Hrup na delovnem mestu orodjarja v podjetju Forstek, doo

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Organizacija in management delovnih procesov

HRUP NA DELOVNEM MESTU ORODJARJA V PODJETJU FORSTEK,

d. o. o. Mentor: doc. dr. Marjan Senegačnik Kandidat: Robert Majcen Somentor: izr. prof. dr. Zvonko Balantič

Kranj, marec 2008

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Marjanu Senegačniku in somentorju izr. prof. dr. Zvonku Balantiču za pomoč, nasvete in usmeritve pri izdelavi diplomskega dela. Hvala podjetju Forstek d. o. o. za omogočeno izobraževanje in pomoč pri izdelavi diplomske naloge ter podjetju Sinet, d. o. o. za nudene podatke in literaturo. Zahvaljujem se lektorici Maruši Stoklasa, prof. slovenščine, ki je lektorirala moje diplomsko delo. Posebna zahvala pa gre mojim najbližnjim, ki so vseskozi verjeli vame in me podpirali.

POVZETEK: Tako kot na vsakem koraku v življenju, tako tudi na delovnem mestu človeku preti nevarnost. Ta se odraža v različnih oblikah. V diplomskem delu se bomo osredotočili na nevarnost hrupa, ki ga le-ta predstavlja za delavca. Hrup ni samo moteč dejavnik v okolju ampak, je tudi škodljiv. Predstavili bomo vpliv hrupa na delavca, na njegovo zdravje in na samo kvaliteto opravljenega dela. Povzročiteljev hrupa v našem podjetju Forstek, d. o. o. je kar nekaj, a v največji meri so to computer numerical control (CNC) stroji, ki so nakopičeni v enem prostoru skupaj z vso proizvodnjo, tako klasično kot ročno. Poizkušali bomo najti rešitve, ki bodo pripomogle k izboljšanju delovnih pogojev za delavca, ki ne opravlja s temi stroji, ki so glavni povzročitelji hrupa. Teh rešitev je kar nekaj in bodo predstavljene v tem diplomskem delu. KLJUČNE BESEDE:

– hrup, – orodjarna, – CNC stroj, – delavec.

ABSTRACT: As in every day life, man is also faced with dangers at the work place. This danger is reflected in different forms. In this paper we will focus on the danger of excessive noise. Noise is not only a disturbing factor in the environment, but it can also be harmful. We will present the impact that noise has on a worker, on his/her health and on the quality of the work done. There are several different sources of noise at our company Forstek d.o.o. These are mostly computer numerical control (CNC) machinery, which are concentrated in the same space as all the production line (classical and manual). We will try to find solutions that would improve working conditions for the persons that are not directly handling this machinery. There are numerous solutions to this problem and will be presented in this paper. KEY WORDS:

– noise, – tools making, – computer numerical control machine, – worker.

KAZALO

1 UVOD .................................................................................................................................................. 2

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA................................................................................................... 2 1.2 PREDSTAVITEV PODJETJA .................................................................................................. 2 1.2.1 ORGANIGRAM PODJETJA FORSTEK D.O.O. ...................................................................... 4 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE.................................................................................................................. 5 1.4 METODE DELA............................................................................................................................................ 7

2 SEDANJE STANJE .......................................................................................................................... 8

2.1 KAJ JE ZVOK ...................................................................................................................... 8 2.2 KAJ JE HRUP.................................................................................................................... 10

3 PRIKAZ PROBLEMA ......................................................................................................... 18

3.1 POVZROČITELJI HRUPA .................................................................................................... 18 3.2 VARNO DELO NA NC STROJIH ............................................................................................................21

3.3 HRUP, KI GA POVZROČAJO CNC STROJI ...............................................................................................22 3.4 HRUP, KATEREMU JE IZPOSTAVLJEN ORODJAR ................................................................... 23 3.5 POŠKODBE SLUHA ZARADI IZPOSTAVLJNOSTI HRUPU .......................................................................24 3.6 MERITVE, OZIROMA DOLOČANJE NIVOJEV HRUPA................................................................ 26 3.7 DEJANSKA MERITEV HRUPA V PODJETJU.............................................................................................28 3.7.1 UGOTOVITVE............................................................................................................. 37

4 UKREPI ZA ZMANJŠANJE HRUPA........................................................................................................40

4.1 ZMANJŠEVANJE HRUPA NA MESTU VIRA ............................................................................. 41 4.2 ZMANJŠEVANJE HRUPA NA POTI ŠIRJENJA.......................................................................... 41 4.3 ZMANJŠEVANJE HRUPA NA MESTU SPREJEMA..................................................................... 46

5 ZAKLJUČEK ........................................................................................................................................50

LITERATURA IN VIRI ...............................................................................................................................51

SLOVAR POJMOV IN KRATIC:

– CAM - (Computer aided manufacturing), Računalniško podprta proizvodnja,

– CNC - (Computer Numerical Control), Računalniško numerično krmiljenje,

– OVO - Osebna varovalna oprema.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Robert Majcen: Hrup na delovnem mestu orodjarja v podjetju Forstek, d. o. o. stran 2

1 UVOD

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA V orodjarni se za izdelavo orodja uporabljajo različne vrste strojev. Med njimi so tudi CNC obdelovalni stroji, tako stružnice, kot rezkalni stroji. Computer numerical control (CNC) obdelovalni stroj, je stroj, ki s pomočjo računalniškega krmiljenja obdeluje osnovni material. Seveda je potrebno prej za vsak izdelek posebej izdelati računalniški program. Le-tega programerji izdelujejo za CNC rezkalne stroje v programu Unigraphics in za CNC stružnice v programu Coscom. V našem podjetju se kot osnovni material za obdelavo uporabljajo siva litina, nerjavno jeklo in razne barvne kovine. Ker so ti obdelovanci, ki se obdelujejo na teh strojih različnih, velikosti, oblik, materialov in trdot, se obdelujejo z različnimi režimi obdelave. Velikokrat so ti režimi takšni, da pri obdelavi nastajata nemogoč hrup in mehanske vibracije, ki nelagodno vplivata na delavca, ki neposredno dela na stroju. Vse to pa moti tudi delavce, ki delajo v bližini teh strojev, ali pa mimo njih hodijo. Najbolj je ta hrup moteč za orodjarje, ki ročno obdelujemo izdelke in moramo biti pri svojem delu zelo natančni in zato popolnoma osredotočeni (skoncentrirani) na svoje delo. Vse dosedanje pripombe o motečem hrupu so pri vodstvenih delavcih bolj ali manj naletele na gluha ušesa. Največkrat slišani stavek je bil: »Kaj pa naj?«, ali pa: »Saj imate ušesne čepke!« Vemo pa, da je to zadnji ukrep, zato je diplomsko delo naravnano k rešitvi tega problema. ˝

1.2 PREDSTAVITEV PODJETJA Forstek, d. o. o. je mlado, hitro razvijajoče se podjetje z dolgo tradicijo v proizvodnji steklarskega orodja. Nastalo je v dolini, kjer je steklarstvo doma že preko sto let. Nastalo je leta 2003 iz takratne orodjarne v Steklarni Hrastnik kot njeno hčerinsko podjetje in se je najprej imenovalo FORMA – H, d. o. o., dve leti kasneje pa se je preoblikovalo v delniško družbo in svoje ime spremenilo v FORSTEK, d. d. V letu 2007, pa se je spet preimenovalo, in sicer v Forstek, d. o. o.. Na samem začetku je bila proizvodnja omejena samo na orodja za steklo, za matično steklarno, Steklarno Hrastnik. Kasneje pa se je proizvodnja razširila še za potrebe drugih steklarn, in sicer v Sloveniji še za Steklarno Rogaška Slatina in steklarne v Italiji, Avstriji, na Češkem in Poljskem. Proizvodnja orodjarne Forstek, d. o. o., pa zajema tudi izdelavo delov za plovila za podjetji Seaway in Elan, kasneje pa se je proizvodnja razširila še na izdelavo orodij za pihano plastiko za različna podjetja.



Temeljne dejavnosti podjetja so razvoj, proizvodnja, trženje in servisiranje orodij za steklarsko industrijo, pihano plastiko, navtiko in mehanske obdelave. Glavne dejavnosti podjetja so:

– proizvodnja steklarskega orodja za program embalažnega stekla, – proizvodnja steklarskega orodja za program pogrnjene mize, – proizvodnja steklarskega orodja za program razsvetljavnega stekla, – proizvodnja osi in ležajev za navtiko, – proizvodnja orodja za pihano plastiko, – popravila orodja za steklarsko industrijo in plastiko, – strojne usluge.

Najpomembnejši partnerji podjetja so:

a) orodja za steklarsko industrijo: – Steklarna Hrastnik – Vitrum, d. o. o., – Opal Hrastnik, – Steklarna Rogaška, d. d., – Kefla – Glas iz Nemčije, – Firenze Vetro iz Italije, – Vetrerie Bruni iz Italije, – Vetroelite iz Italije, – Stolzle Oberglas iz Avstrije;

b) orodja za pihano plastiko: – Mapis, – Plastenka;

c) navtika: – Seaway; d) Ostali:

– Orodja za steklarsko industrijo: (Vetrerie Betti iz Italije, CAPA MY iz Grčije,

TA PACK iz Slovaške, Walter Co. Maschninen iz Nemčije). Forstek, d. o. o. nudi zaposlitev približno 70–im delavcem, katerih povprečna izobrazba je IV. ali V. stopnje, pretežno strojne – kovinarske smeri. Zaradi vse večje zahtevnosti trga in velike konkurence, ki prihaja največ z vzhoda (tu mislimo predvsem na Turčijo), smo se v našem podjetje morali prilagoditi razvoju sodobnih tehnologij in vso znanje, ki ga premoremo, združiti v izdelavo orodij za specialne steklenice. Mladostna zagnanost in bogate izkušnje, ki so združene pod streho podjetja, nam dovoljujejo smelo načrtovanje naše prihodnosti in razvoja. Slogan našega podjetja je: »KO STEKLU VTISNEMO PODOBO!«



Slika 1: Logo podjetja Forstek, d. o .o.(Forstek d.o.o., 2000)

1.2.1 ORGANIGRAM PODJETJA FORSTEK, d. o. o.

TEHNIČNI SEKTOR

KONTROLA

TEHNOLOGIJA SKLADIŠČA PROIZVODNJ KONSTRUKCIJA VZDRŽEVANJE

DIREKTOR

TAJNIŠTVO ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI

KOMERCIALA, PRODAJA

NABAVA RAČUNOVODSTVO TEHNIČNI SEKTOR



Slika 2: Prikaz organizacijske strukture podjetja (Interno gradivo, Forstek, d. o. o., 2000)

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Podjetje Forstek, d. o. o., se je pred osmimi leti preselilo iz takratnih prostorov v Steklarni Hrastnik v svoje, nove prostore, ki so sodobno urejeni, a le navzven. Ko vstopimo v te prostore, pa se mišljenje o sodobnosti spremeni. Vsa proizvodnja je namreč locirana v enem samem prostoru, kar pa je po vsaki logiki nesprejemljivo. V diplomskem delu se bomo osredotočili na hrup, ki moti orodjarja pri delu in ga v proizvodnji najpogosteje povzročajo CNC stroji, nekaj pa tudi klasične stružnice. Ker v podjetju težimo k temu, da bi postali evropska orodjarna, razpolagamo z vrhunskimi obdelovalnimi stroji, tako s stružnimi avtomati z gnanimi orodji, kot rezkalnimi centri s 3, 4, ali 5-osnim obdelovanjem. Mimo strojev poteka tudi

NABAVA

IZBIRA DOBAVITELJEV

NABAVA IN UVOZ

PROIZVODNJA

KONČNA DODELAVA

RAZREZ MATERIALA

VARJENJE, METALIZACIJA

TEHNIČNE OPERACIJE

KOMERCIALA, PRODAJA

AKTIVIRANJE NAROČIL IN

IZVOZ

PRODAJA, MARKETING



transportna pot in ta hrup ni moteč samo za delavce, ki neposredno delajo na strojih, temveč tudi za delavce, ki hodimo mimo, in tiste v neposredni bližini teh strojev. Tu mislimo predvsem na orodjarje. Pri nas je pravi naziv za to delovno mesto orodjar – cizeler. Cizeler je naziv za delovno mesto, ki je specifično pri izdelavi steklarskega orodja. Včasih, ko še ni bilo CNC strojev za obdelavo, so cizelerji različne oblike sekali v kalupe (orodja) za steklo in jih potem ročno, z raznimi pripomočki (rezkarji, sekači, pilami in z brusnimi kamni in brusnim papirjem) obdelali in pogladili oz. spolirali. Danes pa to delo, ki ga cizelerji opravljamo, ni več tako specifično, saj glavnino tega dela opravijo obdelovalni centri, zato so nazivu cizeler dodali še orodjar. Orodjarjevo delo je te oblike izpeljati, zgladiti; dati modelom – kalupom končno podobo, kakršno zahteva kupec, ki je v steklarni naročil steklenico, kozarec, vrč ali steklo za razsvetljavno telo, na koncu pa je potrebno modele še sfiniširati, spolirati. Včasih pa se še najde kakšna oblika, ki ji tudi stroji niso kos (tu gre predvsem za negativne kote), tedaj pa pride na plan cizelerska žilica in delo se opravi ročno. Delavci moramo biti zato pri svojem delu zelo natančni. Zato je potreben mir in popolna koncentracija, saj so merske tolerance na obdelovancih podane do 0.01 mm (stotinke milimetra) natančno. In kako naj svoje delo opravljamo strokovno in natančno, če te blazno motita hrup in trušč, ki prihajata iz teh strojev? Nemalokrat se zgodi, da se človek prav prestraši ob takšnih zvokih in takrat pride do neljube napake pri delu. In spet je potrebno vse od začetka: navariti del modela, ki ni skladen z načrtom (oblika), in ponovna obdelava ter izpeljava določene oblike.

Slika 3: Steklenica Guylian s končnim modelom (Forstek, 2003)



Na sliki 3 je ena od specialnih steklenic Guylian, kjer je lepo vidno, kako je oblika (forma) geometrijsko zapletena in je ni možno v celoti izdelati na obdelovalnih strojih. Zato mora cizeler – orodjar - obliko izdelati oz. sfiniširati ročno, da so potem na steklenici vsi detajli (oči, rep) dobro vidni. V diplomskem delu bomo poizkusili najti optimalne rešitve za preprečevanje oz. za zmanjšanje hrupa. Pri tem si bomo pomagali z meritvami, ki jih za naše podjetje opravlja družba Sinet, d. o. o. Pri samih rešitvah pa bomo morali upoštevati sam potek delovnega procesa in zaporedje operacij seveda pa tudi finančne zmožnosti podjetja za zmanjšanje hrupa.

1.4 METODE DELA Pri rešitvah, oz. njihovemu iskanju, se bomo obračali predvsem na znanja in izkušnje, ki smo jih pridobili tako pri izobraževanju, kot tudi pri samem delu v podjetju, in na razpoložljivo literaturo, ki jo je veliko, tako v tiskani literaturi, kot na svetovnem spletu (medmrežnih straneh). V veliko pomoč pa nam bodo tudi zaposleni v podjetju Sinet, d. o. o., ki za naše podjetje izvajajo meritve, in ki imajo s takšnimi težavami veliko izkušenj.



2 SEDANJE STANJE 2.1 KAJ JE ZVOK? Zvok je slušna zaznava valovanja plinov, tekočin in trdnih snovi (Balantič, 2004). Zvok je vse tisto, kar slišimo. Je zelo pomemben za življenje ljudi, saj je eno najpomembnejših komunikacijskih sredstev. Koristimo ga za komunikacijo med ljudmi, za prenos informacij in signalov, za nadzor procesov... Omogoča nam medsebojno sporazumevanje , z njim spoznavamo okolje, se orientiramo v prostoru in opravljamo vsakodnevne dejavnosti, ki so potrebne za normalno življenje. Pomen zvoka najbolj občutijo in cenijo naglušni ter gluhi ljudje. Kako si naj torej predstavljamo življenje brez zvoka? Če ne bi bilo zvoka, ne bi mogli poslušati glasbe, prvih otrokovih besed, njihovega smeha, ptičjega petja... Vsi zvoki pa nastanejo zaradi nihanja teles: v naravi veter povzroči gibanje (vibriranje) listov na vejah dreves, to gibanje pa premakne molekule v zraku in molekule zanihajo. To nihanje imenujemo zvočno valovanje, katerega zaznamo s sluhom. Človeško uho mladega, zdravega človeka zazna različne zvoke s frekvencami med 20 Hz in 20 kHz (v različnih literaturah najdemo različne frekvence, od 16 Hz do 20 kHz). Drugih frekvenc človek ne zazna. Nekateri posamezniki so zmožni zaznati zvok do frekvence 22 kHz in morda še več, za druge pa je meja že 16 kHz. Človeško uho pa obenem opravlja še vlogo ravnotežnega centra. Slišnost ušesa ni omejena samo na frekvenco, ampak tudi na jakost. Slišimo lahko zvok z zvočnim tlakom od 510.2 − Pa (prag slišnosti) do 20 Pa (meja bolečine). Ta vrednost velja le pri frekvenci 1000 Hz, pri drugih frekvencah pa se te vrednosti spreminjajo, saj slišnost človeškega ušesa pri vseh frekvencah ni enakomerna in tako se s frekvenco tudi spreminjata prag slišnosti ter prag bolečine. Najnižji prag slišnosti je pri približno 3000 Hz zato pravimo, da je slišnost ušesa med 1000 Hz in 4000 Hz. Jakost ali glasnost zvoka, ki jo človek zazna, je med 0 dB in jo imenujemo prag slišnosti, in 120 dB, ki jo imenujemo prag bolečine. Podrobneje bomo frekvenco in glasnost zvoka obravnavali v nadaljevanju. Kot smo omenili, je sluh pri večini odraslih oseb in otrocih omejen na frekvenčno območje med 20 Hz in 20 kHz, pri šestdesetletnikih, pa med 20 Hz in 12 kHz. Zaznavanje, predvsem višjih tonov, navadno z leti pri človeku peša. Slišno polje pa se ne zmanjša samo zaradi starosti, temveč tudi zaradi dednih in zdravstvenih razlogov. V zadnjih letih pa strokovnjaki z zdravstvenega področja opozarjajo na vse pogostejše okvare sluha zaradi tako imenovanih profesionalnih in delovnih razlogov.



KAKO ZAZNAMO ZVOK?

Slika 4: UHO-slušni in ravnotežni organ (Balantič, 2000)

Zvok zaznamo z ušesom. Uho je visoko razvit, občutljiv in zelo zapleten organ, ki je sestavljen iz treh glavnih delov:

– ZUNANJE UHO, ki je skupaj z glavo, vratom in trupom kompleksna

akustična antena, je sestavljeno iz uhlja in sluhovoda. Na koncu sluhovoda je bobnič, ki je meja med zunanjim in srednjim ušesom. Zunanje uho lahko imenujemo sprejemnik, saj sprejema zvočne signale, ki preko sluhovoda potujejo do bobniča. Zaradi zvočnega valovanje se bobnič zatrese;

– SREDNJE UHO je prostor, ki je napolnjen z zrakom. Tlak v njem uravnava

evstahijeva cev, ki je povezana z žrelom. Tresljaji bobniča, ki jih je povzročilo zvočno valovanje, se preko treh koščic, ki jih imenujemo kladivce, nakovalce

UUHHEELLJJ

ZZUUNNAANNJJIISSLLUUHHOOVVOODD

BBOOBBNNIIČČ

SSLLUUŠŠNNEE KKOOŠŠČČIICCEE

ZZVVEEZZAA ZZUUSSTTNNOO

VVOOTTLLIINNOO

SSLLUUŠŠNNII PPOOLLŽŽ

SSLLUUŠŠNNIIŽŽIIVVEECC

ZZUUNN.. UUHHOO NNOOTTRR.. UUHHOO SSRR.. UUHHOO



in stremence prenašajo v notranje uho. Srednje uho sestavljata tudi dve majhni mišici, ki sta povezani s koščicami. Ti uravnavata napetost koščene verige. Če v uho pride glasen zvok, se le te vzdražita in poskrbita, da močan zvok ne poškoduje notranjega ušesa, ki je zelo občutljivo. Funkcija srednjega ušesa je, da prenaša in ojača zvok na poti od zunanjega do notranjega ušesa;

– NOTRANJE UHO je detektor zvoka, ki sprejema in prenaša mehanske

energije zvočnega valovanja v ustrezne živčne impulze. Sestavljeno je iz slušnega in ravnotežnega organa. Slušni del notranjega organa imenujemo tudi kohlea. Ima obliko polžje hišice in je napolnjen s tekočino. Na kohleo je pripet ravnotežni organ, ki je sestavljen iz treh polkrožnih kanalov, ki so napolnjeni s tekočino. Srednje in notranje uho deli ovalno okence. S tem, ko se slušne koščice srednjega ušesa premikajo, povzročajo premikanje tekočine v notranjem ušesu. Premikanje te tekočine pa aktivira senzorne lasne celice v slušnem delu notranjega ušesa. Teh celic je približno 20000. Ko so te celice aktivirane, pošljejo po slušnem živcu impulz do možganov, ki te impulze zazna kot zvok.

Kot smo videli, je uho res zapleten in za človeka zelo pomemben organ in še tako majhna napaka v tem zapletenem sistemu lahko povzroči slušno prizadetost. 2.2 KAJ JE HRUP? Hrup je ena od oblik zvočnega valovanja. Vsako zvočno valovanje nosi določeno informacijo. Če je ta informacija razumljiva, koristna ali prijetna, potem je to zaželena informacija, ki jo imenujemo signal ali melodija, če pa je informacija nerazumljiva, nekoristna ali moteča, potem je to nezaželena informacija, ki jo imenujemo hrup, šum ali trušč (Čudina, 2001). Hrup je nezaželena oblika zvoka. Definicija le-tega pa ni odvisna od jakosti ali frekvence zvoka. Odvisna je od poslušalčevega trenutnega razpoloženja, njegovega zdravstvenega stanja, starosti, utrujenosti, spola ter od časa in kraja, kjer se ta zvok proizvaja. Če vzamemo za primer, je nekomu poslušanje rock glasbe prijeten zvok, za nekoga drugega, ki te glasbe ne mara, pa je to neprijeten hrup. Ali pa vpitje nekega otroka na ulici je na splošno nezaželen zvok (hrup), za njegovo mater pa koristna informacija, ker ve, kje se ta otrok nahaja, ali pa da je z njim nekaj narobe. Hrup je torej vsak zvok, ki negativno vpliva na zdravje in počutje ljudi ter je nezaželen zvok. Njegova glasnost (jakost) se ponavadi meri v decibelih – dB, vrednotenih s frekvenčnim filtrom A (dB(A)).



Nekatere značilne ravni zvoka – hrupa

Slika 5: značilne ravni zvoka-hrupa (www.decibel-af.si)

Kadar govorimo o hrupu, je potrebno odgovoriti na tri preprosta vprašanja, iz katerih pa lahko izvemo izredno veliko o tem, kako škodljiva je lahko ta nezaželena oblika zvoka. Hkrati pa nam ti odgovori pomagajo pri oblikovanju ukrepov za zmanjšanje posledic hrupa. Ta vprašanja so:

– kako glasen je ta zvok,

– kako dolgo smo mu izpostavljeni,

– s kakšne oddaljenosti ga slišimo.

bolečinska meja 120 dB(A)

115 dB(A)

90 dB(A)

75 dB(A)

60 dB(A)

45 dB(A)

30 dB(A)

prag slišnosti 0 dB(A)



Nekatere lastnosti, ki so pri hrupu zelo pomembne:

a) FREKVENCA zvoka nam pove, kolikokrat na sekundo vibrirajoče telo dokonča en cikel gibanja (Tratnik, 2006). En cikel gibanja pa pomeni spremembo zračnega tlaka od njegove največje vrednosti do najmanjše in potem spet nazaj do največje. Frekvenco zvoka lahko imenujemo tudi število zvočnih valov na sekundo. Frekvenco zvoka zaznavamo kot višino tona, njena enota pa je herc (Hz = 1 cikel na sekundo). Nizek ton (bass) ima nizko frekvenco, visok ton pa visoko frekvenco. Zvok normalnega človeškega govora ima frekvenco nekje med 300 in 3000 Hz. Zvok pod 16 Hz imenujemo infrazvok, zvok nad 20 kHz pa ultrazvok. Le-ta se uporablja predvsem v medicinski stroki. Če pretiravamo pri uporabi visokih frekvenc v glasbi (pri veliki jakosti), nam lahko poči bobnič. Če pa je prisoten zvok, ki ima frekvenco nižjo od 16 Hz (infrazvok), pa lahko povzroči glavobol, slabo počutje in kar je najslabše, tudi smrt, če se izenači z resonanco frekvence človeškega telesa, ki se giblje med 3 in 8 Hz in bi bil ekstremno močan;

b) ZVOČNI TLAK je količina spreminjanja zračnega tlaka, ki ga povzroči vir zvoka. To slišimo oziroma zaznavamo kot glasnost zvoka (Tratnik, 2006). Glasnost zvoka je odvisna od okolice, iz katere izhaja vir. Poglejmo primer: če človek zavpije v majhni sobi, je to vpitje glasnejše od tistega na sredini športne dvorane, čeprav smo od vira v obeh primerih enako oddaljeni. Zvočni tlak pa je prav tako odvisen tudi od oddaljenosti poslušalca od vira. Povsem logično je, da bolj ko je človek oddaljen od vira, šibkejši zvok pride do njega.

Raven zvočnega tlaka dobimo s pretvorbo zvočnega tlaka v decibelsko skalo. Običajno je zvočni tlak izražen v paskalih (Pa), se pa pogosteje kot enota za merjenje ravni zvočnega tlaka uporablja decibel (dB). V naslednji tabeli (sliki 6) je prikazana raven zvočnega tlaka v decibelih –dB in paskalih – Pa;



Slika 6: Raven zvočnega tlaka v dB in Pa (Tratnik, 2006)

c) MOČ ZVOKA je merilo za zvočno energijo, ki jo oddaja nek zvočni vir. V nekih poznanih obratovalnih razmerah je zvočna moč konstantna. Le ta se od zvočnega vira prenaša v obliki zvočnih valov. Nek vir zvoka ima svojo določeno moč, ki pa se spreminja glede na to, kje v okolici je postavljen.

Moč zvoka se izraža v vatih (W). Mednarodni sistem merskih enot pa predpisuje za jakost zvoka izpeljano enoto W/m 2 , ki je moč zvoka na enoto ploskve. Moč zvoka šepeta človeka je 0,0000001 W, moč zvoka hupe tovornjaka 0,1 W, moč zvoka pri reaktivnem motorju pa 100.000 W. Pogosteje kot W (vat) pa se za merjenje moči zvoka uporablja decibel (dB), predvsem za merjenje ravni moči zvoka. Raven moči zvoka nam da pretvorba moči v decibelsko skalo.



Slika 7: Primerjave ravni moči v dB in W (Tratnik, 2006)

Iz tabele lahko razberemo, da že majhna razlika v decibelih (dB) pomeni veliko razliko v moči zvoka. Moč zvoka pri 100 dB je 10-krat večja kot pa moč zvoka pri 90 dB in kar 100- krat večja od moči zvoka pri 80 dB. Če je raven moči zvoka enaka, se z razdaljo manjša raven zvočnega tlaka. Bolj kot smo oddaljeni od vira zvoka, manjša je raven zvočnega tlaka. To lahko lepo vidimo na sliki 7, kjer je prikazano, kako se moč zvoka 75 dB(A) manjša glede na oddaljenost. Na razdalji »a« je zvočni tlak 65 dB(A), na razdalji 2 X a, je zvočni tlak 59 dB(A) in na razdalji 3 X a le še 53 dB(A). Torej, bolj kot smo oddaljeni od izvora hrupa, manj je to nevarno za naša ušesa.



Slika 8: Povezanost zvočnega tlaka in moči zvoka (Tratnik, 2006)

d) ČASOVNA PORAZDELITEV ZVOKA: zvok lahko porazdelimo tudi časovno,

in sicer je lahko trajen, spremenljiv ali impulzen: – trajen zvok se v časovnem obdobju ne spreminja in v delovnem okolju smo

le redko dolgo časa izpostavljeni samo trajnemu zvoku. Tak zvok oddaja na primer klimatska naprava;

– spremenljiv zvok, ki se pojavlja v delovnem okolju, pa je pogostejši. Običajno

gre za kombinacijo različnih virov zvoka v različnih časovnih obdobjih. Jakost zvoka se sčasom spreminja. Te spremembe povzročajo različni viri hrupa, kot so npr. stroji, klimatske naprave, odsesovalne naprave, avdio naprave, transport in pa tudi človek (govor, kričanje);

– impulzen zvok pa je glasen zvok, ki traja samo trenutek, običajno manj kot

sekundo. To je npr. strel iz puške, zvok iz stiskalnice, pnevmatski ventili... Čeprav je trajanje teh zvokov kratkotrajno, pa lahko pri človeku povzroči trajne posledice, v najslabšem primeru izgubo sluha in trajni tinitus (zvonjenje v ušesih).

e) RAVEN ZVOKA ALI HRUPA običajno navajamo, kadar obravnavamo in

merimo hrup. Dobimo jo s preračunavanjem zvočnega tlaka, moči zvoka in intenzitete zvoka.

Koliko je občutljivo človeško uho, je odvisno od frekvence zvoka oziroma od višine tona. Nekatere frekvence zvoka človeško uho zazna bolje od drugih. Če slišimo dva zvoka hkrati, ki sta enako glasna, a imata različno visoke tone, je čisto verjetno, da bomo en zvok dojemali glasneje kot drugega. Za primer naj navedemo, da slišimo zvok s frekvenco 5.000 Hz bolje od zvoka z nižjo frekvenco, npr. 500 Hz.



Kadar opravljamo meritve hrupa, moramo upoštevati to posebnost človeškega sluha, zato pri meritvah uporabljamo merilnike s filtrom »A«, ki pri merjenju reagira podobno kot človeško uho. Enota, s katero označujemo decibele merjene s filtrom »A«, označujemo kot dB(A).

Tabela1: Značilne ravni hrupa v dB (A) (Tratnik, 2006)

HRUP NA DELOVNEM MESTU Dnevno je na milijone delavcev Evropi in drugje po svetu izpostavljenih hrupu pri delu in tveganjem, ki ga ta lahko povzroči. Vsak peti delavec v Evropi mora na svojem delovnem mestu govoriti glasneje, da ga lahko sodelavci sploh slišijo, 7 % delavcev pa ima težave s sluhom zaradi izpostavljenosti hrupu na delovnem mestu. Okvara sluha, povzročena zaradi hrupa, je najpogosteje prijavljena poklicna bolezen v EU (Eurostat 2005). Kdo je ogrožen? Ogrožen je lahko vsak, ki je izpostavljen hrupu. Višja je raven hrupa in daljša je izpostavljenost, večje je tveganje za poškodbe v zvezi s hrupom. V proizvodnji in rudarstvu je 40 % delavcev izpostavljenih zelo visokim ravnem hrupa več kot polovico svojega delovnega časa. Delež ogroženih delavcev v gradbeništvu je 35 %, v številnih drugih dejavnostih, vključno s kmetijstvom, prevozom in komunikacijami, pa ta delež znaša 20 % (Evropska agencija za zdravje in varnost pri delu).

Problem hrupa pa se ne pojavlja samo v industriji ali drugih tradicionalnih gospodarskih panogah, sem običajno uvrščamo dejavnosti, kot so kovinskopredelovalna industrija, rudarstvo in gradbeništvo, temveč se vse pogosteje pojavlja kot problem tudi v storitvenih dejavnostih, kot so izobraževanje (vrtci in šole), zdravstvo, razvedrilne dejavnosti (diskoteke, bari), gostinstvo idr.

dB (A) VIR HRUPA 115 ročna krožna žaga na oddaljenosti 1 m 95 tiskarski stroj (stiskalnica) 87 mejna vrednost izpostavljenosti 85 tovornjak, ki vozi s hitrostjo 50 km/h, na oddaljenosti 1 m 85 zgornja opozorilna vrednost izpostavljenosti 80 spodnja opozorilna vrednost izpostavljenosti 65 avtomobil, ki vozi s hitrostjo 60 km/h, na oddaljenosti 20 m 55 pogovor na oddaljenosti 1 m 40 tiha soba



Kot je navaja Tratnik (2006), prikažimo nekatere ravni hrupa, ki so jim izpostavljeni zaposleni v nekaterih poklicih:

– vzgojiteljica v vrtcu – jok in kričanje otrok presega 85 dB(A); – dirigent orkestra – več kot 90 dB(A); – voznik tovornjaka – več kot 85 dB(A); – natakar v diskoteki ali nočnem klubu – več kot 100 dB(A);

Zelo pomembno pa je vedeti, da že na videz majhno zvišanje ravni zvoka (samo za nekaj dB) pomeni za delavca bistveno zvišanje energije zvoka, ki vpliva na njegov sluh. Hrup na ravni 93 dB ima dvakrat večjo moč zvoka kot hrup na ravni 90 dB in povzroči enako škodo sluha v polovico krajšem času izpostavljenosti. Pri tem moramo vedeti, da človeško uho povečanje ravni zvoka za 3 dB ne zazna tako kot merilni instrument. Šele povečanje ravni zvoka za 10 dB človek zazna kot dvakratno povečanje glasnosti zvoka. Kot navaja avtor Tratnik (2006), lahko za primer navedemo, da ima običajen pogovor raven hrupa okoli 65 dB, kričanje pa navadno okoli 80 dB. Čeprav je razlika le 15 dB, je moč zvoka pri kričanju tridesetkrat večja. Če pa bi povečali raven hrupa za 20 dB, bi bila moč zvoka kar stokrat (100-krat) večja.



3 PRIKAZ PROBLEMA 3.1 POVZROČITELJI HRUPA V podjetju Forstek, d. o. o. je povzročiteljev hrupa kar nekaj. Sem lahko prištejemo prav vse obdelovalne stroje, pri povzročanju hrupa pa jim pomaga še komprimiran (stisnjen) zrak, ki ga delavci uporabljamo za izpihovanje ostružkov in opilkov. Mi bomo največ pozornosti namenili tistim, ki so največji povzročitelji hrupa, in to so CNC obdelovalni centri (stroji). Ker je vizija našega podjetja naravnana v tej smeri, da postane vodilna orodjarna v Evropi v izdelovanju orodja za steklene izdelke (tu gre predvsem za specialne steklenice), naše podjetje sledi evropskim trendom, zato razpolaga z vrhunskim strojnim parkom, sedmimi CNC stružnicami in osmimi CNC rezkalnimi stroji. Kaj je CNC struženje in rezkanje? CNC (computer numerical control) struženje ali rezkanje je postopek obdelave, ki ga nadzoruje računalnik. Uporablja se za vse kovinske in nekovinske materiale. CNC stroj za delovanje potrebuje vhodni program. Program je lahko narejen na stroju ali pa se ga predhodno naredi softwaresko. To pomeni, da v določenem CAM programu (za stružnice v programu Coscom, za rezkanje v programu Unigraphics) procesiramo NC kodo, katero potem stroj v svojem softwareu – postprocesorju - priredi v sebi razumljiv jezik. Takšen način struženja ali rezkanja definira natančna, hitra in kvalitetna obdelava materialov. Namenjeno je predvsem velikim serijam izdelkov, kjer je izkoristek največji, ali pa posameznim izdelkom, kjer je oblika zahtevna in je na klasičnih obdelovalnih strojih neizvedljiva. Če ima stružnica tudi revolver z gnanimi orodji, se hitrost izdelave še poveča, s tem pa proizvodna cena izdelka zmanjša. CNC stružnice:

– SC INDEX GU 1500, – SC NEF 600, – SC TU 480, – SCG CTX 410, – SCG CTX 520, – SCG CTX 600, – SCG CTX 620.

Vse stružnice z oznako CTX so stare od enega do treh let in so stružnice z gnanimi orodji. To pomeni, da imajo ti stroji revolversko glavo z gnanim orodjem. To orodje so lahko različni rezkarji, svedri, navojni svedri.... Obdelava izdelka je tako hitrejša, saj je le-ta samo enkrat vpet in ga ni potrebno prestavljati na druge stroje.



Slika 9: CNC stružnica, GILDEMEISTER CTX 600 E

CNC rezkalni stroji:

– Rc 3 DMU 60 E – 3-osna obdelava, – Rc 3 HARTFORD – 3-osna obdelava, – Rc 3 HERMLE C30V – 3-osna obdelava, – Rc 3 Rc 3 HERMLE C600V – 3-osna obdelava, – Rc 4 DMU 60 P 4AX – 4-osna obdelava, – Rc 5 DMC 60 P 5AX PAL – 5-osna obdelava, – Rc 4 DMU 60 P 5AX – 5-osna obdelava, – Rc 5 HERMLE U1130 – 5-osna obdelava.



Slika 10: CNC rezkalni stroj, HERMLE U 1130

Stroji morajo biti načrtovani in izdelani tako, da je hrup, ki se prenaša po zraku, zmanjšan na najnižjo stopnjo, pri tem pa je potrebno upoštevati tehnični napredek in razpoložljivost sredstev, ki zmanjšujejo hrup, zlasti pri njegovem viru (Uradni list RS, št. 52/2000). Na kaj moramo biti pozorni pri nabavi novega stroja? Pri nabavi moramo biti pozorni na naslednje dejavnike:

– na vsakem stroju mora biti priložena izjava o skladnosti, s katero proizvajalec zagotavlja, da je stroj narejen v skladu z vsemi predpisi in standardi, ki so navedeni v tej izjavi;

– da je na vsakem stroju nalepljena oznaka »CE«, kar pomeni, da je stroj

skladen s predpisi;

– da so stroju priložena navodila za varno uporabo, vzdrževanje in namestitev stroja;



– da so stroju priložene informacije glede tveganj v zvezi s hrupom (izmerjene ravni zvočnega tlaka in moči zvoka);

– je stroju priložen opis načina izvajanja meritev.

Vse te zahteve,ki jih mora upoštevati proizvajalec stroja, so navedene v Pravilniku o varnosti strojev (Uradni list RS, št. 25/06).

3.2 VARNO DELO NA CNC STROJIH

1. Delo s CNC strojem je dovoljeno samo pooblaščenim, strokovno usposobljenim in zdravstveno sposobnim delavcem, ki imajo uspešno opravljen teoretični in praktični preizkus znanja iz varnosti in zdravja pri delu in niso pod vplivom alkohola oz. drugih narkotičnih sredstev.

2. Odgovorna oseba oz. neposredni vodja je dolžan vsakega novo sprejetega

delavca poučiti o nevarnostih pri delu ter o varnem načinu dela in dokler le-ta tega ne obvlada, ne sme samostojno opravljati dela.

3. Pred pričetkom dela morate:

– pregledati stroj in vsako morebitno ugotovljeno pomanjkljivost ali okvaro, ki bi

lahko ogrozila varnost delavcev, javiti vzdrževalni službi oziroma neposrednemu vodji, ki bo poskrbel za odpravo pomanjkljivosti. Do prihoda le-tega pa je potrebno na vidno mesto obesiti opozorilo: POZOR! NE VKLAPLJAJ! STROJ V OKVARI!,

– poskrbeti, da je okolica stroja prosta in čista, – preveriti, če so pravilno nameščene vse varnostne naprave oz. pokrovi, – nadeti si osebna zaščitna sredstva.

4. Med delom ste dolžni paziti, da: – praviloma opravljate delo v avtomatskem režimu obratovanja (pri zaprtih

vratih), – uporabljate ročni režim le pri tistih delih, ki jih ni mogoče opraviti v

avtomatskem režimu, – pri delu pri odprtih vratih uporabljate zaščitna očala, zaščitne rokavice in

tesno oprijeto delovno obleko brez ohlapnih in štrlečih delov, – pri delu pri odprtih vratih približate komandno konzolo s stiskalom za izklop v

sili čim bliže k vratom, – ne puščate orodja in ostalih stvari na stroju oz. na premikajočih delih stroja, – izklopite električni tok stroja, če pride do izpada električne energije.



5. Med obratovanjem ne smete: – odstranjevati zaščitne naprave s stroja, – popravljati, čistiti in mazati stroj, – naslanjati se na stroj ali na premikajoče dele stroja, – posegati v nevarno območje stroja, – kakršnokoli poseganje nepooblaščenim osebam v elektro del (elektro

omarice, odpiranje stikal... ), – zapustiti delovno mesto oz. delujoč CNC stroj. 6. Po končanem delu ste dolžni: – izklopiti pogon stroja in počakati, da se vrtenje ustavi, odstraniti obdelovance

na za to predviden prostor ter stroj očistiti in ga obvezno zavarovati pred nenamernim vklopom.

7. Osebna varovalna oprema, ki jo morate uporabljati pri delu: – tesno oprijeta delovna obleka brez ohlapnih in štrlečih delov, ki bi jih vrteči

deli stroja lahko zgrabili, zaščitne rokavice (pri odprtih vratih in ročnem prenašanju bremen oz. po potrebi), zaščitna očala (pri odprtih vratih in pri nevarnostih, ko lahko delci ali tekočina poškodujejo oko oz. po potrebi), delovni čevlji in v primeru dolgih las, zaščita za lase.

8. To navodilo mora biti nameščeno v neposredni bližini CNC stroja in vsi

delavci, ki delajo s CNC strojem, morajo biti seznanjeni s tem navodilom in se po njem tudi dosledno ravnati (Sinet, d. o. o./SVD/DELOVNA OPREMA/NAVODILA, 2006).

3.3 HRUP, KI GA POVZROČAJO CNC STROJI Kot vsak stroj tudi CNC stroji pri svojem obratovanju proizvajajo hrup. Le-ta je odvisen od več parametrov:

– hitrosti vrtenja obdelovanca,

– rezalnih hitrosti,

– pomikov obdelave,

– vrste orodij, s katerimi obdelujemo (rezalne ploščice, rezkarji, noži...),

– materiala, ki se obdeluje.



Dodaten hrup pri CNC strojih pa proizvajajo še pretočne črpalke, ki črpajo tekočino za hlajenje in izpiranje, ter zračni filtri, ki so nameščeni na strojih, ki sicer uspešno odstranjujejo prah, meglo in pare, a so pri delovanju na vseh 15-ih CNC strojih hkrati kar »dober« pomočnik pri ustvarjanju hrupa.

Slika 11: Zračni filter (www.stroji.com)

Pri delu na CNC stroju prihaja predvsem do visoke ravni spremenljivega hrupa, ko rezkarji ali noži začnejo z odrezavanjem materiala in to traja do zaključka operacije. Pri tem ne smemo zapostaviti dejstva, da temu hrupu niso izpostavljeni samo delavci, ki so operaterji na teh strojih, ampak se ta hrup širi po vsej proizvodnji. Tako smo mu izpostavljeni tudi orodjarji. Kot smo omenili že na začetku, je to za nas zelo moteče, ker moramo biti pri svojem delu maksimalno zbrani.

3.4 HRUP, KATEREMU JE IZPOSTAVLJEN ORODJAR Največji povzročitelji hrupa, ki vplivajo na orodjarja v našem podjetju, so:

– CNC stroji (o njih smo pisali že v prejšnji točki);

– drugi povzročitelj hrupa je odsesovalna naprava. Vsak orodjar na svojem delovnem mestu uporablja tudi odsesovalno napravo. To je cev, premera cca. 70 mm in je priključena na centralno odsesovalno napravo.

Ta nam služi za sprotno sesanje prahu in opilkov, ki nastanejo pri obdelavi obdelovanca. Ker se obdelovanci sekajo, pilijo in polirajo, nastajajo opilki in prah, ki delavca moti vizuelno, prah pa se dviga in delavec ga vdihava ali pa mu lahko pride v oči. Moč tega odsesavanja je dokaj velika, zato je temu primeren tudi hrup. Cev je spiralno zvita, da je lažje upogljiva, to pa povzroča večji hrup, kot bi ga, če bi bila cev gladka.



To deluje na istem principu kot »zvočna cev«. To je cev, ki je spiralno zvita. Če jo primemo v roko in začnemo vrteti zaslišimo zvok, podoben tuljenju. Hitreje kot jo vrtimo, glasnejše je to »tuljenje«;

– hrup povzročajo tudi klasični obdelovalni stroji (6 univerzalnih stružnic, 2 univerzalna rezkalna stroja, 2 kopirna rezkalna stroja in 3 brusilni stroji).

3.5 POŠKODBE SLUHA ZARADI IZPOSTAVLJENOSTI HRUPU Dokaj visoke ravni hrupa v industrijskih obratih imajo v glavnem negativne posledice na delavce. Še posebej to velja pri impulznem hrupu. Zaradi iglaste oblike, ki ga ta ima, ga uho zazna kot šok, možgani pa ga dojamejo kot zvočni udar, kar povzroči stres, dekoncentracijo... Pravimo, da nas »iztiri«. Pri daljši izpostavljenosti visoke ravni hrupa pride do premika praga slišnosti. V prvi fazi v frekvenčnem območju med 4 in 6 kHz, v drugi fazi se razširi v govorni spekter in pride do premika praga slišnosti tudi pri 500, 1000 in 2000 Hz, ko se visokih tonov ne sliši več. V tretji fazi pa oseba že sama opazi, da postaja naglušna, ker je prišlo do trajnega premika praga slišnosti. Če pogledamo zelo strogo, je naglušna vsaka oseba, katere prag slišnosti je za 20 dB višji od normalnega pri katerikoli slišni frekvenci (med 20 in 20000 Hz). Najbolj vplivna dejavnika na premik praga slišnosti sta raven hrupa in dolžina časa, ko smo mu izpostavljeni. Vsak premik praga slišnosti še ne pomeni nevarnosti, da bi izgubili sluh. To pa zato, ker si po prenehanju hrupnega dražljaja slušni sistem opomore in se vrne v prvotno stanje. Do trajnega premika praga slišnosti in s tem do trajne poškodbe ali celo izgube sluha pride, če so zvočni dražljaji tako pogosti, da si organizem še ne opomore od prvega šoka, ko se že pojavi drugi. Za delavce v industrijskih obratih je nevarnost poškodbe sluha določena na podlagi teorije enake zvočne energije, ki jo človek ne sme sprejeti v času 8 ur vsak dan. Na podlagi te teorije pomeni, da je človek lahko v času 4–ih ur (polovica delovnega časa) izpostavljen višji ravni hrupa za 3 dB. Nevarnost je zanj enaka, ker sprejme enako energijo, kakor pri ravni hrupa, ki je nižja za 3 dB, vendar traja 8 ur (Čudina, 2001). Ključni pomen imajo naslednje vrednosti izpostavljenosti:

– mejna vrednost izpostavljenosti = 87dB(A) za 8 ur; – zgornja opozorilna vrednost izpostavljenosti = 85 dB(A) za 8 ur; – spodnja opozorilna vrednost izpostavljenosti = 80 dB (A) za 8 ur.



Vpliv hrupa na delovnem mestu:

a) TINITUS Tinitus je občutek piskanja, zvonjenja ali brenčanja v ušesih. Pojavi se, če smo dalj časa izpostavljeni visoki ravni hrupa (koncert, diskoteka), ali če smo izpostavljeni impulznemu hrupu (strel, razstreljevanje). Tinitus je lahko prvi znak, da je hrup načel naš sluh.

b) HRUP IN KEMIKALIJE

Kadar smo izpostavljeni hrupu v kombinaciji z nevarnimi, ototoksičnimi snovmi, je nevarnost za okvaro sluha še večja. To velja predvsem v proizvodnji barv in lakov, grafični industriji in industriji plastičnih snovi, kjer se uporabljajo organska topila, kot so toluen, stiren in ogljikov disulfid.

c) HRUP IN NOSEČNOST Če so dolgotrajnim visokim ravnem hrupa izpostavljene noseče ženske, lahko to vpliva na nerojenega otroka. Pripelje lahko do povišanega krvnega tlaka in utrujenosti. Če nerojenega otroka izpostavljamo močnemu hrupu, ima to lahko vpliv na njegov poznejši sluh. Pri tem moramo opozoriti, da uporaba osebne varovalne opreme, ki jo nosečnica uporablja, ne bo zaščitila nerojenega otroka.

d) POVEČANO TVEGANJE ZA NEZGODE V praksi se je pokazalo, da je veliko nezgod pri delu nastalo zaradi motečih dejavnikov, ki so vplivali na zbranost in koncentracijo delavcev pri opravljanju njihovih nalog. In zakaj je lahko hrup vzrok za nezgode: – otežuje delavcem, da bi slišali in pravilno razumeli govor in signale, – prikrije zvok bližajoče se nevarnosti in opozorilnih znakov (npr. vzvratna

vožnja vozil), – moti zbranost delavcev, da bi se osredotočili na izvajanje zahtevnejših del, – povečuje razdražljivost delavcev, prispeva k stresu v zvezi z delom in tako

tudi verjetnost napak.

e) MOTNJE GOVORNE KOMUNIKACIJE Še kako pomembno je učinkovito sporazumevanje na delovnem mestu, pa naj gre za tovarno, šolo, zdravstveni dom, gradbišče ali kaj drugega. Za dobro govorno sporazumevanje je potrebna raven govora pri ušesu poslušalca vsaj za 10 dB višja od ravni hrupa v okolici.

f) STRES V ZVEZI Z DELOM Hrup je le eden od vzrokov za stres pri opravljanju dela. Do njega običajno pride zaradi skupnega delovanja večjega števila dejavnikov tveganja. Če je raven hrupa nizka, lahko le-ta že stresno vpliva na delavca, ki mora biti pri svojem delu zbran. Številne telesne in psihične težave lahko povzročijo dejavniki stresa. Psihične težave se lahko kažejo v prekomernem pitju alkohola, kajenju,



uživanju mamil... Zaradi stresa pa so lahko prizadeti tudi številni človeški organi in organski sistem. Izzovejo in poslabšajo se lahko številne bolezni (poveča se lahko tveganje za infarkt, oslabi imunski sistem, nastajajo lahko glavoboli in napetosti v mišicah...).

Vpliv prekomernega hrupa na delavca se najprej odraža na njegovem zdravstvenem stanju, ko ima poškodovan sluh ali ga celo izgubi. Izgubo sluha delimo na začasno ali trajno. Prvo imenujemo tudi slušna utrujenost, drugo pa poškodba sluha ali naglušnost. S starostjo se slušno-frekvenčno področje zožuje, vendar človek, ki nima okvarjenega sluha, še vedno zaznava vse frekvence v zvočnem spektru. Kadar pa je uho izpostavljeno čezmernemu in dolgotrajnemu hrupu, ni več sposobno zaznati posameznih frekvenc (tonov). Tako nastopi okvara sluha, ki je trajna in se je ne da več popraviti. Poškodbe sluha, ki nastanejo zaradi daljše časovne izpostavljenosti hrupu, se pojavijo večinoma v območju največje slušne občutljivost, na frekvenci okrog 4000 Hz. V primeru, da je prizadeto slušno območje višje frekvence, tedaj slabše slišimo zvonjenje telefona, budilko in šumnike v govoru. Če pa se izpostavljenost še nadaljuje, potem se pojavijo težave tudi pri zaznavanju zvokov z nizko frekvenco. Običajno težave s sluhom opazimo takrat, kadar govori več ljudi naenkrat, ali ko se nahajamo v hrupnem okolju. Sogovornikove besede slišimo, razumemo jih pa ne.

3.6 MERITVE, OZIROMA DOLOČANJE NIVOJEV HRUPA Hrupno delovno okolje je vsako tisto okolje, v katerem je prisoten hrup, ki škodljivo vpliva na nas. Koliko je ta prisoten, lahko ugotovimo z natančnimi meritvami hrupa. Vsak delodajalec se mora zavedati negativnih učinkov hrupa, zato je njegova naloga in odgovornost, da oceni, na katerih delovnih mestih je potrebno meriti hrup. Delodajalec mora zagotoviti meritve hrupa na vseh delovnih mestih, kjer se pokaže možnost, da je-le ta prekoračen, oziroma, kjer obstaja možnost, da mu bo (je) delavec izpostavljen. Hrup lahko merijo le za to pristojne organizacije ali podjetja, ki imajo zaposlene strokovno usposobljene delavce, ki izpolnjujejo vse predpisane zahteve glede izobrazbe, delovnih izkušenj in merilne opreme. Izvajalec meritev mora izdelati zapisnik o meritvah hrupa, v katerem navede zlasti:

– podatke o naročniku meritev; – podatke o izvajalcu meritev;



– datum in čas trajanja posamezne meritve; – opis virov hrupa v delovnem okolju ter stanja v času trajanja meritev; – podatke o glavnih značilnostih hrupa (npr. kontinuirani, impulzni, periodični); – podatke o uporabljenih instrumentih; – podatke o izračunanih ravneh hrupa in vrednotenju le-teh glede na

predpisane opozorilne in mejne vrednosti; – oceno o doseženi natančnosti in zanesljivosti meritev; – podatke o vseh izmerjenih vrednostih, potrebnih za izračun ravni hrupa,

vključno s trajanjem izpostavljenosti delavca hrupu. Na podlagi zapisnika o meritvah hrupa izvajalec meritev hrupa izdela poročilo, v katerem analizira rezultate meritev hrupa, (Uradni list RS, št. 17/2006).

Z meritvami hrupa si te institucije ali podjetja pomagajo pri izdelavi ocene tveganja glede izpostavljenosti hrupu na delovnem mestu. Zakonsko je vsak delodajalec zavezan, da mora izdelati in sprejeti Izjavo o varnosti z oceno tveganja, s pomočjo katere se nato določijo načini in ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Ta izjava se mora redno dopolnjevati ob vsaki novi nevarnosti in spremembi ravni tveganja, ki preži delavcu na njegovem delovnem mestu. Ocena tveganja mora biti shranjena in dostopna v tiskani obliki ali na drugem primernem nosilcu podatkov. Kot navaja Tratnik (2006), mora vsak delodajalec pri izvedbi ocene tveganja v zvezi s hrupom upoštevati podatke o ocenah in meritvah hrupa, značilnosti delovnih mest in delovnih nalog, vire hrupa, ravni in vrste hrupa, kdo je izpostavljen in koliko časa. Vedeti moramo, da hrup običajno nastopa v kombinaciji z drugimi dejavniki, ki ravno tako predstavljajo tveganje za varnost in zdravje pri delu. Pri tem je potrebno posebno pozornost nameniti ogroženim skupinam delavcem, ki jih predstavljajo noseče delavke, starejši delavci, invalidni delavci idr. Ko se izdeluje ocena tveganja v povezavi s hrupom, je treba preveriti:

– če so delavci izpostavljeni visokim ravnem hrupa, – če hrup povzroča ali povečuje stres pri delu,

– če hrup otežuje komunikacijo in povečuje tveganje za nezgode pri delu, – če so prisotne nevarne snovi, ki lahko povečajo tveganje za poškodbo sluha.



Revizija izjave o varnosti in ocen tveganja se izvaja vsakih 24 mesecev, oziroma:

– ko obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso zadostni,

– ko je ocenjevanje temeljilo na podatkih,ki niso več ažurni,

– ko obstajajo možnosti in načini za izpopolnitev oz. dopolnitev ocenjevanja. Delodajalec je zakonsko zavezan, da mora določiti in izvesti varnostne ukrepe za znižanje izpostavljenosti hrupu! Ukrepi za preprečevanje in obvladovanje tveganj so:

– odprava virov hrupa, – obvladovanje hrupa pri viru, – kolektivni kontrolni ukrepi, ki izhajajo iz organizacije dela in ureditve

delovnega mesta, – osebna varovalna oprema (Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu,

2005). 3.7 DEJANSKA MERITEV HRUPA V PODJETJU Meritev hrupa na delovnem mestu je bila izvedena na osnovi Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganjem zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Uradni list RS, št. 17/2006). Tehnična oprema, ki je bila uporabljena pri izvajanju meritev je:

– Modularni precizni analizator zvoka Bruel&Kjaer, tip 2260, – Kalibrator Bruel&Kjaer, tip 4231, – Analizator Almemo 2290 – 8:

- zaznavalo temperature in relativne vlažnosti, tip: FH A646 – 1, - zaznavalo temperature in hitrosti gibanja zraka, tip: FV A645 – TH2



Slika 12: Modularni analizator zvoka Bruel&Kjaer, tip 2260 (www.studio.use.pl)

Opis izvedbe meritev: Hrup na delovnem mestu merimo v skladu s standardom SIST ISO 9612.

1) Najprej moramo določiti merilno mesto glede samega delovnega mesta. Lega mikrofona mora biti v višini delavčevega ušesa, po možnosti brez njegove navzočnosti in na razdalji 10 do 30 cm od njegove glave. Pri tem mora biti mikrofon obrnjen v smeri vira hrupa. Med mikrofonom in virom hrupa ne sme biti ovir. Če se višina delavca pri delu spreminja (npr. delo pri delovnem pultu), merimo pri stoječem delavcu na višini 150 cm ± 7,5 cm od tal. Če delavec med delom sedi, pa mora biti lega mikrofona na višini 91cm ± 5 cm od sredine sedežne površine. Če delavec med delovnim časom dela na več mestih, potem se ekvivalentna raven hrupa



meri povsod, kjer delavec dela. Če pa se delavčevega položaja dela ne da točno definirati, potem se meritev opravi na višini 150 cm.

2) Čas merjenja je odvisen od vrste dela in značilnosti hrupa (kontinuiran,

impulzen, periodičen). Ta čas je lahko enak referenčnemu času T0=8 ur, Lahko pa je tudi krajši, vendar ne manj kot 15 sekund ali pa v več intervalih.

3) Praviloma se meri A vrednoteno ekvivalentno raven z dinamiko hitro

(fast), AeqL v dB(A) in impulz (impulse), IL v dB(A), ter C-vrednoteno

konično raven z dinamiko »peak«, peakCL , v dB(C), kar uporabljamo pri

oceni hrupa. Kadar ugotovimo tudi dodatne škodljivosti hrupa, pa merimo tudi ostale veličine (Čudina, 2001).

Ekvivalentno raven hrupa TeAeqL , je časovno povprečna raven zvočnega tlaka tekom

časovnega intervala eT , izražena v dB.

TeAeqL , ( )

= ∫

TeTA

dtp

p

Te0

2

0

1log10

kjer je: – ( )tpa

trenutna A vrednotena raven zvočnega tlaka v paskalih, ki mu je

izpostavljen delavec; – 0p je referenčni zvočni tlak (20 µ Pa);

– t je čas; –

eT je dnevno trajanje osebne izpostavljenosti delavca hrupu;

– 0T je enak 8h, oziroma 28800 s (Uradni list RS, št. 17/2006).

– »A« vrednostna raven zvočnega tlaka pomeni, da je v merilnik hrupa vgrajen poseben filter, ki ob hrupu reagira podobno kot človeško uho. Vsekakor izmerjena ekvivalentna raven hrupa AeqL na delovnem mestu ne sme

presegati dopustne vrednosti, ki so različne glede na vrsto del, ki ga delavec opravlja (glej tabelo 2). Hrup je zdravju škodljiv, če dnevna ali tedenska izpostavljenost EXL presega 85 dB(A), ali če konična raven peakCL , presega 140

dB(C).



To raven, ki jo z merilnikom merimo neposredno, uporabimo pri izdelavi ocene tveganja glede izpostavljenosti hrupu na delovnem mestu, če meritve izvajamo preko celega delavnika ali če smo z njimi zajeli vse poglavitne hrupne dogodke, katerim je delavec izpostavljen preko delavnika in hrup ni impulznega značaja. Velikokrat se dogaja, da hrup, ki mu je delavec izpostavljen ne pomeni posebne neposredne nevarnosti za okvaro sluha, lahko pa moti njegovo zbranost, komunikacijo in s tem negativno vpliva na samo kvaliteto njegovega dela. Zato je potrebno na delovnih mestih, kjer se opravljajo pretežno mentalna dela zagotoviti dovolj nizke ravni hrupa. Kriterij za nemoteno delo je naveden v tabeli 2. Dopustna ekvivalentna raven hrupa

TeAeqL , na delovnem mestu je odvisna od dejavnosti, ki jo delavec opravlja.

a – velja za splošni hrup na delovnem mestu zaradi drugih virov v okolici delovnega mesta b – velja za hrup na delovnem mestu, zaradi neproizvodnih virov (ventilacija, klimatizacija, sosednji obrati, hrup prometa, ipd.)

Tabela 2: Dopustne ekvivalentne ravni hrupa pri posameznih dejavnostih (Čudina, 2001)

Delavčeva največja dolžnost je, da uporablja osebna varovalna sredstva (OVO) pri ekspozicijski ravni hrupa 90 dB(A) (kritična meja) ali pri konični ravni 140 dB(C). Ne

Dopustna ekvivalentna

raven hrupa na delovnem mestu

dB(A)

Zap. št.

VRSTA DEJAVNOSTI

a b

1. najzahtevnejše mentalno delo 45 40

2.

pretežno mentalno delo, pri katerem je potrebna velika koncentracija in/ali ustvarjalno mišljenje ali so potrebne daljnoročne odločitve, sejne dvorane, pouk v šolah, zdravniški pregledi in posegi, znanstveno delo, raziskave, razvoj programov, zahtevnejša pisarniška dela, telefonske centrale

55

45

3.

enostavna pisarniška in njim primerljiva dela, prodaja, zahtevna montaža in njej primerljiva pretežno fizična dela, zahtevno krmiljenje sistemov

65

55

4. manj zahtevno krmiljenje sistemov, manj zahtevna fizična dela, ki zahtevajo zbranost in pazljivost in njim podobna dela

70 60

5. pretežno rutinska fizična dela, ki zahtevajo slušno spremljanje okolja

80 75

6. noseče ženske 80 55



glede na raven hrupa pa delavec mora uporabljati vsa druga protihrupna sredstva (dušilnike hrupa, akustične oklepe... ). Kadar so dnevne ekspozicijske ravni hrupa med 85 in 90 dB(A), lahko delavec od delodajalca zahteva osebno varovalno opremo proti hrupu. Prav tako mora delavec obveščati delodajalca o vsakršnih spremembah na strojih in napravah, ki imajo za posledico povečanje hrupa v delovnem okolju. Delodajalec je dolžan upoštevati vse obveznosti, ki izvirajo iz prekoračitev dovoljenih dnevnih izpostavljenosti delavca hrupu. Prvostopenjski protihrupni ukrepi pri ravneh hrupa nad 85 dB(A) zahtevajo:

– proučiti možnosti za zmanjšanje izpostavljenosti delavca hrupu; – zagotoviti, da so delavci obveščeni o nevarnostih in o ukrepih za

varovanje pred hrupom; – zagotoviti, da je osebna varovalna oprema prilagojena delavcu in

potrebam dela; – zagotoviti, da ima delavec na voljo primerno in ustrezno osebno

varovalno opremo; – poučiti delavce o načinu nošenja in namenu osebne varovalne opreme; – zagotoviti, da imajo delavci in/ali njihovi predstavniki dostop do rezultatov

ocen in meritev hrupa; – zagotoviti predhodne in obdobne zdravstvene preglede sluha delavcev; – z ustreznimi ukrepi obvladovati tveganja za poškodbe, če uporaba

osebne varovalne opreme za varovanje sluha povzroča dodatno tveganje za varnost delavcev pri delu (Uradni list RS, 2001).

Med obvezne protihrupne ukrepe, ki jim je treba pristopiti, če je prekoračena dnevna ali tedenska izpostavljenost nad 90 dB(A) (drugostopenjski protihrupni ukrepi), pa sodijo poleg že navedenih prvostopenjskih ukrepov še naslednji:

– ugotoviti vzroke za prekomerno raven hrupa ter izdelati in izvesti program tehničnih in/ali organizacijskih ukrepov, s katerimi se izpostavljenost zmanjša na sprejemljivo raven;

– razmejiti taka delovna mesta od drugih, kjer je to izvedljivo; – zagotoviti, da delavci uporabljajo primerno in ustrezno osebno varovalno

opremo; – omejiti dostop, gibanje in zadrževanje v okolju, kjer hrup presega

dovoljeno raven; – označiti delovno mesto in/ali prostor z znakom za obveznost uporabe

osebne varovalne opreme (Uradni list RS, 2001). Sami stroji pa morajo biti načrtovani in izdelani tako, da je hrup, ki se prenaša po zraku, zmanjšan na najnižjo stopnjo, pri tem pa moramo upoštevati tehnični napredek in razpoložljivost sredstev, ki zmanjšuje hrup, zlasti pri njegovem viru (Uradni list RS, št. 25/2006).



Kriteriji za ocenjevanje Izmerjene ravni hrupa primerjamo z vrednostmi, ki so navedene v Pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Uradni list RS, št. 17/2006). Mejni vrednosti izpostavljenosti in opozorilne vrednosti izpostavljenosti v osemurnem delavniku in konične ravni zvočnih tlakov: 1. mejni vrednosti izpostavljenosti: LEX,8h = 87 dB(A), ppeak = 200 Pa (140 dB(C), glede na referenčni tlak 20 µ Pa); 2. zgornji opozorilni vrednosti izpostavljenosti: LEX,8h = 85 dB(A), ppeak = 140 Pa (137 dB(C), glede na referenčni tlak 20 µ Pa); 3. spodnji opozorilni vrednosti izpostavljenosti: LEX,8h = 80 dB(A), ppeak = 112 Pa (135 dB(C), glede na referenčni tlak 20 µ Pa). Meritve hrupa za orodjarno Forstek, d. o. o. opravlja podjetje Sinet, d. o. o., ki je nosilec dovoljenja za opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Podjetje Sinet, d. o. o., za naše podjetje izdeluje tudi podlage za ocene tveganja na podlagi Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS za vsa delovna mesta. Pri ocenjevanju motenja se upošteva ekvivalentna raven hrupa v času delovanja proizvodnega oziroma neproizvodnega vira (interni dokument, Sinet, d. o. o., 2006). Meritve so bile izvedene 12. 9. 2006. Rezultati meritev so prikazani v tabeli 3. Glede na čas izpostavljenosti delavcev hrupu tekom delavnika sta izračunani dnevna in tedenska izpostavljenost. Pri vrednotenju rezultata glede časovne izpostavljenosti smo upoštevali navedbe vodij posameznega oddelka ter tudi samih delavcev. Na določenih delovnih mestih je raven hrupa odvisna od izdelkov, ki jih delavci izdelujejo. Nekateri stroji zaradi okvare niso obratovali (Sinet, d. o. o., 2006). Navedli smo tudi podatke o zmanjšanju hrupa zaradi uporabe varovalne opreme za varovanje sluha. Zmanjšanje hrupa smo navedli za dve vrsti osebne varovalne opreme (OVO), ki je delavcem na voljo (Sinet, d. o. o., 2006).



Tabela 3: Rezultat meritev (Sinet, d. o. o., 2006)

* O

ceno č

asa

izp

ost

avlj

enost

i p

od

ajam

o l

e in

form

ativ

no,

saj

se d

ejan

sko i

zpost

avlj

enost

ne

da

določit

i, k

er j

e m

erje

no o

pra

vil

o o

bčas

no.

P

RE

ISK

AV

E

FIZ

IKA

LN

IH

ŠK

OD

LJI

VO

STI

HR

UP

M

ER

ILN

O M

EST

O

Aeq

L

[])

(A

dB

C

eqL

[])

(Cd

B

AI

L

[])

(A

dB

p

eak

p

[])

(Cd

B

T []

h

Kri

teri

j za

ocen

jeva

nje

hE

XL

8,

[])

(A

dB

hE

XL

8,

[] )

(A

dB

SO

ME

RJE

NO

DN

E 1

2. 0

9. 2

006

1 C

NC

str

užn

ici

CT

X 4

10 i

n C

TX

52

0 li

nea

r

(del

avec

posl

užu

je o

ba

stro

ja

79

,3

82,3

79

,3

108

,1

7,5

P

roiz

vodn

ja

79

79

3

2 C

NC

str

užn

ica

CT

X 6

00

E

8

0,5

83

,2

80,5

10

5,6

7

,5

Pro

izvo

dnja

80

,2

80,

2 4

3 C

NC

str

užn

ica

IND

EX

GU

150

0/4

50 N

C

8

0,8

82

,4

80,8

1

02

7,5

P

roiz

vodn

ja

80,5

8

0,5

4

4 C

NC

Rez

kaln

i st

roj

HE

RM

LE

– C

30V

7

7,6

80

,9

77,6

9

7,6

7,5

P

roiz

vodn

ja

77,3

7

7,3

3

5 S

tru

žnic

a P

RV

OM

AJS

KA

TV

P 2

50-1

600

8

0,7

82

,3

80,7

10

5,1

7

,5

Pro

izvo

dnja

80

,4

80,

4 4

6 C

NC

str

užn

ica

CT

X 6

20 l

inea

r

8

1,5

8

4 81

,5

100

,1

7,5

P

roiz

vodn

ja

81,2

8

1,2

4

7 S

tru

žnic

a P

OT

ISJE

US

A 2

50

78

82

,2

80

10

7,6

7

,5

Pro

izvo

dnja

79

,9

79,

9 3

8 C

izel

er –

roč

na d

ela

pri d

elov

nem

pul

tu

82

83

,7

82

10

9,7

7

,5

Pro

izvo

dnja

81

,7

81,

7 4

9 R

ezkal

ni

kop

irni

stro

j

9

1,9

90

,8

91,9

10

5,4

7

,5

Pro

izvo

dnja

91

91

5

10

Bru

siln

i st

roj

78

81

,2

78

9

5,4

7,5

* P

roiz

vodn

ja

77,7

7

7,7

3

11

Str

užn

ica

PR

VO

MA

JSK

A T

VP

20

0 –

2000

7

8,6

83

,1

78,6

10

4,7

7

,5

Pro

izvo

dnja

78

,3

78,

3 3

12

Rez

kal

ni

stro

j P

RV

OM

AJS

KA

8

1,1

83

,5

81,1

9

9,3

7,5

P

roiz

vodn

ja

80,3

8

0,3

4

13

CN

C r

ezkal

ni

stro

j D

EC

KE

L M

AH

O –

DM

C 6

0U

7

4,8

81

,3

74,8

9

5,6

7,5

P

roiz

vodn

ja

74,5

7

4,5

3

14

CN

C r

ezkal

ni

stro

j D

EC

KE

L M

AH

O –

DM

U 6

0P

7

6,8

83

,7

79,3

10

9,7

7

,5

Pro

izvo

dnja

7

9

79

3

15

PROIZVODNJA

Skla

diščno

dvig

alo o

rod

ja

7

7,5

81

,7

77,5

9

9,4

7,5

P

roiz

vodn

ja

77,2

7

7,2

3



Pregled parametrov:

AeqL - ekvivalentna kontinuirana A vrednotena raven hrupa, izražena v dB(A);

AIL - izmerjena vrednost ravni hrupa, izražena v dB(A) in izmerjena z merilnikom, ki ima frekvenčno uteženo karakteristiko A in časovno uteženo karakteristiko I;

peakp - konična raven zvočnega tlaka – maksimalna vrednost C – vrednotenega

trenutnega zvočnega tlaka, izražena v dB(C), ki se meri z dinamiko peak, merilnik mora biti nastavljen na C vrednotenje; t - trajanje izpostavljenosti hrupu [h];

hEXL 8, - raven dnevne izpostavljenosti – časovno vrednoteno povprečje dnevne

izpostavljenosti hrupu v času osemurnega delavnika, izražena v dB(A);

hEXL 8, - raven tedenske izpostavljenosti – časovno vrednoteno povprečje dnevne

izpostavljenosti hrupu v času osemurnega delavnika v petdnevnem delovnem tednu, izražena v dB(A); SO - stopnja obremenitve [1-5] (S stopnjo obremenitve opišemo primernost razmer v delovnem okolju. SO je v mejah od 1 (optimalno razmerje) do 3 (še na meji sprejemljivosti), 4 (nesprejemljivo) in 5 (izrazito nesprejemljive ali kritične razmere, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje). Stopnja obremenitve je določena glede na mejno vrednost izpostavljenosti razen pri motenem delu);



Slika 13: Grafični prikaz vrednosti hrupa po merilnih mestih



3.7.1 UGOTOVITVE Izmerjene rezultate smo vrednotili glede na čas izpostavljenosti in vrsto dejavnosti. Kot kriterij za ocenjevanje smo upoštevali, da gre za škodljiv hrup, kar smo označili kot proizvodnjo. Rezultati so pokazali, da je na delovnem mestu 9 (kopirni rezkalni stroj) ob neupoštevanju zmanjšanja hrupa zaradi OVO za varovanje sluha presežena mejna vrednost izpostavljenosti. 4. člen Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Uradni list RS, št. 17/2006) navaja: za mejni vrednosti izpostavljenosti velja, da pri določanju dejanske izpostavljenosti delavcev upoštevamo zmanjšanje hrupa zaradi uporabe osebne varovalne opreme, ki jo nosi delavec, medtem ko za opozorilne vrednosti izpostavljenosti velja, da tega učinka ne sme upoštevati. Ob upoštevanju zmanjšanja hrupa zaradi OVO za varovanje sluha je dejanska izpostavljenost delavcev manjša od mejnih vrednosti. Ocena zaščite, oz. zmanjšanje hrupa zaradi uporabe osebne varovalne opreme, je podana v tabeli 4. Tako je na delovnem mestu 9 (kopirno-rezkalni stroj) presežena zgornja opozorilna vrednost izpostavljenosti. Spodnja opozorilna raven izpostavljenosti je presežena na šestih delovnih mestih. Konična raven zvočnega tlaka ni nikjer presežena (Sinet, d. o. o., 2006).

ZMANŠANJE HRUPA ZARADI UPORABE OVO (SIST EN 458)* GLEDE NA MEJNO RAVEN

Merilno mesto

Karakteristike OVO

Raven hrupa pri

ušesu

Ocena zaščite

Karakteristike

OVO

Raven hrupa pri

ušesu

Ocena zaščite

9

Čepki SNR 25

66

prevelika

Čepki SNR 31

60

prevelika

*Zmanjšanje hrupa zaradi uporabe osebne varovalne opreme za varovanje sluha velja le ob pravilni uporabi opreme. Idealen cilj zaščite sluha je med 75 in 80 dB(A) pri ušesu. Izogibati se je potrebno zaščiti, ki zmanjša hrup pod 70 dB(A) – to je »prevelika« zaščita.

Tabela 4: Zmanjšanje hrupa zaradi uporabe OVO (Sinet, d. o. o., 2006)



SNR 25 SNR 31

Slika 14: Ušesni čepki SNR 25 in SNR 31(www.schloffer.si)

Komentar k rezultatom meritev: Če primerjamo, s koliko stroji se opravlja proizvodnja v podjetju Forstek, d. o. o. in če pogledamo rezultat meritev (tabela 3), vidimo, da opravljene meritve niso pravi odraz in niso realne. Meritve so bile opravljene za samo 8 (osem) od 15-ih (petnajstih) CNC strojev, za samo 3 (tri) od 6-ih (šestih) univerzalnih stružnic, za 1 (en) od 2-eh (dveh) univerzalnih rezkalnih strojev in za 1 (en) od 2. (dveh) kopirnih rezkalnih strojev. Na vprašanje: »Zakaj niso opravljene meritve za vse stroje, ki se v proizvodnji uporabljajo?«, je bil podan odgovor: »Da na dan meritev niso vsi obratovali.« Vemo pa, da so v obratovanju vsi stroji, razen enega, in sicer kopirni-rezkalni stroja, ki se uporablja v kombinaciji z drugim, ker ju poslužuje samo en delavec, in enega univerzalnega rezkalnega stroja, ki se uporablja občasno. Vsak delodajalec pa je zakonsko zavezan, da MORA ZAGOTOVITI MERITVE HRUPA na vseh delovnih mestih, kjer se pokaže možnost, da je le-ta prekoračen, oziroma, kjer obstaja možnost, da mu bo (je ) delavec izpostavljen. Ob pogledu na tabelo 3 vidimo, da prekoračitve spodnje opozorilne vrednosti 80 dB(A), razen na delovnem mestu kopirnega rezkalca, niso tako velike, moramo pa upoštevati dejstvo, da na dan meritev stroji niso obdelovali takšnih obdelovancev, kjer bi režimi obdelave povzročali prekomeren hrup. Prav tako meritve niso bile opravljene na vseh strojih , oziroma na vseh delovnih mestih. Brezpogojno lahko trdimo, da hrup v proizvodnji podjetja presega tako dnevne, kot tudi tedenske ravni izpostavljenosti hrupu. Na delovnem mestu orodjar – cizeler je izmerjena količina tako dnevne, kot tedenske ravni izpostavljenosti hrupu 81,7 dB(A), zatorej je SO (stopnja obremenitve) podana z oceno 4, kar pomeni, da je raven hrupa nesprejemljiva. Prepričani smo, da bi bila ob delovanju vseh strojev izmerjena raven hrupa še večja.



Prav tako je pomembno dejstvo, da se proizvodnja odvija v hali velikosti, 1250 2m . Ko se je podjetje pred osmimi leti preselilo iz Steklarne Hrastnik na to novo lokacijo, je bilo v proizvodnji dosti manj CNC obdelovalnih strojev, danes pa je stanje povsem drugačno in je v samem prostoru zaradi tolikšnega števila strojev že prava gneča.



4 UKREPI ZA ZMANJŠANJE HRUPA Hrup povzročajo najrazličnejši stroji in naprave, transportna sredstva in ljudje. Na splošno hrup ni zaželen in ga skušamo zmanjšati na najnižjo mogočo raven. Najnižja raven hrupa, ki je še sprejemljiva, ni nič, oziroma čista tišina, temveč raven, pri kateri se ljudje dobro počutimo. Polje tišine sicer še ni raziskano, je pa popolnoma jasno, da pa absolutna tišina tudi ni zaželena. Kot je zapisano v (Čudina, 2001), se je človeško uho z evolucijo in razvojem prilagodilo višji ravni hrupa, zato so tihe, podzemne zaporniške celice (samice) prave mučilnice. Tak občutek lahko zaznamo tudi v gluhi sobi. Najvišje dopustne ravni hrupa so različne tako za delovna mesta, kot za okolje, v katerem živimo. Prav tako se razlikujejo glede na naravo dela in glede na to, ali se nanašajo na nočni čas počitka ali na dnevni čas aktivnosti. Načeloma poskušamo zmanjšati raven hrupa tistih zvočnih virov, ki presegajo dovoljene ravni. V tovarniškem okolju lahko nek stroj dosega, ali presega, 85 dB(A), v stanovanjskem naselju pa ta isti stroj ne sme presegati 55 dB(A) v dnevnem času in v nočnem času 45 dB(A). Za zmanjšanje prekomerne ravni hrupa lahko uporabimo, ali inženirske ali alternativne metode.

– inženirske metode zmanjšujejo zvočne vire z optimiranjem geometrijske oblike zvočnega vira, z izbiro optimalnih obratovalnih razmer, z uporabo aktivnih in pasivnih glušnikov in dušilnikov, kabin, ovir, pregrad, osebne varovalne opreme in s protizvokom, oziroma na principu aktivnega dušenja hrupa;

– alternativne metode pa temeljijo na načelu spremembe (izboljšanja) zaznave (percepcije) motilnih učinkov hrupa, na primer z uporabo primernih form in oblik (designom) ter arhitektonskih elementov, ki presegajo njihovo primarno funkcijo, z dekoracijo ipd. (Čudina, 2001).

Skoraj neverjetno pa se sliši, da lahko za zmanjšanje neželenih učinkov virov hrupa uporabimo tudi barve. To ne pomeni, da zmanjšamo jakost zvoka, ampak z barvo le posredno vplivamo na človeka tako, da mu zmanjšamo njegovo občutljivost za dojemanje hrupa. Kot je znano, človek kar 87 % informacij sprejme z očmi, zato ga neprave barve ali barve, ki negativno delujejo, zelo hitro utrudijo. Takrat, ko se utrudijo oči, se utrudi celo telo. Primeren izbor barv tako vodi do psiholoških in fizioloških sprememb v človeku. Le-te zmanjšajo njegovo utrujenost in občutljivost za hrup, hkrati pa izboljšajo njegovo storilnost in razpoloženje. Z alternativnimi metodami torej hrupa ne moremo zmanjšati, tako kot z inženirskimi, lahko pa odvrnemo človekovo pozornost stran od hrupa in tako zmanjšamo, oziroma ublažimo neželene učinke, ki jih ima hrup. Zakonodaja pa zahteva zmanjšanje hrupa, zato se bomo v nadaljevanju posvetili inženirski metodi zmanjševanja zvočne moči vira hrupa. Pri inženirskih metodah lahko hrup zmanjšamo na mestu, kjer hrup izvira, na poti, po kateri se širi, ali pa na samem mestu sprejema.



Pri izvedbi ukrepov za preprečevanje ali obvladovanje tveganj pri hrupu obstaja hierarhična lestvica kontrolnih ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, in sicer:

– odprava virov hrupa,

– obvladovanje hrupa pri viru,

– kolektivni kontrolni ukrepi, ki izhajajo iz organizacije dela in ureditve delovnega mesta,

– osebna varovalna oprema.

4.1 ZMANJŠEVANJE HRUPA NA MESTU VIRA Prva izmed možnosti naj bi bila zmanjševanje hrupa na mestu vira. To je primarna naloga vsakega, ki se ukvarja z zmanjševanjem hrupa. Pri CNC strojih lahko poskušamo zmanjšati hrup na ta način, da bi se tako programerji, kot tudi operaterji, posvetili temu, da bi poskušali režime samih obdelav prirediti tako, da bi bil zvok (hrup) čim manjši. To je sicer izvedljivo, a v praksi bolj težko, ker vemo, da lastniki zahtevajo čim večji dobiček, vodstvo podjetja pa pritiska na vodilne delavce, da so posamezne operacije, in s tem končni izdelek, izdelani čim hitreje. Prav tako lahko delavci na klasičnih strojih prirejajo režime obdelave, da bi bilo njihovo delo manj hrupno. Na delovnih mestih, kjer svoje delo opravljajo orodjarji, pa bi lahko za zmanjšanje hrupa poskrbeli tako, da bi namesto spiralno zvitih cevi za sesanje prahu uporabljali gladke, in z zmanjšanjem vrtljajev ventilatorja na sami odsesovalni napravi.

4.2 ZMANJŠEVANE HRUPA NA POTI ŠIRJENJA Hrupa največkrat ni mogoče zmanjšati na samem mestu vira ali pa vsaj ne na zadovoljivo raven. Takšni primeri so ventilatorji, črpalke, kompresorji, klime, pnevmatski in hidravlični sistemi ipd. Zaradi tega smo prisiljeni zmanjševati hrup na poti širjenja ali na mestu sprejema. Takšne ukrepe imenujemo sekundarni ukrepi. Sekundarne ukrepe uporabimo takrat, ko si s primarnimi ne moremo pomagati, ali pa tako narekujejo ekonomski kazalci. Ukrepi za zmanjševanje hrupa na poti širjenja, ali sprejema zvoka, delujejo po principu odboja ali absorpcije in jih imenujemo pasivni ukrepi. Le-te lahko izvajamo z izboljšanjem akustike prostora, z ovirami, s predelnimi stenami, s pokrivali, s pregradami, s kabinami, z glušniki, z dušilniki in z osebno varovalno opremo. Oklepe, ovire ali kabine lahko uporabimo pri samem viru, na poti širjenja, ali pa na mestu sprejema.



Tako lahko izpostavimo nekaj rešitev za izboljšanje akustike v proizvodnji:

a) zvočno izolacijske kabine (Te so učinkovita protihrupna zaščita, saj postavitev take kabine močno zmanjša hrup na samem delovnem mestu in v celotni okolici. To pomeni, da bi lahko CNC stroje postavili v take kabine in tako pred hrupom zaščitili orodjarje, ki delajo v neposredni bližini teh strojev. So pa pri teh postavitvah kabin omejitve pri posluževanju stroja, pri dovozu materiala, vzdrževanju ipd.);

Slika 15: Izolacijske kabine (www.decibel-af.si)

b) absorberji (dušilniki) hrupa: – ploščati absorberji hrupa so primerni za prostore z velikim volumnom in

večjim številom hrupnih zvočnih virov, kar naša proizvodnja s 1250 2m in

cca. 6 m visokim stropom prav gotovo je. Z oblaganjem sten in stropov s temi ploščami skrajšamo odmevne čase in znižamo raven hrupa, prav tako pa izboljšamo slišno razumljivost.

Slika 16: Ploščati absorberji hrupa (www.decibel-af.si)



– kockasti absorberji hrupa so primerni za industrijske objekte, katerih strop je višji kot 3 m. Ker imajo majhno težo, jih obesimo pod strop in znižujejo splošno raven hrupa v prostoru;

Slika 17: Kockasti absorberji hrupa (www.decibel-af.si)

c) pregradne stene iz izolacijskih materialov (od vseh rešitev za izboljšanje

akustike v prostoru pa bi bilo najbolje postaviti pregradne stene iz izolacijski plošč. Danes običajno polnilo, ki je mineralna volna, vse bolj nadomeščajo umetni materiali, ki so primernejši za zmanjšanje hrupa. Zunanja stran izolacijskih plošč je iz polne jeklene pločevine, notranja stran, kjer je običajno vir hrupa pa, iz perforirane jeklene pločevine. S temi pregradnimi stenami bi ločili strojno proizvodnjo od ročne in s tem orodjarja rešili pred hrupom, ki ga povzročajo stroji);

Slika 18: Prerez izolacijske plošče za pregradno steno

(www.decibel-af.si)



Slika 19: Skica proizvodne hale

3 12 12 3 12 12 12 12 12

PISARNE

1 1

4

8

7

5

5

9

9

6

9

3 7

1

1

1

1

2

11

4

2

2

2

2

3

2

2

1

1

9

10

3

9

6



Legenda k sliki 17: – št. 1 - CNC rezkalni stroj , – št. 2 - CNC stružnica, – št. 3 - klasična, univerzalna stružnica, – št. 4 - klasični univerzalni rezkalni stroj, – št. 5 - kopirni rezkalni stroj, – št. 6 - erozija (potopna in prebijalka), – št. 7 - brusilni troj, – št. 8 - stebrni vrtalni stroj, – št. 9 - delovni pult za orodjarja, – št. 10 - končna kontrola, – št. 11 - skladiščno dvigalo orodja, – št. 12 - transportna pot.

Sliki 20 in 21: Nakopičenost strojev v proizvodnji



Sliki 20 in 21 jasno kažeta, kakšna je postavitev strojev in kako so postavljeni dobesedno drug zraven drugega. Za takšno velikost prostora (1250 2m ) jih je absolutno preveč. Prav tako se vidi toge, betonske stene in strop, ki je visok in iz pločevine. Z absorberji, tako s ploščatimi kot s kockastimi, bi v proizvodnji lahko zmanjšali oziroma znižali raven hrupa, ki ga v največji meri povzročajo obdelovalni stroji. Poleg te rešitve pa bi lahko kritična delovna mesta pregradili z izolacijskimi stenami, ki so na sliki 19 označene s sivo barvo. Zmanjšanje hrupa z izolacijskimi stenami je pogosto uporabljena in precej učinkovita metoda. Uporablja se tam, kjer druge metode niso možne ali pa so neprimerne, npr. ob hrupnih industrijskih napravah, med stroji v tovarniških obratih ipd. Ob vseh teh rešitvah pa je nam najbolj logična in cenovno verjetno ne preveč draga dokaj preprosta rešitev. Del proizvodnje, kjer delo opravljajo orodjarji, ki so zaradi hrupa najbolj prizadeti, bi lahko enostavno fizično ločili. To bi storili s pozidavo vmesnih sten iz porobetona (ytong), ki ga poleg vseh drugih dobrih lastnosti odlikuje tudi odlična zvočna izolativnost. Sama gradnja pregradnih sten bi potekala izredno hitro, poleg tega pa ne bi bila potrebna nobena druga dela. Ne bi bilo potrebno prestavljati strojev, sesalni sistem je že postavljen, razsvetljava tudi, pa tudi elektro in druge strojne inštalacije so že zgrajene. Po našem mnenju je to ena izmed boljših in najcenejših rešitev. Obstaja pa še dodatna rešitev in to je prestavitev ročne proizvodnje (orodjarjev) v drug prostor. Podjetje Forstek, d. o. o. namreč razpolaga še z dvema dokaj velikima prostoroma, ki sta danes namenjena razrezu materiala in skladišču. Prvi prostor ima 250 2

m , drugi pa 400 2m . Tu pa bi bilo potrebno urediti nekaj več podrobnosti. V

prostoru bi bilo potrebno urediti ogrevanje, napeljati elektro in strojne inštalacije, odsesavanje, izolirati stene in strop... Bi pa bila ta rešitev najbolj smotrna, saj bi orodjarje fizično ločili od ostale proizvodnje in jim tako zagotovili nemoten potek delovnega procesa. Pri tem bi bili neobremenjeni s strani hrupa, pri svojem delu bi bili bolj zbrani in delo bi bilo nedvomno opravljeno še kvalitetnejše, kot do sedaj.

4.3 ZMANJŠANJE HRUPA NA MESTU SPREJEMA Zaščitni mehanizem v srednjem ušesu ni dovolj za zaščito proti čezmerni ravni hrupa. To velja predvsem pri nenadnem impulznem hrupu, ko mišice delujejo z zakasnitvijo ali pa, ko je hrup dalj časa delujoč in pride do utrujenosti mišic in s tem do zmanjšanja zaščitnega učinka, zlasti pri visokih frekvencah. Take primere imamo v industrijskih obratih, kjer je delavec večino časa izpostavljen čezmerni ravni hrupa. V takem primeru moramo zagotoviti dodatne ukrepe za zmanjšanje hrupa in s tem zaščito delavca. Uporaba osebne varovalne opreme je večinoma odvisna delovnih razmer, delovnega procesa in občutljivosti delavca na OVO. Najbolj preprosta oblika osebne zaščite proti hrupu je prekrivanje ušes ali zapiranje sluhovoda.



Osebna varovalna oprema je dokaj poceni, njena uporaba pa zelo omejena. To pa zaradi motenj pri delu, alergij, neprijetnih občutkov; vemo pa tudi, da nošenje čepkov lahko povzroči glavobol. OVO ima nalogo, da zmanjša raven hrupa pod dopustno (87 dB(A) za osemurni delavnik), v nekaterih državah pa je ta meja že 80 dB(A). Nad to vrednostjo je delavec upravičen do uporabe OVO, nad 90 dB(A) pa delavec mora uporabljati OVO. Učinek dušenja osebne varovalne opreme je večji pri visokih frekvencah. Boljša osebna varovalna oprema lahko zmanjša hrup tudi do 40 dB. Med osebno varovalno opremo štejemo:

a) ušesne čepke (Izdelani so iz plastične ali silikonske mase, goste umetne pene, steklenih vlaken ali vate z dodatkom voska. Oblikovani čepki so izdelani iz plastične snovi, da se lahko upogibajo. So v obliki valja ali konusa in imajo tesnilne obročke. Čepki iz silikonske mase, goste umetne pene ali steklenih vlaken se samodejno oblikujejo glede na obliko ušesnega kanala potem, ko jih potisnemo v uho. Na trgu pa obstajajo tudi čepki, ki so izdelani za točno določeno osebo – po meri - ni pa dokazano, da so učinkovitejši od ostalih. Če želimo, da čepki učinkovito dušijo hrup, se morajo natančno ujemati z obliko ušesnega kanala. Oblikovani čepki pri frekvencah do 1000 Hz dušijo hrup do 25 dB, pri višjih frekvencah, nad 1000 Hz, pa tudi do 40 dB. Čepki iz silikonske mase ali iz vate z dodatkom voska zmanjšajo hrup do 10 dB, pri nizkih frekvencah, pri frekvencah nad 2000 Hz pa tudi do 45 dB. Najbolj učinkoviti pa so čepki iz goste umetne pene, saj pri nižjih frekvencah dušijo hrup od 20 do 40 dB, pri frekvencah nad 2000 Hz pa od 30 do 45 dB, seveda pa je to odvisno od tega, kako globoko jih namestimo. Prikaz ušesnih čepkov najdemo v poglavju ušesnih čepkov je v poglavju 3.6.1 – Ugotovitve).

b) ušesni ščitniki (glušniki) (Sestavljeni so iz dveh slušalk, ki prekrijejo celotni predel ušes. Povezani sta s plastičnim ali z jeklenim trakom, ki se lahko regulira tako, da popolnoma zakrije uho, oziroma uhelj, in omogoča, da sta fiksni. V slušalki je posebna pena, ki omogoča pasivno dušenje zvoka, zunanja blazinica, ki zagotavlja tesnost med slušalko in glavo, pa je iz pene, plastike ali usnja. Da sta tesnjenje in udobje nošenja boljša, je obroba polnjena s peno ali s silikonom. Slušalke imajo boljšo lastnost od čepkov, saj zadušijo hrup pri nižjih frekvencah do 40 dB. Sama učinkovitost dušenja pa je odvisna od prileganja slušalke na glavo, velikosti obrobe, mase in prostornine slušalke. Imajo pa slušalke tudi slabo lastnost, saj stalni pritisk povzroča znojenje in omejuje gibanje glave ter s tem nelagodje. Slušalke so lahko pritrjene tudi na čelado).



Slika 22: Slušalki, pritrjeni na čelado (Balantič, 2000)

Možna pa je tudi kombinacija nošenja osebne varovalne opreme, ušesnih čepkov in glušnikov. Ta kombinacija zagotavlja večjo zaščito pred hrupom, kot posamezno nošenje. Uporaba dvojne zaščite izboljša dušenje hrupa zlasti pri visokih frekvencah, nad 2000 Hz tudi do 50 dB. Izbira varoval sluha je torej zelo osebne narave in je odvisna od številnih dejavnikov, kot so:

– raven hrupa, – vrsta hrupa (trajen, nepretrgan, spremenljiv, kratkotrajen, impulzen), – vrsta dela in način izvajanja delovnih nalog, – potreba po sporazumevanju s sodelavci (dajanje in sprejemanje navodil), – udobje, – telesne značilnosti (oblika ušes, glave), – delavčeve želje in predlogi, – uporaba druge osebne varovalne opreme (čelada, zaščitna očala itd), – značilnost delovnega okolja (temperatura, vlažnost, prah, umazanija), – navade in osebna značilnost posameznikov (skrbnost pri umivanju rok,

ušes in vzdrževanju varoval sluha), (Tratnik, 2006)

Pri tem pa se moramo zavedati, da če delavec ne mara neke vrste osebne varovalne opreme, je ne bo nosil. Delodajalcem priporočamo, da v podjetjih zagotovijo različne vrste ustreznih varoval sluha, da bodo delavci lahko izbirali med njimi. Prav tako morajo delodajalci delavce poučiti o ustrezni uporabi varoval sluha. Da se bo delavec lažje odločil o tem, ali bo uporabljal ušesne čepke ali glušnike, si v tabeli poglejmo njihove prednosti in slabosti.



Ušesni čepi Naušniki Prednosti: • so majhni in jih je

enostavno prenašati, • so primerni za uporabo v

kombinaciji z drugo osebno varovalno opremo (lahko jih nosimo skupaj z naušniki),

• so udobni za daljše nošenje v vročih in vlažnih delovnih okoljih,

• so primerni za uporabo v utesnjenih prostorih.

Prednosti: • načrtovani so tako,da ena

velikost ustreza različnim velikostim glave,

• omogočajo enostaven nadzor nad tem, ali delavec uporablja varovalo,

• ni jih mogoče založiti ali izgubiti,

• ni večje nevarnosti za vnetje ušes.

Pomanjkljivosti: • zahtevajo daljši čas

prilagajanja, • težje jih je vstaviti in

odstraniti, • zahtevajo neko stopnjo

higiene, • lahko razdražijo ušesni

kanal, • lahko jih je založiti, • težko je nadzorovati, ali

delavec uporablja varovalo.

Pomanjkljivosti: • so težji, • so manj primerni za

uporabo v povezavi z drugo osebno varovalno opremo,

• so neudobni za nošenje v vročih in vlažnih delovnih okoljih,

• so manj primerni za nošenje v utesnjenih prostorih.

Tabela 5: Primerjava varoval sluha (Tratnik, 2006)

Pri vsem tem je najpomembneje to, da varovalo sluha zagotavlja zmanjševanje ravni hrupa na zaželeno raven. Osebna varovalna oprema dokaj uspešno varuje delavca pred visoko ravnjo hrupa, vendar ga moti pri delu in s tem povečuje njegovo obremenjenost in zato zmanjšuje učinkovitost pri delu. Poleg tega zmanjšuje možnost, da bi slišali pomembne zvočne signale, ki opozarjajo na nevarnost, ali napovedujejo okvare ali celo porušitev delovnih sredstev. Nič od tega pa ne more in ne sme biti razlog ali opravičilo za neuporabo osebne varovalne opreme.



5 ZAKLJUČEK V diplomskem delu z naslovom »Hrup na delovnem mestu orodjarja v podjetju Forstek, d. o. o.« smo skušali prikazati problem prekomerne ravni hrupa v proizvodnji, ki moti vse delavce, najbolj pa orodjarje, ki morajo biti pri svojem delu zaradi narave dela, zelo zbrani. Prikazal sem dejavnike, ki povzročajo hrup. Vsak delavec ima pravico do varnega in zdravega dela. To mu omogoča Zakon o varnosti in zdravju pri delu. Pri pisanju diplomskega dela so mi bili v veliko pomoč mentor in zaposleni v podjetju Sinet, d. o. o., ki so nosilci dovoljenja za opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu. Namen diplomskega dela je predstaviti vzroke za prekomerno raven hrupa na delovnem mestu orodjarja in poiskati rešitve za zmanjšanje le-tega. Vemo, da se hrupu v proizvodnji ni mogoče izogniti, lahko pa ga zmanjšamo na minimalno raven, oziroma na raven, ki bo za delavca sprejemljiva in mu bo omogočila čimbolj kakovostno opravljanje dela. Poiskali smo kar nekaj rešitev, a najbolj sprejemljivi sta dve, in sicer cenovno najbolj ugodni: postavitev izolacijskih sten oziroma pregrad ali pozidava vmesnih sten in s tem fizična ločitev ročne proizvodnje. Druga, ki predstavlja večji finančni zalogaj, vendar pa je bolj smiselna, pa je selitev orodjarjev v drug prostor. Smiselna bi bila zato, ker vodstvo podjetja stremi k temu, da postane vodilna orodjarna za izdelavo orodja za steklene izdelke v Evropi. Če želimo postati vodilni, moramo širiti in posodabljati strojni park s CNC stroji, za to pa potrebujemo še več prostora. Najbolj smiselno od vsega navedenega je torej selitev ročne proizvodnje v drug prostor. S tem pa orodjarjem zagotovimo tudi kakovostnejše opravljanje svojega dela: manj hrupa, varno delo, več prostora, hitrejša proizvodnja itd. Pred seboj moramo imeti vizijo, da je le zadovoljen delavec tudi dober delavec!



LITERATURA IN VIRI 1. Balantič, Z. (2000). Človek – delo – učinek, Moderna organizacija, Kranj. 2. Mikeln, P. (2000). Ergologija 1, Moderna organizacija, Kranj. 3. Mikeln, P. (2000). Ergologija 2, Moderna organizacija, Kranj. 4. Čudina, M. (2001). Tehnična akustika: merjenje, vrednotenje in zmanjševanje

hrupa in vibracij, Ljubljana. 5. Tratnik, E. (2006). Prenehajte s tem hrupom – priročnik z osnovnimi

informacijami in navodili, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ljubljana.

6. Uradni list Republike Slovenije, (2006). Pravilnik o varovanju delavcev pred

tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu. 7. Uradni list Republike Slovenije, (2006). Pravilnik o varnosti strojev. 8. Uradni list Republike Slovenije, (2000). Odredba o varnosti strojev. 9. Uradni list Republike Slovenije, (2000). Pravilnik o načinu izjave o varnosti z

oceno tveganja. POROČILA IN INTERNI DOKUMENTI 1. Forstek, d. o. o., (2004). Ocena tveganja. 2. Forstek, d. o. o., (2006). Navodilo za varno delo s CNC stroji. 3. Sinet, d. o. o., (2006). Poročilo o preiskavi delovnega okolja.



MEDMREŽNI VIRI 1. Wikipedia, Prosta enciklopedija, dosegljivo na: http://sl.wikipedia.org (17. 1. 2008). 2. By Schloffer in Drevenšek d.o.o., spletna trgovina, dosegljivo na: http://www.schloffer.si (22. 1. 2008). 3. Kvarkadabra – društvo za tolmačenje znanosti, Delovanje sluha, dosegljivo na: http://www.kvarkadabra.net ( 2. 2. 2008). 4. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, Uvodne besede o hrupu, informativni bilten št. 56, dosegljivo na: http://agency.osha.eu.int (20. 1. 2008). 5. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, Vpliv hrupa pri delu, informativni bilten št. 57, dosegljivo na: http://agency.osha.eu.int ( 4. 2. 2008). 6. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, Zmanjšanje in obvladovanje hrupa, informativni bilten št. 58, dosegljivo na: http://agency.osha.eu.int (10. 2.2008). 7. Decibel Inženiring Idrija, Zvok, hrup in ljudje, dosegljivo na: http://www.decibel-af.si (11.02. 2008) 8. BTS Company, center tehnike, dosegljivo na: http://www.stroj.com (20. 2. 2008).



KAZALO SLIK

Slika 1: Logo podjetja Forstek, d. o. o.(Forstek, 2000)............................................... 4

Slika 2: Prikaz organizacijske strukture podjetja (Forstek, 2000) ............................... 5

Slika 3: Steklenica Guylian s končnim modelom (Forstek, 2003)............................... 6

Slika 4: UHO – slušni in ravnotežni organ (Balantič, 2000)........................................ 9

Slika 5: Značilne ravni zvoka – hrupa (www.decibel.af.si)........................................ 11

Slika 6: Raven zvočnega tlaka v dB in Pa (Tratnik, 2006)........................................ 13

Slika 7: Primerjava ravni moči v dB in W (Tratnik, 2006) ......................................... 14

Slika 8: Poveznost zvočnega tlaka in moči zvoka (Tratnik, 2006)............................ 15

Slika 9: CNC stružnica, GILDEMAISTER CTX 600 E.............................................. 19

Slika 10: CNC rezkalni stroj, HERMLE U 1130........................................................ 20

Slika 11: Zračni filter (www.stroji.com)..................................................................... 23

Slika 12: Modularni analizator zvoka Bruel&Kjaer, tip 2260 (www.studio.use.pl) ..... 29

Slika 13: Grafični prikaz vrednosti hrupa po merilnih mestih ................................... 36

Slika 14: Ušesni čepki SNR 25 in SNR 31 (www.schloffer.si) .................................. 38

Slika 15: Izolacijske kabine (www.decibel-af.si)....................................................... 42

Slika 16: Ploščati absorberji hrupa (www.decibel-af.si)............................................ 42

Slika 17: Kockasti absorberji hrupa (www.decibel-af.si)........................................... 43

Slika 18: Prerez izolacijske plošče za pregradno steno (www.decibel-af.si) ............ 43

Slika 19: Skica proizvodne hale............................................................................... 44

Sliki 20 in 21: Nakopičenost strojev v proizvodnji .................................................... 45

Slika 22: Slušalki, pritrjeni na čelado (Balantič, 2000).............................................. 48

KAZALO TABEL

Tabela 1: Značilne ravni hrupa v dB(A) (Tratnik, 2006) ........................................... 16

Tabela 2: Dopustne ekvivalentne ravni hrupa pri posameznih dejavnostih

(Čudina, 2001)......................................................................................... 31

Tabela 3: Rezultati meritev (Sinet, d .o .o., 2006).................................................... 34

Tabela 4: Zmanjšanje hrupa zaradi uporabe OVO (Sinet, d. o. o., 2006)................. 37

Tabela 5: Primerjava varoval sluha (Tratnik, 2006) ................................................. 49

Documents

Hrup na delovnem mestu orodjarja v podjetju Forstek, doo