Upload
8arca
View
240
Download
5
Embed Size (px)
DESCRIPTION
Izbral in sestavi Jakob J žGRLICA XI V / l -2
Citation preview
lik XIV I tevilka 1-2 I leto 1971
r e v i j a za g l a s i m n u v z g o j o
K p r v t j l v t l u i f l a s h i lZe nekaj let sem se pri Grlici vpraujemo, kako bi vsebino revije imbolj pribliali potre
bam najire glasbene vzgoje. V pogovorih z bralci smo spoznavali, da bi bili poleg rednih tevilk dobrodoli zlasti zaokroeni prironiki. Po velikem zanim anju za nao zakljueno tevilko Kanoni (Gr. XII. 3), smo se odloili za prikaz glasbil. Prvotno smo mislili le na glavna glasbila, ki jih navadno obravnavamo v osnovni oli. Take tabele pa so dostopne tudi na naem trgu (DZS), zato nas je vse bolj mikalo posei v snov nekoliko ire. Za snopi, ki je sedaj pred vami je bilo potrebno ve priprav, zato je nastala neljuba zamuda v izhajan ju revije.
Ze na prvi pogled boste videli, da smo zajeli v ta PREGLED GLASBIL obilo snovi, ki bi jo sicer morali iskati po mnogih knjinih in drugih virih. Zbralo se je je za pravcato popotovanje v svet glasbil. A vedeli smo, kaj hoemo. O glasbilih pripovedujemo s slikami, s strnjenimi podatki in s kratko besedo.
Snov smo razdelili v dva dela, v slikovni del in za iro uporabo manj obvezen del s podatki o glasbilih. Slikanica naj bi na pregleden nain pripovedovala, kako razline in mnogotere oblike glasbil so se javljale v preteklosti in kakne so danes. Uredili smo jih po zaporedju, kakor se je utrdil v klasini parituri (pihala, trobila, tolkala, brenkala, godala). To izhodie je poznavalcu najblije in kae tudi na sestav glasbenih zapisov. P artitu rno zaporedje pa je le okostnica ureditve, saj k njem u uvramo e poglavja sorodnih zgodovinskih in ljudskih glasbil (zgodovinska jim pravimo zato, ker so bila le len v razvoju do popolnejih glasbil, in ljudska, ker v tak ih ali podobnih oblikah e vedno ive v ljudski glasbeni praksi) ter druga, ki se n a vezujejo na orkestrska glasbila po zvoilu (npr. harfa poglavje drugih brenkal) ali pa jih je bilo smiselno zakljuiti zase po skupni uporabnosti (npr. Orffov instrumentarij). Gradivo smo morali tu in tam prilagoditi razpololjivemu prostoru, ker smo zaradi boljega pregleda skuali urediti poglavja tako, da se izidejo po straneh. Imena glasbil navajamo ob koncu vsakega poglavja, vsa glavna glasbila, ki so navadno predpisana za spoznavanje v osnovni oli, pa smo preprosto zaradi hitreje orientacije podrtali. Da bi imeli o glavnih, danes aktualnih (tipiziranih) glasbilih realno sliko, smo jih dali upodobiti v sorazmerju njihove velikosti glede na prostor tiste strani.
Medtem ko daje slikovni del vpogled v mnoge oblike glasbil (z risbami ponazorujemo znailne podrobnosti), sega dodatek v bolj isto stroko, ki pa naj z vsemi tevilnimi podatki ne zastrauje v glasbi manj podkovanega bralca. Vsi obsegi glasbil, njihovih barvnih odtenkov in tonskih izhodi so zbrani tu zaradi veje popolnosti in za vsak primer. Mestoma smo se dotaknili snovi, ki je celo v mnogih obirnih opisih glasbil pomanjkljivo ali nepregledno prikazana, je pa za razumevanje delovanja glasbil vsekakor bistvena. Nekateri podatki (posamezni obsegi, nain prepihovanja pihal) niso in tudi ne morejo biti povsem utrjeni (o emer govorijo tudi razlini viri v literaturi), saj se nekatera glasbila v tehninih posameznostih razlikujejo in tudi izvajalske zahteve so razline in v nenehnem razvijanju. (Kot zanimivost naj omenimo, da je po najnovejih odkritjih mogoe iz pihal izvabiti posebne veglasne zvoke in najrazlineje b a rv ne odtenke posameznih tonov.)
V naslednjem delu dodatka boste nali znailne glasbene sestave v obliki odlomkov iz skladb, od klasinih do najnovejih zapisov. Na koncu je e pregled veine danes aktualnih imen glasbil v ve jezikih (najbolj pogosto jih v glasbenih zapisih uporabljamo v italijanini).
Slednji se z bralci Grlice vpraajmo, emu naj slui ta PREGLED GLASBIL. Mogo je seveda oitek, da je za tradicionalni nam en nae revije za glasbeno vzgojo tu vsega preve. Vendar sestavljalec misli in upa, da bo ta tevilka uporabna tako za najire olske okvire kakor za splono razgledovanje. Solarju bodo pripovedovale predvsem slike glasbil, uitelj bo nael tu pobude za ivo ponazoritev, kaj koristnega zase glasbenik ali bodoi skladatelj in vsega po malem tudi ljubitelj glasbe.
Zamiljamo si, da bo zbrano gradivo pripomoglo k popestritvi unih ur. Seveda je na jvaneje, da v glasbenovzgojnem procesu skuamo vzbuditi do glasbe doivljajski stik. K temu pa lahko pripomorejo razline motivacije. Snov spoznavanja glasbil je mlademu loveku po svoji oprijemljivosti gotovo blizu. Zelo zgreeno bi bilo, e bi tevilni podatki zavajali k zahtevam po leksikalnih znanjih. Nedvomno pa bodo olarja pritegnile m arsikatere skrivnosti glasbil, ki tiijo za suhimi podatki. Ne jemljimo podatke za gotovo dejstvo, marve kot spodbudo za odkrivan je zvonih monosti. Na primer: skoraj na vsaki oli imamo nekaj uencev, ki igrajo to
(nadaljevanje na III. s trani ovitka)
P R E G L E D G L A S B I L
A) G L A S B I L A (sl ikanica) A e r o f o n i
M e m b r a n o f o n i
I d i o f o n i
Ko r d o f o n i
B) O B S E G I , B A R V A ,T O N S K A I Z H O D I A
C) R A Z L I N I S E S T A V I(odlomki iz skladb)
D) I M E N A G L A S B I L
B I N A
I.
G lasb i la (uvod)Zgodovinska in ljudska p ihala PihalaZgodovinska in ljudska trobila TrobilaZgodovinski in ljudski bobni Tolkala z opnoZgodovinski in ljudski kovinski samozvonikiKovinski samozvonikiLeseni samozvonikiRazl ina noveja tolkaloHarfaM a ndol ina , lutnja Zgodovinska in ljudska brenkala K itara , tam bur ice , c i t re Zgodovinska in ljudska godala G oda laMonokord, klavikord embalo , p ian ino , klavir O rg leHarmonij , harmonike Orffov instrumentarij Postavi tev glasbil orkestra
II.
PihalaPrepihovanje pihal TrobilaP repihovanje trobilTranspozici jaTolka laBrenkalaloveki glasoviG o d a laDeli tev strune - f lao le t i G lasb i la s tipkami Orffov instrumentari j
Par titura (uvod)Vokalni in vokalno instrumentalni sestavi Vokalno instrumentalni sestavi Solistini in komorni sestavi Orkestraln i sestavi Razl ini (noveji) sestavi Novej i zapis i Nove smeri Razne zvrsti
S lovensko, i ta l i jansko , nemko, francosko, hrvotsko-srbsko
V S E
34 - 56 - 78 - 9
1 0 - 1 1121314151617181920212223242526272829
30313233
34
35
36
373839404142434445
46
P R E G L E D G L A S B I L
Izbra l in sestavil J a k o b J e
G la s b i la nar isal M i r e C e t i n
GRLICA XI V / l - 2
2
GLASBILA
Z n a n a je k r i l a t i c a , da so g la s b i la stara to l ik o kot lo v e tv o . In e v davni dobi - ep rav so b i l a i z d e l a n a e tako preprosto - so se p o k a z a l i vsi moni v ir i : a e ro fo n i , m em branofon i , idiofoni in ko rd o fo n i . Danan ja d oba je d o d a la e p o g la v je e le k t ro fo n o v . Izn a jd e v a n je v edno n o v ih , d ru g a n ih , boljih g lasb il v dan ih okv ir ih k a e na n e iz rp n o lo v ek o v o d o mise lnos t , e v e ~ na n jegovo neu s tav l j iv o nujo po g la s b i . Mnoge lepe o b l ik e g lasbil z vsemi okrasn imi po tezam i pa nas p r ep r iu je jo o davn i povezanos t i g la sbe z lep im .
e sta re k u l tu re so nam zap u s t i l e b o g a to iz ro i lo g l a s b i l , v e n d a r so se do danes v tolikni meri p re sn o v i la , da o b s ta ja jo s takra tn im i ob l ikam i samo rah le v e z i . V e l ik p reporod so d o iv e l a v dobi re n e sa n se , od tam se z a e n j a nova z godov ina danes iv ih g l a s b i l . Kjer je z a dos tova la is ta rona i z d e l a v a , so g la s b i la kmalu doseg la dokonno popolnost (godala v 17. s t . ) . Druga teh n i n o z a h te v n e j a g la sb i la pa so m orala p re i t i e do lg o t ra jn o pot p r e o b ra e - v a n j a , d a so dose g la v se , neko e z a k r i t e monosti i z v a j a n j a (predvsem p i h a l a , t ro b i la i t d . ) . Skoraj vsa ta g la s b i la so doseg la svoj t e h n in i preporod v prvi dobi novega t e h n i n o - r a z - iskova lne ga p o le ta - okrog z a e t k a 19. s to le t j a (sistem z a k lo p k , v e n t i lo v , p ed a l i h a r fe , m eh a n ik a k l a v i r j a ) . V d e t a j l i h pa so se i z p o p o ln je v a la e n a p r e j , pa v t e n j i , da bi dosegli na njih najbo l j i zvok in vse m one h i t re po s to p e . Iz s tare j ih opisov g lasbil (Ber lioz, Rimski- Korsakov) v id im o , da je b i lo t a k r a t po trebno e o p o z a r ja t i na t e k e in nem ogoe pos tope , z las t i t r i l k e . Kasne je pa so konstruktorji in i z d e lo v a lc i g lasbil t a k e pomanjk l j ivost i po vrsti o d p r a v l j a l i . Ta g la s b i la so d o b iv a la s tem tudi teh n i n o vse bolj z a m o ta n e m ehan izm e (prim npr . k la r in e t s tremi zak lopkam i z d an a n j im , st r . 5 in 6 ) . Vsa g la sb i la pa se niso mogla e n a ko u v e l j a v i t i . Med vanej im i , je k la r in e t v sekakor dolgo z a o s t a j a l , saj se je e le v M o z ar tovem asu prav p r ik l ju i l sorodnim g la s b i lo m , ki so e d o lgo k r a l j e v a l a v o rkestru . e p rav m ogoe p re jn ja doba barvi te g a p ih a la ni b i l a n a k lo n je n a , je zao s ta ja l v razvo ju go tovo tu di za rad i svoje z a m o ta n e st rukture (preskakujoe p r e p ih o v a n je , gl . s t r . 31 ) . M e d tem , ko so si p ih a la pom aga la iz osnovne d ia to n ik e do vmesnih k rom atin ih tonov e od nekda j s t . i . v i l in im i p r i je m i , je b i lo v p ra a n je , k ako pre i t i do vseh tonov pri t r o b i l ih , bolj p e r e e . Do izum a v e n t i lo v so namre d o b iv a la n e k a te ra t ro b i la sosednje to n e iz svojega osnovnega al i k vo tnega n i z a prav na "umarski" n a in - z ronim maenjem o d m ev n ik a . Poleg te g a pa je b i lo t reba g la sb i lo e z a m e n j a t i , e ug las i tev v do loenem a l ik v o tn em n izu tonovskem na in u ni u s t r e z a l a . Trobi lc i so iskali re i tev z v s ta v l ja n je m d o da tn ih cev i a l i pa so c e lo p o v eza l i ve cev i v eno (str. 9 , s l . 2 1 , 2 2 ) . Vse t e pomanjk l j ivost i pa so b i l e o d p ra v l je n e z izumom treh poda l jkov cev i (str. 10 , s l . 9 , 10) , ki jih odp i ra jo v en t i l i (naprava spominja na sistem b a t a , t ed a j a k tu a ln e g a p a rn eg a s t ro ja ) . Tem " te g o b a m pa se je e od nekdaj i zogn i lo drugo trob ilo - p o z a v n a , saj si je e po svoji narav i p o d a l j e v a la cev a l i obseg z i z v la e v a n je m e n e cev i iz d ru g e .
Primer p o z a v n e e p o v e , da t e h n i n o - i z v a j a l s k a dognanos t ni b i la vedno o d lo i ln a , da je g la s b i lo d o b i lo z a s lu e n o mesto v o rkestru , saj se je na n jo prav spomnil e le Beethoven (V. s im fon i ja) . N asp loh pa so kasneji s k la d a te l j i v k l ju e v a l i v t r ad ic io n a ln i sestav orkestra vse v e d o t le j n e z n a n ih a l i n eupo tevan ih g l a s b i l . G l a v n a g la s b i l a so d o b i la s ta lne sprem lje v a l c e ( f lav ta - p ik o lo , k la r in e t - mali in basovski k l a r i n e t , oboa - angleki rog , fago t - k o n t r a f a g o t , pozav n i se j e p r ik l ju i l a tu b a , har fa je v orkestru vedno bol j pogosta ) . Romant iki so vse bolj t e i l i k posebnim in ve l ik im barvnim u in k o m . Mnoga d o t le j " tu je ro d n a" g la s b i la s o , e e ne s ta ln i , pa vsaj obasni g os t je v simfoninem a l i opernem o rkes t ru . Tako u v e l j a v i npr . a jkovsk i e l e s to , Bizet t ed a j e "v ro i" saksofon, Richard Strauss se o z i ra k neka te r im sta rinskim glasbilom (m andol ina , l u tn j a , a l tovska f lav ta ) in vse bolj so i z g u b l ja la nevrednost n a j r a z l i n e j a t o l k a l a , ki jih goj i z a b a v n a in p lesna g la s b a . N e k a te r i sk la d a te l j i pa so si d a l i ce lo z g ra d i t i " svo je" ins t rum ente (VVagnerjeve tu b e , V e rd i je v e A ida t r o b e n te ) .
V naem s to le t ju se je iska n je novih g lasb il p o v e z a lo s tehn in im i p r id o b i tv a m i . Bistveno no vost je p r ines lo e lek tronsko v z b u ja n je z v o k a (Trautonium, M arteno tov i v a lo v i ) . Ta g la sb i la pa se z a r a d i svoje z e lo sp e c i f i n e - in z a to tudi kmalu nas i tne - ba rve niso mogla ire u v e l j a v i t i . V z a d n j ih d e s e t l e t j ih pa je poudarek na monostih labo ra to r i j ske a to m iz a c i j e z v o k a , se pravi um etno u s tv a r ja n je z v o n e g a sp e k t ra , ki ga v naravi n i . Vse to sega v e k s p e r im en ta l no p o d ro je novih iskanj v g la s b i .
e p rav upoteva sodobna resna g la sb a tako reko vsa m ona g l a s b i l a , se je na drugi strani n a j ira l judska g la s b e n a praksa o s r ed o to i la le na nekaj g lasbil (harmonika , k i t a r a ) . N i posta la s tem tudi naa g la s b a bolj s i rom ana?
A ) G L A S B I L A ( s l i k a n i c o )
21
Z G O D O V IN SK A IN LJUDSKA PIHALA
26
1 F lavta iz koljne lupine2 F lavta iz ivalskega roga
3 , 4 Ponova pial (ali sirinks)5 Cotimaje (Slovenijo)6 Trstenke (Slovenija)7 Dvojnice8 Angleki dvojni f la o le t9 Preno flav ta (iz 12. s t .)
10 Indonezijska flav ta11 Etruanski dvojni avlos12 almaj13 vegla14 Zurla (Makedonija)15 Sope le (Istra)16 Dude17 Diple18 ,19 Ukrivljen rog20 Lovska oboa21 Bombarda (ali brundalo)22 Raket (fogot iz 17. s t . )23 Fogot s klaviaturo24 Bosetni rog (iz 19. s t .)25 Basetni rog26 alim6 (klarinet s 3 zaklopkami)
5
7 (HTi?= a
6
PIHAL A
1 Molo flavto (o(i pikolo)2 Flavta3 Basovska flav ta4 Tenorska kljunasta flavta (blokflavta)5 Basovska kljunasta flavta (blokflavta)6 Trstiki7 Dvojni trstni jez iek8 Oboa9 Angleki rog
10 Fagot11 Kontrafagot12 Ustnik in enojni trstni jeziek13 Ustnik z jezikom14 Mali klarinet (v As)15 Mali klarinet (v Es)16 Klarinet17 Altovski klarinet18 Basovski klarinet
Saksofoni:
19 sopranski20 altovski21 tenorski22 baritonski (basovski)23 Zaklopke:
odpiralna zapiralnaobroka z vezano zaklopko (oala)
OQ
O o
1 513
78
C?
21
V
2 4
79
2 2
Z G O D O V IN S K A IN LJUDSKA TROBILA
1 Lur (iz b ronaste dobe)2 ofor (idovski rog).3 Rog iz podo lne koljke4 Rog (vedska)5 Rog (iz 11. st.)6 O l i fo n t7 Alpski rog8 Dva c in ka9 Serpent (iz 16. s t . )
10 O f ik le id a (iz zg od n jega 19 . s t . )11 Potni rog12 G o z d n i rog13 Lovski rog (z vent il i )1 4 ,1 5 S ignaln i rog
(starejo in danan ja oblika)16 Lesena troben ta (14 . s t . )17 T robenta18 Bucina (Pompeji)19 Bucina (iz 10. s t . )20 Bucina (Srem)21 Troben ta s pialmi (M artinova trobenta)22 Troben ta s cevastim i podaljkii 3 Helikon (19 . s t . )24 Fanfara
13
19
1
:4
/
TROBILA
1 Rog2 Trobento3 Trombon (pozavna) na poteg4 Trombon z ventili
13141516
171 8
1920
Tuba Ustniki: li jasti (rog) kotlasti (tuba) aasti (trobenta)Pot zraka pri zaprtih ventilih Pot zraka pri odprtem ventilu Kvartni ventil (podaljek cevi za trombon) Ventil : zaprt - odprt (eden od ve sistemov)
Trobila pihalnih orkestrov: Komet (piston)Krilni rog (krilovka)AltTenorBariton (ali evfonij)HelikonSuzafonRazlini duilci
11
13
ZGODOVINSKI IN LJUDSKI BOBNI
Leseni boben (Kamerun)Boben na stojalu (Kitajska)Boben (Nova Gvineja)Glinasti boben (Egipt)Boben (Java)Boben kriarske vojske Boben garde Ludvika XIV.Visei boben (12. st.)Po Fu (Azija)Tapan (Makedonija)Loneni bas (drgolni boben, Slovenija) Mali arabski timpan Antini timpan
12
TOLKALA Z O P N O (membranofoni)
1 V e lik i boben2 M ali boben3 Pokonni boben (boben z visokim
obodom)4 T a m b u r in
T im p a n i ( p a v k e ) :5 z v ijaki6 n a v r t e n j e7 s pedali8 Roni boben9 Konga
10 Tumba11 Mambo12 Bongosa
/podoben je timbales
13
3 4
ZGODOVINSKI IN LJUDSKI
KOVINSKI SAMO ZVONIKI
1 Asirske inele2 idovske inele3 Rimske inele4 Antine inele5 Simondra6 Igra na zvonce (iz 12. t.)7 Kin (Kitajska)8 Bonang (javanski gongi)9 Sistrum (Brazilija)
10 Triangel (Italija)11,12 Pastirski in alpski zvonci13 Slitrum (Egipt)
K O V IN S KI S AM O Z V O N I K I
1 inele z metlico2 Triangel3 Gong4 Tam-tam5 Priprava za grom6 Zvonki7 Zvonov?8 Celesta9 Vibrafon
10 Lira z zvonki (zvonki godb)
15
310 11 12
LESENI SAM OZVONIKI
13
15
K
stareji:1 Koptske kastanjete2 Igra kladiv (T ricca-v i llaca)3 N akova lo z deskoA Marimba (noveja marlmba je podobna
vibrafonu)5 Trzalo (Java)
noveji :K astanjete:
6 prstne7 z dralom8 ,9 Bi
10,11 Ragla12 Ksilofon13 Paliic? (ki aves)14 Cevasti les15 Leseni boben (afriki)16 Leseni blok (kitajski)
16
RAZ LI NA (N O V EJ A ) TOLKALA
1 Antine inele2 Prstne inele3 Kravji zvonec4 Alpska zvonca5 Meksikanski zvonci (cencerro)6 Pastirski (karpatski) zvonec7 Kraguljki8 Pande ira9 okolo
10 Mar a kas (rumba krogle)11 Cabogas
12 Reso-reso (bombusova ikri pol ko)13 Guiro (bua z zarezami)14 Tempel bloki (korejski)15 Bambusove paliice
Tolkala za jazz in zabavno glasbo (jazz batteria):
16 inela na nogalko (Hi-hat, Charleston cymbals)17 Mali (jazz) boben18 Mali tom-tom19 Veliki boben z nonim tolkaem20 Veliki tom-tom21 Potresajoe drevesce (kitajec)
17
HARFA
stareje oblike harf:1 azijska2 babilonska3 turka4 egipanska5 burmanska6 galska7 Eolova harfa8 Horfa9 Razvrstitev pedalov
10 Lege pedalov11 Sistem krajanja strun
M A N D O L I N A , L U T N J A
1 Mandolina (4 dvojne strune)2 Mandolina (enojne strune)3 Mandolina (15. st.)4 Mandolina (16. st.)5 Mandola6 Perzijska lutnja7 Lutnja8 Lutnja (6 strun)9 Harfa lutnja
10 Bandurija11 Pandora12 Teorba (18. s t.)13 Kitarne14 Orfedreon
Z G O D O V I N S K A IN LJUDSKA BRENKALA
1,2 Primitivne citre3 Lona lutnja (Angola)4 Citre (iz 10. st.)5 Egipanska lira6 GrJko-rimska lira7 Anglosaka lira8 Grika kitara9 Sister
10 Konte le11 Humle12 Lojna s tipkami (iz 17. st.)13 Porcelanska lajna14 Kitajski k' in15 Indijska vina16 Kitajski pyj-por17 Japonski koto18 Psalterij (17. s t . ) , opreke 1 j
KITARA, TAMBURICE,CITRE
1 Kitara2 Elektrina kitara3 Banjo4 Balalajka5 Drim iz Srema
Tamburaki sestav:6 bisernica7 bugarija8 bra9 elo
10 berda11 Ruska bandurija12 Citre
Z G O D O V I N S K A IN LJUDSKA GO D AL A
1 Arabski kemand*2 Turkestonske goili3 Kitajski gosli (er-hu)4 Jugoslovanska gusl5 Hrvaika lirica6 Indijska fidula7 Indijski sarandii8 Arabski rebob (rebaba)9 Reb k
10 Crwthn Fidula (iz 15. st.)12 Tromba morina (Iz 15. st.)13 Lira da broccio14 Viola da gamba15 Viola bastarda (Iz 17. st.)
3
GODALA
1 ViolinaViolaVioloneloKontrabasRazlini loki (8.st. lok za gusle, 14. st.
17 .s t . , 18.s t . , 18. st.) Duilec (sordino)epna viola (iz 18. st.)
23
MONO KORD, KLA VI KORD
1 Psalterij2 M on o koc d3 Cimbal (Iz 15. *t.)4 Klavikord5 Klavikord obeien ez ramo6 Vlrglnal7 Vzvod (tongenta) pri klavlkordu8 Vzvod (pero) pri iplnetu, virginalu, embalu9 pinet
10 lrafnl klavir
EMBALO, PIANINO, KLAVIR
1 Klaviembalo2 Pianino (krino razporeditev strun)3 Klavir4 Dunajska mehanika (odbojna)5 Angleka mehanika (repeticijska)6 Mehanika pianina
25
o,
' J . / iXilJaB3SgSS
ORGLE
Predhodniki orgel:
1 kitajski ieng (podoben mu je japonski io)
2 starorimske hidravline orgle3 pozitiv (iz 16. st.)4 regal (iz 16. st.)5 portativ6 Igralna mizo orgel (manuali, pedali)7 Orgle (monuali, pedali)8 Ustnina pial (prerez)9 Jezina pial (prerez)
m * * '
a
HARMONIJ, HARMONIKE
1 Harmonij2 Diatonina harmonika3 Bandoneon4 Kromatina harmonika5 Klavirska harmonika6 lonika7 Orglice8 Melodika9 Harmonetta
2 7
ORFFOV INSTRUMENTARIJ
1 Zvonki (sopranski)v ^ 2 Metalofon (altovski)
3 Ksilofon (altovski)4 Povko (valjasta)5 Pavka (kotlasta)6 Roni boben
( z dvema opnama)7 Veliki boben8 Tamburin (z zvonki)9 Triangel
10 ineli (veja , mala)11 Ropotuljo (s kroguljki)12 Kroguljki (na traki)13 Kroguljki (na jermenu)14 Kroguljki (no obrou)15 Kostanj e te (panske)16 Kastanjete (z roajem)17 Dvojne kastanjete (z roajem)18 Paliici19 Les (blok)
f j r 2 0 Lej ( v a l ja s t i )-------------------- J J 21 Ropotulja (kroglasta)
22 Ropotulja (cevasta)
B) O B S E G I , B A R V A , T O N S K A I Z H O D I A
P IHAUN
Pikolo(*Mala flavta)
f i i4 _______ , / = = r - 1 n1i J
P R E P I H O V A N J E PIHAL
Delitev zronega stebra (shema):
Zaporedno prepihovanje(Iz 1 . v 2 . 3 . in 4. alikvotni ton:f lavta , oboa, fagot,saksofon)
P ' 11' "
Preskakujoe prepihovanje(Iz 1. v 3 . in 5. a likv. ton: klarinet)
Princip prepihovanje (npr. flavte):
i i
1 O -
O p . : O osnovni toni+ prepihovani toni
Princip prepihovanja (npr. klarineta):
M % ' i . I
1 s n
Pihala imajo za tonsko izhodie lestvino zaporedje (prvi al ikv . toni) do ene oktave (flavta, oboa) in ve (do duodecime - klarinet). Vije tone dobijo z zaporednim ali preskakujoim prepihovanjem. Pomagajo si prepihovalno zaklopko, ki na doloenem mestu prelomi zrani steber; izjema je flavta, ki prepihuje samo s preusmeritvijo ustninega nastavka. Tabela prikazuje, katere tone e dobivajo dananja pihala obiajno neposrednim prepihovanjem, se pravi ob istih prijemih.
Ngin prepihovanja dananjih pihal:
Oboa
Prepihovanje: z istimi prijemi (prepihovalno zaklopka!)
s pomonimi prijemi
F lavta Prepihovanje: z istimi prijemi
s pomonimi prijemi
* f. tFTTf
.. zr p
Osnovni toni
Klarinet Prepihovanje: z istimi prijemi (prepihovalno zaklopka!)
s pomonimi prijemi
Prepihovanje: z istimi prijemi (in innapol zaprto
s pomonimi prijemi
oktavnozaklopko
TROBILA
Osnovni alil
P R E P I H O V A N J E T R O B I L
Trobila imajo za tonsko osnovo naravno vrsto tonov - a l ikvotn i n iz . Z ven t i l i , ki vk ljuuje jo cevne podal jke , dobimo e est dodatnih al ikvotnih n izov. Z njimi izpolnjujejo manjkajoe tone v al ikvotnem nizu do popolne kromatine le stv ice . Zaporedje a likvotn ih nizov (npr. pri trobenti):
ventil i imajo tri osnovne cevne podaljke: j j a i
Dodol.n 1 | -i> \ ' "f r l ^ - j
Trobila z *
! ventil podalja cev za cel tonII. ventil podalja cev za pol tona ^ (III. ventil podal jo cev za cel ton in pol ^ ~ T ~ j r ^ ^
o- n. i. h i . m n . I t III. | > II.+ HI.
Strnitev v kroma ti n o lestvico (vije tone dobimo iz ve izhodi):
Princip podaljevanja cevi za vsega tri ce le tone vel ja tud? za trombon, le da si podal juje obseg s potegom (sedem leg).
N ek a te ra trobila imajo e dodatni t i . kvartni v en t i l , ki celo tno cev bodisi skraja / r o g / al i podalja / t rom bon , t u b a / . Vkljuitev kvartnega v en t i la , ki se pri rogu in tubi nave zuje na poseben dodatni sistem treh vent ilov , omogoa, da trobi lec zanesijive jedosega najvi je al i na jn i ie tone te r , da si izpolni sicer manjkajoe tone /n p r . trombon od Es do C / . Vendar trombon ob vkljuitvi kvartnega ven t ila ne dobi ve 7 leg , marve 6 , ker so postali poltonski razmaki s podal jano cevjo nekoliko v e j i . Trombon s kvartnim ven t i lom imenujemo tenor-basovski trombon, brez n jega pa gre za or trombon.
TRANSPOZICIJA
Za transponirajoa gla sbi la piemo glede na realen zvok vie al i nie.V glasbenem zapisu uporabljamo transpozic ijo :
1. zaradi ugodneje lege notnega z a p is a /k o n t ra b a s , ce les ta , ksilofon, zvonk i, v ibrafon, k i ta ra in tudi loveki glas tenor, e ga piemo v violinskem k l ju u / .
2 . zaradi trad ic i je in ohrani tve istih izvaja lskih prijemov. Vrsta pihal in trobil zveni g le de na ve l ikos t za doloen interval n ie al i vie od svoje osnovne uglasitve v C (pikolo, angleki rog, k la r in e t i , saksofoni, kontrafagot, trobenta , rog, g lasbila pihalnih orke s trov /.
Transpozicija izhaja iz Sasov, ko gla sbi la e niso bila tako izpopolnjena, da bi bilo na njih mogoe igrati kromatino zaporedje tonov. Zlasti trobila so dobivala lahko predvsem le na ravne tone al ikvotnega n iz a , ki so bila zanj prilagojena /d o lo e n d u r / . Ko so se g lasbila z izumom ventilov in sistema zaklopk izpopoln ila za igranje vseh "vmesnih" tonov, se je transpoz ic i ja ohran ja la zaradi prakt inega pomena, ker omogoa, da izvaja lec z istimi prijemi igra na vsa gla sb i la iste d ruine , medtem ko se oglaa jo ustrezno velikosti viji ali ni ji toni / f l a v ta - p ik o lo , oboa - angleki rog, k la r in e t i , saksofoni, fagot - kon tra fago t/ . Nasploh pa so se iz neko obirnejih druin posameznih glasbil / n p r . f lavte/ od sopranske do basovske/ selekcionirale predvsem tiste uglasi tve ali vel ikosti g la sb i l , ki so v svoji specifini barvi in izvaja lskih zmonostih najbolj iz stopale . Tako bi na primer pri rogu lahko danes transpozicija odpad la , ker uporabljamo le e rog v F, vendar jo ohranjamo zaradi tr ad ic i je ali to lik ih zapisov v te j "najbolji" uglasitvi / v e l ik o s t i / . Pri drugih glasbilih pa se zvono najustrezneja uglasi tev e ob liku je : npr. do nedavna prevladujoo trobento v B vse bolj zamenjuje trobenta v C zaradi ve je prodornosti v njeni specifini leg i .
3 3
TOL KALA
Timponipavke) Zvonki
najveji veliki s r e n j i mal' zveni jo 8 ali 15 T
Zvonovi
zvenijo 8 X
MorimbafonVibrafon:
BRENKALA
Harfaj j ^ l u m p
KitaraLutnja Uglasitev strun
I. II. III. IV. V. VI.
uglasitev strun Mandolina (kot pri violini)
~~ I. #. III. IV.
7 5 zveni 8 J~ o =
75
P r e g l e d u g l a s i t e v t a m b u r i c :
Triglasni / J an kov iev / noveji sistem: Sremski / t i r ig lasn i / sistem:
III Bisernica v F zveni . 4TII. III. Bra ne transp.
7 J I. II. elovi v F zveni . 5 4III. elovi zveni . 8 1 elo se pile 8 4 v/ n e transponira/Berda se pie 8 4 v ? ,II. in IV. struna zveni 8 4
0 ~ ~ D ------ =~'C V
I . I I . Bisernica zveni 8T III. Bisernica /kon tra ica / v F
zveni . 4 t I. II . II I. Bra ne transp.I. II. elovi v F zveni . 5 4 I I I . elovi zveni . 8 4 elo se pie 8 4 v y ,/ n e transponira/Berda se pie 8 4 v * ) ', zveni 8 4/spodnji struni sta enojn i/
j - - * ( , = |
I . l l . Bisernica/prim, tercprim/ zveni 8T
II. III. Bra /d-basprim / ne transp
I. Bra /g -basprim / ne transp.
I . Bugarija ali:
zveni . 4 1 I. Bugarija v F zveni . 4TII. Bugarija ne transp.III. Bugorija v G zveni . 4 4
II. Bugarija /d -ko n trn /
II. Bugarija ~ U ~ III Bugarija il
me loBerda /b o s / zveni 8 4
To je d-uglasitev (Slavonija, Bosna), v e-uglas. (Vojvodina) z v e n i j o tambure v. 2 t
sistemu
Farkaev sistem:
l . l l . Bisernica zveni . 8T I . Bra ne transp.
v dvoglasnem
34
Citre
Melodine strune Melodine strune/prevlodujoo /dunojska uglasitevmbnchenska ua las r tev / . . Spremljevalne strune
V5 ^Basovske strune Kontra strune
LOVEKI GLASOVI
Otroki zborMladinski zbor
7*
Sistem (starih) c -k l juev in izhodia za obsege (najniji ton je na prvi rti o z . pri mokih glasovih pod njo):
Mezzosopran BosBaritonAlt TenorSopran
O p . : o obseg zborovskih glasov, solistinih glasov (posebne zvrsti)
GODALA
Violino
Kontrabas
Barva: svetla mehka spevna zgoenazvonka nena napeta resnobna
Dosegi na posameznih strunah
8
35
DELITEV STRUNE - FLAOIETI 'slu-mo'
1T
1_5
i .
2.5
- i5
A.5
Alikvotni niz :
.
751 5( 1:1) 1 l 1 U2 5 1:5 V5 5:5 2-5 5 6
Pojasnilo: O izhodie, rahel dotik strune - vozlie, zvok
GLASBILA S TIPKAMI
S - o-i
Klavir Orgle
g
^ ^
M a n u a l / i / Pedali zvenijo 8 i
( O p . : z registri je mogoe dosei e enoin ce lo dve oktavi viji a l i ni ji zvok)
ORFFOV INSTRUMENTARIJ
Pavke
Zvonki
50 cm JJ 40 cm
Z77 5 .
najveje el ike
9 35 / V * * * vj V v V . . > * - ? ^
f i* u*".**. .* * *, * C o g e - C o l l a g em m i t e z u lo m , n * . 4. pfc > / p r ;m e r ; i z k n j i g e : D ie G a r b e , IV . del>
M u s ik v e r la g e Hans G e r i g , Kfciln/
44
Saks.
Alt Es
Ob.
Tenor
Bariton
c.ol
Trombn.
Eslll
Kitara
P,"el, vl. b
RA Z N E ZVRSTI
h7 em
Ma - la terasa in spodaj Ljubljana po -
V e l ik i p i h a l n i o r k e s t e r J a z z o r k e s t e r / b i g b a n d // B . A r n i : K l a d iv a r j i n o v e g a s v e t a / / J . P r iv ek : Iz t r t e g r e v g r o z d j e /
O r f fo v i n s t r u m e n ta r i j/ P . K a l a n : u k se {e o e n i l /
K i t a r a/ S . Prek: A l l e g r e t t o /
H a r m o n ik a/ H . H e r r m a n n : M a l a s e r e n a d a /
P o p e v k a/ J . R o b e n ik : N a v rhu n e b o t i n i k a /
T am bura k i o r k e s t e r / s p e t j e m // U l i v a d i , p r i r . S l a v k o J a n k o v i
Mlad.zb.
TrikotCinelice
Allegretto
4 5
D) I M E N A G L A S B I L
SLOVENSKO
P i h a l o
mala f lav ta , pikolo
flavta
oboa
angleki rog
klarinet
basovskiklarinet
saksofon
fagot
kontrafogot
T r o b i l o
rog
trobenta
trombon,pozavna
tuba
krilni rog, krilnica
T o l k a l aM e m b r a f o n i
timpani,pavke
veliki boben
moli boben
tamburin
roni boben
pokonni boben, boben z visokim obodom, vrvivnl boben
tom - tom
ITALIJANSKO
flauto piccolo , ottavino
flauto , - i
oboe, - i
corno ing lese
c lar ine tto , - t i
clarinetto basso, clarone
sassofono, - i
fogotto, - t i
contrafogotto
corno, - i
tromba, -e
trombone, - i
tubo
flicorno
timpano, -i
gran cassa, tamburo grande
tomburo (piccolo), tamburo mili tare
tamburello bosco, tamburo basco, tomburino
tamburello (senza so nag II)
casta rullante , tamburo ru llan te , tamburo basso, cassa sordo
tom - tom, timpano dl Jazz
NEMKO
Kleine FliJte
FltJte
Oboe
Englisches Hom, Englischhorn
Klarinette
Bassklarinette
Saxophon
Fagott
Kontrafogott
Horn
Trompete
Posaune
Tuba
FlUgelhorn
Pauken
Grosse Trommel
Kleine Trommel, MilitOrtrommel
Tamburin,Schellentrommel
Handtrommel,Rohmentrommel
Wlrbeltrommel, RUhrtrommel, RtJhrentrommel, Parodetrommel
Tom-tom,Jazzpauke
FRANCOSKO
peti te flute
flute
hautbois
cor artglais
clarine tte
clarine tte basse
saxophone
basson
contrebasson
cor
trompette
trombone
tuba
bugle
timbales
grande caisse , grosse caisse
caisse c la ire , petite caisse, tambour
tambour de Basque
caisse roulante , tambour roulant, tambour militaire
tom-tom
ANGLEKO
octave flute , piccolo
flute
oboe
english horn
clarinet
bass clar inet
saxophone
bassoon
double bassoon
horn
trumpet
trombone
tuba
bugle
kettle drums, timpani
bass drum
side drum, snare drum
tambourine,timbrel
tenor drum, parade drum
tom-tom
HRVATSKOSRBSKO
mala f lau ta , pikolo
flauta
oboa
engleski rog
klarinet
basklarinet
fagot
kontrafagot
horna, (Sumski) rog
truba
trombon, pozauna, cug trombon
tuba
krilnica ,fligelhorn
timpani
veliki bubonj
mali bubanj , dobo!
tamburin,dalre
runi bubanj
bubanj s visokim valjkom
tom-tom
o p . : ipansko: pandereta
tambourin (a main), hond drum tambour sur cadre
46
konga c o n g a , -g h e Conga conga conga drum
tumba tumba Tumba tumba tumba drum
o p . : pansko: tumbadora, tambora
mambo mambo Mambo mambo mambo drum
bongos, bongo bobni
bongos, ghi Bongos bongos bongos
timbales ,timbali
timbales, timbales cubani
Timbales timbales cubaines timbales
K o v i n s k i s a m o z v o n i k i
ine le (visee) p ia tt i (sospesi) (edn.piatto)
Becken cymbales cymbals
tr i an g e l , trikot
tr iangolo Triangel tr iangle triangle
gong(kitajski) ,(japonski)
gong(chinese),(javanese)
Gong(chinesischer G .) , Buckelgong, G . mit Kuppe)
gong(chinois),(a mamellon)
gong(chinese gong)
tam-tam tam-tam Tam-tam tam-tam tam-tam
priprava za grom
1 astra Donnermaschine
zvonki campanelli G lo ck e nsp ie l , Stahlstabspiel
timbres,jeu de timbres ,caril lon
orchestra bel Is, chimes, (G lockenspiel,nem .)
zvonovi(cevasti)
campane(tubolari)
G lo ck en ,Rohrenglocken
cloches (a tubes) tubular bells , tubular chimes
elesta celes ta Celesta celes ta celesta
vibrafon vibrafono Vibraphon vibraphone vibraphone
an t ine ine le krota les
, crotali an t ik e Zimbeln, Zimbelchen
crotales,cymboles antiques
crotales
prstne ine le finger cymbals
kravji zvonec cow b e l i , campanaccio
Kuhglocke, cow beli
cloche de vache , cow belibloc de metalop . : pansko: c e nce r ro ,-s
kroguljki so nagli , sonagllera
Schellen grelots slight bells
pandera Stabpandeira
okolo,tubo
ch oca llo , tubo so noro
SchUttelrohr,Tubo
coca l lo ,tubo
chocolo, tubo, shaker
L e s e n i s a m o z v o n i k i
kastanjete castognette ,nacchere
Kastagnetten castagnettes castanets
o p . : pansko: castanuelas, castanetas,
bi frusta Peitschenknall fouet slap stick
ksilofon xi lofono Xylophon xylophone xylophone
marimbafon,marlmba
marimbafono,marimba
Marimbaphon marimbaphone,xylorimba
marimbaphone
rog la raganel la Ratsche crece l le ratchet
P a l i ic i ,klaves
claves ,legni per rumba
Claves ,Schlagstttbe
claves claves
konga
tumba
mambo
bongos
timbales
inele
t r iang l , trokuti
gong
tam-tam
sprava za grmljavinu
zvonci i (glokenpil)
zvona
elesta
vibrafon
ant ike inele
kravja zvona
proporci
pandera
okolo
kastanje te
p a li l lo s
b i
ksilofon
marimbafon
egrta l jka
drveni tap ii , klaves
cevasti les
leseni boben (afriki)
les, leseni blok (kitajski)
bambusovecevke
reso-reso,
bambusovakripalka
guiro,bua z zarezami
tempe! bloki (korejski)
marakas, rumba krogle
B r e n k a l a
harfa
mandolina
lutnja
kitara
citre
G o d a la
violina,gosli
viola
violonelo
kontrabas
G l a s b i l a s t i p k a
klavir
embalo
orgle
harmonij
nacchera cylindrica, cassa di legno
tamburo di legno (africano^
blocco di legno (chinese),nacchera per bat teria
tubi di bambu
reso-reso
gufro
temple blocks, blocchi di legno coreani
maracas
arpa
mandolino
liuto
chitarra
violino, -i
viola, -e
violoncello, - i
contrabasso, -i violbasso
m I
pionoforte
embalo
organo
armonium
Rtthrenholztrommel
Holztrommel, Schlitzentrommel
Holzblock,Holztrommel
BambusrtJhre
Sambaraspel, Reso-reso
Guiro
TempelblOcke
Maracas,Rumbokugeln
Harfe
Mandoline
Laute
Gitarre,Guitarre
Z'ther
Violine,Geige
Bratsche
Violoneli (o)
Kontrabasi
Klovler
Klavizimbal,embalo
Orgel
Harmonium
bloc de bois (cylindrique)
tambour de bois
bloc de bois (chinois)
tubes de bambou
reso-reso
guiro
temple blocks
maracas
harpe
mandoline
luth
guitare
violon
alto
violoncelle
contrabasse
piano
clavecin
orgue
harmonium
tone block, wood cymbal
wooden drum
wood block, chinese wood block
wood chimes, bom boo pipes
reso- reso
guiro,gourd
temple blocks
maracas,
cuban rattles
harp
mandoline
lute
guitar
violin
viola
violoncello
double bass
piano
harpsichord
organ
harmonium
valjkasto drvo, cilindrino drvo
drveni bubanj
drveni blok
bambusovecjevice/cevice
reso-reso
guiro
tempel bloki
zveke,marakas
harfa
mandolina
louta, leut
gitara
citra
violina
viola
violonelo
kontrabas
klavir,glasovir
embalo,kloviembalo
orgul je
harmonijum
V a n e j a I i t e ra t u ra :A. Baines: Musical Instruments Trough the Ages, Pelicon Books A347, 1961C . Sachs: Handbuch der Musjkinstrumentenkunde, Leipzig 1930 W. Kotonski: lnstrumenty perkusyjne, Variava 1963 Kolektiv avtorjev: Warenkunde Muslkinstrumente, Leipzig 1962 M. l . ulaki: Instrumenti slmfonieskoga orkestra, Moskva 1956
^H. Kunltz: Die Instrumentation, Leipzig 1961 L. M. kerjanc: Nauk o instrumentih, Ljubljana 1964 M. Adlefl: Svet zvoka In glasbe, Ljubijona 1964 Muzika enciklopedija, Zogreb 1963
48
ali ono glasbilo in ki bodo v razredu lahko pomagali ponazoriti, denimo, zakaj so trobenti dovolj samo trije gumbi, kako dobiva flavta ali klarinet vije tone (to nazorno kae prepihovanje z istimi prijemi, glej str. 31) in ni treba biti ravno mojster godala, da oivimo tiste nenavadne tone flaolete ipd. Vse to bo povedalo mlademu loveku mnogo ve kakor razne zgodbice o flavti in ptikih. Da pa bo uitelj bolj zanesljivo vodil tako delo v razredu, ima sedaj na voljo kaipot po svetu glasbil.
In ni ne bo proti unemu smotru, e bo ob ivem zvoku kaknega glasbila dal zapisovati dosegljiv obseg od tona do tona, opozoril na barvne odtenke ipd., za kar so podatki v nai preglednici. Nikar pa od olarja za prazen ni ne zahtevajmo znanja raznih konnih not. Tudi v spoznavanju glasbil se nam odpre nekaj monosti za najosnovneje glasbeno opismenjevanje, ki pa naj ne bo samo sebi namen. Gre za to, da mladega loveka v vzgojnem in spoznavnem procesu ne omalovaujemo, se pravi, da mu omogoimo spoznanje resninosti v okvirih njegove spoznavne dospelosti. Vse bolj namre opaamo, da zgolj ustveni odnos do glasbe (mimogrede: v naem narodnostnem prebujanju je odigral neprecenljivo pomembno vlogo) pelje v vse vejo preproino gledanja na glasbo. Zato skuajmo pristopiti z resninostjo glasbe e k mladim ljudem.
K zanimivosti razgledovanja po snovi naj prispevajo tudi notni primeri za razline sestave. Mladi ljudje odhajajo iz ol, ne da bi sploh videli, kako se pravzaprav piejo prave skladbe, od klasinih zapisov do nae atomske dobe, ko navadne note niso ve dovolj. Tako kot je to ali ono glasbilo e po svoji strukturi bolj ali manj zvokovno plemenito in izrazno obseno (npr. klavir ali orgle harmonika) je mogoe tudi iz glasbenega zapisa nekoliko razbrati, po em se estetsko umetnika zasnova odlikuje e na zunaj (npr. izdelana faktura skladbe rkovno oznaevanje akordine ablone).
Ko si bomo v razredu ogledovali slike vseh mogoih glasbil, bo priel morda kdo na misel, da bi kako preprosto glasbilo izdelal sam. Tako nalogo bi lahko iznajdljivo povezali s tehninim poukom, saj vemo, kako mladega loveka pritegne monost iznajdevanja in ustvarjalnega oblikovanja. In kdo si e ni vsaj poskusil izdelati preprosto pial (s pihom v odprtino steklenice pa je gotovo e vsak dobil flavti podoben zvok). Mlad spretne bi si vsekakor lahko izdelal poleg preproste piali tudi ksilofon, boben ali kakno primitivno brenkalo, ki bi bilo podobno znameniti starogrki liri ipd. Zamislimo si lahko vso zavzetost za stvar, e bi organizirali kroek muziciranja na lastnorono izdelanih glasbilih. Ce pa ne bi prili do svojih preprostih glasbil, se bomo ob poglavju slik glasbil Orffovega instrumentarija morda spomnili, kako so ta razmeroma lahko dosegljiva glasbilca primerna za doivljanje zvoka in poduno ugotavljali, da pravzaprav izhajajo iz drugih znanih glasbil.
Dotaknili smo se poglavja, kako bi bilo ob naem predmetu mogoe najti im bolj iv stik z glasbo in njenimi vzronostmi, da bi postal neteoretien, ter za mlade ljudi zanimiv in privlaen. Za njihov odnos do glasbe, ki ga bodo ponesli s seboj v ivljenje, bo pa najbolj odloilno tisto, kar bodo v glasbi sami preizkusili, odkrivali in si v svoji latentni radovednosti prisvojili. Zavedamo se, da je v osnovnem izobraevanju k malokateremu unemu ali vzgojnemu predmetu tako teko prav pristopiti kakor h glasbi, saj mu je naloeno ve, kakor samo naloga izobraevanja in bistrenja duha. V glasbi je vrsta loginih disciplin, ki bi lahko tudi vadile miljenje, toda njena vzgojna upraviljivost spet ni samo v dui. Dananji lovek glasbo res potiska vse bolj na rob veselja in premalo mar mu je za njeno estetsko in izpovedno bit. In ko danes ni in ne more biti ve ozkega dvornega kroga za slubo lepotam glasbe, moramo upati, da jo bo uila doivljati najira glasbena vzgoja, ki se ne more oplajati le v vzhienju, marve tudi v monostih spoznavanja glasbene snovi. K temu naj bi pripomogel tudi na prironik. J. J.Pripomba: Na ta PREGLED GLASBIL sc bo navezala kot priloga naslednja tevilka Grlice z naslovom OPIS GLASBIL izpod peresa prof. Marijana Lipovka
GRLICA Izdaja Drutvo glasbenih pedagogov Ureja uredniki odbor Odgovorni urednik Jakob Je Oprema Mire Cetin Letnik ima 5 tevilk Naronina za XIV. letnik je 15 din Posamezna tevilka 3.50 din Nakazila na tevilko tekoega rauna 501-8-1/1 Naslov urednitva in uprave: Grlica, Vegova 7, Ljubljana, p. p. 500 Tisk tiskarne Toneta Tomia, Ljubljana
drutvoslovenskih
skladateljevMusia Slovenka
Drutvo slovenskih skladateljev izdaja skupaj z zalobo Obzorja Maribor, z gramofonsko tovarno Helidon in Radiotelevizijo Ljubljana serijo plo Musia Slovenica z deli slovenskih skladateljev. Doslej so izle naslednje ploe:
FLP 10-001 Primo Ramov: Simfonija 68 Ivo Petri: Integrali v barvi
FLP 10-002 Uro Krek: Concertino za pikolo in orkesterZvonimir Cigli: Concertino za harfo in godala Jakob Je: Do fraig amors kantata
FLP 10-003 Pavel Sivic: SosredjaDarijan Boi: Requiem
FLP 10-004 Slavko Osterc: SuitaMarijan Lipovek: II. suita za godala
Drutvo slovenskih skladateljev izdaja v Edicijah Drutva slovenskih skladateljev dela svojih lanov, med katerimi so tudi dela primerna za mlade glasbenike in pouk na glasbenih olah. Vse informacije dobite po tel. 20 063 ali v prostorih DSS Ljubljana, Trg francoske revolucije 6/1. vsak dan od 12. do 13. ure (razen sobote).