa že „Titan" v K a m n i k u je v prv i Titovi stoji prva peč za tempiranje. V glav-p e t l e t k i močno povečala svo jo p r o i z v o d ­n j o i n to po z a s l u g i v sega d e l o v n e g a k o l e k t i v a . P o o b r a t i h se j e d v i g n i l a s to ­r i l n o s t p o s a m e z n e g a d e l a v c a o d 1947. l e t a do 1951. l e t a z a 19%. T a u s p e h so d o s e g l i t u d i z uresničitvijo p r e d l o g o v m n o g i h r a c i o n a l i z a t o r j e v in>nova to r j ev , z d o b r o o r g a n i z a c i j o d e l a i n z i z p o l n i ­t v i j o p o s a m e z n i h tovarniških o d d e l k o v . M e d t e m k o so l e t a 1947 i z d e l a l i z a 53 m i l i j o n o v i z d e l k o v , so že l a n i p l a n i r a l i v r e d n o s t i z d e l k o v n a 72 m i l i j o n o v d i ­n a r j e v .

n e m so g o t o v i t u d i v s i o s t a l i o d d e l k i , p r e d v s e m odde l ek z b u n k a r j i z a s t r e s a ­n j e p e s k a i n s s t r o j i z a o b l i k o v a n j e m o - z ^ e d a i n T * m " v s e t o so n a m d o s l ^ n a š i de lov . N e r o d n o p a je , d a se z dogo t o v i t v i j o t e g a važnega o b r a t a , k i b o d a j a l naši i n d u s t r i j i , gradbeništvu i n široki potrošnji t a k o p o t r e b n e i z d e l k e a k c i j a h o r g a n o b l a s t i i t d . V s a k o m u r j e t e m p e r - l i t i n e , v s e preveč zavlačuje. T e ­m u so k r i v a t u d i domača pod j e t j a , k i se n e drže d o b a v n i h r o k o v prd i zde ­l a v i o p r e m e , p o t r e b n e z a t o novo l i ­v a r n o . K o bodo o d s t r a n j e n e vse te

T o v a r n a „T i t an " p a j e z g r a d i l a t u d i težkoče, k i še o v i r a j o dokončno z g r a d i t e v 100 m d o l g o m o d e r n o l i v a r n o , k i b o za ­čela le tos o b r a t o v a t i . V t o p i l n i c i so m o n ­t i r a l i štiri v e l i k e t o p i l n e peči, i z d e l e k

l i v a r n e , bo „T i tan" v K a m n i k u še bo l j d v i g n i l s vo jo p r o i z v o d n j o i n d e l o v n o s t o r i l nos t .

„Veriga" v Lescah bo začela izdelovati nove poljedelske stroja

še letos bo tovarna verig v Lescah

podjetje, k i je po vojni pridružilo svo­j ima oddelkoma za izdelovanje verig in poiljedeljskih strojev še oddelek za iz-

svoj sortiment povečala. K e r je naša delavo vijakov in zakovic, oddelek za država uvozila precejšnje število trak­torjev brez traktorskih plugov in trak­torskih krožnih bran, bo naše zadruž­nike in druge kmetovalce oskrbela z

žičnike ter renoviralo in povečalo od­delek za vlečenje žice, obnovilo trgov­ske stike z inozemstvom. Pred drugo svetovno vojno je namreč precej svojih

njimi tovarna v Lescah. V kratkem bo izdelkov izvozilo. Zlasti v Indiji je našlo podjetje izdelalo prototipe. hvaležne odjemalce. Prva povojna leta

Za poljedelske stroje in dele le-teh, k i je bila potreba po verigah in po polje-j i h tovarna izdeluje, se močno zanimajo deljskih strojih doma tako velika, da ni tudi druge naše republike, zlasti Hrvat - bilo mogoče misliti na izvoz. Z izrednim ska in Srbija. V zadnjem času pa je prizadevnajem je kolektiv proizvodnjo

tako dvignil, da je kr i l potrebe notra­njega tržišča in svoje artikle lahko spet izvaža. Inozemstvo se predvsem zanima za kvalitetne meterske, električno var­jene verige in verige za živino. Z do-

Z A D R U 2 N I K I S E P R I P R A V L J A J O N A Z D R U Ž I T E V Z A D R U Ž N E Z E M L J E

Predpogoj za uspešno izvedbo gospo darskega računa je arondacija zadružne sedanjimi naročili za Indijo bo odde zemlje, k i je pri nas ponekod že v teku. lek za izdelovanje ladijskih verig zapo-S pomočjo inženirjev kmetijstva se pripravljajo nanjo zadružniki na K o -

slen vse do maja meseca. Prav tako naroča Indija žičnike, k i slovijo po ka -

krici , v Zabnici, v Predosljah in v Na - kovosti. Bližnji vzhod, predvsem Egipt Kakor vidimo, ima to naše podjetje klem. Do spomladanske setve namera- in Ciper pa povprašujeta po verigah za lepe možnosti, da se uveljavi v inozem-vajo v vseh večjih K D Z v kranjskem okoliškem okraju zemljišča združiti.

drobnico, medtem ko so Turčijo zainte­resirali kovani plužn ideli.

O k r a j n e g a k o m i t e j a K P S R a d o v l j i c a to- j e v z g o j n o s r eds t vo i n do n e k e m e r e variša A l b i n a J e n s t r l a , k i j e s s v o j i m t u d i m e r i l o f r o n t o v s k e zaves t i . K o t j e t op lo b a r v a n i m g l a s o m d a l o d časa d o d e j a l tov . s e k r e t a r A l b i n J e n s t r i e , n e bo

več F r o n t a o r g a n i z i r a l a t ako obsežnih d e l o v n i h a k c i j k o t prejšnja l e ta . T e a k c i j e bodo p o p o l n o m a l o k a l n e g a z n a ­čaja. Radovl j iški o k ra j i m a turistični značaj. Z a t o na j b i p r o s t o v o l j n o d e l o služilo z l a s t i olepšavi v a s i .

V p l i v F r o n t e se m o r a povečat i t u d i v v s e h društvih. T a v p l i v p a s e veda n e sme b i t i d i r i g i r a n , saj so društva s a m o ­s to jne o r g a n i z a c i j e z v o l j e n i m v o d ­s t v o m . D i r i g i r a n v p l i v p a jei o b e n e m t u d i škodlj iv. V p l i v F r o n t e v društva naj b i v n e s l i s a m i člani društva, k i so o b e n e m t u d i člani F r o n t e . T u ne m i ­s l i m o slamo k u l t u r n o M 'unvetniškfLh |i|nt f i z k u l t u r n i h društev, a m p a k v s a d r u ­štva i n o r gan i zac i j e , k i p r i n a s obs to ­ja jo . Član L o v s k e g a društva ( k i i m a v radovl j iškem o k r a j u o k r o g 500 č lanov) , na j b i se t u d i v t e m društvu k o t f r o n -tovec b o r i l z a p r o g r a m F r o n t e . Štev i lo članstva v p l a n i n s k i h društvih g r e v radovl j iškem o k r a j u n a tisoče. Več ina t e ga članstva j e f r on t o v c e v . P r a v v o m e n j e n i h društvih, k i i m a j o področ je svo j ega d e l o v a n j a več inoma v o b m e j ­n e m p a s u , b i se m o r a l a odražati v i s o k a f r o n t o v s k a zaves t .

S o c i a l n i ses tav p r e b i v a l s t v a v r a d o v ­l j iškem o k r a j u j e e n a k s o c i a l n e m u s e ­s t a v u S l o v e n i j e , l e d a j e t u še p o t e n ­c i r a n . Večina p r e b i v # s t v a j e z apos l eno v i n d u s t r i j i , izključno s k m e t i j s t v o m p a se b a v i l e n e k a j ods t o tkov p r e b i v a l s t v a . Z a t o j e p r a v v t e m o k r a j u vprašanje p o l p r o l e t a r i a t a na jbo l j pereče, k a r p r a v polpirot^etariat d e l a največ je poHutiičnje težave p r i zbližanju resničnega d e l a v c a i n resničnega k m e t a . T o i m a t u d i v p l i v n a počasen r a z v o j zadružništva v r a ­dovl j iškem o k r a j u . P o l p r o l e t a r i a t ( tu s e ­v e d a n e m i s l i m o vsega) n i m a k l e n e d e ­l a v s k e z a v e s t i , n e mMca g a p a t u d i z e m l j a . Ž i v i o d i n d u s t r i j e i n z em l j e , k i jo v večini; p r i m e r o v obde lu j e j o n j e g o ­v i starši i n sestre. Z a t o j e gmno tn i , p o ­ložaj p o l p r o l e t a r i a t a m n o g o višji o d d e ­l a v c a , k i s i svo j k r u h služi l e z d e l o m v t o v a r n i . Z a t o m u s e v e d a t u d i n i do* tega, d a b i se p r i n a s r a z v i l o s o c i a l i ­stično k m e t i j s t v o i n s t e m b l a g i n j a i z a d e l a v c a i z a k m e t a . M e d p o l p r o l e t a r i a -t o m b i b i l o t r e b a več po l i t ično-vzgo jne d e j a v n o s t i , k i p a se n e sme z g u b l j a t i v p r a z n i h f r a z a h , a m p a k na j b i o b r a v ­n a v a l a s t v a r e n položaj p r i nas . V r a -dovlijiškem o k r a j u j e namreč v e d n o m a n j o b d e l a n i h površin i n v e d n o ve6 posestev b r e z delazmožnih l j u d i . L e t a 1947 j e b i l o s a m o t r o j e t a k i h poses tev , danes j i h j e p a že o k r o g 45. Z v e č ine t eh posestev de la j o o t r o c i v i n d u s t r i j i i n z e m l j o obde l a j o l e v svo j p r t i b o l j -šek. N i j i m m a r d v i g k m e t i j s k e p r o i z ­vodn j e , n i j i m m a r , če n j i h o v i d e l o v n i tovariši v t o v a r n i t ega n i m a j o , k a r i m a ­j o o n i . T u j e t u d i v z r o k , d a j e e g o i z e m najmočnejši p r a v m e d p o l p r o l e t a r i a t o m u N a t e m področju bo še m n o g o de l a , k i g a bosta m a r a l i o p r a v i t i v t o v a r n i s i n ­d i k a l n a , n a v a s i p a f r o n t n a o r g a n i z a ­c i j a .

S s e k r e t a r j e m O k r a j n e g a k o m i t e j a K P S R a d o v l j i c a A l b i n o m J e n s t r l o m s v a g o v o r i l a t u d i o naši m l a d i n s k i o r g a n i ­z a c i j i . » Pes im i zem" n e k a t e r i h a k t i v i ­stov, d a j e naša m l a d i n a „nede lavna" j e odveč. T a k o so n a p r i m e r t r d i l i t u d i n e k a t e r i v R a d o v l j i c i . K o p a so p r e g l e ­d a l i , k j e se m l a d i l j u d j e ude j s t vu j e j o , so u g o t o v i l i , d a j e več k o t 90 o d s t o k o v m l a d i n e včlanjeno v r a z n a društva. P r a v t a k o j e v K r o p i , n a B l e d u i n še v m n o ­g i h d r u g i h k r a j i h radovlj iškega o k r a j a . R e s p a je, d a n a n e k a t e r i h s e s t a n k i h m l a d i n e n i b i l o . T o d a m l a d i n a j e d o ­be r k r i t i k i n zato n e m a r a dolgočasnosti i n ne „v isoke m o d r o s t i " p r a z n i h f r a z r

k i se j i h n e k a t e r i p r e d a v a t e l j i n a se­s t a n k i h še v e d n o n i s o o t r e s l i .

O b zaključku s v a se p o m e n i l a še a našem t i s k u , na t o s e m se -poslovili. Vprašanja, k i s e m j i h b i l d a n pop r e j z a p i s a l v beležnico, so b i l a n e p o t r e b n a . N a j i n p o g o v o r j e b i l prisrčen i n „b i ­r o k r a c i j a " m o j e beležnice j e b i l a o d ­več.

časa k a k o p r i p o m b o . Še p r e j , k o so to variši končali r a zgovo r , s e m z a p r o s i l tovariša J e n s t r l a , če b i m i l a h k o žr tvo­v a l k a k e p o l u r e , d a b i se p o m e n i l z n j i m o r a z n i h vprašanjih, k i se danes po j a v l j a j o v radovl j iškem o k r a j u . T o v . s e k r e t a r j e p r i v o l i l i n p o končanem p o s v e t o v a n j u v f r o n t n i p i s a r n i s v a o d ­šla n a O k r a j n i k o m i t e K P S R a d o v l j i c a .

D a so m n o g e o snovne f r o n t n e o r g a n i ­z a c i j e v radovl j iškem o k r a j u n a p r a v i l e v z a d n j i h l e t i h l ep r a z v o j , m i j e b i l o znano . T o j e p o t r d i l o l a n s k o t e k m o v a ­n j e n a čast dese t l e tn i ce O F . O t e m b i l a h k o z a p i s a l mnogo , b o d i s i i z z go rn j e s a v s k e d o l i n e b o d i s i i z B o h i n j s k e g a k o ­t a , b o d i s i i z k r a j e v p o d K a r a v a n k a m i , b o d i s i i z k r a j e v , k i me j i j o n a k r a n j s k i o k r a j . M a r s i k a j b i l a h k o z a p i s a l o g r a d n j i k u l t u r n e g a d o m a v Mošnjah a l i v . P c d n a r t u , o z g r a d i t v i postajališča v G l o b o k e m , o d e l u f r on t o v c e v v K r a n j ­s k i g o r i , o s p o m e n i k i h , k i so j i h f r o n ­tovci ! p o s t a v i l i v s p o m i n p a d l i h , i n še o d r u g i h d e l o v n i h a k c i j a h , k i j i h j e o p r a v i l a F r o n t a i n množične o r g a n i ­zac i j e . P i s a l b i l a h k o o n e k a t e r i h d r u ­štvih, k j e r se j e čutilo, d a so člani društev t u d i z a v e d n i člani O F , k a r se j e v d e l u t e h društev t u d i z r c a l i l o . T o d a o v s e m t e m n i s v a g o v o r i l a , tovariš se­k r e t a r m i j e r a j e g o v o r i l krit ično o vprašanjih, k i z adeva j o F r o n t o , , v e r ­j e tno p o načelu, d a se d o b r o o p r a v l j e ­no de lo samo h v a l i i n d a j e važnejše, d a o d s t r a n i m o p o m a n j k l j i v o s t i , k i se še v e d n o po j av l j a j o .

„Frontni o d b o r i n a v a s i b i m o r a l i o p r a v l j a t i p r e d v s e m polit ično d e l o , " j e pričel s e k r e t a r O K K P S i n p r e d s e d n i k O k r a j n e g a o d b o r a O F R a d o v l j i c a tov . J e n s t r i e i n n a d a l j e v a l : „To lmači t i b i m o r a l i s v o j e m u članstvu p e r s p e k t i v o našega r a z v o j a , ka j b o naš č lovek i m e l o d v e l i k e d e l o v n e b o r b e z a z g r a d i t e v s o c i a l i z m a . Marši k a k povprečen član F r o n t e j e še v e d n o p r e m a l o s e z n a n j e n z b o r b o z a m i r , k i j o v o d i J u g o s l a v i j a v m e d n a r o d n e m sve tu , s č imer ras t e u g l e d našega d e l o v n e g a l j u d s t v a " Res , v s ega t e ga se f r o n t o v c i p r e m a l o

o d b o r i v s e ptremaloi tolmačil i . F r o n t a se j e izživl jala vse preveč l e v p o b i r a n j u članarine, b i l a v r a z n i h g o s p o d a r s k i h

s i c e r r a z u m l j i v o , d a j e v p o g o j i h a d m i ­n i s t r a t i v n e g a s o c i a l i z m a m o r a l o b i t i t a ­k o . B r e z pomoči F r o n t e b i ne b i l o t a k r a t mogoče i z v e s t i r a z n i h o b v e z n i h o d k u ­p o v iitd. S e d a n j i r a z v o j p a j e že prešel to f a zo i n f r o n t a pos t a j a v e d n o bol j p o p o l n o m a politična o r g a n i z a c i j a . T o se občuti t u d i že n a t e r e n u . Še p r e d d o b r i m l e t o m so m n o g i f r o n t o v c i v r a ­dovl j iškem o k r a j u enačili z bo r e v o l i v ­cev z množičnimi s e s t a n k i F r o n t e , d a ­nes p a že' v s a k član O F ve , k a j j e m n o ­žični s es tanek i n k a j z b o r v o l i v c e v . Z a t o j e n a f r o n t n i h množičnih s e s t a n ­k i h v e d n o m a n j t i s t i h , k i b i n a n j i h r a z p r a v l j a l i (sfvojie osjebne odnosfe do r a z n i h (ob las tn ih u k r e p o v , k i so j i h p r i z a d e l i . F r o n t a v radovl j iškem o k r a j u pos ta ja v e d n o bo l j čista politična o r ga ­n i z a c i j a , k i se , bori i z a svoj p r o g r a m v našem j a v n e m življenju.

Čeprav j e t a k o , j e še v e d n o n e k a j t a k i h o s n o v n i h o rgan i zac i j O F , k i se še n i s o znašle. O d b o r i t e h o r g a n i z a c i j n i s o a k t i v n i , k a r p r a v go tovo v p l i v a t u d i n a članstvo. O s n o v n a n a p a k a d e l a t e h o d ­b o r o v j e v e r j e tno v t e m , k e r so n j i h o v i o d b o r n i k i s a m i p r e m a l o s e z n a n j e n n i s politično i n g o spoda r sko s i t u a c i j o i n , j e za to n e zna jo tomačiti s v o j e m u član­s t v u . P o t r e b n o b i b i l o , d a b i o d b o r n i k i m n o g o več b r a l i i n se izobraževali t e r s t e m šrili svo je obzor je .

O d p r o s t o v o l j n i h d e l o v n i h a k c i j F r o n ­t a n e bo ods t op i l a . P r o s t o v o l j n o d e l o

stvu in s tem preskrbi sebi in državi dragocenih deviz.

S R E Č A N J E ('Naslednji odlomek iz romana Ivana Ribičiča o koroških partizanih objav­ljamo v spomin na narodnega heroja

Matijo Verdnika - Tomaža) K o r e j j e v s t a l i n p o m i g n i l G r e g o r i j u ,

na j g r e z n j i m . P o v z p e i a s t a se čez r ob k o t a n j e i n s e d l a n a p o d r t o s m r e k o .

„ T a m d o l i m o r a b i t i k m e t i j a , k j e r s e m zadnjič čakal n a k u r i r j e " , j e r e k e l K o r e j čez čas. „T ja p o j d i ! Z g a n j a p r i -n e s i , če nič d r u g e g a . Tomažu m o r a m o r a n o pošteno i z p r a t i . P a t u d i j e s t i bo m o r a l n e k a j . Z a n a s j e že vseeno , če smo d a n a l i d v a b r e z j e d i . O n p a b i preveč o s l a b e l . "

G r e g i j e v s t a l . K o r e j p a ga j e še zadržal.

„Z i v i duši n e črhnii, d a smo v b l i ­žini. Še m a n j g o v o r i o t e m , d a j e T o ­maž r a n j e n . "

„Vem, v e m . . . M e boste t u k a j poča­k a l i ? "

„Ka jpak ! Sa j za zdaj s m o m e n d a b r e z s k r b i . "

G r e g i j e šel po puško, se za k r a t e k čas z a g l e d a l v spečega Tomaža i n se o d p r a v i l .

K o r e j j e šel n e k a j časa z n j i m s k o z i gozd.

„Boš v i d e l , d a se d o s t i n i s e m z m o t i l " , j e r e k e l , k o s ta se ločila. „Ves čas h o d i v t e j l e s m e r i ! N a j b o l j e storiš, d a greš do v r h a , p o t e m se boš p a že r a z g l e d a ! . P a k m a l u se v r n i ! "

G r e g i j e molče p r i k i m a l i n o d h i t e l m e d d e b l i .

K m a l u j e d o s p e l d o s t e z a O b s t a l je , se o z r l i n p r i s l u h n i l v gozd . P o t e m p a j e op re zno , i n s puško, p r i p r a v l j e n o n a

Stre l , šel p o stez i , k i j e držala v s m e r i , k a t e r o m u j e b i l p o k a z a l K o r e j .

S t e z a se j e v z p e n j a l a v e d n o bo l j s t r ­m o i n je b i l a l e m a l o i zho j ena . D r e v j e se j e j e l o redčiti i n m e d v e j e v j e m se j e v e d n o močneje s v e t l i k a l o b e l k a s t o n e ­bo. M e g l e so se že d v i g a l e , k o j e d o s p e l n a v r h , i n d o l i n a p o d n j i m se j e p r e b u j a l a v n o v d a n . Še m o t n a p l o ­s k e v Hodiškega j e z e r a j e ležala v n i ­žini i n m a l o d a l j e j e ilz m e g l e n i h k o p r e n v s t a j a l a v a s i n cesta . V e d e l je, d a b i m o r a l samo s o n c a počakati, p a b i b i l v i d e l t a m d o l i t u d i svo j d o m , s k a t e r e g a so g a p r e g n a l i . I n še n a p r e j b i v sončni luči z ab l e s t e l e g l o b o k e v o d e V r b s e g a j e z e r a i n za n j i m i b i v s t a l i r o b o v i celovških s t r eh . B r a d o j e n a s l o n i l v d l a n i i n se z a m i ­s l i l v sve t p o d seboj i n v čas, k o se bo v r n i l v d o l i n o . . . .

I z g o z d a se j e o g l a s i l o t r k a n j e žolne i n g a z d r a m i l o i z m i s l i . V s t a l je, t r d n o z g r a b i l puško, i n se ob r o b u gozda s p u ­s t i l n a v z d o l . Znašel se j e b i l že : n e več daleč, t ako j z a g o z d o m j e m o r a l a b i t i k m e t i j a . P o k r a t k i h o j i j e n a l e t e l n a stezo, k i j e b i l a d o s t i bo l j sho j ena k a k o r p r e j ­šnja. S k o r a j go tovo j e držala n a r a v n o s t k hiši, k a m o r j e b i l n a m e n j e n . Šel j e da l j e i n se u k v a r j a l s a m se seboj i n s s v o j i m i m i s l i m i . N e n a d o m a p a j e o b ­s t a l , se z d r z n i l i n o d r e v e n e l . . . N a stez i , n e več daleč od n j ega , je z a ­g l e d a l štiri nemške v o j ake . T i h o , op r e z ­n o i n v v r s t i d r u g z a d r u g i l so šli p r o t i n j i m u z n a s t r e l p r i p r a v i j enimii ' p u ­škami v r o k a h .

P r e p o z n o j e b i l o , d a b i se j i m še u t e g n i l s k r i t i . P r v i g a j e že o p a z i l . O b s t a l je, b l i s k o v i t o d v i g n i l puško i n n e k a j k r i k n i l o n i m t r e m .

G r e g i j a j e o sup l o s t o m r t v i l a s a m o z a h i p . K o p a se j e o v e l j e p l a n i l z a s m r e k o o b stez i , še p r e d e n so u t e g n i l i s t r e l j a t i .

„ W e r d a ! ? " j e o d j e k n i l o po gozdu . G r e g i j e počasi p o t e g n i l puško k s eb i

i n n a r a v n a l cev p r o t i l j u d e m v z e l e n i h u n i f o r m a h .

T i s t i , k i j e z a k l i c a l , j e še v e d n o r a z -koračen i n s p o g l e d o m , u p r t i m p r o t i G r e g i j u , s t a l n a s tez i .

G r e g i j u j e d r h t e l a r o k a i n čutil je , k a k o r d a m u srce s i l i v g r lo . V e d n o močneje p a g a j e p r e v z e m a l a e n a s a m a m i s e l , e n s a m s k l e p : ž i v j i m n e s m e p r i t i v r o k e . . .

V o j a k , še v e d n o nepremičen s r e d i steze, g a j e še e n k r a t p o z v a l .

T eda j se j e G r e g i že z b r a l i n u m i ­r i l . P a na j s t r e l j a ! Sa j n i b i l o t a k o b r e z u p n o — samo štirje so b i l i i n l e puške so i m e l i ; n o b e n e g a d r u g e g a orožja n i b i l o v i d e t i p r i n j i h . C e pode r e p r v e g a , bo mogoče i m e l t o l i k o časa, d a se p o m a k n e m a l o više v h r i b . I n t a k o se bo m e d s t r e l j a n j e m u t e g n i l u m i k a t i , d o k l e r n e bo našel p r i l i k e , d a i z g i n e v go zdu . S a m o čim d a l j e proč o d k r a j a , k j e r leži r a n j e n i Tomaž ! Č im d a l j e — p a če b i ga p r e g a n j a l i v e s d a n . S a m o to j e v e d e l , v s e d r u g e m i s l i so i z g i n i l e . P o ­m o l i l j e puško i z z a d e b l a i n s k r b n o p o m e r i l .

O n i so najbrž u g a n i l i n j e g o v o n a ­m e r o . P o s k r i l i so se z a d e b l a .

G r e g i j e v i d e l , k a k o se je z a smreč­j e m z g a n i l o . . . N a s p r o t n i k o v o orožje ga j e i s k a l o . K rčev i t o j e s t i s n i l puško. S a m o ž ivega ne ! Še p r e d e n p a j e s p r o ­žil, j e p o p u s t i l k o p i t o i n p r s t m u j e z d r s n i l s p e t e l i n a ; o s u p l o j e p r i s l u h ­n i l . . . N e k d o o d o n i h j e d r u g e m u n a ­ročal, na j se s p l a z i v iše v h r i b . Razloč­

n o j e slišal, d a j e g o v o r i l — s l o v en ­sko . .

P o l a s t i l o se ga j e r a z b u r j e n j e , d a se j e sko ra j d v i g n i l ' i n g l a s n o vprašal: • „He j , k d o p a s t e ! "

M o l k . Čez čas šele se j e o g l a s i l o i z z a d eb l a .

T u d i v g l a s u onega j e b i l o preseneče­nje .

„ M i . . . P a pove j t i , k d o s i ! " V G r e g i j u so se mešali d v o m i z z a ­

čudenjem. „Zakaj j a z? . . . P o v e j t e v i ! " O n i so se m e d seboj n e k a j t i h o p o ­

s v e t o v a l i . O čem, tega G r e g i n i slišal. P o t e m se j e o g l a s i l t i s t i k o t p r e j : „Če s i S l o v enec , se n a s n i t r e b a b a t i .

T u d i m i s m o . " G r e g i j e p o s t a j a l neodločen. N e z a u p a ­

n j e se j e mešalo s presenečenjem. K a j t i l j ud j e , k i s l o v e n s k o zna jo , p a v švab-s k : h u n i f o r m a h v goro hod i j o , n e mo r e j o i m e t i d o b r i h n a m e r .

P a j e že g l a s n o p r e d l a g a l o n i : »Pogovor imo s e ! " G r e g i j e v i d e l , d a je u m a k n i l puško;

g o v o r i c a p a j e i z d a j a l a domačina. „ I z t e h k r a j e v smo, če t i j e t o do ­

v o l j . " „So ldat i? " j e vprašal G r e g i s p o u d a r ­

k o m . „ H m . . . K a k o r se pač v z a m e . " G r e g i j u se j e posve t i l o . „Dezerterj i? . . . " j e vprašal i n nape to

pričakoval o d g o v o r a . » Pove j n a j p r e j , k d o s i , " se j e o n i

s k o r a j u j e z i l . „Samo sprašuješ!" Z a h i p se je G r e g i še o b o t a v l j a l , p o ­

t e m p a t v e g a l : „Part izan s e m ! " j e odločno p o v e d a l .

B i l j e že čisto m i r e n . ^ t e m i l j u d m i j e b i l o s i c e r r e s čudno; p r e p u s t i l p a se j e občutku, 'da n e v a r n o s t i n i več.

„Partizan? . . . Hudiča ! " O n i j e u m o l ­k n i l , čez čas p a j e r e k e l , k a k o r d a s e o b o t a v l j a : »Saj smo m i p r a v z a p r a v t u ­d i . "

„Kako — p r a v z a p r a v ? . . . ? " „ T a k o ! " „ N e r a z u m e m . A l i ste, a l i p a n i s t e ,

ne p a — p r a v z a p r a v ! " „Boš že r a z u m e l , k o se p o g o v o r i m o

do k r a j a . S i s a m a l i v a s j e v e č ? " G r e g i i z vprašanja n i m o g e l povzet i , ,

a l i m u n a s t a v l j a pas t a l i j e vprašal k a r tako . . O b o t a v l j a l p a se n i z odgovOk-r o m .

»Dvajset n a s j e " , j e o d v r n i l . „ M i s m o štirje. To r e j n a m l a h k o z a ­

upa te , k o v a s j e t o l i k o več k a k o r n a s . Če t i j e p r a v — t i a l i p a k d o d r u g i o d v a s na j g re p o l p o t i k n a m , j a z p a b o m šel p o l poti; d o vas . Puško l a h k o p u s t i m t u k a j . . . "

G r e g i j e za h i p o k l e v a l . T o d a — d o noči v e n d a r n e mo r e j o t a k o l e čepeti z a s m r e k a m i .

„Dobro; p r i d e m . Puško p a l a h k o v z a -meš s seboj . Sa j b i b i l o n e u m n o , če b i k a j poizkušali. D v a m i t r a l j e z a i m a m o . S i r a z u m e l ? "

P o l g l a s n o j e n e k a j m r m r a l , k a k o r b i k o m u k a j naročal.

I n k o j e s t o p i l i z svo j ega skrivališča, se j e n a d r u g i s t r a n i p o j a v i l v i s o k , še m l a d v o j ak , i n m u šel n a p r o t i ; v n j e ­g o v e m p o g l e d u j e b i l o dobrodušno z a ­čudenje, k a k o r b i molče spraševal šib­k o G r e g i j evo pos ta v i c o : p a ste v s i p a r ­t i z a n i — tolikšni? . . . V p r i m e r i z n j i m j e b:'l G r e g i r e s k a r nebog l j en .

P o d a l a s ta s i r o k e . »Dosti n e u t e g n e m " , j e r e k e l G r e g i .

„ V p a t r u l j i smo i n v r n i t i se m o r a m o v b a t a l j o n . Brž pove j , k a r imaš."

„ V ba t a l j on? . . . " j e z a t e g n i l v o j a k i n

Ljudsko izobraževanje v kranjskem okoliškem okraju P r o c e s l j u d s k e g a izobraževanja g r e uspešni, k j e r n i o v i r a p r i m a n j k o v a n j e

s vo j s t v eno pot, pogo jeno z družbenimi v p l i v i . T a r a z v o j n a pot n a najlepši n a ­čin dokazu j e , d a se k u l t u r a , p o l i t i k a i n gospodars t vo n e da jo ločitii, temveč, d a eno d r u g o p o d p i r a , o z i r o m a od n j e z a -

učiteljskega k a d r a a l i p r o s t o r ov . P r e g l e d n i c a z a mesece o k t o b e r - de ­

c e m b e r o izobraževalnih tečajih i z k a -

tečaj d e l a l k a k o r r e d n a kmečka šola po p r e d m e t n i k u , p r i l a g o j e n e m k r a j u . T u p a d a največj i d e l b r e m e n a n a učitelj -stvo, k a r p a z n a p r e b i v a l s t v o d o b r o

Ali je železnica kaj pomislila, ko je zvišala cene mesečnih kart

zu j e v 19 tečajih (od d r u g o d n i še s t a - c e n i t i i n daje t e m učitel jem t u d i z a -tističnih poda tkov ) 651 o b i s k o v a l c e v , o d služeno p r i z n a n j e . V s e p o h v a l e so v r e d

V z a d n j e m času so b i l i v jeseniški že­l e z a r n i občni z b o r i s i n d i k a l n i h podruž­n i c . N a t e h s e s t a n k i h so r a z e n o r g a n i ­z a c i j s k i h vprašanj r a z p r a v l j a l i t u d i o

dos le j r a z e n očeta v o z i l i s k o r o i z v s a k e d e l a v s k e družine po e n a l i d v a d i j a k a v jeseniško g i m n a z i j o .

A l i je železnica p o m i s l i l a , d a z a r a d i v i s i U g o d e n r a z vo j 'zobraževanja samo tega 550 žena i n dek l e t . V t eh tečajih ne t u d i gospod in je , k i uče k u h a n j a a l i najnovejših u k r e p i h z v e zne v l a d e i n z a - podražitve mesečnih k a r t g r o z i p o m l a d i dokazu j e , d a j e l j u d s t v o v p o g l e d u r e ­ševanja t eh p r o b l e m o v ^ k t i v n o .

P o m a t e r i a l n i h ruševinah i n r a z b i t j u šolstva j e v l e t u 1945. n a s t o p i l o v p r a ­šanje, k a k o n a najhitrejši način n a d o k ­n a d i t i p r i m l a d i n i p r i m a n j k l j a j v z n a

j e b i l o 1719 u r p r e d a v a n j . Z današnjim s t a n j e m izobraževalnih

tečajev m o r e m o b i t i do n e k e m e r e za-

šivanja i n vzdrže do lge u r e p r i p o u k u s e d a n j u L j u d s k e skupščine. g o s p o d i n j s k i h p r e d m e t o v .

Izobraževalni tečaji so najuspešnejši d o v o l j n i . R a z v e s e l j i v a j e v e l i k a težnja l i s t i , k i pospešujejo p r o i z v o d n o sposob-žema po praktinči i n k u l t u r n i i z o b r a z b i . P o t r e b n o j e l e še več o r g a n i z i r a n o s t i v

T e k m o v a n j e n a čast 10. ob l e tn i c e J A je t u d i v Ratečah za v z e l o v e l i k r a z m a h .

O d b o r Z B j e p o k a z a l o s t a l i m odbo-

n j u . Z a šoloobvezno m l a d i n o se j e d a l o tečajih s a m i h ; d a bo v s a k izobraževalni to u r e d i t i s p o u k o m . Z a m l a d i n o pa , k i j e v v o j n i h l e t i h dovršila 14. le to , j e b i l o d r u g o vprašanje. T a k o so se začeli p r v i tečaji p o o s v o b o d i t v i , t a ko i m e ­n o v a n i tečaji za d o p o l n i t e v osnovnošol­s k e i z ob razbe . T i tečaji so ž ivahno de ­l o v a l i v z i m i 1945-46, pozne j e so i z g u ­b i l i n a privlačnosti, k e r j e b i l z a od ras l o m l a d i n o pos topek preveč šolski. O d l e ta 1946 p a je z a n i m a n j e z a tečaje popuščalo i n beležimo n o v p o r a s t šele v l e t u 1949-50, k o j e d e l a l o n a k r a n j ­s k e m področju 41 tečajev s 1.160 tečaj­n i k i V e n d a r b i b i l o napačno m i s l i t i , d a v t e h l e t i h tečajev n i b i l o T a l e t a so b i l a obdob j e najrazličnejših tečajev za izvrševanje p o k l i c e v ( t r g o v s k o - a d m i n i -s t r a t i v n e s t roke , priučitev o b r t n i h p a ­n o g itd) . M o b i l i z a c i j a d e l o v n e s i l e j e t a k r a t z a j e l a t u d i v e l i k d e l podeželske m l a d i n e i n jo vključila v s i s t em šolanja za p o k l i c .

O d l e ta 1950 pa s topa jo težnje po i z ­o b r a z b i z l a s t i n a podeželju v i d n o v ospred je . M a r s i k j e so žene s a m e o r g a ­n i z i r a l e gospod in j ske , šivil jske tečaje, tečaje za ročna de l a i t d . Pož iv i lo se j e t u d i z a n i m a n j e za osta le predmete: , z a slovenščino, računstvo i t d .

V l e t u 1951. p a opažamo v e l i k i n t e r e s z a g o s p o d a r s k e p r edme t e . V z v e z i s sp ros t i t v i j o kmečkega t r ga , t e n de n c e po boljši o b d e l a v i z em l j e i n z a r a d i z a n i ­m a n j a za zadružni način gospodar j en ja , i m a m o d a n e s tečaje, k j e r se o b r a v n a ­va j o t u d i kmečke g o s p o d a r s k e panoge . T o se vrši s i c e r še v manjši m e r i , s a m r a z v o j g o s p o d a r s t v a p a bo t e r j a l p o g l a ­b l j an j e k m e t o v v k m e t i j s k e panoge .

Letošnja, b i l a n c a izobraževalnih teča­j ev j e dos le j z a d o v o l j i v a . N a s p r o t i 18 g o s p o d i n j s k i m i n 3 občeizobraževalnim tečajem s 380 udeleženci v p r e t e k l e m i e tu , p o t e k a točasno 24 tečajev (nekaj j i h j e že zaključilo: S k o f j a L o k a , P r e ­kos i je, G o r e n j a vas) .

O k r a j n i l j u d s k i odbo r j e u v i d e l p o ­trebo p o liizobraževanju v k m e t i j s k i h •''' 'rokah i n j e v p r e t e k l e m l e t u u s t a n o ­v i l kmečko-gospodinjski tečaj, p r a v i l -nejše — i n t e r n a t s k o u r e j e n o kmečko go spod in j sko šolo v N a k l e m , k j e r p r e ­d a v a najboljše s t r o k o v n o osebje.

Z e l o d o b r i tečaji p o o b i s k u i n k v a l i ­t e t i p r e d a v a n j so t u d i v G o r e n j i v a s i , Olševku, B u k o v i c i , L o m u , Šenčurju i n Žritrth. B r e z d v o m a so t u d i d r u g o d

nost t e r k u l t u r n o r a z g l edanos t naših kmečkih l j u d i . T a k i h tečajev j e . ž e več, s t r e m i m o , d a bodo v s i t a k i !

S tesnejšo povezanostjo z OF bodo v Ratečah dosegli še večje uspehe

P r o s v e t n o društvo se je m e n d a z d r a -

Prejšnji t eden p a so g o v o r i l i n a se ­s t a n k i h v jeseniški železarni največ o n o v i h t a r i f a h , k i j i h j e p o s t a v i l a želez­n i c a z a d e l a v s k e i n nameščenske m e ­sečne vo zovn i c e . N o v p r edp i s , k i j e s to­p i l v v e l j a v o čez noč, j e v z b u d i l m e d d e l o v n i m k o l e k t i v o m o g r o m n o k r i t i k e . Spraševali so se, če j e železnica s p l o h ka j p o m i s l i l a , k o j e zvišala cene m e ­sečnih k a r i .

N a d e l o v jeseniško železarno se d n e v n o v o z i 2105 l j u d i n a p r o g a h i z K r a n j a , Rateč i n P o d b r d a . Dos l e j so t i d e l a v c i plačevali železnici mesečno več

m i l o i z z i m s k e g a span j a . N a p o b u d o k o t 2 30.000 d i n , po n o v i t a r i f i p a bodo d v e h , t r e h tovarišev, se j e de lno p o p r a - m o r a l i p lačevat i 'mesečno o k r o g 1 m i l i

r o m , k a k o j e t r e b a d e l a t i . N a predvečer v i l oder . Šušlja se, d a so začeli neka j j o n 200.000 d i n . P o n o v e m p r e d p i s u 29|. n o v e m b r a j e p r i r e d i l p r o s l a v o s k r a t k i m g o v o r o m i n i g r o „Raztrganci" . O b n a b i t o p o l n i d v o r a n i , j e p r o s l a v a o d ­lično uspe l a . N a d a n 29. n o v e m b r a j e b r e z kakršnekoli pomoči višj ih f o r u m o v i z v e d e l o d k r i t j e s p o m e n i k a p a d l i m bo r ­c e m N O V . K d o r j e p r i s o s t v o v a l t e m u o d k r i t j u , j e m o r a l p r i z n a t i , d a t a k e g a p r a z n i k a še n i b i t o v Ratečah i n t u d i po d o l i n i ne. V s e p r i z n a n j e p a zasluži p r i t e m o d k r i t j u p r e d s e d n i k K O Z B R a ­teče tov. Kerštanj A n d r e j , k i j e de l o v o d i l . P o o d k r i t j u j e b i l a v p r o s t o r i h „Ja lovca" v e s e l i c a s srečolovem, k i je l j u d i r a z v e s e l i l a , d a je v r e s n i c i v s a k d o i m e l i n t u d i p r a z n o v a l t a p r a z n i k . D a r l j e je o d b o r Z B 16. d e c e m b r a o r g a n i z i ­r a l p a r t i z a n s k i marš i z v a s i do k r a j a p r i T a m a r j u , k j e r je b i l a u s t a n o v l j e n a O F za Rateče. T a m j i h j e p o z d r a v i l tov . Kajžar J a k o b , n a t o p a so s k u p n o odšli v d o m „P lanica" n a m i t i n g . N a d a n J A j e odbo r Z B p r i r e d i l svečano p r o s l a v o s k r a t k i m g o v o r o m , r e c i t a c i j a m i i n s k i -optičnimi s l i k a m i i z N O V . P r o s l a v a j e dob ro u s p e l a , z l a s t i skioptične s l i k e so l j u d e m uga ja le . V nede l j o , 23. d e c e m b r a , so se v s i n a g r a j e n c i ()6 tovarišev) , k i so b i l i o d l i k o v a n i z m e d a l j a m i , pridružil i o s t a l i m domačinom i n Blejčanom, k i so A n t o n u " K u r i š i č i o b i s k a l i nase graničarje v k a r a v l a h i n j i h t a m t u d i o b d a r o v a l i . Tako v i d e l n a k a r a v l i I i n I I m e d Blejčani t a j n i ­k a M L O , p r e d s e d n i k a . Z B B l e d , s ek r e ­t a r j a k o m i t e t a i n d ruge , k i so vese lo p e l i i n p l e s a l i k o t K n o j e v c i . O s t a l a r a -teška s k u p i n a j e odšla n a t r ome j o (Peč) ,

študirati, m e n d a n e k o Jurč'-čevo d r a - m o r a , p j 0 d j e t j e plačati d e l a v c e m r a z -mo . Žel imo, d a b i društvo ne zaspa lo , l i k o > k i n a s t a n e n a d 600 d i n plačane k e r v emo , d a s i vaščand žele k u l t u r n i h m C s e č n e k a r t e . T a k o b i železarna m o -p r e d s t a v ! r a i a p]ašati železnici z a d? l a v c e , k i se

A F 2 j e t u d i p r i j e l a r e s n o z a de lo . voz i j o Z v l a k i l e 42.000 d i n , os ta lo V p r i z o n i l l i bodo t u d i otroško i g r o „Sne- o g r o m n o b r e m e p a b i m o r a l i n o s i t i d e -guljčica". L e t a k o n a p r e j ! l a v c i S i im i . O m e n i m o na j še, d a so der

P e v s k o društvo j e s s v o j i m h a r m o n i - l a v c i , k i se v o z i j o i z z g o r n i e s a v s k e do-j e m 29. n o v e m b r a zope t začelo t r e n i - l i n e , i z b o h i n j s k e g a k o t a i n i z K r a n j a rat i i svo je g lasove . T o d a , z d i se m i , d a do 14 u r d n e v n o z d o m a s a m o z a r a d i bo os ta lo p r i t e m . A l i n i škoda? Sa j s l a b i h i n za J e s e n i c e do c e l a nemogočih j e p e s e m v e n d a r l e nos i l e c k u l t u r e ! Z a t o železniških zvez . l e kvišku g lave , p e v c i ! V bo j , k o t so Podraži le p a so se t u d i dijaške m e -šli p a r t i z a n i z a s vobodo ! sečne k a r t e , k a r p r a v go tovo n e v p l i v a

P l a n i n s k o društvo j e a g i l n o . I m a s icer dob ro n a r a z v o j naše m l a d i n e . K o l i k o v e l i k e težave z o s k r b o v a n j e m svo je koče o t r ok d e l a v c e v i z jeseniške železarne m i s l i l o . O b zaključni p r o s l a v i so tečaj-

jcseniški železarni f l u k t u a c i j a d e l o v n e s i l e , k a r p r a v gotovo n e bo v k o r i s t našega gospodars t va . L j u d j e s i bodo i s k a l i zaslužka d o m a a l i v bližnji do ­mači o k o l i c i . O t e m je razmišl jal t u d i d e l a v s k i svet jeseniške železarne i n p r e d l a g a l , d a b i se t a p r e d p i s s p r e m e ­n i l vsa j v t o l i k o , d a b i pod je t j e p o v r ­n i l o d e l a v c e m i n uslužbencem p o l o v i c o z n e s k a z a mesečno v o z n o k a r t o .

U S P E L I Z O B R A Ž E V A L N I T E Č A J V G O R E N J I V A S I

V nede l j o 6. j a n u a r j a so v G o r e n j i v a s i zaključili g o s p o d i n j s k i izobraževal­n i tečaj, k i j e t r a j a l d v a meseca i n ga je o b i s k o v a l o 21 d e k l e t i z 5 K L O .

Z n a n j e , k i so ga p r i d o b i l e , so tečaj­n i c e p r i k a z a l e n a lepo u r e j e n i r a z s t a v i . Oči o b i s k o v a l c e v so> se u s t a v l j a l e n a najrazličnejšem d r o b n e m p e c i v u , t o r t ah , p a t u d i n a prtičih, b l a z i n a h i n o b l e k a h . D e k l e t a so se v tečaju t u d i splošno i zo ­braževale. I z p o p o l n i l e so se v s l o v e n ­ščini, računstvu, z d r a v s t v u , l e p e m v e ­d e n j u i n še v marsičem d r u g e m . S e s t r i P i p a n o v i , d r . Gregorčič, tov . Ušenični-k o v a , tov . Krapš i n d r u g i so žr tvoval i prece j časa, d a b i d e k l e t a čim bo l j i z o ­b r a z i l i . D a j e tečaj r e s l e p o u s p e i , do ­k a z u j e m e d d r u g i m t u d i p r i j a v a 20 de ­k l e t z a p r i h o d n j i tečaj.

T u d i n a k u l t u r n o vzgo jo j e v o d s t v o

v T a m a r j u , t o d a t u d i t o bodo p r e m a g a l i , ne bo m o g l o posečati g i m n a z i j e , k e r ve -saj i m a društvo s tare i n m l a d e p l a n i n - čina de l a vcev , k i se v o z i j o n a Jes en i c e , ce, k i vedo, k a j j i m n u d i j o gore, k j e ne bo z m o g l a t o l i k o d e n a r j a z a šolanje j e d o b i t i najlepši m i r . Želeti b i b i l o več s v o j i h o t r ok . V e d e t i m o r a m o , d a večina alpinističnih p r e d a v a n j i n skioptičnih t eh d e l a v c e v zasluži povprečna 3 do

niče u p r i z o r i l e d v e e n o d e j a n k i , s p e v ­s k i m z b o r o m p a so dokaza l e , d a so t u d i dob r e pevke .

P r a v b i b i l o , d a b i se t u d i n a d a l j e u d e i s t v o v a l e v kulturno-umetniškem

s l i k naših gora . 4 tisoč d i n a r j e v n a mesec i n d a so se živl jenju.

Težko življenje beguncev v Avstriji P r e d n e d a v n i m j e b i l a p r e d o k r a j n i m sp ro tno , k o t g a n e k a t e r i p r i n a s h v a

sodiščem v R a d o v l j i c i r a z p r a v a p r o t i l i j o . " radodarne^ši k m e t j e plačajo t u d i več. T e r s e g l a v j e n a p r i m e r zaslužil v t r e h

Res , p r o p a g a n d a o l e p e m živl jenju d n e h 30 šilingov, p a še te j e d o b i l s „ tam p r e k o " j e razširjena z l a s t i n a B l e - p r e t v e zo , d a g r e o b i s k a t z n a n c e v C e -d u i n v n j e g o v i o k o l i c i . Z a r a d i t e ga j e l ovec . V C e l o v c u j e i m e l srečo, d a se b i l o o d t u t u d i največ pobegov . Ubež- Je ses ta l z o s t a l i m i . P r a v t a k o ko t o n , n i k i , k i so se v r n i l i , p a so n a r a z p r a v i s ° * « n a d „ l ep im" ž iv l jenjem r a z o -

h o m a p o b e g n i l a m a j a 1951 p r e k o me j e r a z g a l i l i lažno p r o p a g a n d o . A n t o n K u n - čaraLi t u d i os ta l i . S k l e n i l i so, d a p o -v A v s t r i j o . O m e n j e n i t r i j e m l a d i n c i so šič i n M i r k o T e r s e g l a v s ta pripovedo»- begne jo naza j v d o m o v i n o . T o d a t o k r a t

i z G o r i j p r i B l e d u , M i r k u T e r s c g l a v u i z Z a s i p a i n S t a n k u K o k a l j u ( k i p a j e b i l odso t en i n se bo m o r a l z a g o v a r j a t i pozneje ) . T a s k u p i n a j e p o d v o d s t v o m Jožeta Pečarja i z P o d

od tem na P n d k n r r p n s i ^ aVdlo V s e č e z n e k a J m e s c c o v pribežali naza j i n v a l a o s v o j e m razočaranju, k i s ta ga n i so i m e l i sreče. O b l a s t i v A v s t r i j i so s k n n i n o n h d n r n v a i p naš i ernrdćarie k o t p r a v i j o , b i sei r a d a v r n i l a t u d i o s t a l a t a m doživela i n k o t g a doživl jajo v s i , J i h u j e l e i n m o r a l i so p r e s e d e t i mesec

a r ] 0 A : ~ — ^ „ - i - «.: ~ J . • d n i v z a p o r u . Se l e d r u g i beg se j i m j e skup ine so o b d a r o v a l e naše g r a m i n j i m s t e m d o k a z a l e spoštovanje, z a ­u p a n j e i n l j u b e z e n v i m e n u naših l j u d i

Smučarsko društvo j e v začetku d e ­c e m b r a r a z d e l i l o najboljšim p i o n i r j e m iz l a n s k i h t e k e m n a g r a d e ' n d i p l o m e v v r e d n o s t i p r e k o 5000 d i n , k a r je za t ak o vas v e l i k o . D a l j e s i je društvo u r e d i l o društvena sobo.

d v a m l a d i n c a i z pobeg l e s k u p i n e , a s i n i s t a u p a l a .

k i pobegne jo i z d o m o v i n e . T a k o j p r e h o d u me j e so j i h tamkajšnje o b l a s t i posrečil. V r n i l i so se po p o t i , p o k a t e r i

V štnftirski zadrugi le ni tako slabo, kakor se govori Prav zadnje dni smo lahko brali v

Časopisju in poslušali radijska poro­čila o delu kmečko delovne zadruge v Šenčurju. Vse vesti so bde zelo nega­tivne. Hotel sem se prepričati, če je Vse to res, ali pa se morda ponavlja obtožba tega ali onega površnega opa­zovalca.

Res da zadružnikov ne morem po-

menjave zemljišč, da bi tako prišli do večjih kompleksov orne zemlje. Za spo­mladansko setev so že napravil i načrt, po katerem bodo manjša zemljišča zdru­žili, in tako traktor bolje izkoristili.

Vse to prizadevanje dokazuje, da šen-čurskim zadružnikom ne manjka za­družne zavesti, in da pomanjkljivosti ne bo težko odstraniti, če bodo obisko-

K e r n e k a t e r i še sanja jo o „ l epem" ž i v - z ap r l e . Zasliševali so j i h i n prevažal i so prišli i n se j a v i l i v a r n o s t n i m o r g a -iz z a p o r a v zapor , d o k l e r se n i s o znašli n ° ™ . T i so j i h že po neka j d n e h s p u -v B e l j a k u . T a m so j i h zasliševali A v - s M i n a svoboda . Z a svo j e k a z n i v a d e -s t r i j c i i n Anglež i , k i so h o t e l i z v e d e t i i a n i e s o se z a g o v a r j a l i s svobode i o n j i h vse mogoče p o d a t k e o jeseniški Sodišče j e b i l o u v i d e v n o i n j e sod i l o železarni. Spraševali so j i h , k d o j e član ze lo m i l o . I z r e k l o j e s a m o pogo jno k a -K P J , k d o i n k a j so m o j s t r i , k d o i n k a j z e . n 6 mesecev z a p o r a za d o b o d v e h let . j e d i r e k t o r i t d . P o zasliševanju so j i h Bivša ubežnika s t a k a z e n s p r e j e l a i n p o s l a l i v taborišče, k j e r j e naše ubež- v e se l a z a p u s t i l a sodišče, n i k e do l e t e l o še večje razočaranje; i z Naše b r a l c e bo z a n i m a l o p r a v go tovo , taborišča n i so s m e l i , h r a n a j e b i l a s l a - k a k o ž iv i jo o s t a l i naši ubežniki v A v -ba , c i ga re t n i s o i m e l i , ležali so n a s l a - s t r i j i . O d g o v o r j e p r e p r o s t : v e l i k a v e ­rni. C e j-ei k d o p r i n e s e l s seboj ka j d e - čina j e razočarana n a d tamkajšnj im n a r j a , ga j e l a h k o z a m e n j a l i n s i k u p i l ž iv l jenjem ko t naša d v a p r i m e r a . M n o g i c igare te , k i p a so ze lo drage. S r e d n j a b i se r a d i v r n i l i , a se bo j i j o k a z n i , v r s t a c i gare t s tane o d pet do šest šilin- Z a v e d a j o se, d a j e n e d o v o l j e n p r e s t o p

l j e n j u v t u j i n i , s m a t r a m o z a po t r ebno , d a prikažemo s l i k o življenja naših b e g u n ­cev v A v s t r i j i . N a vprašanje s o d n i k a , z aka j so p o b e g n i l i , j e o d g o v o r i l Kunšič i z Z a s i p a : „Se s a m n e v e m z a k a j . P e ­čar, k i nas je o r g a n i z i r a l i n t u d i v o d i l čez mejo , n a m je p r i p o v e d o v a l , k a k o l e ­po j e v A v s t r i j i i n k a k o d o b r o j e t a m , d a i m a s o r o d n i k e n a o n i s t r a n i , d a n a m bo i z p o s l o v a l i z v r s t n e službe i n d a s i b o m o l a h k o že v d v e h m e s e c i h k u p i l i a v t o . . . " Z v t e h besedah v i d i m o , d a j i h je v o d i l p r e k o me j e a v a n t u r i z e m , k e r so bi l i i d o m a p r e s i t i k r u h a , k o t p r a v i n e k i s l o v e n s k i p regovor . V z e m i m o n a p n m e r M i r k a T e r s e g l a v a , k i j e d e l a l gov, najslabša v r s t a 3.20 šilingov. T o d a m e j e k a z n i v . L e m a l o j i h je, k i i m a j o

hvaliti glede delovnih skupin: vse prej valci, k i prihajajo bodisi iz O L O , bo-kakor vzorno so organizirane. Ne mo-r e m j ih niti pohvaliti, da so bili vest-n i pr i oddaji mleka. Še marsikaj j im *ahko očitamo, vendar je v tej zadrugi ttekaj, kar ne najdeš povsod: vsi za­družniki se resno trudijo, da bi delo ^boljšali in napake iz preteklosti od­pravili.

Zadruga je majhna, zemljišča raz­nesena, vrh tega pa ima premalo ži-

disi z okrajnega zadružnega sklada, ne­koliko manj „zapeti" in uradni. Pogo­vorimo se s kmetom tako, kakor je kmet vajen!

Veliko slabše pogoje za razvoj kme­tijstva imajo zadruge v Podreči, Bregu in v Godesiču, čeprav je njih go­spodarska osnova boljša. V teh zadru­gah je dosti manj zadružne zavesti, še celo pa v Podreči, kjer je očito tudi

vUie. Prav to je glavni vzrok, da delo saboterstvo, o čemer v Šenčurju ni go **e poteka tako, kakor bi moralo. Pre- vora c*jšnjega dela težav pa se bodo zne­bili v najkrajšem času. Naročili so že traktor, za hlevski gnoj so "zaprosili vojaško enoto, s posameznimi privat­nimi kmeti pa se dogovarjajo glede za-

Več zanimanja za zadrugo v Šenčurju in predvsem dobrohotnih in koristnih nasvetov, pa bomo kmalu vsi zado­voljni z njo.

A . Babic

v jeseniški železarni. S a m je p o v e d a l , d a j e v železarni zaslužil 4 do 5 tisoč d i n mesečno. R a z e n t ega je p r e j e m a l še v s e os ta l e d o d a t k e , ž ivi lske n a k a z n i ­ce i n i n d u s t r i j s k e bone. K e r j e še m l a d (saj še v o j s k e n i služil) i n s a m s k i , j e i m e l z a ž iv l jenje odlične pogoje. C e b i z n a l varčevati , b i se m u d o m a l a h k o m n o g o pre j uresničila želja, d a b i p r i ­šel d o a v t o m o b i l a k o t v i n o z e m s t v u . T u ­d i o s t a l i n i s o p r e d p o b e g o m s labo ži­v e l i . I m e l i so dob r e službe i n d o b e r zaslužek. T o so s p o z n a l i k m a l u po p o ­begu v A v s t r i j o , k j e r so se srečali s težkim živl jenjem, k i ga ž iv i t a m ve­čina ubežnikov.

N a vprašanje j a v n e g a tožilca, z aka j so se v r n i l i , j e p r i p o v e d o v a l T e r s e g l a v :

vse to še n i b i l o na jhu j e . Najhujše r a - t o l i k o p o g u m a , d a se n e bo j i j o k a z n i , zočaranje j e b i l o ponižanje n j i h o v e g a i n k i vedo, d a bodo po p r e s t a n i k a z n i človeškega d o s t o j a n s t v a . zopet p o p o l n o m a s v o b o d n i i n e n a k o -

P r i nas i m a m o večkrat živinske se j - p r a v n i l j ud j e , me . V taboriščih ubežnikov p a so s e j m i Ž iv l jenje naših ubežnikov v A v s t r i j i z l j u d m i v s a k t o r e k i n pe tek . Ubežniki je težko. V A v s t r i j i v l a d a v e l i k a b r e z -so najcenejša d e l o v n a s i l a , k i jo k a j pose lnost . Naši ubežniki na jde j o d e l o r a d i na j ema jo skopuški kme t j e . I n n a l e p r i k m e t i h , k i ubežnike l a h k o b r e z -t a k e m s e j m u l a h k o k u p i j o človeka za 15 brižno izkoriščajo. C e b i z a p o s l i l i a v -šil ingov. 15 ši l ingov s tane namreč ubež- s t r i j s k e b re zpose lne de l a v c e , b i j i h m o -n i k o v a l e g i t i m a c i j a , k i p a je n e p r e j m e r a l i plačati po u r e d b a h , ubežnike p a i n n o s i ubežnik, a m p a k k m e t , k i j e z a - l a h k o plačajo po s vo j i v o l j i . T u d i če j i m p o s l i l ubežnika. B r e z l e g i t i m a c i j e p a se n e da jo ra zen h r a n e ničesar, n e b o n e moreš s vobodno g i b a t i i n t a k o se k m e t e nihče k a z n o v a l . A l i i m o r d a n i t o ubežnik s p r e m e n i ne samo v k m e t o - n o v o suženjstvo? v e g a h l a p c a , a m p a k v popo lnega sužnja. Ubežniki m o r a j o d e l a t i p r i k m e t i h o d Plači lo z a d e l o j e k a j različno i n j e štirih z ju t ra j p a do po zne noči. Strašno o d v i s n o o d s k o p o s t i a l i r a d o d a r n o s t i izkoriščanje j i h j e razočaralo n a d „ le -

„Razočarani s m o b i l i n a d tamkajšnjim k m e t a , k i j e ubežnika „zaposli l" . G i b l j e p i m " s v e t o m i n s h r e p e n e n j e m se oizi-ž iv l jcnjem, k i je b i l o p o p o l n o m a n a - s e c d pet do pe tna j s t šil ingov. N e k a t e r i ra jo p r o t i j u g u .

s p o g l e d o m z a h i p o b s t a l n a G r e g i j e v i P a r t i z a n k i , n a rdeči z v e z d i i n s l o v e n -s k i t r o b o j n i c i , k i j e b i l a našita n a n j e j . »Nismo se v a s n a d e j a l i že n a tej s t r a ­n i . R e k l i so n a m , d a v a s še n e bo k r n a l u s e m čez. Z a t o s m o m i s l i l i . . . "

» Kdo v a m j e t o r e k e l ? " j.ei G r e g i r e s -n o b n o vprašal.

V o j a k j e b i l v i d e t i d o b r o v o l j e n fant . do l g e pogovo r e p a m e n d a n i b i l

v n e t . »Poslušaj" , j e r e k e l , „da n e b o v a i z ­

u b i j a l a časa i n besed. N a m štir im se J e posrečilo, d a s m o j o p o t e g n i l i . . . Sa j |".azumeš! V z e m i nas s seboj v b a t a -^ o n . Z a t o smo prišli ."

G r e g i se j e s p o m n i l r a n j e n e g a To-^aža i n K o r e j e v i h o p o m i n o v , na j bo Prev iden . Z m a j a l j e z g l a vo , čeprav n i V e č d v o m i l , d a je res , k a r m u p r a v i v ° j a k .

» K a r t a k o p a n e m o r e t e z m e n o j . P o -J^Pi m a l o ! T u l e počakajte^ v s i štirje, ^°kler ne povprašam naših." . V o j a k u n i k a z a l o d r u g e g a , k a k o r d a

J e p r i s t a l . »Naj bo ! S a m o p r edo l g o nas n e p u s t i

S a k a t i . D a , p a še t o l e . . . " S e g e l j e v Z e P i n p i s m o p o t e g n i l i z n j ega . „To le v z e m i s seboj . P a g l e i , d a d r u g e m u n e ^ a š k a k o r k o m a n d a n t u ! T o so d a l i v C e l o v c u , d a b i n a v s e z a d n j e k d o ne m i ­s l i l . . . "

G r e g i j e segel poi p i s m u i n ga s p r a v i l * še e n k r a t p r e m o t r i l n o v e g a z n a n c a .

°k ren i l se j e i n naročil : »Pa n i k a m o r n e h o d i t e t a čas, d a v a s •

n e bo t r e b a i s k a t i . " , j e prišel d o d r e v e s a , z a k a t e r i m oK š e m a l ° P ' r e J i s k a l z a ve t j a , se j e ^ D r n i i v h r i b , zaokroži l d l a n i o k r o g ust i n g l a sno z a k l i c a l namišljeni p a t r u -

„ T o v a r i š i ! . . . K a r po j d i t e ! J a z b o m šel po s tez i . N a v r h u p a m e počakajte ! "

H i t e l j e n a v k r e b e r , k a r so m u d a l a pljuča. S p o t o m a se j e n e k a j k r a t i o z r l i n v i d e l , d a so se v o j a k u , s k a t e r i m se j e m e n i l , pridružil i še t r i j e . Ž i v o so se r a z g o v a r j a l i i n g l e d a l i z a n j i m .

Šele k o j e b i l t o l i k o daleč, d a ga n i so m o g l i več v i d e t i s k o z i gosto p o d ­rast , s i j e o d d a h n i l . Z a v i l j o s s teze v gozd i n se op r e zno — v r a č a l . . . P r e c e j časa j e p o t r e b o v a l , d a j e neopazno p r i ­šel n a mesto , k j e r se j e srečal z v o j a k i . P o t e m se j e k o r a k za k o r a k o m , t i h o i n op r e zno p o m i k a l n a v z d o l , d o k l e r j i h n i z a g l e d a l p o d seboj . P o t u h n i l se j e i n j i h o p a z o v a l . Z l e k n j e n i v m a h so po­čivali. T o d a b i l i so s a m o t r i j e . G r e ­g i j a j e spet p o p a d e l s u m . K o p a j e m a l o d a l j e z a g l e d a l četrtega, k i j e s k r i t z a d r e v e s o m s t a l n a straži, se j e po ­m i r i l . P r a v t a k o p r e v i d n o , k a k o r je b i l prišel, se j e o d p l a z i l na za j n a stezo i n sko ra j t eke l po r o b u gozda , d a b i čim pre j p r i n e s e l n o v i c o Tomažu i n t o v a ­rišem.

N a žganje i n j e d je že z d a v n a j po ­z a b i l .

K o so se po g o z d u pribl iževal i k o r a k i i n j e že b i l o slišati od daleč govor jen je , se j e Tomaž o b r n i l h K o r e j u :

„Videt i je, d a se o r g a n i z a c i j a v C e ­l o v c u u t r j u j e . " Še e n k r a t j e p r e l e t e l pismo:, k i ga j e b i l od v o j a k o v p r i n e s e l G r e g i . „Komandantu koroških p a r t i z a n ­s k i h č e t . . . H m , r a d b i p o z n a l f an ta , k i j e t o p i s a l " , se j e n a s m e h n i l p a se t ako j spet z r e s n i l .

K o r e j je z a s k r b l j e n o g l e d a l v n j e gov ob raz . S k r b e l e so ga Tomaževe vročič­n e oči i n p o t n o čelo.

„Za zda j j e najvažnejše, k a k o bo s t v o j i m z d r a v j e m . "

„Ha ! R a m a bo v n e k a j d n e h d o b r a , saj r o k o l a h k o g i b l j e m . M a l o m r z l i c e — i n m i n i l o b o . " H o t e l se j e m a l o m a r ­no n a m r d n i t i , p a m u j e le bolečina s k r i v i l a us tn i c e .

„ 2 e g r edo " , se j e z r o b a k o t a n j e o g l a ­s i l K o r e j . „Naj j i h z a u s t a v l j a m ? "

„Ne , n e ! K a r p r i d e j o n a j " , j e u k a ­z a l Tomaž, se o p r l n a z d r a v o roko> i n se n a p o l d v i g n i l .

„N ikar ne počenjaj n e u m n o s t i " , se j e u j e z i l K o r e j .

Tomaž p a j e že v s t a l . G l o b o k o je z a ­j e l sapo i n s i z d e s n i c o o'trl p o t n o čelo.

„Dosti bo l j e j e že. M a l o v r t o g l a v s e m še, to j e vse . D a j , K o r e j , b l u z o m i rajši z a p n i . '

M e d s m r e k a m i se j e p r i k a z a l G r e g i i n t a k o j za n j i m štirje f an t j e v n e m ­ških u n i f o r m a h .

Tomaž j i h j e pričakoval n a s l o n j e n s h r b t o m n a d revo . B i l j e b l e d i n u p a ­de l , t oda z m i r o m i n odločnostjo v po ­g l edu , k i ga j e k a l i l a vročica.

„Dobrodoš l i . . . " j i h je p o z d r a v i l . O b s t a l i so k a k o r v z ad r eg i . T i s t i , s

k a t e r i m sc j e ob srečanju poga j a l G r e ­g i , se je znašel p r v i .

„V i — se p r a v i — t i s i k o m a n d a n t ? " I n n e d a b i čakal odgovo ra , j e še p r i -stavt i l : „Jaz s e m Tevž . T u n a G u r a h s e m d o m a . P r i Boštjanu se p r a v i po domače. D r u g o že veš " , j e s p o g l e d o m p o k a z a l n a p i s m o , k a t e r e g a j e Tomaž še v e d n o držal v r o k i .

„ In t o so t v o j i tovariši, k a j n e ? " T o ­maž se je p r e s t op i l , z a t a j i l bolečino, k i ga j e pekoče z a s k e l e l a v l e v i r a m i , i n p o d a l r o k o v s e m štirim.

„Ta l e j e R o k , t a M i h a i n t a R u p i . B l i z u s k u p a j smo d o m a i n d o b r o se r a z u m e m o " , j i h j e p r e d s t a v i l Tevž. „Tu­

đi v b a t a l j o n u se b o m o najboljše odre ­z a l i , če b o m o o s t a l i s k u p a j , k o m a n d a n t ! "

„N isem k o m a n d a n t " , j e p o v e d a l T o ­maž. „Pol i t ični d e l a v e c sem. T o d a — o kakšnem b a t a l j o n u govor iš?"

T e v ž j e na jp r e j p o g l e d a l Tomaža, p o ­t e m p a še one t r i .

„Rek l i — hočem r e č i . . . r e k e l n a m je v e n d a r , d a j e b a t a l j o n v bližini. Sa j s e m g a d o b r o r a z u m e l . " S p o g l e d o m je i s k a l G r e g i j a, k a k o r d a išče p o t r d i l a s v o j i m besedam.

G r e g i j e sede l n a štoru, n e daleč v s t r a n , p a se j e d e l a l , k a k o r d a n e sliši pogovo ra . V n e t o j e čistil puško. Tomaž j e p o z a b i l n a bolečino, n a s m e h ­n i l se j e i n g a p o k l i c a l :

„T i , o kakšnih b a t a l j o n i h sd p a t v e -z e l ? "

G r e g i n i d v i g n i l g lave . D a b i s k r i l zadrego , se j e še k a r nap r e j u k v a r j a l s čiščenjem puške i n n i o d g o v o r i l , k a ­k o r d a se vprašanje ne tiče n j ega .

Tomaž se j e z r e s n i l i n u p r l p o g l e d v fante , k i so molče s t a l i p r e d n j i m .

„Sedite" , j i h j e p o v a b i l dn sede l t u d i s a m .

„Greg i n i g o v o r i l r e sn i ce , če v a m j e p r a v i l o b a t a l j o n u . N e v e m , zaka j j e to s t o r i l — t o d a n a l a g a l v a s je. R e s ­n i c a j e drugačna." U m o l k n i l j e z a h i p i n j i h spet p r e l e t e l s p o g l e d o m . „Za zdaj smo m i e d i n i p a r t i z a n i n a s e v e r n i s t r a n i D r a v e . I n n a nas je, k d a j bodo t u d i t o d b a t a l j o n i b r a n i l i koroško z e m ­l j o . " Spe t ga j e z g r a b i l a s labos t . C e l o so m u orosiile po tne srage. Z a h i p jo p r i p r l oči i n se n a s l o n i l n a k o m o l e c z d r a v e r oke . „Vas j e zda j m i n i l a v o l j a ? " se j e t ako j na to skušal n a s m e h n i t i , šo p r e d e n j e u t e g n i l k d o k a j reči.

T e v ž se j e p resede l , m l a s k n i l z j e z i ­k o m i n z a m a h n i l z r o k o .

»T isto p a ne , k a j ? " j e p o g l e d a l po o n i h t r e h . „ K a r še n i , p a bo ! Sa j smo ves čas m i s l i i l i , d a n a tej s t r a n i ne b o m o n i k o g a r našli. S a m o t i s t i l e nas j e m a l o z m c d e l " , j e p o k a z a l n a G r e g i j a , k i se je vese lo n a m u z n i l , k o j e v i d e l , d a n j e ­gove laži ne j e m l j e j o z a hudo .

„Mora l s e m s i n e k a j i z m i s l i t i " , j e r e k e l i n p r i s e d e l k Tomažu. „B i l s e m s a m i n človek n i k d a r n e ve, s k o m i m a o p r a v k a " , j e r e s n o b n o p o j a s n i l .

T eda j je Tevž o p a z i l p r a z n i r o k a v T o ­maževe b luze .

„V idet i je, d a s i . . . " „Da, r a n j e n j e " , ga j e p r e k i n i l G r e g i

i n z z a u p a n j e m p o g l e d a l Tomaža. „Pa to bo k m a l u d o b r o . "

Tomaž se j e s t rese l . „Mraz je. P o z i m i že diši." . . Z a k u r i m o " , je p r e d l a g a l M i h a , n a j ­

mlajši m e d novodošlimi. „D im b i n a s i z d a l " , se j e vmešal

K o r e j . „ N e bo. S a m o s u h o smrečje m o r a m o

n a b r a t i . Zgoda j je še i n v s e do večera se l a h k o g r e j emo . "

„Prav , p a d a j t e ! " K m a l u j e z a p r a s k e t a l n i z e k ogenj . Tomaž j e s t e gn i l p r e m r l o r o k o n a d

p l a m e n e i n se z a s i r m e l van j e .

S K U D „ S T A N E Ž A G A R " V K R O P I J E P O D A L O B R A Č U N S V O J E G A D E L A i

8. d e c e m b r a j e b i l v K r o p i občni zbo r S K U D „Stane Žagar" . Udeležba j e b i l a r a z m e r o m a d o b r a , l a h k o b i p a b i l a še boljša, če b i b i l o n a o g l a s n i h d e s k a h ob j a v l j eno , k d a j b o občni zbor .

D e l o S K U D v K r o p i j e b i l o 1. 1951 bo l j p l o d n o ko t prejšnje l e to . V s e s e k ­c i j e r a z e n f o l k l o r n e s k u p i n e i n l j u d s k e u n i v e r z e so izboljšale svo je de lo .

T E D E N S K A K R O N I K A V S O C I A L I S T I Č N I J U G O S L A V I J I J E V E R S K I Č U P D R Ž A V L J A N O V N E D O T A K L J I V

V s a k o m u r , k i b i h o t e l p o d t i k o v a t i , d a n o v a J u g o s l a v i j a ne dopušča v e r s k e svo ­bode, d a c e r k v e ne t o l e r i r a i n n e ščiti v e r n i k o v , če g r e v r e s n i c i z a v e r s k o prepričanje, p o d k a t e r i m se n e s k r i v a r e a k c i o n a r n o , protidružbeno de l o van j e , na j bo to - l e v d o k a z :

S t a n i s l a v R a k o v e , 19 l e t n i m i z a r s k i va j enec s S u h e p r i T r a t i t e r P r a n e H a f ­n e r , 19 l e t n i s e d l a r i z S t a r e L o k e s ta l a n i 28. o k t o b r a i z ob j e s tnos t i v d r l a v c e r k e v n a O s o l n i k u i n s t a k o s i l o z v o ­n i l a , d a je p a d e l s r e d n j i z v o n z leža-jev . P r i t e m je n a s t a l o za 26.458 d i n škode (p r i o k v a r i kl jučavnice p a še p o ­sebej za 1000 d in ) .

D a s i m l a d i n c a n i s t a i m e l a n a m e n a oškodovati c e r k v e — n j u n o početje j e b i l o l e odraz ob j e s tnos t i — j u j e ho t e l a ob las t k a z n o v a t i . T o p a j ima^ j e 'p r i š l o n a ušesa, za to s t a h o t e l a pob 'egni t i čez mejo . S seboj s ta p o v a b i l a t u d i svo j ega p r i j a t e l j a 19 - l c tncga P e t r a Štrusa, d e ­l a v c a v Škofji L o k i .

6. n o v e m b r a 1951 so se v s i t r i j e o d ­p e l j a l i z a v t o b u s o m do H o t a v e l j , o d k o ­d e r so j o m a h n i l i peš p r o t i C e r k n e m . K o so n a s l e d n j i d a n n a d a l j e v a l i pot p r o ­t i m e j i , so j i h m e d vas j o R e k o i n S k a p -n i k o m miličniki a r e t i r a l i . Seda j čakajo v k r a n j s k i h z a p o r i h n a p r i m e r n o p l a ­čilo i z a poskus , d a b i i l e g a l n o prešli me jo i za škodo, k i so jo n a p r a v i l i v c e r k v i .

J A N E Z U P E K L A J U J E O D K L E N K A L O M o r d a se j e h o t e l J a n e z c e l o po ­

boljšati, k o se j e p r e d n e d a v n i m končno spet z a p o s l i l . P a j e b i l o že p r epozno . P r a v ko se j e p r i j a v i l n a de lo p r i p o d ­j e t j u „Slovenija ces t e " v S m l e d n i k u , ga j e z g r a b i l a r o k a p r a v i c e i n m u o b u d i l a s p o m i n e n a nečastne d n i .

J a n e z P c k l a j , 21 l e t n i fant , j e b i l ne ­koč d e l a v e c v »T iskanini" . Z a r a d i d i ­s c i p l i n s k i h prekrškov so ga o d p u s t i l i . M o r d a , k e r se je ho t e l p od j e t j u m a ­ščevati, a l i p a k e r j e r a b i l d ena r , j e pos t e l j n ino , k i m u jo je pod je t j e p o -sod i l o — p r o d a l . N o v e službe p o l o m n i i s k a l . B r e z d e l j e m u seveda n i nes lo , z a ­to j e začel k r a s t i . Z l a s t i n a moške ob ­l e k e i n p e r i l o j e i m e l p i k o . T a k o se j e s k o z i o k n o p r i k r a d e l k s v o j i sestrični M a r i P e k l a j e v i i n j i odnese l moško o b ­l e k o , n e k a j parila i n čevljiei. S v o j e m u s o s t a n o v a l c u P a v l u J e z e r s k u j e v z e l „za s p o m i n " — seveda t ako , d a ga t a n i o p a z i l — čevlje, o b l e k o i n plašč, S a -jev ičev i D a r i n k i p a moško o b l e k o i n neka j d e n a r j a . K o so v o l k u ovčjo kožo s l e k l i , j e okrad ie l poštenjake že za 42.000 d i n v b l a g u i n d e n a r j u .

K D A J B O K O N E C P O U L I Č N I H K O N C E R T O V V K R A N J U ?

T r d i j o , d a o b j a v l j a n j e i m e n „nočnih k o n c e r t a n t o v " , k i b u d i j o speče K r a n j ­čane i n j i h s p r a v l j a j o v s labo vo l j o , z a ­leže. V uredništvu »Gorenjskega g l a s a " n e k o l i k o d v o m i m o v to. N a p r s t e l a h k o preštejemo številke, v k a t e r i h n i i m e n t eh nočnih p i v c e v i n pevcev .

V soboto 5. j a n u a r j a ponoči o z i r o m a v nede l j o z ju t r a j — b i l a j e že 1 u r a — se je po Prešernovi u l i c i v K r a n j u spet r a z l e g a l o v s e pre j k a k o r pr i j i e tno pet je. L e k d o j e n a p r o s i l S t a n e t a Uršiča, J o ­žeta i n P a v l o G r d j e , F r a n c a G a j z e r j a . Z v e z d a n a Z i g a n t e j a t e r R u d o l f a Lipušč-k a s S a v s k e ceste, na j dokažejo kakšen p o s l u h i n kakšno b a r v o glas\i i m a j o ?

E n o u r o p r e d n j i m i p a s ta p r e d S i n ­d i k a l n i m d o m o m d o k a z o v a l a „dobro v o ­l j o " , v kakršno človeka s p r a v i l e v i n o , P r i m s k o v l j a n a F r a n c D o l i n a i r i n F r a n c F e n d e .

T r a d i c i o n a l n i h »koncer tov " t u d i v n e ­de l j o n i b i l o konec . T o k r a t so p o s k r ­b e l i zan j A l o j z T o m a z i n s ceste n a R u ­po, V i n k o L a p a j n e , S t a n e Ambrož ič ' i n — k a k o r prejšnjo noč — R u d o l f L i p u -šček i n Z v e z d a n Z i g a n t e .

M n e n j a smo, na j b i L j u d s k a m i l i c a n e l e z o b j a v l j a n j e m i m e n , a m p a k z n o v i m korenitejšim načinom u k r o t i l a to n e p r i l j u b l j e n e »s lavčke" .

N A S I L V E S T R O V O G A J E P O V O Z D L A V T O

O k o l i 50- l e tnega m i z a r j a Jožeta Z u ­pančiča s P r i t o s k o v e g a je n a S i l v e s t r o -v o p o v o z i l av to , , ko se j e vračal z V i ­sokega p r o t i d o m u . K a k o j e prišlo do nesreče, še n i j asno . Zvečer o k o l i 21. u r e ga j e p r i p e l j a l n e k šofer n a rešilno posta jo v K r a n j , v e n d a r j e b i l a v s a k a pomoč zas ton j . Zupančič j e b i l že m r ­tev .

K d o j e k r i v nesreče, bo težko ugo ­t o v i t i , k e r šofer n i p o k l i c a l p r e d p r e ­v o z o m ponesrečenca k o m i s i j e , k i b i z a ­devo r a z i s k a l a .

S K R B I M O Z A V Z G O J O N A S E M L A D I N E

Doraščajoča m l a d i n a j e željna doži­v e t i j i n močno n a g n j e n a k a v a n t u r a m . C e n e z n a m o p r a v i l n o u s m e r j a t i n j e n i h želja, se pogos to izživl ja n a načine, k i n i s o n e n j e j . n e družbi v k o r i s t . T a k o so se t i k p r e d božičem t r i j e 11 do 14 l e t n i m l a d i n c i i z K r a n j a h o t e l i p o s k u s i t i v k o l e s a r j e n j u . ( K a k o k l a v r n e možnosti i m a k r a n j s k a m l a d i n a z a športno u d e j -s t vovan j e , v s i vemo ! ) K e r n i m a j o s vo ­j i h ko l es , so s i m l a d i r o b i n z o n a r n i k i v o z i l a » izposodi l i " .

P r v e g a — domačina — so miličniki .že po n e k a j u r a h p r i j e l i , d r u g a d v a — go j enca Prešernovega d o m a — p a s ta jo p o p i h a l a p r o t i D o l e n j s k i . Sreča v nesreči j e b i l a , d a se j e 11 l e t n i a v a n t u r i s t z a ­l e t e l b l i z u T r e b n j e g a v obce s tn i k a m e n i n k o l o p o l o m i l . Mi l ičnikom, k i so n a ­

l e t e l i n a n j , n i b i l o mogoče r e s n i c e p r i ­k r i t i . T a t i c j e i z d a l t u d i s vo j ega sopot­n i k a , k i ga j e p r i nesreči p u s t i l n a c e d i l u .

T e g a so p r i j e l i šele v B e l i K r a j i n i , t i k p r e d e n j e prišel d o m o v v S a d i n j o vas .

V P I J A N O S T I S E J E Z A L E T E L V A V T O I N S E U B I L

B r i v e c Šare I d r i s S a m i t j e prišel za mesec d n i v K r a n j k s v o j e m u d e k l e t u . 30. d e c e m b r a , p r e d v r n i t v i j o v M a k e ­don i j o j e ob a v t o m o b i l s k i nesreči ob l e ­žal m r t e v n a ces t i p o l e g » I skre " .

K r a n j s k i šoferji, k i so ves d a n p r o ­s t ovo l jno p o p r a v l j a l i a v t o m o b i l e , so j i h zvečer p r e i z k u s i l i . P r a v t eda j , k o j e šel S a m i t po cest i , je k a m i o n v l e k e l z a seboj a v t o m o b i l b r e z šoferja. V v i n j e ­n o s t i pešec p r i k l o p i j enega v o z i l a n i o p a ­z i l ; b u t n i l j e v a n j , i n k o ga j e odbijač v r g e l p o t l e h , je obležal m r t e v .

C I G A R E T E S S V O J E V R S T N O A R O M O Prejšnji t eden so v potrošniški z a -

d r u n a J e s e n i c a h (fv p o s l o v a l n i c i v D e ­l a v s k i u l i c i ) p r o d a j a l i c i ga ree t s »svo­j e v r s t n o a r o m o " . K e r z a to v r s t o c i g a ­r e t n i s e m b i l navdušen, s e m j i h nese l naza j v p o s l o v a l n i c o . T a k o j k o s e m v s t o p i l v t r g o v i n o , m e j e n e p r i j e t n i v o n j po n a f t i a l i p o o l j u za čiščenje p o d a v r g e l s k o r o n a z a j . O b e n e m s e m se p a zavede l , o d k o d i z v i r a »svojevrstna a r o ­m a " c i gare t , k i m i j i h j e p r e d d o b r o u r o k u p i l a žena.

K o s e m čakal, d a s e m prišel p r i b l a ­g a j n i n a v r s t o , s e m se o z r l p o t l e h , k i so še v e d n o s v e t i l a od neposušenega »di­šečega" m a z i l a , na to p a po n e p o k r i t i h p r e d a l i h z živi l i i n piškoti, k i so se bržkone že t u d i n a v z e l i »b lagodejnega" d u h a . M i s l i m , d a so to občutili t u d i o s t a l i potrošniki, k i so prejšnji pe t ek k u p i l i c i ga re t e a l i živila v tej p o s l o v a l ­n i c i .

T O V A R I Š U A N T O N U K R A S N I

I S K R E N O Č E S T I T A M O

K 7 0 L E T N I C I

Tovariš K r a s n a , po r o d u Idrijčan, k a j r a d p r i p o v e d u j e o s v o j e m t r d e m r u d a r ­s k e m živl jenju n a o k u p i r a n e m s l o v e n ­s k e m o z e m l j u , k o je s t a l v p r v i h v r s t a h bo r c e v za p r a v i c e d e l a v s k e g a r a z r e d a . 33 let m u je b i l o , k o j e u t r p e l n a j ­hujše u d a r c e fašističnega režima.

P o p o b e g u v s ta ro J u g o s l a v i j o se m u n i nič bo l j e god i l o . T a k r a t n a ob las t m u j e mačehovsko d e l i l a k r u h , saj je b i l z a r a d i n a p r e d n e m i s e l n o s t i i n a k t i v n e ­ga d e l o v a n j a v tej s m e r i da l j časa celo b r e z službe. Z e l j a po p r a v i s v o b o d i i n l j u d s k i o b l a s t i m m u je končno v e n ­d a r l e uresničila, čeprav šele v p o z n i s ta ros t i .

Seda j očka K r a s n a počiva. V » Iskr i " , k j e r j e b i l n a z a d n j e z apos l en , ga h r a ­n i j o v l e p e m s p o m i n u , saj j e b i l m e d d e l a v s t v o m ze lo p r i l j u b l j e n . R a d i so g a poslušali, k o j e p r i p o v e d o v a l g ro zo tne zgodbe o u b i j a n j u i n p r e g a n j a n j u n e d o l ­žnih s l o v e n s k i h l j u d i v fašistični I t a l i j i . P r a v j e d e l a v c e m p r i k a z o v a l zločine n e k a t e r i h s o c i a l d e m o k r a t s k i h v o d i t e l j e v i n j e p r a v i l n o o c e n i l t u d i n j i h o v o ne ­človeško de lo m e d o k u p a c i j o . P r e d v o j ­n o j e p o m a g a l članom P a r t i j e p r i i z ­vrševanju n j i h o v i h na l og , v času osvo ­b o d i l n e v o j n e p a je a k t i v n o d e l a l v z a l e d j u . Čeprav že s i vo las , j e po v o j n i p o m a g a l g r a d i t i zadružni d o m n a P r i m -s k o v e m . S svo jo v ed ros t j o i n n a s m e j a -nost jo t e r s prepričevalno i n prisrčno besedo p a še zmera j v z p o d b u j a naše d e l o v n e l j u d i k uspešni g r a d i t v i s oc i a ­l i z m a .

Spominski dnevi 11. j a n u a r j a 1945: Škofjeloški o d r e d je

zažgal v Stražišču pet k a m i o n o v . 13. j a n u a r j a 1923 je b i l a v B e o g r a d u

k o n f e r e n c a , n a k a t e r i je b i l a u s t a n o v ­l j e n a N e o d v i s n a d e l a v s k a p a r t i j a J u ­gos lav i j e .

15. j a n u a r j a 1945: bo rbe škofjeloškega o d r e d a z močno nemško k o l o n o 500 mož p r i L a j šah, Kal iš ih i n S t u d e -n e m , k i so t r a j a l e 6 u r i n j e p r i t e m i m e l sovražnik 8 m r t v i h i n 9 r a n j e n i h .

17. j a n u a r j a 1945: p a t r u l j a 5 p a r t i z a n o v n a p a d e p r i K r a n j s k i g o r i 40 nemških v o j a k o v . P o e n o i n p o l u r n i b o r b i se p a ­t r u l j a u m a k n e , p o t e m k o j e ub i l a i 3 sovražnike i n j i h več r a n i l a .

Dežurna služba O d 12. j a n u a r j a da l j e s k o z i v es te ­

d e n i m a dežurno službo p r i S v e t u z a z d r a v s t v o m e s t a K r a n j a i n K r a n j - o k o ­l i c e dr . J o s i p Bežek, t e l . 353. O b i s k i n a d o m naj se j a v i j o n a j k a s n e j e do 18. u r e zvečer. P o te j u r i bo dežurni z d r a v n i k o b i s k o v a l l e b o l n i k e s tež j imi poškodbami i n močnimi k r v a v i t v a m i .

Zdravniška dežurna služba n a J e s e ­n i c a h . O d p e t k a 11. j a n u a r j a 1952 o p o l ­d a n do p e t k a 18. j a n u a r j a 1952 o p o l d a n d r . S t a n k a R o s e n s t e i n , Jesfcnlice K a ­d r o v s k i d o m .

Dežurna služba b r i v s k i h o b r a t o v n a J e s e n i c a h v nede l j o 13. j a n u a r j a 1952: J e s e n i c e — Boštar M a r i j a ; J a v o r n i k — D e b e n j a k F r a n j o .

C e n j e n o občinstvo obveščam, d a s e m o d p r l KOZMETIČNI S A L O N z a negovanje kože, las i n podobno.

Z L A T K O Š IMUNAC, kozmetik, K R A N J , Koroška 14

I z v r š e n a i e r e v i z i j a kreditov v vseh trgovskih

godietjih T r g o v s k i m p o d j e t j e m so po n o v e m

načinu k r e d i t i r a n j a p o n o v n o o d m e r j e n i k r e d i t i . N o v a k r e d i t n a p o l i t i k a , k i se o p i r a p r e d v s e m n a u g o t a v l j a n j e k r e d i t n e sposobnos t i pod j e t j a , se že močno u v e ­l j a v l j a . S i s t e m p ros t e ga t r g o v a n j a p r i ­h a j a v e d n o bo l j do i z r a za , v s l e d česar k r e d i t n i p l a n i ne more j o b i t i več o s n o v a za dode l i t e v a l i o d m e r o k r e d i t o v .

P r i n o v e m u g o t a v l j a n j u k u p n e moči p r e b i v a l s t v a t e r p r i s p r e m e m b a h i n d o ­p o l n i t v a h n o v i h u r e d b , p a t u d i spričo s p e m e m b v c enah , j e n a s t a l a t u d i po ­t r eba p o s p r e m e m b i k r e d i t o v . N a p o d ­l a g i odločbe S v e t a z a b l a g o v n i p r o m e t , K r e d i t n e d i r e k c i j e C e n t r a l n e N a r o d n e b a n k e t e r v s p o r a z u m u z M i n i s t r s t v o m za f i nance , j e b i l o določeno, d a se i z v r ­ši po vse j državi r e v i z i j a k r e d i t o v v v s e h t r g o v s k i h p o d j e t j i h n a m a l o i n v e l i k o . N a m e n p r e g l e d a j e b i l , ugo to ­v i t i p r e d v s e m n o v o t. j . d e j a n s k o po ­t rebo p o k r e d i t i h . V večj i m e r i so k r e ­d i t e znižali, t u i n t a m p a t u d i zvišali.

Največja o v i r a z a u g o t a v l j a n j e s t a ­n j a t e r določanje p r a v i h i e višine k r e d i t o v je v s i ekakor neažurno k n j i ­govods tvo . Pod j e t j a , k i še v e d n o n e s k r b e z a u re j enos t i n ažurnost k n j i g o ­vods tev , k i j e eden od pogo j ev za do­d e l i t e v k r e d i t a , bodo pač s a m a k r i v a , če k r e d i t o v ne bodo d o b i l a .

T a k i m pod j e t j em so a l i p a bodo s tav ­l j e n i l e še k r a t k i r o k i za o d p r a v o te n e r o d n o s t i i n če tega ne bodo s t o r i l a , j i m bodo k r e d i t i k r a t k o m a l o odr d a n i . P r e g l e d i so p o k a z a l i , d a so šc t u i n t a m pod je t j a , k i s kupičenjem za log , s p r e v i s o k i m i z a h t e v k i po k r e d i t u i . p d . n e s m o t r n o gospodar i j o t e r t a k o z a v i r a j o r a z v o j t r g o v i n e i n s t a b i l i z a c i j o v go­s p o d a r s t v u . J a s n o , d a se t a k e u g o t o v i t v e upoštevajo p r i n a d a l j n e m k r e d i t i r a n j u pod j e t i j , večj i prekrški p a ce lo k a z n u ­je jo .

R e z u l t a t i p r e g l edov , k i j i h j e izvršila podružnica N a r o d n e b a n k e v K r a n j u , so z a d o v o l j i v i . Z m a j h n o i z j e m o so k n j i ­g o v o d s t v a ažurna, k r e d i t i p r a v i l n o i z ­koriščani i n gospodar j en j e z razpolož­l j i v i m i s r e d s t v i smo t rno . H k r a t i so člani r e v i z i j e k o r i g i r a l i t u d i k r e d i t e . M e d N a r o d n o b a n k o i n t r g o v s k i m i pod j e t j i se že s k l e p a j o nove k r e d i t n e pogodbe za p r v o tromesečje 1952.

GledaUšče PREŠERNOVO GLEDAL IŠČE K R A N J

N e d e l j a , 13. j a n u a r j a ob 16. u r i : A . D u m a s , »Dama s k a m e l i j a m i " i z v e n .

T o r e k , 15. j a n u a r j a ob 16. u r i : I. C a n ­k a r , »Jakob R u d a " — zaključna p r e d ­s tava .

P e t ek , 18. j a n u a r j a ob 20. u r i : A . D u ­mas , »Dama s k a m e l i j a m i " — R e d B .

Kino Mestni kino Jesenice p r e d v a j a o d pet ­

k a 11. j a n u a r j a 1952 do t o r k a 15. j a ­n u a r j a 1952 f r a n c o s k i umetniški f i l m »Brata B o u q u i n q u a n t " . V sredo 16. i n v četrtek 17. j a n u a r j a 1952 nemški umetniški f i l m »Kat ica" . O d p e t k a 18. j a n u a r j a 1952 do t o r k a 22. j a n u a r j a 1952 ameriški umetniški b a r v n i f i l m »Šeherezada". P r e d s t a v e v s a k d a n ob 18. i n 20. u r i , v n e d e l j a h t u d i ob 16. u r i . P red . v s a k o p r e d s t a v o t e d n i k . V s t o p ­n i c e v p r e d p r o d a j i v s a k d a n o d 16. u r e da l j e , v n e d e l j a h od 14. u r e da l je . M e d t e d n i k o m vs top n i d o v o l j e n . U p r a v a .

„Storžič" K ran j : 9. do 16. j a n u a r j a ameriški b a r v n i f i l m »Šeherezada" ; 17. do 23. j a n . i t a l i j a n s k i f i l m »Vo lk z gore S i l a " ; v n e d e l i o 13. t. m . ob 10. u r i m a ­t i n e j a amer . f i l m a »Šeherezada".

»Svoboda" Stražišče: 11. do 14. j a n . ameriški f i l m »Hrepeneča v d o v a " ; 15. d o 17. j a n . angleški f i l m »S čredami čez k o n t i n e n t " . V nede l j o 13. j a n . ob 9. u r i m a t i n e j a ameriškega f i l m a »Še ­herezada " ' . Znižanje cen kinovstopni-cam: I. r e d dos le j 36 d i n , sedaj 25 d i n ; I I . r e d 24 d i n , sedaj 20 d i n ; I I I . r e d dos l e j 19 d i n , sedaj 15 d i n .

Ljudska univerza Za 100-letnico Louisa Brail la, i z u m i ­

t e ! a črk za s lepe, bo Rdeči križ p r i ­r e d i l v sredo 16. j a n u a r j a v o k v i r u L U v K r a n j u p r e d a v a n j e »V id i n s l e p o t a " . B e s e d e d r . J o s i p a Bežka bodo ponazo r ­j e n e s s l i k a m i . Pr ičetek ob 20. u r i v d v o r a n i O L O .

Objave Naročniki, k i še niso poravnali na­

ročnine »Jeseniškega kovinarja", jo lahko poravnajo vsak dan od 3. do 6. ure popoldan v uredništvu na Jeseni­cah (poslopje MLO>, v dopoldanskih urah pa v pisarni M O O F Jesenice.

I z d e l u j e m o i n k o p i r a m o načrte z a s t a n o v a n j s k e hiše i n g o s p o d a r s k a po ­s l o p j a t e r izvršujemo v s a z i d a r s k a d e l a i n p o p r a v i l a .

Okrajno gradbeno podjetje Kranj , Partizanska cesta

Obveščamo v s e v o l i v c e n a področju mes tnega l j u d s k e g a o d b o r a K r a n j , d a j e n a V p o g l e d s t a l n i v o l i l n i i m e n i k n a M e s t n e m l j u d s k e m o d b o r u K r a n j — tajništvo (soba št. 5).

P r a v t a k o o p o z a r j a m o vse m l a d o l e t ­n i k e , k i bedo i z p o l n i l i do 15. m a r c a 1952 18 let, d a se vpišejo v s t a l n i v o ­l i l n i i m e n i k t e r v s e t is te , k i so se v l e t u 1952 p r e s e l i l i i z ene u l i c e v d r u ­go i n podobno .

V o l i l n i i m e n i k bo n a v p o g l e d v s a k d a n od 8. do 12. u r e do 31. j a n u a r j a 1952. Poznejših r e k l a m a c i j n e b o m o s p r e j e m a l i .

O B V E S T I L O Obveščamo ves hišne l a s t n i k e i n d r u ­

ge meščane v K r a n j u , d a i m a Državna založba v K r a n j u O d l o k e o vzdrževanju snage i n h i g i ene , o j a v n e m r e d u i n m i ­r u .

Knj iž ica s l ane d i n 10.—. V i n t e r e s u v s a k e g a meščana je, d a

se z o d l o k i s e znan i . Pr iporočamo n a k u p !

Zaradi slabih stanovanjskih razmer je v Kranju in Škofji Loki precej

» T e žave p r i z a t i r a n j u t u b e r k u l o z e so n a s t a l e p r e d v s e m z a r a d i p o m a n j k a n j a poste l j v zdravil iščih i n v b o l n i c a h . B o l ­n i k i z odp r t o pljučno t u b e r k u l o z o m o r a ­jo čakati mesece i n mesece n a s p r e j e m v zdravilišče, a l i d v a do* trd t e d n e n a s p r e j e m v bo ln i c o , m e d t e m p a v p r e ­n a p o l n j e n i h , vlažnih s t a n o v a n j i h okužu-je jo s vo j c e " . I n n e k o l i k o da i j e : »Vča­s i h t u d i s t a n o v a n j s k i o d s e k i n i m a j o r a ­z u m e v a n j a , čeprav b i v m a r s i k a t e r e m slučaju t u b e r k u l o z n i m l a h k o p o m a g a l i . " T a k o piše m e d i c i n s k a ses t ra A . Čarma-n o v a v l e t n e m poročilu o d e l u p r o t i t u -b e r k u l o z n e g a d i s p a n z e r j a v K r a n j u .

R a z e n tega je v poročilu n e k a j šte­v i l k , k i l e v g r o b e m d o k a z u j e j o d e l o d i s p a n z e r i e v e g a oseb ja v 1951 . l e tu . S i ­stematični p r e g l e d i d e l a v s t v a v v s e h večjih d e l o v n i h k o l e k t i v i h , splošen p r e ­g l ed Z i r o v c e v ( k i b i v s e k a k o r bo l j e u s p e l , če b i K L O p r e b i v a l c e o b v e s t i l o t e m i n p r e g l e d s p l o h bo l j e o r g a n i z i r a l ) , t r i k r a t n a t eden p r e g l e d i v d i s p a n z e r j u , p r e g l e d i v s e h svo j cev obo le l ega , o b i s k i n a d o m b o l n i k o v . . . D e l a to re j n i z m a n j ­k a l o i n potrpežljivosti t u d i ne. 11.192 r e n t g e n s k i h p r e s v e t l i t e v . . . 289 p r i m e ­r o v a k t i v n e t u b e r k u l o z e . . . Z a G o r e n j ­sko , k i j e eno samo zdravil išče za t u ­b e r k u l o z n e i n je n i t i v p r e t e k l o s t i , še m a n j p a v današnii družbeni u r e d i t v i ne m o r e m o prištevati m e d revnejše p r e ­dele, v s e k a k o r p rece j .

K j e na j iščemo v z r o k e t u b e r k u l o z i , če ne m o r e m o g o v o r i t i o s o c i a l n i šib­kos t i p r e b i v a l s t v a ? Največ n o v i h jetič-n i k o v so o d k r i l i v p r e t e k l e m l e t u v K r a n j u , z l a s t i p a v Škofji L o k i . V v e -

tuberkuloznih čini p r i m e r o v g r e za b o l e z e n z a r a d i n e ­p r i m e r n e g a s t a n o v a n j a . N e m a n j k a p a t u d i slučajev, d a je en družinski član obo l e l i n okužil d ruge , k e r ga n i s o i z o ­l i r a l i . M a r se v a m n e z d i , d a je počas­nost, s kakršno rešujemo s t a n o v a n j s k o vprašanje v K r a n j u i n v Škofji L o k i , obso j an j a v r e d n a ? C e jo v s i n e obso­j a m o , j o p r a v go tovo obsoja jo t i s t i , k i ne l e d a n i m a j o d o m a u d o b j a , a m p a k j i m p r e t i ce lo s m r t z a r a d i tega?

K a k o na j s i t a k b o l n i k pomaga? B o i -n i c e p r e n a p o l n j e n e , zdravilišča p o l n a . S a m o z a s p r e j e m n a G o l n i k zas ton j p r o ­si 800 b o l n i k o v i z v s e države.

Še t a k a požrtvovalnost oseb ja v p r o l i -t u b e r k u l o z n e m d i s p a n z e r j u n e m o r e b o l ­n i k o v o z d r a v i t i . L a h k o j i m p o m a g a j o z n a s v e t i g l ede nege b o l n i k a , l a h k o po ­s k r b i j o za p r e v e n t i v n e m e r e — a v v lažnem s t a n o v a n j u se b o l n i k o m s tan j e ne bo izboljšalo. B r e z p r i m e r n e g a s t a n o ­v a n j a b o l n i k u t u d i 30.000 d i n i n t ek ­s t i l no b lago , k i j i m ga je. d a l letos o k r . odbo r Rdečega križa v K r a n j u , n e m o r e dos t i p o m a g a t i .

M a l o m a r e n odnos do jet ičnikov v s l a ­b i h s t a n o v a n j i h kažejo t u d i l j ud j e , k i so n a v a s i zadolženi d a p o s k r b i j o z a ­nje. P r a v sedaj , p r e d r e o r gan i z a c i j o l j u d ­s k i h odborov , bo p o t r e b n o zago tov i t i , d a bodo s v e t i za soc ia lno s k r b s t v o i n l j u d ­s k o z d r a v s t v o , k i bodo p r i bodočih o b ­činskih l j u d s k i h o d b o r i h go tovo še o b -t o j a l i , s vo j e de lo bo l j v e s tno o p r a v l j a l i .

FIZK U L T U R A IN ŠPORT N A S K A K A L N I H T E K M A H V P L A N I C I J E Z M A G A L J A N E Z P O L D A

V n e d e l j o d o p o l d a n so b i l e v P l a n i c i p r v e s k a k a l n e t ekme i v letošnji sezon i . Sneg , k i j e v z a d n j i h d n e v i h z a p a d e l , j e omogoči l našim s k a k a l c e m i n k a n d i ­d a t o m za o l i m p i a d o t u d i t r e n i n g n a večjih s k a k a l n i c a h . T a k o so se po k r a t ­k e m t r e n i n g u p o m e r i l i v nede l j o n a j -

P O Z I V U P N I K O M I N D O L Ž N I K O M P o z i v a m o ves u p n i k e i n dolžnike, d a

do 31. j a n u a r j a 1952 p r i g l a s i j o svo j e t e r j a t ve , o z i r o m a p o r a v n a j o o b v e z n o s t i do O k r a j n e g a g o s t i n skega pod j e t j a K r a n j o k o l i c a , z u p r a v n i m sedežem v K r a n j u , k i p r e i d e 2. j a n u a r j a 1952 v l i k v i d a c i j o z n a s l e d n j i m i s v o j i m i o b r a t i :

1. G o s t i l n a »Kokr i ca " p r i K r a n j u , 2. G o s t i l n a »Rat i tovec" , Češnjica, 3. G o s t i l n a Podreča — K L O Mavčiče, 4. Gostišče i n e k o n o m i j a B r d o p r i

K o v o r j u , 5. Gostišče „Cemšenik" p r i K o k r i , 6. O k r . m e n z a „Jelen", K r a n j .

L i k v i d a c i j s k a k o m i s i j a

P O Z I V U P N I K O M I N D O L Ž N I K O M O Z K Z K r a n j j e z odločbo št. 4307/51

z d n e 13. 11. 51 s k l e n i l a , d a p r e i d e z a ­družno pod je t j e »Kmet i jsk i p r i d e l k i " v K r a n j u (Cirčiče) z 1. j a n u a r j e m 1952 v l i k v i d a c i j o . P o z i v a m o v s e u p n i k e i n dolžnike., d a p r i j a v i j o s vo j e t e r j a t ve , oz. p o r a v n a j o svo je obve znos t i d o 31. j a ­n u a r j a 1952. P o p r e t e k u t ega r o k a b o m o n e p o r a v n a n e račune izročili arbitraži.

Mal i og las i Iščem p r i m e r n o službo. Vešč s em

z n a n j a nemščine, itali janščine i n d e l n o francoščine. N a s l o v v podružnici »Go ­r e n j s k e g a g l a s a " J e s e n i c e s t a v b a M L O ) .

P r o d a m l epo s a m s k o op ra vo . N a s l o v n a podružnici »Gorenjskega g l a s a " n a J e s e n i c a h ( s t avba M L O ) .

V nedeljo 6. j a n u a r j a s e m od Čufarja do S v . Kr i ža i z g u b i l a d e n a r n i c o . P o ­štenega n a j d i t e l j a p r o s i m , d a j o v r n e n a podružnico »Gorenjskega g l a s a " , J e ­senice .

Poceni prodam t r ode lno o m a r o i z češ-n j e v ega l esa . N a s l o v v u p r a v i l i s t a .

Prodam d v e o m a r i , poste l jo i n nočno o m a r i c o . N a s l o v v u p r a v i l i s t a .

3.000 din nagrade d a m o n e m u , k i m i p r e s k r b i l epo enosobno s t a n o v a n j e v K r a n j u . N a s l o v v u p r a v i l i s t a .

Nove posteljne vzmeti p r o d a m . V z a ­m e m t u d i bone. N a s l o v v u p r a v i l i s t a .

N K Korotan išče hišnika. S t a n o v a n j e p r e s k r b l j e n o . N a s t o p 1. f e b r u a r j a 1952. Plača po d o g o v o r u . P i s m e n e p o n u d b e n a u p r a v o l i s t a .

Prodam s p e c i a l n i k a m g a r n za s m u ­čarske a l i j a h a l n e hlače (8.500 d in ) , smučarski v e t r n i jopič, b o k s škornje štev. 43 i n r j a v d ebe l i štof ( loden) za s u k n j o a l i i l ovsko bblekoi . Nasf lov v u p r a v i l i s t a .

Iščemo hišnika za zadružni d o m v bl iž ini K r a n j a . S t a n o v a n j e p r o t i z a ­m e n j a v i . N a s l o v v u p r a v i l i s t a .

P o d p i s a n i D r a g o Kr i žnar p r e k l i c u j e m v s e žal j ivke, izrečene zope r Šmigod J o ­žeta v P r e d d v o r u k o t neosnovane .

Zaplotiik Helena iz Kranja p r e k l i c u -neresnične i z jave , k i s e m j i h d a l a o Potušek G a b r i j e l i i z K r a n j a .

Našel se je večji znesek denarja. P o -'izve se n a Poverjeništvu z a t r g o v i n o M L O K r a n j .

Sindikalno smučarsko društvo Udar­nik Kran j bo p r i r e d i l o v času seme­s t r a l n i h počitnic — od 15. do 31. t. m . pr i ; smučarskem d o m u n a Joštu z a s v o ­j e člane začetniški i n n a d a l j e v a l n i s m u ­čarski tečaj. K tečaju v a b i m o t u d i n e ­člane i n člane sos edn j i h smučarskih o r ­g a n i z a c i j , k a t e r i m b o m o d a l i r a z e n o s k r -

• be i n prenočišča po najnižjih c e n a h n a r a z p o l a g o t u d i brezplačne t r ener j e . P r i ­j a v e s p r e j e m a ' S S D U d a r n i k v K r a n j u , Prešernova u l . 6 do 12. t. m . d n e v n o od 8. do 14. u r e .

boljši j u g o s l o v a n s k i s k a k a l c i n a štiri-d e s e t m e t r s k i s k a k a l n i c i .

K r a s n o z i m s k o v r e m e je b i l o k o t n a ­lašč za t a k o p r i r e d i t e v , l e sneg n i odgo­v a r j a l . B i l j e p r e s u h i n n i so ga m o g l i s t ep ta t i . Z a t o j e b i l a s k a k a l n i c a m e h k a , z a r a d i česar j e b i l o p r i d a l j a v a h od 36 m e t r o v da l j e več padcev . P o v e m na j t u d i , d a so p r i n e d e l j s k i h t e k m a h i m e l i n e k a t e r i o l i m p i j s k i k a n d i d a t i p r ece j smole . P o l d a m i j e d e j a l , d a so se m u n e k o l i k o t r es l e noge. B i l a j e pač p r v a letošnja t e k m a ! S m o l o j e i m e l z l a s t i K a i r e l Klančnik, k i je ves čas t r e n i n g a s k a k a l b r e z p a d c a , v nede l j o p a j e p r i d r u g e m s k o k u p a d e l . P r a v t a k o j e p a ­d e l t u d i Jože L a n g u s , k i je po p a d c u o d t e k m o v a n j a ods t op i l . Najdaljši s k o k d n e v a j e dosege l Z o r a n Z a l o k a r (38,5 met ra ) , k i p a j e b i l za n e u g o d n e snežne r a m e r e p r e d o l g i n se j e za to končal s p a d c e m . O s t a l i t e k m o v a l c i so s k a k a l i r a z m e r o m a ze lo dobro . L e p o so s k a k a l i z l a s t i P o l d a , Z i d a r i n Mcžik.

P o l d a , k i je i m e l ' l e tos ze lo m a l o t r e ­n i n g a , j e k l j u b t e m u dosege l 1. mes to s s k o k i 37,5, 37,5, 37 m i n s 311.3 točkami. D r u g o m e s t o j e zasede l Jože Z i d a r ( J a ­v o r n i k — 35,5, 36,5 36,5 m — 304.4 toč­ke , t r e t j i j e b i l J a n k o Mežik (Rateče — 34.5, 34,5 34.5 — 302.4 točke), četrto mes to j e zasede l Jože D o b r i n s 283.1 točkami, peto Z o r a n Z a l o k a r z 280.4 točkami, šesto K a r e l . K lančnik (Želez­ničar, Hrušica) z 279.8 točkami, s edmo I vo Razboršek i n osmo S l a v k o A v s e n a k i (Prešeren, R a d o v l j i c a ) .

N a n e d e l j s k i h t e k m a h so s k a k a l i t u d i ' m l a d i n c i . P r v o mes to je zasede l V l a d o B r a z (Enotnost ) , d r u g o M a t i j a F r a n k o ( U d a r n i k , K r a n j ) , t r e t j e L o j z e G o r j a n c ( U d a r n i k , K r a n j ) , četrto A n d r e j Petraš (Enotnost ) i n peto P e t e r Kr iža j ( U d a r ­n i k , K r a n j ) .

V t o r e k d o p o l d a n p a je b i l t r e n i n g naših s k a k a l c e v . T a d a n j e najlepše s k a ­k a l K a r e l Klančnik i n dosege l t u d i n a j - S daljši s k o k d n e v a (41 m) . O s t a l i s k a k a l - j c i so s k a k a l i od 30 do 40 m .

O T V O R I T E V S M U Č A R S K E S E Z O N E N A J E Z E R S K E M 1 1

V nede l j o 6. j a n u a r j a so p r i r e d i l i j e ­z e r s k i smučarji t r a d i c i o n a l n i »Vrhanov s m u k " i n s t e m o d p r l i smučarsko sezo^ ' no . N a 2 k m d o l g i s p o m i n s k i p r o g i p a r ­t i z a n a V r h a n a so t e k m o v a l i člani s m u ­čarske sekc i j e , m l a d i n c i i n m l a d i n k e , i Z a r a d i d o b r e g a snega j e b i l s m u k o d l i ­čen.

R e z u l t a t i t e k m o v a n j a : Člani: 1. F r a n c j J e k e l s časom 3,01 m i n . 2. F r a n c C v e k , Si P e t e r Šinkovec, 4. F r a n c J u s t i n . — M l a d i n c i : 1. Joža P o l a j n a r , 2. Duško R a - < donjič, 3. i n 4. mes to s i d e l i t a J u r k o S k u b e r i n J a k e c P i s k e r n i k .

Z a m l a d i n k e je b i l a p r o g a p r e n a p o r ­n a ; s a m o ena t e k m o v a l k a j o j e p r e v o ­z i l a .

V e r j e t n o bo n a J e z e r s k e m k m a l u t u d i meddruštvena smučarska t e k m a .

K E G L J A Š K I K L U B K R A N J V R E P U B L I Š K I L I G I

V nede l j o 6. t. m . j e b i l o v L j u b l j a n i k v a l i f i k a c i j s k o t e k m o v a n j e kegl jačev v m e d n a r o d n e m s l ogu za v s t o p v r e ipub l i - I ško l i go . T e k m o v a l i so i g r a l c i k e g l j a - : ških k l u b o v i z L j u b l j a n e ( S l o v e n s k i po-« ročevalec, T r i g l a v i n I l i r i j a ) , k l u b i L j u - j t omer , K r a n j i n B e t o n i z C e l j a .

P r v o m e s t o j e zased l o moštvo i z K r a - !

n j a , k i j e p o d r l o 2268 keg l j e v . K r a n j s k a ? e k i p a , k i so jo s e s t a v l j a l i L a d o M a r t e -l a n c , K a r e l Kavč ič , S t a n e V a l e n t a r , R a j k o S ta r e , L o j z e Berčič i n Z v o n k o D e b e l j a k , j e b i l a m e d moštvi na j bo l j h o m o g e n a . V s a k i g r a l e c j e p o d r l o k o l i ; 377 keg l j e v , k a r j e odličen u s p e h . P o tej z m a g i sodeč bo moštvo i z K r a n j a t u d i v republiški kegljaški l i g i i g r a l o v i d n o vlogo*.

I z g u b i l sem l i s t n i c o z d o k u m e n t i . P c r štenega n a j d i t e l j a p r o s i m , d a m i d o ' k u m e n t e v r n e n a n a s l o v Božič A n t o n * V . pošta 1098, K r a n j , o s ta l o p a zadrži zase.

U r e j u j e uredniški odbor . —; O d g o v o r n i u r e d n i k : V e r k o G a s a r . — N a s l o v u r e d ­ništva i n u p r a v e : K r a n j , S a v s k i b r e g štev. 2/1. — T e l e f o n štev. 475. — I z h a j a v s a k o soboto. — C e k . položnice 624-90200-7. — T i s k a G o r e n j s k a t i s k a r n a , K r a n j